Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 39 - LETO 55 - CELJE, 28. 9. 2000 - CENA 300 SIT imen kot listja In trave. Stran 2. Na Celjskem bo na volilnih lističih zapisanih 162 bolj ali manj znanih imen, med katerimi se bomo morali odločiti. ROPAR OKUŽEN Z NEVARNIM VIRUSOM Napad in strah na bencinskem servisu. Stran 22. VILIJU JE OSTALA SAMO MLADOST Dobrodelni koncert so zanj pripravili nekdanji sošolci in prijatelji. Stran 25. DOLGE NOČI V PLAVI LAGUNI Sporna Centrova dežurna trgovina še kar razburja. Vroča tema na strani 5. CELJANI NA KOLESIH Znani obrazi s kolesarskimi čeladami v kroniki s Celjskega na strani ao. 2 VOLITVE 2000 Čas, v katerem odločitev zori Na državnozborskih volitvah 15. oktobra se bodo volivci na Celjskem morali odločiti med 162 imeni - »Lažje« delo kot pred štirimi leti, saj je kandidatov manj Vsa imena letošnjih kandidatov za držav- nozborske poslance v naslednjem 4-letnem mandatu bo Republiška volilna komisija prvič uradno objavila v soboto, 30. septem- l}ra, v uredništvu pa smo zbrali imena kan- didatov, ki se bodo za zaupanje volivcev potegovali na našem območju. Do prejšnje srede, 20. septembra, so morale stranke oziroma nosilci kandidatnih list za letošnje državnozborske volitve vložiti svoje kandidature, predvčerajšnjim pa je potekel rok za presojo zakonitosti posameznih kandi- datur. Kot je znano, je celjsko območje s svojimi 32 občinami razdeljeno med tri volilne enote, pri čemer glavnina, območja upravnih enot Šentjur, Celje, Žalec, Mozirje in Velenje, sodi v 5. volilno enoto s sedežem v Celju, območje UE Laško v 8. volilni okraj 6. volilne enote s sedežem v Novem mestu in območji upravnih enot Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice v 1. in 3. volilni okraj 7. volilne enote s sedežem v Mariboru. Do zaključka redakcije še ni bil izžreban vrstni red, po katerem bodo vložene kandidatne liste razvrščene na gla- sovnicah v posamezni volilni enoti, zato ob- javljamo imena kandidatov po abecednem redu strank, ki so jih predlagale, sledijo pa neodvisni oziroma samostojni kandidati, ki nastopajo v 5. in 7. volilni enoti. Po prvih podatkih, ki so jih po vložitvi kandidatur sporočili iz Republiške volilne ko- misije, je jasno, da se bo za zaupanje volivcev letos potegovalo manj kandidatov kot na voli- tvah pred štirimi leti. Za celotno Slovenijo bo okoli 300 imen manj, saj je v vseh osmih volilnih enotah kandidature vložilo 11 strank. S podporo poslancev je to storilo 7 strank, ob parlamentarnih DeSUS, LDS, SDS, SLS+SKD, SNS in ZLSD še vladna NSi, s podporo volivcev pa še DS, Nova, SMS in Zeleni. - ,Vh ^ - IVANA STAMKIČIČ 5. volilna enota (Celje) I. volilni okraj (Šentjur) 1. DeSUS: Emil Kolenc 2. DS: Irena Putrih 3. LDS: Borislav Zupane 4. NPS: Helena Prah 5. Nova: Cvetka Cokan Grenko 6. NSi: Drago Arzenšek 7 SDS: Zoran Justin 8. SLS+SKD: Jurij Malovrh 9. SMS: Marko Diaci 10. SNS: Sandi Kovačič 11. Zeleni: Štefan Obrez 12. ZLSD: Branko Golob 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 2. volilni okraj (C^elje) 1. DeSUS: Danica Homan 2. DS: Anton Vrečko 3. LDS: dr. Slavko Gaber 4. NPS: Jožef Jarh 5. Nova: Cvetka Cokan Grenko 6. NSi: Oskar Kocijan 7 SDS: Franc Jazbec 8. SLS+SKD: Benedikt Beno Podergajs 9. SMS: Rok Rudolf 10. SNS: Miroslav Jurak II. Zeleni: Rudolf Kerš 12. ZLSD: Marijana Kolenko 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 3. volilni okraj (Celje) 1. DeSUS: Edvard Stepišnik 2. DS: Roman Omerzu 3. LDS: dr. Slavko Gaber 4. NPS: Jožef Jarh 5. Nova: Marija Poček 6. NSi: Janez Lampret 7 SDS: Stanislav Hren 8. SLS+SKD: Miroslav Miro Terbovc 9. SMS: Teja Tamše 10. SNS: Rok Kopitar 11. Zeleni: Harald Hari Flis 11. ZLSD: Janja Romih 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 4. volilni okraj (Žalec) 1. DeSUS: Anton Delak 2. DS: Uroš Kolar 3. LDS: Nikolaj Martin Rožič 4. NPS: Helena Prah 5. Nova: Roman Košič 6. NSi: Vilma Tekavc 7 SDS: Jurij Blatnik 8. SLS+SKD: dr. Franc Zagožen 9. SMS: Danijel Novak 10. SNS: Martin Vošnjak 11. Zeleni: Stane Grobelšek 12. ZLSD: Srečko Čater 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 5. volilni okraj (Žalec) 1. DeSUS: Franc Lenko 2. DS: Jože Naglič 3. LDS: Andrej Natek 4. NPS: Marko Jezovšek 5. Nova: Roman Košič 6. NSi: dr. Ivan Dolinar 7 SDS: Franc Sušnik 8. SLS+SKD: Milan Dobnik 9. SMS: Danijel Novak 10. SNS: Martin Vošnjak 11. Zeleni: Marjan Drev 12. ZLSD: Ludvik Semprimožnik 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 6. volilni okraj (Mozirje) 1. DeSUS: Peter Marjan Habjan 2. DS: Verica Sedmak 3. LDS: Ivan Purnat 4. NPS: Marko Jezovšek 5. Nova: Tina Ravnikar 6. NSi: Ivan Glušič 7 SDS: Mirko Zamernik 8. SLS+SKD: Jakob Presečnik 9. SMS: Jurij Kolenc 10. SNS: Marijan Lesjak 11. Zeleni: Danilo Arčan 12. ZLSD: Boštjan Rakun 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 7. volilni okraj (Velenje) 1. DeSUS: Roza Ana Hribar 2. DS: Boris Rak 3. LDS: Jožef Kavtičnik 4. NPS: Aleksandra Recko 5. Nova: Mojca Lorenci 6. NSi: Marjan Salobir 7 SDS: Anton Hojnik 8. SLS+SKD: Herman ArIič 9. SMS: Robert Bah 10. SNS: Iztok Čurči 11. Zeleni: Igor Centrih 12. ZLSD: Bojan Kontič 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 8. volilni okraj (Velenje) 1. DeSUS: Erika Veršec 2. DS: Franc Tomaž 3. LDS: Milan Kopušar 4. NPS: Aleksandra Recko 5. Nova: Nevenka Kamenik 6. NSi: Drago Koren 7 SDS: Peter Radoja 8. SLS+SKD: Marjan Jakob 9. SMS: Andrej Kos 10. SNS: Iztok Čurči 11. Zeleni: Peter Rezman 12. ZLSD: Dragica Povh 13. neodvisni kandidat Peter Črtomir Gorjanc 14. neodvisni kandidat Franc Planinšič 15. neodvisni kandidat Hinko Stakne 6. volilna enota (Novo mesto) 8. volilni okraj (Laško) 1. DeSUS: Matevž Kolar 2. DS: Irena Štraus 3. LDS: Andreja Križnik 4. NPS: Davorin Šoštar 5. Nova: Robert Ličen 6. NSi: Anastazija Deželak 7 SDAS: Mirsad Vukalič 8. SDS: dr. Peter Šuhel 9. SLS+SKD: Peter Hrastelj 10. SMS: Marko Drnovšek 11. SNS: Matjaž Han 12. Zeleni: Zdravko Martun 13. ZLSD: Andrej Mavri 7. volilna enota (Maribor) 1. volilni okraj (Šmarje pri Jelšah) L DeSUS: Alojz Šket 2. DS: Samo Sedmak 3. DSŠ: Anton Jerič 4. GŽS: Nevenka Berglez 5. LDS: Frančišek Branko Pucelj 6. NPS: Bojan Manenica 7 Nova: Sonja Tomašič 8. NSi: Miloš Bevc 9. SDAS: Rasim Šahmanovič 10. SDS: dr. Miran Ulbin 11. SLS+SKD: Franc Potočnik 12. SMS: Ladislav Levart 13. SNS: Danilo Smogavec 14. Zeleni: Ciril Šket 15. ZLSD: Vladimir Blaževič 16. neodvisni kandidat Mirko Justin 17. neodvisni kandidat Milan Robič 18. neodvisni kandidat Valter Skok 3. volilni okraj (Slovenske Konjice) 1. DeSUS: Štefan Vida 2. DS: Srečko Kušter 3. DSŠ: Viljem Padežnik 4. GŽS: Slavica Bedenik 5. LDS: Jožef Košir 6. NPS: Bojan Manenica 7 Nova: Gabrijela Hren 8. NSi: Ana Marija Tisovic Toman 9. SDAS: Avdo Ahmetovič 10. SDS: Rudolf Petan 11. SLS+SKD: Dušan Arbajter 12. SMS: Tadej Slapnik 13. SNS: Ivan Vertnik 14. Zeleni: Rudolf Rečnik 15. ZLSD: Vladimir Obrovnik 16. neodvisni kandidat Mirko Justin 17 neodvisni kandidat Milan Robič 18. neodvisni kandidat Valter Skok Legenda DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije DS - Demokratska stranka Slovenije; Demokrati Slovenije DSŠ - Deželna stranka Štajerske GŽS - Glas žensk Slovenije LDS - Liberalna demokracija Slovenije NPS - Naprej Slovenija Nova - Nova stranka NSi - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka SDAS - Stranka demokratske akcije Slovenije SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije SLS+SKD - SLS+SKD Slovenska ljudska stranka SMS - Stranka mladih Slovenije SNS - Slovenska nacionalna stranka Zeleni - Združeni zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa ZLSD - Združena lista socialnih demokratov Dve novi strokovni šoli Celje se že vrsto let uveljavlja kot študij- sko središče. Ob že utečenih študijskih pro- gramih gradbeništva in strojništva na Šol- skem centru Celje bodo v ponedeljek ob 18. uri na Mariborski 2 odprli Center višjih ii visokih strokovnih šol. Z odprtjem centra, za kate- rega je Mestna občina Celje zagotovila prostor, ureditev in opremo, se bosta doslej izva- janemu programu gradbeniš- tva Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru ter Cen- tru za srednjeveške in novo- veške študije Filozofske fakul- tete v Ljubljani in Tehnološko orodjarskemu centru Sloveni- je pridružila Višja strokovna šola Poslovno-komercialne šole Celje in Visokošolski stro- kovni program za promet Fa- kultete za gradbeništvo Uni verze v Mariboru. NATAŠA PEUNIK Evrobus tudi V Celju Evrobus je svojo pot začel 11. septembra v Mariboru, obiskal naj bi 35 krajev, predvsem ^^ območju Štajerske, Dolenjske, Notranjske in Zasavja, pred kratkim pa se je ustavil tudi v Celji" Evrobus je opremljen kot potujoča knjižnica in informacijska pisarna. Tako dopolnji^r možnosti za iskanje informacij in pridobivanje brezplačnih gradiv o vključevanju Slovenije' Evropsko unijo. SK, Foto: Cf Št. 39.-28. sepimiber2000 DOGODKI 3 Celje pred bankrotom? V pol leta za 530 milijonov tolarjev premalo denarja - Nujni ukrepi, sicer rebalans proračuna [sjoveliran zakon o javnih jjpaiicah določa, da morajo ^občinskih upravah ob pol- letju pripraviti pregled izvr- ševanja proračuna, zato je |,gljski župan Bojan Šrot v (prek mestnim svetnikom prvič poročal o občinskem gospodarjenju v letošnjih prvih šestih mesecih. Glede rezultate, ki v prvem pol- letju kažejo kar 530 milijo- nov tolarjev izpada prihod- l^ov, je poročilo kar samo po jebi narekovalo tudi spre- jem ukrepov, s katerimi bo- ljo v Mestni občini Celje jkušali do konca oktobra uravnotežiti občinske fi- nance. Po ocenah župana Šrota je država »kriva« za blizu 260 milijonov tolarjev manjka v občinskem proračunu, saj so v ministrstvu za finance previsoko ocenili občinske lastne prihodke. Tako so v Celju v polletju zaostajali za načrtovanimi prihodki od davkov na nepremičnine, na posebne storitve ter drugih davkov in dohodnine, ki so jih v državi za Celje previso- ko ocenili, precejšen pa je bil tudi izpad kupnin za do- govorjeno odprodajo nepre- mičnin in zemljišč v občinski lasti. Od letos predvidenih 350 milijonov tolarjev kup- nine za prodaj'o nepremič- nin so v Celju v prvem pol- letju zabeležili le 13,5-od- stotni iztržek oziroma sla- bih 47 milijonov tolarjev, pri prodaji zemljišč pa so načr- tovanih 320 milijonov tolar- jev izpolnili 21,2-odstotno oziroma v višini dobrih 68 milijonov tolarjev. Za kredi- tiranje javnih zavodov s po- dročja kulture, katerih fi- nanciranje je bila začasno dolžna prevzeti občina, so v Celju izgubili še 163 milijo- nov tolarjev. Po zagotovilih občinskih strokovnih služb je do konca leta občinsko blagajno še mogoče uravno- težiti, saj se proračunski pri- hodki in izdatki ne gibljejo skladno z idealnimi dvanaj- stinami. V nasprotnem pri- meru čaka mestne svetnike jeseni sprejemanje rebalan- sa, s katerimi bodo »popra- vili« letošnji proračun. Glede na realna pričakovanja do konca leta v Celju ne bodo odprodane vse predvidene nepremičnine, na drugi stra- ni pa je pričakovati, da bo pričakovan znesek od od- prodaje zemljišč celo prese- žen. 163 milijonov tolarjev, ki jih je Celje izgubilo »na ra- čun« začasnega financira- nja oziroma kreditiranja javnih zavodov s področja kulture, je treba dobiti na- zaj, je prepričan Borut Alu- jevič (LDS). Župana Šrota in mestne svetnike je po- zval, naj se povežejo z osta- limi, enako prizadetimi slovenskimi občinami, in pred Ustavnim sodiščem RS sprožijo spor z zahtevo po povračilu celotnega zneska. Mestni svetniki so v torek podprli tudi program deve- tih ukrepov za uravnoteže- nje proračuna, ki bodo velja- li do konca oktobra, v pri- meru, da ne bodo prinesli želenih rezultatov, pa bo moral župan Šrot napoveda- ti rebalans proračuna. Ukre- pi so pretežno omejevalne narave, pri čemer je na pr- vem mestu stroga prepoved vseh po programu sicer na- črtovanih, a še ne začetih obveznosti; svetniki pa so programu najbolj zamerili to, da je med devetimi ukre- pi le eden takšen, ki odpira možnosti za okrepitev de- narnih prilivov v občinsko blagajno. ^ - J IVANA STAMEJČIČ Praznovanje se nadaljuje v okviru praznovanja šentjurskega občinskega praznika bo v Knjižnici Šentjur danes, v Četrtek, 28. septembra, predstavi- tev knjige Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami. V kultur- nem domu bo jutri, v petek, dobrodelna prodajna slikarska razstava domačih ljubiteljskih slikarjev, v nedeljo pa na Resev- ni obletnica postavitve razglednega stolpa. (BJ) Razrešili direktorja Nadzorni svet NT&RC je na seji pred tednom dni sporazum- no razrešil dosedanjega direktorja družbe Branka Stamejči- ča, ki je funkcijo prevzel pred pol leta in takrat tudi želel, da se po 6 mesecih preverja njegova uspešnost. Družbo bo vodil do imenovanja novega direktorja. TC Planinski cestni punt v KS Planina pri Sevni- ci, ki jo obkrožajo maka- damske ceste državnega pomena, so razburjeni. Po ustanovitvi iniciativnega odbora za izgradnjo dela državne ceste Planina- Sevnica, ki je bila prejšnji teden, so napovedali cest- ni zapori. Po odborovi uradni napo- vedi bo zapora ceste v pone- deljek, 2. oktobra, ob 6. zju- traj. Krajani zahtevajo, da se začne z izgradnjo ceste ne- mudoma. Zaradi večletnih praznih obljub želijo, da si odgovorni iz ministrstva za promet in zveze ter iz direkci- je za ceste kraj ogledajo, od njih pa hočejo dobiti trdna zagotovila o začetku del. V primeru, da se to ne bo zgodi- lo, so zagrozili, da bodo točno teden pozneje zaprli še odsek ceste Planina-Šentjur-Dram- Ije, v naselju Šentjur. Gre za 18 kilometrov dol- go cestno povezavo med Planino in Sevnico, pri če- mer je ostalo le še 5 kilome- trov makadama na šentjur- ski strani, saj je država na sevniški strani za asfalt že poskrbela. Na Planini opo- zarjajo, da je cesta izredne- ga pomena za razvoj kraja in vožnjo na delo, poleg tega pa je pomembna tranzitna povezava med dolenjko in štajersko avtocesto. Prome- ta je vse več, zato tudi pra- hu, očitno pa so Kozjanci enakopravni le pri plačeva- nju davkov, pravijo. Na Planino vodijo kar štiri ceste državnega pomena, ki so, z izjemo povezave s Šent- jurjem, še večji del makadam- ske. Planina ima (čez Jurklo- šter) še povezavo z Rimskimi Toplicami ter s Kozjem. BJ Medgeneraci|ski sporazum »DeSUS ni zgolj stranka upokojencev, saj združuje- mo in zastopamo vse ljudi, ne glede na starost,« pravi predsednik celjskega odbo- fa stranke Bernard Krivec in liodaja, da so nastanku stranke botrovale razmere 'n da je tudi zdaj, po dveh niandatih, ko je bila DeSUS v državnem zboru zastopana lajprej z enim, zadnja štiri '^ta pa s petimi poslanci, stranka v slovenskem poh- otnem prostoru še vedno potrebna. V stranki so prepričani, da Hili rezultati zadnjih štirih ^t. če v vladi ne bi sodelova- tudi DeSUS, precej slabši, ^'^sti kar se tiče reforme po- ^ninske zakonodaje. Sicer se na načelih izkušenj in jj^odrosti, strpnosti in učin- ^'^vitosti ter ustvarjalnosti in poštenosti tudi za prihodnja i'*!"! leta zavzemajo za stabi- gospodarski in socialni l^zvoj države, podpirajo vse '^to, kar je v dobrobit ljudi, ^l^alnih skupnosti in države, ^^to so prepričani, da bodo s Nimi kandidati, med kate- je dobra petina žensk, '^^^stopili prag za vstop v Parlament in še naprej tvor- sodelovali v oblikovanju '^•jenja v Sloveniji. Veseli so, ker jih letos za razliko od državnozborskih volitev v le- tu 1996 podpirajo tudi v Zve- zi društev upokojencev Slo- venije, saj je to tudi odraz njihovega delovanja v prete- klem obdobju. V 1. volilnem okraju 5. volil- ne enote DeSUS kandidira upokojenega gospodarstve- nika, še pred časom direktor- ja celjskega trgovskega pod- jetja Center Emila Kolenca. Prepričan je, da dogodki zad- njih mesecev terjajo nekaj za- menjav imen na slovenskem političnem prizorišču, zlasti pa, da v državni zbor sodi čimveč ljudi iz gospodarstva. Danica Homan, upokojena zobozdravnica, je kandidatka DeSUS v 2. volilnem okraju 5. volilne enote, za kandidaturo pa se je odločila zato, ker ima stranka dober program, ki us- treza ljudem vseh starostnih skupin. Prepričana je, da se ljudje na ključnih položajih - tako v gospodarstvu kot v drugih dejavnostih - v državi ne bi smeli menjati glede na aktualno oblast, pač pa bi moral biti kriterij, po katerem bi jih sodili, zgolj njihova us- pešnost in strokovnost. Kanidat DeSUS v 3. volil- nem okraju 5. volilne enote Edvard Stepišnik izhaja iz gospodarstva, saj je zadnjih 25 let na vodilnih in vodstve- nim delovnih mestih v Klasju, vmes pa je bil med leti 1982 in 1986 dva mandata predsed- nik Skupščine občine Celje. Zaenkrat je simpatizer stran- ke, a obljublja, da bi se v primeru izvolitve takoj včlanil vanjo, za kandidaturo pa se je odločil zato, ker je prepričan, da bi bilo delo v državnem zboru zanj nov izziv. Piko na i k njegovi odločitvi, da je treba razmere na slovenski politič- ni sceni umiriti, so postavili vladni posegi v imenovanje direktorja celjske bolnišnice, na katero je vezan kot nekda- nji predsednik referendum- skega odbora, preko katere- ga smo na Celjskem zbrali denar za gradnjo in obnovo bolnišnice, ter kot član Sveta JZ SB Celje že v drugem man- datu. " I. STAMEJČIČ , ~ - Foto: SHERPA Kandidat v 3. volilnem okraju Edvard Stepišnik, predsednik celjskega odbora DeSUS Bernard Krivec, kandidatka v 2. volilnem okraju Danica Homan in kandidat stranke v 1. volilnem okraju Emil Kolenc. Častni občan po smrti Svetniki so naziv častnega občana občine Šoštanj po- smrtno podelili Viktorju Koj- cu. Slavnostna seja bo jutri, v petek, ko bodo podelili tudi občinsko priznanje GD Ga- berke ter plaketo občine Šo- štanj, ki jo bo prejel Franc Skornšek. (MK) POSVETU Avstrija zaostruje odnose DUNAJ, CELOVEC, 24. septembra - Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pozdravnem govoru ob prazniku sudet- skih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih skle- pov v okviru pogajanj kandi- datk za vstop v EU. Deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider pa je ob začetku slovesnostih od 80. obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra, znova poudaril, da na avstrijskem Koroškem ne bodo postavili dvojezič- nih, nemško-slovenskih kra- jevnih napisov in da Koroška o tem ne potrebuje poduka od zunaj. Švicarji niso ksenofobi BERN, 24. septembra - Švicarji so na nedeljskem re- ferendumu zavrnili predlog, da bi število tujih državlja- nov v državi zmanjšali z 19,3 na 18 odstotkov vsega prebi- valstva. IMF za nižjo ceno nafte PRAGA, 24. septembra - V Pragi se je sestal denarni in finančni odbor Mednarodne- ga denarnega sklada (IMF), da bi določil glavne naloge IMF ter rešil vprašanje viso- kih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Finanč- ni ministri in guvernerji cen- tralnih bank članic skupine G-7 so se dogovorili, da zno- va posredujejo v korist skup- ne valute evra, če bo to po- trebno, obenem pa so pove- čali pritisk na države proizva- jalke nafte, da naj prispevajo k znižanju cene nafte. Ob robu zasedanja so potekale številne protestne prireditve nasprotnikov IMF. Drugi krog v ZRJ? BEOGRAD, 26. septembra - Jugoslovanska zvezna volil- na komisija je razglasila, da bo za izvolitev predsednika ZRJ potreben drugi krog voli- tev, opozicijski kandidat Vo- jislav Koštunica pa je to mož- nost zavrnil. Izidi lokalnih volitev še niso znani. □ DOGODKI Brez vode in elelctrilce na meji Mednarodni mejni prehod Pavli- čevo sedlo so za mednarodni promet uradno odprli 5. maja letos, kljub temu pa so delovne razmere na sa- mem prehodu še vedno neurejene. Minister Anton Bergauer je z avstrij- skimi kolegi obiskal mejni prehod v sklopu pregledov meddržavnih pro- jektov. Mejni prehod je v poletnih mesecih prečkalo tudi do 300 vozil dnevno, v tem času se je številka spustila na približno 50. Preseneča dejstvo, da policisti in cariniki še vedno delajo v nemogočih razmerah. Brez vode, elektrike, sanitarije na avstrijski strani meje so neurejene, pogosto se dogaja, da so telefonske zveze prekinjene. Pot- niki iz avstrijske smeri se velikokrat ustavijo šele ob novem carinskem ob- jektu 30 metrov niže, ki je vreden 200 milijonov tolarjev, vendar še ni v upo- rabi. Nočne preglede vozil in razna administrativna dela opravljajo usluž- benci s svetilko. Minister Bergauer je z nemogočimi razmerami na mejnem prehodu sicer seznanjen, težak položaj se po njegovem vendarle izboljšuje, za ureditev razmer pa sta menda pristojni notranje in fi- nančno ministrstvo. Z avstrijske strani sta se ogleda udeležila koroški deželni minister Georg VVurnitzer, zadolžen za obmejne zadeve, ceste, kmetijstvo in okolje ter župan Železne Kaple dr. Peter Haderlap. Avstrijska stran je z deli pre- hitela slovensko, saj je cesta do prehoda že asfaltirana. Za približno enako dolži- no trase kot na naši strani, vendar ob manj zahtevni izvedbi, so porabili 36 milijonov šilingov, Slovenijo bo vsa za- deva stala devetsto milijonov tolarjev. Na naši strani izvajajo na zadnjem delu trase zemeljska dela, vožnja po razriti trasi pa terja od voznikov že kar akrobat- ske spretnosti. Zadnji odsek ceste bo vreden 340 milijonov tolarjev, po zagotovilih Marjana Vengusta, pomoč- nika generalnega direktorja CMC Celje, pa bo končan do junija 2001. V nadaljevanju obiska si je minister Bergauer ogledal mrežo regionalnih in lokalnih cest v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline, (odseka Ljubno-Lu- če in Podvolovljek-Kranjski Rak ter posodobitev ceste v Logarski dolini), ki še nekaj časa ne bodo omogočale normalne prevoznosti pričakovanim kolonam turistov. Za najbolj kritičen del ceste skozi Luče pripravljajo štiri možne različice. EDI MAVRIČ Največji zalogaj občine Tabor Prebivalci občine Tabor so se množično udeležili in iskreno veselili slovesnosti ob otvoritvi dveh odsekov cest, v skupni dolžini 2,3 kilometra, ki so ju v letošnjem letu modernizirali in asfaltirali. Gre za odseka Ojstriška vas - Kurnik in Ojstriška vas - Klovn. Kot je povedal Milan Lesjak, član odbora za gradnjo, so prizadevanja za to, kar jim je sedaj uspelo, stara že pol stoletja, toda zaradi različnih vzrokov nikoli niso bila uresničena. Zbranim je govorila tudi taborska županja Vida Slakan, ki je na kratko orisala postopke, ki so pripeljali do takega zaključka, poudarila pa je, da je bil to za taborsko občino največji finančni zalogaj doslej, vreden 35 milijonov tolarjev. Občina je potrebna sredstva sicer zagotovila, še vedno pa računa na prispevek krajanov. Kulturni program so pripravili Moški pevski zbor PD Ivan Cankar in najmlajši iz vrtca in šole. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil dekan Polde Selčan, so Vida Slakan in svetnika Leopold Drča in Milan Blatnik prerezali trak in s tem cesto izročili namenu (na sliki). Slovesnost so zaključili z družabnim srečanjem. T. TAVČAR Šentjur včeraj, danes, jutri v deset let starem mestu se ozirajo nazaj ter gledajo naprej V Šentjurju, kjer se spomi- njajo 10-letnice mesta, so pri- pravili v soboto slovesno aka- demijo. Tam so podelili mest- na priznanja, tri listine me- sta Šentjur ter prvi kipec sv. Jurija. Najvišje, kipec, je pre- jel za štiri desetletja dela v zdravstvu Anti Svetina dr, med., pri čemer so opozorili še na njegovo delo v druš- tvih. Med dobitniki mestnih li- stin so Plezalni klub Rifnik (organizator letošnje sloven- ske himalajske odprave na Lhot- se). Kmetijska in gospodinj- ska šola Šentjur (za 90-letni- co obstoja in pomoč pri ureja- nju mesta) ter športni delavec Vili Romih (za razvoj nogo- meta). Na prireditvi je ob pev- ki mariborske opere Dragici Kladnik-Dadi in Moškem pev- skem zboru skladateljev Ipav- cev nastopilo precej uspešnih mladih glasbenikov, s čemer so hoteli v Ipavčevem mestu opozoriti na svojo večno pre- danost glasbi. Mestni župan Florjan Cveto Erjavec je na prireditvi opo- zoril na dosedanje dosežke ter pomembne načrte mladega me- sta, ki jih je pred tem predsta- vil na tiskovni konferenci. Po- vedal je, da so med drugim napredovali na področju ko- munalne urejenosti, saj so zgra- dili nujni kolektor ob Pešnici, naslednja faza pa bo priključi- tev na načrtovano čistilno na- pravo. Veliko pozornosti so posvetili vzdrževanju ulic in novi javni razsvetljavi ter pro- metni varnosti, še zlasti pri šoli v središču mesta. Pri oze- lenitvi mesta jim je v pomoč 8 delavcev v okviru javnih del, kmetijska šola in Vrtnarstvo Celje z arhitektom, saj so se lotili načrtne ureditve mesta. Začeli so pri železniški posta- ji, prihodnje leto bodo nada- ljevali v Hruševcu. Dolgoročno se bodo posve- tili predvsem prizadevanjem za postavitev centralne čistil- ne naprave ter gradnji obvoz- nice sever-jug, saj se zvrsti skozi mesto dnevno nič manj kot 12 tisoč vozil. V bližnji prihodnosti se želijo lotiti ce- ste Leona Dobrotinška, ki je trenutno najmanj urejena in prometno najnevarnejša, želi- jo pa tudi državni denar za glavno križišče. Mesto se prav tako priprav- lja na izdajo fotomonografije, za kar so povabili k sodelova- nju dr. Igorja Grdino, Vinka Skaleta in Miljenka Licula. BRANE JERANKO Vojnišici praznični mesec Praznovanje pričeli z položitvijo temeljnega kamna in novo cesto Občani občine Vojnik v sep- tembru in oktobru praznuje- jo svoj peti občinski praz- nik. Prejšnji petek so položi- li temeljni kamen za gradnjo dveh stanovanjskih objek- tov v Globočah in odprli as- faltirano 800 m dolgo cesto Trnovlje-Selce. Cesta, ki leži v hribovitem delu, je bila v slabih vremen- skih razmerah težko prevozna in ena najslabših cest v občini Vojnik. Z deli so pričeli v letošnjem letu in opravili 422 delovnih ur, krajani pa so ma- ja pripravili še družabno sre- čanje in izkupiček namenili rekonstrukciji ceste. Septembra je občina Vojnik odkupila 24 originalnih škar- jerezov slikarke Doroteje Hau- ser, ki so bili v lasti Celjanke Rožene Pelikan. Zaradi tega ob občinskem prazniku ne bo- do organizirali nobene večje prireditve, saj menijo, da ima ta nakup prav tako pomem- bno vrednost za občane kot kakšna prireditev. Osrednja prireditev bo v sre- do, 4. oktobra, .v Kulturnem domu Vojnik, ko bodo dekanu Alojzu Vicmanu iz Nove Cerk- ve podelili zlati vojniški grb, srebrna bosta prejela ravnatelji- ca vojniške osnovne šole Maj- da Roje in Štajerski rogisti. bronaste grbe pa bodo dobili: Vokalni kvintet bratje Gregorc in Marijan Pelin s Frankolove- ga ter Žarko Samec iz Vojnika. Ob prazniku bodo v Škofji vasi 11. oktobra odprli tudi novo čistilno napravo, ki jo je vojniška občina zgradila v so- delovanju s celjsko. Prireditve ob občinskem prazniku bodo do konca okto- bra. Predstavila se bodo druš- tva, ki so se prijavila na občin- ski razpis. V prazničnem času bodo predstavniki Društva upo- kojencev Vojnik obiskali vse starejše, bolne in osamljene člane vojniškega društva. NATAŠA PEUNIK Osemletka na Rečici Najpomembnejša pridobi- tev ob prazniku občine Mo- zirje je brez dvoma nova os- novna šola na Rečici ob Sa- vinji, za katero so si krajani prizadevali polna tri deset- letja. Župan Mozirja Jože Kramer je prepričan, da so s to naložbo zagotovili obstoj in nadaljnji razvoj Rečice in njenega zaledja. Med počitnicami so adapti- rali tudi šolo v Mozirju, v celoti obnovili streho podruž- nice v Šmihelu, s preureditvi- jo sanitarij v mozirskem vrtcu ter preselitvijo rečičkih malč- kov v dosedanjo šolo so zado- stili tudi prostorskim zahte- vam, kar je pogoj pred uvedbo devetletke. Z občino Gornji Grad so zgra- dili prepotreben vodovod za potrebe krajanov Home in Pod- homa, s tem pa zagotovili do- volj pitne vode za 35 domačij. Za večjo prevoznost in odpravo poplavne ogroženost je poskrb- ljeno z novim mostom preko Savinje, z izgradnjo povezo- valnega med Rečico in zbiral- nim vodom na Prihovi pa so rešili ekološki problem, saj je v preteklosti voda iz rečičke kanalizacije tekla naravnost v potok in naprej v Savinjo. Tudi sicer so v Mozirju ekološko osveščeni, saj so v teh dneh predali namenu povečano či- stilno napravo v Lokah, vredno 30 milijonov tolarjev. Na slavnostni seji sveta ob- čine Mozirje v novih prostorih rečičke šole so se zaslužnim krajanom oddolžili z občin- skimi priznanji. Zlato plaketo s priznanjem občine Mozirje so prejeli Osnovna šola Mozirje, Planinsko društvo Mozirje in Lovska družina Rečica ob Savinji, diplomo in denarno nagrado so podelili Jani Jo- van, za častnega občana Mo- zirja pa so proglasili častnega kanonika Alojza Žagarja. EDI MAVRIČ Foto: CIRIL SEM Več kot tisoč domačinov se je udeležilo otvoritve rečičke šole. PO DRŽAVI Opozorilna stavka zdravnikov LJUBUANA, 21. septem. bra - Sindikat zdravstva it, socialnega varstva Slovenija je za petek, 6. oktobra, n^. povedal dveurno opozorilno stavko v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. V časii stavke, med 8. in 10. uro, bo delo potekalo tako kot ob državnem prazniku, zago. tovljeno pa bo opravljanje vseh nujnih storitev. Politična men javQ vElesu? LJUBLJANA, 21. septem- bra - Vlada je na četrtkovi seji razrešila v. d. direktorja Elektro-Slovenije (Eles) Ve- koslava Korošca, ministrj tvo za gospodarske dejavno sti pa je za novega v. d. direk- torja Elektro-Slovenije pred- lagalo vodjo sektorja za trgo vino v Elesu Vitoslava TUrka Korošec je na novinarslc konferenci izrazil trdno pre pričanje, da gre za politična odločitev. Peterle pisal Kučanu LJUBUANA, 22. septem bra - Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je v pi- smu predsedniku države Mi- lanu Kučanu zapisal, naj ta s podpisom ukazov o odpokli- cu pripomore, da se sedanj^ nezakonito stanje - ko kljuS izrecni dikciji 46. člena Zai kona o zunanjih zadevah ne| kateri izmed pogodbenih ve- leposlanikov ostajajo na svo- jih mestih - ne bo nadaljeva- lo. Kovaču Rožancevfl nagrada KOMEN, 23. septembra • Na domačiji pisatelja Marja- na Rožanca v Volčjem gradu pri Komnu so podelili nagra- do za esejistiko, ki nosi ime pokojnega knjižnega ustvar- jalca - utemeljitelja sodob- nega slovenskega eksisten- cialno-filozofskega eseja. Osmi nagrajenec po vrsti je pisatelj in filozof Edvard Ktt vač, avtor esejistične zbirl^ Oddaljena bližina. Spomin na Trubarja STUTTGART, 24. sep^ tembra - Ljubljanska župa- nja Viktorija Potočnik je v soboto na tiskarni Ulricha Morharta v Tubingen, kjer je Primož Trubar leta 1550 na- tisnil svoji prvi knjigi Abe- cednik in Katekizem, odkri- la spominsko ploščo Primo-j žu Trubarju. Nove pripombe k zakonu LJUBLJANA, 26. septem- bra - Delodajalsko-sindikal- na nesoglasja zaradi predlo- ga zakona o delovnih raz- merjih so po seji ekonoiTT sko-socialnega sveta še več- ja, saj so delodajalci prese- netili tako vlado kot sindika* te z vračanjem razprave n^ že obdelane teme. AKTUAINO 5 Dolge noči v Plavi laguni Sporna Centrova dežurna trgovina razburja stanovalce Plave lagune - Je rešitev v prepovedi prodaje alkohola, skrajšanju delovnega časa ali drugi lokaciji trgovine? Ko je trgovina v spalnem ,3selju Plava laguna ob Ljub- jj^nski cesti v Celju začela (,[,ratovati 24 ur na dan, ni jjhče pričakoval, da bo le i,gkaj mesecev kasneje med jtanovalci ter na drugi strani nočnimi obiskovalci trgovi- ne, trgovskim podjetjem Cen- ter in Mestno občino Celje izbruhnila prava vojna. Sta- novalci so slednjo pozvali, [jaj tej poslovni enoti odvza- me status dežurne trgovine, liiji bo potekel 31. decembra. Celjsko nočno življenje je s 24-urnim obratovalnim časom Centrove poslovne enote Lož- nica sicer dobilo novo dimen- zijo, saj je trgovina predvsem pri mladih postala nepogreš- ljiva pri njihovih nočnih zaba- vah. Žal pa je kmalu prišlo do konfliktov s stanovalci Plave lagune, ki so se začeli pritože- vati nad hrupom, ki ga pov- zročajo avtomobili na parki- rišču, mladina na klopeh pod balkoni in občasno razbijanje steklenic in glasna glasba. Starejši proti, mlajši za Ker se na južni strani Plave lagune zaradi skoraj popolne akustike v popolni tišini jasno sliši tudi malce glasnejši po- govor, ni težko razumeti, za- kaj stanovalci ne morejo spa- ti. Nekaterim pa je očitno že zmanjkalo potrpljenja, ker so se z »žurerji« začeli prepirati, pred nekaj tedni je nekdo iz- med njih z balkona vrgel celo kamen, čigar drobec je poško- doval mladeniča, ki je moral poiskati zdravniško pomoč. Stanovalci so ogorčeni in krivdo valijo na Mestno obči- no Celje, ki bi po njihovem mnenju morala poslovni enoti Ložnica odvzeti status dežur- ne trgovine. »Mar Celje potre- buje dežurno trgovino in res verjamete, da normalni obča- ni kupujejo kruh in mleko ob enih zjutraj?« sprašujejo sta- novalci mestne oblasti v pi- smu. Vsi pa niso za »izgon« dežurne trgovine. »Trgovina je lahko odprta 24 ur, a morali bi slediti švedskemu zgledu: po 22. uri prepovedati prodajo alkohola,« rešitev predlaga Alenka Stergar, stanovalka Ljubljanske 54. »Prodamo več sendvičev kot pijače,« se bra- nijo v trgovini. Po mnenju Milana Sevška z Ljubljanske 64 je težava drug- je. »Klopi pred trgovino so postale zbirališče mladine in tako bo, dokler bo trgovina ponoči odprta, ne glede na to, ali bodo prodajali alkoholne pijače ali ne, ker si jih nekate- ri sem že pripeljejo.« Mlajši stanovalci Plave lagu- ne nimajo proti dežurni trgovi- ni nič. »Je nekaj najlepšega, kar se nam je lahko zgodilo, ker lahko grem v soboto pono- či, ko pridem iz mesta, preden grem spat, še na sendvič,« po- jasnjuje eden izmed študentov. Občina: O trgovini po novem letu Kako rešiti težavo? Načelnik oddelka za pravna in premo- ženjska vprašanja ter gospo- darstvo in kmetijstvo pri Mest- ni občini Celje Ivan Pfeifer pojasnjuje, da »ima Centrova poslovna enota status dežurne trgovine do novega leta, odvze- ti pa ji ga ne smemo, dokler organi javnega reda in miru ne ugotovijo kršitev, inšpekcijske službe pa nepravilnosti. Če tr- govini danes skrajšamo obra- tovalni čas, nas lahko trgovsko podjetje Center toži zaradi iz- pada dohodka.« Dežurna trgo- vina bo tako odprta vsaj do novega leta, takrat pa bodo na Mestni občini po spremenje- nem občinskem pravilniku po- novno premislili o izdaji dovo- ljenja za dežurstvo. »Težava ni v trgovini, ampak v ljudeh, ki jo obiskujejo, tega pa marca letos ob izdaji dovoljenja nika- kor nismo mogli predvideti,« pojasnjuje Pfeifer. Kaj lahko potemtakem kra- jani sploh storijo? »Imajo dve možnosti: redno naj pridobi- vajo dokaze o kršitvah in bud- no sledijo spremembam ob- činskega pravilnika ter meri- lom in kriterijem, ki jih bodo upoštevali pri izdajanju novih dovoljenj,« stanovalcem Plave lagune svetuje Pfeifer. Po besedah stanovalcev je podjetje Center poskrbelo, da še ponoči odstranijo vse sledi nočnih zbiranj, tako da zjutraj pred trgovino ni več razbite steklovine in drugih vrst od- padkov, hrup pa ostaja. Priha- jajoča zima bo sicer mladino znova odgnala s klopi v loka- le, diskoteke in druge zaprte prostore, težava pa s tem ne bo rešena. Celje kot tretje mesto v državi nujno potrebuje vsaj eno dan in noč odprto trgovi- no, a očitno ta ne bo mogla obratovati v spalnem naselju, ampak na prostoru, kjer se nihče ne bo pritoževal zaradi Za mnenje smo poklicali še trgovsko podjetje Center, kjer so nas napotili k direk- torju Borisa Krajncu. Žal ga do zaključka redakcije ni- smo uspeli dobiti. hrupa, ali pa bo ta trgovina morala najeti svoje varnostni- ke, tako kot denimo v Ljublja- ni, kjer v 24 ur odprti trgovini na železniški postaji daljše za- drževanje s steklenico v roki zaradi goril v majicah z napisi »Varnost« ni mogoče. Stano- valci bodo lahko spali, mladi in malo manj mladi pa bodo še vedno lahko ob nočnih urah kupovali sendviče. PRIMOŽ CIRMAN Foto: GAŠPER DOMJAN Stanovalci Plave lagune zahtevajo, da se dan in noč odprta vrata dežurne trgovine v nočnih urah zaprejo. »Naj pride župan spat sem za tri dni!« Zbrali smo nekaj mnenj stanovalcev in obiskovalcev trgovine v Plavi laguni. Ne- katerim je že zmanjkalo po- trpljenja, drugi so zmernej- ši, tretji pa nimajo nič proti trgovini. Drago Hladin: »Le v >demo- kratični< Sloveniji mora biti trgovina odprta celo noč. Nik- jer v Evropi ni tako, le pri nas morajo uboge delavke garati pozno v noč. Mladina pa pri- Na pod naše balkone in navi- ja nekakšno bobnanje, ki naj 1)1 bilo glasba. Najhuje je med vikendi, sedaj, ko so namestili ^^ nove hladilne naprave, pa tako kot med bombardi- ranjem Berlina 1945. leta. Žu- P^na vabim na brezplačno trid- "^.^viio bivanje k meni, da bo J^lel, če bo lahko neprespan Soldne normalno delal.« ^lilan Sevšek: »Trgovina bi korala biti odprta le do 22. ["'f. ker je tik pod balkoni ^žko prenašati nočni hrup. prihaja z avtomobili, Mterih navija glasno glasbo. ^Ije lahko ima trgovino od- ''fto 24 ur na dan, če se ponud- niku to finančno izplača, mo- rala pa bi biti na drugi lokaci- ji, ker v takšno mirno okolje ne spada.« Matej Šibanc: »Sam sicer ne živim tu, sem pa bral v časopisu, da se stanovalci pri- tožujejo nad hrupom. Dobro je, da imamo non-stop odprto trgovino, ker lahko v njej v poznih urah kupim kruh in druga živila, ki jih na bencin- skih servisih ni mogoče dobi- ti.« PRIMOŽ CIRMAN Foto: GAŠPER DOMJAN Drago Hladin Milan Sevšek Matej Šibanc V spomin na teharske žrtve v nedeljo, 1. oktobra, ob 11. uri, bo na Teharju pri Celju obletna slovesnost v spomin na žrtve teharskega taborišča. Slovesnost se bo pričela z mašo, ki jo bo ob somaševanju vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Maši bo sledil spominski program, ki ga bo oblikovala Nova slovenska zaveza. N. P. Družba za časopisno In radijsko dejavnost, Prešernova 19, Celje Na temelju 43. in 44. člena družbene pogodbe nadzorni svet družbe objavlja razpis za direktorja družbe. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: -visoka ali višješolska izobrazba, -vsaj pet let prakse na področju poslovodenja, -organizacijske in vodstvene sposobnosti, -od kandidatov pričakujemo program razvoja družbe. Mandat traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Prijavo na razpis z listinskimi dokazi o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »razpis za direktorja« na naslov družbe v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Plaketa Lojzetu Kampušu v Preboldskem gaju je bilo v soboto drugo srečanje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, ki ga je organiziralo predsedstvo območnega združenja vetera- nov. Zbrane veterane in druge udeležence srečanja je najprej pozdravil predsednik območnega združenja Lojze Kampuš, ki je v nadaljevanju spregovoril o pomenu njihove organizacije, ki postaja vedno bolj pomemben dejavnik v naši družbeni skupno- sti in varuh vrednot, ki so se izkristalizirale v slovenski osamosvojitveni vojni. Za njem je povzel besedo generalni sekretar ZVVS Jože Kuzman, ki je Lojzetu Kampušu tudi podelil plaketo ZVVS za njegovo aktivno delo v času osamosvo- jitvene vojne in pri vodenju območne organizacije. D. N. □ GOSPODARSTVO Minister Zagožen poiasniuje Vlada bi lahko pokrila vsaj stroške zaradi izgube delovnih mest, meni nadzorni svet Gorenja - Zahteva o prodaji delnic ni nemoralna, meni minister Sklep vlade, da lahko mini- strstvo za gospodarske dejav- nosti podpiše pogodbo o ka- pitalski naložbi oziroma po- moči Gorenju v višini 410 milijonov tolarjev šele takrat, ko bo prejela obvestilo, da je Gorenje izkoristilo vse notra- nje rezerve, tudi z dezinvesti- ranjem svojih kratkoročnih naložb, je nadzorni svet ve- lenjske družbe ocenil kot po- vsem nesprejemljiv. Meni namreč, da je kakršnokoli pogojevanje pomoči v tem trenutku neprimerno. Kot je poudaril predsednik nadzornega sveta Marko Voljč, se v Gorenju na vse načine trudijo, da bi odpravili posledice požara, vlada pa bi pri tem morala razmišljati vsaj to, da pokrije stroške, ki so nastali z izgubo dela 240 delavcev v Galvani. Uprava Gorenja sklepa vlade, ki pred- videva tudi 100 milijonov to- larjev pomoči ministrstva za delo, ni želela komentirati, se je pa v začetku tedna z javnim pismom oglasil minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen in poskušal pojasni- ti, zakaj takšna odločitev vla- de. Poudaril je, da so pred- stavniki večih ministrstev na sestanku s predstavniki Gore- nja že sredi septembra ugoto- vili, da Gorenje kot velika za- sebna družba ne more dobiti neposredne državne pomoči, obstaja pa možnost nakupa kapitalskega deleža. »Če je država danes prek skladov že blizu 30-odstotni lastnik Go- renja, ne vidim bistvene razli- ke, če bi postala lastnik še dodatnih 0,8 odstotka,« ugo- tavlja Zagožen. Zato ministrstvo za gospo- darske dejavnosti ne vidi nič nemoralnega v tem, če od Go- renja pričakuje, da bo najprej prodalo tiste vrednostne pa- pirje, ki jih ni kupilo zaradi potreb svojega poslovanja, in šele nato prejelo nepovratno denarno pomoč. To velja, pravi minister, tudi za 250 mi- lijonov tolarjev delnic Dela, ki jih je Gorenje kupilo od Kapi- talske družbe dan pred spre- membo vodstva v tej družbi, in to po ceni, ki je bila za 23 odstotkov višja od tržne. JANJA INTIHAR [Foto: HINKO JERČIČ Medtem ko so v. Ljubljani kar nekaj časa prestavljali razpra- vo o pomoči Gbrenju, so v Velenju izdelali deset milijonti pralni stroj. Podarili ga bodo v humanitarne namene. Inšpektorji spet na obisku V Mlekarni Celeia pričakujejo ugodne ocene veterinarskih inšpektorjev za mleko - Celotna proizvodnja po evropskih standardih Od 2. do 6. oktobra se bo- do v Sloveniji spet mudili evropski veterinarski inš- pektorji. Tokrat bodo obi- skali mlekarne, ki so regi- strirane za izvoz izdelkov v države Evropske unije. Tre- nutno ima izvozno dovolje- nje šest obratov - Pomurske mlekarne, Ljutomer, Mari- borska mlekarna, mlekarna v Vipava, sirarna Ljubljan- skih mlekarn v Kočevju in mlekarna Celeia, v kateri so se inšpektorji za mleko na- povedali za 5. oktober. Evropski veterinarski inš- pektorji se nameravajo ob obisku v Sloveniji seznaniti tudi s predpisi, ki urejajo pri- delavo in predelavo mleka. Med drugim naj bi jih zani- malo, od kod in kako prihaja mleko v mlekarne, kako so organizirani prevozi mleka, kako so urejeni objekti za re- jo govedi in kako je pri nas zagotovljena sledljivost. V Arji vasi upajo na ugodno oceno, saj je že republiška veterinarska inšpekcija, ki si je mlekarno temeljito ogleda- la konec junija, ugotovila, da proizvodnja ustreza vsem slovenskim in evropskim predpisom o zagotavljanju ustreznih pogojev za predela- vo mleka. Poleg tega je mle- karno Celeia ocenila kot naj- bolj urejen mlečni obrat pri nas in ji dodelila izvozno šte- vilko za celotni proizvodni program. Naj spomnimo, da je še v začetku leta celjska mlekarna dobila povsem drugačno oce- no. Predstavniki veterinarske uprave so namreč takrat ugo- tovili vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki pa so jih v Arji vasi dosledno odpravili. »Za prilagoditev proizvodnje evropskim standardom smo morali plačati kar visoko ce- no,« pravi direktor mlekarne Marjan Jakob. »V odpravlja- nje vseh pomanjkljivosti smo vložili 170 milijonov tolarjev in pol leta trdega dela, pri tem pa je morala proizvodnja ne-, moteno teči. V preteklih dveh mesecih smo sicer morali ne- koliko več pozornosti name- niti še seznanjanju zaposle- nih z veterinarskim tržnim re- dom, vendar z zadovoljstvom ugotavljamo, da so vsi izdel- ki, ki pridejo iz Arje vasi, na- rejeni po evropskih standar- dih.