«orte*» izhajs vsaki torek in joboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. i'r»*dniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, k3mor je naslavljati pisma. Nefrankirana piKma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Kofeoptai dopisov se ne Tračajo TELEFON št. 201 .fiortea* stane lutfjeto 10 K, z* pol Seta 5 K, ^a fctrt leta 2-50. (jpravhiftvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. se plačuje od čveterostopn« petit vrste po 14 vin., ga večkratni oatis primeren popust. P<>Natn#znie itevilke stanejo 8 vin. in se prtxiajajo v raznih gonikih trafikah. Št. 60. V Gorici, v soboto dne 29. julija 1911 Leto XIII. Goriski magisfrafovci in Ijudsko šfelje^ V zadnji številki smo zabilježili/iio- liko Slovencev so našteli goriški rrragi- stratovei pri zadnjem ljudskem šttAju. Naštelisojih namreč 6653. Obljubili smo, da se k iemu laSkemu nasilstvu še povr- nemo. Danes naj s to reč]o nadatjujemo. (ioriški Slovenci smo uže naprej veileli, da se bodo ob priliki ljudskega štetja jjodile od strani naših magistra- tovcev nasilstva, ki bodo upila do ncba. Vedeh smo, da bodo Slovence tajili, jih strahovali, ako se ne vpisejo za Latte, Jih preganjali posebno one, ki so od- visni od laskih gospodarjev, in navse- zadnjc da bodo vpisovali /a Iahe tudi take, ki so se prijavili za Slovence. To vse smo vedeii. Zato pa, da pridemo v okom tem la- skim nasilstvom in da pokažemo res- nično stevtlov(ionct nad eno Ic'o btvajoMi Slovencev, sin» osnovah svoj odbor /a Ijudsko Slelje. ki Je nnel s tem inn »go dela. Le ta odbor je imel zaupnike v vseh mestnih uticah, kl su potem na lančno popisalt. koliko Slovencev pre- biva v vsaki ultct. Tta pod lag i teh podat- hov se je konstaWralo, da prebiva v Gonci nad 13.000 Slovencev ne viievii vo;aitvo in dijaitvo. — Konstatiralo se je, da Slo wnci v lionci '-<» s(> v m.!ü ¦'* .i'-^c tih letihpomnožili najmanj za 3000-400U. To se je zgodilo posebno od časa, odkar se je otvorila bohinjska Železnica. Saj je na Blanč» postalo kar celo slo- vensko predmestje. Z mirno vestjo lahko trdimo - in smo se na dotičnem mestu tudi infor- miraü — da od 7000 duš, ki prebivajo pod faro sv. Ignacija, je Slovencev najmanj pulovica. To spričuje duhovno opravilo, to spričujejo krsti, slučaji smrti, poroke itd. Torej Če je-le v ent sari do 3500 Slovencev, kaj naj rečemo k stevilu 6653 Slovencev, katere so nasteli goriski ma- gistratovei v celi öorici ? X zabilježiti moramo. da tudi fara sv. Vida na Placuti ima veliko večino Slovencev, kakor smo se informirali. Le stanovalci na Placuti vedo. koliko Je tarn Slovencev. Saj je rekel te dni en laski magtstratovec v neki družbi: Jjl plu) granda bufta dei sklafs le Plazutta!" In kakor nam je \t gotovega vira /nano, so se po vclikanski vcčin» ravno Slovenci na Placuti o priliki ljudskega stttja po- kazali kot zavedn: narodni Slovene*. — Fara sv. Vida na Placuti steje do 5000 dus Ud teh je Slovencev najmanj 2500. A pnbijemo se enkrat: To Itevik» je naj- man|Sf, ki s» ga moremo misliti. Nič man) Slovencev kakor pod faro sv. Igmicija jih m tudi pod faro sv. lit- larja (stolna cerkcv.j l.e pojdile tpra&at, koliko je slovenskih in laskih krsim porok, pogrebov itd.! Nočemo prav nič pretiravati ako trdimo, da je od 11.000 duš, ki spadajo pod župnijo sv. Hila- rlja, najmanj 4000 Slovencev. To niso naše izmiSljotine, ampak to trdijo možje, ki natanko poznajo celo faro. Osiaja nam še fara sv. Roka Pod- turnom. Da so podturnski Slovenci za- vedni indasi ne puste vsiljevati drugega narodnega prepričanja. je znano. In da se tudi rnnože Slovenci Podturnom je tudi znano. Pa saj je sam goriski magistral spoznal Podturn za slovensko predmestje, ker je napravil tamkaj slovensko mestno solo. Fara sv. Roka steje 3000 duš. Sio- vencev je najmanj 1000. Ako pogledamo ta stevila, se nam pokaže, da bi morah magistratovei na steti najmanj 11.000 Slovencev. Goriski laSki magistral si je na- pravil s (akim počenjanjem jako slabo uslugo. O tern naj bode prepnčan, kajti njeguvemu ?lelju slediia bode gotovo od pnstojneoblastirevizija. ki bodepostavila uradovanje gor magistrata v tako čudno luc. da bodo pristojni čimtelji začeli resno premtsljevati, a!t