v Jezusovega presvetega Serca. Bukvice v prid družnikom te bratovšine, ki je cerkveno vstanovljena cerkvi pri gospeh „dobrega Pastirja" na Dunaju, in kot podružnica v stolni cerkvi v Ljubljani. Po O 3 t ' & > q ,,Handbucli filr die Mitglieder der Ehrenwache vom gottlichen Herzen Jesu v. J. Ew. 'Willim“ obkrajšeno izdelal in poslovenil stolni kaplan. 2 dovoljenjem visokoeast. knezoškofijstva v Ljubljani. t t V Ljubljani. Prodaja založnik H. Sižman. — Tisk Miličev. Ljubezen, čast, povračilo božjemu Sercu Jezusovemu. Predgovor. 1Pobožnost „častne straže“ na čast božjemu Sercu Jezusovemu, ktera je bila pred štirimi leti po slovenskih deželah vpeljana, razširila se je tako hitro, da spoznamo za potrebno in koristno z do¬ voljenjem preč. škofijstva udom te bra- tovšine podati bukvice v roke, v kterih najdejo vse potrebno, kar zadeva to po¬ božnost. Gospod naj blagoslovi naše delo s tem, da tudi po naši mili domovini naraste število udov častne straže v tisti ogromnosti, kakor se je zgodilo to po drugih deželah, ter bodo udje noč in dan preslavljali, ljubili in stražili vsigdar hvaljeno in češeno božje Serce našega Zveličarja .... l* 4 Tolažljive obljube, ktere je Jezus Kristus zveličani Marjeti Mariji Alokok in vsem eastivcem svojega Serca govoril: 1. Dodelil bom njim vse njih stanu po¬ trebne gnade. 2. Dodelil bom njih družinam mir. 3. Tolažil jih bom v terpljenji. 4. Bom njih pribežališe v življenji in smerti. 5. Blagoslovil bom vse njih podvzetja. 6. Grešniki bodo v mojem Sercu usmi¬ ljenje našli. 7. Mlačne duše bodo goreče postale. 8. Goreče duše se bodo hitro k popol¬ nosti povzdignile. 9. Blagoslovil bom vse kraje, v kterih se podoba mojega Serca postavlja in časti. 10. Tistim (duhovnom), kteri delajo v zveličanje drugih, bom posebno moč dodelil, naj bolj terde serca omečiti. 11. Imena tistih, kteri to pobožnost pospe¬ šujejo, bodo v mojem Sercu zapisane. Namen te pobožnosti. Cerkev in človeštvo stavita svoje upanje v božje Serce Jezusovo. Božje Serce Jezusovo ozdravilo bo vse naše bolečine. Pij IX. jdor prav premišljuje žalostne da¬ našnje čase, mora se pač britkega serca poprašati: ga li ni pomočka ali zdravila človeškemu umu in sercu, da se zopet verne na pravo pot ? Ali mora res hirajoče človeštvo omagati, in se neizogibno bližati svojemu propadu pod težo sebič¬ nosti, sladnosti in mesenega poželenja, ktere so mu vsekale smertne rane? Tak pomoček najti bilo bi, po člo¬ veško soditi, nemogoče, ko bi božje usmi¬ ljenje ne bilo neizmerno. In glej! božje, neizmerne ljubezni polno Serce Jezusovo prineslo je rešenje celemu svetu na po¬ nižno prošnjo njegovih zvestih častilcev. Duše, ktere bodo prenovljene, poživljene in rešene slepote in greha, bodo mogle 6 spoznati, da jim je taka neizmerna milost edino le po ljubezni božjega Serca Jezu¬ sovega došla. To svoje terdno zaupanje pa opiramo na nekatere izreke iz pisem zveličane Marjete, kakor ona med drugim tudi tako-le piše: „Večni Oče nam je dal pobožnost k božjemu Sercu Jezusovemu kot zadnji in naj izdatnejši pomoček, da ozdravimo vse svoje bolečine. 8 „ Jezus Kristus mi je razodel, da je njegovo Serce svetiše vseh svetih. On tudi hoče, naj ljudje spoznajo, da je njegovo Serce srednik med Bogom in ljudmi in da odvračuje od nas zaslužene šibe, kterih smo vredni zavoljo svojih grehov". „0 kako mogočno je božje Serce Jezusovo, kajti ono tolaži božjo pravico, ktero nad-se kličemo s svojimi grehi in nam donaša obilno božjega usmiljenja". „S to pobožnostjo hoče Jezus Kristus veliko ljudem zopet življenje podeliti, ker jih odverne od poti pregrehe, razdere v njih sercih kraljestvo satanovo in postavi v nje altar svoje ljubezni". 