Volkswagnov ključ prihranka.
PRIHRANEK do 400.000 sit*
Don
1
,Zadniinih^8,2251l>tui
TEL; 02/788-11-50
SAT-COM
COMPUTERS
Marjan Šeruga s.p. www.S8tcom-sp.si
UGODNE CENE RAČUNALNIKOV!
Rogoznia» C. 16, PTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, PTUJ, tel: 7806-760
Čas je za SPRINTER!
iTuna v olivnem olju 3 x 80g VECCHIO MOLO
399/° SIT
Dominko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10
HIT TEDNA
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
V vseh prodajalnah
PETUA
Ptuj, 10. januarja 2002, letnik LV, št. 2 - CENA 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Gospodarstvu se mudi
yovoletna mrzlica se je polegla in življenje se počasi
I utirja v leto 2002. V njem nas, kot v vseh prejšnjih, M. m čaka mnogo lepega, presenetljivega in pretresljivega. Nekaterih dogodkov ni mogoče pričakovati in napovedovati, dobršen del pa je predvidljivih in pričakovanih; ko se Evropa in svet soočata z gospodarsko recesijo in ko posamezi ekonomisti kažejo na obzorju svetlejše točke gospodarskih obetov, se slovenskemu gospodarstvu mudi. Vse bližje je članstvo v Evropski uniji, za mnoge priložnost in izziv, za mnoge strah in bojazen.
Dogajanje znotraj slovenskega gospodarstva že nekaj časa narekuje zavedanje o približevanju velikega trga, ki marsikaj potrebuje, prav tako pa ima marsičesa preveč. Tisti, ki so zaznali jasno sporočilo, kdo in kako na tem trgu preživi, so že potegnili odločne poteze, nekateri jih načrtujejo. Recepta, kaj je prav in kaj ne, ni, so pa jasni namigi: vse, kar je kakovostno in relativno poceni, je na trgu dobrodošlo, drugo trg zavrne. Naša sreča je v postopnem prilagajanju in odpiranju gospodarskih meja. Tako so se že zgodila velika združevanja v agroživilstvu, te dni je v zraku veliko vprašajev o prevzemih posameznih podjetij ali kar celih gospodarskih sistemov. Domač kapital želi postati močnejši in manj ranljiv, tuji sluti možnosti prodora v Slovenijo in naprej proti jugu. Državljani so ob vseh teh novicah malce zmedeni in negotovih občutkov pred prihodnostjo. Ta je na dlani: iz dneva v dan bomo izpostavljeni še večjim vplivom evropske in svetovne kapitalistične logike. Alternative nimamo! Bila je pred desetletji v zaprti državi enakih želodcev, navidezne politične in socialne varnosti, v deželi naftnih in bencinskih
bonov, plačevanja prehodov čez	----
mejo in v deželi fičkov.
PTUJ / FOTOGRAFI SO SE IZOBRAŽEVALI
O kvaliteti odloia veliko detajlov
V ptujskem gledališču je bila 22. in 23. decembra fotografska delavnica za mlade ptujske fotografe, ki jo je organiziral Klub ptujskih študentov. Vodila sta jo Saša Hes in Aleš Bravničar, dva izmed najboljših modnih fotografov.
Poudarek je bil na merjenju svetlobe in postavitvi luči ter na vrsti drobnih detajlov, ki jih je potrebno upoštevati, da nas-
tane dobra modna fotografija. V kratkem bodo organizirali tudi nadaljevalni tečaj.
MG
Na snežnem stadionu pod Pohorjem si je v treh dneh smučarskega praznika ogledalo tekme blizu 20.000 obiskovalcev.	Foto: M. Ozmec
SLOV. BISTRICA, OSANKARICA / SPOMINSKI DAN
Legenda, stara 59 let
V teh dneh se še vedno živo spominjamo padca Pohorskega bataljona, ki je 8. januarja 1943 v herojskem in neenakopravnem boju padel pri TTeh žebljih nad Osankarico na Pohorju. Spomin na ta žalostni dogodek že nekaj let z vsemi častmi obeležujejo v občini Slovenska Bistrica kot spominski dan, pred tem pa je bil 8. januar dolga leta občinski praznik.
Tudi letos sta bila organizatorja spominske svečanosti občina Slovenska Bistrica in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Letošnji govornik na akademiji v počastitev spomina na padli bataljon v viteški dvorani bistriškega gradu je bil poslanec državnega zbora Miran Potrč. Osvetlil je zgodovinske dogodke izpred devetinpetde-setih let in med drugim dejal: "Pohorski bataljon, njegov prispevek k partizanski vstaji zoper nemškega okupatorja na Štajerskem in njegova junaška smrt so postali že legenda. Toda legenda ne sme zamegliti dejstev. Današnjim rodovom, posebej mladini, je potrebno vedno znova objektivno orisati zgodovinske razmere druge svetovne vojne, cilje okupatorjev in pobude domoljubov za množični upor. Prikazati je potrebno vlogo narodnoosvobodilnega boja za obstoj slovenskega naroda in slovenske državnosti. Vse bolj, ko so časovno odmaknjeni dogodki, ki so podlaga za praznovanje, tem
bolj pozorno in s spoštovanjem se jih moramo spominjati. Ne smemo dovoliti, da bi s časom zbledeli spomini na dejanja, ki so tako bistveno prispevala k ohranjanju slovenstva in pomembno soprispevala k temu, da lahko danes uživamo svobodo in demokracijo in v lastni državi samostojno odločamo o svoji usodi."
Upor proti okupatorju in narodnoosvobodilna borba sta bila dejanje največje državljanske zavesti in nesebičnega junaštva. Stranpoti, napake in tudi zločini, storjeni po vojni in zmagi, teh dejstev ne morejo spremeniti, je menil slavnostni govornik. Po njegovem bi bilo to novo potvarjanje zgodovine, zato je potrebno zagotoviti popravo po vojni storjenih krivic, osvetliti zamolčane zločine, njihovim žrtvam priznati človeško dostojanstvo, njihovim svojcem pa izraziti tudi v imenu države najgloblje obžalovanje in opravičilo. Vendar, je nadaljeval, pri tem ni mogoče pričakovati in še
ISSN 7704-01985
l«iJ:lil-Jili
ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 9. do 13. ure
manj zahtevati, da bi se zaradi tega spremenile ocene njihovih ravnanj med vojno. "Prizadevanje za ureditev grobišč, za izdajo mrliških listov, za dostojno obe-ležitev spominskih obeležij, za postavitev spomenika sprave in tudi za ugotavljanje individualne odgovornosti, če bo to še mogoče, so dobronamerna in lahko prispevajo k pomiritvi in spravi le, če ne žele hkrati prevrednotiti zgodovinskih okoliščin in vlog v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja. Odgovornosti za ureditev teh vprašanj ne nosijo le nekatere stranke ali politične usmeritve, odgovornost je skupna. Čas je, da se pošteno soočimo s preteklostjo in priznamo vsa svoja ravnanja, dobra in slaba, napredna in zablode, da nas preteklost ne deli več in ne razdvaja, predvsem pa, da je več ne zlorabljamo za dnevnopolitične obračune in spletke," je še dejal Miran Potrč.
V	kulturnem delu akademije so sodelovali Jana Jeglič in Slovenski kvartet citer.
V	torek, 8. januarja, pa se je veliko Slovenjebistričanov in drugih obiskovalcev udeležilo spominske komemoracije pri Treh žebljih, kjer so se s položitvijo vencev poklonili spominu na Pohorski bataljon. Ob tej priložnosti je govoril nekdanji komisar Pohorske brigade Franta Komel, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci OŠ Šmartno na Pohorju, dijaki Srednje šola Slovenska Bistrica, pevci KUD Oton Župančič Tinje in Jana Jeglič.
Vida Topolovec
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.a.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
GOSPODARSTVO
KMETIJSTVO V LETU 2001: Kljub pozebi in suši uspešno
STRAN 2
PO NAŠIH OBČINAH
SLATINA: S solidarnostjo do elektrike
STRAN 6
REPORTAŽE
KITAJSKA: Harmonija blišča in bede
STRAN 12
ŠPORT
KIDRIČEVO: Ali bo šport utonil
STRAN 19
ŠPORTNI POGOVOR
Davorin Gabrovec, svetovni prvak v kikboksu
STRAN 20
9770040197046
KMETIJSTVO V LETU 2001
Kljub pozebi in suši uspešno
Splošna ocena kmetijske sezone 2001 je povprečna. Na nekaterih področjih je doseglo kmetijstvo zavidljive uspehe, na drugih se je otepalo z velikimi težavami. Dobršen del obetajočega pridelka je pobrala suša, ki je bila najhujša v avgustu. Kmetijstvo je bilo tudi lani pod močnim pritiskom priprav na vključitev Slovenije v Evropsko unijo, začeli so veljati številni novi zakoni in predpisi. Sveže je še vedno v spominu prvi odkrit primer bolezni norih krav v slovenski živinoreji.
V začetku leta je začela delati kmetijsko-gozdarska zbornica na regionalnem in lokalnem nivoju. Februarja je bila v Ptuju prva seja sveta Obmo~ne enote, na njej so med 15 ~lani za predsednika sveta enote izvolili Marjana Hergana, ki je bil v svet izvoljen na Kmečki listi. Marjan Hergan je povedal, da je prva naloga predsednika in celotnega sveta, vzpostavitev dela {tirih izpostav obmo~ne enote.
Marca je bilo že enajstem ocenjevanju vinskih vzorcev, v organizaciji Vinogradni{ko-sadjarskega dru{tva Haloze in Kmetijske svetovalne službe. Štirinajstčlanska komisija je ocenila 181 vinskih vzorcev, od tega je bilo 25 vzorcev posebne kakovosti. V istem mesecu se je pojavilo vpra{anje lastni{tva ptujske živinske klavnice, ki je bila edini del podjetja Perutnina Ptuj, ki ni dosegal zastavljenih proizvodnih ciljev, obenem pa Perutnina v svoji razvojni viziji ni imela zagotovljenih sredstev za vlaganje v razvoj tega obrata. Nujna investicija v posodobitev bi zna{ala dobrih 200 milijonov tolarjev, sicer klavnica ne bo izpolnjevala strogih kriterijev in jo bo potrebno zapreti.
Aprila je povzročila pozeba ogromno {kodo predvsem v sadovnjakih. Prizadela je rane sorte sadnega drevja, nekaj {kode je bilo tudi v vinogradih in v gozdovih. Gozdovi so namesto okrog 20. aprila, ozeleneli že prve dni aprila. Nizke nočne temperature (do -6°C) in hladni severni vetrovi med 10. in 15. aprilom 2001, so tako tudi v gozdovih povzročili pozebo listja ter cvetov na listavcih.
Na občnem zboru v aprilu so predstavniki področnih zadrug
izvolili vodstvo kmetijske zadruge Ptuj, bolje rečeno, zaupali vodenje zadruge dotedanjemu vodstvu. Predsednik upravnega odbora tako {e naprej ostaja Marjan Hergan, predsednik nadzornega odbora Srečko Primožič, direktor pa inženir Stanko Tomanič.
Sredi leta je svojo razvojno vizijo predstavilo vodstvo kmetijskega kombinata Ptuj, ki je z obdelavo 4000 hektarjev kme-
Mlekarska zadruga Ptuj se je sredi leta preselila v nove poslovne prostore. Kupila je dva objekta nekdanjega Tehnoser-visa in del dvorišča na površini 26 arov, za nakup pa odštela okoli 50 milijonov tolarjev. Z nakupom novih objektov so zagotovili tudi manjkajoče prostore za skladiščenje bazenov, sejalnic in druge opreme. Na novi lokaciji je zadruga napovedala tudi širitev svoje dejavnosti.
S tremi bronastimi, 24. sebr-nimi in 15. zlatimi medaljami na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov pred Kmetijsko živilskim sejmom v Gornji Radgoni, je Perutnina Ptuj sredi julija osvojila naslov nosilca kakovosti 2001, tokrat že tretjič. Za Perutnino je bilo to še eno po-
Trgatev je bila letos obilna in kakovostna
tijske zemlje največja kmetijska družba v Sloveniji. Projektna skupina je dobrega pol leta pripravljala razvojno vizijo v obdobju 2001-2005, ki predstavlja prehod iz obdobja stagnacije in konsolidacije družbe v obodbje rasti in razvoja. V omenjenem obdobju naj bi se obseg proizvodnje povečal za tretjino, donosnost kapitala pa za šestkrat. Petletni razvoj Kmetijskega ko-minata Ptuj bo temeljil na primarnem kmetijstvu, prašičereji, proizvodnji krmil in vinarstvu, turizmu pa se je Kmetijski kombinat dokončno odpovedal.
membno priznanje in potrditev kakovosti njenih izdelkov.
Letošnja žetev se je začela relativno pozno in se je zaradi neenakomernega dozorevanja pšenice precej zavlekla. Pridelek pšenice je bil obilen, kakovostno pa nekoliko slabši od letnika 2000. Organizacija in izvedba prevzema je bila tudi organizirana tako, da je bilo čakanje na prevzem pšenice čim krajše.
Septembra smo se spominjali posledic suše. Ugotavljali smo, da so bila zadnja desetletja prejšnjega stoletja zaznamovana
Perutnina uspešna tudi v Čakovcu
z nacionalnim programom iz-suševanja kmetijskih površin, vodo smo speljali v ozka korita in poskrbeli, da čim prej odteče z našega območja. Danes bi potrebovali nacionalni program namakanja, ki pa nima pokritja ne v zalogah vode, ne v državni blagajni in ne v ekonomiki kmetovanja. Če sta zadnji sušni leti začetek dolgoročnih klimatskih sprememb, se nam ne piše dobro, saj bo potrebno v najbolj kmetijskih delih Slovenije temeljito spremeniti vsebino kmetovanja.
Ptujska živinska klavnica je v tem mesecu končno dobila novega lastnika, ki zagotavlja njeno prihodnost. Podjetje Žermes iz Podlehnika je za upravljanje z živinsko klavnico v Ptuju ustanovilo družbo Klavnica Ptuj d.o.o. in od 3. septembra obvladuje celoten organizacijski proces v tem bivšem obratu Perutnine.
V	začetku novembra je bila v ospredju zanimanja probleti-ka vinarstva. Poročali smo, da imajo v ptujski vinski kleti zaradi obilnih letnikov precej težav. Ker so imeli v kleti še 1,3 milijona litrov vina letnika 2000, so morali del letošnjega mošta odpeljati na začasno skladiščenje v Brežice in Slovensko Bistrico. Strokovnjaki so ob tem poudarili, da ima letošnji pridelek vse obete odličnega letnika, da bodo letošnja vina zelo harmonična, da pa prinaša letnik nekaj pasti, ki čakajo kletarje. Vse to se je in se še uresničuje v praksi. Tudi na področju slovenskega vinarstva se bodo v bližnji prihodnosti dogajale pomembne aktivnosti v smeri povezovanja in skupnega nastopanja na domačem in tujih trgih.
V	novembru se je krojila tudi usoda kmetijske šole v Ptuju. O tem je potekal v Ptuju dvodnevni posvet pedagoške in kmetijske stroke. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But je v razpravo posegel s podatkom, da je potrebno uskladiti vizijo prihodnje strukture programov srednjih kmetijskih, gozdarskih in živilskih šol v Sloveniji. Opozoril je na dejstvo, da je bilo leta 1985 v Sloveniji rojenih 35 tisoč otrok, v zadnjih letih pa le še 18 do 19 tisoč. V zraku je torej vprašanje, ali Slovenija potrebuje vse sedanje kmetijske in živilske šole. Če bo Kmetijski šoli Ptuj uspelo dokazati upravičenost njenega obstoja in nadaljenga razvoja, potem jo bodo na ministrstvu za kmetijstvo podprli in skupaj s šolskim ministrstvom zgradili novo šolo ob posestvu na Tur-nišču. Ob njej bodo morda, če se bo to izkazalo za smiselno, v tamkajšnjem gradu zagotovili tudi pogoje za višješolski študij.
Na Dravskem polju, na območju vasi Stražgonjca, Pon-grce, Šikole in Starošince so stekle konkretne priprave na zložbo zemljišč na površini 463 hektarjev. Osnovni cilj zložbe je omogočiti boljše in ekonomsko zanimivejše kmetovanje na večjih, zaokroženih kmetijskih
Posvet o usodi kmetijske šole Ptuj v prisotnosti ministra Franca Buta
kompleksih. Geodetski zavod je že začel s pripravljalnimi deli, tako bodo v zimskem času opravili preverjanje parcel vsakega posameznega udeleženca, na pomlad pa bodo začeli s konkretnimi razmeritvami. Geodetski zavod Maribor bo svoje delo opravil v letošnjem letu, medtem ko naj bi leta 2003 vsak udelženec v komasaciji že obdeloval svojo novo parcelo.
Vodstvi Perutnine Ptuj in podjetja Pipo Čakovec d.o.o. sta predstavili rezultate dokapitali-zacije in odkupa večinskega deleža v tem hrvatskem podjetju s strani Perutnine. Potek združevanja obeh podjetij je bil hiter in že daje pozitivne rezultate. V tem času so v skladu z interesi matične hiše optimizirali proizvodnjo, temeljito oklestili stroške in zastavili jasno razvojno vizijo. Učinek povezanosti obeh podjetij se že pozna na hrvatskem trgu, kjer se ponudba dopolnjuje. Pozitivna je bila tudi odločitev o združitvi dveh
dilii odkupno-prodajni center. Priprave na gradnjo v Slovenji vasi so že stekle, predračunska vrednost investicije znaša 132, skupaj z opremo pa 180 mili-jonv tolarjev. Dela naj bi bila zaključena do druge polovice letošnjega leta. Po načrtih bi naj sledila gradnja podobnih centrov v Gorišnici, v Markovcih in v Majšperku.
Poročali smo tudi o dobrem poslovanju Mlekarske zadruge Ptuj, ki je odkupila že dobrih 28,6 milijona litrov mleka. V zadrugi so zelo zadovoljni s kakovostjo mleka, ki je iz leta v leto višja in povsem na evropskem nivoju. Povrečje vsebnosti maščob znaša 4,12 odstotka, poprečje vsebnosti beljakovin pa 3,38 odstotka. Higiena mleka je na zavidljivi ravni, saj ga je kar 90 odstotkov uvrščenega v ekstra kakovostni razred. Po vsebnosti somatskih celic je stanje podobno, saj kar 96 odstotkov mleka vsebuje manj kot 400 tisoč teh celic v mililitru.
Mlekarska zadruga od polletja v novih prostorih
hrvatskih podjetij v večinski lasti Perutnine Ptuj in prenosu vseh poslovnih funkcij na Pipo Čakovec. V 10. mesecih lanskega leta so uspeli bistveno povečati proizvodnjo, ki bo v primerjavi z letom 2000 kmalu podvojena in bo dosegla 7 tisoč ton piščančjega mesa. Število zaposlenih se je od prejšnjih 180 povečalo na 350, kar je izrednega pomena za regijo z visoko stopnjo brezposelnosti.
Decembra smo poročali o investicijah v kmetijski zadrugi Ptuj. Zadruga se je odločila za obdobje intenzivnega investiranja v razvoj svoje mreže prodajaln oziroma odkupno prodajnih centrov. Nekaj uspešnih investicij je bilo v minulih letih že opravljenih, z njimi pa so nadaljevali tudi v letu 2001, ko so za investicije namenili kar 170 milijonov tolarjev. Že nakaj let se pripravljajo na veliko in zahtevno investicijo v Slovenji vasi, kjer bodo zgra-
Prihodnje leto bo Mlekarska zadruga slavila desetletje svoje samostojne poti.
Ob teh, najvidnejših dogodkih znotraj kmetijstva in živilske industrije, se je dogajalo še marsikaj, očem javnosti bolj skritega, vendar prav tako pomembnega za prihodnost te gospodarske panoge. Leto 2002 bo za kmetijstvo in živilstvo prelomno zaradi končnih pogajanj naše države z Evropsko unijo, kjer se bo oblikoval odnos Evrope do kmetijstva bodoče članice. Znane bodo kvote, pa tudi ukrepi, s katerimi bo Unija vzpodbujala ali omejevala razvoj našega kmetijstva. Večina se novonastajajočih tržnih razmer boji, so pa na srečo tudi taki, ki vidijo v prihodnosti svoj izziv in že lep čas krepijo gospodarsko moč ter svojo prilagojenost razmeram v združeni Evropi. Slednjim moramo pogumno slediti.
J. Bračič
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
RACE / OBISKALI SMO MARJANA GLAVARJA, BIVŠEGA VODJO OKROŽNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA NA PTUJU
Zadeva se neobiiajno dolgo vleie
Tik pred iztekom leta 2001 smo v Racah obiskali Marjana Glavarja, biv{ega vodjo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ki je od lanskega 20. februarja, ko se je vrnil iz pripora, v suspenzu. Kot osumljenega za storitev kaznivega dejanja (čeprav mu dejanje podkupovanja {e ni dokazano) so ga začasno odstranili z opravljanja funkcije vodje okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Na odločbo o suspenzu se ne more pritožiti, ker tako pravi 4. odstavek 49. člena zakona o državnem tožilstvu. Kot suspendirani sprejema od lanskega januarja polovico osebnega dohodka oziroma plače, ki bi jo prejemal, če bi {e bil zaposlen. Na odločbo o novi plači se je pritožil lani 8. marca, ker kot pravi, je nevzdržna.
Kot smo že poročali, so Marjanu Glavarju 23. januarja lani odvzeli prostost zaradi suma sprejemanja podkupnine, ki naj bi jo zahteval od F.L. in D.E., da bi poskrbel, da bo iz pripora izpuščena žena F.L. 20. februarja zvečer so ga izpustili. Marjan Glavar se brani s prostosti, razlogi za pripor pa so bili po njegovem prepričanju ves čas namišljeni. Da je tako, se je kmalu prepričala tudi pravniška javnost v Sloveniji, saj je po začetnem medijskem in si-ceršnjemn linču zanimanje zanj nenadoma potihnilo. Več kot očitno je, da je javnost zaznala storitve kršitve človekovih pravic, to pa ni tako enostavna stvar, kot je bila na začetku prikazana, je med drugim poudaril Marjan Glavar.
Njegovo bolezensko stanje se je že lani med priporom zelo poslabšalo, ker so ga, kljub temu da so vedeli, da je hudo bolan na ledvicah (bolezen so ugotovili že leta 1999), zadrževali v neprimernih prostorih (brez WC in vode), brez primerne nege, zdravil in hrane, fizično pa z njim niso grdo ravnali. Pripor s pridržanjem je zelo neprijetna zadeva, pravi. Da bo po vsej verjetnosti moral na diali-zo, je napovedal že ob našem prvem obisku marca lani. Od maja lani je na dializi v mariborski bolnišnici trikrat tedensko. Ce ne bi prišlo do priprtja, se mu zdravstveno stanje zagotovo še ne bi tako kmalu poslabšalo, da ne bi mogel več živeti
brez dialize, je prepričan, saj izvidi še niso napovedovali tega.
Že od vsega začetka Marjan Glavar zanika, da bi storil kaznivo dejanje jemanja podkupnine. Da so mu zadevo podtaknili v tej fazi postopka, prav tako ne more govoriti, nesporno dejstvo pa ostaja, da zanj že od vsega začetka postopka niso ve-Ijale pravice, ki bi morale veljati za osumljeno osebo; za storilca kaznivega dejanja so ga proglasili že prvo minuto in že prvi dan je pričel prestajati kazen za neko dejanje, ki naj bi ga bil storil. Pri njem ni veljala domneva nedolžnosti, niso veljale pravice obdolženca do zasebnosti, do tajnosti podatkov, sploh pa ne pravice glede osumljeno-sti osebe. Že od vsega začetka je bil kaznovani storilec kaznivega dejanja.
V enem letu se zadeva Glavar ni bistveno spremenila, smo izvedeli ob našem decembrskem obisku v Račah, kjer z družino živi suspendirani bivši vodja državnega tožilstva na Ptuju. Zadeva o podkupovanju je še vedno v preiskavi. "Zaradi nezakonitih dejanj zoper mene sem moral podvzeti zakonite ukrepe in ubraniti sebe pred nezakonitostmi. Zato se postopek tudi vleče. Najprej je bila kršena krajevna pristojnost, ker so me zvlekli v Ljubljano, ki ni imela s tem nič; če bi bilo dejanje storjeno, naj bi bilo na Ptuju. Potem so me priprli in to iz enega samega razloga, da so
Izvedeli smo
NA PTUJSKEM NORMALNO
ansko leto je bilo v Sloveniji rekordno po {tevilu vrnjenih obrtnih dovoljenj. Kot ugotavljajo v Obrtni zbornici Slovenije, so pogoji za delo obrtnikov pri nas slabi, slovenska merila pa strožja od evropskih, kar ima za posledico nekonkurenčnost. Na Ptujskem rekordnih odjav obrti sicer ni bilo, na Območni obrtni zbornici Ptuj pa pravijo, da se je vse gibalo v mejah normale. V letu 2001 so imeli 79 odjav obrti in 73 prijav.
AGIS ZAVORE OD PRVEGA JANUARJA
Do konca lanskega decembra so bili uresničeni sklepi 4. sku-p{čine delni{ke družbe Agisa, ki je bila 7. oktobra lani. V okviru tega je bila izvedena pripojitev družbe Agis Zavore kot prevzete družbe k družbi Agis, d.d., Ptuj. Od prvega januarja letos posluje nova družba s skraj{anim imenom Agis, Zavore, d.d., Ptuj. Direktor je Emerik Weigl, prokurist firme pa Anton Cokl, biv{i direktor delni{ke družbe Agis.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
v	-
C t t' k ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza "Denver
Mckee".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: v informativnem delu se bodo zvrstili prispevki o glasbilih na ptujskem gradu, ptujski labodji družini, angleščini po mavrični bližnjici prof. Danice Kunaver, o zdravju na naraven način s pomočjo energovita in o starem ljudskem običaju ob Treh kraljih. Na OŠ Stanka Vraza v Ormožu so posneli dokumentarni film pod naslovom Drugačni se predstavljajo, turistične novice so zbrane v oddaji Viva tu-ristica, nekaj starih dobrih zdravstvenih nasvetov pa v poljudni oddaji Kako biti zdrav in zmagovati.
MG
se me na tožilstvu znebili, sicer se me ne bi mogli. To je bil edini razlog, ker pa je bilo vse vnaprej dogovorjeno, jim je to uspelo. To sem izvedel šele kasneje, prej tega nisem vedel. Zatem so me začeli povezovati z zadevo Lončarič; poudarjam, da nobenega od teh ljudi ne poznam, pa naj bi bil član njihove bande. Da so me s to zadevo povezali, je logično, ker so se želeli pred Evropo pokazati, da rešujejo neko večjo zadevo. Kako je z zadevo Lončarič, pa postaja vse bolj jasno.
V moji zadevi je trenutno tako, da sem zahteval izločitev zdajšnjega preiskovalnega sodnika (drugi so se izločili že prej), in to iz dveh razlogov: prvič, ker sva prijatelja, drugič pa, ker bi mi lahko obesili še kakšno kaznivo dejanje, ker se v naši državi lahko bojiš vsega, vsak dan si lahko na udaru, vsak dan te lahko priprejo. Postopek se sedaj vleče tudi zato, ker sem vsak drugi dan na di-alizi in zaradi številnih pregledov, ki jih lahko opravljam v dneh, ko nisem na dializi, kar pomeni, da ne morem priti na vsako zaslišanje. Izločitve bom zahteval še naprej - sedaj posebne skupine tožilce. Vsakemu pravnemu strokovnjaku je jasno, da posebna skupina v tej zadevi nima kaj iskati. V mojem primeru je bilo vse vnaprej
Marjan Glavar
pripravljeno. Že na prvem zaslišanju je imela tožilka že vnaprej pisno pripravljeno zahtevo za preiskavo, kar se nikoli ne more zgoditi, ker če obdolženec še ni zaslišan, še sploh ne moreš razmišljati o kakšnem kaznivem dejanju. Po mučnem nočnem zaslišanju so mi ob štirih zjutraj pod nos pomolili zahte-
vo po preiskavi. Za storilca kaznivega dejanja brez sojenja pa me je razglasila generalna državna tožilka. To je napisano tudi v odločbi o suspenzu. Ko sem bil obsojen, sem del kazni v bistvu že prestal, v priporu sem bil od 23. januarja do 20. februarja lani. Za kaznivo dejanje podkupovanja je absolutni zastaralni rok deset let, jaz pa se v tem trenutku tudi več ne
pustim tako nesramno in protizakonito obravnavati, zato se pritožujem z vsemi sredstvi. V zadevi podkupovanja in tudi v zadevi Lončarič, poudarjam, nisem bil vpleten, ti dve zadevi sta bili v pristojnosti drugega tožilca. Jaz nisem hotel nič, kot to želijo nekateri napačno predstaviti, tudi spisov nisem imel. Mislim, da bo nastopila zelo čudna situacija, ko bo prišlo do soočenja z Lončaričem, ker mi ga bodo morali najprej predstaviti, čeprav bi ga kot 'najožji član njegove tolpe' po njihovem moral poznati," je o stanju svoje zadeve skoraj eno leto od priprtja povedal suspendirani ptujski tožilec Marjan Glavar.
Dializa je v njegovo življenje vnesla nove težave, sam pravi, da so zelo hude. Cez soboto in nedeljo komaj pride k sebi, potem pa se vse prične na novo.
Kakorkoli že, glede na veliki lanski pomp se zadeva neobičajno dolgo vleče. Ce izločimo vse drugo, od moralne in materialne škode ter dostojanstva in časti, je Marjan Glavar izgubil največ in najdragocenejše, zdravje. Zato je toliko bolj odločen, da bo vztrajal in tudi dokazal svojo nedolžnost, poudarja; ne morejo mu vzeti več, kot so mu že.
MG
BRUSELJ / NA DEMONSTRACIJAH TUDI NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE
Zahteve po zamenjavi kapitalizma s socializmom
Konec lanskega leta seje z evropskega anti vrha, kije potekal v Bruslju, vrnila delegacija Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki jo je vodil predsednik Rastko Plohl. Pravzaprav so aktivnosti proti Evropski uniji v Bruslju potekale ves december, vrhunec pa so dosegle sredi meseca ob zasedanju evropske petnajsterice. Ena glavnih zahtev demonstrantov je bila čimprej{nja zamenjava izkori{čevalskega kapitalizma s pravičnej{im socializmom.
Po besedah Rastka Plohla se
je delegacija Neodvisnih sindikatov skupaj z drugimi predstavniki protievropskih gibanj iz Slovenije - vseh je bilo okoli 100 - udeležila osrednjih demonstracij v četrtek, 13. decembra, ko je skupaj več kot 100.000-glava množica sindikalnih predstavnikov zahtevala bolj socialno in manj izko-riščevalsko državo. Množične demonstracije so bile tudi naslednji dan, v petek, 14. decembra, ko so se sindikalistom pridružili še predstavniki civilnih društev in levih političnih opcij. Rastko Plohl je poudaril, da so na njih bili z zahtevami že konkretnejši, saj so z vzkliki in transparenti	zahtevali
spremembo političnoekonoms-ke ureditve oziroma zamenjavo kapitalizma s socializmom.
Posebej zanimivo je bilo, da se je demonstracij udeležilo izredno veliko mladih ljudi, ki so prevladovali predvsem na tretjem dnevu demonstracij, v soboto, 15. decembra. Med okoli 80.000 demonstranti so bili predstavniki različnih alternativnih skupin mladih, mreže D 14, anarhističnih skupin in drugih alternativcev, ki so zase in za vse delovne ljudi zahtevali boljše, človeka vredno življenje. Večina demonstrantov je
bila simbolično oblečena v črne obleke in odeta v kapuce, bojda predvsem zaradi mraza in solzivca, s katerim po besedah Rastka Plohla policija ni varčevala. Na nekaterih mestih so se nad demonstrante spravili celo z vodnimi curki. Decembrskih demonstracij v Bruslju so se udeležili tudi mladi iz Zagreba in nekaterih drugih bivših republik Jugoslavije.
Rastko Plohl je čas med posameznimi demonstracijami izkoristil za delovne pogovore in sestanke s predstavniki drugih sindikatov ter gibanj. Tako se je sestal s predsednikom generalne zveze sindikatov FGVB iz mesta Liege v Belgiji, ki ima okoli 300.000 prebivalcev, med brezposelnimi pa je kar 25 odstotkov mladih. Zgroženi so si ogledali posnetke zaprtja tovarne LEWIS v Belgiji in preselitve proizvodnje v Turčijo, kjer morajo delavke delati za pičlih 100 mark na mesec. To je Belgijce zelo prizadelo, saj se je brezposelnost pri njih še povečala.
Za izredno pomembne je Rastko Plohl ocenil pogovore z znamenito levičarsko evropsko poslanko Roselyn Vachetta ter z Alainom Chrivienom iz Francije. Pogovori, na katerih so sodelovale mnoge znane oseb-
Predsednik NSSS Rastko Plohl: »Slovence je treba opozoriti, da v Evropi ne te~eta med in mleko!« Foto: M. Ozmec
nosti, so potekali na univerzi St. Luis, njihova rdeča nit pa je bila, opozoriti javnost na vse resnejši problem Evrope, saj se gospodarska kriza veča, življenjski standard ljudi pa pada. Resno grožnjo izobraževanju pomeni privatizacija šol, zato so Neodvisni sindikati Slovenije odločno proti temu tudi v svoji domovini.
Sicer pa so srečanja v Bruslju, Goeteburgu, Genovi in še kje porajala novo vizijo razvoja Evrope. Ta temelji na strukturnih in vsebinskih spremembah, saj lahko Evropa obstaja le kot združenje suverenih in demokratičnih držav, svobodne volje in brez kakršnekoli prisile, ki je v sedanji Evropski uniji vse bolj izrazita.
Bistvo vsega je po besedah Rastka Plohla zelo enostavno: do skrajnosti izkoriščevalski kapitalistični sistem naj se čimprej zamenja s socialnoeko-
nomskim. Boj bo težak, a ni brezupen, saj je predvsem med mladimi vse več nezadovoljnih ljudi, ki se zavedajo, da je to edina alternativa, ki zagotavlja solidno preživetje in bodočnost. To so dokazali z ustanavljanjem raznih združenj brezposelnih ljudi, v katerih skupaj protestirajo proti brezposelnosti. Nekateri so iz protesta iz Bruslja proti Sloveniji krenili kar peš.
Rastko Plohl in Neodvisni sindikati Slovenije so prepričani, da so najrazličnejše izkušnje, ki jih prinašajo iz "razvite" Evrope v Slovenijo, zelo pomembne, saj prinašajo večini manj znane informacije o resničnem stanju v Evropski uniji z vsemi dobrimi in predvsem slabimi posledicami. Tako se lahko slovenski narod bolje pripravi na tisto resnično Evropo, v kateri očitno ne tečeta le med in mleko ...
M. Ozmec
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
KOLNKISTA / VRHUNSKA GLASBA
Utrip romskega srca
V soboto, 12. januarja, bo v Kolnkišti nastopila vrhunska glasbena zasedba Amala, ki se je odzvala povabilu Kluba ptujskih študentov. Stilno pisan, ritmi~no raznovrsten in zvo~no vro~ koncert bo nedvomno potešil prav vse glasbene apetite zahtevnega ob~instva.
Osrednje ime zasedbe je Imer Traja Brizani — skladatelj, aranžer in bas kitarist, ki ga njegov občutek za kompozicijo in predvsem virtuozno obvladova-
nje električne bas kitare uvrščata med naše najboljše glasbene mojstre. V glasbenih krogih je izjemno cenjen kot solist ter kot nekdanji učitelj in mentor
marsikatere zdaj znane glasbene osebnosti, nastopal pa je tudi v {tevilnih studijskih in priložnostnih jazzovskih zasedbah.
Po mnenju mnogih kritikov je Traja Brizani ob Big bandu RTV Slovenija eden redkih pravih latino-jazz glasbenikov pri nas, saj se latinskoameriškega materiala loteva dovolj angažirano, da presega okvire lokalne ponudbe cenenih ritmov in pasaž, izhajajočih iz "latinske tvari" popularnih Gipsy King-sov. V svoji glasbi združuje nesporen talent, glasbeno znanje, občuteno interpretacijo, vizio-
PTUJ / GLEDALIŠČE SLEPIH IN SLABOVIDNIH
19. januarja Namišljeni zdravnik
V kulturnem domu na Breznici pri Žirovnici na Gorenjskem je bila 5. oktobra lani premiera nove komedije gle-dališ~a slepih in slabovidnih Slovenije Nasmeh - tokrat ob~instvo po Sloveniji razveseljujejo z Namišljenim zdravnikom Hansa Weigla.
Gledališče deluje v okviru KD dr. Franceta Prešerna Žirovnica - Breznica. Ustanovljeno je bilo leta 1996. V gledališki skupini trenutno deluje sedem slepih in slabovidnih igralk in igralcev ter nekaj spremljevalcev iz različnih krajev Slovenije. Vaje imajo ob koncu tedna na Breznici.