« Junija so v mlekarni vpeljali tudi sledljivost izdel- kov, kar pomeni, da lahko ob vsakem času ugotovijo, kje se nahajajo in v kakšnih količi- nah. »Če bi bilo s katerim od izdelkov karkoli narobe, bi lahko še neprodane količine takoj umaknili iz uporabe,« pojasnjuje Jakob. Direktor Celeie Marjan Ja- kob že nekaj časa ne želi odgovarjati na vprašanja o povezovanju mlekarne s Po- murskimi mlekarnami. Po avgustovskih napovedih naj bi skupno podjetje zaživelo v začetku prihodnjega leta, vendar tako v Arji vasi kot v Murski Soboti še niso objavi- li sklica skupščin, na katerih bi odločali o povezovanju, V mlekarni so v preteklih mesecih uvedli tudi zelo strog nadzor prevoznikov njihovih izdelkov, občutno pa so zmanjšali tudi negativne vpli- ve proizvodnje na okolje. -~ :!::!i SOBOTA, 30.9. ■ ■isisi ■ ssisisssssss-; ■■ J : ■ - ■ ■ ■ ^ Nogomet III. SNL - sever, 8. krog Ptuj: Ptuj - Usnjar, Zreče: Zrt če - Hajdina, Vransko: Vran sko - Kovinar Mascom, Rog> tec: Mons Claudius - Stojnc (vse ob 15.30) Košarka 1. SKL - ženske, 3. krog Škofja Loka: Odeja Marmor Merkur Celje (17.30). Liga Kolinska, 1. krog Laško: Pivovarna Laško - Ttl glav. Zreče: Rogla Atras - gorje, Škofja Loka: Loka kavi - Savinjski Hopsi, Sežani Kraški zidar - Kemoplast ^ pos. 1. B SKL, 1. krog - Ljubijo na: Union Olimpija ml. - ^^ nex. Rokomet I. DRL (ž), 3. krog - Žale^ Žalec - Vegrad Velenje (19)^ NEDEUA, 1.10. . Nogomet L SNL, 11. krog - Celje: C\ Celje Publikum - Rudar. II. SNL, 9. krog - LendaV^ Nafta - Esotech Šmartno, Si' venske Konjice: Dravinja Jadran Šepič, Ljubljana: Vi^' tor&Vektor - Šentjur 15.30) PISMA BRALCEV 17 ioDMEVI Tresla se je gora, rodila se ■ • »M jemis ' vam treba iti v ZRJ, da bi ^■jeli, kako potekajo jugoslo- vansko-balkanske volitve fgdsednika. Podobni sceni 5te lahko priča tudi v mestecu Savinji v času volitev v KŠCR. Še posebej, če ste se jih udeležili letos oziroma ste si [O vsaj želeli. Vsem članom ^.jtop na občni zbor in s tem posredno na volitve namreč jploh ni bil omogočen. Tak- sne ali drugačne težave pri y5topu na javni občni zbor so je dogajale v glavnem voliv- cem vodstvu nasprotnega ta- bora. Za lažjo prepoznavnost so bili ti na seznamu za pre- verjanje članstva zapisani z malimi tiskanimi črkami. Da bi prišlo na volitve čim vef volivcev, se je vodstvo potrudilo že pred samimi vo- litvami. Članom je po elek- tronski pošti poslalo Obvesti- la o volitvah, v katerih je eno- stransko prepričevalo, koga naj volijo. Ker vsi člani nimajo elektronskega naslova, imajo pa zagotovo telefone, so ne- katere izmed njih klicali do- mov, in to v času uradnih ur RŠCR-ja. Da imajo res totalno oblast, je razvidno tudi iz na- slednjega pripetljaja. Nek štu- dent se je želel na dan volitev Nilaniti v klub. A še preden se ,je včlanil, je moral zagotoviti, da bo volil dotedanje vods- tvo, drugače ga ne bodo vpi- sali (o resničnosti tega dogod- ka priča uradna izjava). Višek vsega pa je njihov »demokratični« duh dosegel s svojevoljnim razlaganjem 6. člena statuta KŠCR-ja, ki opre- deljuje članstvo. Po tem členu statuta je lahko član kluba vsak študent s stalnim ali za- časnim prebivališčem na ob- močju Upravne enote Celje, l^se izobražuje po dodiplom- skem ali podiplomskem štu- diju. Nadalje je zapisano, da članstvo nastopi s podpisom pristopne izjave in z original- '^ini potrdilom o šolanju za tekoče ali preteklo akadem- sko leto. Vodstvo je pristopne '^jave brucov s potrdili za štu- (iijsko leto 2000/01 le deponi- f3lo. Bruci so lahko npr. dobi- " karte za kino, niso pa smeli Voliti. Z moralnega stališča je primer absurden. Volili so «hko tisti, ki jim 30. septem- '"'a poteče status študenta, ki jim bo klub v novem ^'^dijskem letu namenjen, pa S pravnega staHšča pa je Primer nekoliko bolj zaple- Postavlja se vprašanje, Mkšen status ima posamez- ^^^ meseca septembra, ko ^^ 31. avgusta poteče status ^'jaka in je sprejet na visoko- °lski zavod, a se novo študij- Ji^o leto še ni začelo (1. ok- J^er). Potrebno je bilo poi- pravno pomoč. Odvet- in Varnostni svet Sveta l^^S sta ta zaplet rešila v '^'^du z Zakonom o druš- Zakonom o skupnosti , ^dentov. Zakonom o viso- šolstvu in statutom Uni- v Ljubljani (kot sta za- »^'sala). Na dan volitev pa si je premislil tudi sam ŠOLS in bruci so ostali zunaj. Le česa so se Ljubljančani tako ustra- šili? Tako restriktivno ravna le nekdo, ki ga je strah. Strah, da ne bo imel več pravice uprav- ljati z milijoni, ki pritekajo na klubsko organizacijo. Če vodstvo res skrbi za to, da se denar v polni meri vrača čim širšemu krogu študentov, če- mu potem take zrežirane vo- litve in čemu podaljšanje mandata na dve leti. Bojim se, da ne bo naslednje leto še slabše in da bo predsednik na volilnih listkih kar obkrožen, kot letos ponekod v Jugosla- viji. Če je Celje res ena velika vas, kot je nekoč dejal pred- sednik KŠCR-ja (glej februar- sko številko Mezinca, str. 5), potem to res ne pomeni, da mora biti klub njegova naj- večja štala. HELENA KOJNIK, Celje Zanemarjen vojniški parki. čestitam piscu prispevka v NT št. 38 o tem, kako je park v Vojniku onesnažen. Gospod B. R., bili ste pogumni, da ste enkrat tudi vi napisali nepri- stranski članek o zapušče- nem in skrajno zanemarje- nem delu edinega, nekoč po- nosa tega kraja - Titovega parka. Še ne tako dolgo nazaj, sem sam veliko hodil tja na spre- hod s svojo malo hčerkico. Videl sem osnovnošolce, ki so imeli učno uro risanja v naravi, tudi otroci iz vrtca so hodili tja na brezskrbno pote- panje. A kam naj sedaj gre- mo, ko imamo enosmerno ulico mimo osnovne šole in kioska, ta pa je polna divja- kov na motorjih in polna av- tomobilov? Vprašam odgovorne, ki so urejali to skrajno nefunkcio- nalno križišče pri banki: zapr- li so en del, avtomobili parki- rajo na uUci, pločnik je po normativih tako ozek, da se dva pešca ne moreta srečati, prehod preko glavne ceste je danes pravo tveganje, da te ne povozijo nesramni vozni- ki, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti. A krivec je naročnik, in tisti, ki je zahteval, da se je ulica, ki je bila 1945. leta določena sa- mo za pešce in kolesarje, se- daj prelevila v avtomobilski poligon. Prej smo lahko brezskrb- no hodili po ulici mimo spo- menika NOB. Otroci iz OŠ - nižja stopnja so se lahko brezskrbno lovili, malčki iz vrtca so brez strahu hodili. Enako mi krajani nismo imeli težav s svojimi otroki, kaj pa sedaj? Vso cesto si lastijo vozniki avtomobilov in mo- toristi ter znani nočni posto- pači in razgrajači, ki uničuje- jo klopi, kante za smeti in vse ostalo, kar se lahko potr- ga in razbije. Za to pa nihče nima skrbi in posluha. Smet- njaki so polni, za ceste ni- mam besede, da o »svinjariji« pri igriščih rokometa in ko- šarke ne govorim. Danes javno povem, da sem osebno našel v peskov- niku kompletno iglo z brizgo, kakršne imajo narkomani. Ig- lo sem izročil ustreznim orga- nom v nadaljnji postopek. Celotno vodstvo v Vojniku si pred takšnimi in podobni- mi dejanji zatiska oči in uše- sa, nihče se noče javno pobri- gati in spregovoriti o zane- marjenosti nekoč lepega trga Vojnika, na katerega smo bili krajani ponosni. Sedaj bodo volitve in spet se bodo cedile obljube velja- kov, kako bodo oni poskrbeli za boljšo prihodnost našega kraja. Zato moramo vsi Vojni- čani pametno premisliti, ko- mu bomo dali svoj glas. Zdaj je čas za modro odločitev, za napredek ter priložnost za mlade, sveže sile. DUŠAN GORKIČ, Vojnik Zanemaijen vojniški park 11. Tudi na občinski upravi ob- čine Vojnik in v KS Vojnik se zavedamo, da je park v Vojni- ku pomemben kotiček za ob- čane. Že v letu 1998 smo izdelali idejni projekt ureditve parka, ki ga, žal, zaradi poplave no- vembra istega leta v letu 1999 nismo realizirali, kot smo na- črtovali. V letu 1999 smo na- ročili protipoplavne rešitve, ki smo jih prejeli konec avgusta letos. Šele na podlagi izvedbe projekta protipoplavnih reši- tev, ki imajo v tem trenutku zagotovo prioriteto, bomo lahko realizirali celostno ure- ditev parka. Zato se to ob- močje dejansko le delno vzdr- žuje (košnja). Prepričani smo, da ste opa- zili druge pozitivne premike v urejenosti našega okolja. Upamo, da bomo park.v skupno zadovoljstvo vseh krajanov, lahko uredili v bliž- nji prihodnosti. BENO PODERGAJS, župan Občine Vojnik PREJELI SMO Izjava za javnost Občina Štore in Osnovna šola Štore obveščata zaintere- sirano javnost, da sta vodstvi Občine Štore in Osnovne šole Štore na podlagi zaključka Sveta staršev Osnovne šole Štore z dne 21. 8. 2000, našh skupni jezik glede odprtih vprašanj financiranja dodat- nih programov v Osnovni šoli Štore - zgodnje učenje angleš- kega jezika, prevozi učencev, kosila... S tem so bili vzpostavljeni temelji za nadaljnje plodno sodelovanje, ki bo v prid učencev Osnovne šole Štore in lokalne skupnosti. FRANC JAZBEC, župan Občine Štore, FRANJO RUMPF, ravnatelj OŠ Štore Manipulacije S prazniki Prazniki so duhovnega iz- vora, so predvsem cerkveni, osebni (rojstni dan, god, raz- ne obletnice, družinski do- godki) in so tudi prazniki raz- nih skupnosti in države. Praz- nik je duhovna poglobitev ali srečanje s samim seboj in bližnjimi v skupnosti s stvars- tvom (Naravo ali Bogom). Tako je bilo in je še vedno pri cerkvenih in osebnih praz- nikih. Pri državnih in prazni- kih drugih skupnostih pa se praznuje kontinuitetno akti- vistično in malikovalsko. V prejšnjem sistemu so bili prazniki sredstvo za utrjeva- nje ideologije in čaščenje ideologov in tako so postali prazniki brezdušni, posilje- valni in aktivistični. Sedaj se je ponekod vsebina praznova- nja že spremenila, način pa je ostal še vedno brezdušen in aktivističen v okviru množice prireditev, ki bistvo praznika (doživljanje, srečanje) izniči- jo, ker vse to onemogočijo z množico aktivizma. Pa preidimo od globalnega razmišljanja k lokalni praksi. Kraj Šentjur je 24. septem- bra beležil 10. obletnico pri- dobitve mestnih pravic. Ker je Šentjur občinsko središče, je to šteto tudi za občinski praz- nik. Tej razglasitvi je prisos- tvoval predsednik države, bo- trovalo pa mesto Celje, ki je med drugim podarilo županu tudi župansko ovratnico. To vse je vsebina šentjurskega praznika in spremljanje rasti meščanstva Šentjurčanov, je smiselen način druženja in srečanja. Praznuje se rojstni dan meščanov Šentjurja, zato je to predvsem praznik vseh prebivalcev Šentjurja, šent- jurskih občanov. Kaj je nastalo v resnici iz tega? Praznovanje je uokvir- jeno v množici prireditev, ki ne sodijo v praznik ali pa ima- jo svojo pomembnost in smi- sel. Način praznovanja pa je povsem realsociahstičen, avantgardno elitičen in mimo prave vsebine, zato pa razsi- pen na račun davkoplačeval- cev . Najhuje pa je, da gre ob tem za dve dezinformaciji. Zapisano je, da je to praznik pridobitve trških pravic in da je to 10. obletnica krajevne skupnosti mesta Šentjur. To pa preprosto ni res in je čista manipulacija kontinuitetne oblasti. Postavlja se vprašanje, za- kaj takšna ignoranca prave vsebine praznika, nespošto- vanje botrstva in skrivanje županske ovratnice? Zakaj je tako zlagano praznovanje ta-, ko razkošno (ognjemet)? Plačniki za vse to bodo dav- koplačevalci, ki bi se morali vprašati, kako se postavljajo proračunske postavke in po- rablja njihov denar? Glede de- lovanja strank pa se velja vprašati, kdo je pozicija, ki je za to odgovorna in kaj dela opozicija, ki naj bi to nadzira- la? Če vsega tega ni, pa se velja vprašati, kakšne so stranke in kakšne ljudi voli- mo za predstavnike in kako se odzivamo na vse to kot državljani, ki edino sedaj pred volitvami lahko kaj od- ločimo? Slovenski pregovor pravi: Poštenjak se s poštenjakom druži, grešnik grešniku služi. To velja sedaj še zlasti upo- števati, kajti pri laži druženje poštenih ni možno, grešniki pa (seveda iz takšnih in dru- gačnih razlogov) drug druge- mu služijo. V Sloveniji gre tre- nutno za služenje med »elit- neži« na račun poštenih (de- mokratičnih) državljanov in države, ki ostaja lažno demo- kratična, nepravna in asocial- na. Sedaj je čas, da se odloči- mo za novo Slovenijo, če ho- čemo sebi (večini) in državi dobro. Začnimo se bolj djuži- ti, to pa je možno samo tam, kjer beseda več velja, kot kup zlata! FRANC ZABUKOŠEK, dr. stom., Šentjur Praznik Z ukradenimi oiroki Praznovanje v celjski Mest- ni četrti Dolgo polje je trajalo od 16. do 23. septeml3ra. Osrednja prireditev je bila v soboto v telovadnici I. osnov- ne šole, udeležili pa so se je taboriščniki, ukradeni otroci iz vse Slovenije. Ker je bila to jubilejna prireditev, je bil po- vabljen tudi predsednik drža- ve Milan Kučan, a se je opra- vičil, ker je bil v Sydneyu. Tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je bil upravičeno odsoten, navzoče je zato poz- dravila podpredsednica obči- ne Janja Romih, v imenu sve- ta mestne četrti pa Jožef Ško- berne. Predstavnik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok je obudil spomin na le- to 1946, ko so ločili otroke od staršev in jih poslali v taboriš- ča. V kulturnem programu so sodelovali: pihalni orkester radeških papirničarjev in ma- žoretke, pihalni duet ter učenci I. osnovne šole. Po pri- reditvi so ukradeni otroci raz- pravljali o njihovi pereči prob- lematiki. Na osrednji prireditvi so tu- di počastili spomin na letos umrlega dolgoletnega pred- sednika sveta mestne četrti Cvetka Rojca. Bil je, med dru- gim, pobudnik občinske akci- je za urejenost in ocvetličenje okolja. Kot vsa leta doslej, so tudi letos organizirali srečanje krajanov, starih nad 75 let. Kdor se iz zdravstvenih razlo- gov srečanja ni mogel udele- žiti, so ga pogostili doma ali pa v domovih za ostarele. Razdelili so tudi pomoč so- cialno ogroženim družinam in posameznikom, predstav- niki mestne četrti pa so tudi obiskali najstarejšo krajanko gospo Marijo Pogačnik, ki je dočakala 102 leti. Ob letošnjem jubilejnem prazniku so izdali tudi lep bil- ten. V spomin na pokojnega Cvetka Rojca so objavili daljši sestavek o njegovem priza- devnem in uspešnem delu v krajevni skupnosti oziroma Mestni četrti Dolgo polje. Pro- fesor Janez Štiglic (ukradeni otrok), pa je napisal obširen sestavek o ukradenih otrocih. MILAN GOMBAČ, Celje ZAHVALE, POHVALE Lep izlet na Gorenjsko Uprava Trubarjevega do- ma upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu, kjer stanu- jem že deseto leto, nas je 7. septembra popeljala na Go- renjsko. Na izlet smo i>e od- pravili zjutraj, z avtobusom smo se peljali mimo Sevnice, Trebnjega in Ljubljane naprej proti Kranju. Pred Kranjem smo se ustavili in posladkali s pecivom in se odžejali s sokom. Pot smo nadaljevali proti Brezju, kjer smo bili pri sveti maši in si ogledali zelo lepo cerkev. Po maši smo bili na kosilu v gostilni Zvon, jed- li smo telečjo obaro in ajdove žgance, zabeljene z ocvirki, na koncu so nam postregli še s pecivom in kavico, pa tudi vina ni manjkalo. Nato smo se peljah proti Jesenicam, kjer smo si ogledali železar- ski muzej, na povratku do- mov pa smo se ustavili v Voklem, pojedli popoldan- sko malico ter se. zadovoljni in rahlo utrujeni, okrog 19. ure vrnili v dom. Ker mu je bilo na izletu zelo lepo, se zahvaljujem gospe direktorici in vsem sestram ter civilnim vojakom, ki so nas na poti potrpežljivo spremljali. Prav tako hvala Iz- letnikovemu šoferju, da nas je varno pripeljal nazaj do- mov. MARIJA ZORE Prijaznost, ki veliko pomeni v teh časih, ko smo skoraj vsi ljudje obremenjeni z misli- jo in željo po čim boljšem in čim lažjem življenju ter z dir- ko za denarjem in imetjem, vse prevečkrat pozabljamo na sočloveka in male ljudi. Tudi sama sem ena teh ma- lih ljudi, vendar srečnejša od večine drugih. Sem bolj opa- zovalka teh dirk in vedno slabših medčloveških odno- sov, zato sem toliko bolj ga- njena, kadar mi kdo pokloni prijazno besedo, lep pogled in nasmešek. Prav to se mi je zgodilo ob obisku letošnjega MOS. Nepričakovano sem imela neko nerodnost, ki je ne bom podrobneje opisovala. Ko sem vsa nemočna iskala po- moč na informativnem pultu, so me prijazna dekleta napo- tila v pisarno protokola, re- koč, da je tam gospa, ki ta oddelek vodi in mi bo zagoto- vo prijazno pomagala. Res sem odšla k njej in v trenutku ugotovila, da imam opravka z zelo prijetno, toplo in prijazno osebo. Takoj, am- pak res takoj, si je vzela čas zame in me poslušala, čeprav je bila polno zaposlena. Brez obotavljanja mi je svetovala, pomagala in poklicala taksi, s katerim smo se odpeljali s sejmišča. Odpeljala sem se s prijetno mislijo, da so na svetu še pri- jazni in nesebični ljudje. Mor- da se gospa tega dogodka niti ne spominja več, toda meni je njena prijaznost zelo veliko pomenila. Zato, gospa Ana Šepetavc, iskrena hvala. MILENA HORVAT, Celje 18 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 19 20 MALI OGUSI - INFORMACIJE INFORMACIJE 21 22 KRONIKA Ropar |e okužen z nevarnim virusom Napad in strah na bencinskem servisu, preplah zaradi morebitne okužbe Najprej rop na Petrolovem bencinskem servisu v Zre- čah, dobro uro za tem pa še rop na Petrolovem servisu na Ljubljanski cesti v Celju. Po izvedbi sta si napada, ki sta se zgodila minuli petek dopoldne, različna, posledi- ce pa bi lahko bile v tem primeru precej hujše. Ob 10.40 uri sta v Petrolov objekt na Ljubljanski cesti vstopila Siniša R. [29), držav- ljan Hrvaške in zelo dober znanec policije, za katerega je bil že davno odrejen izgon iz naše države, ter njegov pajdaš Simon M. (29) iz Celja. Ko sta nameravala ukrasti mobilni telefon, sta ju opazila proda- jalca. To je Simon M. takoj zaznal in pobegnil neznano kam, Sinišo R. pa sta Petrolova uslužbenca odpeljala v pisar- no, ne vedoč, s kom imata opraviti. V pisarni je Siniša ta- koj pokazal, kdo je, iz nahrbt- nika je potegnil lovski nož z dolgim rezilom in oba proda- jalca zabodel. Tako je Boris L. iz Vojnika utrpel hudo telesno poškodbo v predelu trebuha, Janko P. pa jo je odnesel le s površinskimi vrezninami. Poškodovana prodajalca pa nista klonila pred napadal- cem, z vsemi močmi, ki sta jih zaradi ran in strahu še pre- mogla, sta uspela napadalca zadržati do prihoda polici- stov. Na ponedeljkovi novi- narski konferenci je o njunem dejanju govoril Edo Mlačnik, direktor PU Celje, ki je sicer poudaril, da policisti za tak- šne primere svetujejo, naj se osebe, ki so ogrožene ali na- padene, umaknejo, da naj os- tanejo mirne in naj se ne spo- padajo z napadalci, v tem pri- meru pa se je pohvalil njuno hrabro dejanje, ko sta za za- varovanje premoženja storila več, kot bi od njiju lahko pri- čakovali. Zato bodo na PU Celje notranjemu