7 „Moj Zveličar mi je naznanil svoje goreče hrepenenje, obilno gnad podeliti vsem dušam, ktere se bodo zatekale k njegovemu Sercu. In njegova ljubezen jih veliko otme pogubljenja, akoravno jih satan z vso zvijačo zalezuje". „Prepričana sem, da si ljubeznjivo Serce Jezusovo svoje kraljestvo napravlja le s svojo neizmerno ljubeznijo in ne s svojo ojstro pravico 8 . Sv. Janez evangelist je sam razodel sv. Jederti, da je bilo v sklepih božjih posebno češenje božjega Serca našega Gospoda za zadnje čase sv. Cerkvi pri¬ hranjeno. Ko je namreč svetnica učenca Gospodovega prašala, zakaj ni nič zapisal o posebnih milostih božjega Serca, na kterem je slonel pri zadnji večerji, ji od¬ govori svetnik: „ Naloga moja je bila ta, da sem pisal o včlovečeni Besedi Boga Očeta v pervem časi sv. Cerkve; nazna¬ niti pa sladkost božjega Serca si je Bog prihranil za poznejše čase, tako rekoč, za sivo starost sveta, da se poživi ljubezen, ktera bo v sercih mnogih omerznila 8 . 8 O Gospod! tisti žalostni časi, menim, da so že sedaj nastopili. Vse človeštvo živi ko o času vesoljnega potopa po svojih spridenih željah. Mlačnost se je polastila toliko sere, tema jih zakriva in splošna spridenost žuga jih potegniti seboj v večno brezno. O Jezus, daj nam tedaj svoje Serce! svoje Serce daruj nam, o Jezus! „Bog pa tudi hoče to Serce svetu darovati. O angelji nebeški, ki varujete sv. Cerkev, vžgite s to ljubeznijo serca človeške, da bodo vedeli njo tudi vredno ceniti. In potem bomo govorili tudi mi o slavi in vstajenji, o zmagi in neumer- jočnosti! Nova doba se bo pričela za sv. Cerkev; in ko zdaj vzhaja kot zmago- vavka iz strašnega boja, doprinašala bo potem še slavnejše dela. O kolikrat so že menili, da ji bije smertna ura, in glej, nobenkrat še ni bila tako pri moči, ko ravno sedaj. Iz Serca svojega Ženina za¬ jemala bo tudi novo življenje". (Baudry, Das Herz Jezu, 3. K.) Pobožnost k Sercu Jezusovemu mora tedaj vsem pobožnim dušam našega sto- 9 letja posebno ljuba in draga biti, res da, nanjo naj stavijo vse upanje svojega iz- veličanja. Med vsemi pobožnostmi pa, s kterimi se časti presveto božje Serce, menim, da je „ častna straža" ena najlepših. Tega se bomo tudi prepričali, kedar bomo vidili, kaj je namen in kakošne so pobožne vaje te bratovšine. Kaj je tedaj lepšega, kot da ravno v takih žalostnih časih, ko duh časa in satan z vso silo pritiskata verne, da bi pristopili pod njuno zastavo, zveste ovčice Kristusove s toliko veči vnemo in lju¬ beznijo iščejo pri njegovem Serci pomoči in tolažbe. Prav je in tudi spodobi se, da, ko Jezusa Kristusa Sinu Božjega ne- kteri žalijo, sovražijo in zaničujejo, mu drugi v zadostovanje vsako uro darujejo svojo hvalo, ljubezen in zadostovanje za obilne žaljenja, In to trojno službo opravljajo udje „častne straže Serca Je¬ zusovega". j** 10 Začetek in razširjanje častne straže. „Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname". Luk. 12, 49. Pobožnost častne straže presv. Serca Jezusovega se je začela v samostanu ^obi¬ skovanja Matere Božje vBourg-u, vBelley- ski škofiji. Leta 1863, 13. sušca, tretji petek v postu, ko praznuje sv. Cerkev spominj peterih kervavih ran Kristusovih in zlasti njegovega s sulico prebodenega Serca, obhajala se je ta pobožnost pervikrat. Pobožnost se je potem kaj hitro raz¬ širjala, in 9. sušca 1864 so milostivi škof Belley-ski, Girault žl. Langalerie, ginjeni lepega napredka te pobožnosti, jo tudi cerkveno poterditi blagovolili. Središe in vodstvo te bratovšine in pobožnosti je v Bourg-u, v tistem samostanu, kjer se je ravno pričela. In iz tega samostana se pobožnost častne straže od dne do dne po keršan- skem svetu razširja. Več kardinalov, škofov in nadškofov jo je poterdilo, priporočilo vernikom, in II so se tudi sami vpisali. Tudi sv. oče papež Pij IX. so jo počastili s svojim pristopom, o