Namišljeni zdravnik je njihova tretja predstava, na Ptuju pa gostujejo drugič. V skupini je bil do nedavnega aktiven tudi
Andrej Peršuh, ki dela kot maser v Termah Ptuj. Ker pa se je odločil za študij prava, mu časa za gledališko dejavnost počasi zmanjkuje. V predstavi med drugim sodeluje Simona Jakopin, rojena Hari, v Novi vasi pri Markovcih, ki je bila včasih članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, sedaj pa z možem živi v Ljubljani.
Občinstvu na Ptujskem se bodo člani gledališča Nasmeh
predstavili 19. januarja v ptujskem gledališču in 20. januarja v Domu krajanov v Skorbi, 18. pa tudi v dvorani v Makolah.
Cilj gledališča Nasmeh je seznaniti občinstvo o uspehih in dosežkih slepih in slabovidnih ter pregnati predsodke pred slepoto s "salvami smeha", še posebej poudarjajo njegovi člani.
Vstopnice za ogled ptujske predstave bodo naprodaj od ponedeljka, 14. januarja, na sedežu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, Dravska ulica 18, in eno uro pred prič-etkom predstave v ptujskem gledališču.
MG
narstvo ter simpatije do pop jazza, latino jazza, funka in fusi-ona.
Leta 1985 sta brata Brizani ustanovila skupino Amadeus, enajst let kasneje pa je Traja začel delovati tudi v skupini Amala, ki je bila ustanovljena z namenom, ohraniti bogato romsko glasbeno dediščino in jo predstaviti na sodobnejši način. Že njihova prva CD-plošča iz leta 1997 je očarala tudi ljubitelje jazza in popa, saj je skozi tradicionalne in avtorske skladbe vel veter južne Francije, Španije in Turčije, pomešan z obilico prvin jazza in drugih sodobnih stilov.
Skozi več desetletij je Traja Brizani okoli sebe zbral cvet slovenskih jazzovskih glasbenikov. Sodeluje na primer z Dejanom Pečenkom, Petrom Ugrinom, Davidom Jarhom, Milkom Lazarjem, tolkalistom Ninom Mu-reškičem, pa tudi z glasbenimi eminencami, kakršna je Jože Privšek.
Na Ptuju bo nastopila skupina vrhunskih glasbenikov v zasedbi Amala. Kolnkišta s tem koncertom torej nadaljuje svoj izjemno kakovosten in pester glasbeni program ter ostaja pravzaprav edini prostor v mestu, kjer na svoj račun pridejo poznavalci in ljubitelji vrhunske sodobnejše glasbe. In teh, kot se je pokazalo že ob letošnjem poletnem festivalu Kluba ptujskih študentov Mladost v prastarem mestu, na Ptuju sploh ni malo.
Nina Milošič
Sil^estrske zmešnjave
Ali je silvestrovo res najdaljša noč v letu? Za tiste, ki so ga preživeli ob televizijskem ekranu, je bila po vsej verjetnosti res — ob ponujenem programu so se namreč minute in ure vlekle kot že dolgo ne.
Verjamem, da je ob izteku starega leta težko pripraviti dober program, saj mora zadovoljiti vse okuse, a kljub temu bi pričakovali, da se bo nacionalka bolj znašla. Navsezadnje ima s silvestrovanjem večdesetletne izkušnje. Nekaj pa so se le naučili iz preteklih polomij: voditi jih nikoli ne sme priljubljeni obraz, saj si pri gledalcih pridobi same minus točke. Tako nas je tokrat na tako pomemben večer zabavala popolnoma nova voditeljica, ki je še najbolj spominjala na prestrašeno miško. Še več, silvestrski program je deloval podobno kot ona: brez življenja.
Da bi se le nekako razvedrili, naj bi poskrbel skeč, ki pa je s svojim pohotnim in živce parajočim humorjem prej poskrbel za slabo kot dobro voljo. In ker je bil predvajan po delih, se ga z enkratnim menjanjem kanala ni bilo mogoče otresti — po daljincu je pač bilo treba poseči večkrat. Prav zaradi tega skeča in njegove razdrobljenosti je celotna oddaja dobila svoje ime: Silvestrske zmešnjave. K programu so spadali še telefonski klici, ki bi prinesli nagrade, a kaj ko nihče ni hotel klicati. Tudi gledalci znamo štrajkati.
Pripravljanje silvestrskega programa je resda nehvaležno, vendar se splača. Ker je neverjetno dolg, njegova ponovitev zapolni celoten prvi januar. Vendar upam, da ste silvestrovo preživeli nekje daleč od televizije, tako da ste televizijski program na prvi januar lahko mirno prespali.
Nataša Zuran
E-pošta: tednik® a mis.net
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Anica - nova knjižna zbirka Dese Muck
Po uspešnih romanih za najstnike se je Desa Muck obrnila na mlaj{o bralno publiko. Plodovita, odli~no brana in tudi nagrajevana pisateljica je minulo leto za~ela objavljati prikupne zgodbe v zbirki, ki nosi ime po glavni junakinji, drugošolki Anici.
Zbirka izhaja pri Mladinski knjigi z urednikom Andrejem Il-cem in likovnim urednikom Pavlom U~akarjem, ki sta zastavila knjižno zbirko po preverjenem vzorcu za prvo resno branje; doslej so bile takšne knjige praviloma prevodi tujih uspešnic. Zbirka upošteva temeljna pravila, ki so nujna za prvo branje: ilustracije so vabljive in modro razporejene, takšno je tudi besedilo z dovolj velikimi črkami. In jasno, zgodbe govorijo o vsakdanjih otroških tegobah in radostih ter so tako tudi poučno branje. Seveda ostaja Desa Muck tudi v literaturi za to starostno stopnjo duhovita in spretna pripovedovalka.
V zbirki so doslej izšle tri knjige, ki so samostojno branje in se začenjajo enako: To je Anica Pivnik. Stara je osem let in hodi v drugi razred. Prva knjiga predstavlja težave, ko dekletce ostane samo doma (Anica in grozovitež), druga pa zaplete ob materinskem dnevu (Anica in materinski dan). O tretji, najnovejši, Anica in zajček, pa nekoliko več besed.
Anica že dolgo moleduje in priganja mamo, da bi ji izpolnila že stokrat izrečeno željo — rada bi pravega, živega zajčka. Njena dvanajstletna sestra Mojca ima papagaja in Anica si tudi želi svojo živalco. Nekega dne, ko Anica zazna mamino dobro voljo, se ji želja uresniči, čeprav oče ne kaže kdove kakšnega navdušenja. Zajčka s kletko in hrano kupijo v bližnji trgovini z malimi živalmi, ki ni ravno vzorno založena. A edini zajček se zdi Anici najlepši na svetu. Dekletce lepo skrbi zanj, a nekega dne je zajček Puhi ves drugačen: ne je in mirno leži v kletki. Aničina družina se odpravi k veterinarju, kjer zajčku sicer pomagajo, a hude bolezni ne premagajo. Anica je vsa iz sebe in zdi se ji, da je hujša nesreča ne bi mogla doleteti. Vsa obupana se pritoži prijatelju Jakobu. Pripoveduje mu o nesmiselni tolažbi odraslih, o svoji neizmerni ljubezni do zajčka, o strašni izgubi, ki da je nikoli ne bo preživela. Jakob jo razume in prikimava njeni žalosti, a naenkrat postane Anico strašno sram. Spomni se namreč, da je Jakobu pred leti umrla mamica! Nato ji Jakob razloži svoje občutke ob izgubi mamice, razkrije ji svojo tolažbo, saj si vsak večer prikliče mamico v spomin in ji pripoveduje o svojih prigodah. Kakor se dnevi odmikajo, tako Anica lažje razmišlja o ljubem zajčku
in življenje teče dalje.
Avtorica ob osnovni zgodbi prijetno slika družinsko življenje, odnose med Anico in starejšo sestro, niza otroška razmišljanja in so tako knjige iz zbirke Anica otrokom in odraslim v pomoč. Zbirko Anica priporočam učencem in učiteljem razredne stopnje, kjer bodo zgodbe Dese Muck dobra iztočnica za literarno in pedagoško delo.
Knjige je ilustrirala Ana Košir, štejejo štiriinšestdeset strani, vezanih v trde platnice, ter si jih lahko tudi izposodite v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kjer vas pričakujejo vsak dan od osmih do devetnajstih, ob sobotah do dvanajstih.
Liljana Klemen~i~
VABILO NA PRAVLJICO Z JOGO
Danes, v četrtek, 10. januarja, bo ob 17. uri prva pravljična ura v tem letu. V pravljično sobico mladinskega oddelka knjižnice vabimo otroke od četrtega leta dalje, ki naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. Urico pripravljata inštruktorica joge Sonja Trplan in knjižničarka Liljana Klemenčič.
VABILO NA POGOVOR O KNJIGI
V torek, 15. januarja, bo ob 17. uri v pravljični sobici mladinskega oddelka knjižnice zopet razburljivo, saj bo pogovor tekel o Harryju Potterju in kamnu modrosti. Si predstavljate, da ste stari enajst let, nekoliko nepriljubljeni in precej osamljeni? In se zbudite v starem gradu skupaj z množico prijateljev in pred vami je učenje letenja z letečo metlo? Vabimo ljubitelje dobrega branja, ki si želijo lasten kamen modrosti. Vstopnine ni, copati zaželeni. Pogovor pripravlja knjižničarka Leonida Mesarič.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / PREDSTAVITEV KIPARSKIH DEL METKE ZUPANIC
Gibljivost misli in podobe
V petek, 21. decembra, je bil v vzhodnem stolpu na ptujskem gradu v soju sve~ in ne{tetih lu~k mesta pod njim neobi~ajen kulturni dogodek - predstavitev kiparskih del Metke Zupani~, absolventke {tudija kiparstva na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Med predvajanjem videopos-netkov in videoracunalniške grafike na dveh simetralno nasprotnih velikih platnih na steni, opremljenih z izbranimi zvočnimi ter glasbenimi efekti, je v soju sveč o mladi kiparski umetnici in njenem delu govoril Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Ob čestitki za svojstven umetniški dogodek je izrazil zadovoljstvo,
da si je za predstavitev svojih del izbrala prav vzhodni grajski stolp, ki so ga delno že preuredili in v katerem je potekala likovna kolonija Taluma. Čeprav je prostor še neogrevan, kar smo številni obiskovalci kar krepko čutili, je izredno primeren za umetniške dogodke, predvsem v večernem času, ko pod stolpom utripa nešteto luči starega mesta.
Mlada umetnica Metka Zupanic iz Ptuja. Foto: M. Ozmec
MARKOVCI / KUD MARKOVSKI ZVON
Boiiini koncert v Markovcih
V markovski farni cerkvi je bil 29. decembra že 7. tradicionalni boži~ni koncert. Boži~no vzdu{je so nabito polni cerkvi poslu{alcev pri~arali cerkveni pevski zbor sv. Marko in vokalna skupina KOR pod vodstvom Daniela Tementa ter otro{ki pevski zbor Zvon~ek z zborovodkinjo Boženo Toplak.
V koncertni program so uvrstili 19 slovenskih božičnih pesmi ter dve črnski duhovni, med katerima je poslušalce še posebej navdušila priredba Daniela Tementa Oh, happy day, v kate-
ri se je predstavil tudi kot solist. Pesmi so ob spremljavi godalnega kvarteta (Nina Grošelj, Andreja Klinc, Veronika Emeršič in Gorazd Strlič), klarinetista Bojana Zelenjaka in tričlanskeg-
a ansambla zvenele prijetno toplo, domače, praznično.
Ob koncu sta poslušalce pozdravila domači župnik Janez Maucec, ki se veseli prihodnjega sodelovanja, ter župan Franc Kekec, ponosen na dob re pevce. Oba sta zbrane povabila na koncert ob letu dni. Vabilu se pridružujemo tudi pevke in pevci KUD Markovski zvon.
DM
Vsi navzoči so na koncu skupaj zapeli in zaigrali najlepšo božično pesem Sveta noč. Foto: Laura
KOLNKISTA / LITERARNI VECERI
Jeba z lipicanci
Ciklus literarnih ve~erov v Kolnki{ti nadaljujemo s predstavitvijo romana Jeba z lipicanci, ki je zbudil v zadnjem ~asu veliko medijske pozornosti. Vzroke za to gre iskati predvsem v zanimivo zasnovani fabuli romana, na drugi strani pa je k priljubljenosti zagotovo pomagalo tudi dejstvo, da je avtor romana Artur Stern.
Artur Štern se je rodil v Ljubljani leta 1965, kjer živi in ustvarja še danes. Njegova življenjska pot je zanimiva, saj gre za osebo, ki nastopa kar v dveh vidnih vlogah — znanstvenik in umetnik.
Artur je doktoriral iz biologije, ob tem pa je po poklicu še veterinar in magister medicine. Sam si je izmislil znanstveno disciplino, ki jo je poimenoval metabiologija, širši javnosti pa je znan ne samo po številnih nastopih v medijih, temveč tudi
po celi vrsti odmevnih esejev, podlistkov, člankov in kolumen. Doslej je objavil kar devet knjig, njihova narava pa se giblje v širokem razponu od poezije pa vse tja do resnih znanstvenih publikacij.
Šternova upornost in samosvoja drža se kaže tudi v samoi-roničnem kljubovanju uradnim institucijam znanosti in umetnosti. V novem tisočletju tako deluje kot svobodni umetnik, poleg romana Jeba z lipicanci, ki je izšel pri založbi Litera, pa
Artur že pripravlja nove projekte.
V pogovoru z Arturjem Šter-nom se bomo dotaknili aktualnega romana Jeba z lipicanci, ga povprašali, od kod njegov nekoliko samosvoj stil oblačenja, kaj misli o kloniranju in predvsem, kako je biti umetnik, veterinar, zdravnik in še doktor biologije obenem!
K pogovoru z avtorjem Vas vljudno vabimo nocoj, ob 20. 30 uri v Kolnkišti.
David Bedrac
Absolventka Akadamije za likovno umetnost v Ljubljani Metka Zupanič, ki je bila rojena na Ptuju 14. januarja 1977, je svoje ustvarjalne izkušnje nabirala tudi na National College of Art Design v Dublinu. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Barbara Koželj, zanimajo mlado umetnico v njenem izražanju predvsem klasični kiparski problemi, od katerih največ pozornosti posveča problemu odtisa, njegovih zmožnostih od-sevanja realnosti in vprašanjem dogajanja pred odtisom. V tem temelji njeno ključno vprašanje po mejnosti človeškega in stvarnega doživljanja, kot tudi vprašanje novo ustvarjenega prostora. Za izražanje in posredovanje umetnosti uporablja različne umetnostne tehnike, od klasičnih do novodobnih, kot so video, računalniška grafika. Na konceptualni način poskuša odstirati tisto, kar nas nenehno obdaja in na kar morda v vsakdanjem življenju nismo dovolj pozorni. Material, ki avtorici omogoča odtis realnega s svojo prosojnostjo, svetlobno učinkovitostjo in fleksibilnostjo, je lateks.
Pričujoča razstava Metke Zu-panič je splet mnogin nasprotij, med zunanjim in notranjim, med realnim in virtualnim, med intimnim in družbenim, med mislijo in besedo, ter nenazadnje med nebom in zemljo. Na eni strani se srečujemo s predmeti, stvarmi, natančneje s posnetki knjig v lesenih škatlah, na drugi z video projekcijami, torej v nasprotju statičnega in dejavnega, tudi mimobežečega. Škatle s posnetki knjig iz lateksa delujejo kot nekakšne zakladnice nekdanjosti, ki s spominom in močjo nakopičene modrosti prisostvujejo v sedanjosti.
Videopodobe pa kažejo človeka, natančneje telo brez obraza, brez obličja, kot bi hotela nakazati neulovljivost misli, nakopičenih v besedah starih knjig.
Metka Zupanič je od leta 1997 s svojimi deli in instalacijami sodelovala na več razstavah v Ptuju, Lipici, Mariboru, Bovcu in celo v Dublinu. Trenutno pa pripravlja diplomsko delo na ALU v Ljubljani.
M. Ozmec
TW------
--------CTTrrm-
d.o.o, RADIO-TEDNIK
tel.1^749^10, _


PROPAGANDA
Zlato ogledalo
Zlato ogledalo me asocii-ra na hudobno čarovnico, Sneguljčico ter sedem palčkov. Saj poznate pravljico, ali ne? To je tisto ogledalo, ki je čarovnici povedalo, da niti slučajno nima možnosti biti najlepša v deželi tej. Neizpodbitno je najlepša Sneguljčica. In kot pravi zgodba - lepota zmaga. Lepota zmaguje tudi na drugih področjih, najočitneje na izborih za razne variante misic in mi-strov.
Lepoto dojemamo subjektivno, v enem pa smo si enotni: biti lep (zunanje ali notranje) je lahko prednost, tudi tržna prednost. V Tedniku začenjamo novo kolum-no, ki sem jo enostavno poimenoval "Propaganda". Njen namen je komuniciranje z vsemi, ki ste odvisni od oglaševanja. Marketing je eno od svetovnih gonil, zelo pomembno je, da ga znamo izkoristiti v svoj namen.
Vsak dan se srečujemo s propagando. Od televizijskih spo-tov do vedno bolj priljubljenih PR (beri: propagandnih) člankov. Za propagando imamo več lepo zvenečih imen, kot so reklama, marketing, oglaševanje, tržno komuniciranje... Če odmislim politiko, je prvinski razlog za uporabo reklamnih sporočil težnja po zaslužku. Popravljam se: tudi pri nekaterih politikih je osnovni cilj zaslužek, vseeno jih bom pa danes pustil pri miru.
Torej — vodi me zaslužek. Recimo, da se odločim in bom postal trgovec. Najamem poslovni prostor, kupim trgovinsko opremo in prvo zalogo blaga. Nekaj denarja sem imel prihranjenega, z mukami in težavami sem uspel prepričati bankirje, da bo moja trgovina uspešna in mi lahko brez strahu posodijo denar. Tako, investiral sem nekaj milijonov, sedaj pa bom prodajal blago in služil mastne denarce. Otvoritev. Mine dan, teden, več tednov, v trgovino pa zaide samo slučajni mimoidoči radovednež, ki pa - po Murphyju - nič ne kupi. No ja, zadnjič sem slišal, da potrebuje trgovina nekaj mesecev za zagon. Torej brez panike. Čas teče, denarci vztrajno kopnijo, kupcev pa ni in ni. Počasi me pričenja skrbeti, saj moji trgovinici in meni z njo vred nič kaj lepo ne kaže. Težko se odločim: treba bo oglaševati. Seveda denarja nimam več kaj dosti, torej moram kupiti oglas za čim manj denarja. Poiščem nekaj ponudb, ob gromozanskem začudenju ugotovim. da je to silno drago. Kaj!? Da stane dovolj velik oglas petdeset tisočakov??? Saj to ni normalno! Do drugega dneva se malo ohladim in morda doja-mem eno od bistev oglaševanja. Če sem v trgovino "porinil" nekaj milijonov in si na glavo nakopal še oderuški kredit, bom pa menda še zmogel kupiti nekaj oglasov. Po temeljitem (beri: cenovno vodenem) premisleku se odločim za najcenejšo ponudbo. Fino, sedaj bom imel super oglas. Glej ga, zlodja, že se pojavi nova težava. Oglasu moram dati primerno vsebino, nekdo pa ga mora še oblikovati. Kaj!? Tudi oblikovanje je treba plačati? A ne, to pa ne! Oblikoval bo kar moj sin, doma, na računalniku. Žena me vmes spomni na star pregovor: "Kolikor denarja, toliko muzike",
češ da sin ne zna oblikovati oglasov. "Kaj boš govorila, saj sem jaz trgovec," ji zabrusim. Oglas tako naredim doma, po kupu zapletov in čudnih tiskarskih zahtev je le objavljen. Dobim nekaj kupcev, ne sicer dosti, vendar dovolj, da pričnem s trgovino životariti.
Nakaj si razjasnimo. Osnovni pogoj za uspeh moje trgovine je ustrezna tržna naravnanost. Saj vemo: zanimivi izdelki, nizke cene, poznavanje konkurence ... Predpostavimo, da sem vse skupaj dobro pretuhtal in bi trgovina morala biti uspešna. Ampak danes že vsak vrabec čivka o oglaševanju in promociji. Ni dovolj, da imam trgovino, moram tudi oglaševati. To pomeni, da bi oglaševanje moralo biti del investicije v samo trgovino. Razumete?
Sicer sta oglaševanje in promocija kompleksna pojma, ki se ju ne da obdelati na tej strani. Zato bom danes nekaj besed namenil oblikovanju oglasa. To je najbolj zanemarjen del posla pri večini majhnih oglaševalcev, saj jih pri oglaševanju večinoma vodi cena, ne pa učinek. Narobe! VAŽENJE UČINEK. Kaj mi pomaga poceni oglas, če mi ne privabi kupca? Časopisarji se zavedajo te težave, zato so se skupaj z drugimi člani Združenja za tisk in medije pri GZS odločili, da skupaj financirajo nagrado "zlato ogledalo". To je nagrada, ki jo strokovna komisija vsako četrtletje podeljuje avtorju najbolje oblikovanega oglasa. Prijava oglasa je brezplačna, edini pogoj za prijavo je, da je bil objavljen v enem od časopisov, ki so pristopili k podelitvi zlatega ogledala. Nagrade pa ne dobi samo oblikovalec, ampak tudi naročnik oglasa. Nagrajeni oglas je brezplačno objavljen v večini večjih časopisov v Sloveniji. To so Kmečki glas, Pavliha, Novi tednik Celje, Večer, Tednik, Dnevnik, Delo, Delo Revije, Gorenjski glas, Mladina, Primorske novice, revija Adrenalin. Vrednost oglasnega prostora nagrajenega oglasa tako presega milijonski znesek.
Zadnji nagrajeni oglas je bil objavljen na strani 27 zadnje lanske številke Tednika. To je oglas "Klicali so ga muci", tipičen primer dobrega oglasa, saj nam daje vedeti, da frizura, narejena v frizerskem salonu Mali, ni nekaj navadnega, ampak veličastnega, če hočete čudežnega. Oglas ima jasno sporočilo: iz malih delajo velike, iz muckov pa leve. Prav žal mi je, da je ta frizerski salon v Skofja Loki. Tudi jaz bi namreč rad bil lev.
Kot imajo lepše punce več možnosti za zmago na lepotnih tekmovanjih, tako imajo več možnosti za uspeh vsi prodajalci blaga in storitev, ki poskrbijo za lepo oblikovane oglase z jasnim sporočilom.
Pišite na elektronski naslov zlato. ogledalo@radio-tednik.si. Dobrodošla so vsa vprašanja in komentarji na temo oglaševanja in marketinga. Do naslednjič pa lep pozdrav.
Božidar Dokl


SLATINA / PRED BOŽIČEM ZASVETILA LUC
S solidarnostjo do elektrike
Pridobitve sodobnega časa, kot je elektrika, so večini ljudi sama po sebi umevna dobrina. Življenja podnevi, še manj pa ponoči si brez nje ne znamo več predstavljati. V Sloveniji so sicer redki domovi, ki še nimajo električnega priklopa, tu in tam pa se še vendarle najde kakšna domačija, kjer še brli petrolejka in kjer radijski sprejemnik še napaja energija iz baterij. Prihod elektrike v tako hišo je zagotovo praznik, ki ga je potrebno svečano obeležiti.
V občini Gorišnica je bila do nedavnega brez elektrike domačija Lucije Zavec v Slatini 48. V hiši, do katere ni niti prave ceste, živi 72-letna Šipkova Cili-ka, kot jo kličejo sosedje, sama.
O tem, da bi se sama lotila napeljave elektrike, zagotovo nikoli ni pomislila, saj za to nima ne denarja, zadnja leta pa zaradi bolezni tudi ne dovolj moči. To so opazili dobri sosedje in že
Se v zadnji naseljeni hiši v tem delu Haloz, v Slatini 48, je zasvetila električna luč
PTUJ / REBEKA DREMELJ OBISKALA PTUJ
"Najbolj si želim spanja
Slovenska miss Rebeka Dremelj iz Senovega si po vrnitvi iz Sun Cityja še ni oddahnila, obveznosti jo kličejo v različne kraje Slovenije. Pred božičem in novim letom je izvedla tudi nekaj humanitarnih akcij. Humanitarna dejavnost je ena od obveznih dejavnosti vsake nove slovenske miss. Rebeka je po zgledu svojih predhodnic obiskala bolne otroke v več slovenskih bolnišnicah, jim podarila igrače in jih tudi sicer razveselila s svojim šarmom, komunikativnostjo in srčnostjo. 21. decembra je obiskala tudi Ptuj.
Najprej je skupaj z glavnim sponzorjem letošnje praznične obdaritve otrok Ptujskimi pekarnami in slaščičarnami ter še nekaterimi drugimi 22 bolnim otrokom, ki so se takrat zdravili na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, izročila darila. Zatem je obiskala družbo Radio-Tednik, kjer sta z voditeljem Petrom Kiričem naredila pravi mali radijski šov, ki je osvojil številne poslušalce radia Ptuj. Za kratek čas se je ustavila tudi v Bo Caffeju, ki je že nekakšen center, kjer se zbirajo slovenske miss. Doslej ga je obiskalo že osem slovenskih miss,
vse razen Nataše Abram in Metke Albreht; s tem se ne more pohvaliti noben slovenski lokal. Rebeka se je zahvalila za topel sprejem, ki ji ga je pripravil lastnik Bojan Miško, obljubila je, da se bo še vrnila. Svoje vtise je zapisala tudi v knjigo vtisov.
Zase si ob novem letu želi le malo več spanja, da bi se tempo obiskov in nastopov počasi vnesel, je dejala. Tudi na silvestrovo je morala delati: skupaj s krškim županom je tamkajšnjim občanom v živo voščila vse najlepše v novem letu. Na Ptuj se bo po vsej verjetnosti vrnila ob pustu.
MG
Rebeka Dremelj se je med obiskom družbe Radio-Tednik srečala tudi z direktorjem Božidarjem Doklom. Foto: Črtomir Goznik
pred petimi leti pomislili, da bi ji pomagali, pa takrat iz različnih razlogov pobuda ni uspela.
Sosedska skrb je ponovno zaživela lansko leto ter našla dovolj podpore pri županu občine Gorišnica in pri Elektru Ptuj. Zadevo je vzel v roke predsednik vaškega odbora Mali Okič -Slatina Rajko Lesjak, zbral nekaj sokrajanov in akcija je stekla. Ročno so izkopali jame in postavili drogove, po katerih so delavci Elektra napeljali žice. Po izvedbi notranjih instalacij so krajani Ciliki še prepleskali notranjost hiše, tako da sledovi napeljave niso več vidni. Občina je akcijo podprla s plačilom prispevka in župan Slavko Visenjak je "naročil", da mora luč zasvetiti do božiča, kar se je tudi zgodilo.
Cilika je na majni slovesnosti prejšnji petek, ki so se je poleg sokrajanov udeležili predstavniki Elektra Ptuj in občine Goriš-nica, povedala, da je bila prvi večer ob močni svetlobi nekoliko vznemirjena, elektrike se je sprva celo nekoliko bala, sedaj pa se je že privadila in je vsem, ki so sodelovali, nadvse hvaležna. Rajko Lesjak se je za pomoč pri izvedbi solidarnostne akcije zahvalil občini, županu, predstavnikom PE Elektro Ptuj ter posameznikom in družinam, ki so z delom in finančno podprli izvedbo. To so bili Anton Ciglar, Albin in Stanko Gabrovec, Franc Milošič, Robi Lesjak ter družine Ciglar, Belšak in Bratušek.
Istega dne so v Zdravstvenem domu Cirkulane predali namenu
terminal za potrjevanje zdravstvenih izkaznic. Za posluh občine, ki je pripravila potrebne priključke, in Zdravstveni zavarovalnici se je zahvalil podžupan občine Gorišnica Jože Klinc. Kako pomemben je terminal za bolnike, ki obiskujejo ZD v Cir-kulanah, pove podatek, da so morali doslej zdravstvene izkaznice potrjevati v 15 kilometrov oddaljeni Gorišnici.
J. Bračič
Ob prisotnosti direktorice mariborske OE Zdravstvene zavarovalnice Rosvite Svenšek je delovanje terminala v ZD Cirkulane preveril tudi župan Slavko Visenjak
V topli, s kmečko pečjo ogreti izbi je Šipkova Cilika svojim gostom pokazala petrolejko, ki ji je svetila do pred nekaj dnevi
KAMNOSESTVO DANIEL VRBANCIC
Izdelki z umetniško vrednostjo
Daniel Vrbančič se po končanem šolanju že dvajseto leto ukvarja z kamnoseštvom, sedmo leto dela kot samostojni podjetnik. Delavnico ima v Bukovcih 83.
Delo v kamnoseštvu je zanimivo, seveda pa je potrebno veliko znanja in umetniškega navdiha, da izdelek dobi končno podobo. Njihove stranke jih najbolj poznajo po izdelovanju nagrobnih spomenikov iz različnih vrst kamna. Veliko spomenikov je unikatnih. Stranki tudi sve-
tujejo, kako naj bo izdelek obdelan, da bo skladen z nagrobnimi dodatki in bo imel lep ter estetski videz. Tudi pri nagrobnih spomenikih sledijo novim trendom, ki se največkrat kažejo v različnih kombinacijah barv kamna. Kljub modernim strojem je velikokrat potrebna tudi
%jiinnoseštvo
'DanieCl^rbcmčič s.p.
MoiH^iyd 114 è, 2272 Qorikka, teL 02 743 02 40,fco(,: 02 743 02 41 'Dtùmka:
'Bulici 83,2281 íMoji^ci pň Ťtujii, tá: 02 76639 71, Çsm: 041712-043
izdekva in montaža izdeû^ iz tumam^a ^gmm
ročna obdelava, saj le-to določi vrednost spomenika.
Na izbiro imajo veliko različnih nagrobnih spomenikov, prilagodijo pa se tudi idejam in željam strank. Za nagrobne spomenike je potrebno tudi kasnejše vzdrževanje kamna zaradi različnih vremenskih vplivov. Izdelujejo tudi druge izdelke iz naravnega kamna, kot so stopnice, police, mize, tlaki, obloge itd.
Doslej so se preizkusili tudi v izdelavi in obnovi različnih sakralnih objektov: v markovski cerkvi so izdelali oltar, krstni kamen, ambon, stopnice, tlak, izdelali so tudi portale, ki so jih vgradili v šentiljski cerkvi, itd.
Danielu Vrbančiču je delo izziv, še posebej pa je zadovoljen, ko so stranke zadovoljne z ustvarjenimi izdelki. O kvaliteti izdelkov so se stranke že same prepričale, zato se rade vračajo.
__WQW.QWg.irt^^....-______
mm^--

-----
Sjčiážii^^ašiiíSázEBq,
PTUJ / OBISK JAVNEGA ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA
IzobraŽevanje odraslih Ima dolgo tradicijo
Izobraževanje odraslih se je v različnih oblikah na Ptuju pojavljalo že od leta 1925, Ljudska univerza pa je bila ustanovljena v sezoni 1938/39 in je poleg predavanj organizirala se dramske predstave, koncerte, jezikovne tečaje in spodbujala posameznike k izobraževanju.
1959. leta je bila ustanovljena poklicna Delavska univerza na Ptuju z namenom splo{nega prosvetljevanja, prirejanja ob~-asnih poljudnoznastvenih in politi~nih predavanj ter organiziranja jezikovnih te~ajev. V letu 1991 se je preoblikovala v javni zavod Ljudska univerza Ptuj, ki je danes z vrsto verificiranih {ol in izobraževalnih programov enakovreden partner drugim izobraževalnim
organizacijam.
Delovanje dana{nje Ljudske univerze na Ptuju so predstavili direktor Oto Jurgec, strokovni sodelavki Mateja Hlupič in Klavdija Markež ter vodja sre-di{~a za samostojno u~enje Du-{an [ilak.
Ustanoviteljica Ljudske univerze na Ptuju je Mestna občina Ptuj, ki preko občinskega proračuna poskrbi predvsem za prostorske potrebe. Nekaj sred-
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
Zahvala
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
namesto cvetja ob smrti gospe Vere Jančič:
Janez, Zalika Bezjak, Spuhlja 101/a, Ptuj	10.000,00 SIT
Štefka, Jože Vaupotic, Spuhlja 60/a, Ptuj	10.000,00 SIT
Štefka in Otmar Toplak, Grajena	2.000,00 SIT
Družina Žumer, Drstelja 13, Destrnik	4.000,00 SIT Stanko, Branka Berghaus, Dornavska c.12/a, Ptuj 5.000,00 SIT
Peter Jančič, Milena Žumer, Ul. 25. maja 7, Ptuj	5.000,00 SIT
Anton in Hilda Žumer, Hajdoše 7/a, Hajdina	5.000,00 SIT
Družina Jančič, Peršonova 37, Ptuj	15.000,00 SIT
Marija Bezjak, Spuhlja 60, Ptuj	5.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispe-vana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na število ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
Kolektiv Ljudske univerze Ptuj
stev zavod pridobi z ministrstva za šolstvo po odobrenih izobraževalnih programih, sicer pa je njihovo delovanje podvrženo trgu in tekmovanju z drugimi izobraževalnimi organizacijami, tudi s šolami.
Izobraževanje odraslih na Ljudski univerzi Ptuj sestavljajo danes tri področja: izobraževanje za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in splošno izobraževanje. V tem šolskem letu poteka izobraževanje za pridobitev srednješolske izobrazbe za strojne, ekonomske in gostinske tehnike, trgovce, kuharje in natakarje. Usposabljajo tudi računovodje za pridobitev certifikatov Gospodarske zbornice Slovenije.
Uvedli so tudi nove oblike in metode dela, pri čemer je najodmevnejši študij na daljavo, to je visokošolski študij v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana, ki zagotavlja tudi predavatelje, Ljudska univerza Ptuj pa nudi slušateljem vso ustrezno literaturo. Študij letno stane 199.000 tolarjev. Letos imajo 78 slušateljev, doslej pa je po sistemu študija na daljavo diplomiralo že okrog 30 slušateljev.
V okviru splošnoizobraževal-
e-mail: tepo.ptuj@amis.net
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
doc Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU
AKCIJA od 10.1. do 24.1.!
S
0Q
5
E
^i- o U5 CM
t: Ig
(S m
(C <
VZMETNICE:
- ORTOPEDIK - LETNO/ZIMSKE -GARANCIJA5 LET 190x90 14.464 SIT 200x90 15.274 SIT ■GARDENA ŽE OD 9.672 SIT
BLAGO V ZALOGI. AKCIJA VEUAOD10.1.D0 24.1. OZ. DO PRODAJE ZALOG. V CENE JE ZAJET 20% DDV!
nih programov organizirajo tečaje za varstvo pri delu, učenje tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, španski), pri čemer imajo na nemščino in angleščino kar tri stopnje: začetno, nadaljevalno in konverzacijsko.
Organizirajo tudi usposabljanje za upravljanje z gradbeno mehanizacijo, viličarji, organizirajo pa tudi računalniško usposabljanje.
Ob omogočanju pridobivanja visokošolske in srednješolske izobrazbe nudijo tudi možnost pridobivanja osnovnošolske izobrazbe.
Ljudska univerza na Ptuju organizira tudi univerzo za tretje življenjsko obdobje, organizirajo pa tudi predavanja s temami, kot sta umetnostna zgodovina in zdravstvo.
Središče za samostojno učenje na Ljudski univerzi na Ptuju ima največ članov glede na druge ljudske univerze po Sloveniji, ki jih je približno 38. Od začetka septembra lanskega leta je središče redno obiskovalo 85 udeležencev, ki so realizirali 3565 ur učenja. Največ so se učili tujih jezikov in strojepisja ter se usposabljali v obvladovanju računalniških programov.
Danes je Ljudski univerzi na Ptuju zaposlenih šest delavcev, pri izobraževalnih programih pa jim pomaga okrog osemdeset zunanjih sodelavcev.
Za učne procese so sodobno tehnološko opremljeni, največji problem pa so učni prostori, ki jih najemajo po vsem mestu. Lastnih prostorov, ki jih imajo v upravljanju na Mestnem trgu, je za okrog 400 kvadratnih metrov.