ministrstvu predlagali, da se jima podeli "znak »hrabro dejanje«. Ta dogodek pa je med vple- tene vnesel tudi precej strahu. Na policiji so namreč izvedeli, da je eden od osumljencev okužen s virusom hepatitisa B, zato bodo morali vsi, ki so bili z (okuženim) napadal- cem v neposrednem stiku, na zdravstveno testiranje. Med tistimi, ki so bili v postopku in stiku z napadalcem, je bil tudi eden od policistov. Prijetega Sinišo R. so polici- sti pridržali, nato pa so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor. - MARJELA AGREŽ PROMETNE NEZGODE Trčila mopedist in icolesar Na Cesti v Laško se je v četrtek, 21. septembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta telesne poškodbe utrpeli dve osebi. Peter P. (29) iz Cerovca pri Šmarju je vozil kolo z motor- jem iz smeri Brega proti Polu- lam. Pri odcepu ceste za gostil- no Belej mu je v nepreglednem ovinku nasproti pripeljal kole- sar, 62-letni Franc M. iz Celja. Mopedist in kolesar sta čelno trčila in padla po vozišču. Voz- nik kolesa z motorjem je bil hudo telesno poškodovan, ko- lesar pa lažje. Vratolomno prevračanje Na^ mednarodnem rallyju Velenje (na četrti hitrostni preizkušnji) se je 22. septem- bra ob 10.50 uri, zunaj nase- lja Marija Reka, pripetila nez- goda, v kateri sta se poškodo- vala dva udeleženca. Robi K. iz Ankarana in nje- gov sovoznik Damjan K. iz okolice Kopra, sta med hi- trostno preizkušnjo zapeljala z vozišča ter se po vratolom- nem prevračanju in dveh kraj- ših »poletih« ustavila na trav- niku pod nivojem ceste. Pri tem sta se oba udeleženca dir- ke huje telesno poškodovala. Nesrečno prehitevanje Na glavni cesti Črnova - Velenje se je v petek, 22. septembra popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Na vozilih je ško- de za okoli 150 tisoč tolarjev. Boris S. (41) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Čr- nove proti Velenju. Ko je peljal mimo odcepa za Dobrno, je dohitel dva voznika kolesa z motorjem, takrat pa je mope- dist, 17-letni Rok L. iz Velenja, začel prehitevati mopedista pred njim. Voznik osebnega av- tomobila je oba mopedista pre- hitel, v trenutku vračanja na svoj vozni pas pa je z desnim bokom vozila oplazil vozilo Ro- ka L. Ta je pri oplaženju izgubil oblast nad vozilom, padel po vozišču in se hudo telesno poš- kodoval. Povzročitelj pobegnil Na glavni cesti zunaj nase- lja Pirešica se je v petek, 22. septembra zvečer, pripetila nezgoda, povzročitelj pa je po trčenju pobegnil. Gmot- na škoda, ki je nastala, znaša okoli 400 tisoč tolarjev. Maja D. (20) iz Hramš je vozi- la osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici. Ko je bila zunaj naselja Velika Pireši- ca, ji je iz nasprotne smeri po njenem voznem pasu pripeljal neznaiii voznik osebnega avto- mobila (bele barve, slovenje- graškega registrskega območja, najverjetneje znamke Honda ali Citroen AX), ki je prehiteval ne- kaj vozil. Voznica Maja D. je hotela trčenje preprečiti tako, da je zapeljala desno z vozišča, pri tem pa je izgubila oblast nad vozilom in trčila v nabrežino, vozilo pa se je prevrnilo na stre- ho. Voznica je utrpela telesne poškodbe, neznani povzročitelj nesreče pa se ni ustavil. Če kdo o tej nesreči oziroma povzročitelju kaj ve, naj to spo- roči na PP Žalec ali pokliče na tel. št. 113. Dvakrat v drevo Na lokalni cesti v naselju Zabukovica se je s soboto, 23. septembra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri sta se hudo telesno poškodovali dve ose- bi, na vozilu pa je škode za približno 300 tisoč tolarjev. Alenka Z. (28) iz Kasaz je vozila osebni avtomobil iz smeri Griž proti Libojam. V Zabukovici je zapeljala v desni nepregledni ovinek, nato pa na nasprotni vozni pas, kjer je vo- zilo drselo po bankini in jarku ob levem robu vozišča. Vozni- ca je vožnjo nadaljevala, ko bi morala zaviti v levi ovinek, pa je peljala naravnost in trčila v drevo, za tem še v drugo dre- vo, vozilo pa je nato obstalo, ukleščeno med drevesoma. Voznica je ostala v vozilu, nje- na sopotnika, 57-letni Viljem G. iz Zabukovice in 38-letni Bojan L. iz Migojnic, pa sta pri trčenju padla iz vozila. Hude telesne poškodbe sta utrpela voznica Alenka Z. in sopotnik Viljem G. M.A. Radarske kontrole bodo • v petek, 29. septembra dopoldne, na območju Velenja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic, • v soboto, 30. septembra dopoldne, na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca, • v nedeljo, 1. oktobra dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Mozirja, • v ponedeljek, 2. oktobra dopoldne, na območju Laškega, v popoldanskem Času pa na območju Rogaške Slatine, • v torek, 3. oktobra dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca, • v sredo, 4. oktobra dopoldne, na območju Mozirja, po- poldne pa na območju Celja in • v četrtek, 5. oktobra dopoldne, na območju Žalca, v popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine. GORELO JE Kratek stik V petek, 22. septembra okoli 19.30 ure, je zagorelo na gospodarskem poslopju Antona D. v Lepi Njivi. Zagorelo je v strojni lopi poslopje, kjer je ogenj uničil leseno ogrodje objekta in os- trešje ter več manjših elek- tričnih ročnih strojev, motor- no žago, mešalec za beton ter nekaj desk. Požar so po- gasili gasilci iz Mozirja, Reči- ce ob Savinji, Grušovelj in Pobrežja. Kaže, da je požar nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Gmotna škoda znaša okoli pol milijona tolarjev. vžgala se je tabla v soboto, 23. septembra nekaj minut pred eno pono- či, je v Levcu zagorelo na reklamni tabli. Gre za reklamno tablo pri servisu Renault, preiskoval- ci pa so ugotovili, da je po- žar nastal zaradi napake na električnem stikalu. Ogenj so pogasili gasilci iz Žalca, nastala gmotna škoda pa znaša približno 150 tisoč to- larjev. Eksplozija in požar v ponedeljek, 25. septem- bra malo pred polnočjo, se je v podjetju Glin Nazarje zgodila manjša eksplozija, ki je povzročila požar. Ogenj, ki je nastal v klimat- ski napravi za filtriranje pra- hu, so pogasili zaposleni, pr- ve ugotovitve v preiskavi pa kažejo na to, da je požar pov- zročil vhod pregretih trdih le- snih delcev v filtrirno napra- vo. Gmotna škoda na napra- vah, vključno s predvidenim izpadom proizvodnje, znaša približno 25 milijonov tolar- jev. M.A. Računalniškim piratom trda prede Pred kratkim se je končala obsežna akcija odkrivanja ra- čunalniškega piratstva, v ka- teri so sodelovali kriminalisti iz osmih policijskih uprav in ki so širom po Sloveniji opra- vili 22 hišnih preiskav. Hišne preiskave so opravili pri osumljencih prodaje pirat- skih kopij računalniških pro- gramov, v enem samem dne- vu pa so zasegli 27 osebnih računalnikov z napravami za presnemavanje, več kot 2500 zgoščenk in 640 disket s pirat- sko programsko vsebino ter vrsto katalogov s piratsko po- nudbo. Pri akciji, ki so jo vodili v Kriminalistični službi Mini- strstva za notranje zadeve, je sodelovala tudi podružnica mednarodnega združenja BSA (Business Softvvare Al- liance) iz Ljubljane, ki je po pregledu zasežene nelegalne ponudbe programske opre- me, predvsem na strežnikih svetovnega spleta, policiji pri- javila 34 osumljencev kazni- vega dejanja po 159. členu KZ Slovenije. Pirati so svojo ponudbo og- laševali preko svetovnega spleta, oglasnikov, katalogov in drugih medijev, njihova ne- posredna identifikacija pa za- radi uporabe lažnih imen ni bila mogoča. Starostna struk- tura osumljenih kaže, da gre za pretežno mlade ljudi, je pa med njimi tudi takšnih, ki so stari nad 30 let. Podrobne preglede zaseže- ne računalniške opreme so strokovnjaki Uprave krimina- listične policije Generalne po- licijske uprave opravljali med 25. junijem in 15. septem- brom letos. Do zdaj so zdper osumljence podali 6 kazen- skih ovadb zaradi utemelje- nega suma storitve kaznih dejanja neupravičenega jJ riščanja avtorskega dela, si pa se preverjanje zasežeJ gradiva in vpletenih oseb« daljuje. Da je računalniško ratstvo prisotno tudi na q skem, govori podatek, d^^ kriminalisti opravili 3 hi| preiskave pri osumljenciii našega območja. Do zdaj zbrani dokazil žejo, da so si osumlj^ skupno pridobili za pribli^ 14 milijonov tolarjev pm pravne premoženjske korjj realno pa so bili njihovi; služki bistveni večji. Poli(j so med drugim obravnav osumljenca, ki je s piratstvj mesečno zaslužil od 250 tij do 300 tisoč tolarjev čist^ prihodka. U. Prodajalko sta zbila na tla v prodajalno na bencin- skem servisu Petrola v Zre- čah sta 22. septembra nekaj minut po 20. uri vstopila dva moška, oba zamaskirana in nevarna. Takoj ob vstopu v prodajal- no sta prodajalko vrgla na tla in zahtevala, da jima izroči ključe od trezorja. Eden od roparjev je potem trezor od- prl in pobral ves dnevni pro- dajni izkupiček, večje število mobi kartic, okoli 20 tele kar- tic in 4 halo pakete. Preden sta prodajalno zapustila, sta prodajalko zaklenila v pisar- no. Z ukradenim sta Petrol oškodovala za približno mili- jon tolarjev. Opis osumljencev: prvi je drobne in manjše postave (okoli 170 cm), zamaskiran je bil z volneno kapo ali nogavi- co, oblečen je bil v oprijeto majico s kratkimi rokavi in tanko črno trenirko, na rokah je imel rokavice iz velurja, obit pa v črne tenis copate. Govoril je slovensko, z zreš- kim naglasom. Drugi ropar je visok okoli 190 cm, je močnej- še postave, bil je podobno zakrinkan kot prvi, tudi"on je govoril z zreškim naglasom. V času ropa je bil oblečen v temno majico z dolgimi roka- vi in dolge hlače, obit pa v rjave usnjene čevlje. Na ro- kah je imel temne rokavice. Vsaka informacija o storil- cih bo policistom pri iskanju dobrodošla. Telefonska šte- vilka je 113. M.A. Plin je uhajal V torek, 19. septembra do- poldne, je prišlo do eksplo- zije v garaži pri stanovanjski hiši na Ulici bratov Vošnja- kov v Celju. Štefka B. (74) je v garaži kuhala žganje, pri tem ji je nagajal plinski gorilnik, zato je malce odvila regulator na jeklenki. Med žganjekuho ni zaznala, da plin uhaja, pri po- novnem vžigu plina na goril- niku pa je počilo. Pri eksplozi- ji je Štefka utrpela lahko tele- sno poškodbo, nastala gmot- na škoda pa znaša okoli 50 tisoč tolarjev. M.A. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Branko Stamejčič. Poslovni sekretar: Suzana Rofi Podjetje opravlja časopisno-] založniško, radijsko in agencijsk tržno dejavnost. Naslov: Prešerno! 19,3000 Celje, i telefon (03) 42 25 000, 1 fax: (03) 54 41 032, I Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cj izvoda je 300 tolarjev | Naročnine: Majda Klanšek.l Mesečna naročnina je 1000 tolart Za tujino je letna naročnina 24.1 tolarjev. Številka i žiro računa: 50700-60M 0690| Nenaročenih rokopisov j in fotografij ne vračamo, 'j Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska; direktor: Alojz Zibelnik. 1 Novi tednik sodi med proizvod za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. ^ NOVITEDNIK Odgovorna urednica: Milena Brečko-Poklič. - Urednica Novega tednika;^ Tatjana Gvirn. Uredništvo: Marjela Agrež, Gašper Domjan, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jerankoj Gregor KatiČ, Sebastijan Kopuš^ Urška Selišnik, Ivana Stamejčiči Tajnica uredništva: Mojca Mai^ Tehnični urednik: Franjo Bog4 Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. ^ Oblikovanje: Minja Bajagif- E-mail uredništva: lednik@nt-rc.si; E-mail tehničn^ uredništva tehnika.tednik@nHcJ mmm Odgovorna urednica: ; • Nataša Gerkeš-Lednik. 1 Uredništvo: Simona Brglez,? Vesna Lejič, Nataša Leskovšek-j Sergeja Mitič, Mateja Podjed,;: ToneVrabl. J Glasbeni urednik: Stane Špeg^ Vodja tehnike: Bojan Pišek.i Telefon studia (za oddaje v zm (03) 49 00 880, (03) 49 00 88l E-mail: radio@nt-rc.si J AGiNCiJA Opravlja trženje oglasnega prosta v Novem tedniku in Radiu Celje'' nudi ostale agencijske storitve- Vodja Agencije: Franček Punget^ Propaganda: Valter Leben, VojM Grabar, Zlatko Bobinac, Cari»^ Koprivica, Vesna Matjašič;, Telefon: (03) 42 25 000 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43?; Sprejem oglasov po elektronsl^' pošti: agencija@nt-rc.si KRONIKA 23 Boljša opremljenost je le želja fjovi načelnik operativno-komunikacijskega centra PU Celje je dober poznavalec policijskega dela in ustroja ^ avgusta dalje je Peter načelnik OKC v celj- jpolicijski upravi. Nasledil ^a Mlačnika, zdajšnjega ^torja PU Celje, in se pos- lj) izzivom, ki jih prinaša iljnje policijskega centra, ipor se stekajo vse infor- pje o varnostnih in dru- I, dogodkih, na katere je ^ čimprej, čim hitreje in J najbolj učinkovito reagi- t )oklicna pot Petra Očkerla, jnega v Slovenskih Goricah, 0si prav blizu Šentilja, se je Itončani srednji policijski šo- ^ačela s pripravništvom na jjcijski postaji v Celju, potem so sledila štiri leta študija na ji šoli za notranje zadeve v ibljani. Leta 1987 je začel de- ina policijski postaji v Vele- nju, najprej kot pomočnik in namestnik komandirja, nato kot komandir postaje. Leta 1994 je kratek čas delal v Celju v inšpektoratu policije takratne UNZ in bil inšpektor za poseb- ne naloge, potem pa ga je spet povleklo v študij. Leta 1996 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in nadaljeval delo v inšpektoratu policije. Od no- vembra 1997 do avgusta letos je bil Peter Očkerl komandir Policijske postaje Žalec. Je torej dober poznavalec različnega policijskega dela, zato je bila odločitev Marka Pogorevca, generalnega direktorja sloven- ske policije, da ga postavi na mesto načelnika operativno- komunikacijskega centra v celjski policijski upravi, pravza- prav lahka. Kakšni so njegovi načrti, po- vezani s centrom, ki ga vodi? »Kakšnih posebnih novosti ne more biti, treba bo uresničiti letošnji delovni načrt in slediti smernicam razvoja, ki so jih določili v generalni policijski upravi. Se bi pa dalo marsikaj spremeniti, izboljšad in poso- dobiti, da bi bilo naše delo lažje, bolj učinkovito in hitrej- še. V mislih imam tehnične izboljšave, denimo na področ- ju telekomunikacij, to pa je povezano z denarjem. Se pa da še marsikaj storiti na po- dročju izobraževanja naših delavcev, na strokovnosti in na področju stikov z občani. Kadrovsko smo ob poveča- nem obsegu dela sicer na te- snem, a zaenkrat smo z ob- stoječim številom delavcev še vedno kos vsem nalogam,« je povedal Peter Očkerl, ki se vozi na delo iz Velenja, kjer z družino živi v bloku. Večino prostega časa deli s sinom- osnovnošolcem, oba sta na- mreč navdušena letalska mo- delarja. Sicer pa se kot velik ljubitelj narave z družinico najraje odpravi na Dobrno k sorodnikom. MARJELA AGREŽ Peter Očkerl NOČNE CVETKE t v torek popoldne je bil ogro- sJože, ki ima očitno hudo ffi), in ki je toliko moder in [pen, da ne udari nazaj. Tega je vzdržal tudi tokrat, ko ga tepla žena Maja. Na Babnem je 20. septembra (fer razgrajala Marjana N. V ipiru z očetom ji je kri tako Btao zavrela, da je proti nje- u zalučala plinsko jeklenko s tem nevarno ogrozila ro- Eljevo varnost. / petek je na PP poklical ih, ki je povedal, da je eks K. pred stanovanjskim iom napadel njegovo ženo Blmilo. Cez približno tri ure Ijudmilin soprog spet pokli- iker je Aleks vstopil v njego- I stanovanje in spet napadel »dmilo, lotil pa se je tudi Ega. Policisti, ki so prispeli na da bi nasilneža umirili, so litovili, da mu ni pomoči. Je zalegla treznitev v policij- ^ prostorih. M. A. Brez sentimentalnosti Zakaj vam na teh straneh iz tedna v teden nizamo drobne zgodbice, ki imajo skoraj vse po vrsti skupen imenovalec: nekdo je oškodovan, prizadet, besen, razočaran ipd. Ne toliko zato. da bi povedali, da so temu in temu ukradli to in to. da je bil tu nekdo ogoljufan in tam nek- do pretepen, ampak predvsem zato. da bi vsakdo iz teh zgodb potegnil kakšen koristen nauk. Veliko teh nekajvrstičnih zgod- bic, ki jih zapisujemo, ima nek skupni imenovalec: nepazlji- vost. površnost, neprevidnost ti- stih. ki so se znašli v vlogah oškodovancev. Iz tedna v teden pišemo o ljudeh, ki svojega vozila (kole- sa) niso zaklenili, preden so se oddaljili od njega. Pišemo o oškodovancih, ki na vidnih mestih v avtomobilih puščajo dragocene predmete, tudi čez noč, potem pa bentijo, ker so bili okradeni in ob tem prav nič ne pomislijo, da so s svojim ravTuinjem naravnost privabi- li vlomilca in tatu. Vhodnih vrat stanovanj ne zaklepamo, v predsobah pa puščamo tor- bice, denarnice, oblačila in še marsikaj. Pogosto pišemo o gospodinjah, ki na štedilnik postavijo posodo z oljem, po- tem pa se zaklepetajo s sosedo ali na kuho preprosto pozabi- jo. In je ogenj v hiši, ki pomeni škodo. Gospa si v prodajalni z obutvijo izbira in pomerja čev- lje (oblačila), torbico pa odloži nekje daleč stran. Pri tej naku- povalni vnemi še pomisli ne, da je njena torbica prav zdaj na očeh zmikavta. Pa bodi do- volj z naštevanjem dogodkov, ki si jih ljudje sami prikličemo s svojim nepravilnim ravna- njem in obnašanjem. Nekdo me je zadnjič vpra- šal, če mi je kaj hudo pri srcu, ko iz tedna v teden zapisujem zgodbice o oškodovanih in prizadetih ljudeh. Pa sem mu odgovorila, da ne. Da mi je sicer žal, da se je komu kaj slabega zgodilo, se pa že dolgo ne obremenjujem več s senti- mentalnostjo. Vsakdo mora sam odgovarjati za svoja de- janja in posledice. Če smo neodgovorni, nepazljivi, ma- lomarni ipd., smo pač poten- cialni oškodovanci. Po toči zvoniti pa je prepozno. Iz vsa- ke »toče« pa se tudi kaj nauči- mo, mar ne? Seveda so tu še zgodbe, ki v opisano kategori- jo ne sodijo. Mnoge izmed njih so zares žalostne, tragične, usodne. Tudi takšne, ki ti ne pustijo spati in ki jih ni mogo- če povsem izriniti iz spomina. MARJELA AGREŽ MINI KRIMIČI Mesokradci ^odaj zjutraj 19. septem- 3 so se Tomaž M. (24), Bo- (21) in Martin I. (24) ^ili, da izpeljejo načrt, s •^rim bi se dalo zaslužiti ^^^ denarce. Tako so se od- v klavnico Kmetijske '•'^uge Laško in si nabrali ^fne in obilne kose mesa. ''''3Ž, Bojan in Martin so ^ zlagali v osebni avtomo- ' Pri tem pa jih je zalotil W Varnosti in posel se je 'fenutku sfižil. 