sme vlada se nadalje poveriü ljudem take vrste kak tako valcn poscL kakor je Ijudsko SkMje. V tabeü podajemo nasim čita- leljem natančen pregled. kako so na- $\c\\ maiii^rainw, \ Oorici Slovence: DomaCe O B t E V A L N 1 J H Z I K Heitul del prebi- sko) ' nwi«. arjn IS. razreda Fran (iaspcru.' in .Malija DamianiC sla Imenovana viSjim fmancmm komisar- jem I. razreda. Novo maso bo bra) jutri ob II. uri predp. v cerkvi sv. Ignacija č. gosp. G rus o vi n. Pel bopevski zbor w stolne cerkve. Spremljal ga bo orkester. Govor bo imel prof. preč. gosp. Fogar. Öuden mot ta dr. Dereant Nihče ga ni nič vpraSal in nepokiican je zasel v časnikarsko polcmiko tcr nas je prisilii, da sino mu povedaÜ, kar mu je slo. Ko smo mu v sobotni stevilki povedaü spet nekaj resnic, se je oglasil v torkovi stevilki „SoCe" s pudpisom. češ: ne born več odgovarjal na lažnjive napade v „(jorici", dokler se straho- petni dopisnik ne podpiše. — Kateri do- pisnik? Ali naj se podpiše uredništvo ? Saj je ono odgovorno za vse, kar pride v listl Ker ßpvori g. dr. Dereani o laž njivili napadih v „üorici", pribijerno Še enkrat, da mi nismo nikogar lažnjivo napadali, ampak da smo pisali le goio resnico. Zato mu s primernim spošto- vanjem vračamo „lažnjive napade14 na- zaj, da jih utakne, kamor mu drago. Dr. Dereani pravi, da ne bode več od- govarjal; mi menimo pa, da bi bil naj- pametnejSe storil, ako bi bil sploh mol- čal, ko ga ni nikdo nič vprašal. Prihra- nil bi si bil nekaj jeze, ki mu gotovo dobro ne de\ Če je pa sam iskal, kar je našel, potem naj pripiše to svoji neprevidnosti. Za gorlškega žnpana je bii v sredo zopet izvoljen Jürij Bombig. Prvim podžupanom je bil zopet izvoljen dr. Cesciutti, za drugega pa zo- pet dr. Venier. Železnlca LJubljana-Sv-LuciJa. — Poslanec Gostinčar je vložil v državnem zboru predlog za zgradbo Železnice Ljub- ljana Idrija-Sv. Lucija. Na Krasn je začelo voaezmanjko- vati. Suša hudo pritiska v naši deželi. Skoraj vsi poljski pridelki so uže uni- čeni. Otave ne bo nič, enako koruze. Ljudje zalivajo kar se da. Od 10. ure dopoludne pa do 3 ure popoludne ni videti žive duše na polju. Solncepripeka neznosno. Živina trpi in hudo sopiha. Veiik prah pospešuje vročino. Zriamenj za dež ni Še nobenih. Kaj bo! Solera v Gradežn? Nekateri listi so te dni poročali, da se je pojavil slu- čaj kolere v GradeŽu. Ta vest ne odgo- varja resnici. S takimi poročili se le škoduje tujskemu prometu v na§i deželi. Zdravstveno stanje mesta Gor loa. Te dni je krožila po mestu govorica, da je več bolnih na koleri v (iorici. Te vesti so popolnoma neresnične. Odprtl lekarni. — Od 30. julija do 6. avgtista bodeta imeli pohočno službo iekarni: Cristofoletti-Kürner. Na solncu je bilo danes opoldne 3(»» C, v send pa .1(1°. Solnčarica v Oeroyea Nek PrinčiC v Cerovem je bil včeraj zadet od soln- čarice. Voda v Corlcl po hišah bode od danes zvcčer rwiprej zaprta. Javni vod- njaki pa bodo zaprti od 9. ure zvečer du o. ure zjutraj. Otvorltev „Slov. tlrotliča" bo mogoča ie, ako se oglasi 24 do 30 go- jencev oziroma gojenk, za katere bi ho- teli starts! ati varuhi oziroma občine kaj placevati. čas zglasitve je do 15. avgusta .Mesecnina se doiočt po do- vjovoru. Rovlztja IJadskega itetjt v Trsto. L kr. ministerMvo za notranjc zadeve je odrcdtlo. da se ima izvrsiti rcvi/.ija Ijudskt^a stetja v Trstu glede občeval- nega jc/ika Skoro gotovo bo izsla enaka odredba tudi glede ljudskega Stetja v (iorici. Ddlavni öas v triiški iadjedelnici nameravajo spremeniti tako. da bode trnjal od 4. ure zjutraj do poludne. Spet utopUenec. V reki Timav v Devinu se je utoptl mladenič Joslp Mervic. Zajemal je iz reke vodo. Zdrsnilo se mu je in padel je v vodo, iz katere se ni mogel reSili. Ponesreöll se je tc diii strojevodja državne železnice v (jorici (iolob Karol. Padel je natures z lokomotive v Trstu in se je precej ranil na glavi. Pre- peljali so ga v gorisko bolniSnico usmiljenih bratov. Njegovo stanje ni nevarno. V Šempaso smo imeli toplote dne 28. julija v vrtu na solncu 45° C. v senci 39°C; v sobi v prvem nadstropju 34°C, v pritličju 27° C. Vozulk iz Ajdovičlne je na dan sv. Ane povozil dve leti starega otroka v Šempasu pred h. št. 2. Zadnjo kolo dvoprežnega