Franc Lačen
REDNIK
www.radio-tednik.si tednik@amis.net
... PA BREZ ZAMERE
Naše malo misto
MAJHEN HOMMAGE MESTU IN ENI IZMED NJEGOVIH ZNAČILNOSTI
Ptuj je eno tako simpatično mesto. Govorimo seveda o mestu kot takem, ne pa o mestni oblasti. Tudi tej se bomo v prihodnje {e imeli priložnost posvetiti, ampak zdaj jo pri tem konceptu mesta odmislimo. V mislih imejmo zgolj mesto kot skupek bajt, ulic, rastlinja, ljudi, ki živijo (živimo) v njem, skratka mesto kot tisto, kar si vsi instinktivno predstavljamo pod tem nazivom. Torej, mesto Ptuj, gledano s te perspektive, je kar simpatično. Z estetskega vidika gotovo eno izmed najlep{ih v Sloveniji. Kolikokrat ste se že (pri-)peljali po dalj{i odsotnosti domov in že od daleč opazili mestno veduto z gradom na čelu. Četudi niste preveč sentimentalen tip, pa ste se skoraj zagotovo kdaj zalotili, da ste ob vračanju domov z odobravanjem in nekak{no radostjo opazovali pogled, ki se vam ponudi malo zatem, ko se prebijete iz {terntalskega gozda. Seveda je to v veliki meri odvisno tudi od tega, s kak{nimi občutki se pravzaprav sploh vračate na Ptuj in kaj vas tukaj čaka, vendar lahko rečemo, da če ste v kolikor toliko normalnem razpoloženju, na te reči gledate pozitivno. Izjeme pa seveda obstajajo vedno (recimo, ko smo bili {e osnovno{olska mularija, smo se, na primer ob vračanju s končnega izleta, drli "Haj, haj, haj, hočemo nazaj, fuj, fuj, fuj, nočemo na Ptuj!", ampak mislim, da se nobeden od na{e takratne klape zdaj tega več ne dere).
Ptuj je torej z estetskega stali{ča zelo lepo in človeku prijazno mesto. Z enega na drug konec je mogoče lepo priti pe{, en tak kratek spreho-dek je to, v človeku bolj prijaznih temperaturah pa je itak hitreje prevozno s kolesom kot pa s plehom na {tirih kolesih. Baje imamo tudi kar precej zelenja v primerjavi z drugimi mesti, pa nekaj izkori{čenih in kar nekaj {e neizkori{čenih turističnih potencialov in tako dalje. Imamo pa seveda tudi ogromno gostiln. Gostiln, barov, kavarn, tak{nih in drugačnih okrepčevalnic ter kar je {e podobnih establi{mentov. In ravno to je tisto, kar nas tukaj zanima. Če smo bolj natančni, zanima nas predvsem tisti del teh institucij, ki ni namenjen predvsem zadovoljevanju prehranjevalnih potreb naroda, ampak ima precej bolj sociolo{ko, družbeno konotacijo. Sem pri{teva-mo predvsem lokale, ki se največkrat dičijo z nazivi bar, kava bar, kavarna, pub in podobno. Saj veste, kaj si imate pod tem predstavljati. Običajno manj{e establišmente z bolj ali manj intimnim vzdu{jem, kamor večina me{čanov smukne, ko v mestu sreča kak{nega dobrega prijatelja. Ti establi{menti so zelo zanimiv tip lokala. Zanimivi niso samo po svoji bolj ali manj posrečeni notranjosti, ampak bi lahko na nek način celo rekli, da tvorijo neki čisto posebno sociolosko kategorijo. Da so socioloski fenomen. Natanko tako, kot v tisti jenkijevski humoristični nadaljevanki "Cheers". Saj veste, tam, kjer vsak pozna tvoje ime.
Vsak izmed nas, ki v kakšen takSen lokalček zahajamo, ima praviloma enega, v katerega zahaja najraje
(nekateri celo skoraj izključno), v katerem se najbolje počuti. Sicer to še ne pomeni, da bi moral zahajati samo v ta priljubljeni establišment, ampak dejstvo je, da večina tak lo-kalček ima. Tisti, ki sodijo v to skupino, bodo že vedeli, o čem govorimo. Tak lokal je pravzaprav še najmanj to, kar si tisti, ki vanj ne zahajajo, mislijo, da je. Je dosti več kot pa samo navaden bar. Ni zgolj prostor s šankom, ampak, če lahko temu tako rečemo, neka varianta dnevne sobe. Ljudje, ki redno zahajajo v tak lokal (ki jim je torej nek, točno določen lokal najljubši), niso zgolj gostje, ampak tvorijo nekakšno skupnost, skoraj kot neko veliko družino. Med seboj se poznajo, vedo, kaj se s kom dogaja, kdo raje pije kakav in kdo kavo, kdo ima rad v svojem čaju mleko in kdo ne, kje kdo najraje sedi in podobne stvari. Razumete? Niso si tujci, zgolj naključni ljudje v istem prostoru.
Seveda se ti gostje med sabo precej razlikujejo, se pravi, med njimi najdeš ljudi precej različnih poklicev, izobrazbe in pogledov na življenje, ampak vsem je skupna lastnost, da v takem establišmentu ne vidijo zgolj nekega lokala, ampak prostor, kjer se srečaš s prijatelji in znanci, prostor, ki ti nudi družbo, ko si sam, kakor tudi možnost za zaupen pogovor s prijateljem, ko potrebujeta mir in intimnost. Ja, točno tako kot v Cheersu. V takšnih lokalčkih tudi natakarice in natakarji niso zgolj natakarice in natakarji, katerih služba je zgolj prinašanje in odnašanje kofetov in čajčkov, ampak so enako del neke iste familije. Pri njih ne naročiš pijače tako mimogrede, nekako vzvišeno, ter potem enako vzvišeno in mimogrede tudi plačaš, brez vsakega osebnega kontakta, v stilu "gost je kralj', ampak jih obravnavaš kot sebi enake, malce z njimi pokram-ljaš, kaj povprašaš in tako dalje. Taki natakarice in natakarji, šefi šanka, ti nikdar tudi ne točijo pod mero ali pa te skušajo prinesti okoli, kot pride čas za plačilo. Nekateri med njimi s svojo karizmo in pristopom tudi dejansko goste ohranjajo, se pravi, zaradi njih določen del gostov tudi zahaja prav v ta establi-šment in ne kam drugam.
Vsa ta našteta dejstva kažejo, da se pri obravnavi takšnih lokalčkov ni treba nujno zateči k apriornim očitkom v zvezi z alkoholom in podobnim stvarem. To so vsekakor tehtni očitki, ki pa vendar sami po sebi še ne pomenijo, da se pa v takšnih "mini modelih družbe" ne bi moglo dogajati še kaj več kot pa zgolj pijančevanje. Če ste vse skupaj pozorno prebrali, boste uvideli, da niti pod razno ne opisujemo kakšnih pajzlov (vsi vemo, da je takšnih ogromno), ampak tistih nekaj zelo redkih lokalov, ki gostu nudijo nek poseben, od lokala do lokala sicer različen občutek, katerim pa je vendarle skupen nek duh, ki ga v poceni točilnicah in masovnih napojilnicah niti v sanjah ni in ga tudi nikoli ne bo. In verjetno je brez pomena dodati, da takšni lokalčki mestu, ki se ima za turistično, gotovo ne morejo škoditi.
Gregor Alič

...in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila 24 ur na brezplačni telefonsici številici
. 080 22 66
PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
PTUJ / NOVI ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI
Poslej posoda za biološke odpadke
Ptujski mestni svetniki so na novembrski seji sprejeli nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je v celoti usklajen z republiškimi predpisi o ravnanju z odpadki. Njegov sprejem je narekoval sprejem novih republiških predpisov s področja ravnanja z odpadki v zadnjih treh letih, čeprav je bilo v mestni občini Ptuj tudi že do sedaj "uzakonjeno" ločeno zbiranje odpadkov (papirja, kartona, stekla, plastična in kovinska embalaža). Gre za to, da se z novimi pravili na tem področju stvari še bolj dopolnjujejo.
Ločeno zbiranje odpadkov, ki so ga na Ptujskem pričeli uvajati pred državo, je z novimi predpisi uzakonila tudi država. Novo sprejeti pravilniki s področja ravnanja z odpadki so usklajeni z evropskimi direktivami pri nacionalnem ravnanju z odpadki.
Vsebinsko enake odloke morajo po vzoru mestne občine sprejeti tudi druge občine na Ptujskem, ki so vezane na sedanji center za ravnanje z odpadki oziroma na Gajke. Ti odloki bodo morali predvsem vsebova-
ti določila o zbiranju in odva-žanju odpadkov, medtem ko se način odlaganja ureja v mestni občini, kjer je tudi center za ravnanje z odpadki.
Na podlagi novega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki se odpirajo nove možnosti za pridobitev potrebnih sredstev na državni ravni za financiranje gradnje nove deponije v Gajkah. Ko bo zgrajena tudi nova so-rtirnica na centru za ravnanje z odpadki, bodo ločeno zbiranje plastične embalaže lahko razširili na vse vrste plastike, podo-
bno pa načrtujejo tudi za vse vrste kovinske embalaže, ki je za sedaj omejeno le na zbiranje pločevink od pijač.
Pri novem odloku velja še posebej opozoriti na novost glede obveznega izločanja biološko razgradljivih odpadkov, ki jih bo sicer še vedno mogoče kompostirati na lastnem kompostu, vsa druga gospodinjstva pa bodo ob zabojnikih za preostale odpadke morala imeti tudi zabojnik za biološko razgradljive odpadke. V bistvu se bo ločevanje moralo začeti že v stanovanju oziroma kuhinji. Trenutno je, kar zadeva biološke odpadke, najbolj kritično v blokovnih naseljih, kjer bo potrebno največ okoljskega izobraževanja. Kot sta povedala Stanislav Napast in Alenka Korpar iz skupne uprave občin, pa nov odlok ne gradi samo na vzpostavitvi celovitega sistema ločenega zbira-
PTUJ / ZAPLETOM S KTV PTUJ NI VIDETI KONCA
Bodo spremenili odlok?
Ptujski mestni svet je na 27. seji 28. maja lani z velikimi mukami sprejel odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj z nekaterimi amandmaji. Z njim so v bistvu posneli takratne razmere v sistemu in dodali nekaj malega: več ljudi naj bi bilo vključeno v odločanje o denarju in o razvoju, ki ni potekal enakomerno na celem območju mestne občine Ptuj; zagotovili naj bi večjo preglednost in javnost dela, ker pri sistemu ne gre za male denarje. Z odlokom naj bi tudi dosegli javno izbiranje kabelskega operaterja, kar doslej ni bila praksa, je bilo povedano lani maja ob sprejemanju odloka.
Pa je odlok že pri prvem preizkusu v praksi pogorel. Javni razpis za izbiro novega kabelskega operaterja sta izvedli mestni ~etrti Center in Ljudski vrt (ki sta tudi vložili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka), ~eprav je v 5. ~lenu odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj izrecno zapisano, da je to naloga upravnega odbora; ta na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izbere kabelskega operaterja za obdobje petih let. Sam postopek razpisa pa opravi komisija, ki jo v ta namen imenuje upravni odbor.
Do roka za oddajo ponudb, do 17. decembra do 24. ure, so ponudbe oddala štiri podjetja: Ingel, podjetje za inženiring, storitve, trgovino in proizvodnjo Kobilš~ak, d.o.o., Radenci, TK&EL, d.o.o, Ljubljana, MCH&CO, d.o.o., Ptuj in Bajt telekomunikacije in informatika, d.o.o., Maribor. Odpiranje ponudb je izvedla komisija v sestavi: Boris Krajnc, Janez Rožmarin, Mirko Bernhard, Ignac Vrhovšek in Franc Poto~nik 19. decembra. S strani mestne ob~ine Ptuj se je odpiranja ponudb udeležil mag. Janez Merc. Ugotovili so, da tri ponudbe ustrezajo, ena pa je bila zaradi nepopolnosti zavrnjena. Z 21. decembrom je bil izdan sklep o oddaji javnega naro~ila za vzdrževanje omrežja KTV Ptuj najugodnejšemu ponudniku podjetju Ingel, se pravi dosedanjemu operaterju, ki naj bi mu bil razpis pisan na kožo že zaradi meril iz razpisa, saj so takšna, da jih lahko izvaja le dosedanji operater.
Gre predvsem za dovoljenje ministrstva za promet in zveze, ki se v novem zakonu ve~ ne omenja in ga tudi ve~ nih~e ne more pridobiti.
ZAHTEVEK ZA REVIZIJO
Na izbiro operaterja sta zahtevek za revizijo javnega naro~ila podali podjetji Bajt in Tenzor, ki ugotavljata, da sta skladno s 17. ~lenom o javnih naro~ilih najugodnejši pri ceni oziroma ugodnejši od izbranega ponudnika Ingel, prav tako naj bi bili boljši po kadrovski in tehni~ni usposobljenosti, podjetji tudi razpolagata z vsemi potrebnimi referencami za tovrstna dela, ponujata popoln program prenove in nadaljnje izgradnje KTV sistema Ptuj, dodatno sta ponudili tudi izdelavo kompletne dokumentacije PGD/PZI + PID v vrednosti ve~ kot pet milijonov tolarjev. Dodatna ugodnost izbranega ponudnika "možnost prekinitve pogodbe po enem letu" pa je, kot ugotavljata, v nasprotju s 7. to~ko pogojev razpisa in v nasprotju z 18. ~lenom predložene pogodbe, kjer je v obeh primerih navedeno obdobje 5 let. Podjetji Tenzor in Bajt sta ustanovili konzorcij firm, ker sta želeli združiti izkušnje s KTV sistemi, ki jih ima Bajt, in znanje, ki ga imajo v Tenzor-ju. Dejstvo je, da se KTV sistemi zelo hitro razvijajo, da gre za nove telekomunikacijske tehnologije, ki zahtevajo veliko znanja, ~e želimo slediti svetovnim trendom na tem podro~ju, poudarjajo v Bajtu in Tenzorju. Kadrovska struktura dosedanjega
kabelskega operaterja je morda zadoš~ala do leta 1996, v bodoče s takšno organizacijo in kadrovsko strukturo ne bo mogoče slediti zahtevam in potrebam Ptujčanov, še dodajata. Pričakujeta, da bo mestna občina Ptuj le ukrenila nekaj, ker gre za jasno ignoranco sprejetega odloka, da bo ugotovila, da gre za upravičeno pritožbo in da bo resnično izbran operater z najugodnješimi pogoji vsaj za eno leto oziroma dokler ne bo izveden novi razpis. V vsakem primeru bodo zahtevali tudi finančno revizijo poslovanja dosedanjega odbora KTV Ptuj.
V	mestni občini Ptuj ukrepov, ki jih v zvezi z nespoštovanjem odloka - razen opozorila župana obema četrtima na decembrski seji mestnega sveta, da naj spoštujeta sprejeti odlok, ker bo sicer potrebno kakršnekoli odločitve, ki jih bosta sprejela v nasprotju s sprejetim aktom, zadržati - še ne razkrivajo. Neuradno je govor o tem, da naj bi odlok spremenili, da do takšnih anomalij več ne bo prihajalo. Spremembo naj bi doživel predvsem četrti člen odloka, ki govori o sestavi odbora in o številu glasov posameznih članov. Slišati je celo, da bodo o vseh zapletih pri izvajanju odloka oziroma izbiri novega kabelskega operaterja razpravljali na redni oziroma izredni seji mestnega sveta še v tem mesecu.
V	mestni občini Ptuj so prepričani, da je maja lani sprejet odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj veljaven, zato ga je potrebno dosledno spoštovati. Najnovejša dogajanja v zvezi s KTV Ptuj samo še potrjujejo ugotovitev svetnika DS Ignaca Vrhovš-ka na lanski 27. seji mestnega sveta, ko so odlok sprejemali, da "gre pri kabelskem sistemu v tem trenutku zgolj za vprašanje, kdo bo vodil ples lastninjenja". Glede na zahtevek za revizijo pa se je tudi mestni občini Ptuj podaljšal manevrski prostor za ukrepanje.
MG
nja odpadkov na izvoru, temveč tudi na uvedbi novega načina obračunavanja storitev in inšpekcijskem nadzoru. Med drugim bodo ceno oblikovali tudi glede na uspešnost ločevanja odpadkov v posameznem gospodinjstvu. Ločeno zbiranje odpadkov se bo gospodinjstvom "izplačalo": bolj kot jih bodo ločevali, nižja bo cena, pa tudi taksa. Do prvega polletja leta 2002 bo potrebno vzpostaviti register gospodinjstev, ki je eden osnovnih pogojev za prehod na novi sistem obračunavanja storitev.
V veliko pomoč gospodinjstvom pri sortiranju odpadkov je zgibanka o ločevanju odpadkov, ki jo je skupaj z decem-
brsko številko Ptujčana prejelo vsako gospodinjstvo v mestni občini Ptuj. Izdala sta jo mestna občina Ptuj in Cisto mesto.
Letno pridela vsak občan v mestni občini Ptuj 600 kg odpadkov, kar pomeni 200.000 m3 letno. Z ločevanjem odpadkov na izvoru in s sodobno tehnologijo obdelave in odlaganja bo mogoče količino ostankov odpadkov zmanjšati za 70 odstotkov. Zgibanka vsebuje tudi natančen seznam ekoloških otokov (trenutno jih je že okrog sto) in dodatnih posod za steklo in papir, kjer ekoloških otokov še ni bilo mogoče postaviti. Od drugih občin imajo otoke na Hajdini in v Markovcih, do polletja 2002 pa jih bodo morali postaviti tudi v drugih občinah -v vsakem naselju naj bi postavili najmanj enega. Po grobih ocenah naj bi jih na celotnem območju bivše občine Ptuj postavili še najmanj sto. Do prve
polovice leta naj bi v občinah izboljšali inšpekcijski nadzor, kjer ga pa ni, pa naj bi ga vzpostavili; brez tega namreč ne bo šlo. Pri ločevanju odpadkov se bomo morali truditi vsi, kajti kaj pomaga, če se bo v nekem naselju ali bloku 90 odstotkov občanov trudilo, 10 pa ne.
Celovit sistem ločevanja odpadkov, kot ga predvideva novi odlok, naj bi zaživel do začetka leta 2004. V tem času bo potrebno vzpostaviti tudi odvoz iz vseh gospodinjstev na območju bivše občine Ptuj. V tem trenutku je ponekod še kritično, saj je v nekaterih občinah odstotek odvoza zelo slab.
Za odlaganje nevarnih gospodinjskih odpadkov, kosovnih odpadkov ter oblačil in obutve pa bodo še naprej organizirane posebne zbiralne akcije, o katerih bodo občane in druge pravočasno obveščali.
MG
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Drugaini Slovenci
Pred božičnimi in novoletnimi prazniki so veliki trgovski centri v Ljubljani in drugih slovenskih mestih spominjali na ~love{ka mrav-lji{ča. Tako rekoč do zadnjega trenutka so ljudje oblegali trgovske stojnice, izbor blaga v ogromnih nakupovalnih vozičkih pa je razkrival zahtevne kupce in preta-njen okus. Slovenci o~itno vedo, kaj je dobro, in znajo uživati v hrani. Dolga leta je veljalo, da si v Sloveniji zvi{ujemo materialni, predvsem avtomobilski standard tudi na račun stiskanja in varčevanja pri hrani. Zdaj pa so očitno, {e zlasti srednja generacija, odkrili neizmeren vir zadovoljstva in sprostitve v nakupih in pripravljanju hrane, v dobrem prehranjevanju.
Škoda, da država ne kaže nika-kr{nega interesa, da bi ugotovila (in pojasnila) nekatere nove fenomene, ki se pojavljajo pri slovenskih državljanih. Značilno je, da tudi sociologi in različni raziskovalci {e naprej vztrajajo pri nekaterih svojih starih raziskovalnih modelih, čeprav se življenje in navade Slovencev očitno radikalno spreminjajo. Seveda bi bilo zanimivo (in tudi poučno), če bi kdo natančneje proučil dana{nje nakupovalne navade Slovencev in natančneje zaznal, koliko denarja (in v katerih časih) gre za posamezne oblike osebne porabe. To bi bil zagotovo tudi koristen indikator za domačo proizvodnjo in za njeno usmerjanje. Dobro bi bilo vedeti, ali so posamezne (spremenjene) potro-{ni{ke navade (nakupovanja v velikih trgovskih sredi{čih in ob dneh /zlasti ob sobotah in nedeljah/, ki niso veljali za tradicionalne nakupovalne dni, ravno nasprotno) muha enodnevnica ali dolgoroč-nej{a stalnica. Na to bi se morali med drugim s svojo bolj fleksibilno politiko zaposlovanja in {čite-nja delavskih pravic pripraviti in privaditi tudi sindikati in tisti, ki imajo na skrbi zaposlovanje.
Nasploh bi Slovenija morala bolj vedeti, kaj se dogaja z njo na različnih področjih življenja in delovanja. Kaj je tisto, kar je zgolj kopija drugih evropskih in "globalnih" usmeritev in navad, kaj pa "izvirno" slovensko, tako rekoč slog slovenskega življenja, za{čitna znamka za Slovenijo in slovensko. Tega svojega se ne bi smeli bati, saj ni nujno vedno zgolj znamenje ne-kak{nega "zaostajanja" za drugimi ali celo zaplotni{tva in nekak{nih čudnih posebnosti.
SLOVENSKA "PRESENEČENJA"
Zahodnjaki nas že kar nekaj časa malodane opozarjajo, da imamo na cestah preveč dobrih,
dragih in novih avtomobilov. Kaj naj razberemo iz tak{nih njihovih mnenj? Se za vsem tam skriva zgolj želja, da bi nas usmerili na drugo, zanje bolj "razumno" pot, ali pa zavist, da si kot nekak{ni "tranzicijci" izbiramo preve~ kvalitetno življenje? Kako se na takšno in podobne opombe odzivajo naši uradni predstavniki, ali sploh imajo pripravljen (ustrezen) odgovor? Konec koncev ni ni~ ~udnega, ~e ravno generacija, ki ji v mladosti ni uspelo neposredno doživljati vseh neslutenih razsežnosti evropskega in svetovnega razcveta v avtomobilski proizvodnji in pri spreminjanju avtomobila v blago široke potrošnje, zdaj želi in ho~e razpolagati z dobrimi avtomobili.
Slovensko vstopanje v Evropsko unijo tudi druga~e od ~asa do ~asa povzro~a prava "prese-ne~enja" in "pretrese" pri evropskih pogajalcih. Presene~enja so še zlasti velika tedaj, ko nas opozarjajo, kaj vse moramo še storiti za "prilagoditev" Evropi (kar naj-ve~krat pomeni kopiranje oziroma kar vsiljevanje njihovih modelov življenja), pa nenadoma ugotovijo, da imamo kakšno stvar, še zlasti na podro~ju socialne in zdravstvene varnosti ali delovne zakonodaje, bolje urejeno od njih samih. Potem seveda hitro nastane "streznitev", sledi pou~evanj-e, da so posamezne (slovenske) rešitve "prerazkošne" in nekompatibilne z dejanskimi lastnimi in evropskimi možnostmi. Ali res?
Tudi z vidika našega sodelovanja z Evropo in vklju~evanja vanjo bi morali razpolagati z raz-lo~nejšimi spoznanji, kaj je "slovenski slog" življenja, kaj je tisto, kar je naša nesporna prednost in kvaliteta, kar bi morali varovati in braniti tudi pred morebitnimi evropskimi pritiski, kaj pa tisto, kar lahko brez kakršnekoli škode uvrstimo pod oznako "slovensko za-plotništvo". Vsekakor pa Slovenija v Evropski uniji v nobenem primeru ne bi smela pristati zgolj na vlogo tistega, ki mu je usojeno, da kot dober ~lan "velike evropske družine" zgolj posnema ravnanje in navade drugih, predvsem ve~-jih in mo~nejših. Eden izmed elementov in pogojev za ohranjanje slovenstva je namre~ vsekozi bila tudi sposobnost samostojnega in izvirnega odzivanja na najrazli~-nejše izzive samostojnega in tudi samosvojega uravnavanja življenja.
Med tradicionalne (in aktualne) "slovenske posebnosti" sodi tudi shranjevanje denarja v nogavicah. Ob zamenjavah zahodnih nacionalnih valut se je pravzaprav šele pokazalo, kolikšen je dejanski obseg tovrstnega var~evanja in kako katastrofalno nevedne so bile do-
slej vse doma~e finan~ne in druge državne institucije glede tega. Izkazalo se je namre~, da je obseg doma~ega zadrževanja denarja, o~itno zlasti deviz, veliko ve~ji od napovedi, s katerimi so nastopali ban~niki in predstavniki vlade. Spet se je torej pokazalo, da "država" nima natan~nih podatkov in prepri~ljivih raziskav, ki bi poskušale pokazati, zakaj je v Sloveniji tako. Zagotovo pa ne gre zgolj za "staromodno", nemoderno obnašanje Slovencev. Veliko bi bilo že, ~e bi poskušali od ljudi, ki so pred novim letom svoje devizne prihranke (po sili razmer) na vrat na nos vlagali v banke, zvedeti, zakaj se odlo~ajo za "doma~e" var~-evanje in kaj vse je tisto, kar jim ne zbuja zaupanja v poslovanje bank in v varnost njihovih naložb pri njih.
"PONEUMLJENI" SLOVENCI
Dnevnik je pred nekaj dnevi opozoril, da so bile vse ocene o stanju deviznih prihrankov "v nogavicah" v Sloveniji zelo skromne. "Po podatkih, ki jih zbirajo v Banki Slovenije, so ob~ani od septembra lani do konca leta na ban~ne devizne ra~une položili za okoli 400 milijonov evrov deviz, v menjalnicah pa so ljudem prodali še okoli 250 milijonov evrov ..." Zdaj bodo imeli razli~ni ekonomski strokovnjaki spet izjemno možnost za najrazli~nejša razglabljanja, kaj to pomeni za nacionalno gospodarstvo, kako lahko to vpliva na ekonomska gibanja itd. V resnici pa bi se bilo treba predvsem tudi ob tem primeru vprašati, kako bi lahko na splošno pove~ali zaupanje ljudi v državo in v njene - ne samo finan~ne - institucije. Zaupanje je tisto splošno dobro, ki vsaki~ na najbolj nazoren na~in prikazuje, kakšno je razpoloženje med ljudmi, kakšna je v resnici kvaliteta države.
Morda se bo spet našel kdo, ki bo na veliko pou~eval Slovence, kako nespametni (in morda celo nepatrioti~ni) so, ker svojega denarja ne var~ujejo v bankah. Podobno kot jih zdaj pou~ujejo "razviti" zapadnjaki, da imajo predobre avtomobile. Ali kot jih nekateri komentatorji oziroma uvodni~arji že kar smešijo, da menda brezglavo nakupujejo "vse" in odlo~no pre-ve~. Ali ne bi bilo bolj prav, da bi ljudem z zares perfektnim delovanjem države, vseh njenih delov (od bank, trgovine, javnega prometa do bolnišnic in domov onemoglih), prepustili, da sami izbirajo - in odlo~ajo, kaj je zanje dobro in najbolje, kaj pa slabo in pogubno?
Jak Koprive
ORMOŽ / TISKOVNA KONFERENCA NOVE SLOVENIJE
Nova Slovenija - občinski odbor Ormož bo v prostorih svetniškega kluba na Ptujski cesti v ponedeljek, 14. januarja, pripravila tiskovno konferenco, na kateri bodo govorili o proračunu občine Ormož za leto 2002 ter o nadaljnjih postopkih za ustanavljanju občin Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Konferenco bo vodil predsednik občinskega odbora Nove Slovenije Ormož Alojz Sok, govorila pa bosta tudi člana upravnega odbora stranke Teodor Zorko iz Središča ob Dravi in Mirko Cvetko od Svetega Tomaža.
ORMOŽ / DELAVNICE NA GIMNAZIJI
Na Gimnaziji Ormož so ves december, pa tudi v januarju in februarju bodo potekale zanimive delavnice pod nazivom Zorimo skozi ustvarjalnost, v katerih sodelujejo dijaki in zunanji obiskovalci, so pa odprtega tipa, saj si njihov potek lahko ogledajo vsi, ki jih zanima, kako delajo v gimnaziji, lahko pa sodelujejo tudi v ustvarjanju z dijaki. Naslednja delavnica bo v torek, 15. januarja, ko bodo lahko obiskovalci sodelovali v glasbeni delavnici, naslovljeni Telo, naš inštrument. Vodila jo bo Klavdija Zorjan Škorjanec. (mh)
VOLIČINA / V KNJIGO REKORDOV Z ADVENTNIM VENCEM
V soboto, 5. januarja, so se v Voličini na letnem občnem zboru zbrali člani društva Presmec iz Dolgih Njiv, ki deluje od leta 1995. Pregledali so narejeno v minulem letu, ko so za cvetno nedeljo naredili 2001 presmec, organizirali praznik žetve, sodelovali v povorki na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, pred farno cerkvijo postavili veliki adventni venec s premerom 5,5 m in božično drevo ter se k polnočnici odpravili z baklami. V letu 1999 se jim je uspelo s 300,8 metra dolgim presmecem zapisati v knjigo rekordov. Kot je povedal predsednik društva Jože Vogrin, pa se v letošnjem letu nameravajo v knjigo rekordov zapisati z največjim adventnim vencem, ponovno pa bodo letos pripravili presenečenje z velikim presmecem. V juliju pa bodo na kmetiji Kramberger pripravili praznik žetve s tekmovanjem žanjic in koscev. Društvo ima 115 članov in bodo za člane v poletnih mesecih organizirali izlet. Leto bodo zaključili s postavitvijo božičnega drevesa pred farno cerkvijo in se k polnočnici odpravili s baklami. (Z[)
ORMOŽ /
SILVESTROVANJE ZA STARE IN MLADE
Tudi letos so v Ormožu silve-strovali na prostem na glavnem trgu. Veselo silvestrovanje se je pričelo že pozno popoldne z zabavo za najmlajše, kasneje pa so se lahko zabavali tudi nekoliko starejši. Tokrat je zabava potekala z narodnozabavnim ansamblom Igor in Zlati zvoki. Nebo v Ormožu je razsvetlil veličasten ognjemet, ki so ga tokrat spustili z dvorišča stare komunale. Novoletno voščilo je zbranil izrekel župan Vili Trofenik.
SVETI TOMAŽ /
SILVESTER NA PROSTEM
Veselo so silvestrovali tudi pri Svetem Tomažu. Zbrane je zabaval trio Pauza, hladno zimsko noč pa je ogrel tudi ognjemet. Praznovanja pri Svetem Tomažu pa so potekala ves božični čas, saj so se pri njih predstavili pevci iz Velike Polane v Prekmurju, od koder prihaja tomaževski župnik Stanko Matjašec. (mh)
LENART / STIRIDESET LET KNJIŽNIČARSTVA
Le^tošnje leto prelomno
Začetki knjižničarstva v Lenartu segajo pred leto 1962, tega leta pa je pri takratni Delavski univerzi nastala prva priročna knjižnica, iz nje pa z leti Matična knjižnica Lenart, ki tako letos praznuje 40-letnico.
O knjižnici ravnateljica Marija Šauperl pravi: "Naša knjižnica doživlja velike spremembe. Zaposleni se trudimo, da bi v okviru možnosti, ki jih imamo, naredili največ, primerljivo z drugimi splošnimi knjižnicami. Težko je primerjati, saj so nekatere knjižnice zelo velike in imajo veliko več zaposlenih kot mi, ki nas je v tem trenutku samo pet."
Priprave na praznovanje 40-letnice so že pričeli, saj želijo jubilej obeležiti svečano. O tem ravnateljica pravi: "Pripravili smo že projekt aktivnosti za celotno praznično leto. Zastavili smo ga s skromnimi sredstvi in s pomočjo nekaterih zanesenjakov ter zunanjih sodelavcev. Ob slovesnosti želimo izdati tudi brošuro o štiridesetletnem delu. V njej bomo predstavili zgodovino knjižničarstva v Lenartu s široko paleto aktivnosti, ki sem sodijo. Želimo izdati priročno, zanimivo in poceni brošuro, ki
ne bo služila samo temu dogodku, ampak bo za pomoč tistim, ki te podatke potrebujejo. Tudi naši mesečni programi bodo obarvani praznično. Sproti jih bomo dopolnjevali v okviru idej in finančnih možnosti. Upam si trditi, da bo letošnje leto, kar se tiče kulturnega dogajanja v naši knjižnici, pestro, živo in zanimivo."
V Lenartu gradijo prizidek h knjižnici, gradbena dela so v zaključni fazi. Občina Lenart je v lanskem letu v prizidek vložila 50 milijonov tolarjev, letos pa naj bi še 70 milijonov. Prizidek bodo odprli ob 40-letnici. "S prizidkom se nam bodo prostori povečali za enkrat, tako da bomo imeli na razpolago več kot 800 kvadratnih metrov površine. S tem se vendarle zaključuje investicija, o kateri se je govorilo celih deset let. Upam, da bo letos investicija uspešno končana tudi z opremo. Z občino Lenart smo našli skupni jezik
MALA VAS / JASLICE PRI RAJHOVIH
Obisk treh kraljev
V nedeljo je bil 6. januar in jaslice povsod po Sloveniji so obiskali še trije obiskovalci - sveti trije kralji Gašper, Miha in Boltežar. Figuram v jaslicah so se trije modri možje pridružili tudi pri Rajhovih v Mali vasi.
Foto: Hozyan
Rajhove jaslice so vsako leto nekaj posebnega. Naredi in postavi jih Franc, pri delu pa mu z veseljem pomagajo tudi žena Irena ter otroka Simon in Monika. Jaslice nastajajo že mesec dni pred velikim večerom. Pa ne le mesec dni, kot pravi Franc, vselej, kadar se odpravi v gozd, skrbno pogleduje naokoli in raziskuje, ali bi našel karkoli, s
čimer bi lahko jaslice, ki bodo nastajale pod njegovimi rokami, še polepšal. Letošnje se raztezajo po polovici igralnice in so zares nekaj posebnega in so veselje za vso družino, ki jih s posebnim žarom pomaga postavljati. Načrtom pa še ni konca, prihodnje leto bodo še večje, še bolj veličastne, vključili pa bodo tudi še nekaj novega.
mh
in se dogovorili, da bomo nabavo opreme zastavili dolgoročno in jo bomo kupovali po fazah - v prvi fazi tisto, ki je neobhodno potrebna za pričetek delovanja, kar je zelo veliko," je povedala Marija Šauperl.
Na državnem nivoju je bil sprejet zakon o knjižničarstvu, v kratkem bodo pripravljeni izvedbeni akti. Kaj to pomeni za Matično knjižnico Lenart? Marija Šauperl pravi: "Uvajanje zakona je enoletno, v tem roku bomo morali stvari organizacijsko urediti, kar pa ni odvisno samo od nas, ampak od vseh občin, ki so organizirane na območju, ki ga pokrivamo. Z lokalnimi skupnostmi se bomo morali dogovoriti in knjižnico organizirati v skladu z novim zakonom. Naša knjižnica služi
Marija Šauperl, ravnateljica matične knjižnice Lenart
vsem Slovenskim goricam, financirale naj bi jo lokalne skupnosti s tega območja. Občina Lenart, v katero naša hiša spada, je investicijo kot občina pokrila. Dejavnost knjižnice od leta 1999 v glavnem financira občina Lenart, delno pa tudi občini Benedikt in Sveta Ana. Kar se tiče financiranja dejavnosti, bo potreben sporazum. Normativ predvideva za 10 tisoč
prebivalcev samostojno knjižnico in 9 do 10 zaposlenih. Nas je sedaj za 17.500 prebivalcev pet, pri tem pa je nemogoče ostati. Po mojem je takšna knjižnica potrebna, videli pa bomo, kako se bomo dogovorili. Kaže pa, da bo leto, v katerem naša knjižnica praznuje 40-letnico, prelomno v vseh pogledih."
Zmago Šalamun
LENART / O DELU DRUSTVA SOŽITJE
Stalna skrb za drugaine
V Lenartu že sedmo leto deluje društvo Sožitje, ki združuje ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz Lenarta, Benedikta, Cerkvenjaka in Svete Ane. Na tem območju živi 167 takšnih oseb. Večina jih biva doma pri starših, rejnikih ali skrbnikih, nekaj pa tudi v zavodih. Tako jih dvanajst biva v bližnjem Hrastovcu, petnajst v zavodu v Dornavi, osemindvajset pa je vključenih v varstveno-delovni center Mravlja, ki deluje pri lenarškem centru za socialno delo.
Tudi lani so za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pripravili tradicionalno božičkovanje, da jim olajšamo in olepšamo življenje, je povedala predsednica društva Sožitje Inge Markoli: "Lahko rečem, da smo v teh sedmih letih, kar delujemo, spletli že številne prijateljske vezi, mnogim pa smo pomagali pri reševanju njihovih težav. Za zadnje božičkovanje so program pripravili gojenci var-stveno-delovnega centra Mravlja in učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja pri OŠ Lenart. Najbolj so bili veseli božička, ki se je letos za spremembo pripeljal z motorjem in v spremstvu lenarških mažoretk. Naši člani so veseli še tako drobnega darila, zato vedno s pomočjo do-natorjev in lenarških podjetij za vse pripravimo darila."