priliki, ko so Marijo Margareto za zve¬ ličano proglasili. »Tudi jaz se želim vde- ležiti vseh molitev družbenih, ktere ste mi predlagali", bile so njih besede. Dne 7. junija 1864 pa so sv. oče podelili bratovšini „častne straže" vse tiste odpustke in posebne pravice, ktere ima nadbratovšina božjega Serca v Rimu v cerkvi: „Marija miru". Dne 7. aprila 1865 pa so papež še posebne odpustke podelili tej bratovšini, zlasti takim, kteri si posebno prizadevajo za zadostivno ljubezen, in so vsem udom podelili svoj očetovski blagoslov. Dne 26. oktobra 1872 bili so pri sv. očetu predstojniki te bratovšine in Pij IX. so blagovolili od njih sprejeti „ sprejemnico v častno stražo" in so tako postali tudi njen ud. Dne 7. junija tistega leta pa je bila častna straža v cerkvi sv. Vincencija in Anastazija v Rimu z (dekretom) dopisom Nj. emin. kardinal-vikarija kanonično in slovesno za bratovšino razglašena. In od 12 tega dne se je bratovšina neizrečeno hitro množila in število njenih udov smemo staviti že na tisuče. Več gospodov žup¬ nikov in drugih duhovnov prosilo je svoje škofe, da bi se ta bratovšina cerkveno vpeljala, t. j. da bi se družniki smeli sha¬ jati v zborih ob določenih dnevih, ktero dovoljenje je razširjanje silno pospešilo. Kjerkoli je tedaj že kaka bratovšina če- šenja Jezusovega presv. Serca vpeljana, jo častna straža nikakor ne zavira, veliko- več ona pripomore s tem, da se udje zbirajo ob gotovih dneh, neizmerno k pobožnosti in vrednemu češenju Jezusa Kristusa. Kjer pa ni še nikaka taka bratovšina vpeljana, je častna straža tako rekoč na¬ domestilo za tisto pomanjkanje. Častne straže glavni namen tedaj je: pripravljati za pobožnost k presv. Sercu Jezusovemu, jo polajševati in pospeševati zlasti v današnjih časih, ker je času tako zelo primerna in koristna. 13 Kakošna je razmera „častne straže" z drugimi že obstoječimi bratovšinami na čast presv. Serca Jezusovega. '»Vsem sem vse postal 11 . 1. Kor. 9, 22. Naš Gospod, pravi sv. Marjeta, mi je razodel, da je pobožnost na čast nje¬ govega presv. božjega Serca podobna le¬ pemu drevesu, ktero bo v sredi našega samostana pognalo svoje korenine. To božje Serce pa želi, da bi sestre v samostanu „obiskovanja Matere Božje" z velikim veseljem tergale sadje s tega drevesa in ga z največi radodarnostjo delile vsem, kteri se žele nasititi s to jedjo. In ta sad dajal bo mnogim dušno življenje v vsi obilnosti. če je tedaj pobožnost na čast presv. Serca Jezusovega „drevo življenja", smemo častno stražo njegov „sad“ imenovati. Kakor pa sad v sebi tako rekoč celo drevo zapopade in moč ima tudi dalje roditi, sklepa tudi častna straža presv. Serca Jezusovega v skupno celoto vse 14 druge verste brato.všin presv. Serca, jim daje moč, jih poživlja in pomnožuje. To pa si razlagamo tako-le: Kore¬ nina tega drevesa je velika ali mati bra- tovšina božjega Serca, kakor jo je vsta- novila zveličana Marjeta, in je že po vsem svetu razširjena. Razmera ali zveza častne straže z leto bratovšino je enaka zvezi hčerini s svojo materjo. Častna straža ima nalogo obuditi gorečnost pri družnikih in pospe¬ šuje ter nadaljuje pobožnosti, ktere so predpisane v „veliki bratovšini", kajti le takrat zadobimo odpustke v častni straži, ako smo dopolnili pogoje, ktere tudi velika bratovšina zapoveduje. Zopet druga bratovšina obstoji, ki se imenuje: „vedno češenje božjega Serca Jezusovega" in je tudi od papežev poter- jena. Udje te bratovšine se zavežejo en od¬ ločen da*' v letu celo uro moliti Jezusa v presv. Zakramentu. To vedno češenje se spolnuje vsaj po duhovno tudi v „ častni straži", s tem, če udje častne straže pre¬ vzamejo vse dni v letu po eno uro, v kterj božje Serce Jezusovo molijo in poveličujejo. 15 Ravno to velja od »svete ure