voza polnega stavbenega lesa je Slo otroku črez stopalo. Otroka so odpeljali v goriško bolntšnico. Obesll se je v torek v Vasi v rihcnberškl občini 551etni kovač Anton Birsa. Premesöenje avstrljsklh öet na Jugu. — „Reichspost" prinaša vest, da prideta v Gorico in Tolmin pešpoika št. 19 in 32, da nadomestita pešpolka 39 in 44, 97. pešpolk pa bode nadomestil 39. pešpolk v slavonskern Brodu. Potem- takem bi imeli dva pešpolka s št. 39. A najlepse je to, da na Primorskem ni ne 39. ne 44. pešpolka. Še l^pše pa je to, da so drugi listi, brez da bi to ne- smisel opaizili. istö posneli iz „Reich spost-e", 10 000 K ukradonih iz žepa. — Nek privatni uslužbenec je dvignil za svojega gospodarja v Trstu pri angleški banki 10.000 K. Kosejevrnilv urad. je pravil svojemu šefu, da sta se mu na cesti približala dva moška, eden od spred in drugi od zadej. Oni od spredej je trčil ž njim skupaj ter ga skoro objel. Pri tern misli uslužbenec, da mu je ukradel denar in denarnico iz no- tranjega žepa obleke. Podržavljenje učiteljskib moči na Cirll-Metodovl soil. — Vlada je imeno- vala petorico učiteljskih moči za druž- bino šolo v Trstu. Vellk požar na Dunajn - V če- trtek ob 715 zvečer je izbruhnil ogenj na razsežnih skladiSčih lesa Severne železnice, ki se je v kratkem času silno razširil. Zažgal je neki odpuščeni diur- nist, ki se je sam prijavii. Vsako gašenje je bilo zaman, zato so se gasilei omejili na to, da so čuvali so- sedne Objekte zaloge premoga in petro- leja severne železnice. Ceste v okolici sk'adisc lesa so bile zaprteod kordona redarjev in vojakov. Plamen je bil vi- deti daleč na okoiu. PoŽar na skladišču lesa na postaji severne železnice so včeraj lokalizirali. Zgorelo je okolu 77.000 m3 lesa v vred- nosti S00.C00 K. öasilo je 530 gasilctv, na lice iriesta je dcr»o tudi 600 redarjev, 3000 vojakov in 1800 železničarjev. Med gasenjem je bilo poSkodovamh 19 oseb. Vročina v Övici. — Švicarska me- teoroloska ccntralna postaja izjavlja, da je letošnja vročina ena najhuj5ih zad- njih 50 let. 24. t. rn. je v Haselu pogi- nilo na kolodvoru pri izkladanju Živine 8 volov in 9 praSičev vsled vročine. Pol v naravo in njen utitek nam kaže ti. Freytag in Berndt ov „kaži- pot za alpske ture in poietna po to van ja", katerega ^e dobi brez- plačno. V njem najdemo navodila za potovanja urejena po posameznih delih de2el tako. da se ima takoj pregled Čez ono. kar potrebujemo, tako da si žciimo le še vrečo polno denarja, da čim več lahko prepotujemo. Posebno opozarjamo na Alpske karte in one českega gorovja, kakor tudi na Freyta- gove potovalne zemljevide za turiste v merilu 1: 25.000 in na karte planinskih društev, katere ima v zalogi tvrdka Freytag & Berndt. Za avtomobilni in kolesarski sport posebno opozarjamo na Freytagov avtomobilni in kolesarski zemljevid srednje livrope v merilu 1:300.000 ter na ročno knjigo avstr. avtomobilskega kluba I. 1910. Konečno pa svetujemo, naj si čitaielji naroče kažipot („Wegweiser für Alpentouren und Sommerreisen"), katerega dobe brez- plačno pri G. 'Freytag & Berndt. Dunaj VII. Schottenfeldgasse 62brezplaČno, ter naj ga dobro preuče üotovo pridejo na svoj račun. Nemščina v SrbUI. — „Novosti" poročajo. da uvedejo po vlsjih solskih zavodih nemsčino kot obvezen predmet. Zanlmlv raöonstd fenosaea. — Neki ameriški prufesor je i/.računa! sledeče: 1X8 + 1 9 12X8 + 2 - 98 123 X 8 4- 3 987 1234 X 8 4- * 9876 12345 X 8 + 5 «¦ ¦ 98765 123456 X 8 4" 6 987654 1234567 X 8 4" 7 9876543 12345678 X 8 + 8 987G5432 123456789 X 8 + 9 987654321 potem: 1X9+2 * 11 12 X 9 + 3 111 123 X 9 4- 4 UH 1234 X 9 + 5 11111 12345 X 9 f 6 111111 123456 X 9 + 7 1111 111 J 1234567 X 9 + 8 llllllll ' 12345678 X 9 j- 9 111111111 123456789 X 9 4" 10 1111II1111 Gospodarske vesli^ Kako se bodemo branlli v vino- gradifa proti snii? Vremenski proroki nam napovedujejo letos veliko vročino in suso. Navada je, da sta meseca julij in avgust vroča in suha, zato se nam ne bo treba prav nič Čuditi, če zadenejo proroki pravo. Da bi bilo meseca av- gusta v nasih krajih rnraz, se menda nikdo ne spominja. Zato lahko damo prorokom že v naprej prav. V vročem in suhem poletju pa ne trpimo samo ljudje, marveč še bolj naše poljske rastline in