Društvo dobro sodeluje s socialnimi delavkami Centra za socialno delo Lenart, ki delajo na terenu in vsem ljudem z motnjami pomagajo. Sodelujejo tudi z varstveno-delovnim centrom Mravlja in patronažno službo lenarškega zdravstvenega doma. Pri njihovem delu jim veliko pomagajo župani in številna le-narška podjetja, za kar so v društvu še posebej hvaležni.
Zraven božičkovanja v društvo Sožitje pripravijo izlet. Lani so se z dvema avtobusoma odpravili na Dolenjsko, letos pa se bodo odločili za krajši izlet, saj je lani za nekatere pot bila preveč naporna. Vsako leto organizirajo tudi jesenski piknik in vedno poskrbijo, da se jim lahko pridružijo ljudje, ki so priklenjeni na invalidski voziček.
Veliko pozornost namenjajo izobraževanju članov. O tem predsednica Inge Markoli pravi: "Letos nameravamo organizirati tridnevni vikend paket
zunaj domačega kraja. Najverjetneje bo to v Banovcih, ker nam je to najbližje. Izobraževanja se bodo udeležile osebe z
motnjami v duševnem in telesnem razvoju, kakor tudi njihovi starši, rejniki in skrbniki. V treh dneh bomo organizirali izobraževanje za starše, rejnike oziroma skrbnike in delavnice za osebe z motnjami. Dobro sodelujemo z zvezo Sožitje v Ljubljani, ki bo pripravila ta izobraževalni program in zagotovila varstvo in delavnice za osebe z motnjami."
Zmago Šalamun
LENART / PRED IZDAJO KOLEDARJA PRIREDITEV
Na Lenarškem letos vei kot 150 prireditev
V Lokalni turistični organizaciji Slovenskih goric pripravljajo letni koledar prireditev, ki bo izšel v prihodnjem tednu. Pri projektu zraven LTO Slovenskih goric sodelujejo vse štiri občine z območja upravne enote Lenart, turistična društva, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, Zveza kulturnih društev Občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Športna zveza Lenart, Območna obrtna zbornica Lenart, planinska društva, AMD in Galerija Konrada Krajnca.
Letni koledar prireditev bo izšel v nakladi 4000 izvodov na 32 straneh in ga bodo prejela vsa gospodinjstva v vseh štirih občinah, poslali pa ga bodo tudi vsem turističnoinformativ-nim centrom v okolici.
Koledar je razdeljen na pet tematskih sklopov: prireditve s področja dediščine in folklore; kmečki prazniki, turistični dnevi in parade; literarne, glasbene in plesne prireditve; sejmi, gospodarske in promocijske razstave; športne prireditve, re-
kreacija in pohodi. Stroške izdaje bodo poskušali pokriti s pomočjo podjetij, ki se v koledarju predstavljajo z oglasom.
Letos nameravajo v Lenartu pripraviti čez 150 prireditev, pripravili pa bodo tudi 24 večjih prireditev v vseh štirih občinah. Na koncu koledarja pa so zbrali telefonske številke vseh organizatorjev in tudi pomembne telefonske številke v vseh štirih krajih.
Zmago Šalamun
--^g^D+OI^^



PTUJ / 10-LET ELEKTROINSTALATERSTVA ZDRAVKA JERNEJSKA
Ob jubileju certifikat kakovosti
V Elektroinstalaterstvu Zdravka Jernejška so že sredi decembra 2001 opravili strokovno preverjanje za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001-2000, ki jim ga je dr. Igor Čohalev, predstavnik podjetja TÚW Bayern, izročili na proslavi ob 10. obletnici obratovalnice v četrtek, 3. januarja, ob 18. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.
Na slovesnosti ob 10-letnem jubileju so zaposlenim, najožjim sodelavcem in poslovnim partnerjem izro~ili 28 bronastih, 12 srebrnih in 3 zlate plakete. O za~etkih obratovalnice Zdravka Jernej{ka je govoril predstavnik Taluma Zlatko Špoljar in ob tem poudaril, da je bil Zdravko eden tistih, ki si je upal in uspel. Ko so bili namre~ pred dobrimi 10 leti v Talumu pred usodno odlo~itvijo, ali tovarno
zapreti ali rigorozno znižati {te-vilo zaposlenih, predvsem režijskih delavcev, so v okviru podjetni{kega inkubatorja Alin nekaterim ponudili priložnost, da za~nejo pot kot samostojni podjetniki. Zdravko Jernej{ek ni niti za trenutek okleval, ampak takoj za~el in o~itno lepo uspel.
Ob 10-letnici obratovalnice, ki je postala prepoznavna po za-{~itnem znaku skata in jo zato
Ček za 100.000 tolarjev je Zdravko Jernejšek izročil Milanu Klajnšku iz dru{tva Son~-ek ...
mnogi imenujejo kar Skat Elek-tro, so Zdravku Jernej{ku izro~-ili ve~ spominskih prakti~nih daril, župan Mestne ob~ine Ptuj Miroslav Luci pa mu je kot prizadevnemu ob~anu izro~il spo-
minski kelih z grbom mestne ob~ine Ptuj.
Slavje so obogatili z izbranim kulturnim programom, v katerem so nastopili violinistka Božena Angelova, absolventka
... in patru Tarziciju Kolenku, gvardijanu minoritskega samostana na Ptuju. Foto: M. Ozmec
PTUJ / JUBILEJ ZAKONCEV OREŠEK
Petdeset zlatih let
V poročni dvorani na Ptuju so novo leto začeli z zlato poroko. Za zlatoporočenca sta bila razglašena Leopold Orešek (rojen v Pobrežju) in Kristina (rojena Plohl v Bres-nici) iz Maribora.
Prvi~ sta se poro~ila 5. januarja leta 1952 na Ptuju, tudi srebrno poroko sta slavila na Ptuju, zato sta se odlo~ila, da bo tudi zlata tukaj. Ker zlata nevesta ni bila rojena na Ptujskem, je napisala posebno pro{njo, da bi lahko imela zlato poroko na Ptuju. V upravni enoti in mestni ob~-ini so njuni želji ustregli. Presenetili so ju tudi z darilom. Vsi so bili tako zelo prijazni, hvala vsem, {e posebej ptujskemu županu Miroslavu Luciju,
se je zahvalila zlata nevesta Kristina, ki je kot medicinska sestra 37 let delala v mariborski bolni{nici, Leopold pa je delal kot TT-tehnik pri Telekomu. V zakonu so se jima rodili trije otroci, v jeseni življenja ju razveseljuje pet vnukov. Kristina je {e zelo aktivna, saj dela v lokalni politiki, v zdravstvu.
Zlatoporo~encema tudi na{e iskrene ~estitke!
MG
Zlatoporočenca Kristina in Leopold Orešek. Foto: Laura, Gori-šnica
Certifikat kakovosti ISO 9001 Igor Čuhalev (levo)
akademije za glasbo v Zurichu, in pianistka Daniela Candillari, pevci mo{kega pevskega zbora iz Grajene pod vodstvom Branka Purga, pesnica Neva Malek iz Maribora, lovski pevski oktet Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož ter folklorna skupina iz Lancove vasi.
Ob koncu slovesnosti pa je Zdravko Jernej{ek presenetil s prisr~no in humano gesto. Ker so se nastopajo~i odrekli honorarju, se je odlo~il, da 200.000
je Zdravku Jernej{ku izro~il dr.
"prihranjenih" tolarjev podeli kot donatorska sredstva, in sicer 100 tisočakov društvu za cerebralno paralizo Sonček iz Ptuja, drugih 100 tisočakov pa župniji sv. Petra in Pavla za obnovo minoritske cerkve. Simbolična čeka s po 100.000 tolarji je izročil predstavniku Sončka Milanu Klajnšku in patru Tarziciju Ko-lenku, gvardijanu minoritskega samostana.
M. Ozmec
PTUJ / BOGATO OBDARJENI
NOVOLETNI OTROCI
Začeli so dobro
V ptujski porodnišnici je bila 4. januarja slovesnost, kot je še ni bilo. Posvetili so jo prvorojenemu otroku v Sloveniji v letu 2002, ki ga je sedem minut po polnoči rodila Brigita Lovrec iz Gibine v občini Sveti Andraž. Na ta dogodek so v ptujski porodnišnici dolgo čakali, in kot je povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, so si ga tudi zelo želeli.
Ptujska porodni{nica dobro dela, pred {tirimi leti si je pridobila naziv novorojencem prijazna porodni{nica. Lani se je pri njih rodilo 790 otrok, to je 20 ve~ kot v letu 2000. Njihova želja je tudi, da bi postali tako dobri, da bi bili tudi mamicam prijazna porodni{nica. V zadnjem ~asu se njihovo gravitacijsko obmo~je {iri, sodijo med porodni{nice, v katerih {te-vilo porodov ne pada. Direktor ptujske bolni{nice Lojze Arko je že tradicionalno izro~il zlato verižico z obeskom in posvetilom prvorojencu v novem letu, zatem pa so se pri obdarovanju izmenjale tri banke. Direktor ptujske poslovne enote Nove KBM Vlado Vadlja je prvorojencu v letu 2002 Janu izro~il hranilno knjižico s 150 tiso~ tolarji, direktorica PE SKB Maribor Ana Marija Šprah je zadnje rojeni Ines v letu 2001 izro~ila knjižico s 100 tiso~ tolarji, dru-gorojenega Tilna v letu 2002 pa je s 100 tiso~ tolarji obdarila Nova Ljubljanska banka - podružnica Ptuj; v njenem imenu ga je izro~il direktor mag. Franc Visenjak. Prodajalna Pikapolonica je prvorojenca obdarila z
avtosedežem. Ptujski župan Miroslav Luci je prvo- in drugoro-jenemu v novem letu ter zadnji novorojenki v letu 2001 izro~il po 20 tiso~ tolarjev, enako je prispevalo ptujsko podjetje Tenzor; direktor Miran Sen~ar je mamicam oziroma družinam ~esti-tal ob veselem dogodku, ki je pomemben tudi za promocijo mesta, prepri~an pa je, da bodo novorojenci zrasli v zdrave in v pozitivno usmerjene Slovence, je dejal. Župan ob~ine Sveti Andraž Franc Krep{a pa je, ponosen, da provorojeni Slovenec v letu 2002 prihaja iz njihove ob~-ine, obdaril Jana. Ker so pred pomembno investicijo v osnovno {olo, so veseli vsakega novorojenca, je {e povedal. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je mamicam izro~il vstopnice za tedensko kopanje v Termah; ta-k{ne pozornosti so deležne vse mamice, ki rodijo v ptujski po-rodni{nici. Akcijo so za~eli v letu 2001 in jo bodo nadaljevali tudi v letu 2002. Ocenili so, da je bilo lansko njihovo darilo porodnicam na Ptuju vredno okrog pet milijonov tolarjev.
MG
Marija Kramberger z Ines, Brigita Lovrec z Janom in Aleksandra Šimenko s Tilnom. Foto: Črtomir Goznik
10. - 16. januarja 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 10. januar
SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi, pon. 8.30 Mostovi, pon. 9.00 Pod klobukom, pon. 9.50 Zgodbe iz školjke. 10.20 Oddaja za otroke. 10.35 Avstralska kronika, pz. serija. 11.25 Slikar na bloških smu~eh: Zgodba o Mišku Strmanu, pon. 11.50 Razgledi slovenskih vrhov: Zgodbe obmejnih trdnjav. 12.20 Dokumentarna oddaja. 13.00 Poro~ila. 13.10 Videostrani. 13.25 Kaj so rekli ve~erni gostje v letu 2001, pon. 14.15 Mario, nedeljski ve~er v živo, pon. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 16.30 Poro~ila. 16.45 Zaplešimo, dokumentarna nanizanka. 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 17.45 Humanistika. 18.20 Dosežki. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Oddaja o kulturi. 23.20 Humanistika, pon. 23.55 Dosežki, pon.
SLOVENIJA 2
7.40 Teletekst. 15.15 Videospotnice, pon. 15.35 Dokumentarna oddaja. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 151. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 17.55 Bajke na Slovenskem: Prihod. 18.30 Evroliga v košarki: Žalgiris - Union Olimpija in Skipper - Krka. 22.20 Šoferja, nadaljevanka. 23.05 Louise, francoski film. 0.45 Akcija!, nanizanka. 1.35 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG, pon.11. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 61. dela. 10.55 Tri sestre, pon.3. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 73. dela. 12.40 TV prodaja. 13.10 Newyorška policija, pon. 19. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Hroš~eborgi, 32. del serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 9. del. 16.25 Prepovedana strast, 74. del. 17.20 Tri sestre, 4. del. 18.15 Vsiljivka, 62. del nadaljevanke. 19.15 24 ur. 20.00 Raztresena Ally, 19. del nanizanke. 21.00 Prijatelji, 19. del nanizanke. 21.30 Seks v mestu, 1. del nanizanke. 22.00 Zahodno krilo, 19. del nanizanke. 22.50 JAG, 12. del. 23.40 M.A.S.H., 85. del. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, 6. del. 11.10 Felicity, pon.9. dela. 12.00 Begunec, pon.18. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 208. del nadaljevanke. 15.10 Mladi in nemirni, 74. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 10. del. 17.40 Shasta, 13. del. 18.10 Jesse, 15. del. 18.40 Korak za korakom, 17. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Pod giljotino, detektivka. 21.40 Pa me ustreli!, 15. del. 22.10 Tretji kamen od sonca, 12. del nanizanke. 22.40 Noro zaljubljena, 5. del. 23.10 Šov Jer-ryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 22. del eroti~ne serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 10.30 11.00 Mondenost, komedija, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in ~as. 15.45 V sedlu. 16.30 Iz doma~e skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 10. del. 21.00 Rde~i udar, vojni film. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Sunset Limousine, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.15 Samuel Schlezinger, dokumentarna oddaja. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Portret: Nikola Puli~: Krkom zvodno, oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Zabavni program. 22.10 Poslovni klub. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstveno sre~anje. 00.20 Nedokon~an posel, am. film. 1.55 Sodnica Amy, serija. 2.40 Svet mode. 3.05 Na zdravje!, serija. 3.30 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Dokumentarni film. 4.50 Film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.05 Gilmore Girls, serija. 10.50 Nikita 3., serija. 11.35 Govorimo o zdravju. 12.05 Trenutek spoznanstva. 13.15 TV interview. 14.05 Euro-magazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Das Finale, film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Mucke, serija. 23.50 Highlander, serija.
HTV 3
19.20 Glasbeni program. 20.00 Poplava: Ko reka podivja, am. film. 21.30 Svet mode. 21.55 Hit-depo. 23.55 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Lassie v stiski, pustolovski film. 10.45 Smuk (ž), trening, prenos. 12.35 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Alarm za kobro 11, serija. 22.00 Kaisermahlen blues, serija. 22.55 Kdo s kom?, serija. 23.25 Umetnine. 2.00 MA 2412, serija. 2.25 MA 2412, serija. 2.50 Kaisermahlen blues, serija. 3.35 Kdo s kom?, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.20 Ljubezen na Tirolskem, domovinski film, 1955. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija, show. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Afrika-odiseja v puš~avi, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Afrika-odiseja v puš~avi, dokumentarec. 2.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 3.00 Pogledi s strani.
Petek, 11. januar
SLOVENIJA 1
7.55 Kultura, pon. 8.00 Odmevi, pon. 8.30 Duhovni utrip, pon. 8.50 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka. 9.15 Zaplešimo, nanizanka. 9.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.00 Oddaja za otroke. 10.30 Humanistika. 11.05 Dosežki. 11.25 Alpe-Donava-Jadran: Valvasor, pon. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poro~ila. 13.10 Videostrani. 13.50 Čari za~imb, pon. 14.20 Prvi in drugi. 14.40 Osmi dan. 15.10 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~ila. 16.45 Afna Friki, 7. oddaja. 17.10 Iz popotne torbe: Domača čistilna naprava. 17.45 National geographic, serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto no~ in dan, nanizanka, 1. epizoda. 20.30 Deteljica. 20.40 Praksa, nanizanka, 66. epizoda. 21.30 Zabava z glasbo. 22.00 Odmevi. 22.55 Polno~ni klub. 0.05 National geographic.
SLOVENIJA 2
11.50 Saalbach, SP v alpskem smu~anju: smuk (ž), prenos. 15.10 Videospotnice, pon. 15.45 Hladna vojna, dokum. serija. 16.30 Rad imam Lucy, 152. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Ljubezen in druge katastrofe, 1. del. 19.30 Videospotnice. 20.05 Rde~i gospodarji, dokum. serija. 21.00 Med ženskami, nadaljevanka, 4., zadnji del. 21.55 Za en sam zmenek, angleški film. 23.25 Prvi val, nanizanka, pon. 0.25 Iz slovenskih jazz klubov: Ivan Kapec trio. 1.05 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 12. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 62. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 4. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 74. dela. 13.10 Zahodno krilo, pon. 19. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Hroš~eborgi, 33. del serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 10. del nanizanke. 16.25 Prepovedana strast, 75. del nadaljevanke. 17.20 Tri sestre, 5. del. 18.15 Vsiljivka, 63. del nadaljevanke. 19.15 24 ur. 20.00 Seks, ljubezen in gotovina, akcijski film. 21.40 Privid zlo~ina, 11. del nanizanke. 22.30 JAG, 13. del nanizanke. 23.20 M.A.S.H., 86. del nanizanke. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, 7. del. 11.10 Felicity, pon. 10. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 19. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 13.50 Tv prodaja. 14.20 Obala ljubezni, 209. del. 15.10 Mladi in nemirni, 75. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 11. del. 17.40 Shasta, 14. del. 18.10 Jesse, 16. de^ 18.40 Korak za korakom, 18. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Čarovnice, 18. del nanizanke. 21.00 Izganjalka vampirjev, 18. del. 21.50 Hudi~ev otrok, grozljivka. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 23. del.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 11.00 Rde~i udar, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, oddaja. 21.30 Vznemirjenje, romanti~na drama. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti. 0.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Smrtonosna ljubezen, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Dokumentarna serija. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Trespass, am. film. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.15 Film. 1.05 Film. 3.00 Begunec, serija. 3.45 Stil novoga plemena, dokumentarna serija. 4.40 Smrtonosna ljubezen, am. film. 6.10 Pravi ~as.
HTV 2
8.55 Poslovni klub. 9.25 Sodnica Amy, serija. 10.10 Hit-depo. 12.10 Znanstveno sre~anje. 13.10 Magazin. 14.00 Zabavni program. 15.05 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~-ina. 22.05 Svet zabave. 22.40 Cafe Cinema. 23.20 Pravi ~as.
HTV 3
18.40 Stil novega plemena, dokumentarna serija. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Olimpijske igre. 21.00 Normal Ohio, serija. 21.25 Vero-nikine skrivnosti III., serija. 21.50 Na zdravje!, serija. 22.15 Naenkrat Susan, serija. 22.35 Jazz: The Best Of 2001. 00.30 Košarka NBA action. 1.00 Košarka NBA: Philadelphia - San Antonio, prenos.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 8.10 Sabrina, serija. 8.35 Čarovnice, serija. 9.15 Melrose Place, serija. 10.00 Robin Hood, serija. 10.40 Alarm za Kobro 11, serija. 11.30 Smuk (ž), prenos iz Saalbacha. 13.15 Confetti tivi, otroški program. 14.30 Risanka. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.15 Seme zla, triler, 1990. 23.00 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, posnetek. 23.30 Phoenix, kriminalka, 1997. 1.10 NFL Blast, ameriški nogomet. 1.40 Harley Davidson 344, kriminalka. 3.25 Obupni vikend, komedija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ljubezen, laži, strast (3), drama, 2001. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.50 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Avstrija v barvah, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Avstrija v barvah, dokumentarec. 2.00 Modern times, magazin. 2.35 Talkshow z Barbaro Karlich. 3.35 Pogledi s strani.
Sobota, 12. januar
SLOVENIJA 1
7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Zgodbe iz školjke. 9.05 Radovedni Ta~ek: Roka in noga. 9.15 Pod klobukom. 10.05 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.45 Guliverjeva potovanja, risani film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poro~ila. 13.10 Videostrani. 13.25 Mostovi, pon. 14.30 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 15.00 In vse zaradi mame, nemški film. 16.30 Poro~ila. 16.45 Grdi ra~ek Tine, risana nanizanka. 17.10 Mala lokomotiva, risanka. 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare. 18.15 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 Dnevnik. 20.00 Razo~arana nevesta, nemški film. 21.25 Obiskali smo... , dokumentarna serija. 22.00 Poro~ila. 22.30 Oz, nadaljevanka. 23.25 Režiserji: John Carpenter, dokumentarna oddaja. 0.25 Z vseh koncev sveta, dokum. serija, pon.
SLOVENIJA 2
8.50 Videospotnice. 9.25 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 17.epizoda. 9.50 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 10.50 Saalbach: SP v alpskem smu~anju, smuk (ž), prenos. 12.20 Wengen: SP v alpskem smu~anju, smuk (m), prenos. 13.40 Willingen: SP v smu~arskih skokih, prenos. 16.00 Šport. 19.30 Videospotnice. 20.05 Popularna resna glasba. 22.05 Klemperer, nadaljevanka, 1/13. 22.55 Sobotna no~. 0.55 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Slon~ek Benjamin, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Hroš~eborgi, 34. del serije. 10.00 Jezdeci senc, serija. 10.30 Možje v ~rnem, serija. 11.00 Pasji policist, 12. del. 11.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 12.00 Šolska košarkarska liga. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 Otrok druge ženske, drama. 15.30 Naša sodnica, 3. del. 16.30 Dragi John, 2. del. 17.00 Blažen med ženami, 7. del. 17.30 Preden so imele ženske krila, drama. 19.15 24 ur. 20.00 Popolna slika, komedija. 22.00 Princ plime, drama. 0.15 24 ur, pon.
KANAL A
10.10 Obala ljubezni, pon. 205. dela. 11.00 Obala ljubezni, pon. 206. dela. 11.50 Obala ljubezni, pon. 207. dela. 12.40 Obala ljubezni, pon. 208. dela. 13.25 Obala ljubezni, pon. 209. dela. 14.15 Tri želje, drama. 16.30 Matlock, 19. del. 17.20 Goodyear liga - Pivovarna Laško: Split Croatia Osiguranje, košarka. 19.30 Doma~e kraljestvo, 16. del. 20.00 V mreži, triler, 1/2. 21.30 Ledeno hladni, 15. del. 22.20 Tank, vojna drama. 0.15 Punce iz Baywatcha, eroti~na oddaja.
TROJKA
8.30 Wai Lana joga. 9.00 Risanke. 10.00 Videalisti. 10.30 Štiri ta~ke, oddaja za ljubitelje živali. 11.00 Popotovanja z Janinom, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Vznemirjenje, roman-ti~na drama, pon. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor Show Report. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Magazin. 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.30 Koncert. 0.00 Videostrani.
HTV 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 55 let HKPD »Matija Gubec« iz Tavankuta. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Korenine - hrvaške manjšine v Europi. 14.35 Prvaki magije. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic: Dian Fossey. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.15 The Hunt For The Red October, am. film. 22.40 Izsiljevanje, serija. 23.35 Novice. 23.45 TV dvoboj. 00.10 Apokalypse Watch, mini-serija. 3.10 Moške svinje, serija. 3.40 Naenkrat Susan, serija. 4.05 Obstanek, pz. serija. 4.55 Od prijema do sojenja, serija. 5.15 Prvaki magije. 6.00 Nobel Peace Prize Concert 2001. 6.55 National Geographic: Dian Fossey
HTV 2
10.20 Skrita mo~, am. film. 12.15 Koncert resne glasbe. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Življenjska šola, serija. 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, serija. 23.35 Nobel Peace Prize Concert 2001.
HTV 3
17.15 Košarka NBA: Philadelphia - San Antonio, posn. 19.10 TOP DJ MAG. 20.10 Vesoljski otok, serija. 20.55 Najve~je romance 20. stoletja, dokumentarna serija. 21.20 Šport danes. 21.35 Ekran 2000. 22.15 The Last Good Time, film.
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz. 8.50 Tom in Jerry, risanke, otroški program. 10.30 Smuk (ž), prenos iz Saalbacha. 12.15 Smuk (m), prenos iz Wengena. 13.45 Smu~arski skoki, prenos iz Willingena. 15.40 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.25 Sabrina, serija. 16.50 Sr~ece, show. 17.35 Streetlive, show. 18.00 Nogomet, avstrijski dvoranski pokal, prenos. 19.30 Cas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Afera Semmeling: jutrišnji mož (5), triler, 2001. 1.50 Črni dež, akcijski film, 1989. 23.50 Rocky, akcijska drama, 1976. 1.45 Phoenix, kriminalka, 1997. 3.25 Sr~ece, show. 4.10 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Poraženec dobi vse, komedija, 1956. 11.00 Lasje, glasbeni film, 1977 (John Savage). 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Veseli kmet, komedija, 1951. 14.45 Portir Peter, komedija, 1959 (Peter Alexander). 16.15 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: praznik sonca v Ekvadorju. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse^ magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Krona narodnozabavne glasbe 2002, show, prenos iz Chem-nitza. 22.15 Cas v sliki. 22.25 Pre~astiti ima težave z Rajem, komedija, 1996. 23.55 Cas v sliki. 0.00 Bosonoga grofica, drama. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 2.40 Enaka pravica za vse, magazin. 3.15 Lasje, glasbeni film, 1977.
Nedelja, 13. januar
SLOVENIJA 1
7.40 Teletekst. 8.00 Živ žav. 9.50 Delavska godba Trbovlje. 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper. 10.55 Afrika - pogled s tal, poljudnoznanstvena serija. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poro~ila. 13.10 Videostrani. 14.00 Zdravnik na morju, film, pon. 15.30 Lingo, TV igrica. 16.00 Čari za~imb. 16.30 Poro~ila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 17.35 Magazin. 18.05 Razgledi slovenskih vrhov: Slavnik
-	robovi Krasa. 18.35 Risanka. 18.45 Žrebanje lota. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski ve~er v živo. 21.45 Intervju. 22.40 Poro~ila. 23.05 Zgodbe o knjigah. 23.15 Spalnice in predsobe, angleški film. 0.45 Razgledi slovenskih vrhov: Slavnik - robovi Krasa, pon.
SLOVENIJA 2
8.40 Videospotnice, pon. 9.20 Saalbach: SP v alpskem smu~-anju, slalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.10 Wengen: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), prenos 1. vožnje. 11.30 Policija na naši strani. 12.05 Saalbach: SP v alpskem smu~anju, slalom (ž), prenos 2. vožnje. 12.55 Wengen: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), prenos 2. vožnje. 13.40 Willingen: SP v smu~arskih skokih, prenos. 16.00 Euromusica, 1. del. 16.30 Med ženskami, zadnji del. 17.25 Komisar Rex, 4. epizoda. 18.10 Klemperer, nadaljevanka, 1/13. 19.30 Videospotnice. 20.05 Neboti~niki, mostovi, predori, serija. 20.55 Frasier, nanizanka, 1/26. 21.15 Homo turi-sticus. 21.50 Kon~nica. 22.50 Iz slovenske operne ustvarjalnosti
-	S. Osterc in T. Svete. 23.55 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Slon~ek Benjamin, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Hroš~eborgi, zadnji del. 10.00 Možje v ~rnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Pasji policist, 13. del. 11.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 12.00 ŠKL, pon. 13.00 Modri rodeo, drama. 14.30 Norma Jean in Marilyn, drama. 16.30 Dragi John, 3. del. 17.00 Blažen med ženami, 8. del. 17.30 Mike Hammer: Morilske skrivnosti, detektivka. 19.15 24 ur. 20.00 Moja punca, drama, 1991. 21.50 Športna scena. 22.35 Mali Nikita, vohunska drama. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Mladi in nemirni, pon. 71. - 75. dela. 14.45 Ime na nebu, romanti~na komedija. 16.15 Bruce Lee: Prestrežena pest, dokum. serija. 17.15 Jack in Jill, 8. del. 18.10 Beverly Hills, 20. del. 19.05 Melrose Place, 20. del. 20.00 V mreži, nadaljevanka. 21.35 Dosjeji X, 15. del. 22.30 Goodyear liga, pon. košarke.
TROJKA
8.30 Wai Lana joga. 9.00 Risanke. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Vera in ~as, pon. 11.30 Naš vrt. 12.00 Ekskluzivni magazin. 12.30 SQ Jam^ 13.30 Policist s petelinjega vrha, pon. 14.30 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz doma~e skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show, oddaja. 18.30 Štiri ta~ke. 19.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 4. del nanizanke. 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek. 0.30 Videostrani.
HTV 1
8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Krležijada. 16.45 Listen To Your Heart, am. film. 18.25 Naš skupni prijatelj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Jasno, prijatelj?, hr. film. 21.10 Ciklus »James Bond«: Operacija »Vesolje«. 23.05 Novice. 23.20 Filmski Ciklus »ženske borbe«. 00.50 V nedeljo ob dveh. 1.50 Naš skupni prijatelj, serija. 2.40 Serija. 3.25 Od prijema do sojenja, serija. 3.45 Šampioni narave, pz. serija. 4.10 The Exile, am. film. 5.45 Amerika - življenje narave. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.55 Biblija. 9.10 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 The Exile, am. film. 13.15 Apokalypse Watch, mini-serija. 16.20 Ksena 2., serija. 17.05 Magazin. 17.35 Šampioni narave, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Hrvaški muzeji. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncert. 21.00 Novice. 21.05 Residence For Sale, dokumentarni film. 22.05 Triler: Silvestrovo u Berlinu
HTV 3
11.05 Od prijema do sojenja, serija. 13.25 Ti si moja usoda, serija. 19.30 Košarka: NBA action. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 Rock Club.
AVSTRIJA 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.50 Slalom (ž), prvi tek, prenos iz Saalbacha. 10.10 Slalom (m), prvi tek, prenos Wengena. 11.30 Šport. 12.00 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 12.55 Slalom (m), drugi tek, prenos. 13.50 Nordijsko smu~anje, kombinacija, tek, 10 km, prenos. 14.45 Smu~arski skoki, prenos iz Willingena. 16.00 Nogomet, dvoranski pokal, prenos. 16.55 Nordijsko smu~anje, kombinacija, skoki, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Air Force One-Ugrabitev, akcijski triler, 1996. 22.15 Columbo: Umor, dim in sence, kriminalka, 1989. 23.50 Sedem mesecev, kriminalka, 1997. 1.20 Air Force One-Ugrabitev, akcijski triler, 1996. 3.15 Rocky, akcijska drama, 1976.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Potovanje za sladokusce: Avstrija-Madžarska-Švica, dokumentarec. 9.35 Alfred Brendel: En prst preve~, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Univerzum: Dinozavri-nova dinastija, dokumentarec. 15.00 Policijska postaja 1, serija. 15.25 Divji lovec iz Srebrnega gozda, domovinski film, 1957. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Poštna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Divji cesar: Volk, drama, 2001. 21.40 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor 23.10 Čas v sliki. 23.15 Človek in maske-Alfred Brendel, dokumentarec. 0.30 Življenska priložnost, drama, 1997. 2.00 Kulturni tednik. 2.25 Pogledi s strani, revija. 2.35 Dobar dan, Hrvati, magazin. 3.05 Dober dan, Koroška, magazin.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
SHENZHEN, HONGKONG, KITAJSKA
Harmonija blišia in bede
Ko si enkrat na Kitajskem, seveda ne moreš mimo njihovih svetovno znanih kulinaričnih specialitet, na katere prisegamo tudi Evropejci. Tudi najizbir~nej{i gurmani pridejo na Kitajskem na svoj ra~un, saj je izbira res pestra in raznolika, kaj boš privoščil svojemu želodcu, pa je odvisno le od globine tvojega žepa. Na krožniku lahko dobiš postre-ženo tako rekoč vse, tudi živali, ki jih imamo pri nas doma za hišne ljubljenčke. Psi, mačke so njihova tradicionalna specialiteta, zato boste zaman iskali kakšnega Kitajca, ki bi se po ulici sprehajal s svojim psom, saj ti slej kot prej končajo v kaki pikantni omaki. Edina mačka, ki smo jo videli živo, ne da bi zaprta v kletki pred kako restavracijo s ceno okrog vratu čakala, da si jo privošči kak požrešen gost, je bila opažena na tržnici v neki ozki uličiči. Pa še ta je švignila mimo, kot da bi ji gorelo pod nogami, saj je verjetno v zadnjem trenutku ušla rezilu noža kakega kuharskega mojstra.
... Prvo nadaljevanje...
Kitajci so pač taki, da pojejo skoraj vse, kar jim ne zbeži. Najbolj "eksotična" pojedina, ki si si jo lahko privoščil, je bila svizcu podobna žival, drugače pa si lahko izbiral med prej omenjenimi psi (predvsem "popularni" so zlati prinašalci) in mačkami, raznovrstnimi ribami in školjkami, kokošmi, zajci, svinjino, govedino in še kaj bolj nenavadnega bi se verjetno našlo na jedilniku. Pač za vsak okus nekaj, vegetarijancem pa ne preostane nič drugega, kot da si privoščijo kako skledo riža z različno zelenjavo.
Kljub vsemu, kar Kitajci ponujajo, pa je zelo težko dobiti nekaj za pod zob, nekaj specifičnega, kar si si omislil, da bi lahko pokusil. Ampak razlog ni v tem, da tega Kitajci ne bi imeli na jedilnem listu, ampak je problem v komunikaciji. Kitajci v Shenzhenu namreč, na žalost, ne premorejo v svojem slovarju znanja tujega jezika, npr. angleškega, ničesar drugega kot tistega običajnega "Hello ! ", s katerim te toplo sprejmejo pri vhodu. Tako ti v večini restavracij zato ne pomaga niti vsa znanost sveta, nobeno znanje tujih jezikov
te ne reši občutka lakote, pomagajo ti lahko le kos papirja, pisalo in dobra mera risarskih sposobnosti, da čimbolj realno skiciraš žival, ki bi prijala tvojemu praznemu želodcu. Ker nam včasih tudi to ni pomagalo, da bi se lažje sporazumeli, smo se pač znašli tako, tako smo hodili okrog drugih miz in gledali, s
čim se prehranjujejo domačini. Na tisto, kar je bilo na oko videti okusno, smo pač pokazali s prstom, čeprav zato še danes ne vemo, kaj vse smo pospravili v svoje želodce. Je pa greh, ko si na Kitajskem, če ne pokusiš dobrot sečuanske kuhinje, saj je to res svojevrstno doživetje. Tiste jedi, ki smo jih mi vajeni kot pikantnih, ki jih vidimo označene z zvezdico v jedilnih listih "naših" kitajskih restavracij, so prav blagega okusa proti temu, s čimer smo bili tam postreže-ni. Če ima kdo težave s sinusi, naj ne gre k zdravniku po recept za zdravila, ampak naravnost na kosilo v sečuansko restavracijo. Tak obrok vam bo namreč pošteno navlažil čelo in vam odprl dihalne poti, da boste lahko kmalu pošteno zadihali s polnimi pljuči. Taka hrana je tudi dober preizkus vzdržljivosti vaših brbončič, saj ob vseh začimbah lahko vaš jezik hitro postane neobčutljiv na vse drežljaje, tudi na pijačo, s katero si gasite pekoč
Kitajci znajo iz vsega narediti res dober »sov«, saj lahko celo nalivanje čaja iz nenavadne posode, podobne tisti za zalivanje rož, postane prava mala predstava natakarjevih sposobnosti
Komunikacija je na Kitajskem res velik problem, zato je angle-ško-kitajski slovar hitro postal naš stalni spremljevalec, brez katerega nismo šli nikamor več
Tisto, česar ponavadi ne uporabimo niti za kuhanje juhe, je na Kitajskem samostojna jed, ki jo dobiš na vsaki stojnici v mestu. Za 60 SIT dobiš piščančje noge, kuhane samo v slanem kropu, ki so bojda zelo specifičnega okusa, zato je nasmeh po prvem in hkrati zadnjem ugrizu hitro izginil, na obraz pa so se prikradla znamenja grenkega priokusa. Ostanki so pristali v bližnjem košu za smeti.
občutek v suhih ustih. Tako vam lahko iz lastnih izkušenj povem, da je bilo izmed šestih ali sedmih jedi, ki smo jih pokusili, mojih gurmanskih užitkov konec že po drugi jedi, ker potem nisem okušal ničesar več, kar sem pojedel. Zato obisk sečuanske restavracije priporočam samo tistim, ki imajo res dobre želodce, pa tudi ti naj imajo za vsak primer s seboj bombažni robček, ker lahko tudi najpo-gumnejšim priteče kaka kapljica potu po čelu.