126 kilogra- ^ mesa, kolikor so ga na- ^^vali odpeljati, je vredno 100 tisoč tolarjev. Rinile mišelinke ,^fasu od 16. do 20. sep- ^Dra se je nekdo povzpel ^Podstrešje vulkanizerske '^vnice Prevolnik na Tehar- je Celju, si tam izbral 14 ^•^atik za osebne avto- znamk Michelin in Ba- Lastnik je oškodovan za °'ižno 150 tisoč tolarjev. Šola, ki stane Zdenka H. iz Vojnika je 20. septembra zvečer storila hu- do napako, ki jo je stala okoli 70 tisočakov. Svojega kolesa, ki ga je prislonila k hiši na Celjski cesti in ga potem za- pustila, namreč ni zaklenila in tako je imel neznani tat zelo lahko delo. Za spremembo ženska Tudi ženske kdaj vlamljajo v avtomobile in jih kradejo. Mojca V. iz Krškega je v noči na sredo vlomila v osebni av- tomobil R4, last Branka R., parkiran v Šmarju pri Jelšah. Vlomila je z namenom, da ga ukrade ali se samo z njim nekam popelje, kar pa ji ni uspelo. Trudila se je, da bi katrco spravila v pogon, po- tem pa obupala. Je pa v vozilu našla in ukradla moško ročno uro, vredno okoli 15 tisoč to- larjev. Prišel po purane v noči na četrtek je neznani tat vstopil v farmo puranov v Bezini pri Slovenskih Konji- cah. Ker je puranje meso zdravo in iskano, je ukradel večje število te perjadi, lastni- ka Alojza V. pa oškodoval za približno 30 tisoč tolarjev. Lahko delo v četrtek, 21. septembra popoldne, je nekdo odpeljal bel osebni avtomobil Lada karavan 1.7, last Sebastjana R, parkiran pred stanovanj- sko hišo v Zrečah. Registrska oznaka ukradenega vozila je CE 97-25R V četrtek popoldne pa je nekdo kradel iz osebnega av- tomobila, parkiranega pred otroškim vrtcem Najdihojca v Velenju. Storilec je pobral de- narnico z nekaj denarja in plačilnimi karticami, lastnico Lilijano M. pa oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. V obeh primerih sta imela storilca lahko delo, saj sta bili obe vozili odklenjeni.O tisoč tolarjev. M.A. Nadaljevanje akcije na kolesarsko temo Spomladi začeta občinska akcija Skupaj za večjo pro- metno varnost, v kateri so celjski srednješolci ustvar- jali in se pogovarjali na te- mo varnosti v prometu, še ni končana. Razpis so organi- zatorji podaljšali do 15. ok- tobra. V akciji, ki združuje kreativ- nost mladih in razmišljujoč od- nos do vseh vidikov varnosti v prometu, sodelujejo dijaki celj- skih srednjih šol, katerih izdel- ki (prispevki) bodo ob koncu akcije ustrezno nagrajeni. Z novim šolskim letom se je akcija najprej nadaljevala v Srednji strokovni in poklicni šoli v Celju, z okroglo mizo o tem, kako varni so kolesarji v prometu, kako je poskrbljeno za njihovo varnost, koliko ko- lesarji prispevajo k zmanjša- nosti onesnaženja mesta ipd. Dijaki te šole so tudi sami ustvarili neprometne znake za označitev kolesarskih poti na celjski kolesarski mreži. Okrogla miza je bila v petek, na dan, ko bi moralo biti na ulicah in cestah čim več kole- sarjev in čim manj avtomobi- lov. Pa so bili dijaki razočara- ni. Ko so s skritimi kamerami snemali prometno dogajanje na določeni ulici, so zabeleži- li, da se je v eni uri po tej ulici peljal en sam kolesar, število avtomobilov pa je bilo enako kot vse ostale dni. Na okrogli mizi so dijaki predstavili tudi osnutek jumbo plakata, ki je izviren prikaz najpogostejših nevarnih situacij, s katerimi se v prometu prepogosto znajdejo prav vozniki koles. Na začetku oktobra bodo dijaki Srednje strokovne in poklicne šole Celje z mentor- jem Romanom Krajncem obi- skovali celjske osnovnošolce in se z njimi pogovarjali o tem, kaj mora kolesar vedeti o prometu, kako mora biti kolo opremljeno, da je vožnja z njim varna ipd. MARJELA AGREŽ Nezavarovana jama Na istem mestu na ulici Ob železnici v Celju sta se 20. septembra zvečer zgodila dva nesrečna padca. Okoli 19.45 ure se je po omenjeni cesti z rolerji vozil Uroš Z. in padel v veliko in globoko jamo, ki so jo izkopali delavci pri gradnji toplovoda, po končanem delu pa jame niso ustrezno varnostno označili in zavarovali. Uroš Z. je pri padcu v jamo utrpel hudo telesno poškodbo. Slabo uro za Urošem pa je v isto jamo zgrmel pešec Saša H., ki se je pri padcu lahko telesno poškodoval. Se en padec v jamo Hujša delovna nesreča se je pripetila 22. septembra zvečer na kmetiji v Ljubnici. Gabrijela P. (45) se je po opravljenih delih v hlevu vračala v stanovanjsko hišo, med potjo pa je padla v novozgrajeno in nezavarovano gnojno jamo, globoko 3 metre. Pri padcu se je hudo poškodovala. M.A. Policisti so spet kosih m susili Policisti Policijske postaje C;elje so imeli spet izdatno koš- njo. V torek, 26. septembra, so namreč v Ciorici pri Šmartnem odkrili nasad indijske konop- lje, rastline, ki je uvrščena med prepovedane droge. Nasad kanabisa (sativa) so opazili v bližini razpadajoče graščine Prešnik, potem pa so z zbiranjem informacij ugoto- vili, da je 55-letni Alojz T. v neposredni bližini hiše, na svojem vrtu gojil 64 rastlin, ki so dosegle višino treh metrov in ki so imele zelo bogato krošnjo. Za čim boljši pride- lek se je lastnik zelo trudil, saj je rastline pridno zalival, jih gnojil in obrezoval. Rasthne so mu policisti za- segli. Ocenili so, da bi bil po- sušeni končni pridelek kar iz- daten, okoli 8 kilogramov vr- šičkov te rastline, ki so na preprodajalskem in narko- manskem tržišču poznani pod imenom marihuana. S prodajo tega pridelka bi bilo mogoče zaslužiti več kot 3 milijone tolarjev. Zoper Alojza T. bodo polici- sti sestavili kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Za to kazni- vo dejanje je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. M.A., Foto: SHERPA Zasežena konoplja se je »sušila« pred policijsko zgradbo. 24 ZANIMIVOSTI lepe Celjanke so se skrile kdo ve kam Gospa Milena Grobelšek je kar žare- la. Res je, da je blejski dež naredil svoje in nameravana pogostitev je namesto na terasi Vile Bled morala biti kar v predprostoru in je bilo zato vroče, res pa je tudi, da je bila predstavitev kolek- cije Mont zima 2000/2001 takšna, kot morajo biti predstavitve uglednih bla- govnih znamk, ki jih poznajo tudi po svetu. Scena Marka Japlja, ki je drugače doma iz Maribora in ga ljubitelji gledališ- ča poznajo predvsem po tem, da je bil in kot izgleda je še tesen sodelavec najprej ljubljenega, oboževanega in v nebesa povz- digovanega, potem pa spornega in sodno preganjanega gledahškega režiserja To- maža Pandurja (o tem, ali je vse res, kar mu očita obtožnica, sodišče še ni raz- pravljalo in tudi nihče ne ve, če kdaj bo), ki se zdaj v Ljubljani pripravlja na novo, atraktivno uprizoritev, no, ta scena, ki si jo je zamislil kot vrh Lhotseja, je narav- nost vabila. V zima party. Milena Gro- belšek, ki je dolgo leta uspešno vodila finančni del Monta, je na direktorskem stolčku zamenjala kozjansko legendo Jo- žeta Planinca, ki je ostal samo še župan Kozjega, v Montu pa je bil celih trideset let. Prišel je iz Celja in začel v Montu kot tkalski tehnik, potem je s pridnostjo postal obratovodja in počasi se je vzpe- njal po lestvici in prišel vse do direktorja. Njegovi sodelavci, še posebej tisti, ki so prišli v Mont skupaj z njim, o njemu govore vse lepo. Tako, kot se spodobi, je tudi v Vilo Bled prišlo kup znanih ljudi, ki jih je med drugim pozdravil direktor hotela Janez Fajfar. Vila Bled bo v spominu ostala kot Titova rezidenca in če je verjeti besedam, je njegov apartma nenehno zaseden, pa čeprav stane prenočišče v njem več sto mark na noč. Modno revijo je pripravil Sašo Radovič, modni delavec, ki je dva dni prej pripravil modno revijo v Ljublja- ni za samega svetovnega maga mode Nina Ceruttija. Tohko ljubljanske noblese se že dolgo ni zbralo na otvoritvi kakšne trgovine. Pravzaprav jih je zvabila skupaj Judita Treppo, nekdanja manekenka, ki je med drugim prejela tudi laskavi naslov Najlepše oblečene Slovenke. Med dogodki, ki so vzbudili pozor- nost, je bilo tudi odprtje že 11. pohištve- nega sejma pod geslom Hiša udobja, na katerem se je najbolj izkazala zagorska Svea, ki je dobila veliko zlato plaketo ugledne revije Naš dom, to plaketo pode- ljujejo že 35 let. Dobili so jo za vsestran- sko uporabnost njihove kuhinje. Na sej- mu je bilo opaziti tudi gospoda Franca Pangerla, ki pa je nekam jezno gledal okoli sebe in je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali mariborski sejem, to je podjetje Step, res misli kupiti Celjski sejem. Menda zato, ker so »zaspali«. Svojevrstno tekmovanje pa pripravlja večni humorist Tone Fornezzi-Tof in si- cer sedem kilometrov dolgo kolesarsko dirko na kronometer, ki bo v Skaručni pri Ljubljani Zoktobra in na kateri se bodo pomerili novinarji, politika in direktorji. Videti je, da smo v predvolilnem času, saj so mu sodelovanje obljubili skoraj vsi strankarski prvaki, z Janezom Drnovš- kom na čelu, da o Tonetu Anderhču, ki se je šel staviti, da bo premagal Tofa, ne govorimo. Poraženec bo prispeval 50.000 tolarjev v sklad za rakom obolele otroke. In kaj si žeh Tof? To, da bi se na dirki končno pojavil vsaj en celjski politik, še raje pa bi videl, da bi bil to kakšen celjski direktor. »Karkoli narediš,« je dejal, »Ce- ljanov ni in ni zraven.« Ali veste, da je postala nova slovenska miss Maša Mere iz Maribora? Veste. Prav. Potem tudi veste, da med petnajstimi finalistkami ni bilo niti enega dekleta s celjskega konca. Le kam so se skrila vsa lepa dekleta? KAVRAN-ADLEŠIČ Kdo še zna izdelati »vid« in »žmek«? Ljudje, ki še znajo izdelati leseni vijak in matico za sb vinsko »prešo«, so danes zelo redki. Med njimi je Jai Jazbec iz Lesičnega, ki je takšno znanje pridobil od pol nega očeta. Tako je pred nekaj dnevi izdelal zaradi obnove več kot sto stare vinske stiskalnice v Bučah »vid« in »žmek«, kot pravijo teh krajih vijaku oziroma matici. Za izjemno zahtevno natančno ročno delo je potreben po navadi hruškov les, čemer je uspel najti za izdelavo vijaka les redke »mukve«. Ti ki izdeluje vijak, mora biti tudi dober matematik, saj potrebno pripraviti natančni izračun. Janez Jazbec, ki ima i te odlike, je sicer kmetovalec, zelo nadarjen za takšna podobna dela, še posebej z lesom. En icrompir za kosilo Na domačiji pri Brečkovih na Reki pri Laškem so letos imeli pravi krompir. Čeprav ga gojijo le za svoje potrebe in se nič kaj ne pohvalijo z dobrimi krompirjevimi letinami, je letos drugače. Čisto posebej je zrasel takoimenovani »samorastnik« - krompir sorte Desiree. Največji med njimi je tehtal natanko en kilogram in 10 dekagramov, drugi iz istega »šopa« pa je bil za 20 dekagramov lažji, vendar še vedno pravi mogočnež. Tako bo en sam krompir povsem dovolj za njihovo kosilo. VLADO MAROT NASMEH, PROSIM Šalo je poslala Vikto- rija Tovornik iz Vodic pri Dob ju. Razlika Učiteljica naroči Janez- ku, naj vpraša mamo, kak- šna je razlika med njo in očetom. »Jaz imam čevlje števil- ka 39, ata pa 42. Razlika je torej med nogami,« mu pove mama. VTTEZIBELEGAMESTA mnm REPORTAŽA 25 Ostala je le še mladost Ko smeh utihne in ostanejo le še solze - Dobrodelni koncert za nesrečnega Vilija jetlemnajsti rojstni dan Vilija Jurkoviča iz ylil.ivža pri Škofji vasi je bil to leto drugačen J preteklih. Smeh je zamenjala tiha žalost, ki J prisotna v vsakem delčku družinskega življe- Nekoč živahnemu in komunikativnemu jjiitu je v letošnjem februarju nenadoma zasta- la, srce pri igri košarke na domačem dvorišču, po petnajstih minutah brez kisika so bili njego- možgani tako poškodovani, da zanj ni bilo ^^ pomoči. Reševalcem ga je sicer uspelo 0veti, a je sedaj stoodstotni invalid. Usoda ga je tako prikrajšala za vse tisto, kar i,el(aj velja - zdravje, srečo in ljubezen. Pravza- prav ga slednja spremlja tudi sedaj, ko negibno fži na bolniški postelji in ne zaznava stvari in ludi okrog sebe. Vendar pa je Vilijeva mama jermina prepričana, da fant klub temu nekaj uti, saj se ji tudi že nasmehne, ko zasliši njen ^as. Vili je bil pred tremi leti operiran na srcu. Rodil je s prirojeno srčno napako, zato so mu idravniki morali vstaviti umetno srčno zaklop- ko. Dva meseca po operaciji je lobil aritmijo srca. »Zdravniki ■i) dejali, da se še vedno lahko ekreira, odsvetovali pa so več- e napore,« je povedala Hermi- la. »Dobil je zdravila in nekaj Jasa je bilo vse v redu, 6. fe- Eiarja pa se je zgodilo. Z mo- žem sta tisto sončno nedeljo grala košarko na dvorišču, a je i že po dveh metih na koš ■"Vlagal, sedel na stopnice in Wel na hrbet. Bilo je kar "^enkrat, v trenutku. Z možem mu dajala umetno dihanje J mu skušala pomagati, koli- '^or se je takrat pač dalo, a brez jJ^Peha. Ko je prispel rešilec, je dejansko že mrtev, a so ga ^^evalci z elektrošokom na uspeli oživeti,« je pripo- tovala nesrečna mati s sol- v očeh. »Tega ni mogel nihče preprečiti, saj je prišlo kot strela z jasnega. Kasneje so mi zdravniki povedali, da bi se mu to lahko zgodilo tudi med spanjem, kar pa bi se lahko še huje končalo.« Kot da bi vedel... Hermini še sedaj ni jasno, zakaj je Vili takrat sploh ostal doma. Pred nesrečnim dogod- kom sta ga namreč obiskala prijatelja, s katerima je užival v igranju računalniških igric, kar je bila poleg športa njegov naj- ljubši konjiček. Ko sta prijatelja odhajala, sta ga povabila na igro košarke, a se jima Vili ni pridružil. »Čudno, tega ni prej nikoli naredil. Samo da je slišal, da se v vasi igra košarka, pa je že odbrzel na igrišče,« je dejala Hermina. »Kot da bi čutil, da se bo nekaj zgodilo.« In zgodilo se je. V trenutku. Kot mlado srce je prenehala biti tudi življenjska moč, radost in energija, ki jo je Vili izžareval navzven. Ljudje so ga imeli ra- di. Družabnega mladeniča, ki se je bil vedno pripravljen zav- zeti za kogarkoli, ki se mu je godila krivica, so dekleta rada videla. Starši nikoli niso imeli težav z njim, ne v šoli, ne do- ma. V osnovni šoli je sodeloval tudi pri plesni skupini Lučka, kjer so večkrat uprizorili tudi kakšno krajšo igro. Čeprav je včasih rad ponagajal kakšni so- šolki, mu tega nihče ni zameril. Po nesreči je bil Vili dva mese- ca v celjski bolnišnici, od tam pa so ga premestili v dom upoko- jencev. A ne za dolgo, saj sta se Vilijeva starša kmalu odločila, da je zanj najprimernejše mesto kar dom. Čeprav se zdravstve- no osebje s tem sprva ni najbolj strinjalo, je popolno skrb prev- zela nase Hermina, ki je takrat tudi pustila službo, da bi bila svojemu otroku vselej na raz- polago. Delo je napomo, saj je hkrati negovalka, maserka in medicinska sestra. Zaradi poš- kodb možganske skorje je Vili negiben, zato ga mora Hermina sama umivati, preoblačiti in raz- gibavati. Hrani ga skozi sondo v nosni votlini, diha pa lahko le s pomočjo kanile v grlu. Enkrat tedensko se oglasi tudi fiziote rapevt, na štiri tedne pa patro- nažna sestra. Neomajno upanje »živimo iz dneva v dan, kjer je vsak dan enak,« je dejala Hermina, ki upa, da se bodo stvari obmile na bolje. »Če niko- li prej nisem verjela v vedeže- valce in bioenergetike, mi sedaj ne preostane nič drugega,« je dodala. Hermina pravi, da ji le-ti vlivajo pogum, W ga še kako potrebuje. Tako ona kot vsa družina. Zdravniki namreč dvo- mijo, da se lahko fantovo stanje izboljša, s tem pa se nikakor ne strinjajo bioenergetiki, ki so še vedno prepričani, da bo Vili ne- koč celo shodil. Njegova mama in oče si tega srčno želita in upata, da bo v njihov dom zno- va posijalo sonce. Hranilna knjižica za Vili- ja: NLB 50100-620-133-05- 1232134-60194. »Že najmanjši napredek bi bil zame blagoslov,« je vzdihni- la Hermina, ki kljub tragediji, ki je ne privoščiš niti največjemu sovražniku, ostaja neverjetno trdna in razumna. Prepričanje v sinovo zmago je neomajno, kar pa jo še dodatno navdaja z optimizmom, je pomoč in do- brota ljudi, ki jih obdajajo. Ker družina živi le od enega oseb- nega dohodka, so se Vilijevi nekdanji sošolci iz OŠ Ljubečna in nekaj prijateljev odločili, da zanj odprejo tudi račun na hra- nilni knjižici ter organizirajo dobrodelni koncert s srečelo- vom. Eden od verzov, ki so jih ti mladi spesnili Viliju v čast, pravi: »Zdaj nismo srečni, ne veseli, ostali smo samo še mla- di. Nikdar ne bomo to dojeli, zato bi vsi ti pomagali radi.« Dobrodelni kocert za Vilija bo jutri, v petek, ob 18. uri v OŠ Ljubečna. Na njem bodo nasto- pili Vili Resnik in nekaj mladih celjskih skupin, na odru pa se bodo predstavili tudi nekdanji sošolci in prijatelji, ki tudi orga- nizirajo ta koncert. Pomagajte še vi, da Viliju in njegovima staršema vsaj malce olajšamo bremena, ki jim jih je naložila neusmiljena usoda. Kdor je obiskal njihov dom, to razume. Otroci so vendarle po- nos in sreča staršev, ki želijo svojim naslednikom nuditi vse najboljše. Prav zato je toliko huje, ko nevidna roka prevza- me vajeti in bič. Iz tega sta možni le dve poti. Prva je pot obupa in vdanosti, druga pa upanja in vztrajnosti. Jurkovi- čevi so izbrali slednjo. BOJANA JANČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Vili Jurkovič pred nesrečnim dogodkom. termina je celo pustila službo, da bi bila lahko sinu ves čas na razpolago. »Vem, da bo moj sin nekoč spet stal na nogah,« je prepričana. Skupina nekdanjih sošolcev in prijateljev, ki želijo z zbranim denarjem vsaj nekoliko omiliti težek položaj, v katerem so se znašli Jurkovičevi. 26 NASI KRAJI IN UUDJE Potok namesto pralnega stroja Kraj devetdesetletnikov - Prevorje se veseli najstarejše krajanke v krajevni skupnosti Pre- vorje, hribovitem kraju Koz- janskega, se marsikdaj pona- šajo z devetdesetletniki. Pred kratkim so slavili 90-letnico Mihe Pajka iz prevorskega Dobja, pred nekaj dnevi pa so se veselili 95. rojstnega dne Angele Teržan iz Straške Gor- ce, najstarejše krajanke Pre- vorja. Med prevorskimi devetdeset- letniki je tudi mama slavljenki- ne snahe iz vasi Krivica, ki bo kmalu stara 93 let. V takšnih krajih so seveda vsi bolj ali manj povezani; tako je sin slavljenke Angele Teržan poročen s Pajko- vo hčerko. Tudi krajanov s priimkom Teržan ni malo, kar se je posebej izkazalo pred ne- kaj leti, ko se je srečala v Dobju množica ljudi s tem priimkom. Slavijenka Angela Teržan je za devet križev in pol presenet- ljivo čila. Kot so nam dejali njeni domači, je dan pred našim obi- skom sama obrezala za eno prikolico krmilne pese. »Če imam delo, se počutim zdravo,« nam je zaupala, domači pa so pripomnili, da rada grabi, pobi- ra sadje in opravlja podobna opravila. Tudi na sprehod odi- de, včasih tudi približno kilome- ter daleč. Njeno življenje je bilo vedno eno samo garanje. »Moja mla- dost je bila težka, morda sem vstati še ko so bile zvezde na nebu. Nato sem delala zunaj, vse dokler me ni mama poklica- la k zajtrku. Potem sem odšla v šolo, po vmitvi domov pa sem morala, če nič drugega, z živino na pašo.« Med devetimi otroki je bila najstarejša, vendar so vsi ostali pomrli. »V Straško Gorco sem se pri- selila leta 1920, potem ko so starši tukaj kupili kmetijo. Prišli smo iz Dobležič, iz pilštanjske fare. Devet let pozneje, po moji poroki, so kmetijo prepustili meni,« se spominja daljnega ča- sa. Z možem Francem, ki je prišel iz Šentvida pri Planini, sta se dobro razumela. »Poleti sva vstajala tako zgodaj, da se med okopavanjem koruza še ni do- bro videla. Okopavala sva do jutranjega avtobusa, ki je odpe- ljal pred šesto uro zjutraj.« Mož je nato odšel v hlev, ona domov, kjer je pripravila zajtrk in odpra- vila otroke v šolo. Rodila je osem otrok, od katerih se dva žal ne moreta veseliti njenega 95. rojstnega dne. Njen mož ni nikoli hodil v službo, po Kozjanskem so ga poznali kot »pintarja« (sodarja), prav tako je opravljal mizarsl^ in zidarska dela. »11. decembra bo minilo 15 let, odkar je umrl, bil je star skoraj 85 let,« se ga je spomnila. Posebno hudo jima je bilo med II. svetovno vojno, ko so jim decembra leta 1944 požgali gospodarska poslopja in del hiše. Hiša je bila toliko ohranjena, da so v njej blizu leto dni bivale skupaj tri družine, tudi dve iz soseščine, ki so osta- le brez vsega. »V življenju sem imela veliko bridkih ur,« je glasno razmišljala slavljenka. Pravi, da ji je bilo najhuje nekoč, ko je bila ob potoku prezaposlena s pranjeni perila. Ob njej je bil njen mali otrok, ki je nenadoma padel v vodo ter se začel utapljati, ven- dar ga je zadnji trenutek rešila. »Tega ne bi mogla pozabiti, tudi če bi živela še naslednjih 100 let.« Zaradi preštevilnih bridko- sti ni nikdar pričakovala tako visoko starost. »Pravzaprav mi je danes, na starost še najlepše, prej je bilo to in ono, zdaj sem brez skrbi,« se veseli jeseni živ- ljenja. Najstarejša krajanka Pre- vorja živi skupaj s sinom Stan- kom in snaho Bernardo ter z vnukovo družino. Povprašali smo jo tudi o nje- nih številnih vnukih. »Mislim, da jih imam 20 ali 21, več jih ne more biti.« Njena pravnukinja jo je brž popravila, da jih je natanko 21. Veseli se tudi 33 pravnukov in štirih prapravnu- kov, dva pa sta trenutno še na poti. Tako so prišli na veliko praznovanje njenega 95. rojst- nega dne povabljenci iz prevor- skega kraja, iz Virštanja, s Plani- ne in Celja. Slavljenka ni nič vedela, kaj ji pripravljajo, saj se je odpravila na obisk k sinu, v bližnjo počitniško hišico. Ko so jo poklicali domov, se je od veselja razjokala. ^^ BRANE JERANKO Najstarejša krajanka Prevorja je praznovala 95. rojstni dan. Angela Teržan s sinom Stan- kom in snaho Bernardo ter pravnukinjama Branko in Karmen, s katerimi živi. Sprejem za i zlate maluraiiiu Danes se bodo v Narod, nem domu zbrali najboljjj celjski maturanti. Ob tej priložnosti bodo čestit^ tudi dijakom Aleksandjj Franc, Jasminu Mecino^ ču. Iztoku Pižornu in M^ jažu Urlepu, ki so svoj^ znanje dokazali na medna, rodnih tekmovanjih. Andrej Gregorič, Mateja Hrušovar, Darja Kastelec Jerneja Kocman, Jernej Kos Iztok Pižorn, Ana Šaša, Katjj Zalokar, Samo Bardutzky, Blanka Colnerič, Marko Je! rič, Petra Kežman, Sandra Lubej, Primož Mavrič, Sinio. na Napotnik, Lovro Rizmal, Lovro Suhodolčan, Vesna Tj. tan, Jože Uršič, Marko Žličar, Barbara Grobelnik, Jaka Hajnšek, Stanislav Mandelc, Barbara Vrenko in Andreja Grobelšek so letošnjo mati ro opravili izredno uspešu in se uvrstili v sam vrh ^ venskih maturantov. Včeraj pa so na Šolskem centru Celje pripravili spre- jem za njihove zlate matu- rante in za dijaka Matjaža Urlepa, ki je dosegel izjena« uspehe na matematičnih tek- movanjih. SK Srečanje družine Dolinar V letnem gledališču Lim- berk v Grižah so se znova zbrali številni člani rodbine Dolinar, ki je pognala kore- nine leta 1800 v Migojni- cah. V vseh teh dvajsetih deset- letjih se je rodbina močno razširila. Prihajale in odhajale so generacije, pred desetletji pa se je eden od njih spomnil, da bi bilo vredno narediti dru- žinski rodovnik. Ta mož je bil Milan Dolinar, ki sodi v četr- to generacijo Dolinarjevih. Poleg izdelave rodovnika pa se je odločil tudi za organiza- cijo srečanja vseh, ki imajo svoje korenine v rodbini Doli- nar. Vseh skupaj je trenutno okrog 400. Največ jih živi v Savinjski dolini, precej jih je okrog Sevnice, pa v Velenju i po drugih krajih Slovenije. Si pa tudi v Nemčiji, Švici, AnH riki in še kje. Doslej so se v letnem gleda lišču Limberk zbrali Dolinaij iz vseh koncev Slovenije ii tudi preko njenih meja že šti rikrat zapovrstjo (vsakih p« let), od zadnjega srečanja p je tokrat minilo osem let. Srečanje je bila znova zfi) prijetno. Za dobro počutji vseh udeležencev so tolorf skrbeli člani in članice Dll Svoboda Griže, poleg njih ^ še Vili Golavšek, ki je skrP za glasbo in ples. Srečanje I popestrila tudi dekleta iz ^ derge pri Izlakah, ki so z» grale nekaj prijetnih skladb. Prostovoljci za pomoč ] SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja vabi usposabljane novih prostovoljk za svetovalno delo na telefo; nu. Usposabljanje bo potekalo v Ljubljani od srede, ^ oktobra, ter v Celju od petka, 6. oktobra. Za dodatni, informacije lahko pokličete vsak delavnik od 12. do 22. ur^ na številko 080 11 55 ter vsak dan od 18. do 22. ure na števil}^ 080 11 55 in 01 97 82 ali v pisarno društva vsak delavnik n^ številko 01524 19 93. NAŠI KRAJI IN UUDJE 27 Bučijada v Hotelu Žalec y Hotelu Žalec so sredi ^pternbra organizirali zani- ■.j^o prireditev Bučijada f^OO, na kateri so številni Lbitelji buč pripravili raz- .