dostikrat tudi trta. Še se spominjamo, da so vozili nekateri Vipavci pred par leti vodo iz reke Vipave v vinograd, ker so trte \i- gubljale listje in je začelo grozdje ve- neti. Če bo torej huda suša, kakor pro- rokujejo, potem se izgubijo naše do sedaj še precej lepe nade, ki jih gojimo do naših vinogradov in mesto dobrega vina, bodemo pridelali tam le kako kislico. Zato pa se moramo proti suši bojevati. Posebno je to potrebno v bolj plitvi. osušni zemlji, kjer jo skoraj vsako leto občutimo. Kaj nam je storiti? Da bodemo boj proti suši bo!jše razumeli. vzemimo dve stekleni cevici, eno tanjso, drugo debelejšo, in posta- vimo jih pri enem koncu v vodo. Vi- deli bodemo, da se voda v cevicah vzdigne in sicer v tanjši cevici bolj vi- soko. nego v debelejši cevici. Ti last- nosti pravimo v fiziki lasovitost ali ka-' pilarnošt. Tudi zemlja obstoji prav za prav iz cevic. ki so seveda jako drobne in kratke vendar v razni zemlji različne. V zrahljani zemlji so te cevice bolj ši- roke, v stlačeni bolj czke. Zato se spodnja viaga v ti poslednji zemiji bolj visoko vzdigne. nego v zrahljani zemlji. Radi tega pa pride v taki zemlji vlaga tudi lažej na površino. nego v zrahljarti. Če pa pride mnogo vlage na površino, se je tudi mnogo posuši, kajti voda zhlapeva pri navadni toploti le na po- vršini. (Konec prih) Zahvala. Povodom bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Matije Simenc-a, gostüniöarja nam je došlo toliko izrazov srčnega so2utja. da se ne morem > vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se pa pred vsem preč. g. ds. Sorliju, stolnemu vikarju za tolažbo ob smrtrii uri, kakor tudi zdravniku dr. Defranceschiju ter g. Antonu Kuštrinu ml., gg. kolegom in darovateijem krasnih vencev, sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so v tako velikem Jtevilu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Vsem Bog povrni! I I Gorica, dne 28. julija 1911. Žalojoča družina. ¦¦¦«¦¦¦¦¦HMHflBMHHHBBIHI Vaem gospodlnjam 1 toplo priporočamo I K0MNSK0 CIKORIJO = edlno pristru, po kakovosti nedosegljivi sBovenskl izdelek. == v korist obmejnini slovencem. s!u?.be zaradi osebnih ne«5porazumljenj, nc pa zaradi .Bančnih" zadev. 0 igrah le izvedei, ko je bilo že vse ugotovljeno. Ko je zapusiil Colle službo, so konšta- tirali, da ]e bii Conforti dolžnik za en miiijon kron. Dne 19. decembra 1908 ga je ooslal Lenassi h Colletu po ključe od blagajne; ko se je vrnil. je našel bla- gajno še s silo odprto. V torek sta biia zaslišani Anna Belt?anie-Danieli in Ana RivaDanieli in sicer prva g'.ede denarja, ki ga je pre- skrbela Confortiju za ustanovitev lesne trgovine in druga glede hišne preiskave pri Confortiju; ker se je takrat ravno v njegovi Jiiši nahajaia. Potem je bil zaslišan goriški žu- pan Jurij Bombig. Oil je od 1. 1904 na- prej Clan predsedstva. Kot tak je enkrat podpisal neko pismo, ki se je tikalo igre, a kakor je bilo statutarično dolo- čeno, za tretje osebe. Kar se tiče Con- fortijevih dolgov, se je nekoč informiral pri Colletu, ki mu je dal dobre infor- macije. V Colleta pa je irnel polno zaupanje. Sicer Colle ni imel nobenih sredstev, ko je prišel v Gorico, a ne ve se, kako si je mogel sezidati dve hiši. 0 Colle- tovem slovesu je izvedei po drugih in vprašavši Lenassija, mu je ta povedal o njegovih dolgovih. ki so pa bili kriti s hišami. Podpisal je priča tudi bilanco za 1. 1908 v mnenju, da je pravilna. Tudi on je podpisal za asanacijski znesek 500.000, Cesar ne bi bil storil, da bi bil vedel, kako stvari stoje, ker ga je to skoro pogubilo. Iskal je tudi sam denar za „Banko" in sicer v Vidmu in v Mi- lanu, a ni imel sreče. Ko so videli, da so porabili ves denar, da rešijo „Banko", in niso več vedeli kako, so vprašali za svet odvet nika RabL Rabl je svetoval, naj dopri- nesejo vsi Člani „Banke" žrtev po zmož- nosti ter naj se s tern krijejo izgube. Toda, ko so nekateri tako malo (priča, jih je navedel) hoteli dati, je tudi dr. Rabl zgubil pogum. Storilo se je, kar se je moglo. Vprašalo, prosilo, zarotilo itd. — a vse je bilo zaman — „Banka*7 je morala likvidirati. Potem so se stavila na pričo razna vprašanja, tičoča se Confortija, Colleta, Luzzatta in Lenassija. Rekel je, da je zaupal