Ker na Kitajskem jedilnega pribora ne poznajo, je bilo prehranjevanje s palčkami prava mala avantura; v sečuanski restavraciji smo palčke uporabljali celo pri juhi, saj niti za juho nismo dobili žlice. Ja, prava umetnost je bila potrebna na začetku, da smo obvladali mojstrovine kitajskega jedilnega pribora. Zato smo bili v neki restavraciji deležni velike pozornosti, saj smo bili za domačine prava zanimivost. Medtem ko smo se mi trudili, da bi kos hrane, ki smo ga na vrtljivem pladnju na sredini mize po poštenih mukah obvladali med obe palčki, končno prinesli do ust, ne da bi nam padel po prtu na mizi, so se oni na naš račun pošteno zabavali. V nekem trenutku, ko sem se za hip ozrl okrog naše mize, nas je s hudomušnim nasmehom na ustih
opazovalo 7 ali 8 natakaric, ki so nam potem, ko so opazile, da pač nismo najbolj vešči s palč-kami, z veseljem pokazale, kako se jih pravilno drži.
Še ena zanimiva stvar, ki smo jo opazili, je ta, da v vseh restavracijah ne sprejemajo napitnine. V restavracijah, kjer se prehranjujejo "navadni" ljudje, napitnine nočejo sprejeti. Ko jim hočeš dati denar v zahvalo za dobro postrežbo, ti ga vztrajno zavračajo, dokler ga ne pospraviš nazaj v denarnico. Tiste boljše restavracije pa imajo ponavadi že zraven cene na jedilnem listu napisano, koliko znaša napitnina. Tako vam ni treba skrbeti, koliko dati napitnine, saj vas vedno oberejo še za dodatnih 15 odstotkov zneska, kolikor je znašala cena hrane in pijače. V našem hotelu, kjer smo bivali, si imel v baru celo določen minimalen znesek, ki si ga moral porabiti za pijačo na osebo. Ta je znašal kar 48 huanov, to je okrog 1500 SIT. Zato moraš res biti pazljiv, kaj, kje in predvsem koliko si lahko privoščiš. V hotelu smo recimo za 6 skodelic pikantne juhe in 6 kitajskih piv odšteli skoraj neverjetnih 15000 SIT. Za primerjavo pa vam naj povem, da nas je 8 ljudi, srečnih in zadovoljnih s polnimi želodci in
Ponudba restavracij je res raznolika, saj akvariji in kletke, polne "svežih" živali, kar same vabijo in čakajo na svoje goste
poplaknjenimi grli, iz sečuans-ke restavracije sredi mesta odšlo "lažjih" za samo 10000 SIT. Ja, še en dokaz, da se prestiž na Kitajskem res drago plača.
Tekst in foto: Črtomir Goznik
vsak ietilek
vaša itajeiska kianlka
www.iadia-tednik.si tednik@amis.net
AVTOMOBILSKE NOVICE
>(n O
m <
I
OL
Nemci uspešni v ZDA
Nemški velikani Audi, BMW, Mercedes, Porsche in Volkswagen so lani v ZDA prodali ve~ avtomobilov kot leto poprej. Naj-ve~jo rast prodaje je zabeležil bavarski BMW, in sicer 213.127 vozil, kar je 12,5 odstotkov ve~ kot leto poprej. Audijev uspeh je bil s 83.283 ve~ji za 2,8 odstotka, Mercedes pa je prodal 206.683 primerkov s prirastkom pol odstotka. VW je v ZDA prodal 355.648 vozil, zanemarljivo ve~ kot leta 2000, stuttgartski Porsche je na repu s 23.041 vozili, rast pa je bila vseeno 2,8-ods-totna.
Koncern Peugeot - Citroen (PSA) je v lanskem letu prvi~ prodal ve~ kot 3 milijone vozil
Drugi najve~ji evropski avtomobilski koncern je lani prvi~ prodal ve~ kot tri milijone avtomobilov in transportnih vozil, rast pa napoveduje tudi za letos. Kljub napovedim o slabem letu so Francozi prodali za 11,3 odstotka ve~ vozil kot leta 2000, številka pa se je ustavila pri 3,13 milijona. Za leto 2002 napovedujejo 3,25 prodanih vozil.
Novi Renaultov trafic -"kombi leta 2002"
Naslov so izglasovali novinarji iz 20 evropskih držav. Trafic izstopa po dizajnu, zmogljivih turbodizelskih motorjih, majhnih obratovalnih stroških in zanesljivosti. Duo Renault trafic / Opel vivaro je zmagal s 115 to~kami, drugo mesto je zasedel Opel combo (34), sledita pa Ford transit (24) in Fiat doblo (19).
Novi zakoni v letošnjem letu
V	novem letu se je v nekaterih evropskih državah na po-dro~ju prometne zakonodaje veliko spremenilo.
V	Švici je od 1. januarja 2002 obvezna uporaba lu~i, ~eprav Švicarji kazni za neupoštevanje "uredbe" ne poznajo.
V	Franciji bodo udeležene v prometnih nesrečah s smrtnim izidom poslali tudi na krvno preiskavo za ugotavljanje prisotnosti drog in alkohola.
Grčija bo v letu 2002 zmanjšala dovoljeno vsebnost alkohola v krvi z 0,5 na 0,25 promile. Kdaj natančno, še ni znano, je pa znano, da je kar 74,2% smrtnim primerom na grških cestah vzrok alkohol.
Italija je s 1. januarjem na nekaterih avtocestnih odsekih dvignila omejitev hitrosti s 130 na 150 km/h, poostrila pa je kazni v primeru vožnje pod vplivom alkohola, če pa vas dobijo s telefonom za volanom, pa lahko odslej poleg denarne kazni pričakujete tudi kak mesec prepovedi vožnje.
Z mobilnimi telefoni med vožnjo se od letos ne bodo strinjali niti Nizozemci. Kdaj natančno zakon stopi v veljavo, še ni znano.
Na Madžarskem bodo ob posebej hudih zimskih razmerah obvezne tudi verige.
Pregovorno praktični Nemci so ob vedno bolj zamašenih nemških avtocetah ob posebnih razmerah (npr. prometnih konicah) kot vozni pas dovolili uporabo tudi odstavnega pasu. Od marca 2002 bo sankcionirana tudi prepoved uporabe naprav v avtomobilih za odkrivanje radarjev: 75 evrov in še kak
mesec prepovedi povrh.
V Sloveniji sprememb ni, čeprav bi bile nekatere nujno potrebne. Tako še vedno čaka na spremembo "zakon za motoriste", ki pa bo po novih podatkih še bolj nesmiseln od prejšnjega.
Nova metoda ~iš~enja zasneženih cest
Vožnja po zimskih cestah bo odslej neprimerno varnejša, v veliki meri zaradi vroče vode. Dodajanje le-te k pesku, ki ga trosijo po zasneženih in po-mrznjenih cestah, povzroči, da se pesek dlje zadrži na asfaltu. Oprijem s cestiščem se s takšnim postopkom močno izboljša. Znanost, ki stoji za tem, pa je neverjetno enostavna: trosil-ci mešajo pesek z vročo vodo, ki je ogreta na 95 stopinj Celzija. Vroča voda začasno stali pomrz-njeno podlago, zrnca peska pa se potopijo globlje proti asfaltu. Ko voda čez nekaj minut zamrzne nazaj, je pesek ujet pod podlago. Tako nastane zelo groba in oprijemljiva podlaga, podobna smirkovemu papirju. Peskanje ceste navadno pomaga le prvim nekaj avtomobilom, ki uspešno "splužijo" pesek s ko-lesnic na rob in na sredo ceste, nova vroča metoda pa je na prvem preizkusu zdržala kar 2000 avtomobilov. Metodo so razvili in jo tudi že uspešno preizkušajo norveški cestarji.
Parna fabia
Zdi se, da pri Volkswagnu čarajo s parnimi stroji. Izum, star več kot 200 let, se, kot kaže, vrača v avtomobile.
Revolucionarni parni stroj, ki namesto premoga uporablja dizelsko gorivo, je nameščen v eno od Škodinih fabij. Litrski stroj s tremi kotli je izdelek Volkswag-nove podružnice lAV, v razvoj pa so do zdaj vložili že skoraj milijardo tolarjev. Stroj uporablja nafto, ki zagreje vodo do 900 stopinj Celzija, para pa poganja bate. Manjša različica je že pripravljena za hibridne avtomobile, večja, samostojna, bo na voljo v osmih letih, obljubljajo pri lAV. In prednosti? Ob isti porabi goriva precej višji navor in moč. Že prve cestne primerke vozil, ki še niso veljali za prave avtomobile, je poganjala para, pa tudi še pred dobrimi sto leti je
za volanom, je Avstrijec Alexander Wurz trenutno najbolj zaposlen voznik cirkusa Formule 1. V preteklem letu je z Mer-cedesovo srebrno puščico prevozil več kot 14.000 kilometrov. Vendar svojih vozniških spretnosti ni mogel dokazati na dirkah, takrat sta za volanom sedela zvezdnika moštva: Finec Mika Hakkinen in Škot David Coulthard. Alexander Wurz je le testni voznik ekipe iz Wo-kinga, kar zanj pomeni: nobenih nasprotnikov, nobenih dvobojev, nobenih prehitevanj, brez gledalcev, brez slave, brez pora-
FS
v vetrovniku dokaže, vendar jih na stezi ne more vnovčiti. Čeprav pri razvoju uporabljajo najzmogljivejše računalnike, ki lahko simulirajo skorajda vsako poljubno situacijo, v avtomobilskem športu še naprej ostaja pravilo, da preizkus na stezi nadomesti le preizkus na stezi. Druga modrost pravi, da bo ekipa, ki ne bo vozila konstantno razvijala, hitro končala na koncu razpredelnice.
Oboroževalna tekma je s tehnološko vojno med Ferrarijem in McLarnom dosegla in že skorajda presegla meje absurda. De-
zov. Le testni kilometri.
Od začetka tega tedna je Avstrijec spet popolnoma s svojem elementu. Ekipe so začele testiranja, letos prvič v zgodovini tega športa šele v novem letu. Tako do prve dirke ostane le slabih osem tednov. Osem tednov, v katerih je treba odkriti in odpraviti večino slabosti novih dirkalnikov. Pritisk je ogromen. Časovna stiska in ogromna konkurenca, letos je zastopanih kar sedem avtomobilskih kon-cernov, inženirje silita k delu, ki kaznuje vsako napako.
Prvo uradno merjenje moči je potekalo 7. januarja na dirkališču Circuit de Catalunya pri Barceloni. Veliki trije (Ferrari, McLaren, Williams) so s seboj pripeljali kar tri testna vozila, tako da nekateri inženirji testne ekipe do začetka sezone ne bodo več videli domače postelje. Športni vodja pri Mercedesu Norbert Haug, meni, da do marca ne bo dne, ko motorji dirkalnikov ne bi hrumeli. Tudi ko bodo moštva in tekmovalni
nar ne igra več nobene vloge, odkar so koncerni DaimlerChrys-ler, Fiat, BMW in Ford odkrili oder, na katerem lahko priigrajo odločilne tržne deleže. Toyota, ki je v najhitrejši cirkus vstopila v letošnji sezoni, bo v naslednjih treh letih investirala preko milijardo evrov. Velike ekipe so od leta 1993 testni program podvojile na približno 40.000 kilometrov v devetdesetih dneh, kar plaz stroškov še dodatno pospešuje. Pojavljajo se težave z vozniki; stalni vozniki takšnega delovnega ritma več ne vzdržijo, zato zaposlijo tudi po tri testne voznike, ki med testiranji skrbijo predvsem za konstanten razvoj dirkalnika, testiranje novih komponent, nastavitev dirkalni-ka pred vsako dirko. Sprednje krilce srebrne puščice, na primer, se je v preteklem letu na prvi dirki izkazalo za veliko slabost, že v naslednjem tednu je Alexander Wurz testiral novo verzijo, s katero je David Co-ulthard že na tretji dirki privo-zil prvo zmago sezone. Za kompleksnejše rešitve so faze testiranja občutno daljše. Wurz je novi menjalnik, ki bo predstavljen šele v modelu za sezono 2002, testiral že avgusta lani.
Svoje dirkalnike za prihajajočo sezono so doslej predstavile le tri ekipe, Jaguar, Toyota in BAR. Ostale predstavitve sledijo v prihodnjih tednih, do takrat pa bodo preizkušanja potekala z modificiranimi bolidi pretekle sezone, v katere so vgrajene komponente novih mode-
(S>HYunDni »Glej naprej«
Hyundai Avto Lunežnik, Slovenska Bistrica Telefon: 02/845 21 40
lov. Manjše ekipe bodo z lažjimi avti, večinoma pod predpisano najmanjšo dovoljeno maso, s hitrejšimi krogi skušale opozoriti nase in si na ta način zagotoviti nekaj sponzorjev za tekočo sezono, medtem ko veliki trije svoj pogled usmerjajo že na prvo dirko, ki bo v začetku marca v Avstraliji. Svetovni prvak Michael Schumacher pravi, da je trenutno brez skrbi in da ga morebitne težave ne bi presenetile, saj je vsak dirkalnik formule 1 v osnovi prototip. Pri Ferrariju v letošni sezoni za razvoj dirkalnika ob Luci Badoer-ju skrbi tudi Brazilec Luciano Burti. Italijani želijo z revolucionarnim konceptom motorja in menjalnika prednost pred drugimi še povečati.
Kakšno je dejansko razmerje moči, bomo videli 3. marca, ko bodo vozniki z dirko za veliko nagrado Avstralije v Melbournu pričeli sezono 2002. Do takrat pa lahko le potiho ugibamo.
MOŠTVA IN VOZNIKI FORMULE 1 V SEZONI 2002
Ferrari
1.	Michael Schumacher (Nemčija)
2.	Rubens Barrichello (Brazilija)
McLaren-Mercedes
3.	David Coulthard (Velika Britanija)
4.	Kimi Raikkonen (Finska)
Ugodni nakupi vozii \e\mk 2001
Pohitite, l<oiičina je omejena!
Williams-BMW
5.	Ralf Schumacher (Nemčija)
6.	Juan Pablo Montoya (Kolumbija)
Sauber-Petronas
7.	Nick Heidfeld (Nemčija)
8.	Felipe Massa (Brazilija) Jordan-Honda
9.	Giancarlo Fisichella (Italija)
10.	Takuma Sato (Japonska) BAR-Honda
11.	Jacques Villeneuve (Kanada)
12.	Olivier Panis (Francija) Renault
14.	Jarno Trulli (Italija)
15.	Jenson Button (Velika Britanija)
Jaguar- Cosworth
16.	Eddie Irvine (Velika Britanija)
17.	Pedro de la Rosa (Španija) Prost-?
18.	voznik še ni potrjen
19.	voznik še ni potrjen
Arrows-Cosworth
20.	voznik še ni potrjen
21.	voznik še ni potrjen
Minardi-Asiatech
22.	voznik še ni potrjen
23.	voznik še ni potrjen Toyota
24.	Mika Salo (Finska)
25.	Allan McNish (Velika Britanija)
RAZPORED DIRK FORMULE 1 V SEZONI 2002		
03. marec	VN Avstralije	Melbourne
17. marec	VN Malezije	Kuala Lumpur
31. marec	VN Brazilije	Interlagos
14. april	VN San Marina	Imola
28. april	VN [panije	Barcelona
12. maj	VN Avstrije	Spielberg
26. maj	VN Monaca	Monte Carlo
09. junij	VN Kanade	Montreal
23. junij	VN Evrope	Nûrburgring
07. julij	VN Velike Britanije	Silverstone
21. julij	VN Francije	Magny Cours
28. julij	VN Nemčije	Hockenheim
18. avgust	VN Madžarske	Budimpešta
01. september	VN Belgije	Spa Francorchamps
15. september	VN Italije	Monza
29. september	VN ZDA	Indianapolis
13. oktober	VN Japonske	Suzuka
RADIOPTUJ
e9.8-98.S'l04,3mi
mm---
Družba za časopisno In radijsko d^avnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6, S2S0 Ptuj, tel.: Oe/749.34.10, OS/749-3«?, faks; 02/74W«5, elektronska pošta; nabiralni k® radioíednlk^ršplečne sttirïï;Ti5pi7?v«vw.raaiôïarin<SI~
mmm
I/ljCiéa ojhíka
pnp rciúii noržítfcu kur ztmeû^
^QÍfiljLJaM&EMžrs®«/:
ob pomanjkanju motorjev z notranjim izgorevanjem para poganjala veliko jeklenih konjičkov.
FORMULA 1: Tehnološki spopad pred novo sezono se začenja
Po skorajda tromesečni prepovedi testiranja so moštva Formule 1 ta teden pričela intenzivne priprave za novo sezono. Voznike in konstruktorje čaka zahtevno delo. Do prve dirke v začetku marca morajo na novo skonstruirani dirkalniki postati hitri in zanesljivi.
Čeprav ob nedeljah ne sedi
dirkalniki na poti v Avstralijo, bodo testiranja tekla naprej. Konec koncev ima že vsako moštvo ločeno ekipo, ki se ukvarja izključno s testiranjem. Medtem ko tekmovalni del med marcem in oktobrom potuje okoli sveta in sodeluje na dirkah, testni del, ki šteje med 30 in 50 članov, na posameznih testnih stezah preizkuša novosti, ki so jih v laboratorijih razvili konstruktorji.
Rory Byrne, oče Ferrarijevih zmagovalnih bolidov zadnjih sezon, pravi, da je v iskanju dodatnih tisočink sekunde razvil tudi do 45 različnih sprednjih krilc. Vsaka verzija na računalniku obljublja prednosti, ki jih
Prihof
Se upaš preizkus
Vabimo te. da se pridružiš miadeniu in prodorne. I<i od teije pričai<uie:
Inost!
»Iti v marketingu?
vu marketinškemu oddelku družbe Radio-Tednik,
•	samoiniciativnost • l<omunil(ativnost •
•	organizacijske sposobnosti (zaželene so
•	samostojno delo z elektronsko pošto, int
•	znanje slovenskega jezika • pasivno zn;
Predstavi se z življenjepisom, vlogo pa pošlji do Raičeva 6, Ptui. s pripisom "Uspeli-moč-denar"
pripravljenost za delo v skupini delovne izkušnje v trženju) ernetom in programi MS Word + MS Excel inje angleškega jezika • vozniški izpit (B)
15.1.2002 na sedež družbe Radio-Tednik d.o.o.,
Ponedeljek, 14. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 O živalih in ljudeh. 9.05 Afna Friki. 9.30 Iz popotne torbe. 9.50 Risanka. 10.10 Dnevnik velikih mačk, serija. 10.30 National geographic. 11.25 Na vrtu. 11.50 Z vseh koncev sveta, serija. 12.15 Oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.10 Domača glasba. 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.15 Polnočni klub. 15.25 Pisave. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.45 Tele-bajski, pon. 17.05 Bisergora, pon. 17.20 Radovedni Taček: Vozel. 17.45 Recept za zdravo življenje. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Komisar Rex, nanizanka. 21.00 Mednarodna obzorja: Tajvan. 22.00 Odmevi. 22.50 Branja. 22.55 Brez reza. 23.55 Recept za zdravo življenje, pon. 0.45 Rad imam Lucy, pon. 1.10 Vrtinec, nadaljevanka. 2.00 Mednarodna obzorja. 2.50 Studio City, pon. 3.45 Šport.
SLOVENIJA 2
14.05 Videospotnice. 14.40 Glasbeno dokum. oddaja. 15.40 Rdeči gospodarji, serija. 16.30 Rad imam Lucy, 153. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Po sledeh inkov, oddaja TV Maribor. 18.30 Štafeta mladosti. 19.30 Videospotnice. 20.05 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 20.30 Svetovni izzivi. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, ponovitev 13. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Prepovedana strast, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 11. del nanizanke. 16.25 Prepovedana strast, 76. del. 17.20 Tri sestre, 6. del. 18.15 Vsiljivka, 64. del. 19.15 24 ur. 20.00 Sedma nebesa, 19. del nanizanke. 20.55 Urgenca, 17. del. 21.50 Providence, 2. del. 22.40 JAG, 14. del. 23.30 M.A.S.H., 87. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
9.00 Ekstra magazin, pon. 9.15 Ricki Lake, pon. 10.10 Šov Jer-ryja Springerja, pon. 11.30 Pop'n'Roll, pon. 12.30 Obala ljubezni, 189. del. 13.25 Mladi in nemirni, 55. del. 14.45 Spet zaljubljena, 12. del. 15.40 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.35 Tretja izmena, 10. del. 17.30 Fant zre v svet, 16. del. 18.00 Meteor, vreme. 18.05 Cosby, 24. del. 18.30 Korak za korakom, 1. del. 19.00 Ekstra magazin. 19.17 Meteor, vreme. 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.10 Horor: Čarovnice, 15. del. 21.00 Izganjalka vampirjev, 15. del. 21.50 No~na mora v 13. nadstropju, grozljivka. 23.20 Ekstra magazin, pon. 23.40 Pop'n'Roll, pon.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Italijanska nogometna liga, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 15.30 Avtodrom. 15.45 Reporter X. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 To je Bush, 4. del. 21.30 Magazin. 22.00 Reklamni predah. 22.30 Motor Show Report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 We are: Italija. 10.20 Saga o nobelovcih. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Film. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dokum. oddaja. 21.05 Latinica: Hrva-ška-Slovenija. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Šport danes. 23.15 Filmska noč z vesterni Clinta Eastwooda. 1.30 Zopet znova, serija. 2.15 Becker 2., serija. 2.35 Normal Ohio, serija. 3.00 Od prijema do sojenja, serija. 3.20 Gorbatchov, dokum. film. 4.05 Film. 5.35 Auto-magazin. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.55 Magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Naš skupni prijatelj, serija. 11.40 Pozivnica. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Normal Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker 2., serija. 21.45 Gorbatchov, dokum. film. 22.30 Seinfeld, serija. 22.55 Mucke, serija. 23.25 Highlander, serija.
HTV 3
18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Dnevi vina in rož, am. film. 00.00 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.25 Otroški program. 7.55 Fant zre v svet, serija. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.35 Korak za korakom, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.10 Azteški zaklad, film. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Afera Semmeling: Brez ozira na izgube (6), triler. 21.50 Prava skušnjava, triler 23.20 Nikita, serija. 0.05 Anthony Dellaventura, serija. 0.50 Črni dež, akcijski. 2.45 Sedem mesecev, kriminalka. 4.15 Prava skušnjava, triler.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Prečastiti ima težave z Rajem, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Kolja, drama. 2.15 Pogledi s strani.
Torek, 15. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Mostovi. 9.05 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka. 9.30 Radovedni Taček: Vozel. 9.45 Otroška oddaja. 10.40 Recept za zdravo življenje. 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 12.00 Komisar Rex, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.10 Glasbena oddaja. 13.35 Obzorja duha. 14.05 Mednarodna obzorja: Tajvan. 14.55 Režiserji: John Carpenter, dokumentarna oddaja. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila. 16.45 Zlatko Zakladko: Solata iz marjetic na lisci. 17.00 Risanka. 17.10 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 17.50 Ogenj in led, 2., zadnji del. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tilly Trotter, nadaljevanka. 20.50 Pogovor s predsednikom države. 22.00 Odmevi. 22.55 Izprijenost, drama. 23.45 Ogenj in led, dokumentarna serija, 2., zadnji del, pon. 0.35 Rad imam Lucy, 154. epizoda, pon. 1.00 Vrtinec, nadaljevanka. 1.50 Pogovor s predsednikom države, pon. 2.45 Izprijenost, drama, 2/3, pon. 3.35 Šport.
SLOVENIJA 2
7.40 Teletekst. 14.30 Videospotnice. 15.05 Svetovni izzivi. 15.35 Studio city. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 154. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Upornik brez razloga, ameriški film. 19.45 Videospotnice. 20.05 Narodno-zabavna glasba. 21.00 Ko slišiš zvonove, hrvaški film. 22.30 Fraza, slovenski kratki film. 22.40 Vojna zvezdic, slovenski kratki film. 22.55 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 14. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 64. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 6. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 76. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. 19. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 12. del. 16.25 Prepovedana strast, 77. del. 17.20 Tri sestre, 7. del. 18.15 Vsiljivka, 65. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Notranji glas, ameriška drama. 22.30 JAG, 15. del. 23.30 M.A.S.H., 88. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, 9. del. 11.10 Felicity, pon. 12. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 20. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 211. del. 15.10 Mladi in nemirni, 77. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 13. del. 17.40 Shasta, 16. del. 18.10 Jesse, 18. del. 18.40 Korak za korakom, 20. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Bojevniki senc 2, akcijski film, 1988. 21.45 Pa me ustrelil, 17. del. 22.15 Tretji_ kamen od sonca, 14. del. 22.45 Noro zaljubljena, 7. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 25. del erotične serije.
TROJKA
7.00 Pokemoni, risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Italijanska nogometna liga, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Platojev beg, akcijski film. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Film. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Glasbena oddaja. 21.00 Forum. 22.00 Arhitektura. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Magija tapiserije, dokumentarna oddaja. 23.50 Filmska noč z vesterni Clinta Eastwooda. 2.00 Glavno mesto, serija. 2.45 Seks v mestu 3., serija. 3.15 Veronikine skrivnosti 3., serija. 3.40 Pravica za vse 4., serija. 4.25 Od prijema do sojenja, serija. 4.45 Film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
9.40 SOS, dokum. oddaja. 10.10 Auto-magazin. 10.50 Zopet znova, serija. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 Gorbatchov, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica: Hrvaška-Slovenija. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Seks v mestu 3., serija. 21.55 Pravica za vse 4., serija. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Mucke, serija. 23.35 Highlander, serija.
HTV 3
18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA action. 20.40 Film. 22.20 Monoplus. 23.00 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.15 Columbo: Umor, dim in sence, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.10 Mali mož išče veliko srce, drama. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.10 Banditi, komedija. 0.55 Ste videli mojega sina?, drama. 2.30 Intimna priznanja, serija. 3.00 Bandits, komedija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Portir Peter, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, dokum. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija.
Sreda, 16. januar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Jutranji program. 8.30 Poročila. 8.35 Dober dan, Koroška. 9.05 Trojčice, nanizanka. 9.30 Grdi raček Tine, nanizanka. 9.55 Zlatko zakladko: Solata iz marjetic na Lisci. 10.10 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 10.40 Lingo, TV igrica. 11.05 Ogenj in led, serija, zadnji del. 11.55 Tilly Trotter, nadaljevanka. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.35 Guliverjeva potovanja, ameriški risani film. 14.55 Pogovor s predsednikom države. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Male sive celice, kviz. 17.45 Avstralska kronika, pz. serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Garnizija, ameriški film. 21.35 Pumovci - ~e si izštekan, se pridi vštekat, dokum. oddaja. 22.10 Odmevi. 23.10 Simfoniki RTV predstavljajo - L.Vrhunc: Hologram za orkester, W.A.Mozart: Koncert za klavir in orkester V D-molu KV 466. 23.50 Avstralska kronika, pon. 0.40 Rad imam Lucy, 155. epizoda, pon. 1.05 Vrtinec, nadaljevanka. 1.55 Dežurni zdravnik, angleški film. 3.30 Šport.
SLOVENIJA 2
15.10 Videospotnice. 15.30 Homo turisticus. 16.00 Policija na naši strani. 16.30 Rad imam Lucy, 155. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka, zadnji del. 18.00 Hamlet, angleški film. 20.00 Lozana: EP v umetnostnem drsanju - športni pari prosto, prenos. 22.15 Prvi val, nanizanka. 23.15 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Prepovedana strast, pon. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 13. del. 16.25 Prepovedana strast, 78. del. 17.20 Tri sestre, 8. del. 18.15 Vsiljivka, 66. del. 19.15 24 ur 20.00 Nakupovalni center, kriminalka. 21.40 Newyorška policija, zadnji del. 22.30 JAG, 16. del. 23.30 M.A.S.H., 89. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Miza za pet, 10. del. 11.10 Felicity, pon. 13. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 212. del. 15.10 Mladi in nemirni, 78. del. 16.00 Ricki Lake, oddaja. 16.50 Felicity, 14. del. 17.40 Shasta, 17. del. 18.10 Jesse, 19. del. 18.40 Korak za korakom, 21. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Begunec, 19. del. 21.00 Na kraju zločina, 19. del. 21.50 Pa me ustrelil, 18. del. 22.20 Tretji kamen od sonca, 15. del. 22.50 Noro zaljubljena, 8. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, 26. del.
TROJKA
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Platojev beg, film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Skriva~, triler, 1989. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Video strani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Film. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Zadnji Frankopan - Laval Nugent, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Globalno mesto. 20.45 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spoznanstva. 21.50 TV interview. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Euromagazin. 23.55 Filmska no~ z vesterni Clinta Eastwooda. 1.50 Gilmore Girls, serija. 2.35 Simpsoni VIII., serija. 3.00 Nikita 3., serija. 3.45 Dying To Leave, dokum. film. 4.35 Film. 6.05 Glasbeni program.
HTV 2
10.40 Dnevi vina in rož, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Glasbena oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Simpsoni VIII., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmore Girls, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Dying To Leave, dokumentarni film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Mucke, serija. 23.50 Highlander, serija.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarkaška Euroliga: Cibona - Ural Great Perm, pr 22.10 Lausanne: EP v plazilstvu, posn. 23.40 Transfer. 00.30 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.15 Mali mož išče veliko srce, drama, 2001. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Policaj iz Tulza: Morilci med seboj, kriminalka. 21.50 21.50 Nečakinja in smrt, triler 23.25 Policisti iz El Camina, serija. 0.10 Primer Jessica, serija. 0.55 Kazino, kriminalka, 1995. 1.40 Nečakinja in smrt, triler. 3.10 Nasilno dejanje, kriminalka.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Divji lovec iz Srebrnega gozda, domovinski film, 1957. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Mati proti volji, komedija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Žarišče, dokum. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Reportaža. 1.45 Talkshow z Barbaro Karlich. 2.45 Pogledi s strani. 2.50 Magazin.
KViZ PIRAMIDA
RADIOPTUJ
89.8<>98,£°i04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\1-JA IN VODI: VLADIMIR KAJZOViiR
^ Mercator
DA						1		TKT,.: 02 / 771 22 61					
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
I POSKOČNIH
I n
mičfimiH,
u
01.	Ans. Unikat - Unikat polka
02.	Fantje z Graške Gore - Klošar
03.	Ans. Vrisk - Martin Krpan
04.	Ans. Obzorje - Rokovnjač Dimež
05.	Ans. Matjaža Kokalja - Fantič moj
06.	Ans. Svetlin - iVIornarjeva žena
07.	Harmonikarice Zupan - Venček 1
08.	Veseli planšarji - Zapoj mi trobenta
09.	Ans. Dori - lUarkova pesem
10.	Ans. Marjana Kočevarja - Za tvojo ljubezen
11.	Ans. Lojzeta Slaka - Spomini stare Ljubljane
12.	Ans. Zasavci - Vse se vrača
13.	Kranjski muzikanti - Primi me za rame

1.	Helena Blagne - Nihče ne ljubi kot Slovenec
2.	Roman Gostiša - Danes je najlepši dan
3.	Domen Kumer - Bom nekaj naredil
4.	Natalija Kolšek - Slovenka sem jaz
5.	Drago Jošar - Hej, bejbi
6.	Helena Kodrič - Miška mala
7.	Izrado in Brendi - Kje veseli so Dolenjci
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:_
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
ČETRTEK, 10. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v krtaj: Brezovci-Slomi. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
PETEK, 11. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.
12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
SOBOTA, 12. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
NEDELJA, 13. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
PONEDELJEK, 14. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
TOREK, 15. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman-Žunec). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
SREDA, 16. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
DEŽELE, KI OČARAJO: PAPESKA DRŽAVICA VATIKAN
In zadnji bodo prvi
Poganski Rim je bil osupljivo strpen do različnih religij in nad tem bi se veljalo celo dandanes globoko zamisliti; učili smo se od Rima, Rim se je učil od nas, a kje je naše razumevanje, spoštovanje drugačnosti, raznolikosti..., kje je ljubezen v ljudeh!?! Državna religija, še posebno čaščenje "poboženih" cesarjev, je bila državljanska dolžnost, ampak na samem je lahko Rimljan oboževal katerokoli božanstvo po svoji izbiri. Kristjani pa so verjeli v enega Boga in niso hoteli častiti drugih boštev. To je bil uradni razlog, zakaj so jih preganjali, hkrati pa je to vodilo k njihovemu končnemu zmagoslavju.
a
J3 ;>
S
a •i: a
Njihovo sporočilo, ki je slavilo trpljenje v tlačiteljivih rokah, je privlačilo reveže in rasne manjšine v imperiju. Ni presenetljivo, da so prvi Kristjani pripadali najnižjim slojem. Boga so slavili v zasebnih hišah s skupnim obedom, ki se je začel z lomljenem kruha in končeval z blagoslavljanjem vina, vodil pa ga je poklicni duhoven.
Njihovo zatiranje je doseglo višek v času cesarja Nerona, ki je med drugim dal požgati ves Rim in po nekaterih zapisih je razvidno, da mu je "najljubša
glasba" bilo kričanje mučenih in križanih Kristjanov. S cesarjem Konstantinom (280-337) pa postane krščanstvo državna vera in integralni del cesarske uprave. Kristusova podoba se je iz zve-ličarja ubogih spremenila v nebeškega cesarja. Nova podoba je potrebovala ves bogati blišč (in bedo) cesarske oblasti. Preprosta miza je postala imeniten oltar in krščanstvo, ki je obljubljalo enakost pred Bogom, je začelo kot "socialna" religija izgubljati svoj prvotni namen.
Na grobu prvega rimskega škofa, apo-
Nagradno turístíino vprašanje
Ptuj je doživel še eno silvestrovanje na prostem. Kroniki mestnega dogajanja se bodo zagotovo spomnili, da se je prvo zgodilo že daljnjega leta 1990 oziroma 1991. Zakoličila sta ga Branko Brumen, takrat še v vlogi člana izvršnega sveta za drobno gospodarstvo, in Peter Vesenjak, ki je v takratni ptujski vladi pokrival področje turizma, na mestni tržnici.
Tudi silvestrovanje 1991/92 se je dogajalo na tem prostoru, zatem pa se je dogajanje počasi pričelo seliti na Mestni trg in bližnje trge, na katerih so začeli tradicionalno organizirati tudi božič-no-novoletne sejme. Letošnje ptujsko
Princ karnevala 2002. Goznik
Foto: Črtomir
silvestrovanje na prostem ni bilo tako bučno kot v prejšnjem letu, čeprav je bilo tudi pokanja petard in odmetane embalaže veliko. Pomnili ga bomo po enem lepših ognjemetov v zadnjih letih.
Nagrade za zadnje nagradno turistično vprašanje v lanskem letu ne bomo podelili. Odgovora, da je bilo prvo silvestrovanje na prostem na Ptuju leta 1990/91, namreč nismo prejeli.
Prvi dnevi novega leta pa na Ptujskem že minevajo v odštevanju dni do letošnjega pustnega dogajanja, ki se bo pričelo 3. in končalo 12. februarja. Prva prireditev karnevala je bila že lansko leto, ko so na jesenski pust - martinovo izbrali tretjega princa karnevala, ki bo vodil pustno dogajanje leta 2002. Prvič se je zgodilo, da so to častno nalogo zaupali korantu, ki ni iz Ptuja. Vprašujemo, kdo je je bil izbran za tretjega princa karnevala na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor so štiri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika do 18. januarja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo je bil izbran za princa karnevala 2002?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
stola Petra, je zrasla bazilika sv. Petra in prva papeževa rezidenca, ki je s svojo impozantnostjo, razkošjem in velikostjo postala pravzor za nove bogoslužne stavbe.
Vatikanska mestna država je ozemlje države svetega sedeža. Po eni strani je to sedež papeža kot rimskega škofa, po drugi pa upravni in duhovni sedež katoliške Cerkve. Ime je dobila po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere. Papež je na podlagi ponarejene listine
terjal neodvisno ozemeljsko suverenost in je dobil še druga ozemlja, a jih je kasneje v vojni z Langobardi izgubil. Papeška država je dosegla vrhunec v začetku 16. st.
Ta mala država, pravzaprav najmanjša država na svetu, ki jo povsem obdaja vatikansko obzidje, meri manj kot pol kvadratnega kilometra in leži v srcu sodobnega Rima. Italija je priznala vatikanske meje in papeževo suverenost šele leta 1929 s podpisom lateranske pogodbe. Samo državico upravlja guverner, ki ga imenujejo papež. Vojsko za vatikanskim obzidjem predstavlja švicarska garda, sestavljena iz švicarskih državljanov katoliške vere, ki stražijo v svojih tradicionalnih pisanih uniformah (Michelangelova zamisel).