^vo te zelenjave. Velike, jkfogle, rumene, zelene, ^Icrasne, jedilne in še kak- jjjg so razvajale očesa obi- .|.(,valcev, ki so se sprehodi- jj pO okolici hotela in njego- ^^ notranjosti. 3učji umetniki so izživeli domišljijo, tako da so j^stale bučje družine, ptiči, pujski, strašilo, voziček ,dojenčkom in še in še. Da bi jjlo počutje na bučijadi čim- toljše, so poskrbeli v Hotelu ^lec, kjer so pripravili gur- niansko ponudbo bučnih jedi: [,^Čne juhe, pečene buče, zrez- laiz buč, pizza iz puč, bučni jjožnik, bučni narastek in še jiarsikaj. Sobotni večer je po- lelcal v znamenju bučnega ple- sa, ki je bil bučen in buč poln, nedeljo pa so se bučerejci pomerili na tekmovanju za naj- (ežjo, največjo in najbolj na- ravno bučo, izbrali pa so tudi oajlepše okrašene buče in jih oagradili. Prvo nagrado za najtežjo na- ravno bučo je prejel Milan 'remožnik iz Braslovč, njego- H velikanka je tehtala dobrih kilogramov, druge nagrade za največjo naravno bučo se je reselila Mojca Drofelnik iz Paš- [evasi, njena buča je obsegala lar 173 centimetrov, tretja na- grada za naravno bučo, ki je »najbolj izražala lastnosti buč«, pa je šla v roke Joži Sevčnikar iz Slatin. Prva nagrada za naj- lepše okrašeno bučo je bila podeljena žalskemu vrtcu za motiv strašilo in ježek. Nagra- jene pa so bile tudi številne izvirne in lepo okrašene buče. Bučijadi so se odzvali števil- ni otroci žalskih vrtcev, vrtec Petrovče in Osnovna šola Šmart- no ob Paki, ki je razstavo tudi pripravila. Prireditev se bo po- novila tudi naslednje leto in če tokrat niste utegnili sodelova- ti, vas v Hotelu Žalec vabijo, da sodelujete drugo leto. SKO Naša mama Milka je še mladenka Bil je še en prijazen septembrski dan, bilo nas je veliko, gob pa precej manj. Je bil pa tokratni gobarski piknik celjskega novinarskega aktiva s člani gobarskega društva Bisernica iz Celja nekaj posebnega. Naša dobra prijateljica in znana celjska gobarka Milka Debelak je namreč dopolnila 80 let avljenja. Osem križev na plečih - pa še vedno tako mlada! Tradicionalni gobarski pik- % ki ga društvo Bisernica že fsto let pripravlja za celjski feiv Društva novinarjev Slo- '^nije, je bil v petek popoldne 'Pet na prijazni turistični kme- ')i Tanik nad Cerovcem pri ■jubečni. Spet so nas novinarje Pričakale gobje dobrote, prave kulinarične umetnine, in spet '110 se s košarami in košarica- mi podali v bližnji gozd ter se vračali z bero, ki jo je zazna- movala letošnja suša. A bilo je v teh naših košarah kar nekaj primerkov imenitnih gob, tak- šnih, ki bi nam jih zavidal vsak gobar z izkaznico. Seveda smo spet tekmovali. Tokrat nam je gobarski »profesor« Amadeo Dolenc pripravil testne pole z vprašanji, seveda na gob j o te- matiko, in spet smo dobili zma- govalca. Največ točk je zbrala Vesna Lejič (Radio Celje), ki je z dragoceno točko več zma- go izpulila Miranu Korošcu (Radio Slovenija), predsedni- ku celjskega aktiva slovenske- ga novinarskega društva. Vsak gobarski piknik s člani društva Bisernica je nekaj po- sebnega, letošnji pa nam je bil še posebej drag. Kot vedno je bila z nami tudi Milka Debe- lak, ki ji, zaradi dobrote in prijaznosti, ki veje iz njene duše, pravimo kar mama Mil- ka. In pravimo, da je to naša mladenka: vedno nasmejana, ljubeča, duhovno bogata, pol- na humorja in čila, pokončna. Takšni ljudje so izjemni. S takšnimi si vsakdo želi biti prijatelj. Da bi prijateljevali z njo še dolgo vrsto let, je bila želja vseh nas, ki smo ji v petek stisnili roko in jo objeli. _ MARJELA AGREŽ - Foto: SHERPA Mama Milka ima osemdeset let. Les in tatinski Gustelj T\iristična prireditev na Pla- nini pri Sevnici ima kar dol- go tradicijo, saj je bila letoš- nja že 24 po vrsti. Čeprav se je zamisel prireditve od za- četkov do danes nekoliko spremenila, je osrednja ide- ja, ohranjanje etnološke de- diščine, še vedno aktualna. V turističnem društvu so se letos odločili za prikaz del povezanih z lesom, kot so po- diranje in žaganje debel, tesa- nje hlodov oziroma »šveler- jev« (železniških pragov), og- larjenje in podobno. Videti je bilo tudi staro žago za žaganje desk, pravo žago amerikanko, posebej pa je pritegnila »cime- rača«, sekira za tesanje. Žal so manjkala še nekatera druga opravila, je pa zbrane navdu- šil domači kovač, ki je s po- močnikom kar krepko udarjal po nakovalu. V povorki je so- deloval tudi domači mojster, ki zna izredno lepo opletati steklenice in pletenke. Novost, ki je pri nekaterih članih turističnega društva zo- rela že dalj časa, je bilo sred- njeveško sojenje s pripeljem na pranger. Zato je turistično društvo povabilo uigrano moš- tvo pilštanjskih prangerašev, med katerimi je najbolj nav- dušil tatinski Gustelj. Manjka- li niso niti grajska glasnika ter grajske gospodične. Z vsem tem so hoteli širšo javnost opo- zoriti, da sodi Planina od lani med prangerske kraje oziro- ma srednjeveške trge, ki so imeli takšne sramotilne ste- bre. Čeprav je bilo okolje tega dogajanja bolj skromno, saj je bilo le nekaj z zdravilnimi zelišči in kmetijskimi pridel- ki polnih stojnic, pa je to vsaj opozorilo na nekdanje baran- tanje na planinskih sejmih. ANTON POLŠAK Četrti Kult-Ten-Turn Na prve jesenske sobote dan so v Libojah spet pomerili svoj teniški navdih celjski kulturniki, tokrat že na četrtem zaporednem Kult-Ten-Turnu. Napeti spopadi so rodili tudi kakšno nekulturniško kletvico, a dali uvid v letošnjo kvaliteto občevanja z rumeno žogico med njimi. V ženskem singlu je bila tako prva flavtistka Goršičeva (na fotografiji), pred pravljičarko Praprotnik-Zupančiče- vo in kustosinjo Domjanovo. V moškem singlu je bil najboljši oblikovalec Domjan, pred multimedialcem Žzu- pančičem in knjižničarjem Germadnikom. V mešanih parih je slavil direktorski par Alenka Domjan in Janko Germadnik, ki je po ogorčenem boju za las premagal pravljičarsko-dirigentsko navezo Mišo Praprotnik-Zupan- čič in Edvard Goršič. Tretje mesto sta zasedla flavtno- zgodovinska Alenka Goršič in Brane Goropevšek pred bioenergetsko multimedialnima Libuško Goršič in Bori- jem Žzupančičem. Ko je izpod Gozdnika prilezel na vrle tenisače jesenski mrak, so le-ti zaključili Kult-Ten-Turn s proglasitvijo izidov in s prepevanjem ljudskih viž. Slednje je sicer dirigent Goršič v nekem trenutku označil za »klaster« oziroma razuglašenost po naše, kar pa ni vplivalo na soglasno odločitev vseh udeležencev, da ne bi Edvardu izrekli priznanje za fair-play. DALIBOR B. ŽZUPANČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Joga za začetnike Društvo Joga v vsakda- njem življenju Celje bo danes med 18. in 19. uro na I. Osnovni šoli Celje vpiso- valo nove člane in članice v začetni tečaj joge. Informa- cije lahko dobite tudi po telefonu 707-440. 28 NASI KRAJI IN UUDJE Za čim več medu in mladih V celjskem čebelarskem društvu si želijo čim več mladih - Čebele bodo šle v Francijo Po dobrem letu je članom Čebelarskega društva Henrik Peternel iz Celja uspelo pre- noviti čebelnjak v Zagradu in ga preimenovati v Čebe- larski dom. Glavna želja vseh zbranih prejšnjo soboto v Za- gradu je še vedno pritegnitev mladih v čebelarski posel. Celjsko čebelarsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1906, njegovi člani so bili daleč nao- koli priznani čebelarji. Zago- tovo najbolj priznani član je bil Henrik Peternel, čebelar- ski učitelj in župnik, po kate- rem je društvo tudi dobilo ime. Peternel je umrl leta 1952 in pet let kasneje so v njegov spomin postavili čebelnjak v Zagradu. Dobrotnik Peternel je imel tri hiše: v eni stanuje predsed- nik društva, Peter Gradišnik, eno je Peternel dal slepim, tretjo pa čebelarjem. Slednjo so čebelarji zaradi ne najbolj ugodne lokacije - čebelnjak mora namreč biti na sončni legi, v okolici mora biti dosti medovitega rastlinja, pomem- bna je tudi dostopnost - pre- stavili v Zagrad, kar je bil tudi povod za gradnjo čebelnjaka leta 1957. Čebelnjak je last Čebelarskega društva IkMirik Peternel, ki pokriva celjsko občino in občino Štore. Društvo je bilo v največjem razcvetu v začetku osemdese- tih, po osamosvojitvi pa je čebelarska dejavnost počasi za- čela zamirati. Danes, deset let kasneje, jo oživljajo. Društvo šteje 72 članov, povprečna sta- rost čebelarjev pa je 58 let. Visoka starost, ki bi jo v pri- hodnosti radi znižali. Tudi za- to bi letos radi svoje veščine prenesli na mlade, tako si v letošnjem letu želijo priti v obliki krožkov v osnovne šo- le. Najmlajši član je osnovno- šolec, ki ga čebelarstvo zani- ma in je po besedah predsed- nika Gradišnika rojen za čebe- larstvo. V društvu že razmiš- ljajo, da bi mladeniča poslali na šolanje. Čebelarske dejav- nosti se je treba učiti celo življenje, veliko čebelarjev se uči že od mladih nog. »Kak- šnega posebnega recepta ni, saj vsak čebelar v svojem če- belnjaku dela po svoje,« nam je povedal Gradišnik. Nasled- nje leto bi si v društvu radi kupili televizor, da bi dela čebelarjev posneli na kasete in jih prikazovali na družabno- izobraževalnih srečanjih. Ra- di bi izučili tudi izobraževal- no komisijo in komisijo za zdravstvo. Društvo je dejavno, nabavlja- jo sladkor, vsako leto gredo na strokovno ekskurzijo... Država pa jim vsako leto nameni manj sredstev, zato morajo pomoč poiskati tudi pri sponzorjih. Glede na to, da je medu v Sloveniji dovolj in zato nima cene, so se celjski čebelarji odločih, da bodo čebelje dru- žine prodajali v Francijo. Le- tos so jih iz Slovenije prodali kakšnih tristo, po ceni petsto mark. Trenutno so v čebelar- skem domu štiri čebelje dru- žine in upajo, da jih bodo naslednje leto ustvarili še več. Naslednje leto čaka društvo še ena visoka obletnica, 95- letnica delovanja društva. NATAŠA PEUNIK Foto: IGOR ROSINA Na odprtju čebelarskega doma se je zbralo, zaradi slabe^ vremena, le kakšnih trideset ali štirideset čebelarjev. Prt sednik Peter Gradišnik si je zaželel čim več mladih čebelarski dejavnosti. London 2000 v Centru Interspar razstavlja fotoreporter Novega tednika Gregor Katič fotografije z naslovom London 2000. Razstava fotografij na temo prehod v novo tisočletje in 100. rojstni dan matere kraljice bo na ogled do konca septembra. SK Laške mažorete na Češkem v Prerovu na Češkem je bilo drugo evropsko tekmovanje mažoret v organizaciji EMA (Evropska mažoretna zveza). Predstavilo se je 52 skupin iz osmih držav. Mažorete so tekmovale v treh starostnih skupinah (juniorke, kadetinje in seniorke). Tekmovanja so se udeležile tudi mažorete laške Pihalne godbe v kategoriji kadetinj. S svojimi točkami so občinstvo navdušile češke mažorete Bonbon in mažorete iz Zagreba. MM Zobomiška v muzeju Vrtec Zarja Celje je pripravil v Muzeju novejše zgodovine Celje razstavo z naslovom Zo- bomiška. Z njo želi predstavi- ti širši javnosti prenovljeno zobno preventivo, ko jo v vrt- cu izvajajo že peto leto. Zobomiška predstavlja pe- dagoško didaktično funkcijo zobne preventive tako, da skr- bi, da se otroci na enostaven njim dopadljiv način priučijo redne in pravilne ustne higie- ne, pridobijo si vedenje, da je zdrav zob čist zob in skrbi za zobozdravstveno osveščenost vseh zaposlenih in staršev, na- vaja na osnovna pravila v zvezi z ustno higieno, skrbi za kre- pitev zdravja in utrjevanje zdra- vih navad in navaja na prav no uživanje raznovrstne hn ne. Da Zobomiška doseže a Ijene cilje, sodelujejo z nje otroci v vrtcu od 4. leta dal strokovni delavci v vrtcu, st ši in strokovni delavci Mladi skega zobozdravstva v Celj ki jih je povezala preko Zot miškine knjižice. J NASVETI 29 KAJ BI DANES KUHALI? ^ddevane hrenovke in krompir v omaki, 0riniran por, jifuške s sladoledom. Nadevane hrenovke in Itfompir v omaki 2 osebi potrebujemo: pO g krompirja, 1 majhno 1 žlico masla ali mar- jrine, 1 žličko moke, 1/4 1 jleica, sol, poper, mleto slad- ki papriko, 20 g ementalca; la^čobo za pekač, 1/2 šopka eteršilja. priprava: krompir skuha- ,0, odcedimo, ko se malo jjadi, ga olupimo. Čebulo lupimo in drobno seseklja- lo. Na maslu ali margarini jo fepražimo, da postekleni. odamo moko, premešamo t pražimo, da na svetlo zaru- leni. Zalijemo z mlekom, na- I pa mešamo z metlico za epanje in segrevamo, da za- [e. Začinimo jo s soljo, po- [om in muškatnim orešč- om. Omako odstavimo s štedilnika, primešamo ji jo- gurt. Omake potem ne kuha- mo več, ker se sicer sesiri. Krompir narežemo na rezine, takoj ga damo v omako in premešamo. Pustimo nekaj časa stati, po okusu še začini- mo. Pripravimo hrenovke: po sredini jih zarežemo, da dobi- mo prostor za nadev. Za na- dev zmešamo gorčico in pa- radižnikovo mezgo, začinimo s soljo, poprom in papriko. Nadev porazdelimo na zare- zane hrenovke. Na vrh damo kocke ementalca. Hrenovke položimo na namaščen pe- kač. V ogreti pečici jih peče- mo pri 200 stopinjah 5 do 7 minut. Krompir potresemo s sesekljanim peteršiljem, po- nudimo ga s popečenimi hre- novkami. Mariniran por Za 2 osebi potrebujemo: 2 pora, sol, 2 žlici kisa, 1 žličko medu, 2 žlici olja, sol, poper, 1 strok česna, 1 jajce, 1/2 šopka peteršilja. Priprava: por očistimo, temno zelene dele odrežemo. Por zarežemo do polovice, dobro ga izperemo pod teko- čo vodo. Narežemo ga na 8 cm dolge kose. V malo osolje- ne vode ga kuhamo 8 minut. Odcedimo. Od vode, v kateri se je kuhal, prihranimo 2 žlici za marinado. To vodo, kis in med razmešamo v kožici in segrevamo toliko časa, da se med raztopi. Kožico odstavi- mo s štedilnika. Solimo, po- pramo, primešamo olje in strt strok česna. V marinado polo- žimo kuhani por. Pustimo ga stati 2 do 3 ure (ali čez noč) v pokriti posodi. Jajce skuhamo v trdo, oplaknemo ga z mrzlo vodo, olupimo in pustimo, da se ohladi. Drobno ga seseklja- mo. Sesekljamo tudi peteršilj. Por potresemo s sesekljanim jajcem in peteršiljem. Hruške s sladoledom Za 2 osebi potrebujemo: 50 g jedilne čokolade, 1 rume- njak, 1 žlico ruma, 1/8 1 slad- ke smetane, 1 beljak, 1 veliko hruško, 2 rezini hmone, 1 žli- co sladkorja, malo cimeta, 2 rezini limone za okras. Priprava: čokoladni slad- kor pripravimo vsaj 2 uri pred obedom. Najprej razlo- mimo čokolado in jo raztopi- mo nad soparo. V raztoplje- no čokolado zamešamo ru- menjak in rum. Zmes naj se ohladi. Smetano in beljak stepemo in rahlo zamešamo v čokoladno kremo. Zmes damo v plitvo kovinsko po- sodo. Postavimo v zamrzo- valnik. Čim plitvejša je poso- da, tem hitreje sladoled za- mrzne. Hruško olupimo in razpolovimo, peščice izdol- bemo, jo damo v kožico, zali- jemo z malo vode, dodamo sladkor, cimet in limonini re- zini. V pokriti posodi kuha- mo približno 7 minut, da se hruška zmehča. Pustimo, da se ohladi v tekočini. Ohlaje- no damo na krožnik, v vsako polovico damo sladoled, pre- lijemo z malo tekočine, v ka- teri smo jih kuhali in okrasi- mo z limono. Piše: MAJDA KLANŠEK BIO KOLEDAR v « ZDRAVNIK SVETUJE Analna f isura Bralka sprašuje: najprej sem pred sedmimi meseci začuti- la pri izločanju blata bolečino. Bolečina je bila komaj zaznavna in bi nanjo pozabila, če ne bi opazila na blatu in toaletnem papirju sveže krvi. To se je ponovilo po dveh mesecih. Odšla sem k zdravniku, ki me je napotil k speciali- stu. Ta je ugotovil plitvo fisuro, ki se je delno zazdravila. Priporočil je skrb za redno odvajanje blata in mazilo Xiloproct. Po šestih mesecih miru so se težave ponovile. Ali je možno, da se fisura naredi vedno na istem mestu, ali je lahko kaj drugega? Brala sem, da se zelo rada ponavlja. Ali se sveža kri pojavlja le pri fisurah in hemeroidih in ali tudi pri raku? Analna lisura Fisura anusa pomeni drob- no ranico v predelu izvodila iz črevesja, kjer ta prehaja v ko- žo. Odvajanje blata (defekaci- ja) je pri tej okvari zelo boleče, pogosto pa se takšna ranica ob defekaciji še dodatno natrga, kar povzroči, da se na blatu pokaže kri. Fisure so pogoste pri majhnih otrocih do konca prvega leta starosti (80 odstot- kov). Pozneje se to število hitro zmanjša. Ko gredo v šolo, te izginejo. Čez leta se ponovno pojavljajo in spremljajo pred- vsem zaprtje (obstipacija). Znaki Med odvajanjem blata se po- javi huda, prebadajoča, skeleča bolečina. Zaradi te bolečine se ljudje izogibajo defekaciji, kar vso stvar še poslabša. Pri defe- kaciji se bolniki napenjajo in na blatu se pojavi kri, ki pa ni zmešana med izločeno maso. Bolnike lahko predel anusa pe- če in pogosto tudi srbi, tako da se zaradi praskanja pogosto še dodatno poškodujejo. Diagnostika je enostavna. Potreben je pregled debelega črevesa, kar bo opravil specia- list za črevesne bolezni (ga- stroenterolog). Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, za ru- briko Zdravnik svetuje. Zdravljenje zahteva kar pre- cej lastnega truda. Ureditev prebave je lahko kar trdovrat- na zadeva. Kljub spremembi v načinu prehranjevanja in dobri toaletni skrbi za anus so po- trebna zdravila, ki omehčajo blato a tudi mazila, ki vsebuje- jo snovi za odstranjevanje bo- lečine. Hitra ozdravitev je le redka. Pogosto bolezen posta- ne kronična. Ranice, ki se po- navljajo na istih mestih, se tež- ko zacelijo in takrat je potreb- no kirurško zdravljenje. Da to preprečimo, je potreb- na preventiva in vzgoja že od mladosti. Prehrana z dosti ba- lastnih snovi, mletim lanenim semenom in olivnim oljem bo v večini primerov preprečila zaprtje. Priporoča se redno umivanje anusa a tudi nega in zdravljenje srbečice in različnih izpuščajev. Kadar je bolečina stalna in onemogoča defekacijo, je po- trebno zdravljenje z zdravili, ki vsebuje anestetik Lokalni ane- stetik odstrani bolečino le za krajši čas. Xiloproct, ki ga že imate, je takšno zdravilo. Če razen navedenega nima- te drugih težav, ni skrbi za rakasto bolezen. Vsak pojav krvi med blatom pa zahteva posvet z zdravnikom! Če se poleg krvi med blatom pojavi še zaprtje, ki se izmenjuje z mehkim ali s spremenjenim blatom, oziroma postane izlo- čanje zelo nepravilno, se s svo- jim zdravnikom posvetujte ta- koj! Opravil bo pregled in os- novne preiskave in vas, če bo tako ocenil, tudi napotil k spe- cialistu. Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolog MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šale j, vodja oddelka za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje pri celjski enoti ZPIZ. Rojena sem 1.2.1952. De- lati sem začela 21.11.1967, torej pred osemnajstim le- tom starosti, tako da imam 32 let in nekaj mesecev de- lovne dobe. Imam dva otro- ka. Kako dolgo bom še mo- rala delati? Se mi bodo priz- nala delovna leta pred 18. letom starosti? Kakšen od- stotek pokojnine bi imela? Zakonodajalec se je ob re- ševanju upokojevanja zave- dal dejstva, da ne bo moč od vseh zavarovancev, ki imajo dovolj pokojninske dobe, zahtevati, da čakajo na upo- kojitev toliko časa, da bodo dosegli na novo določen po- goj starosti. Rešitev tovrstnih primerov je ponujena v spre- menljivih pogojih upokojeva- nja skozi prehodno obdobje, ki v nekaterih primerih traja zelo dolgo, celo do leta 2022. Poglejmo po vrsti odgovore na vaša vprašanja. - Predvidoma bi morali biti zavarovani (zaposleni) do ok- tobra leta 2005, ko bi izpolnili tako pogoj starosti kot tudi pogoj pokojninske dobe za upokojitev. Vaša starostna meja bi se od zahtevane zni- žala zaradi otrok ter zaposli- tve pred 18. letom starosti. - Ženskam se starost zniža za ves čas zaposlitve pred 18. letom starosti, vendar največ do 55. leta. Tako znižanje bo veljalo šele od leta 2013, po- prej pa bo veljalo že omenje- no prehodno obdobje, v kate- rem bodo znižanja starosti nižja. Zniževanje starosti se bo v tem primeru pričelo šele od leta 2002, ko bo znižanje znašalo en mesec za leto za- varovanja pred 18. letom. Na- to se bo vsako leto dodajalo po en mesec znižanja, tako da bo 12 mesecev za leto do- seženih leta 2013. V prehod- nem obdobju se bo znižana starost lahko zniževala naj- več do 53. leta. Zaposleni ste bili dve leti in dva meseca pred 18. letom starosti, torej se vam bo ob upokojitvi upo- števalo znižanje starostne meje 8 mesecev in 19 dni. - Upravičeni ste tudi do zni- žanja starostne meje iz naslo- va otrok za 7 mesecev in pol. Tovrstno znižanje je v času prehodnega obdobja različ- no, začenši v letošnjem letu, ko se lahko starostna meja za dva otroka zniža le za mesec in osem dni. V letu 2001 bo znižanje že višje, in sicer dva meseca in 15 dni, v nasled- njem letu 2002 je predvideno znižanje tri mesece in 23 dni vse do leta 2015, ko bo lahko starš uveljavljal za svoja dva otroka znižanje starostne meje za 20 mesecev. - Višina pokojnine je tudi po novem zakonu o pokoj- ninskem in invalidskem zava- rovanju odvisna od dolžine dopolnjene pokojninske do- be. Vrednoti se s predpisanim odstotkom. Čim daljšo pokoj- ninsko dobo zavarovanec iz- kazuje, višji odstotek bo upo- rabljen za odmero starostne pokojnine. V primerjavi s sta- ro zakonodajo novi zakon na tem področju vrednoti leta zavarovanja z 1,5 odstotka oziroma 0,75 odstotka za šest mesecev, medtem ko smo po stari zakonodaji poznali 2 od- stotka za leto zavarovanja. - Za vse tiste, ki imajo po- kojninsko dobo do konca leta 1999 ter z zavarovanjem na- daljujejo po 1.1.2000, se jim bo pokojnina ob izpolnjeva- nju pogojev odmerila kombi- nirano, saj se bo ovrednotila pokojninska doba do 31.12.1999 po določbah stare- ga zakona, medtem ko bo doba od 1. januarja 2000 dalje ovrednotena izključno po no- vem veljavnem predpisu. Po prejšnjih predpisih je bila sta- rostna pokojnina odmerjena s 85-odstotno pokojninsko osnovo za 40 let (moški) ozi- roma 35 let (ženska) pokoj- ninske dobe, daljša pokojnin- ska doba pa praviloma ni vplivala na višino starostne pokojnine. Po novih določ- bah zakona je lestvica za od- mero starostne pokojnine od- prta, čim daljšo pokojninsko dobo bo zavarovanec imel, v višjem odstotku mu bo od- merjena njegova starostna pokojnina. Pri odmeri vaše pokojnine bo potrebno upo- števati najprej obdobje 32 let zavarovanja do 31.12.1999, ki se vrednoti v višini 71 odstot- kov, ter zavarovanje po 1. ja- nuarju 2000 do upokojitve, ki bi se predvidoma vrednotilo 8,25 odstotka. Skupni sešte- vek bi znašal 87,25 odstotka, le-ta pa bi se kot faktor upo- števal pri izračunu vaše po- kojnine. 30 GLASBA Vitezi pripravljajo presenečenje Ob prazniku občine Žalec so Vitezi polk in valčkov zaigrali pred občinstvom v Novem Celju. Obiskovalci so bili nad igranjem tako nav- dušeni, da so se že pri prvi skladbi odpravili na plesiš- če, kjer so ostali celo promo- cijo kasete. Sicer pa Viteze polk in valč- kov čakajo številni nastopi. 8. oktobra bodo nastopili na Šta- jerskem večeru v Vojniku, 20. oktobra na razglasitvi Slavč- kov v Domžalah pri prof. Iva- nu Sivcu ter 21. oktobra na jubilejnem koncertu ansamb- la Rosa v Slovenj Gradcu. Dva dni pred Martinom bodo v gostišču Kocman v Šentruper- tu nad Laškim imeli redni let- ni občni zbor. Ponovno se odpravljajo v studio MIMIK Mira Klinca, saj so se odločili, da bodo v letu dni pripravili še eno kaseto in CD. Med nosilci bodo ponov- no člani sami, ki so tudi vsi po vrsti komponisti. Med teksto- pisci se pojavlja Vera Šolinc, eno skladbo pa je napisal in jo bodo posneli z njim pa je Rudi Trojner, pevec v ansamblu Slovenski muzikantje. Med zanimivostmi, ki jih napove- dujejo Vitezi, bo tudi srečanje s popularnim Marjanom RoIj- lekom - Matevžem. Ustvarjalci TV oddaje Vsak- danjik in praznik, katere re- daktorica je Natalija Verbo- ten, so jih povabili k snema- nju spota. TONE VRABL V dvorani graščine Novo Celje (od leve) Tone Videč, Boris Terglav, Viki Ašič, Mirko Polut- nik, Pavle Knez, Oto Rom, Franci Zeme, Vili Ograjenšek in Ludvik Kos. KOMENTIRAMO Če vidim le vrstico. s sodelavcema Tadeja in Jer- nejem sem se pred časom od- pravila na koncert Oliverja Dragojeviča in Gibonnija. Že ob vstopu v celjsko Ledeno dvorano je bilo čutiti prav prijetno vzduš- je. Skoraj polna dvorana je s svojimi glasovi pritegnila Oli- verjevemu petju. Nato se ma je na odru pridružil še Gibonni, ki je nadaljeval s koncertom. Med tem časom sem želela interujuvati Oliverja Dragoje- viča, zato sem se s sodelavce- ma odpravila v zakalisje. Tam pa me je čakalo neprijetno pre- senečenje. Ko sem povedala, kdo sem in kaj hočem, me je organizator grobo zavrnil, češ da Radiu Celje in Novemu ted- niku ne dovoli poročati o kon- certu. Želela sem pojasji vendar sem v odgovor dob opozorilo, da če vidi v Noi tedniku dve vrstici o koncet me bo tožil. Bolj kot nad pr^, vedjo sem bila šokirana ^ njegovim pristopom. Prireditev je bila javna in zasebna, zato si kljub prepQ di pridržujem pravico, da b, cem posredujem poročilo o, gajanju na koncertu. Če oij nizator Damjan Kobe do Rq Celje ali Novega tednika j osebne zamere, naj to razčii pristojnimi. Ni mu potreh groziti s tožbo ljudem, ki ž^ samo opraviti svoje delo. prej pa naj sam pri sebi razi pojma zasebno in javno. SABINA KRANJ EKSPRESEKSPRES • Na vrhu angleške in nemške lestvice najbolj prodajanih al- bumov se s svojim tretjim LP- jem še vedno zadržuje najpo- pularnejši britanski pevec Robbie VVilliams, na drugem mestu je ostal glavni protago- nist nove glasbene zvrti UK garage Craigh David, na tretje mesto pa se je spet vrnil Emi- nem. V ZDA še vedno kraljuje rapper Nelly s ploščo »Coun- try Grammar«. • Boy-bend Westlife se je že šestič zapovrstjo zavihtel na vrh britanske lestvice. Tokrat jim je ta neverjetni in do se- daj še nevideni podvig uspel s priredbo 16 let stare Collin- sove balade »Against Ali Odds«, ki so jo fantiči posneli skupaj z R&B kraljico Mariah Carey. • Z zbirke največjih hitov Whitney Houston je pred kratkim izšel drugi single. Po duetu »If I Told You That« z Georgeom Michaelom se je tokrat na tem pri nas po krivi- ci zanemarjenemu formatu znašla pesem »Could I Have This Kiss Forever«, ki jo je soul diva zapela skupaj z Enri- quem Iglesiasom. • Sredi prihodnjega meseca bo izšel dolgo in težko priča- kovani drugi album »Saints & Sinners« najpopularnejšega britanskega ženskega R&B kvarteta Ali Saints. • Po dvanajstih letih se je spo- razumno razšel najbolj raz- vpiti ameriški lezbični par, ročk zvezdnica Melissa Ethe- ridge in režiserka Julia Cypher. •. Še vedno poskočnega in ne- popravljivega lomilca ženskih src Micka Jaggerja bo njegov predlanski skok čez plot dra- go stal. 29-letna brazilska ma- nekenka Luciana Morad je za njunega skupnega otroka, enoletnega Lucasa, iztržila stanovanje v New Yorku, vredno 2 milijona $, enkratno odškodnino 5 milijonov $ in pa mesečno preživnino 25.000 $, ki jo bo 56-letni pevec ročk institucije Rolling Stones plačeval do otrokove polnoletnosti. • Tri leta po izidu LP-ja »Ni- mrod« se na glasbeno sceno spet vrača najuspešnejši punk bend vseh časov Green Day, ki je pred dnevi izid svojega no- vega albuma »Warning« naja- vil s singlom »Minority«. • Nevvyorški techno-freak Moby bo skupaj s pevko sku- pine No Doubt Gwen Štefani za single ploščo na novo po- snel pesem »South Side« s svo- jega v večmilijonski nakladi prodanega albuma »Play«. Single bo v trgovinah 14. no- vembra, takrat pa boste lahko kupili tudi tretji album »Holy Wood« kontraverznih šok-roc- kerjev Marilyn Manson. • Trenutno najbolj vroči ameriški rap-metalci Limp Bizkit so v 500. MTV oddaji Total Request premierno predstavili kar dva nova vi- deospota za skladbi »Rollin« in »My Generation«, ki jih bomo kmalu lahko slišali tu- di na njihovem novem albu- mu »Chocolate Starfish And The Hot Dog Flavored Wa- ter«. • Kultna teksaška heavy-me- tal zasedba Pantera se skupaj s speed metalci Morbid Angel in kanadskimi razbijačicami Kittie odpravlja na veliko tur- nejo po velikih ameriških koncertnih prizoriščih. • Švedski pevec in avtor An- dreas Johnson je s svojega zelo dobro sprejetega debi- tantskega LP izdelka »Lieb- ling« snel že tretji single. Po uspešnicah »Glorious« in »Ga- mes We Play« se bo na evrop- skih lestvica tokrat preizkusi- la pesem »People«. • V ponedeljek je izšla še ena izmed številnih zbirk nekate- rih najvidnejših glasbenih stvaritev legendarnih The Doors. In to v kar treh različi- cah - kot enojni in dvojni album, ter kot t.i. Limited Edition. Prav slednja je še posebej zanimiva, saj poleg največjih uspešnic prinaša še nekaj remixov njihovih krea- cij. • 2. oktobra se bo na policah trgovin z nosilci zvoka, tudi domačih, znašel nov LP »King Of The Beach« v Angliji roje- nega »Italo-Irca« Chrisa Reae. • Na isti dan pa bb luč sveta ugledal tudi novi izdelek med poznavalci zelo cenjene an- gleške trip-hop naveze Olive. Timm Kellet in Ruth-Ann svoj drugi album »Tricle« promovi- rata s priredbo pop klas »rm Not In Love« v sedem setih zelo priljubljene ski ne lOCC. • Slovenski jazz kitarist 1 mož Grašič je skupaj z glasi niki Big banda RTV Sloveč posnel enajst pesmi za albi »Moja želja«. • 23 let po izidu LP prvei »Zoboblues« se je gorenji trubadur Andrej Šifrer sj vrnil k svoji prvi ljubezni bluesu. Poleti je v Kaliforni; ekipo uveljavljenih blues ^ benikov posnel deset sklai njegova založba Šifco pa jih odtisnila na kompaktno pli čo »Muza Mojga Bluza«. • Predlanski zmagovalci | stivala Melodije morja in sc| ca Botri so tik pred izid( svojega drugega albuma, ki izšel pod naslovom »Ja in i pod okriljem založbe Ni Taista založba v kratkem ol vila tudi novi album »Dober mi dogaja« legend slovensi ga ročka, skupine Don M( tony Band. • Ob Ali-Enu najbolj cenj slovenski raper Klemen K men je na plošči »Trnow Sta povedal »kva si misli o živ nu, rapu, drogi, puncah dnarju«. • Power Dancers s skladi »Jaz grem naprej« napoved jejo skorajšnji izid zbirke jih največjih uspešnic s pn treh albumov. Vzporedno ploščo bo izšla tudi video t seta z vsemi videospoti, ki jih slovenske spajsice posnf do sedaj. • S pred nedavnim objavi nega projekta skupine BAS ki ji načeluje nekdanji k mandir ene izmed redkih tujini uspešnih slovenskih2 sedb Borghesia Aldo Ivanič založba Dallas na domaČi' lansirala drugi single. Gre zanimivo priredbo jazz stJ darda »Georgia On My Min' ki jo je zapela Alenka God^ STANE ŠPEG Odličen začetek Avsenikovega abonmaja V Kulturnem centru Laško se je 21. septembra začel 6. Avsenikov abonma polk in valčkov, na katerem so na- stopili najboljši z večine le- tošnjih slovenskih festiva- lov narodno zabavne glas- be. Uvodni koncert je bil do- slej najbolje obiskan. Festival na Graški Gori sta predstavljala ansambla Slo- venski zvoki iz Rogaške Slati- ne (zmagovalec strokovne ži- rije) in Izvir z Dobrne (zma- govalec občinstva). Koroški festival polke in valčka na Prevaljah pa dvojčici Vesna in Vlasta. Festival v Vurberku so zastopali Mladi Dolenjci, ki so v dveh letih na različnih slovenskih festivalih osvojili dvanajst nagrad strokovne ži- rije in občinstva. Najstarejši festival na Ptuju je zastopal ansambel Prerod, ki bo pri- hodnje leto praznoval 25-let- nico obstoja, na Ptuju pa je bil najboljši. Imeniten je bil nastop ansambla Gregorji iz Begunj na Gorenjskem, ki so zastopali festival slovenske polke in valčka v Ljubljani, kjer so osvojili nagrado stro- kovne žirije. Zaradi bolezni so v zadnjem trenutku odpo- vedali nastop predstavniki Zlatih citer v Grižah in Zlate harmonike Ljubečna 2000, ki jo je tako predstavljal 10-let- ni Dejan Kušer iz Rečice pri Laškem, ki je bil na Ljubečni najmlajši udeleženec, ki je osvojil zlato plaketo. Tudi to- krat sta bila pokrovitelja Av- senikovega abonmaja polk in valčkov Vinogradništvo Sla- vinec iz Mihalovcev in Okrepčevalnica - Trgovina Marjeta in Ivan Strniša, Rim- ske Toplice. V avli Kulturnega centra Laško je organizator pripravil priložnostno razstavo s prika- zom nastanka in razvoja edi- nega tovrstnega abonmaja v Sloveniji. V petih letih je bilo že 43 koncertov. Vsako sezo- no je osem koncertov od sep- tembra do aprila vsak tretji četrtek v mesecu. Tudi letos je za abonma veliko zanimanje. Oktobra bo pripravil samo- stojni koncert ansambel Na- gelj izpod Kamniških planin (ob 15-letnici), novembra Slovenski muzikantje in de- cembra božično - novoletnega Štajerskih 7. TV TY VODIC 31 32 TY VODIC TY VODIČ 33 34 TV VODIČ FILM ■ TEIEVIZIJA 35 Letošnja ljubezen Letošnja ljubezen spa- ^ ysaj načeloma v predalček . 0slovom »romantična ko- ^^jz/fl«- ■K/e se ponavadi zač- ^^jO romantične komedije? Ko ^ par spozna. Kje se ponava- jcončajo romantične kome- 0? Ko se par, ki je srečno geskočil vse prepreke na svoji ^antični poti, znajde pred pročnim oltarjem. Vse tisto, se dogaja po odhodu od jjoivčnega oltarja, ponavadi |ij več važno. Letošnja Ijube- 0 pa takoj na začetku poka- da svojih pripovednih niti g namerava plesti na klasi- l^n način. Začne se namreč direktno s poroko. Ki pa se še ^led medenimi tedni, kje, še jjred glavno veselico, žalostno ^gnča, ker ženin izve, da je še dva tedna nazaj preiz- kušala vzmeti na postelji nje- govega najboljšega prijatelja, 0eda skupaj s tem prijate- ljem- In poročna torta gre v steno, slavje je prekinjeno. Par se loči - in o vseh neprimernih dli primernih vezeh, ki nasta- nejo v tej fazi ločevanja med jijima in vsemi, ki jih spozna- la, govori preostanek filma. Tole ni film, ki bi v tehnič- nem ah pripovednem pogledu prebil katerekoU zgodovinske mejnike filma. Tudi kljub do- kajšnji kompleksnosti junakov ne bo zaslovel po pretiranih psiholoških globinah. Igralci so zelo dobri, vendar niso niti preveč popolno lepi, kaj šele glamurozni v stilu kakšne Julie Roberts. Kar tudi pomeni, da jih lahko gledamo s simpatijo, včasih simpatičnim sočutjem, ne pa z dramatičnimi čustveni- mi zadrževanji in posledični- mi erupcijami, tipičnimi prav za recimo, Julio. Tudi najstniki niso več, čeprav marsikdo med njimi ni kaj preveč zrel. Velika blagajniška uspešnica torej tu- di pri nas tole verjetno ne bo. Ampak film je prav luštno rea- lističen in obenem zabaven v prikazovanju iskanja »prave« osebe po dvajsetem letu staro- sti. In zelo odkrit ter pronicljiv v slikanju modernih karakter- jev. Gotovo boste v njem našli lik, ki ga vsaj približno pozna- te. In veste, da bo prav tako kakor v filmu tudi on/ona čez nekaj let prav tam, kjer je se- daj, morda le v malce obrnje- nih okoliščinah. Velikih spre- memb ni. Ni čudno, da je na plakatu za film žaba. Velika žaba; nespremenljiva žaba. Ne glede na to, kolikokrat jo poljubiš, žaba ostane. Prijazno in minimalistično. Film sre- din. To je prav tisto, kar je Da- vid Kane, scenarist in režiser filma, tudi želel; prikazati od- nose v devetdesetih v vseh nji- hovih slepih ulicah in srečnih rešitvah. Svoje rodno mesto Camden je prenesel na filmsko platno s sodelovanjem zani- mivih igralcev, od katerih bo verjetno najbolj znana Cathe- rine McCormack, ki je skupaj z Melom Gibsonom igrala v Braveheariu. lan Hart je zad- nje čase eden bolj cenjenih bri- tanskih mladih igralcev, ki je med drugim igral v Michaelu Collinsu. Drugi igralci so še Douglas Henshall kot tatuist, ženin brez žene, Jennifer Ehle kot hčerka bogatih staršev, ki se njihovemu bogastvu upira, Kathy Burke kot materinska debeluška, ki nikoli ne naleti na pravega tipa, ter Dougray Scott kot boemski umetnik, ki živi za trenutek in ki se bolj kot z umetnostjo ukvarja z umetnostjo zapeljevanja, pa čeprav preko oglasov Osamlje- nih src. Simpatično in bistro. PETER ZUPANC ♦ Pozabljena legenda se je vr- lila na male ekrane. Stojan \uer je z vsem sijajem, ki ga k vedno premore, šarmiral pt voditelj spektakla, na ka- terem smo Slovenci dobili svo- jo letošnjo miss. Dogodek je, Kot že nekaj let zapored, gle- dalcem posredovala komer- cialna POP T V, ki je imela svo- je ljudi tudi pri izpeljavi pro- jekta. Neopazno je v zakulisju vlekel niti legendarni Janez Ujčič, medtem ko je voditelja 24 ur Matjaža Tanka doletela l^st, da je lahko ocenjeval le- poto deklet. Matjaž je sicer do zdaj veljal za izvrstnega poz- navalca dobrot, predvsem s področja kulinarike in enolo- gije. Odkar so ga vzeli v roke stilisti in ga pomladili s perok- sidno barvo las, pa je postal tudi izvedenec za lepe reči. I Nataša Pire je dobila nove- §3 partnerja. Z Vladimirjem ^oduškom vodi predvolilna soočenja na POP TV. Ni sicer ^'^ano, ali je Nataša ostala "^^ez Matjaža Tanka zato, ker ■^lenega utečenega sovoditelja ^dnje čase zanimajo lepa de- ali zato, ker Matjaž ne jj^^fa slovenskih politikov. Ka- koli že, pri vodenju infor- mativne oddaje 24 ur Nataša in Matjaž še naprej ostajata nerazdružljiv par. • Petra Filipič, novinarka v športnem uredništvu sloven- ske TV, ni bila deležna zaupa- nja urednika Marjana Laha, da bi jo kot poročevalko poslal na olimpijske igre v Sydney. Tako je lahko svojemu fantu Iztoku Čopu le po telefonu čestitala za osvojeno zlato medaljo. Morda pa se ima ta izvrstni slovenski veslač za medaljo zahvaliti tudi Lahu, ki je Petri ukazal ostati doma? Pa še s prispevki, ki jih iz Sydneyja pošilja Petrina ko- legica Polona Bertoncelj, so v športnem uredništvu nadvse zadovoljni. • Kdo ve, kaj se bo izcimilo iz nekajtedenske odsotnosti treh velikih RTV-jevskih šefov. Na olimpijske igre so namreč odpotovali predsednik sveta RTV Janez Kocjančič, gene- ralni direktor RTV Janez Ča- dež in direktor RTV marketin- ga Ivo Milovanovič. Prvi kot predsednik olimpijskega ko- miteja, drugi kot gledalec, tret- ji pa kot poročevalec. Da se kljub drugim zadolžitvam v Sydneyju, daleč od RTV stvar- nosti, o prihodnosti javnega zavoda trije njegovi ključni možje ne bi pogovarjali, sko- raj ne gre verjeti. • Urednik informativnega programa TVS Uroš Lipušček je od vseh novinarjev zahte- val, da se v času predvolilne kampanje strogo držijo novi- narske etike. Tako morajo vsakemu sogovorniku, ki na- stopi pred kamero, v podpis ponuditi izjavo, s katero sogo- vornik jamči, da ni kandidat na volitvah v državni zbor. Pot do zmage na volitvah je resda posuta s trnjem, prav tako kot prizadevanja televizijskih še- fov, da bi tudi po volitvah ob- držali svoje stolčke. Nataša Pire KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 28.9. do 4.10. ob 16., 18.30 in 21. akcijska dra- ma Vihar vseh viharjev. Mali Union: od 28.9. do 1.10. ob 20. ljubezenska ko- medija Letošnja ljubezen, 2. in 3.10. ob 20. ljubezenska drama B. Monkey. Metropol: od 28.9. do 1.10. ob 16. komedija Hiša debele mame, ob 18. in 20.30 znans- tveno fantastična srhljivka Mož brez telesa, 29. in 30.9. ob 23. ter 30.9. ob 10. akcijska drama Vihar vseh viharjev. Kino Žalec: 29. in 30.9. ob 20. ter 1.10. ob 18. in 20.15 akcijski film Misija nemogo- če 2. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: gre za film Das Boot ali Podmornica režiserja Wolfganga Petersena. Na- grajenci so: Slavica Gorenak, Svetelka 22, 3222 Dramlje, Ana Tilinger, Cesta 14. divizije 23, 3220 Štore in Edi Boršič, Breclje- vo 20, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Paul Verhoven, režiser filma Mož brez telesa, je pred leti ustvaril mednarodno uspešnico o policistu, ki je na pol robot. Za kateri film gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 2. oktobra. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC 36 ZA AVTOMOBILISTE Velenjski rally odločil državno prvenstvo Letošnja največja avtomo- bilistična prireditev v Slove- niji, 17. Petrol rally Velenje, je izpolnila obete organiza- torjev in v dveh tekmovalnih dneh ljubiteljem avtomobi- lizma prinesla napeto mer- jenje moči. Zmago si je s sovoznikom Metodom Ku- rentom privozil Andrej Je- reb (seat ibiza kit car) in si tako že zagotovil tudi naslov državnega prvaka. Rally se je začel v znamenju dirkaškega osipa, saj je kljub številnim prijavam nazadnje nastopilo le 39 posadk. Po pr- vih etapah (rally je bil dolg 812 kilometrov, od tega je bilo 254 kilometrov hitrostnih preizku- šenj) je bil najhitrejši Britanec Mike Pattison, ki je vozil za hrvaški klub Prigorje. Vendar pa motorno srce njegovega forda escorta RS cosvvorth ni vzdržalo hitrega tempa, tako da je ospredje pripadlo doma- čim tekmovalcem. Priložnost sta izkoristila Je- reb in Kurent in prevzela vods- tvo na dirki. Dirkalnik seat ibi- za kit car Evo 2, ki so ga po rallyju za državno prvenstvo v Italiji odpeljali na strokovni pregled v Liechenstein, ker naj bi izgubljal moč, je deloval brez večjih napak. Kar pa je bilo nujno potrebno, saj sta jim ves čas za vrat tesno dihala Idrijčana Darko Peljhan in so- voznik Miro Kacin. Tesen boj na nož, v katerem so štele desetinke, je prekinila spekta- kularna nesreča idrijske po- sadke, ki je na koncu 18. hi- trostne preizkušnje poletela v zrak in se po več deset metrov dolgem skoku začela prevra- čati. Na njuno veliko srečo sta iz avtomobila izstopila nepoš- kodovana, prav tako ni bilo na mestu nesreče nobenega gle- dalca. Vendar pa je njun golf 4 kit car povsem uničen, Peljhan pa je kasneje povedal, da dir- kalnika nima zavarovanega. tako da je sezona zanj praktič- no končana. Peljhan si je pred velenjsko preizkušnjo močno želel zmage, saj mu je lani prvo mesto ušlo le za las. Tako pa je sedaj za Jerebom v skup- nem seštevku zaostal za 25 točk, vprašanje je tudi, aU bo še lahko usposobil avtomobil za zadnjo dirko. Odlično predstavo je v Vele- nju uprizoril tudi drugouvrš- čeni Miha Rihtar s subaru imprezo, še več pozornosti pa je bil deležen njegov sovoz- nik, Ljubljančan Frenk Lie- ber, ki je pri 44-letih prvič sedel na sovozniški sedež. Vendar je Lieber star maček slovenskega rallyja, saj je že vrsto let sodeloval v dirkaški karavani kot član spremlje- valnih ekip pri različnih dirka- čih. V zadnjih sezonah je so- deloval v izvrstne moštvu nekdanjega državnega prva- ka Tomaža Jemca. V nedeljo je hkrati z rallyjem potekala tudi 7. dirka za pokal Seicento Pe- trol. Tekmovalci so se na krožno progo okoli Jezera podali v parih, od zadnjeu- vrščenega do prvega v skii|j nem seštevku državnega p venstva, zmagal pa je Mi|( savljevič pred Kavčičem j Fikfakom. SEBASTIJAN KOPUŠAi Rezultati: 1. Andrej Jereb/Metod Kurent (Slo/seat ibj, kit car) - 2:32:06,49; 2. Miha Rihtar/Frenk Lieber (si^ subaru impreza) - 2:37:52,52; 3. Antun Filipec/Tomisk Milikara (Hrv/ford escort) - 2:38:22,28; 4. Saša Stanijjj Saša Bitterman (Hrv/mitsubishi lancer) - 2:42:00,67; > Borut Smrdelj/Aleš Cjuha (Slo/lada samara i) - 2:45:32,8? Navček za fiat 126p Na Poljskem v okviru koo- peracije z italijanskim Fia- tom že dolgo časa izdelujejo italijanske avtomobile. Med temi se je izredno priljubil fiat 126p, avto, ki smo ga dobro poznali tudi pri nas in ga krstili za bolho. Sedaj s Poljske sporočajo, da so v tovarni v mestu Bieslko Biala naredili zadnjo bolho, kar pomeni, da je Fiat v okviru sodelovanja z različnimi to- varnami po Evropi v tridese- tih letih naredil 3,3 milijona teh vozil. Na njegovo mesto se bo pri- peljal novejši fiat, in sicer sei- cento, ki gre na Poljskem, kljub temu, da je od bolhe za nekako 4000 mark dražji, zelo dobro v promet (v letošnjih sedmih mesecih so jih prodali več kot 40 tisoč). Nasploh gredo avto- mobili tega najnižjega razreda na Poljskem izjemno dobro prodajo, kajti prav fiat 126pi daevvoo matiz, ki prav tal( nastaja v tej državi, sta bila i lani najbolje prodajana avti mobila nasploh. Hkrati pa in ta vzhodnoevropska država zadnjem času skoraj izjemn težave z južnokorejskim Dai woojem, ki tam že nekaj le izdeluje svoje avtomobile. Dai woo je v finančnih težavah, njegovih tovarnah na Poljskei pa je zaposlenih skoraj 15 tiso delavcev. Tem težavam, ki si predvsem posledica visoke za dolženosti in skromnejše pro daje daevvoojev, so se pridruži li še pritiski Evropske unije, k meni, da južnokorejska tovai na na Poljskem izdeluje avt& mobile po prenizkih (dum pinških) cenah. Vsekakor pa drži, da je fiat 126p dokončno zapeljal v pokoj. Andrej Jereb in Metod Kurent sta se na svoji seat ibizi veselila zmage v Velenju in naslova državnega prvaka. ZA AVTOMOBILISTE 37 PT cruiser na slovenskem trgu ^leriški Chrysler je pred . jcot dvema letoma še kot ^^ijo pokazal PT cruiser ja, l^oniobil, ki je s svojo nena- oziroma izrazito retro ujKo zbujal veliko pozor- Medtem je ameriška av- ^^obilska hiša postala del ^„cerna DaimlerChrysler, ^cruiser pa ni več prototip, > pa avto, ki gre v ZDA ^ginno dobro v promet, v 0pi oziroma v Sloveniji pa Jp prodaja stekla te dni. pT cruiser je avto, ki ga po ^enju tovarne ni mogoče uvr- sti v noben uveljavljen raz- narejen pa je v slogu avto- lobilov tridesetih ali štiride- jtih let. Tako je značilen do- ij dolg prednji del z izrazito I visoko masko, pa ne preveč jmo odrezan in hkrati kar tiel zadek. S svojimi 428 cen- metri dolžine se lahko uvršča led avtomobile nižjega sred- 0 razreda, s svojo notranjo [ostornostjo prekaša marsi- ateri avtomobil podobnih di- senzij. Avto je razmeroma vi- )k (malenkost več kot 160 jntimetrov), z 261-centimetr- (0 medosno razdaljo, kar opomore k navdušujoči no- [anji prostornosti. Za sedaj mu namenjajo sa- mo en motor. To je iz chrysler neona preneseni 2,0-litrski bencinski štiri valj nik, ki raz- vije 140 konjskih moči pri 5700 vrtljajih v minuti. Kot pravijo pri Chryslerju, naj bi prihodnje leto ponudili še dva motorja, in sicer bencinski 1,6-litrski štirivaljnik z dom- nevno močjo 120 konjev ter Mercedes Benzov turbodizel- ski motor CDI. V Sloveniji bi rad uradni predstavnik Chryslerja do konca leta prodal vsaj kakšnih 50 cruiserjev, medtem ko je načrt za prihodnje leto nekaj' ambicioznejši. Na voljo sta dve izvedenki (limited in tou- ring), medtem ko najcenejše različice z oznako classic za sedaj ne bodo ponujali. Naj- cenejši PT cruiser je na voljo za 5,1 milijona tolarjev. Na sliki: ameriški hit PT cruiser. Predpredstavitev novega mondea E^^-^rdov mondeo je bil dolgo eden najuspešnejših mobilov srednjega raz- da, vendar ga je konku- aica začela počasi prehite- ti. Zato je tovarna avto vsem prenovila, sloven- im kupcem pa bo novi »ndeo na voljo v začetku aslednjega leta. Ford ponu- IV objavo prve uradne foto- afije in obelodanja nekaj »ovnih podatkov. Avtomobil bo tako kot do- iej na voljo kot štiri in pe- čatna kombilimuzina in ot karavan. Mondeo je zra- flv dolžino, in sicer za 15 fntimetrov, kar med dru- in pomeni, da je po upoko- jitvi scorpia to največji evropski ford. Ob večji dol- žini je večja tudi medosna razdalja, navzven pa je očit- no, da se pri Fordu niso odrekli svoji oblikovalski smeri New Edge Design. Motorna ponudba bo dokaj pestra, ponujajo bencinske in turbodizelske agregate, ki v povprečju porabijo za šest od- stotkov manj goriva, stroški vzdrževanja so manjši za 20 odstotkov, servisni interval pa so s sedanjih 15 povečali na 20 tisoč kilometrov. Omeniti je treba tudi, da bosta imela oba turbodizelska motorja po štiri ventile na valj. Kot že rečeno, bo novi mondeo pri nas predvidoma' na voljo v začetku leta 2001,' čeprav bo serijska proizvod- nja stekla oktobra. Cene še. niso znane, niti prodajni na- črti. Na sliki: novi ford mon- deo. Fordove težave z gumami Kot smo že pisali, je japon- sko-ameriška gumarska kor- poracija Firestone objavila, da bo iz prometa vzela oziro- ma zamenjala nekako 6,5 milijona pnevmatik. Ugoto- vili so, da v nekaterih ame- riških zveznih državah, kjer so visoke temperature, pnev- matike preprosto eksplodi- rajo. Zaradi tega ima veliko težav tudi ameriški koncem Ford, ki svojega terenskega explorerja serijsko opremlja . z gumami tega izdelovalca. Afera se vse bolj širi Vse bolj je očitno, da je japonski Mitsubis- hi zabredel zelo globoko. Kot smo na kratko že pisali, se je tovarna odločila, da bo na tako imenovani izredni tehnični pregled po- klicala vsaj 700 tisoč svojih avtomobilov, izdelanih v zadnjih dvajsetih letih. Tovarna je namreč zadnjih dvajset let zavest- no in sistematično prikrivala oziroma zanikala vse pritožbe kupcev, ki so bili nezadovoljni z delovanjem različnih mitsubishijev. Afera je ugledala luč dneva po tistem, ko je japonsko ministrstvo za promet sklenilo temeljiteje pre- gledati tovrstno poslovanje. Prav zaradi te afere je odstopil predsednik Mistubishijeve uprave, poleg tega pa so v zadnjem času delnice podjetja zelo padle. V vodo, sicer ne povsem, pač pa deloma, je padlo tudi tesnejše kapital- sko povezovanje med koncernom Daimler- Chrysler (DC) in Mitsubishijem. Po prvotnem načrtu je nameraval koncem DC do konca leta za dve milijardi dolarjev prevzeti 34-odstotni delež v japonski tovarni; sedaj si je premislil v toliko, da je kupnino oziroma kapitalski vlo- žek zmanjšal za deset odstotkov. Pri Mitsubis- hiju priznavajo, da so zavrgli oziroma niso ukrepali ob več kot 60 tisoč različnih prijavah, ki so prišle na njihov naslov. Kupci so namreč prijavljali razHčne napake na različnih mode- lih. Od teh jih je bilo v minulih dvajsetih letih nekako 127 tisoč prodanih v Evropi. V Sloveniji je registriranih približno 4400 mitsubishijev, vendar pri uradnem predstavni- ku trdijo, da bo treba na izredni pregled poklicati le nekaj terenskih pajerov. 38 ZA RAZVEDRILO NASVETI 39 pariška modna enigma (2) Poleg razkošnega lady-chic stila tudi retro grungejevska vzdušja, ki so videti, kot bi jih prinesli iz boljšega trga Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK ,(,(lobno, pa spet ne - barvitim in noro vzorčastim sedem- Ijjim letom, namreč. Druga stopnja grungea ali boljši trg ^dizajnerjev... Pa vendar - nekaj sveže, postmodernistič- jjzličice z zvrhano mero ironije in humorja se že na prvi jjgd začuti pri jesensko-zimski modi, označeni z okroglo L 2000/2001. Ko si člo- vek iz vseh zornih kotov ogleduje to- vrstne novo- tarije in se pri tem trudi razumeti (čeprav ni povsem prepri- čan, da so kreatorji to sploh pričakovali) njihovo sporočilnost in namembnost, se znaj- de pred uganko. Se hecajo? Tendence vendarle narekujejo zaton predizajniranosti, norih cu- njic, za katere se mora pošteno napeti možga- ne, da sploh ugotoviš, kako se oblečejo, bing- ljajočih bleščic in žarečih neonskih barv, ki pošteno utrudijo oči... Seveda, hecajo se, si nato pomirjeno oddah- neš. Čeprav te nekje znotraj še vedno rahlo gloda. Kaj pa tisti modofili in modofilke, ki se ne bodo našli na isti valovni dolžini z samoiro- ničnimi oblikovalci? Pač, zgodba z naukom iz Cesarjevih novih oblačil... In greš dalje, s pogledom usmerjenim predvsem v uporabnej- šo, vsakdanjo, čedno in predvsem cenovno sprejemljivejšo modo. Barve na noge, klobuke na glavo In krzno ob vrat Tudi v središču Pariza so namreč trgovine, ki ponujajo pravi francoski šik po zmernih ce- nah. Trendovskih utrinkov je seveda nešteto, ven- dar nekateri se pogosteje ponavljajo. Denimo klasični tartan, ki ga srečamo v vseh oblačilnih variacijah. Od vzorčastih nogavic (letos si zaslužijo čisto svojo obravna- vo), kril, telovnikov, kosti- mov, škornjev, torbic, šalov, celo pokrival. Drugi hit vzo- rec so še vedno potiski kač, tigrov in krokodilov. Duh tradicionalizma, poime- novanega novi meščanski stil, se torej še vedno prepleta z eksoti- ko. Seveda, krzno. Če vam je všeč ali ne, pariška izložbena okna in seveda tudi trgovine so ga prepol- ne! Pravega ali sintetičnega, v naravni ali pobarvani verziji. Kot kradce jopice, kot obrobe, kot ovratniki, ki se kot samostojen modni dodatek lahko ogmejo čez različne kose oblačil. In nena- zadnje - kot pokrivala. Kučme, barete, klobuM... Kako bi torej lahko z nekaj besedami strnili letošnje sep- tembrske modne vtise s pote- panj po pariških ulicah? Kot je zavzdihnila neka rdečelasa gospa v eni izmed trgovin sre- di poslovno-trgovskega centra La Defense: »Tres elegant, tres chic, tres parisien!« Foto: VLASTA CAH ŽEROVNIK 'šolarke in odrasle gospodične: tartan v Uamno-zeleni navezi. Solidne blagovne znamke po zelo solidnih cenah. Črna eleganca z ironičnim barvnim akcentom na nogah. Ena izmed pariških veleblagovnic; pokrivala oziroma na- glavna okrasja so seveda umetniški eksponati, sporočilnost pa je jasna: »Pokrijmo glave, uživajmo i; modi!« LEPOTAIN ZDRAVJE Sprostitev za lahko noc Se tudi vam dogaja, da se pogosto zbudite utruje- ni, izmučeni, zamorjeni, brezvoljni, melanholični in depresivni? Zjutraj, ko bi morali čili, krepki in spočiti skočiti iz postelje, ste bolj utrujeni in zdelani kot zvečer, ko ste legli k počitku. Vzroke jutranje okorelosti je večkrat moč pripisati nemirnemu spancu in težavam s hrb- tenico. Slednjim pogosto botruje neugodna, neprimerna lega telesa med počitkom in spa- njem. Vedenjski psihologi si- cer ugotavljajo, da je ta tesno povezana s človekovim zna- čajem, vendar pa je moč v kočljivih situacijah nanjo tu- di vplivati (beri: jo korigira- ti). Fiziatri in ortopedi pou- darjajo, da večini populacije najbolj ustreza t.i. idealna te- lesna pozicija, za katero je značilna stranska lega na srednje trdi vzmetnici in ne previsokem ali premehkem zglavniku, z rahlo pokrčeni- mi koleni (pri čemer ostaja cirkulacija v spodnjih okon- činah povsem nemotena). Pričujoča drža in pozicija te- lesa odgovarjata naravnemu položaju vratu in hrbtenice. Proti napetosti vratnih mišic in vezi običajno pomaga sproščujoča kopel ali (in) masaža pred spanjem, učin- kovita pa je tudi uporaba po- sebnega anatomsko oblikova- nega zglavnika z naravnimi polnili. Aktivnemu zaposlenemu človeku se vse pogosteje do- gaja, da mora po napornem delovnem dnevu posel po- daljšati še v pozne večerne ure ali pa celo prevzeti vlo- go brezhibnega gostitelja v večernem času. Kadar ste po napornem, stresa polnem delovnem dnevu pozno po- poldne čisto izmučene, pa bi vendar rade imele še kaj od večera, si lahko omislite učinkovito kombinacijo na- ravnih domishc. Štiristo- penjski program, ki vam po- maga do vseodrešujoče sprostitve, dobrega počutja, telesne dinamike, privlač- nega izgleda in potrebnega navdušenja, izgleda nekako takole: - očistite si obraz, vrat in dekolte in jih opljuskajte s hladno gazirano mineralno vodo, - na čisto kožo nanesite os- vežilno masko (sveže sadje - breskev, pomaranča, zelenja- va - paradižnik, korenje, sme- tana, jogurt, jajčni.rumenjak, med, skuta ipd.), ležite za 10 minut na udobno podlago ali pa smuknite v kopel z dodat- kom eteričnega olja sivke ali mete in si privoščite kaseto s svojo najljubšo glasbo, - sperite masko, kožo osve- žite s tonikom in jo zmasirajte z rahlimi udarci z jagodicami prstov (kot bi nežno udarjali po tipkah dragocenega klavir- ja), - nanesite si kanček make- upa, smuknite v svoje najljub- še oblačilo, poskrbite za pri- česko in se podajte nepozab- nemu večeru naproti. Nagradno vprašanje septembra: KDAJ JE BIL IZDELAN PRVI DEŽNI PLAŠČ? a) v 19. stoletju; b) leta 1969. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Celjani na kolesih Dan brez avtomobila na prvi celjski kolesarski smeri - Kolesarji in nepridipravi - Kdo poganja pedala med znanimi Celjani? Vožnja s kolesom, pripo- ročena za evropski dan brez avtomobila, je bila za neka- tere muha enodnevnica, za druge je stalna praksa. To se je tega dne izkazalo v Celju, kjer se je odpravilo na novo kolesarsko pot proti Šmar- tirrskemu jezeru kar nekaj znanih Celjanov. Prva označena celjska kole- sarska smer se začne v Novi vasi, malo pred cerkvijo Sv. Duha, ter se vije mimo pregra- de ob Šmartinskem jezeru. Slatine in Lopate do Lave. V petek dopoldan se je zbrala kolesarska kolona pred celj- skim Narodnim domom, od koder jo je odpeljal dolgoletni celjski občinski prometni kreator Iztok Uranjek. Ura- njek, pomočnik občinskega načelnika za okolje in prostor in promet, je človek, ki mu pripisujejo veliko dstega, s či- mer so Celjani v prometu za- dovoljni, obenem pa je strelo- vod za vse, kar jih teži. Iztok Uranjek se je s prome- tom povezal še kot sodni izve- denec za gradbeništvo in pro- metne nesreče ter predsednik Združenja šoferjev in avtome- hanikov. Živi v Arji vasi, zato ima v službo s kolesom preda- leč. Kolo mu ni bilo pri srcu le v petkovi vlogi predsednika celjskega odbora dneva brez avtomobila: na kolesu ga je mogoče videvati med drugim med vožnjo na Šentjungert, Celjsko kočo in Šmohor, vča- sih pa je celo na motorju. V kolesarski koloni je bila namesto odsotnega celjskega župana Bojana Šrota podžu- panja Janja Romih, sicer vodja celjske izpostave za obrambo, ki deluje v okviru obrambnega ministrstva. Na pot je odšla tudi direktorica občinske uprave, diplomirana pravnica Darja Pavlina, ki je med najbolj navdušenimi ko- lesarkami mesta ob Savinji. Skupaj s soprogom Andre- jem, predsednikom celjskega okrožnega sodišča in dvema otrokoma redno kolesarijo po celjski okolici, kolesa pa od- peljejo tudi na dopust ob mor- ju. Sicer pa s kolesi v zadnjem času niso imeli preveč sreče, obiskali so jih nepridipravi. Med ženskami iz občinske stavbe sta kolesarili tudi vodja županovega kabineta mag. Aleksa Gajšek-Krajnc in so- delavka za odnose z javnostmi Barbara Leban. Med tistimi, ki jih 11 kilometrov dolga ko- lesarska vožnja ni utrudila, je bil načelnik občinskega od- delka za družbene dejavnosti Željko Cigler. Nič čudnega, saj je bil nekoč med člani Neptunovega vaterpolskega moštva ter še vedno prisega na šport, pri čemer ga posnemata njegova sinova. Sicer pa je bil Cigler v mlajših letih celo glasbenik in je igral v glasbeni skupini, kmalu pa ga je začela zanimati še politika. Po izo- brazbi je politolog, med nje- govimi preteklimi zadolžitva- mi pa sta bili najbolj opazni mesto poslanca slovenske skupščine in člana predseds- tva slovenske mladinske orga- nizacije, saj je bil celo kandi- dat za predsednika takratne jugoslovanske mladine. Politika se menja, kolo osta- ja. To dobro vedo v celjski srednji strokovni in poklicni šoli, kjer izobražujejo tudi prometne tehnike. Projekt ko- lesarske smeri iz mesta do Šmartinskega jezera ter nazaj je plod raziskovalne naloge dijakov te šole, ki jo je finan- cirala občina. Med tistimi, ki so si najbolj prizadevali, je njihov učitelj strokovne teori- je s področja prometa Roman Krajnc iz Celja. Tudi Krajnc je ljubitelj kolesa, ki posebej ce- ni družinsko kolesarjenje v okolici Šmartinskega jezera, na Lopato, v Medlog in druge lepe kraje celjske okolice. V kolesarski koloni sta ga spremljali dijakinji Laura Mesarec in Janja Sopar, de- javni v krožku šolske promet- ne službe. Treba je povedati, da v šoli že razmišljajo o no- vih kolesarskih smereh proti Laškem ter o zahtevnejši na Celjsko kočo. Napadena kolesarka Od povabljenih celjskih mestnih svetnikov sta prišla na petkovo vožnjo po novi kolesarski smeri le dva, iz dveh različnih političnih strank. Franc Petauer je med celj- skimi svetniki s svojimi 73 leti drugi najstarejši, vendar ni po vseh 11 kilometrih kazal no- benih znakov utrujenosti. Za- radi umetnih kolkov se kar štirikrat na teden odpravi na svojo 20 kilometrov dolgo tu- ro na Šmartinsko jezero. Lo- pato, Medlog in Petriček. Živi v celjskem mestnem središču ter uporablja avtomobil le za daljše poti. Poleg kolesarjenja prisega še na plavanje. Peta- uer jeva soproga je navdušena nad hojo, otroci cenijo kole- sarjenje. Med največjimi ljubitelji zdravega načina življenja, ka- mor spada vožnja s kolesom, je prav tako celjski mestni svetnik Boris Jagodič, ki ga poznajo po Sloveniji kot stro- kovnjaka za zdravilna zelišča. Magistra farmacije iz Celjskih lekarn je mogoče zelo pogosto videti na kolesu, letos je bil za rekreacijo dvakrat vse do Šempetra v Savinjski dolini. Kolesarijo tudi njegovi trije otroci, še posebej sin Klemen (zdravnik letošnje slovenske odprave na četrto najvišjo go- ro sveta, na 8516 metrov viso- ki himalajski Lhotse), ki pre- vozi na dan tudi po štirideset kilometrov. Na celjsko kolesarsko kolo- no, ki je upoštevala evropski dan brez avtomobila, je bud- no pazil stalni policist na ko- lesu, Celjan Bogdan Robnik. Celjani in obiskovalci mesta ob Savinji zadnje tedne z zani- manjem spremljajo ptve štiri člane »opazovalne službe na kolesu«, ki deluje v okviru celjske policijske postaje. Ce- lje je pridobilo policiste na kolesih šele potem, ko so se v nekaterih slovenskih mestih nanje že navadili. V Ljubljani imajo celo že prva policista na rolkah. S policisti na kolesih se lah- ko Celjani počutijo varnejše, tako kot dama mesta ob Savi- nji ter velika ljubiteljica ko- lesa Ana Zupančič (soproga gimnazijskega ravnatelja), ki jo je pred kratkim med vož- njo ob reki napadel nepridi- prav. Med Celjani je seveda kar nekaj zapriseženih kole- sarjev, ki jih na petkovi k(i sarski vožnji ni bilo, veij so lahko drugim svetel \| Med tistimi, ki se voziji kolesom celo v službo,^ direktor zdravstvenega d( mag. Brane Mežnar, med. in soproga Al« Mežnar, višja državna to ka. Med Celjani, ki zelo gosto poganjajo pedala, prav tako predstojnik in| cijskega oddelka celjske b nišnice prim. prof. dr. • razd Lesničar, dr. med., H lec Slovenskega ljudsll gledališča Celje Miro M jed, dopisnik radia Slovea Miran Korošec, elitni kroi Friderik Meško... 1 BRANE JERANl Foto: GAŠPER DOMJ^ GREGOR KAT Iztok Uranjek, celjski prometni kreator. Bogdan Robnik, policist na kolesu. Učitelj s področja prometa Roman Krajnc ter dijakinji Laura Mesarec in Janja Šopar. Prva celjska kolesarska smer je plod raziskovalnega dela dijakov srednje strokovne in poklicne šole. Mestna svetnika Franc Petauer in Boris Jagodič, uea ljubitelja kolesarjenja. Petauer, med svetniki drugi naju rejši, prevozi štirikrat na teden po 20 kilometrov.