uradništvu „Banke", kot so tudi drugi zaupali. Glede Wassermanna je bil priča vedno dobro informiran. lnformacije sta mu dajala Colle in Luzzatto, Wasser- mann je imel vedno kako menjico v „Banki", najvišja se je glasila na 100 000 K. Vsega skupaj pa je garan- tiral Wassermann za 360.000 K in to se mu je dovoiilo vsled informacij od strani Colleta in Luzzatta, čeravno je Colle vedel, da ni imetje Wassermanno- ve več znašalo kot 70.000 K. V sredo se je razpravljalo o nekih sestankih med Colletom, Luzzattom in Lenassijem. Bili so napravljeni zapi- sniki o vsakem teh sestanku in so te zapisnike vsi podpisali. Samo onega ni podpisal Lenassi, v katerem je bii vpi- san sestanek, pri katerem se je govo- rilo o izgubi 300.000 K. S tern hoče Le- nassi dokazati, da ni vedel, koliko je pravzaprav znašala izguba. Nato se je zaslišal priča Leonhard Nodus, bivši „Bančni" uradnik. On je bil korespondent. Vedel je, da se je igralo, a za tretje osebe. Sicer pa urad- niki niso bili na Cistern, kako stoje stvari pri „Banki". Brzojavke, ki so prii. % je odpiral Colle; nosile so se mu . iia dom. Ko je bii Gasser clan načelsh ., se ga je Colle ogibal, ker je bil natančen in je hotel vsevedeti in vi- deti. Bilanco za 1. 1908 je napravil priča s Pijanijem po navodilih Lenassija in Luzzatta. Govorilo se je v „Banki", da so bili nekateri podpisi na menjicah ponarejeni. Voditelj okrajnega glavarstva v Tržiču Josip (jasser je bil vladni ko- misar in je imel paziti na to, da se ne vršijo prestopki proti pravilom. Za- izpuščen iz službe in slišal Je, da se gre za nepravilnosti. Na njegovo vpra- šanje se rttu je odfBvorilo, da se gre za malenkosti ter*da je Že vse v redu. O igrah se ni govorilo, marveč o kup- čiji s Confortijem. Priča sam ni vedel ničesar o igrah. O polomu je izvedei še-le v aprilu 1909 od Lenassija. Zgube so se takrat cenile na 800.000 K.| Priča Rudolf Močnik je bil uradnik „Banke". On je vedel, da sta igrala Colle in Luzzatto in sumil je, da igra tudi „Banka". Potem se je zaslišal Emil Schwarz, ki je bil predsednik likvidacijskega od- bora. Povedal je. da so bile Confortijeve knjige v popolnem neredu. Vpisani so bill dolžniki, ki pa v resnici niso biii dolžni, ali pa so že piačali. Ko je „Banka" prevzela Confortijevo podjetje, morals so iskati in tirjati razne Confor- tijeve dolžnike. Pri „Banki" sami so bile tudi ne- pravilnosti, glavna je bila cna, tičoča se 260.000 K, v bilanci 1. 1908, katere bi bila dolžna podružnica v Pulju. O izgubah pri igri si ne dalo nič konštatirati, ker niso bile vpisane. Col- letbv račun je bil kot kako smetišče; kar je bilo slabega in gnjilega, se je vpisalo na Colletov račun. 200 neprodanih akcij je bilo vpi- sanih na Luzzattovo ime potem na ime njegovih sinov in konečno na ime Pianija. Neiztirljivih dolgov so dognali za 892.806 K. Potem so še druge izgube, skupno okolu 1,783 000 K. Pravil je potem še o drugih kup- čijah „Banke". Na tozadevno vprašanje drž.pravd- nika je priča odgovoril. da je nemogoče sestaviti nepravilno bilanco, brez da bi o tern vedel predsednik in člani pred- sedstva kakega zavoda. V četrtek se je nadaljevalo zasli- ševanje price Schwarz. Rekel je, da bi se bilo nadzorništvo prav lahko pre- pričalo o nerednostih in nepravilnostih pri „Banki", če bi bili pogledali v te- koči račun za 1. 1908 od puljske po- družnice. Kupčija glede gozda v Trofaiach-u je bila jako siaba in tudi prepovedana po pravilih. Priča Alfred Bozzini je bil pozvan, da izpove o falcificiranih podpisih na raznih menjicah. Rekel je, da mu je brat Hektor, ki je sedaj v Ameriki,pra- vil, da so se konštatirali na raznih me- njicah ponarejeni podpisi, kar se jesu- milo, da je Colle sam napravil. Priča dr. Ivan Bader je izpovedal na dolgo in široko o dogodljajih. Bil je cd 1. 1907 član načelstva. Vstopil je me- sto Bolaffia, ki ni hotel podpisati za 1 mil. posojila, ki ga je hötela najeti „Banka" pri banki „Union". Goriška „Banka" je izgubila z Bolaffijem imo- vito osebo. Zato sta se Lenassi in Bom- big obrnila na pričo. GSede „Bančnih" opravil s tujimi tvrdkami so se vsi nanašali na Col- leta, kateremu so vsi zaupali. Podpisi članov „Banke* so se smatrali zgolj kot formaliteta. 