Vatikan ima za turiste, ki prihajajo
iz vsega sveta, najsi bodo to najbolj verni romarji ali le obiskovalci njegovih umetniških zakladov, vedno poseben čar. Trg sv. Petra z Berninijevimi kolonadami je eden najlepših trgov na svetu; bogati ga istoimenska bazilika, najlepša in najslavnejša cerkev katoliškega sveta, ki ni le najrazkošnejša zunanja kristalizacija krščanske misli, ampak tudi najčudovitejša umetnina, ki jo je ustvaril človek. Vatikanske palače so najbolj razsežna stavbna združba na svetu. V njih niso samo papeška rezidenca in kurijski (ministrstva, sodišče ...) uradi, ampak tudi knjižnica in vatikanski muzeji. Med umetniškimi zakladi neprecenljive vrednosti hrani Vatikan dela Michelangela, med njimi znamenite freske Sikstinske kapele, in Rafaela v vatikanskih Stanzah.
PTUJ / PRVO SILVESTROVANJE V "TERMAH PTUJ"
S kopalnimi plašU v leto 2002
V Termah Ptuj so letos prvič pripravili silvestrovanje v kopalnih plaščih. Sto udeležencev daleč naokoli najbolj mokrega silvestrovanja, ki bo postalo tradicionalno, je tokrat s skokom v vodo zaplavalo v leto 2002. Naslednja noro-mokra zabava ptujskih term bo prav tako "prvo" pustovanje 7. februarja.
Novoletni menu "ptujskih toplic": pršut, meso iz tunke, poprova solata z mandaljni, krepka juha s profiteroli, morski sadeži v solati, šunkini zavitki, domača salama, skutine kroglice, ribica z jurčki, puranje ruladice v sezamu, škar-pena - file na žaru, beli krajec v burgundski omaki, piščančji file "orli", pečena rebrca, njoki z orehi, sirovi štruklji, široki rezanci z makom, rožmarinov krompir, zelenjavni riž, kruhovi cmoki, zelenjava na maslu, blitva, kislo zelje, mavrični izbor solat, 2002 mignoni - novoletne bombice, kava apetisa-ni in v novoletnem jutru "žlica".
Na zdravje - v novo leto tokrat v kopalnem plašču
Silvestrovanje v kopalnih plaščih je v Termah Ptuj novost, zato so se organizatorji tokrat še posebej potrudili. Udeležencev je bilo okoli 100, tretjina gostov iz apartmajskega naselja, ki so se odločili, da novoletne praznike preživijo v topli vodi, drugi gostje vseh starostnih skupin pa so bili povečini iz Ptuja in okolice, s Koroške, Gorenjske, nekaj gostov pa je na Ptuj prišlo tudi iz Avstrije, Italije in sosednje Hrvaške. Cena silvestrovanja 18.500 tolarjev - v to pa je bila vključena vsa ponudba (all inclusive) - je bila v ptujski srenji povod za marsikatero debato. Prevladalo pa je mnenje, da navsezadnje, če človek pomisli, da so tokrat odpadli vsi stroški za novoletno garderobo, frizerja in kozmetičarko, cena niti ni pretirana. Gostje pa so lahko kopalne plašče in copate, ki so jih dobili ob prihodu, odnesli domov.
Priprave na silvestrovanje so tokrat predvsem za ženske potekale drugače; shujševalna kura, solarij ali sredstvo za
samoporjavitev ter vodoodporna ma-skara so povsem zadoščale za dovršen "moker videz". Večina udeležencev se je preoblekla v kopalke in kopalne plašče takoj ob prihodu, nekaj pa je bilo tudi takih, predvsem starejše generacije, ki so urejeni - moški s kravatami, ženske z nakitom - ob mizah restavracije vztrajali do polnoči.
Ponudba hrane in pijače (vse je bilo zajeto v ceno) je bila tokrat izjemna. Hladno-topli bife je ponujal vse do jutra bogato paleto raznovrstnih jedi. Goste sta zabavala ansambel duo Victory ter čarovnik Avgustino, ki je bil najbolj radovednim na razpolago tudi za individualno čaranje. Plesišče je bilo v recepciji kopališča. Kmalu pa se je dogajanje preselilo iz restavracije na bazen, kajti del programa so bile tudi igre. Otroški bazen so tokrat izpraznili, na podest pa postavili mize in stole - termalni bar. Površino velikega bazena s toplo vodo so prekrivale blazine, velike
žoge in različni predmeti, ki so plavalce s kozarcem v rokah "držali na vodi". Skakanje v vodo je bilo tokrat izjemoma dovoljeno in nekateri so si dali duška - slog ni bil pomemben, zabava je bila tokrat na prvem mestu. Vsi prostori so bili dobro ogrevani, tako da so se tudi mokri gostje brez skrbi sprehajali od bazena k restavraciji in nazaj.
Izhodišče za tri tekmovalne igre je bila bogata zgodovina rimske Poetovi-one. Bazen je postal reka Drava, tekmovalci pa so na drugi breg prenašali kozarce ter amfore z vinom, na koncu pa na dnu poiskali skrite zaklade, ki jih je Drava v pradavnini poplavila, ko je spremenila strugo. Organizatorji pa so poskrbeli za privlačne nagrade za najboljše - kopanje in kosilo v Termah Ptuj.
Novo leto so gostje ob glasbi in plesu s šampanjcem v rokah pričakali na plaži - ob bazenu, čarovnik Avgustino pa je poskrbel za ognejemet na vodi.
Letošnje silvestrovanje je bilo prvo, vsekakor pa ne zadnje, pravijo v Termah Ptuj. Trenutno pa se že pripravljajo na novo, tokrat prav zares noro zabavo - prvo pustovanje, ki bo 7. februarja. Gostje se bodo tokrat preoble-kli v rimske toge.
Majda Fridl
Kuharski nasveti
Nove jedi iz pečenega mesa
ČL

Po vsakem praznovanju nam ostane kaj nekaj hrane, pa ne vemo, kako jo naj čim bolj racionalno porabimo, sploh ko gre za mesne jedi, zato so dana{nji nasveti namenjeni temu, kako iz že pripravljenih jedi lahko pripravimo nove, ki so dovolj okusne in zanimive, da jih ponudimo.
Da so prazniki, ki so za nami, bogati tudi glede priprave jedi, vemo že nekaj časa, prav dobro vemo tudi, da teh jedi kar nekaj pripravimo na zalogo - za prijatelje, znance, sosede, ki so nas te dni obiskali. Nekateri si pripravijo več jedi preprosto zato, ker želijo praznike preživeti v velikem izobilju in jih bogato obložena miza osrečuje tako kot druge delo. Že drugi dan pa se velikokrat sprašujemo, kaj narediti iz teh jedi.
Svinjina nam ponuja največ možnosti in ravno svinjina ne sme manjkati ob božično - novoletnih praznikih. Iz mrežne pečenke, ki nam je ostala, lahko pripravimo lažje jedi, tako da ji odstranimo vse začimbe, jo osušimo in narežemo na tanke rezance ali majhne kocke. Posebej
narežemo na kocke ali rezance vsaj tri različne vrste sveže zelenjave, kot so zelena solata, paradižnik, kumare, paprika, lahko grobo naribamo surovi korenček. Vseh sestavin vzamemo enake količine. Sestavine vsipamo v večjo skledo, prelijemo z malo olja, solimo, kisamo in dobro premešamo. Tako pripravljeno solato ponudimo kot malico sredi dneva ali kot večerjo. Omenjeno solato pa lahko prelijete tudi z navadnim jogurtom, začinite s soljo, kisom in nekaj kapljicami olja.
Ce imate na razpolago blanš-irano zelenjavo oziroma na pol kuhano in zamrznjeno, lahko svežo zelenjavo zamenjate s kuhano. Prav tako uporabimo vsaj tri različne vrste zelenjave, kot je korenje, cvetača, brokoli, stroč-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 364. NAD.
Duievno z^d/avje oJ/ok in uj^ladostnl^^^v
76. nadaljevanje
Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja du{evnega zdravja otrok
Ker med otroško psihiatrijo, klinično otroško psihologijo
in drugimi sorodnimi strokami ni več ostrih mej, lahko prerez miselnosti in dogajanj na področju otroške psihiatrije velja vsaj delno za vse omenjene stroke.
Vse te stroke prispevajo k uradni ideologiji, ki je v doka-jšnji meri osnova za programe varovanja duševnega zdravja otrok ter razvoja mentalnohi-gienskih služb in vlaganja državnih sredstev v razvoj služb in v programe prevencije ter krepitve duševnega zdravja.
V sodobni civilni družbi se ob strokovnih službah pojavljajo nevladne organizacije, ki prelivajo alternativne zamisli in filozofije v prakso zdravljenja, preventive ali krepitve duševnega zdravja. Kljub temu pa otroška psihiatrija, klinična otroška psihologija in sorodne stroke ohranjajo svoj prevladujoči vpliv na filozofijo in prakso vzgoje in varovanja duševnega zdravja s sporočili in doktrinami, ki jih posredujejo javnosti. Seveda je težko ugotoviti, kolikšen je vpliv strok na ta dogajanja, je pa jasno, da sta filozofija in praksa vzgoje in varovanja duševnega zdravja otrok predvsem socialno pogojeni. Toda stroke artikulirajo stališča in jim dajo znanstveno osnovo. Pri tem je seveda treba upoštevati, da vsaka znanstvena trditev, sleherna teorija pokrije le tisti del stvarnosti, ki je za strokovnjake in razisko-
valce zanimiv oziroma ustreza njihovi naravnanosti.
Otroška psihiatrija in tudi otroška klinična psihologija v sodobnem svetu si prizadevata za pluralizem in kompleksnost v teorijah; prikazovanje dokazov za svoje trditve in osnove delovanja; za usmerjeno diagnostiko; multimodal-no terapijo; za kompleksni biološki in socialni pristop pomoči otroku in družini s težavami; za preventivo psiho-socialnih motenj in krepitev duševnega zdravja; za boljšo izrabo naravnih virov psiho-socialne pomoči za otroka in družino in multidisciplinar-no obravnavo in povezovanje med posameznimi službami.
K temu vsemu seveda težijo tudi vse druge stroke, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem otrok.
Sodobna načela usposabljanja v strokah, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem otrok, so:
-	celostnost - poleg kliničnih disciplin mora vključevati usposabljanje za pedagoško delo, za raziskovanje, za mene-džment in delovanje v smeri preventive in promocije duševnega zdravja;
-	fleksibilnost - mora se prilagajati spremembam na strokovnem področju in socialnem področju;
-	ne sme biti odtrgano od stvarnega sveta.
Naslednjič pa nekaj delovanju mentalnohigienskih služb.
ji fižol, grah in podobna. Pri kuhani zelenjavi meso in zelenjavo narežemo na kocke. Prav tako lahko prilijemo osnovni ali jogurtov solatni priliv. Za boljši okus lahko dodate še malo fino naribane kisle kumare ali fino sesekljane čebula in česna.
Iz pečene svinjine si lahko pripravimo še druge tople jedi. Tako iz pečenke odstranimo vse vidne začimbe in meso v multi-praktiku zmeljemo. Meso vsipa-mo v skledo, dodamo malo kisle smetane in po potrebi začinimo. Kislo smetano bi lahko zamenjali tudi s sokom od pečenke. S tako pripravljenim nadevom lahko premažemo tanko pečene palačinke, jih zavijemo v obliki sarme, jih povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter na hitro ocvremo. Zavite palačinke pa lahko položimo tudi v rahlo po-maščen pekač, jih prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ter jih v pečici rahlo zapečemo. Zraven tako pripravljenih jedi ponudimo zeleno solato.
K fino mleti pečeni svinjini lahko dodamo za boljši okus še na manjši količini maščobe in čebule rahlo prepražene gobe. Tako pripravljen nadev je primeren za krompirjevo ali drugo zelenjavno musako, lahko pa z njim napolnimo tudi rezančevo testo in naredimo kanelone, tor-teline ali raviole. Torteline in ra-viole nato v slani vodi skuhamo in pred serviranjem prelijemo s poljubno toplo omako.
Ce se vam zdi, da je z omenjenimi jedmi preveč dela, pa si pripravite mesno-zelenjavno polivko, ki jo lahko uporabite za prelivanje testenin ali kuhanega krompirja. Naredimo jo tako, da meso narežemo na majhne kocke. Posebej v posodi na maščobi spražimo večjo količino fino sesekljane čebule, in ko rahlo po-
KOKOSOVA SALAMA
Kuhamo 1 dl mleka, 40 dag sladkorja, ko se sladkor stopi, dodamo margarino in dobro pre-me{amo, da se margarina enakomerno stal in porazdeli po masi. Delno ohladimo in dodamo 15 dag naribanih keksov (petit beurre, albert ...) in 15 dag kokosove moke. Zagnetemo v gladko testo. Iz mase oblikujemo 2 salami in prelijemo s čokoladnim prelivom. Po vrhu po želji potresemo s kokosom.
Avtorica: Irena Korošec
rumeni, dodamo strt česen in manjšo količino moke, jo pre-pražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rdeče mlete paprike. Zalijemo s poljubno čisto juho ali vodo. Omako začinimo s soljo, lovorom in vinom. Dodamo lahko še na majhne kocke narezano ali naribano zelenjavo, kot so petršiljeva korenina, malo gomoljaste zelene in naribano korenje. V omako vsipamo narezano pečeno meso in kuhamo vsaj 15 minut. Če meso narežemo na večje kocke in omako bolj zgostimo, lahko jed ponudimo kot samostojno enolončnico.
Tudi iz perutnine si lahko naredimo številne jedi. Če vam je ostala pečena, ji najprej odstranite kožo in kosti in jo nato zmeljite ali narežite in iz nje pripravite solate ali nadeve za glavne jedi. Pri pripravi solat iz perutnine uporabimo več dodatkov in dišav ter začimb, ker ni tako izrazitega okusa. Lahko pa tisti, ki imate radi v perutninskih solatah sadje, dodajate suho sadje, kot so grobo sesekljani orehi, in sveže sadje, kot so jabolka in banane. Pri svežem sadju pazimo le, da narezane pravi čas poškropimo z limoninimi sokom ali kisom, da ne po-rjavijo.
Če pa so vam ostale pečene ribe, jih prav tako filirajte, tako da odstranite kožo in kosti, jih natrgajte na majhne koščke in vsipajte v bešamel omako ali v smetano omako. V omaki naj vrejo vsaj 5 minut, nato jih prelijte čez kuhane testenine. Zraven ponudite zeleno solato.
^^	- ledi iz kaš
^ -sp <3	- konzerviranje
- zelenjavne jedi mesne jedi - priloge in prikuhe - enolončnice in goste juhe - kisle juhe - jedi iz kaš
jih: W
- konzerviranje
več informacii lahko dobite pri avtorjih: tel.: 02/758-41-51 au E-mail: nada.pignar@guest.aknes.si
Naročam_izvod (ov) knjige

y-v.^	>-1 a naročam_izvod (ov) ki
NAROCILNICA sodobne domače jedu
cena izvoda 3.89O sit + poštnina.
Ime, priimek:
Naslov:_
Kraj/ poštna št.: ,
Tel. št.:_
Datum:_
Podpis:
Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov; Radio-TEDNIK, Raičeva 6, p.p. 95,2250 JTuj. Knjigo lahko kupite tudi v tajništvu Radio-Tednika (brezpoštnine).
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Z^i^^j^a s^i^opari s s^j^egow
Po snežnih padavinah v minulem mesecu sodeč, smo si obetali obilnejšo snežno odejo ob novem letu, pa se je obrnilo, da je skopnela še tista malenkost snežnega belila. Obilnejša snežna odeja v prosincu je vrtu potrebna za varovanje vrtnega rastlinja pred golomraznico, vrtnim tlom pa, da se odpočijejo in premrznejo, ob odjugi pa napoje s snežnico. Kljub obetajoči zgodnji pomladi pa se je zima še komaj pričela in ima še dovolj časa za sneženje.
V	SADNEM VRTU januarja nabiramo cepiče za pomladansko cepljenje ali precepljanje sadnega drevja. Nabiramo jih v času globokega zimskega mirovanja, potem ko so nekaj dni mladike bile pod vplivom nizkih temperatur pod zmrziščem. Sredi januarja nabiramo cepiče koščičarjev, takoj za tem, konec meseca, pa peškarjev. Režemo jih z matičnih dreves, ki smo jih več let opazovali glede vseh njihovih lastnosti: sortnosti, rodovitnosti, odpornosti in prilagodljivosti na rastne razmere in drugo. Za cepiče ustrezajo zdravi in normalno raščeni enoletni poganjki debeline navadnega svinčnika. Bohotivke in mladike, obraščene z rodnimi brsti, za cepiče ne ustrezajo. Mladike povežemo v šope, označimo s podatki, bistvenimi za nadaljnje sadjarjenje, ter hranimo v hladnem in mračnem prostoru, zavarovane pred izsušitvijo. Manjše količine cepičev dobro hranimo v navadnem kuhinjskem hladilniku.
Cepljenje lahko opravimo na več načinov: cepljenje z dolago in jezič-kanjem sta načina, pri katerih sta podlaga in cepič enake debelosti, ko cepimo žlahtni cepič z enoletne mladike na enoletno podlago; cepljenje za lub, razkol in žlebičkanje pa je v rabi, kjer je podlaga starejša oziroma ko so cepilna mesta na debelejših vejah. Za te načine cepljenja potrebujemo tudi večje število cepičev. Čas cepljenja in precepljanja je pred in med pomladansko muževnostjo, ko se po drevesu prično gibati rastlinski sokovi in drevo prične brsteti. Rastlinski sokovi takrat z močjo tlaka, ki vlada v podlagi, pritisnejo na vloženi cepič, ki je dotlej v stanju popolnega mirovanja, vzpostavi se pretok rastlinskih sokov in vraščanje cepiča s podlago.
Ko OKRASNI VRT in zeleno okolje počivata, zemlja in okrasno trajno rastlinje pa nabirata moči za pričetek nove vegetacije, so nam kot nadomestilo v veselje in zadovoljstvo sobne rastline s slikovitim listjem in očarljivim cvetjem. Gojenje okrasnega rastlinja na prostem se bistveno razlikuje od sobnega. Gojeno na prostem se razvija ob naravnih dejavnikih rasti, sobnemu pa so pogoji za rast in cvetenje omejeni in jih nadomeščajo naravni ponaredki, kar pa je še zahtevnejše za tiste rastline, ki izhajajo iz tropskih ali povsem drugačnih podnebnih razmer ter so plod visoke stopnje križanja in požlahtnjevanja, zaradi vsega tega pa še zahtevnejše za nego in oskrbo. Suh zrak, nenadne toplotne spremembe, prepih, stanovanjski prah so kljub skrbni negi, prehrani in varstvu dejavniki, ki jih v rasti in cvetenju ovirajo ali uničujejo. Prah v stanovanju prodre v listne pore, kjer ovira dihanje in druge procese v zelenem listu. Rastline z drobnim listjem občasno oprhaj-mo z mlačno vodo, da z njih prah izperemo, z večjih rastlin z večjim listjem pa prah posesamo ali pobrišemo z mehko krpo. Brisanje mora biti zmeraj enosmerno. Prostorov s sobnimi rasltinami ne zračimo v času ekstremnih zunanjih temperatur, temveč ob toplih sončnih dneh, ko so temperature nad zmrziščem. Prepih ne škoduje samo človeku, sobnim rastlinam še bolj.
V	ZELENJAVNEM VRTU si bomo iz sobnega sejalnika pridelanih zelenjavnih sadik s pomočjo vrtnih varovalnih pripomočkov ter nekaj volje pridelali zgodnjo zelenjavo, ki je lahko še posebej zgodnja, če se bo zima zgodaj poslovila.
Vrtna semena raznih zelenjadnic lahko sejemo že v plitva okenska korita, kjer jih ob sobni toploti in potrebnem vlaženju po vzniku pravočasno prepikiramo v šotne lončke in jih vzgojimo v sadike s koreninsko grudo. Semena sejemo v ustrezni gostoti z upoštevanjem odstotka kaljivosti v prst, ki smo si jo pripravili iz enakih delov dobro preperelega in presejane-ga komposta, starega preperelega hlevskega gnoja, šote in vrtne zemlje ali krtinovke z dodatkom peska in kamninske moke. Globina setve bučk, kumaric, lubenic in pastinaka naj bo 3 do 4 cm; paradižnik, paprike in jajčevce sejemo 2 do 3 cm globoko, največ do 1 cm globine pa sejemo večino solatnic in korenovk, ki jih je potrebno presajati. Posevek v koritih nalahno stisnemo, da so semena obdana s prstjo, in zalijemo. Do vznika ga prekrijemo s stekleno ploščo ali folijo, to pa po vzniku odstranimo. Toploto med tem znižujemo, povečujemo pa svetlobo, da se sejančki čimbolj razrastejo in utrdijo za presajanje na gredico.
Čas setve zelenjavnic za pridelavo sadik naravnamo glede na potrebo po presajanju na gredice, odvisen pa je od časa razvoja od setve, kalitve, vznika in vzgoje do vzgojene sadike, sposobne za sajenje. Čas vzgoje sadik pa je pogojen tudi z rastnimi razmerami vrste, s prstjo, vlažnostjo in toploto ter traja od 20 do 60 dni za različne vrste zelenjave. Za pridelovanje zgodnje zelenjave presajamo sadike v plastenjake, zaprte gredice in gredice na
prostem na dobro zavarovanih legah ali zavarovane z vlaknastjo folijo.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi in oskrbovati rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, 15. jan., zaradi plodov, kamor sodi tudi rezanje cepičev, od 11. do 13. jan., zaradi lista 10. in 11. ter od 18. do 21. januarja in rastline, ki jih gojimo zaradi cveta, od 16. do 18. januarja.
Miran Glušić, ing. agr.
nom
Info članki so namenjeni predstavitvam novih pesmi, albumov In glasbenih dogodkov. Glasbeno bom pokrival vse glasbene stile, ena leto{njih novosti pa je, da bom občasno predstavil tudi nove slovenske pesmi.
Ameriški pevec LENNY KRAVITZ ima širok spisek glasbenih hitov, od katerih najbolj izstopajo: Mr. Cab Driver, Always on the Run, It Ain't Over Til It's Over, Stand by your Woman, Are you Gonna Go My Way, Fly Away, American Woman in Again. Rocker s posebnim statusom izvaja pesem STILLNESS OF HEART (****), ki je {e ena klasi~na melodi~na kitarska rock balada.
Finska zasedba HIM je ob koncu lanskega leta navdu{ila na koncertu v Domu {portov v Zagrebu. Kvintet je zastrupil poslu{alce s komadom Join me, ki mu je lani sledil komad Pretending. HIM vztrajajo pri tema~ni, darker-ski in delno tudi melanholi~ni rock glasbi v pesmi CLOSE TO THE FLAME (***) z albuma Deep Shadows and Brilliant Heig-hlights.
***
Ameri{ki band WHEATUS je pri{el lani v glasbeni svet z naj-stni{ko himno Teenage Dirtbag, ki ji je sledila {e priredba pesmi dueta Erasure z naslovom A Little Respect. Band bo kmalu spet
v modi z novo rock himno LEROY (***).
***
Britanski pevec CHESNEY HAWKES je zaslovel v za~etku 90. s hitom I'm the One and Only (pesem je bila kar tri tedne na 1. mestu v Veliki Britaniji). Po petih letih se pevec vra~a s pesmijo STAY AWAY BABE JANE (***), ki pa je mla~na zmes sodobnega lahkotnega rocka in popa.
***
Britansko-ameriško skupino GARBAGE sestavljajo pevka Shirley Manson, kitarist Steve Market, bas kitarist Butch Vig in bobnar Duke Erikson. Kvartet je po uspe{nici Adrogyny z albuma Beautiful Garbage snel novi single CHERRY UPS (***), ki je preve~ surov in bazira ponovno na zanimivih elektronskih rock efektih.
***
Kanadska pevka NELLY FURTADO je lani {okirala poslu{alce z mojstrovinama I'm Like a Bird in Turn Off the Light. Talentirana pevka ponovno vna{a v svojo soul glasbo elemente indijske spiritualne glasbe v skladbi ON THE RADIO (REMEMBER THE
DAYS?) z vrhunskega albuma Whoa Nelly.
***
Francoski duet AIR sodi doma v vrh elektronske plesne glasbe ob skupinah Daft Punk, Stardust in Superman Lovers. Pionirja sta tokrat ~isto umirila ritem v komadu HOW DOES IT MAKE YOU FEEL (***).
Ameri{ka pevka MARY J. BLIGE je zaznamovala leto 2001 s fantasti~nim hitom Family Affair. Vrhunska pevka ponovno napada z dinami~nim groovy r&b ritmom v komadu DANCE FOR ME (****), ki ga je s svojim rapanjem ali nakladanjem dopolnil Common.
Francosko pevko JODY BERNAL je odkril producent Phil Galdston in jo popeljal do pogodbe z založbo RCA. Simpati~na pevka je priredila klasiko DREAMS (***), ki sta jo v izvirniku pela Everly Brothers; vodilo nove priredbe je naravna nova sodobna plesna basovska linija.
***
B3 je nova skupina, ki je še zmeraj na nemški lestvici s priredbo hita You Win Again. Plesno-pojo~i fantovski trio je tudi v drugo priredil klasiko skupine Bee Gees z naslovom NIGHT FEVER (***). Ta na novo odpeta in odigrana pesem pa je le bleda senca originala iz leta 1977.
***
Britansko studijsko skupino CHEMICAL BROTHERS sestavljata Tom Rowland in Ed Simons. Fanta združujeta vse elemente plesne godbe v nabija-jo~em kemi~nem komadu STAR GUITAR (***).
***
Francoski duet GALLEON je do leta 2001 delal predvsem na remiks projektih raznih znanih izvajalcev. Tokrat pa vas bo navdušil kar dvakrat, in sicer z izjemnimi house vibracijami komada SO I BEGIN (****) ter z noro dobrim eroti~nim video spotom za ta komad!
David Breznik
Mladi dopisniki
PRAZNIČNI DECEMBER
Praznični decembrski utrip je zajel tudi nas, učence 4. a in b razreda O[ Martin Kores Podlehnik. Pod vodstvom razredničark Jožice Ber in Zdenke Golub smo se lotili projektnega dela "PRIDITE, PREDSTAVA BO."
Koliko vznemirjenja je bilo, ko so naši prsti oblikovali najrazličnejše stvaritve, rezali, le-
Zmenili smo se, da bomo naredili adventne vence. Leonova mamica nam je pokazala, kako se delajo adventni venci. Cez nekaj časa je prišla tudi Gabri-jelina mamica. In tako smo vsi začeli z delom. S sabo smo prinesli vejice smreke, ciprese in fušpana. Naredili smo krog. Potem smo začeli z žico vezati zelenje. Ko smo to naredili, smo ga okrasili s svečami in drugimi okraski. Na koncu smo
pili, risali, peli in se vživljali v lutke oz. vloge pri lutkovnih in gledaliških igrah. Ob delu je bilo veliko smeha in veselja, včasih pa tudi neučakanosti, ker izdelki niso tako hitro nastajali, kot smo si najprej zamislili, ker lutke niso oživele tako, kot smo pričakovali in si želeli. Vendar nam volje in zagnanosti do dela ni zmanjkalo, saj smo komaj čakali dan, ko bomo s svojimi starši in drugimi vsaj za nekaj časa pozabili na vse težave in na široko odprli vrata prazničnemu decembru in predstavitvi našega prazničnega razpoloženja. Ta dan je bil ponedeljek, 17. december, ko smo izvedli prireditev staršem.
Po kulturnem programu smo s starši imeli delavnice, kjer smo ustvarjali veliko lepega, temu pa je sledil družabni večer ob glasbi. Razstava našega dela bo tudi v prostorih zobozdrav-niške ambulante na Ptuju.
Na koncu bi se radi zahvalili vsem staršem, ki so nam pomagali in sodelovali, zlasti pa gospe Mojci Plavšak za kostu-mografijo za naše igre.
Učenci 4. a in b z razredničarkama
OS Podlehnik
IZDELOVALI SMO ADVENTNI VENEC
V četrtek, 29. novembra, smo se zbrali v jedilnici šole Sela.
vsak svoj venček odnesli domov. Bilo mi je zelo všeč. Tudi drugo leto se bomo zbrali in naredili adventni venec. Sandi Kau~evi~, 4. r., OŠ Sela
[IP [AP
Šiš, šap, dober dan. Danes je tepešni dan. S šibo udarimo po riti, da bojo vaši obrazi umiti. Misli jasne vsaki dan. Zdravi bodite noč in dan. Marko Habjanič, 4. r., OŠ Sela
TEPEÏKANJE NEKOČ
Na dan tepeškanja so nekoč otroci prej vstali. Vzeli so šibe, ki so si jih pripravili že prejšnji dan. Hodili so po vasi, od hiše do hiše, in tepeškali. Med tem so govorili: "Šip, šap, danes je tepešni dan, reši se, reši, dušo uteši, nam pa dinarčke daj!" Za to so dobili suho sadje in nekaj denarja. Tega so bili zelo veseli, saj se jim je denar zdel veliko bogastvo. Ana Murko, OŠ Sela
IZDELALI SMO ADVENTNI VENEC!
V četrtek smo se zbrali v šoli, da bi izdelali adventne vence. S seboj smo prinesli različne
r^ížSeSn^tupid - HDBBIE WILLIAM^&^ NICOLE KIDMAN	I
^D^Sera Sera - HERMES HOUSE -H h. Ydu are - ATOMIC KITTENx 4. Hero - ENHIOUE IGLESIAS \ Jarah with Love - SARAH CONNOR □uld you be Happier - THE CORRB 7. What if - KATE WINSLET 8.1 BeIíbvb - HHO'SIS / One - LIGHTHOUSE FAMILY heAir-MILK&SUEAH N PAUL YOUNG / I \
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in 22. uro
vejice, orehe, storže, sveče in trakove. Pomagali sta nam dve cvetličarki Darinka in Vesna. Najprej sta nam pokazali, kako se izdeluje adventni venec. Za tem smo ga izdelali še mi. Tudi jaz sem izdelala kar dva venca. Kmalu so bili narejeni. Zelo so bili lepi. Odnesli smo jih domov. Tudi prihodnje leto bom izdelovala vence.
Sanja Kozel,
OŠ Sela
PRAVLJICA O ČRKI O
Nekoč je živela črka O. Nekega dne ji je postalo dolgočasno. Odpravila se je k svoji prijateljici v Ormož. Prijateljici je bilo ime Olga. Sprehajali sta se po Ormožu. Nenadoma se je zveč-erilo. Črka O se je poslovila od Olge. Odpeljala se je nazaj v deželo črk.
Katja Bedrač, 2. r.,
OŠ Hajdina
KUHINJA
Sem kuhinja, prostor, v katerem kuhate. Sem zelo pomemben prostor. Na mojem štedilniku se skuhajo zelo, zelo dobre jedi. Ko vsi odidejo spat, sem vesela, ker imam mir. Najbolj sem vesela, ko me očistijo.
Klementina Kojc, 2. a,
OŠ Gorišnica
DNEVNA SOBA
Sem dnevna soba. V mojem prostoru je veliko rož, omara, kavč in televizor. Velikokrat mi očistijo prah, pajke in pajč-evino. Ko je poletje, me jezijo muhe, ker mi mažejo okna. Včasih se kdo uleže na moj kavč, vendar me to moti, ker mu smrdijo noge. Ko grmi, zmanjka elektrike. Potem sem v temi in me je strah.
Monika Kojc, 2. a,
OŠ Gorišnica
OTROÏKA SOBA
Sem otroška soba, v meni spi fantek. Ko ima fantek obiske, skačejo po meni. Ko gre fantek v šolo in starši v službo, si oddahnem. Potem se spet vrnejo in v sobi je pravi juriš. Fantek kmalu odide spat in spet si lahko oddahnem.
Matej Kolednik, 2. a,
OŠ Gorišnica
BELA POKRAJINA
Začelo je snežiti. Najprej so padale drobne snežinke, potem pa je snežilo vedno močneje. Snega sem se zelo razveselila. Tukaj so še prazniki, moj rojstni dan, pa vsa ta darila.
Prišla sem domov, se najedla in preoblekla, potem pa odšla v gozd. Vse je bilo belo, zrak pa je bil čist in oster. Živali so se poskrile v svoje brloge, samo bela drevesa, bela pokrajina in potok so bili tam in skupaj z mano opazovali svoje čare ter prelepo belo snežno odejo. Iz žepa sem potegnila vrečko z zrnjem in malo sena. Na nekaterih krajih sem izkopala jamice v sneg, nanj dala seno in zrnca ter odhitela naprej. Te lepote sem opazovala vsaj kakšni dve uri. Ko sem prišla domov, sem si roke segrela nad pečjo in se pogrela s toplim čajem.
Menim, da je to le malo snega in da prava zima še pride. Nežno in tiho bo potrkala na vsaka vrata in nas prepustila beli usodi. Zima bo kmalu tu.
Maša Rodošek, 6. a,
OŠ Videm pri Ptuju
Dva norca sta na cesti našla avtomobilski volan. Eden ga je prijel v roke in že sta se 'peljala' po cesti ter zavila na bencinsko črpalko.
"Natočite polno!" je rekel 'voznik'.
"Vama pa manjka kolešček!" je ugotovil črpalkar.
'"No, vidiš,'" je rekel 'sopotnik', '"komaj si prišel do avta, že so na vrsti popravila!"
***
Mama je razložila hčerkici, da se bolezen loti vedno najšibkejšega dela telesa. Mala se je oglasila:
'"Sedaj pa vem, zakaj očeta vedno boli glava!"
***
Koliko živali potrebuje ženska v svojem življenju?
[tiri! Nerc za v omaro, gos za posteljnino, jaguar pred hišo in osla, da bo vse to plačal!"
Mojca zaupa prijateljici, da zadnje čase ni prav nič zadovoljna s svojim spolnim življenjem. '"Tega ti pa ne verjamem,'" reče prijateljica, '"saj imaš vendar tudi ljubimca!"
"Že res, toda kaj ko se zanašata drug na drugega!"
'"Kaj izrezuješ iz časopisa?"
'"Članek o tem, kako je mož ubil ženo, ker mu je vedno brskala po denarnici.'"
'"In kaj boš s tem člankom?"
'"Spravil ga bom v denarnico.'" ***
'"Slišala sem, da je tvoj oče na počitku v gorah!" je soseda rekla dvanajstletnemu Primožu.
'"Ne, narobe ste slišali. Z njim je tudi mama!"
'"Le kaj naj ženi kupim za srebrno poroko?" je Tine vprašal prijatelja.
'"Podari ji potovanje v Ameriko!"
'"Ah, vedno ta potovanja! Kaj naj ji pa potem podarim za zlato poroko?'"
"Povratno vozovnico za vrnitev iz Amerike!"
'"Gospod profesor, ali mojemu sinu res ne morete spregledati neznanja in ga spustiti na izpitu iz anatomije? Veste, revež že razmišlja o samomoru, če bo na vašem izpitu ponovno padel. Rekel mi je, da se bo ustrelil!"
"Nič se ne bojte. Kolikor poznam njegovo poznavanje anatomije, bo
gotovo zgrešil vitalne organe." ***
Koncert na prostem. Tisoče obiskovalcev. K znanemu pevcu pristopi možakar in reče: "Končno sem vas uspel srečati. Že mesec dni vam sledim na vaših koncertih po državi. Zdi se mi, da so vaši koncerti slabo obiskani!"
'"Nasprotno, zelo dobro so obiskani!"
'"Ampak vaša CD plošča pa ni preveč uspela, kajne?"
"Kako da ne? Prodal sem jih že preko 200.000! Ampak zakaj pravzaprav kot moj ljubitelj zastavljate tako neumna vprašanja?'"?'"Ljubi-telj? Jaz sem davčni inšpektor, ne pa vaš občudovalec!"
***
***
***
***
***
PRISTANIŠČE, LUKA
POLMER, RADIJ
NAJMANJŠI
DELEC NEGATIVNE ELEKTRIKE
PETI MESEC VLETU
SL. PRIPO-VEDNICA SLOKAN
EDO DERŽAJ
BIVŠI JUGOSLOV. BOKSAR (STEVAN)
AKADEMSKA IN RAZISK. MREŽA SLOVENIJE
OZIMNO ŽITO
DELOVNI NALOG
13. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE
LONČENA PIŠČAL
VZKLIK PRI ROKOBORBI
EGIPTOV. KRAU
NAPRAVA, STROJ
i
IZ BESEDE ARSEN
SMUČARSKI KLUB
STARINARNA
NARKOZA
UGODEN SPLET DOGODKOV
FOND
STANE NOVAK
JADRALEC NA DESKI
OUNA REPICA
NAJLEPŠI
DEL ŽIVUENJA
PREDHODNIK TOLARJA
RISANI FILM
A. RIMSKI KRAU
FINSKO JEZERO
LETOPIS, KRONIKA
PLEME, ROD
PIJAČA ŠPORTNIKOV
UMETNO NEBESNO TELO
ALEŠ ČEH
PRIPADNIK INKOV
F REŽISER JURIJ
SL TISK. AGENCIJA
BELO SORTNO VINO
NEUSMER-
JENI RADARSKI SVETILNIK
GALETOV FILM
STROJ TEKAČ
VISOKA VZPETINA
SANDALE PRI KARATEJU
LATINSKO IME ZA JAVOR
LESNI KATRAN
DOMAČA PERNATA ŽIVAL
IZ
BESEDE CARA
LOJZE KRAKAR
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: obrok, brana, Lenič, asi, misterij, humorist, rota, Dajak, Amerika, kiras, hrana, Segaii, OR, Aii Saints, TT, Nkansah, ciklama, ink, evo, vodica, sapa, Niro, žrmije, Ela, Len, gnojnica, kap, arnika, Safet, iJ, Ant, taksa. UGANKARSKI SLOVARČEK: ARNES = akademska in raziskovaina mreža Siovenije, GETA = iesene sandaie pri karateju, LASAN = siovenski baietni soiist (Mojmir, 1945), MEM = trinajsta črka hebrejske abecede, RALANDER = finski poiitik, 2. predsednik države (Lauri Kristian, 1883-1942), REDLI = nekdanji jugosiovanski boksar (Stevan, 1930), RAMARK = neusmerjeni radarski svetiinik, ROGOV = sovjetski fiimski režiser (Jurij), TUTMOZiS = štirje egiptovski kraiji 18. dinastije
GOVORI SE
C.. DA se župani s ptujskega ne morejo zbogati o soglasju k prodaji ptujskih Term. Najbolje bo, da si vsak nato~i svoj lavor termalke in v njem namaka noge.
... DA bi bila ptujska regija za ob~ane usodna. @upani bi se potem združevali in prepirali na institucionalni ravni, sedaj pa vse skupaj po~nejo neuradno in bistveno ceneje.
... DA ob~ani ob~ine, ki ni bila predstavljena v kroniki 2001, menijo, da je bila ob~ina vendarle uspešna in bi se o njej dalo kaj napisati. Zupan in svetniki menijo druga~e.
... DA so ženske pogumnejše od moških. Prva je že napove-
dala predsedniško kandidaturo, ~eprav nima nobenih možnosti.
... DA se dežela hlapcev spreminja v deželo gospodarjev. Imela bo toliko ob~in, da bomo vsi svetniki ali župani.
... DA bo v deželi potem popoln mir. Le kdo se javno jezi zaradi lastnih neumnosti?!
... DA se v mestni ob~ini že šušlja o županskih kandidatih. Eden menda ob~ini obljublja 100-odstotno tehni~no varnost.
... DA bodite pozorni na obnašanje ljudi. Ce vas kdoprijaz-no pozdravi, morda že ra~una na vaš volilni glas.
VIDI SE...
... DA bo v mestni ob~ini letos vro~e in bo marsikdaj in marsikje treba gasiti. Ker je na darilu - gasilskem aparatu - pipica, je primeren izklju~no za gašenje žeje.
Aforizmi
by Fredi
Uniforma je prisilni jopič po
meri človeka.
***
Šele ko so mu jih populili, je
spoznal, da mu gre za nohte.
***
Hudi~ je bil prvi politik, ki je pogorel v predvolilni
kampanji.
***
Rabljeni rablji dosegajo na
trgu vi{je cene kot novi. ***
Najnevarnej{i so zločinci, ki jim niti na kraj pameti ne pade, da bi se vrnili na kraj
zločina.
***
Birokracija je zdravnica, ki
prisega na medicino pijavk.
***
Klanje je balkanska verzija
krvodajalstva.
***
Bog kaznuje s {ibo, hudi~pa s {ibico.
LUJZEK
Dober den vsaki den! Drugič v totem leti. Zima stiska, Mica vriska, mene zebe, na televiziji pa gledam lepe bebe. Ce je ob populdnevih malo boj toplo, z Mico že v gorici trseke obre-zovlema. Vsoki den malo, tak ke nam ne bi kri v žilah zamrznola. Saj vete, kak smo včosikpravli pozimi, ko nega provega dela razen fojtraja živine in drugih hišnih opravil: »Migaj, migaj, moj Martin, boj boš miga, prej boš hin!« Pa še resen je tak, kak provi tota misel. Najslabše je, če se človik za pečjo zasedi in v štampeti zaleži.
je dugi in finančno sušni mesec, saj so nas decembrski svetniki od Mikloža, Božička, dedeka Mraza in Silvestra dobro ožmeknoli. Jaz man tak prozno mošjo, hranilno knjižico in hišno blagajno, ke bi si lehko miši gnezdo naredle notri in mlode mele. Tisto siromaščino, ki jo dobin v obliki kmečke penzije, man premalo za tobak in kokšni obisk v vaški gostilni. Tak pač je in nič se ne do pomogati. Oblastniki so nam po osamosvojitvi obeč-ovali svetlo prihodnost, zaj pa mamo temno sedanjost. Pre, ke bo bojše in boj svetlo, ko bomo v Evropski zvezi in Nato pakti. Bomo vidli, so rekli slepi.
A ste že vidli novi dnar v obliki evrov. Meni se je marka boj dopola pa naš tolar tudi. Navsezodjo pa oblika neje pomembna, važna je vsebina in vrednost.
Gremo dale. Mica me glih zaj zove, naj ji priden na pomoč, ker se je na poledeneli cesti doj vrgla. Prva ugotovitev kože, da si je malo gleženj na nogipoškoduvala. Pa bi že bilo bojše, če bi si jezik pre-griznola! Vsa sreča je, ke je mela kre sebe mobi-tel in me je zvola na pomoč. Zdi se mi, ke nede trebalo rešilca zvati na pomoč, saj zgleda, ke ne gre za hujšo poškodbo, pač pa samo za udarec. Sreča je tudi, ko je moja Mica malo boj kompaktno zaoblena, drgačik bi kosti že itak popokale...
Tejko za gnes in drugič več. Lepo vas podavljam in želim vse dobro. Vaš Lujzek. In pište mi, kak se kaj jemlete.
SLOVENIJA V LETU 2002
Tudi nasiednje ieto za našo maio državico ne bo najboij prijetno. Čaka jo še veiiko bitk in probiemov tako s seboj kot tudi z drugimi državami. EU nas še ne bo hoteia sprejeti oziroma bo natrosiia še toiiko stvari in zadev, ki jih bo moraia Siovenija uresničiti in udejaniti, da ji bo zmanjkovaio časa za svoje državijane. Ti pa bodo ie s težavo krotiii svoje nezadovoijstvo tako giede dohodkov kot siabega gospodarstva, saj se bo nezaposienost povečevaia, denarja bo primanjkovaio in marsikdo bo še revnejši kot v ietu 2001. Siovenija bo v Marsovem ietu začeia boje sama s seboj, saj bo v marsikateri zadevi prišia do točke, ko ne bo mogia aii znaia naprej. Prebivai-stvo bodo pestiii vse večji davki, saj bo država postajaia vedno dražja, kar zna privesti do vse večjih napetosti med ijudmi. Viada bi se moraia zavedati, da smo Sio-venci sicer zeio vztrajen in predvsem potr-pežijiv narod, se pa bojim, da prihaja čas, ko bo potrpežijivosti konec, kajti pred nami je še vsaj deset iet težkega obdobja in "čiščenja", šeie po ietu 2010 vidim veiiko izboijšanje, ker bo prišia "ziata doba", ko se bo čioveštvo dejansko začeio zavedati predvsem morainih in duhovnih vriin, s tem pa prihaja doba sreče in miru za ves svet in vse Zemijane.
Veiiko afer iz ieta 2001 se bo še pogiab-ijaio, v marsikaterem ministrstvu se bodo zeio hitro po novem ietu pokazaie veiike in nevarne razpoke (še vedno bo na udaru notranje ministrstvo, šoisko ministrstvo in tudi gospodarsko, razpoke se bodo poka-zaie tudi pri ministrstvu za kmetijstvo, pa tudi pri ministrstvu za zdravstvo, saj se bodo zmote in napake še ponavijaie, nihče pa ne bo hotei prevzeti krivde). Ljudje, ki se ukvarjajo z rejo in živijo od kmetijstva, bodo v prvi poiovici ieta prišii do zakijučka, da je najboijše vse pustiti, ker viada enostavno ne bo imeia posiuha za njihove potrebe in žeije. V tem ietu se bodo ijudje, ki vodijo našo državo, boij zavzemaii za to, da nas sprejmeta EU in Nato (narediii bodo vse, da se to zgodi, včasih tudi poteze, ki ne bodo v prid Siovenije), kot pa se zanimaii za svoje ijudstvo.
Zapieti s Hrvatsko se bodo še nadaijevaii, saj poiitiki nikakor ne bodo našii skupnega jezika giede meje, rešeno ne bo niti vprašanje siovenske manjšine v Avstriji in ita-iiji. Tudi ureditev giede pokrajin in občin bo še vedno sporna.
Leto 2002 bo v znamenju voiitev (iokai-nih in predsedniških). Kar se iokainih voii-tev tiče, ne vidim kakšnih premikov, še vedno bo v ospredju LDS. Giede predsedniških voiitev pa vidim, da ima največ možnosti, da zasede predsedniški stoiček, Janez Drnovšek. Z njegovo pomočjo se Sioveniji odpirajo nova obzorja. Še vedno pa stojim za tem, kar sem v enih svojih prerokb nekoč zapisaia, da bo Siovenijo popeijai tja, kamor spada, mia-jši čiovek, ki bo s srcem in dušo izborii boijšo prihodnost za vse nas, na žaiost pa še ni prišei njegov čas in Siovenija bo še vedno tavaia in se vedno boij zgubijaia. Upadanje gospodarstva, grožnje z orožjem, terorizem - vse to bo vpiivaio na gospodarski razvoj Siovenije. V gospodarstvu se bodo stvari spreminjaie iz meseca v mesec, veiiko podjetij bo na robu propada in njihovi deiavci na robu preživetja. Pri tem bo svoje pripomogia še narava, saj nam tudi v tem ietu ne bo nakionjena. Prehodi iz zimskega časa v pomiad bodo zeio kratki aii pa jih spioh ne bo več, zeio hitro bo nastopiio vroče doigo poietje s tropskimi temperaturami in viažnim podnebjem. Zime bo sicer mrzie in suhe, obi-inega snega ne vidim. Še vedno nas bodo ogrožaie popiave in manjši potresni sunki, močni naiivi, tudi tropski viharji z močnim vetrom.
Kar se športnih dejavnosti tiče, bodo še vedno boij na udaru ekipni športi (rokomet, košarka in seveda nogomet), tu nas bodo tako eni kot drugi resnično prijetno presenetiii. Giede nogometnega prvenstva sicer Siovenije ne vidim ravno najvišje uvrščene, bodo pa pristaii med prvimi petimi v svetu, kajti nogometna reprezentanca na čeiu s Katancem je resnično tako ustrojena in zagnana, da iahko uspe. Na oiimpijskih igrah se naši sicer ne bodo uvrstiii najvišje, zna pa opozoriti nase naša miada smučarka, ki že ubira sadove na svojih poteh športa.
Ponovno poudarjam, da je to moje videnje, čeprav trdno stojim za tem, kar pokažejo moje karte in vizije, samo časovno se iahko dejansko zmotim, ker tako pri kartah kot pri vizijah težko doiočim čas, včasih tudi kraj, saj se mi nekatera videnja samo pokažejo, večkrat brez kraja in časa.
ASTROLOŠKI VEDEŽEVALSKI STUDIO MAJDA
Majda Golubovič, s.p.
KIKBOKS
Davorin Gabrovec se je z lanskega SP v Mariboru vrnil z zlato medaljo in znova dokazal, da sodi v svetovno elito kikboksa.
STRAN 20
r^^ NAMIZNI TENIS
Igralci in igralke NTK Ptuj so nadaljevali tekmovanje v drugoliga{ki konkurenci. Oboji so bili uspe{ni in skupno dosegli tri zmage.
STRAN 20
30%'^'
ZUmO KOMfEKCUO 10. I. do 24. 1.2002
PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ



NOGOMET
"Upam, da bom med potniki za SF!" pravi Nastja Čeh, ki se je konec leta mudil v domovini pri družini in prijateljih ter se bil pripravljen pogovoriti tudi za na{ časopis.
STRAN 20
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
Rezultati 6. kroga — skupina A: Macho Extra — Avtoličarstvo Kac 2:3, Julija — Gostišče pri Tonetu 1:4, Tenzor — Telekom 7:5, SKD Sestrže — Rim 1:5, ISM Hardi — Butik Ivana 7:3, ND Skoke — Avtoelektrika Bračič 0:3 b.b.
1. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ	7	6	1	0	45:6	19
2. RIM	7	5	2	0	39:12	17
3. AVTOLIČARSTVO KAC	7	5	1	1	23:14	16
4. TENZOR	7	4	3	0	31:17	15
5. ISM HARDI	7	3	3	1	22:14	12
6. TELEKOM	7	3	1	3	19:28	10
7. GOSTIŠČE PRI TONETU	7	3	0	4	20:29	9
8. SKD SESTRŽE	7	2	1	4	6:17	7
9. BUTIK IVANA	7	1	2	4	8:24	5
10. ND SKOKE	7	1	1	5	11:23	4
11. MACHO EXTRA	7	0	3	4	11:24	3
12. JULIJA	7	0	0	7	7:34	0
Rezultati 6. kroga — skupina B: Tames			— Club 13 3:1		, NK Skort	
— Kozminci 3:0 b.b., Bar Gajec —		- Remos 3:1, Ricks cafe — Lancov				
vas 7:2, Draženci — Jur{inci 0:5.						
1. BAR GAJEC	6	5	1	0	29:10	16
2. RICKS CAFE	6	4	2	0	34:13	14
3. JURSINCI	6	3	2	1	16:5	11
4. REMOS	6	3	2	1	18:11	11
5. TAMES	6	3	2	1	18:13	11
6. CLUB 13	6	3	1	2	26:15	10
7. NK SKORBA	6	2	0	4	17:20	6
8. LANCOVA VAS	6	1	0	5	16:28	3
9. DRAŽENCI	6	1	0	5	17:37	3
10. KOZMINCI	6	0	0	6	11:50	0
ONL GORIŠNICA
Rezultati 5. kroga: Poetovio Kaas Auto Ptuj — SKEI Talum 2:4, Podgorci — @iher 4:2, Hidus — VO Mo{kanjci 5:3.
1.	POETOVIO KAAS AUTO PTUJ 5 4 0 1 24:8 12
2.	ŽIHER	5 3 0 2 25:15 9
3.	HIDUS	5 3 0 2 17:14 9
4.	SKEI TALUM	5 2 0 3 17:21 6
5.	PODGORCI	5 2 0 3 17:25 6
6.	VO MOSKANJCI	5 1 0 4 17:34 3
D. Klajnšek
OBČINSKA LIGA VIDEM
Rezultati 7. kroga: ŠD Majski Vrh - ŠD Lancova vas 2:4, NK Tržec veterani - Videm mladi 1:2, KMN Majolka - NK Videm mladina 9:4, NK Tržec - ŠD Pobrežje 7:4, ŠD Zg. Pristava - NK Leskovec 4:3, NK Videm člani - Šturmovec 5:4
1.	KMN MAJOLKA
2.	NK VIDEM - ČLANI
3.	SD LANCOVA VAS
4.	STURMOVEC
5.	SD POBREŽJE
6.	VIDEM - MLADI
7.	SD ZG. PRISTAVA
8.	NK TRŽEC - VETERANI
9.	NK VIDEM - MLADINA
10.	SD MAJSKI VRH
11.	NK TRŽEC (-1)
12.	NK LESKOVEC
ZLMN ORMO@
Rezultati 6. kroga v l.ligi: Belcont - Mladost Miklavž 10:2, Marin-ci Ve{čica - RTV Kupčič 3:5, Cvetkovci - Zidarstvo Curin 2:4, Nova Slovenija - Pu{enci 1:1, Holermous - Kog 6:3, Ivanjkovci - Trsnica @iher 3:6.
7 6 1	0	62:19	19
7 5 1	1	35:23	16
7 5 0	2	38:18	15
7 5 0	2	34:27	15
7 4 1	2	21:16	13
7 4 1	2	19:21	13
7 2 0	5	21:32	6
7 2 0	5	25:37	6
7 2 0	5	22:35	6
7 2 0	5	17:36	6
7 2 0	5	19:33	5
7 1 0	6	18:34	3
		Darko LAH	
1. BELCONT	6	6 0	0	46:16	18
2. ZIDARSTVO ČURIN	6	5 0	1	26:18	15
3. RTV KUPČIČ	6	4 0	2	35:23	12
4. HOLERMOUS	6	4 0	2	25:27	12
5. PUSENCI	6	3 1	2	22:16	10
6. NOVA SLOVENIJA	6	3 1	2	19:20	10
7. TRSNICA ŽIHER	6	3 0	3	23.21	9
8. MLADOST MIKLAVŽ	6	3 0	3	22:28	9
9. MARINCI VESČICA	6	2 1	3	23:20	7
10. IVANJKOVCI	6	1 0	5	16:28	3
11. CVETKOVCI	6	0 1	5	14:40	1
12. KOG	6	0 0	6	18:32	0
Rezultati 5. kroga v 2. ligi: Litmerk - Avto{ola Prednost 6:2, NK Ormož ml. - Mark 69 3:6, TSO Ormož - Zadnja {ansa 4:1, Pu{enci vet. - Slog Interieri 4:1, Mladost Miklavž II - Gosti{če Akcija 1:3, Borec prost.
1. LITMERK	4	4	0	0	21:4	12
2. MARK 69	5	4	0	1	23:10	12
3. NK ORMOŽ ML.	4	3	0	1	24:14	9
4. BOREC	4	3	0	1	13:7	9
5. TSO ORMOŽ	5	3	0	2	15:16	9
6. GOSTISČE AKCIJA	5	3	0	2	16:25	9
7. ZADNJA SANSA	5	2	0	3	16:18	6
8. AVTO{OLA PREDNOST	5	1	0	4	17:24	3
9. PU{ENCI VET.	4	1	0	3	14:21	3
10. MLADOST MIKLAVŽ II	4	1	0	3	10:18	3
11. SLOG INTERIERI	5	0	0	5	8:20	0
Uroš Krstić
KIDRIČEVO
Ali bo šport utonil?
Zelo pozno (a nikoli ni prepozno) je na 25. seji sveta občine Kidričevo luč sveta zagledal pravilnik o financiranju športa v občini Kidričevo. Sprejet je bil z večino kot delovno gradivo. Vsebina tega akta, ki naj bi urejal financiranje športa v občini Kidričevo, pa je velika neznanka za župana, svetnike in tistega, ki je gradivo pripravljal. Očitno še komu niso jasni pojmi, ki jih opredeljuje zakon o športu, razglašen 12. marca 1998 (št.001-22/37/98), in usmeritve, zapisane v nacionalnem programu športa v RS.
Novogradnje v športu naj bi do konca zategnile pas športni dejavnosti v Kidričevem; na fotografiji gradnja telovadnice v Cirkovcah
Ker tega verjetno ni nihče videl, bomo citirali uvodne misli: "Sport že od nekdaj velja za kulturno samoumevnost in civilizacijsko vrednoto. Predstavljal bi naj način življenja, iskanje in potrjevanje samega sebe, tekmovanje ali zgolj igro. Danes je šport tudi sredstvo za potrjevanje posameznika ali nacije v mednarodnih okvirih."
Občina Kidričevo ima vsekakor razvito športno aktivnost, ki jo vodijo klubi, društva in posamezniki. Lani je bilo za dejavnost športa namenjenih 7.640.000 SIT, v letu 2002 pa 6.710.000 SIT, torej celo manj. Nekaj čez milijon tolarjev naj bi prihranili na račun šolskega športa. Tako bodo sedaj učenci in učenke dveh OS (Kidričevo in Cirkovce) ponovno prikrajšani. Pač ne bodo hodili na tekmovanje, ker to verjetno "ni potrebno". Vsi drugi pa naj se znajdejo, kakor vedo in znajo.
Da, pri otrocih je potrebno stiskati pas, in to temeljito, da bodo ostali brez tistega, kar si želijo, in bodo še hitreje izpostavljeni vsem oblikam raznoraznih skušnjav.
Klubi in društva bodo ponovI	AL	I
telefon: 02/779-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA
VAR6AS d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
no v denarni stiski. Večina denarja bo namenjena za najemnino dvoran, vzdrževanju igri{č - in potem ga ni več. A če želi{ izvesti neko {portno aktivnost, mora{ imeti dobrega vaditelja oziroma animatorja, ki mora biti plačan, saj je razno improviziranje obsojeno na neuspeh. Kaj pa klubi in posamezniki, ki se ukvarjajo z vrhunskim in kakovostnim {portom? No, znajdite se sami! Po tistem, kar je zapisano v pravilniku o financiranju {porta v Kidričevem, ste nekje v megli, saj so vam namenjena tako minimalna sredstva, da se vam jih ne bo splačalo dvigniti. Za {portno vzgojo otrok, mladine in {tudentov zunaj obveznega izobraževalnega sistema, {portno rekreacijo in {port invalidov je namenjenih borih 0,02 odstotka sredstev iz občinskega proračuna. Delovanju dru-{tev in {portni zvezi na ravni lokalne skupnosti, vzgoji otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski {port, kakovostnemu {portu in vrhunskemu {portu se ponovno namenja 0,02 odstotka. Zato pa bodo v občini Kidričevo, vsaj tak{en je predlog, kar 2 odstotka sredstev namenili za velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske {portne prireditve, ter 1 odstotek za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnega dela.
Predlog občinskega proračuna razpolaga z 762.272.700 SIT in trije odstotki pomenijo kar 22.881810 SIT, namenjenih za {port. To pa je vsekakor več, kot je predlog o nekaj več kot {estih milijonih tolarjev. In če upo{te-vamo izračun primerne porabe, ki je temelj za vse nadaljnje izračune, je razlika ponovno visoka,
deset milijonov tolarjev. Po izračunih, ki smo jih lahko zasledili v obrazložitvi, pa bi naj bilo denarja še manj, ali pa je prišlo do napake pri pripravi gradiva oziroma prepisovanju.
Po tem pravilniku e športu v občini Kidričevo ne piše nič dobrega. Zdi se, da je občinski vladajoči strukturi šport bolj daleč od srca, ne zanima jih in je na obrobju. Brez prave politike ter usmeritve športne dejavnosti ne bo šlo. Upamo lahko le, da bodo v klubih dobili ta pravilnik in o njem razpravljali ter dali pripombe. Če tega ne bodo storili, bodo naredili ogromno škodo prihodnjim generacijam.
Sredstva, ki so bila do sedaj namenjena športu, so bila takšna, da lahko rečemo, da so pač bila. Lepo je delati tako, če so vsi tiho in zadovoljni, na drugi strani pa zategujejo pasove in se na vse kriplje trudijo, da bi društva preživela. Več kot petnajst (deset -po izračunu primerne porabe, ki je podlaga za vse nadaljnje izračune) milijonov razlike pa je le huda stvar. Že do sedaj stvari
niso bile urejene, saj je po inšpekcijskem pregledu bilo ugotovljeno, da občina Kidričevo v skladom z zakonom o športu ni sprejela pravilnika o financiranju športa, ki bi bil v skladu z nacionalnim programom.
Verjetno v občini Kidričevo ne ločijo dejavnosti športnih društev in klubov, šol, vrtcev, invalidov itd. od investicij v športne objekte. Da bi sedaj morali zategovati pasu zaradi gradnje telovadnice v Cirkovcah, pozneje pa športne dvorane v Kidričevem, pa bi bilo absurdno, saj bi tako športni dejavnosti posekali krila, če to že ni bilo storjeno. Da pa bi kar 2 odstotka občinskega proračuna namenjali za velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve, pa je še večji absurd. To pomeni, da so nekje zgolj prepisovali in nič razmišljali glede realnih potreb na področju dejavnosti športa v Kidričevem, ali pa gre za popolno nepoznavanje športa v tej občini, ki nikakor ni primerljiv z drugimi.
Danilo Klajnšek
Prvenstvo Ptuja v hitropo-teznem šahu za leto 2001
Z nagradnim novoletnim hitropoteznim turnirjem se je zaključil ciklus turnirjev za društveno hitropotezno šahovsko prvenstvo. Sodelovalo je 19 igralcev.
Prvo mesto je zasluženo osvojil Viktor Napast s 14 točkami pred Zlatkom Ro{karjem s 13 točkami, Matjažem Plajn{kom in Jožetom Cicem s 13,5 točke ter Robertom Mihalicem z 11,5 točke. Na naslednja mesta so se uvrstili: Janko Bohak, Miro Mi-halič in Igor Iljaž z 11 točkami, Viktor Pernat z 10,5 točke, Du-{an Majcenovič 10 točk, Boris @lender 9 točk, Du{an Klajderič 8,5 točke itd. Pet najbolj{ih je prejelo praktične nagrade.
V celoletnem ciklusu hitro po-teznih turnirjev za prvenstvo Šahovskega dru{tva Ptuj je zasluženo zmagal mojster Fide Gregor Podkrižnik, član ŽŠD Maribor ŠK Piramida, pred Robertom Ro{karjem in Janko Bohakom, ki so prejeli knjižne nagrade.
Prvenstvo ŠD Ptuj v pospe{e-nem {ahu
Na pravkar končanem prvenstvu društva v pospešenem šahu s tempom igre 15 minut po igralcu je na štirih turnirjih, ki so se vrednotili po posebnem točkovnem sistemu, zasluženo zmagal Jože
capy
Cic s 65 točkami (4 turnirji) pred Viktorjem Napastom s 36,5 točke (3 turnirji), Jankom Bohakom 36 točk (2 turnirja), Martinom Majcenovicem 35 točk (4 turnirji), Borisom Žlendrom 34 točk (3 turnirji) itd. Prvi trije so prejeli knjižne nagrade.
Prvenstvo
v hitropoteznem šahu za leto 2002
Pričel se je ciklus hitropote-znih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2002. Na turnirju za januar je med 16 udeleženci po izenačenih borbah presenetljivo, toda povsem zasluženo zmagal Dušan Klajderič, ki je dosegel 11,5 točke, pred Borisom Žlen-drom z 10,5 točke. Na naslednja mesta so se uvrstili Janko Bohak, Jože Čič in Zlatko Roškar z 10 točkami, Dušan Majcenovič z 9,5 točke, Miro Mihalič in Igor Ili-jaž z 9 točkami, Robert Mihalič s 7,5 točke Martin Majcenovič in Ivan Krajnc s 7 točkami itd.
Janko Bohak
ČRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
Vladimir Sitar s.p.	Tel.: 02/78 78 766
ŠPORTNI POGOVOR / DAVORIN GABROVEC SVETOVNI PRVAK V KIKBOKSU
Naslednji cilj - US Open
Davorin Gabrovec se je z lanskega svetovnega prvenstva v Mariboru vrnil z zlato medaljo, ki jo je osvojil po zelo dobrem nastopu v finalu, in znova dokazal, da sodi v svetovno elito kikboksa. Davorin je lani neporažen osvojil je že peti naslov državnega prvaka, zmagal na odprtem prvenstvo Avstrije in Nemčije, dobil najmočnejšo tekmo za svetovni pokal v Italiji, tako da je na svetovno prvenstvo odšel samozavesten in prepričan v svoje sposobnosti.
Kakšni so občutki po osvojitvi naslova svetovnega prvaka?
"Občutek je res neopisljiv, predvsem takrat ko stopiš na najvišjo stopničko ali pa kasneje, ko se zares zaveš, koliko si uspel narediti zase, za svoj klub in za Slovenijo. To je bila še ena potrditev zame in po zmagi v ZDA moj še edini neizpolnjeni športni cilj."
Kako so potekale priprave na to svetovno prvenstvo?
"Pripravljalno obdobje je potekalo že od začetka lanskega leta in s trenerjem sva načrtovala spomladanski vrh na svetovnem pokalu v Italiji in jesenski vrhunec ravno na tem prvenstvu. Po klubskih bazičnih pripravah sem odšel na 10-dnevne priprave v tujino, kjer sem spa-riral z najboljšimi evropskimi sparing partnerji, nato pa sem se priključil pripravam slovenske kikboks reprezentance na Rogli. Na tekmovanje sem odšel optimalno pripravljen, ven-
dar vsi vemo, da je za dosego vrhunskega rezultata potrebna uskladitev mnogih dejavnikov."
Kakšni so bili nasprotniki in kdo je bil tvoj najhujši tekmec?
"Naj povem, da sem bil kot nosilec skupine na podlagi 3. mesta s prejšnjega SP v prvem krogu prost, v drugem krogu pa sem po neugodnem žrebu za nasprotnika dobil izredno dobrega Poljaka Rafaela Kalucnyja (dvakratnega Svetovnega prvaka), v tretjem krogu sem premagal evropskega prvaka Angleža Colymoora, v polfinalu Madžara Zoltana, v finalu pa po podaljšku branilca naslova Italijana Missianija Andreo. Največ težav mi je povzročal Poljak, vendar sem bil po zmagi nad njim prepričan, da sem sposoben premagati vse tekmece in osvojiti naslov svetovnega prvaka."
Kakšni so tvoji načrti?
"Najprej si bom privoščil krajši oddih, v začetku naslednjega leta bi želel tudi diplomirati,
NAMIZNI TENIS
Tri zmage Ptujianov
Igralci in igralke namiznoteniškega kluba Ptuj so nadaljevali tekmovanje v drugoliga{ki konkurenci. Oboji so bili uspešni in skupno dosegli tri zmage. Dekleta so po pri~-akovanjih gladko premagale ekipo Vesne iz Zaloga, fantje pa so bili uspe{ni dvakrat: v [kofji Loki in Zalogu.
V drugi del tekmovanja so fantje krenili z okrepitvijo - Borisom Rihtaricem, ki je prej nastopal za prvoliga{a iz Gornje Radgone in bo v nadaljevanju prvenstva po vsej verjetnosti tisti, ki bi lahko odločil o prvaku. Za moški del bo že sobota zelo pomembna, saj bodo dopoldne ob deseti uri v športni dvorani Mladika gostili ekipo tretjeuv-rščeno ekipo Kočevja, popoldan ob 16. uri pa še četrtouvrščeno ekipo Logatca.
[kofja loka -
PTUJ 1:6
Simonič — Piljak 0:3, Jazbič — Ovčar 3:1, Hari — Rihtarič 2:3, Jazbič — Piljak 2:3, Si-monič — Rihtarič 0:3, Hari —
Ovčar 2:3, Jazbič / Hari - Rihtarič / Piljak 2:3.
VESNA - PTUJ 1:6
Kandare — Janžekovič 3:2, Vokal — Rihtarič 0:3, Penca — Piljak 0:3, Vokal — Ovčar 3:0, Kandare —Piljak 0:3, Penca — Rihtarič 0:3, Kandare / Vokal -Rihtarič / Piljak 0:3, Vokal — Piljak 0:3.
PTUJ - VESNA 6:0
Mojsilovičeva — Steiherjeva 3:0, Goličeva — Javorškova 3:0, Meletova — Supaničeva 3:0, Goličeva — Steinmanova 3:0, Mojsilovičeva / Supaničeva -Meletova / Javorškova 3:0.
Danilo Klajnšek
NTK Ptuj - od leve: Katarina Golič, Vesna Mele, Breda Mojsilo-vič in Vesna Terbuc
Davorin Gabrovec
nato pa bom najverjetneje še enkrat poskusil na najmočnejšem turnirju v Združenih državah Amerike US Open na Floridi. Ta turnir velja za najmočnejšega na svetu in je še moja edina neosvojena lovorika, saj sem pred dvema letoma izpadel v četrt-finalu. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil v največji meri staršem, ki so me vzpodbujali in mi ves čas bili v oporo, KBV Ptuj ter vsem drugim, ki so mi na kakršenkoli način pripomogli, prav tako pa tudi sponzorjem: Novi KBM - podružnica Ptuj, Lekarna Toplek, Radio-Tednik Ptuj, Dominko, Terme Ptuj, NES - Askot, Teh Center in drugi."
Danilo Kl^^nšek
ŠPORTNI POGOVOR / NOGOMETAŠ NASTJA CEH
"Upam, da bom med potniki za svetovno prvenstvo"
Konec leta ponavadi športniki izkoristijo za odmor in za trenutke v krogu družine ter s prijatelji. Nastja Čeh, eden številnih slovenskih športnikov, ki nastopajo v tujini, je preživel odmor med dvema deloma prvenstvoma v Belgiji na Ptuju.
"Ni ga lepšega kot preživeti praznike doma. Tujina je tujina, moraš se podrediti režimu vadbe in ligaškega tekmovanja. Vse hitro mine in tudi meni so te mini počitnice minile prehitro. V Belgijo, kjer nastopam za FC Brugge, se moram vrniti hitro, saj se prvenstvo prične v prvi polovici januarja," je na začetku pogovora dejal Nastja Ceh, član slovenske reprezentance, ki se je uvrstila na letošnje svetovno prvenstvo. Toda zanj tudi doma ni bilo mirovanja, saj je nastopal za KMN Poetovio Ptuj. Ob vsem tem pa je bilo veliko takšnih, ki so želeli biti v njegovi družbi.
"Igranje malega nogometa zame ni bila nobena obremenitev, nastopal sem s prijatelji, po drugi strani pa s tem ostanem v tisti kondiciji, ki sem jo držal vso sezono," je nadaljeval Nast-ja.
Veliki športniki se ponavadi spomnijo svojih starih prijateljev in Nastja je KMN Poetovio Mila podaril komplet dresov. O tem je dejal: "Do te ideje je prišlo že pred podpisom moje pogodbe v Belgiji. Sam sem obljubil, da če se bo zgodilo, da podpišem pogodbo, bom svojim prijateljem podaril nekaj -
in sem držal te besede."
Po uvrstitvi slovenske reprezentance na SP so naši nogometaši bili deležni številnih sprejemov in priznanj ter čestitk, ki so deževale od vsepovsod. Kako pa je Nastja doživel podelitev priznanja na Ptuju?
"Gotovo, da po vsem tem, kar se je zgodilo, prihajajo čestitke od vsepovsod. Bil sem zelo vesel, ko me je pozdravil ptujski župan Miroslav Luci. Vsaka takšna stvar ti dobro dene. Ob vsem pa je potrebno delati, delati in ponovno delati. Ne smemo zaspati na lovorikah. Priložnost je seveda tu, da po vrnitvi v Belgiji ponovno dokažem svoje kvalitete," pravi Nastja Ceh.
O pozivu v reprezentanco, ki je prišel z veliko zamudo, saj so številni ljubitelji nogometa pričakovali in že videli Nastjo v slovenski izbrani nogometni vrsti, Belgiji in na svetovnem prvenstvu, pa je Nastja Ceh povedal: "Poziv v reprezentanco sem osebno že dolgo pričakoval. Sicer pa si niti v sanjah nisem mogel želeti lepšega in boljšega debija, kot se je zgodil proti Fer-skim otokom. Glede vpoklica v reprezentanco pa je bila situacija takšna, da sem po mnenju Srečka Katanca igral v sloven-
Nastja Ceh
ski ligi, ki je na nekem nivoju, potem pa, ko sem odšel v belgijski FC Brugge, sem dobil povabilo, da lahko pokažem svoje kvalitete. Po svoje se je to dogodilo proti Romuniji, vendar je splet okoliščin nanesel, da sem ponovno zaigral za Slovenijo. Tudi v Belgiji je odmevala naša uvrstitev na svetovno prvenstvo, saj smo Slovenci dokazali, da znamo igrati nogomet in da smo sestavni del svetovnega nogometa. To bo vsekakor priložnost za nas, da nas še bolj spoznajo, na nas pa je, da bomo pokazali, kar znamo in zmoremo. Seveda pa upam, da bom dobil povabilo selektorja slovenske nogometne reprezentance in se našel med potniki za svetovno prvenstvo," je pogovor zaključil Nastja Ceh.
Tekst in foto: Danilo Klajnšek
KIDRIČEVO
S tekom in ognjemetom v novo leto
Tudi letos so v Kidri~evem pripravili silvestrovanje na prostem. V parku se je zbralo nekoliko manj ljudi kot v preteklih letih. Razlog je bilo zelo hladno vreme, ki pa ni zmotilo najbolj trdoživih tekačev, ki so se podali na 1,8 kilometra dolg silvestrski tek.
nariča se je silvestrovanje nadaljevalo, manjkala pa nista novoletna voščilnica župana
občine Kidričevo Alojza Špra-ha in ognjemet.
Danilo Klajnšek
Prvo mesto si je pritekel Branko Kmetič iz Maribora, drugi je bil Maks Laura, tretji pa Stanko Roškar — oba iz Ptuja. Najstarejši udeleženec teka je
bil dvainšestdesetletni domačin Miha Kornet, najmlajši pa devetletni Marko Roškar iz Ptuja.
Ob zvokih glasbe ansambla Bicikel in kantavtorja Vita Mli-
PLANINSKI KOTIČEK
Vincekov pohod po Mediimurju
Vesela novica za vse ljubitelje pohodništva! Tudi letos se podajamo v Medžimurje na Vincekov pohod.