0 igrah je le toliko vedel, da se je za tretje osebe igralo, kar je bilo po pravilih dovoljeno. Pri seji 29. dec. 1908 je Lenassi povedal, da je Colle izpuščen iz službe zaradi nekih neredov. Colletov dolg v znesku 100.000 K pa da je krit s hišami. Sestanki med Colletom, Lenassijem in Luzzattom so pač dokaz, da so vsi trije vedeli o izgubah. Govorilo se je o 300.000 K. Pri nekem sestanku se je dovoiilo Colletu 150.000 K kredita, če- ravno se se popred vknjižili na vse nje- govo imetje. Lenassi jL pravil da ima „B?nka" 100.000 K izgube, čeravno mu je bilo dobro znano, da znašajo izgube 300.000 K. Da se je položaj „Banke" še poslabšai, sta kriva Lenassi in Luzzatto, ki sta zamolčala pravo stanje stvari. Kupčija s Confortijem je bila po- gubonosna. Že prej enkrat se je uprl Confortiju, ko Je bil Že globoko v dol- govih, še 50.000 K posojila. Moral je garantirati Colle. Takrat se zdi, da sta bila Colle in Luzzatto sporazumljena. Po odhodu Colleta je pisal sejne zapisnike Luzzatto/ A pri seji 29. dec. 1908 je izpustil iz zaplsnika poročilo prodsednika, da je bil Colle izpuSčen iz službe ter, da stoji »Banka" na trdnih nogah. * Priča je bil clan likvidacijskega odbora Iz računov Confortijevega pod- jetja niso mogli priti na čisto. Po ne- kem izkazu, sestavijenern od tvrdke je bil Cons, upnik za Crez 250.000 K. Toda to je bilo lefingirano. Od 250.000 K iztirjali smo samo okolu 30.000 K. Glede bilance I. 1908 je rekel Le- nassi, da je najnatančnejše sestavljena. Koncem januvarja ter začetkom febru- varja 1. 1909 je načelstvo po nasvetu Colletovega naslednika ravnatelja Ma- rina podpisalo za 500.000, ker je baje bila „Banka" takrat v momentalni de- narni zadregi. Malo pozneje je Marina zopet zahteval denarja. Zato se je po nasvetu dr. Rabla in Gasserja sklenila likvidacija. Pojasnila, ki jih je dajal Lenassi, so bila zmedena in ni se mo- glo razumeti. kako je prišlo dopolorna. Likvidacijo je prevzela „Banca Commerciale Triestina". Zahtevala je garancijo za 1 miiijon kron ter še dru- gih naknadnih 500.000 K od načelstva „Banke". Primanjkljaj je takrat znašal 2,000.000 K. Nekateri člani načelstva (Luzzatto, Lenassi) so garantirali za go- tov znesek, Ko je pa „Banka Commer- ciale" dala zarubiti one zneske, se je konstatiralo, da nirnajo ničesar in da so lastnice vsega imetja soproge. Luz- zatto je nato opomnil, da je dal vse kar je imel (30.000 K). (Obvezal pa se je za 240 000 K) Luzzatlo, nadaljuje priča, se je po- dal tačas v Italijo, ker ga je žena po- slala tja. Vsi so se čudili, da pravni konzulent „Banke" zapušča ob tako kritičnem času Gorico. Vrnil se ješe-le, ko so bile stvari Že razjašnjene. Likvidacija je bila težka. h dnev- nikov in drugih zapiskov ni bilo mo- goče ničesar razumeti. Na več mestih so bili popravki ter številke tudi ostrgane. Likvidacija je stala 230.000 K: 130.000 K provizije „Banki Commerciale Triestina" in 100.000 K se je pa izpla- čalo likvidatorjem in raznim odvetni- kom v ltaliji. Potem je priča rekel, da ne smatra Marino krivim, ker je dela! bona fide in upal, da se da še „Banka" rešiti. Priča ne bi bil podpisa! za onih 500.000 K, ko bi bil veil el, kako stoje stvari v resnici. Glede Wassermannovih menjic &a 300.000 K je priča izpovedal, da so morale biti tajno djane v b'.agajno in sicer se sumi na Luzzatta, tako mu .je povedal Marina. Tudi glede teh menjic se je odi- grala navadna Špekulacija; kajti če- ravno so vsi vedeli, da znaša imetje Wassermanna le kakih 100.000 K, je Wassermann imel v „Banki" menjice do 360.000 K vrednosti. Kar se tiče denarja, ki ga je on dvignil iz „Banke", ko je bil v Tunisu, ]e to storil, ker je bila takrat vojna nevarnost med Avstrijo in Srbijo. To je bilo v aprilu I. 1908. Od „Banke" ni imel on nikakih posebnih protipostavnih ugodnostih. | (Dalje pride.) DopisL Št. Peter pri G-orlci. — |Kakor že naznanjeno, se je y četrtek popoldne naše občinsko starešinstvo konstituiralo v navzočnosti vseh starešin razun dveh, ki sta se pa opravičila, ker sta bila po poslih zadržana udeležiti se seje. Nav- zoč je bil tudi voditelj okrajnega gla- varstva, okrajni komisar g. dr. Baltic. Za župana je bil soglasno izvoljen prej- šnji župan gosp. France Černic. Za JJf----------"¦ ^" Kilt i'71/rklioni nncp«tni. ki: Blažica Andrej, Mervic Jožef, Furlan Ivan, Sokol Jožef, Breščič Miha, Bru- mat Franc, Grapulin Andrej in naduči- telj Lavreiičič Matija. Po dovršeni izvo- litvi so se zbrali novi starešini v pro- storih „Zadružnega Doma", kjer so se pri izvrstni kapljici razgovarjali o na- logah, katere čakajo novo starešinstvo. Vladalo je med njimi lepo soglasje, ki naj bi jih vedno sprernljalo, ko se bodo razgovarjali v starešinstvenih sejah o občmskih zadevah ter skrbeli za na- predek lepe št. peterske občine in za dobrobit dobrih št. peterskih občinarjev. Dol. Trebuša. —- Preteklo nedeljo, dne 23. t. m. imel je pri nas kmetijsko predavanje o živinoreii zlasti o izbiranju in izreji telet odposlanec od kmetijske Sole v Gorici, g. prof. Anton Podgornik. Obrazložil je tudi na kratko pravila de« želnega zavoda za vzajemno zavarova- nje goveje živine, ker sc misli v krat- kem ustanoviti tukaj krajna podružnica. Isti dan je prišel k nam tudi g. posla- nec Ant. Kostnač, kateri nam je jako poljudno govoiil o velikem pomenu ta- kih zavarovalnic za govejo živino v krajih, kjer posestniki nimajo veliko glav, kakcr je to ravno pri nas. Obema govornikorna iskrena hvalal Sedaj je čas, gospodarji, da porabite priiiko ki Vam je stem dana: priglasite se v ve- likem številu k zavarovalnici, proč i vsemi pomisleki, da se pokažatc umnc gospodarje. — \rročina tudi tukaj pri- tiska. Toplomcr kaže v senci popoldne 28° R; za našs letovičarjedokaj prijetno ko se lahko hladijo v vodi- Obcta se nam automobil od postaje Sv. Lucija do Ccrkna, ki zdrkne bajc ?.e 13. avgusta mimo „Podkorila". Vsi ga z vesel|cm pričakujemc/. PoliMčni pregled. Državnl ibor V torek je zboruica pričela s prvim čitanjem baučne predloge, ki je bila od- kazana bančneinu odseku. Ministerski predsednik je v tej seji odgovoril na interpelacljo soc. demokra- tov glede prepovedi uvoza argentinskega mesa. Rekel je, da je nadaljiii tivoz od- visen od zadržanja Ogrske. Ugotavlja pa, da poskušnje z argentiiiskim mesom niso bile baš ugodne, ker leži še mtiogo neprodanega mesa v Trstu in naDunaju. Omenil je nato akcijo za povzdigo živi- noreje, ki se ima izvršiti. Glede preva- žanja mesa iz velikih tržišč pa se bodo uvedle znižane prevozne cene ter za prodajo istega znižane tržne in klavne pristojbine. Nato se je pričela razprava o nuj- nih predlogih glede krvavih dogodkov pri volitvah v Drohobyczu. Vs sredo se je nadaljevala debata o dragiiiji mesa ter debata o krvavih dogodkih v Drohobyczu. V četrtek je govoril voditelj trgo- vinskega ministerstva glede draginje mesa in glede uvoza argentinskega mesa. Na koncu govora je izjavil, da se bo vlada prizadevala, da se vprašanje ugodno reši. • • Predlogi glede. draginje mesa so se odkazali draginjskemu odseku. Potem se je nadaljevala debata o dogodkih v Drohobyczu. Državni zbor je včeraj v drugem in tretjem čitanju vsprejel bančno pred- logo in vladne predloge, ki so s tem v zvezi. Nato je zbornica nadiljevala raz- pravo iiujnega predloga glede volilnih dogodkov v Drohobyczu. Danes se najbrže zasedanje odgodi do jeseni. Draglnjski odsek za uvoz prekomor- skega mesa. Draginjski odsek je včeraj rešil predloge o draginji mesa, ki so mu bili izroCeni včeraj. Po daljši debati so bili vsprejeti sledeči predlogi: Predlog Reu- man» s. 25 nroü 19 glasovoin: Vlada se Prvi c kr. m| priviligirani «"• rUVISIuJ ZalOga itvod .a otvilne In vojaške ""^ B0(ille«a *!!tvu v mesiu in na deželi zlasti pa pr .'č. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Restavracija Brezje prt Mariji PomagaJ p. Radovijica Podpisani se top!o priporoča velec. somarjem in diugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije ,.,Brezjea. Točim izvrstna briska bela in črna do- rr.ača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je dila v vsakem času. Usaj, restavrater Brezje. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLL Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune. sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, žeieznih vezi in vijakov, cenejl kakor vsl drugl ma- sivni stropl. Pojasnila, stat. Izkazi in prora- ČULi brezplačno. Izdeluje enodružinske iiiše po sistemu votli blök, ki je najtrpež- ncjše zidovje, ki vzdvžuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugl sistoral. Svoji k svojim I Svoji k svojim I MIHALJ TURK na Kornu št. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskfranje po primerni ceni. Jakob Miklus mizar in lesnt t r g o v e c I == v Podgori ^^ ea toiIi feleni&em mosta (na cestt. ki peije firoti GradWti} o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tiamove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. žtev. 2383 Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastagil 11. ^.etpflztja, t. j. meseceg ajrila, maia h julia 1910 začne v ponedeljeii, 1Z. sept. 1911, ter 83 bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in port- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dne 6., ;,, 13., 16. in 20. sept, bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občir.stvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Q orici, 24. julija 1911. Od ravnateljstva zastavljalnice. Trgovskega sotrudnika sprejme tvrdka TEOD. HRIBAR Zmožen mora biti deželnih jezikov. Vjtop 5 1. all najkasneje 15. septembrom. -¦ Lekanurja A. THIERRYJCV BALZ AM. 6dino pristen z zeleno nuno ko't varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, poiian'jonjo in vsak prekup drugega balzama s pr«'var!ji- vinii znanikami se kazeiisku-sodiiijsko zasleduje in strogo kaznujc. — Ta bal- zt m je dobrega udinka pri vsch boleznih na dihala, pri kašlju, bljiivanju, hripa- vosti, kalsirju v ž:elu, bolecinah'v prsih, boleznih na pljučah, poscbno pri influei ci, zclodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi pn'bavi, tolrsncm 2 2.poiu, zobobclu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpu- ščajih itd. itd. I2!2 ali 6 1 ali 1 vel. posebna stekhnica K 5.Ü0. Leharnapja THIEHHY ¦ jeuo nA1IL"olz"Z™m je zanesljivo zdravilo za rane, š(!irjevce (turo), poäkodt, \MSflW vnetja, abscess, odstrani vse neÖiste v telo vrinile se reöi in ¦ ^jy nictH stori, da so bolestne operacije nepotreboe. Zdravi tudi pri n\- l^g^SJsJM starelih ranah itd. 2 äkatlji slancta K 3'6U. j IIWatrttwBajsam Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf IwIJirPrtBrada" Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Ml^ttHiMfhfBnB. ) Dobs se skoro v vn'h lekarnah. Na debelo pa v medicinal- ' nih mirodilnicah. Mr Nova trgovina z železnino ~m PINTER & LENAllI) v Gorici v Raštelju št. 7. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kov?če i. t. d. sesalke, klosete, peči, Štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. I Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. [ Cenj. občinstvu se toplo priporočava | Pinter & Lenard. ¦ —-^-*—-'-^--^—^ »—*-**¦—^^»-*--^*^—^—-^—^ "^-^"^-^-*-*-«-*^—*fc-»-*--^--- —» - *^ gjgjjg.1 Kdo „e pozna ,vrdke ^SÜfl Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Duorno) v G O R I 6 I štev. 9? Vbakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalue «trojt», ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpeinejäi, najlažji, ki de- lajo äe po 10-tetni uporabi brezäumno, hitro in toöno. Original Victurla Si^alni «trojl so se vaem šiviljani, krojači-m in drugim močno pri- ijubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- - ¦ _-.:—¦.=:- nega stroja ——l.--z=-------=r „Original Victoria" šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original Victorift öivalnimi §troji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka irna na prodaj vsakovrstno kmctijsko orodje: slamoreznice, sti- s^v skalnice, droxgalnize (stroje ia« 0j^i mastenje grordja), pluge, ^H brane itd. itd. WŠ§P Ta tvrdka ima na prodaj naj- Sb@ܧ boliša dvokole«o bela, rdečaitd. z znamko KERSEVANI & CÜK, ki Jin sama izdeiuje. Nadalje, pufike, samokrese drugo belgijsko oroije stre- Ijivo. — Potem najboljše gruinoione. Daje na obroke. « CENIKI ^ se razpošljajol ap=^ zastonj. .==s=^ ;;in/iT5nrfTiina „Liubljanskfi kreditne knke" tt fl An in J\ I '/ |I'*J -i—-------—------------------------------------ I/ IT I I 1 I I I III ! 1 If S ____se.bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — — w 1 I 1 I 11 I vJ Hl llulllULii üloge na hnjižice obrestule po ffv2%, «loge v tieftofam racunu po dogovoru. f U U ll/I v,.