Medžimurske gorice v sosednji Hrvaški, kjer prebivajo prijazni in gostoljubni ljudje, bomo obiskali v nedeljo, 20. januarja. Iz Murskega Središča nas bo pot vodila čez vinorodne griče do reke Mure, kjer bo na turistični kmetiji zaključek pohoda z veselim planinskim plesom.
Odhod posebnega avtobusa izpred železniške postaje Ptuj ob 6.30 uri (iz Ormoža avtobusna postaja ob 7. uri). Opremite se planinsko za lažje zimske poti in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v zidanicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 1.650 SIT, za mlade planice 1.350 SIT ter nečlane PD 3.000 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do petka, 18. januarja, oziroma do zasedbe 45 prostih mest. V Ptuj se bomo vrnili do 18. ure. S seboj vzemite potni list in nekaj hrvaških kun (startnina znaša 10 kun).
Vodil bo Uro{ Vidovi~ s sovodniki.
JUDO
Osem uvriienih na državno prvenstvo
V	soboto, 22. decembra, je v Srednji lesarski šoli v Mariboru potekalo področno prvenstvo v ŠŠD za mlajše in starejše dečke in deklice v judu. Judo klub Gorišnica se je tekme udeležil z 21 tekmovalci v različnih starostnih skupinah.
V	posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate: mlajše deklice (letnik 90 — 92): do 32 kg: Anja Petek — 3. mesto in Mateja Hemetek — 5. mesto; do 36 kg: Sandra ŽULA
—	2. mesto; do 40 kg: Špela ČERNIVEC — 5. mesto. Mlajši dečki (letnik 90 - 92): do 30 kg: Leon @NIDARIČ — zaradi po-{kodbe je moral tekmovanje predčasno končati in je tako osvojil 13. mesto; do 34 kg: Slavek KRABONJA — 5. mesto in Denis ŠKRJANEC — 5. mesto; do 38 kg: Danijel PETEK — 1. mesto in Nejc BOMBEK — 3. mesto; do 46 kg: Klemen LILIJA
—	7. mesto; nad 55 kg: Mirko PRELOG — 3. mesto. Starejše deklice (letnik 87 — 89): do 48 kg: Tamara GEREČNIK — 3. mesto; do 52 kg: Špela LILIJA — 2. mesto; do 57 kg: Maja EMERŠIČ — 3. mesto; nad 63 kg: Mihaela PRELOG — 5. mesto. Starejši dečki (letnik 87 — 89): do 38 kg: Rene GABROVEC — 2. mesto; do 42 kg: Domen ČERNIVEC — 3. mesto; do 46 kg: Darjan PODGORŠEK — 1. mesto; do 55 kg: Leon JAUŠOVEC — 1. mesto; do 73 kg: Miha VAJDA — 2. mesto. S tem so Tamara Gerečnik, Špela Lilija, Maja Emer{ič, Rene Gabrovec, Domen Černivec, Darjan Podgor{ek, Leon Jau{o-vec in Miha Vajda potrdili leto{njo dobro pripravljenost in se uvrstili na državno prvenstvo za starej{e dečke in deklice v judu. Vsi tekmovalci so v leto{njem letu uspe{no predstavljali barve svojega kluba in vedno znova potrjevali, da Judo klub Gori{nica sodi v sam vrh slovenskega juda.
Fabjan Kova~ec
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
ITHWffl
v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
PO KOPÛUIKO VHttTUMO
KOPALNIŠKI BLOKI ............................
KOPALNIŠKI PROGRAM KOLPA.......
SANITARNA KERAMIKA STRUMICA
SANITARNA KERAMIKA FONDO......
ARMATURE ARMAL .............................
ARMATURE UNITAS ............................
BOJLERJI TIKI ......................................
POMIVALNA KORITA ..........................
WC DESKE ŠVEDSKE - KAN..............
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
20%
MOŽNOST OBROČNEGA ODPUŒViUllA
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
POGLEJ IN
ODPOTUJ
BENETKE,1=2
8.990
3.2., SI
liizletzadlliiiiiiivoileniini,
cenaza2oitbi(izLiiililiani!7.990SIT)
TERME ČATEŽ
14.990
11.1.-10.2., 4* hotel Toplice, vikend paket, POL, otrok do 12.letHi»al)rezplaino
HIHMtl=2
15.990
do31.3., 3' hotel Lucija, 3/4D, NZ, Sončkovkluh, ceni za Z oiebl (t dolrodelnl prispevek)
TERME LENDAia 1=2
19.990
dD3.3., 3' hotel Upa, ZD, POL, Sonikovklub, do 7 let hrezplatno,cenaza2oiehl_
PRAVUlČNI BAVARSKI GRADOVI
23.990
30.3., 6.4., dvodni videnlein, POL, vUluíene vstopnine In vi£n|a z lad|lci
inllzlotzodllčnlm
TOIIBJ>,DMl
65.590
25.1., 3* Dierta Haronn hotel, 7D, polponzion, odhod Iz Dinaia
SONČEK^
PTUJ, 02^4932 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40
iniw.SDnchek.CDin • teleteksts.2«

roroisuiwœvTER
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO
UGODNI NAKUPI
hlać za mlade In odrasle:
NES, CASUCCI, KEEGAN, BIG BOSS, HOLIDAY
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
vsak četitek
TEDNIK
vaša štajerska kionika

Postanite novi naročnik Tednika vMe štajerske kronike in izkoristite priložnost:
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mesec prejemka) brezglačno. Celoletna naročnina znaša 10400^3rjev, zal^np 22.310 tolarjev. Naročnino
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj = 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a = 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo pvc okna pvc vrata
senčila.
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodicih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.


POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
CHIPTRONIC
IHA center
d.o.o.
CfflPTRONIC-REHA CENTER d.0.0.
Jadranska 17,2250 PTUJ, Tel. 787 94 30, Fax.787 94 40
E-mail: rehaxliip.ptuj@sioI.net
išče nove sodelavce in razpisuje prosta delovna mesta:
I7.nF.I ,nVAI ,EC ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV
Pogoji:
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe;
-	poklic kovinar, orodjar, strojni ishnik, ključavničar ipd;
-	10 let delovnih izkušenj ;
-	opravljen vozniški izpit B kategorije;
-	znanje valjenja C02(ki8ik) t^ druga orodjardca in ključavničarska dela, sposobnost oblikovanja.
TELEFONIST-ADMINISTRATOR
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe;
-	poklic administrator, p
ik, ekonomsko-komercialni tehnik ipd.;
-	znanje angleškega jezika.
SERVISER ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV
Pogoji:
-	m. ali IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri;
-	poklic mehanik, ključavničar, kovinar ipd.;
-	opravljen vozniški izpit B kategorije.
TAPETNIK
Pogoji:
-	V.stopnja izobrazbe ustrezne smeri;
-	osnovno znanje šivanja;
-	sposobnost samostojnega oblikovanja.
Vsa delovna I M traja trii
Smo mlado, zelo uspešno podjele, ki se ukvaija s proizvodnjo in servisiranjem ortopedskih pripomočkov Zaradi povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce, od katerih pričakujemo komunikativnost in samoiniciativnost Če ste dinamični, pridni in pripravljeni na delo in vedno nove in nove izzive, vas bomo z veseljem povabili v naš kolektiv. Kvalitetno opravljeno delo, dodatno stimulativno nagrajujemo. Prijave z ustreznimi dokazili o izpoljnevanju pogojev poSljite v osmih dneh po objavi na zgoraj naveden naslov Kandidati bodo o izbiri obveSčeni v roku petnajstih dni po spr^'eti odločitvi.
Prednost pri zaposlovanju imajo invalidne osebe!
Nagrajenci božiine križanke podjetja STAR, d.o.o.
Na naš naslov je prispelo 241 dopisnic, od tega 203 s pravilnim geslom (Startime - z nami ste vedno ob pravem času) in 38 z
napa~nim.
3. nagrada - mladinska ročna ura:
ZDENKA BOBNARIČ, STREZETINA 5, 2259 IVANJKOVCI 2. nagrada - namizna ura: SONJA TRSTENJAK, PTUJSKA 2A, 2270 ORMOŽ 1. nagrada - stenska ura:
MIRAN HERGA, MOŠKANJCI 45, 2272 GORIŠNICA Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi bodo prejeli po posti.
KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00
PRODAJA
ODKUP
- kmetijske mehanizacije	- govedi
- rezervnih delov	- prašičev
-gnojil	- poljščin
- sredstev za varstvo rastlin	-vrtnin
- semen	- grozdja
- hrane za živali	- zelišč
- vitaminskih doda±ov	- mleka
V zadrugi Ormož z vami od setve do žetve.
Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
Iščemo samostojne komercialiste
Vabimo te, da se pridružiš mlademu in prodornemu kolektivu izobraževalno-prodajnega podjetja
SMILJAN MORI SUCCESS SYSTEMS, d.o.o.
Pričakujemo:
-	samoiniciativnost,
-	komunikativnost,
-	pripravljenost za delo v skupini,
-	organizacijske sposobnosti (zaželene so delovne izkušnje v trženju),
-	samostojno delo z elektronsko pošto, internetom in programi MS Word + MS Excel,
-	znanje slovenskega jezika,
-	vozniški izpit (B).
Predstavi se z življenjepisom, vlogo pa pošlji do 15. 1. 2002 na sedež podjetja SMILJAN MORI SUCCESS SYSTEMS, d.o.o., Partizanska cesta 5, 2000 Maribor, s pripisom "Z motivacijo do uspeha".
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, ugodno prodamo: jetta 1.6, 1987, punto 60 cabrio,
1995,	R5 campus, 1991, opel corsa 1.0 12V, 1998, accent 1.5 LS, 1996, megane 1.4 RL, 1996, fiat punto 1.2, 2000, toyota carina 1.6 XLI, 1992, voyager 2.5 SE, 1993, honda crv 2.0 , 1998, brava 1.4 SX, 1996, mercedes A 160, 1998, clio 1.2 bebop, 1996, punto 75 SX, 1994, punto 1.2 SX, 2000, BMW 523, 1996, twingo 1.2 pack, 1999/2000, saxo 1.0, 2000, almera
1.4	LX, 1997, mercedes A 140 classic, nov, lantra 1.8 GLS wagon,
1996,	toyota hi ace 2.4, 1993, seat inca 1.6, 1997, mazda 323 C 1.3I 16V, 1996, laguna 1.8 RT kar., 1997, kangoo 1.4 RN, 2000, megane 1.4 E RL, 1996, kia sephia
1.5	I SLX, 1996, kia pride 1.3 I, 1997, regata 1.9 TD, 1988 ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
ZASTAVO kombi, letnik 86, registrirano, pred enim letom obnovljena, prodam. GSM 041 705-492.
PRODAM jugo 45, letnik 1991. Tel. 041 903-361.
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
STROJNI OMETI: notranji in zunanji, gladki, zaribani in rustikalni. Fasade, toplotnoizolacijske in navadne, s 15-letno tradicijo v tujini in doma. Splošna zidarska, fasaderska in štukaterska dela Ciril Beranič, s.p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Drav. polju, GSM: 031 541-605, tel: 02 / 797-22-81.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
AGIS ZAVORE, d.d. Rajspova ul. 16 PTUJ
JAVNI RAZPIS
Objavljamo javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo naslednjih nepremičnin:
1.	na lokaciji Ptuj, Rajspova ul. 16, parc.st. 1569/1, vl.st. 922, k.o. Ptuj
-	zemljišče v izmeri 6.265 m2, ki v naravi predstavlja travnik.
2.	na lokaciji Ptuj, Mlinska ulica, zemljišča v skupni izmeri 13.592 m2, pripisana pri vl.št. 78, k.o. Ptuj, ki v naravi predstavljajo travnike, in sicer:
-	parc.št. 985/1 v izmeri 8915 m2,
-	parc.št. 986/1 v izmeri 3268 m2,
-	parc.št. 986/4 v izmeri 1409 m2
Ponudbe na razpis za zbiranje ponudb je potrebno poslati v zapečatenih ovojnicah s priporočeno pošiljko in z oznako "Ponudba na razpis" najkasneje do 25. 1. 2002 na naslov: Agis Zavore d.d., Ra-jšpova ul. 16, 2250 Ptuj.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na tel.št. 02 748 15 30.
Agis Zavore, d.d., na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji nepremičnin z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom.
PORSCříE
MARIBOR g Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor |
področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 2
POMLAD D.O.O.
GEREČJA VAS 36 TRGOVINA TEL: 02/799-01-00
AKCIJA SEMENSKE KORUZE PIONEER
PP 38 F70	8498 SIT
PR 37 M81	8498 SIT
PR 38P05	7495 SIT
STIRA	7495 SIT
MONALISA	6985 SIT
DANELLA	6985 SIT
RAISA EKO	6430 SIT
CENE VELJAJO SAMO ZA PLAČILA Z GOTOVINO DO 20. 01. 2002. V cene je zajet DDV 8,5 %.
mm---
Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADiO-TEDNiK, d.o.o, RADiO-TEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2250 l>tuj, tel.: 0B/74M4-10, fab:	elektronsb poŠta: nablralnlkdrfldk>-tednlk4 spletre strani: httpiTTwww.rBdlottdntk^l
-MtWiM^zm^tŒm^-
zzzzzQttî

POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
DELO
GOSTILNA EL RESTAURANTE
DE Poncho, Boris Šegula, s.p., Rogozniška cesta 20 na Ptuju, redno ali honorarno zaposli natakarico. Redno plačilo. Tel. 02/ 7806 290 ali 041 631-578.
BAR MARIČKA, Marija Stoj-nšek, s.p., iz Zakla 2 a, Podlehnik, potrebuje dekle za strežbo. Inf. na tel. 768-27-11 ali 040 525-536.
IŠČEMO pomoč v strežbi, resne ponudbe na tel. 041 817-185. Bar Malibu, Miro Pipenbacher, s.p., Kolodvorska 7 a, 2325 Kidričevo.
KAVA BAR JAMICA, Stanislav Jurenec, s.p., Ob železnici 11, zaposli prijetno dekle za strežbo s prakso, izobrazba ni obvezna. Zaposlimo tudi voznika C in E kategorije za mednarodni prevoz. Informacije na tel. 031 525-521.
IŠČEMO MLAJŠO upokojenko za pomoč starejši upokojenki enkrat tedensko. Tel. 778-75-01.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico za stanovanjsko hišo. Tel. 02 778-20-81, popoldan, ali 041 375-776.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.
PEZ FIGURICE zbiram. Odkupim vse starejše pez figurice, tudi nekompletne. Zelo dobro plačilo. Tel. 01 515-25 65 in 041 619-476.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, novo peč za centralno, škropilnico Supra -nahrbtno, pralni stroj, električni štedilnik prodam. Tel. 757 37 71.
NEPREMIČNINE
GARSONJERO NA Ptuju 22 m2 prodam. Tel. 031 620-779.
Tednik
Naročnina: 02/749-34-16
Tajništvo: 02/749-34-10
Reklame: 02/749-34-15

ercator
lra©[Miia[?[b©G
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V JANUARJU 2002
sobota. 12.ianuaroh 11. uri
Lumpijada
Najboljša žurka
za otroke. Otroci pridite na praznovanje LUMPIJEVEGA 1 .rojstnega dne.
s HhBivtSaitMgboljši sosed
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanov» 1, Ruj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini. M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038519 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
ob sobotah 12. avgusta: Ana Zmazek, dr. stom. ZA Markovci
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Dekleta fan^e; gospe in gospodje!
Ste samski ali osamljeni? Mi smo pravi naslov za vas. Pomagali Vam bomo izbrati primernega partnerja za druženje ali skupno pot. Pokličite, ne boste razočarani! AGENCUASTIK, Razlagova 13,3000 Celje, telefon 03 548 48 00,03 548 48 01, 040 553 646,031 461 058
MITO SPORT KLUB
Novoletnih praznibv je konec. Začnimo se ukvarjati z odvečnimi kilogrami!
IZKORISTITE 10% POPUST V MESECU JANUARJU. Trening poteka po naslednji shemi: 1. ogrevanje 2. aerobno razgibavanje 3. zadnjica-roke/prsi-hrbfne/ trebušne mišice 4. streching vseh mišičnih skupin 5. sproščanje uma P.S.; S seboj imejte brisačo in večjo količino vode. UM boste v dobri družbi in §e boljši glasbili
KRAIGHERJEVA 25, PTUJ; TEL 041/753-321,02/773-16-01
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAMO: stanovanja -
1-sob.	Ormoška; 2-sob. Dornava;
2-sob.	Orešje; 2-sob. Gorišnica; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob. Ul. 5. prekomorske z atrijem; 3-sob. Rimska pl.; 3-sob. Potrčeva pritličje, 3-sob. Majšperk; 3-sob. Pod-lehnik zelo ugodna cena; 4-sob. Kidričevo; 4-sob. komfort stanovanje Cankarjeva, Ptuj, v I. nadst., vseljivo v mesecu juliju 123,80 m2; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske, Ptuj. Prodaja novih dokončanih stanovanj in parkirnih prostorov nad trgovino Špar. Hiše: 1-druž. Zg. Hajdina, vseljiva čez 6 mesecev; 1-druž. nedokončana Žabjak, vseljiva takoj; 1-druž. Krčevina pri Vurbergu; 1-druž. Brstje, 1-druž. Draženci, atrijska Sakušak; atrijska Zg. Pristava; 1-druž. Moškanjci; nedokončana Placar, starejša Bukovci; 2-druž. Spuhlja zelo ugodna cena, v račun stanovanje; atrijska Klepova - Ptuj; Hajdoše; Majšperk
-	Lešje; starejša Mala vas; 1-druž.
-	Ptujska Gora: 2-druž. Ptujska Gora, nedokončana Vitomarci; nedokončana Cirkulane; Gradišče -Leskovec; 2-druž. Tavčarjeva; 1/2 hiše Spolenakova; nova Zagojiči itd. Prodaja vrstnih hiš v Rabelčji vasi, še omejena količina. Vikendi: Majski Vrh; Prerad; Strjanci; Zavrč -Hrastovec; Pohorje - Cirkulane; brunarica Krčevina pri Vurbergu. Poslovne hi{e: Brstje; Grajena; Borovci; Orešje, Nova vasi pri Mar-kovcih; Dornavska c.; Gorišnica lokal za mirno dejavnost. Ptujske toplice apartma 55 m2 z vso opremo. V najem se daje opremljena pisarna Domino 22 m2. Kmetije: Krčevina pri Vurbergu; Majski Vrh; Mala Varnica, Lovrenc na Drav-
skem polju; Slovenja vas. Parcele: Destrnik; Maistrova; Krčevina pri Ptuju; Trgovišče, Rogoznica. Agencija Vikend, Biš 8 b, Trnovska vas, tel. 02 757 11 01, GSM 041 955-402, posl. center Domino, Tr-stenjakova 5, Ptuj, tel. 02 748-10 13, faks: 02 748 10 14.
OPREMLJENO mansardno tro-sobno stanovanje v Ptuju prodam. Tel. 041 667-325.
HUM PRI ORMO@U prodam vinograd s kletjo, južna lega, 3600 trsov, z vso opremo za vinogradništvo in kletarjenje. Tel. 041 343-488.
PRODAMO ALI DAMO v najem vinograd v Goričaku pri Zavrču. Inf. na tel. 761-03-11.
NJIVO, 1 ha, v Lovrencu prodam. Branko Rodošek, Podlože 35, Lovrenc, tel. 041 881-131.
GARSONJERO na Ptuju prodam ali oddam. Tel. 041 633-798.
NA PTUJU prodam ali zamenjam garsonjero za večje stanovanje z doplačilom. Tel. 041 847 634.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Ti-baut, Ljutomer, tel. 582-14-01.
KRAVE, visoko breje, simen-talke prodam. Tel. 792 56-51, 790-08-61 ali 041 368-475.
OKOPALNIK, 6-vrstni, za sladkorno peso, rabljeno, prodam. Tel. 578 87 83.
PRAŠIČE domače reje, težke 120 kg, prodam. Tel. 041 923-769.
NAKLADALNO PRIKOLICO
(22 KB) ter molzni stroj Alfa Laval agsi na dve enoti, z vrčem prodam. Telefon 02 758-25-21.
KRAVO, težko 650 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel. 769-18-71.
RABLJEN trosilec hlevskega gnoja, odjemalec silaže, silažni kombajn prodam, cena po dogovoru. Trgovina Osi, Vorančeva ul. 29, 2319 Poljčane, tel. 041 431 923.
PIŠČANCE, težke do 2,5 do 3,5 kg, po 250 SIT za kg žive teže, prodam. Franc Selinšek, Starše 33, tel. 040 510-416.
KUPIM tele, staro do 30 dni, in prodam rotacijsko kosilnico SIP 135. Tel. 803 65 41, zvečer.
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Telefon: 041 263 537.
SVINJO domače reje, težko okog 200 kg, prodam. Tel.758-02-71.
8 MESECEV brejo kravo prodam. Tel. 781 50-51.
SPOMIN
Spomini... edini cvet, ki ne uvene, edina luč, ki ne ugasne.
1911 - 2001
12. januarja mineva leto, odkar ni več med nami drage mame in babice
Matilde Rodošek
1952 - 1990
18. decembra je minilo 11 let, odkar ni več med nami drage žene in mamice
Ivanke Rodošek
S PTUJSKE GORE
Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njunem grobu ter jima prižigate svečke in prinašate cvetje.
Njuni najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre
Marije Majeric
roj. Herga
IZ SP. VELOVLEKA 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje sveče in svete maše, nam ustno in pisno izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali bo strani in jo v tako velikem številu pospremili na kraj večnega počitka. Hvala g. župniku za opravljen obred, g. Zorcu, hvala za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Marije Pavlinek
IZ DRSTELJE 43
1913 - 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo pomoč, posebej sosedi Tiliki, ter za poklonjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku, govorniku, pevcem, glasbeniku in pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.
Žalujoči: mož Valentin, sin Toni z družino, hčerke Katica, Marjana in Trezika z družinami, vnuki in pravnuki
Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki je ostala, ne nadomestimo.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice in prababice
Cecilije Duh
IZ VIDMA 12 B
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje.
Zahvala g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, govorniku za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju MIR, godbeniku in zastavonošema. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Ivane Vilčnik
IZ MURETINCEV 20
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so našo drago mamo pospremili v tako velikem številu! Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Ivanu Holobarju in drugim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Zahvala govorniku g. Jožetu Horvatu, pogrebnemu podjetju MIR, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru Markovci za odpete žalostinke. Posebna zahvala tudi Sonji in Ivanu Horvatu za lajšanje bolečin in vsestransko medicinsko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
[Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Tvoj večni dom na polenskem pokopališču le rože zdaj krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo.
V SPOMIN
10. januarja minevata dve leti, odkar si
nas zapustil, dobri mož, oče, dedek in pradedek
Ivan Bevk
IZ LASIGOVCEV 8
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo.
Tvoji najdražji in sestra Silva
Ko se v jutro zažari, ljubi moj, povej, kateri žarek tvoje so oči. Ko rožice zacvetejo, oče moj, povej, kateri cvet tvoje so dlani. Ko nebo utone v noč, dedi naš, povej, katera zavezda tvoj srček skriva.
V SPOMIN
10. januarja 2002 mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janko Horvat
IZ BUKOVCEV 116 A
Ne moremo doumeti, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu z lepo mislijo ali svečko počastite njegov spomin.
Tvoji najdražji
Povsod te čuti duša, ne vidi te oko, na zemlji ti živeti ni bilo lahko. Si našel mir, presegel si trpljenje, ostajaš drag v srcih naših vse življenje.
V SPOMIN
V petek, 11. januarja, je minilo 10 žalostnih let, odkar si nas mnogo prerano zapustil, dragi brat in stric
Vinko [kerjanec
STANUJOČ V SPUHLJI 64
11. 7. 1965 - 11. 1. 1992
Težko je doumeti, da te ni več med nami. V spominu te nosimo vsi, ki te imamo radi.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu poklonite lepo misel, svečko ali cvet.
Sestre in bratje z družinami
Tiho sedaj si odšla ko lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in botre
Julijane Malinger
IZ GEREČJE VASI 45
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo babico pospremili k večnemu počitku, izrazili ustna in pisna sožalja, z nami delili bolečino, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Marjanu Feslu in Pavlu Pucku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Hvala gospe Lojzki Malinger za besede slovesa in pogrebnemu podjetju MIR ter vsem drugim sorodnikom in znancem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Tvoji najdražji
MARIBOR / 38. ZLATA LISICA
Tridnevni smuiarski praznik pod Pohorjem
Prvi konec tedna v letošnjem letu je Maribor doživel enega svojih najlep{ih smučarskih praznikov, ki se je podalj{al na tri sončne ter tekmovalno uspešne dni. Tradicionalnemu, letos že 38. tekmovanju za zlato lisico se je letos namesto odpadlega slaloma v francoskem Megevu pridružil še tretji tekmovalni dan ženskega slaloma za svetovni pokal. Od petka do nedelje si je najhitrejše smučarske sveta na snežnem stadionu pod Pohorjem ogledalo blizu 20.000 obiskovalcev. Žal je bilo med njimi tudi nekaj takih - predvsem hrvaških prenapetežev - ki jim zaradi pričaku-jočih izgredov udeležbe ne bi smeli dovoliti. In posledica: 24 priprtih.
Lepšega uvoda v tridnevni smučarski praznik pod Pohorjem si res ne bi mogli obetati. Na petkovem veleslalomu je na-mre~ osemnajstletna Koro{ica Tina Maze pokazala, kaj zmore, saj je na odli~no pripravljeni progi obe vožnji izpeljala odlično - po prvi je bila peta, po drugi pa je prvič v življenju stopila na zmagovalne stopničke, saj je dosegla drugo mesto. S tem je zagotovo presenetila ne le domačo, ampak tudi tujo smučarsko javnost. Pohvalno pa se je o njej izrazila tudi petkova zmagovalka veleslaloma, odlična Švicarka Sonja Nef, ki je tekmice prehitela za 1,51 sekunde. Tretjeuvr-ščena je bila Norvežanka Stina Hofgard Nilsen, slovenski uspeh je z 21. mestom potrdila Alenka Dovžan, ki je bila v prvi vožnji osma, Spela Pretnar pa je finalni nastop izgubila za stotinko sekunde.
SOBOTNI SLALOM ANJI PERSON
Lep in nekoliko manj hladen sobotni dan je na ogled 2. sla-lomske tekme za svetovni pokal privabil pod Pohorje vsaj enkrat več obiskovalcev kot v petek. Med častnimi gosti je bil v srediču pozornosti predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je ob koncu izročil nagrade najboljšim slalomistkam.
Zmagovalka sobotne slalom-ske tekme je bila Švedinja Anja Person, na drugo stopničko je stopila Kristina Koznick iz ZDA, 3. mesto pa je pripadlo Francozinji Laure Pequenot.
Slovenski ljubitelji smučanja so se lahko veselili novega domačega uspeha. Nobeni od šesterice naših slalomistk se sicer ni uspelo prebiti med prvo deseterico, kljub temu pa so bili
Zmagovalke petkovega veleslaloma: (od leve) Tina Maze, Sonja Nef in Stina Hofgard Nilsen
Zmagovalke kombinacije 38. zlate lisice: diamantna Sonja Nef (v sredini) ter Švedinja Personova (levo) in Američanka Schle-perjeva. Foto: M. Ozmec
zelo veseli 14. mesta do sedaj skoraj neznane 20-letne Bohinj-čanke Leje Dabič, ki ji je prvič v karieri uspela uvrstitev v drugo vožnjo, v kateri se je z napadalno in na čase tvegano vožnjo privozila na odlično 14. mesto. Skupaj z njo se je veselila tudi Tina Maze, ki je s 25. mestom prvič v zgodovini prejela sla-lomske točke za svetovni pokal. Alenka Dovžan in Nataša Bokal sta bili s svojim 20. oziroma 26. mestom nezadovoljni, Špela Pretnar pa se je zaradi napake poslovila že v prvi vožnji.
SLABA NEDELJSKA UVRSTITEV SLOVENK
Švedinja Anja Person, ki je zmagovala že na slalomih v Se-strieru in Lienzu, je ostala ne-premagana tudi po nedeljski drugi slalomski tekmi za mariborsko Zlato lisico. Drugo-uvrščeno Francozinjo Laureo Pequenot je prehitela za osem stotink sekunde, na tretjo stopničko pa je stopila švicarska slalomska mojstrica Sonja Nef.
Slovenske smučarke so bile v nedeljo še slabše kot v soboto. Špela Pretnar se je uvrstila na 18. mesto, na 22. pa Alenka Dovžan. Junakinji petkove in sobotne tekme Tina Maze in Lea Dabič sta odstopili, medtem ko sta bili Nataša Bokal in Mojca Rataj za uvrstitev v finalno vožnjo prepočasni.
V skupnem seštevku tekmovanja za 38. zlato lisico (petkov veleslalom in nedeljski slalom) je že tretjič zapored slavila Švicarka Sonja Nef in s tem postala dobitnica diamantne lisice. Drugo mesto in srebrno lisico je dosegla Švedinja Anja Person, tretje mesto pa Sarah Schleper iz ZDA.
Vsekakor bomo letošnje tekmovanje še dolgo pomnili. Predvsem po odličnih tekmovalnih pogojih, saj je bila po lanskem odpadlem tekmovanju letos proga zares odlično pripravljena, temperature pa so bile vse tri dni nekaj stopinj pod ničlo, tako da so bili pogoji na progi za vse tekmovalke, skupaj jih je bilo blizu 80, zares odlični. Med občinstvom, ki bi lahko bilo številnejše, so bili vse tri dni v ospredju in najglasnejši ptujski koranti.
Zgodba o pijanih, podivjanih in pretepaških bad blue boysih in violah pa naj se nikoli več ne ponovi. Navsezadnje - kaj pa ima skupnega (prostaško) nogometaško navijaštvo z milino ženskega snežnega športa?
M. Ozmet
če je Pavla (15.) dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen.
-4/-11
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo sprva pretežno jasno, po nekaterih nižinah se bo začela pojavljati megla ali nizka oblačnost. Popoldne se bo zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -5, najvišje dnevne od -2 do 4.
Obeti
V petek in soboto se bo nadaljevalo suho vreme. Malo hladneje bo v višjih legah in po nižinah, kjer bo megla ali nizka oblačnost.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v četrtek,
10.	januarja, bo ob 17. uri prva pravljična ura v tem letu. V pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča vabimo otroke od četrtega leta dalje, ki naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. PTUJ * Nocoj ob 20. uri bo v Kolnkišti literarni večer z Arturjem Šternom, avtorjem romana Jeba z lipicanci.
ZGORNJA LOŽNICA *
Krajevna skupnost Zgornja Ložnica praznuje 25. krajevni praznik. Osrednja prireditev bo v petek,
11.	januarja, ob 17. uri v tamkajšnji osnovne šoli. V kulturnem programu bodo nastopili člani KUD Alojz Avžner ter učenci osnovne šole Zgornja Lo-žnica.
KIDRIČEVO * V soboto,
12.	januarja, bo ob 17. uri v restavraciji Pan v Kidričevem 2. medobmo-čno srečanje tamburaških skupin in orkestrov, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj. Nastopili bodo tamburaški orkestri iz Vitomarcev, Cirkulan, Kungote, Goriš-nice, Cirkovc, Vidma pri Ptuju, Poljčan in Ormoža.
PTUJ * V soboto, 12. januarja, bo v Kolnkišti nastopila vrhunska glasbena zasedba Amala. Stilno pisan, ritmično raznovrsten in zvočno vroč koncert bo nedvomno potešil prav vse glasbene apetite zahtevnega občinstva. SKORBA * V domu krajanov bo domača gledališka skupina v nedeljo,
13.	januarja, ob 18. uri premierno uprizorila veseloigro Zakonci stavkajo neznanega avtorja pod režijo Silva Vučaka. PTUJ * V torek, 15. januarja, bo ob 17. uri v pravljični sobici mladinskega oddelka knjižnice pogovor o Harryju Potterju in kamnu modrosti. Vabimo ljubitelje dobrega branja, ki si želijo lasten kamen modrosti. Vstopnine ni, copati zaželeni.
PTUJ * 19. januarja ob 19.30 uri bo v ptujskem gledališču nastopilo gledališče slepih in slabovidnih Slovenije Nasmeh s komedijo Namišljeni zdravnik.
SKORBA * V domu krajanov v Skorbi bo 20. januarja ob 18. uri predstava gledališča slepih in slabovidnih Slovenije Namišljeni zdravnik. PTUJ * V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je odprta razstava Božične in novoletne voščilnice 20. stoletja. Avtorica razstave je Eva Gerkman iz Arhiva Republike Slovenije. KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. uri ogledate film 100 deklet, ob 20. pa Ameriška ljubljenca. Prihodnji teden je ob 18. uri na sporedu Obračun, ob 20. pa Nikogar{-nja zemlja.
CRNA KRONIKA
NOVOLETNO STRELJANJE V HIŠO
V noči z 31. decembra na 1. januar med 20. in 3. uro je neznani storilec s strelnim orožjem streljal v hišo v naselju Paradiž, tik ob državni meji med R Slovenijo in Hrvaško, in poškodoval dvoje oken. Med zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je M.K., star 20 let, z območja Paradiža praznoval novoletne praznike v bližini meje na hrvaški strani. Med praznovanjem je iz avtomatske puške, ki jo je posedoval nezakonito, izstrelil nekaj nabojev in ti so zadeli stanovanjsko hišo. Pri tem je nastala materialna škoda, ki znaša po nestrokovni oceni 100.000 SIT. Puško z naboji so policisti zasegli, zoper osumljenca pa bo podana kazenska ovadba.
Vreme 2002
Januar: bolj oblačen, hitre spremembe, malo snega Februar: več snega v začetku, nato izboljšanje Marec: malo padavin, več vetra
April: precej spremenljiv, ne veliko padavin Maj: precej vetroven in moker
Junij: malo padavin, precej hitre spremembe Julij: suh in vroč Avgust: nekoliko oblačen, lep in vroč
September: spremenljiv, dokaj lep mesec Oktober: vetroven, lep November: bolj suh, nekoliko oblačen, a le rahle padavine proti koncu December: spremenljiv, vetroven, proti koncu zelo malo snega
Napoved je na podlagi opazovanja vremena od Lucije do božiča pripravil Marjan Kokol
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Jožica Rojht, Moravci 142/a, Mala Nedelja -Laro; Mojca Požegar, Trnovska vas 24, Trnovska vas -Boruta; Huanita Kolarič, Ormoška c. 43, Ptuj - Renata; Marjana Kolarič, Obrež 86, Središče ob Dravi - dečka; Marija Kramberger, Anželo-va 5, Ptuj - Ines; Renata Vuč-kovic, Na postajo 45/a, Ptuj -Denisa; Natalija Vidovič, Se-dlašek 32/a, Podlehnik - Žana; Brigita Lovrec, Gibina 3/a, Vitomarci - Jana; Aleksandra Šimenko, Mestni Vrh 111, Ptuj - Tilna; Marija Marčič, Ob železnici 2, Kidričevo -Mihaela; Nataša Bezjak, Ruska ul. 15, Maribor - Primoža; Natalija Štampar, Barcetova ul. 2/a, Središče ob Dravi -Florjana; Trezika Fišer Gobec, Cerovec pod Bočem 21, Rogaška Slatina - Melani; Darja Tarča, Litmerk 12, Ormož -Katjo; Marija Karo, Gradišča 54, Cirkulane - Saša. Poroke Lenart: Matjaž Neu-daver, Zgornja Ročica 20, in Leonida Purgaj, Benedikt v Slovenskih goricah 58. Poroke - Ormož: Franc Roš-kar, Bresnica 15, in Simona Brumen, Bresnica 43; Ivan Zi-darič, Hum pri Ormožu 101/a, in Marjeta Gašparič, Gornji Ključarovci 9; Srečko Šerod, Sodinci 91, in Mateja Štuhec, Grabe pri Ljutomeru 14/b. Umrli so: Jozefa Dvoršak, rojena Olstrak, Medvedce 24/a, rojena 1923 - umrla 30. decembra 2001; Vera Jančič, rojena Bezjak, Dornavska c. 11, Ptuj, rojena 1944 - umrla 28. januarja 2001; Marija Meško, rojena Fajfar, Jeruzalem 1, rojena 1927 - umrla 28. decembra 2001; Drago Čater, Meglova pot 1, Ptuj, rojen 1922 - umrl 26. decembra 2001; Franc Bukovec, Gomila pri Kogu 12, rojen 1925 - umrl 30. decembra 2001; Marija Majerič, rojena Hrga, Spodnji Velovlek 8, rojena 1924 -umrla 01. januarja 2002; Ana Krajnc, rojena Rihtarič, Ul. Vide Alič 20, Ptuj, rojena 1917 - umrla 2. januarja 2002.
TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in ležajl ter vrtni progran) GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_« Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_