AVSTR. KRŠI TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica B
Naročnina znaša: celoletna . . K 4 — pololetna . , K I'« četrtletna. . K 1*-
Poaaaeina številka ■tane 10 vin.

Št. 52.
V Ljubljani, dne 24. decembra 1915.
Leto VIII.
»Sina Svojega poprosi, saj ne gleda na naS greh, v milosti nebeške rosi d& naj mir nam v težkih dneh, o Marija, Mati!«
Ne pesni li nam pesnik dr. Josip Lovrenčič s temi ravnokar v svet posla-■aimi kiticami nam vsem iz srca? Lepe te kitice so te dni zazvenele v mali, lični, novi knjižici Oče Naš.
Pred Božičem smo, pred praznikom, ki ga znači angeljsko petje, podeli nam mir, o Gospod!
Letošnji božič!
Kje pomoč naj misel išče v teh prebritko težkih dneh?
Ti si nam pribežališče, milost v Tvojih je očeh, o Marija, Mati!
In beguncu prepeva naš pesnik dr.
Lovrenčič:
Dosti je na nebu zvezd, dosti je na zemlji cest: vsaka zvezda nas pozna, nai vsaki cesti smo doma brez doma.
XXX
Letošnji božič! Kljub strahotam in grozam strašne svetovne vojske je slovenskemu krščansko socialnemu de-davstvu ljub in mil in drag. Saj praznujemo petdesetletnico očeta naše or-Sranizacije. Letošnji sveti dan poteče 50 let, ko je naš dr. Krek zagledal luč sve-L®- Naj nam ga Bog ohrani krepkega in sdravega, da moremo mi ali naši potomci slaviti še njegovo stoletnico. Priljubljene mu selške gore, kamor jc pohitel, naj mu dajo novih sil in moči.
XXX
»Daj nam mir v težkih dneh,« to hšolitev pač moli ves svet letos ob dru-fc©m božičnem prazniku še gorečnešje, *akor ob lanskem prvem krvavem bo-žiČu. Svet si želi miru. Gotovo, a
Da vladaš Ti — kedo sovraštvo bi
poznal?
Povsod bi vladal mir.
Da vladaš Ti — ne bilo bi ga, da sej&l
zavist bi v svet, ki dozori v prepir.
moli v Očenašu pesnik dr. Lovrenčič.
Človeštvo pa gleda brez Tebe, o Gospod, razdejanje, vnebovpijoče klanje, se je že tolikokrat pečalo z vpra-šanjem, da »—povsod bi vladal mir.« Tudi naš dr. Krek se je večkrat pečal v svojih predavanjih z vprašanjem miru in še leta 1914. je razpravljal na nekem predavanju o tem vprašanju in naglašal, kako potreben da je sicer mir, ampak, tako je naglašal: »nad našo častitljivo avstrijsko državo, ki jo ljubim, ker sem odločen Avstrijec, zbirajo črne oblake njeni sovražniki.« In obrazložil nam je spletke, ki so jih pletli proti nam naši sovražniki. Preroško nam je z gospodarskih vidikov napovedal vojsko, v kateri zdaj živimo.
XXX
Vprašanje splošnega miru ni posebno novo. Pristaši miru imajo izvedeno tudi lepo organizacijo, ampak svet ni prepojen skozi in skozi krščanskega duha, zato tudi nazor o večnem miru ne bo udejstven.
Zanimiv članek objavlja praški profesor dr. O. Weber o večnem miru. Izvaja:
»Tisto leto, ko je izbruhnila francoska revolucija, je spisal Anglež Jeremija Bentham (2748 do 1832) kratko a znamenito delo »Temeljna načela mednarodnega prava«. Zadnje poglavje razpravlja o potrebi, da bi vladal med narodi trajen mir in nasvetuje, kako naj se to doseže. Kar je pisal, je še zdaj moderno in pišejo miroljubi tako, kakor je pisal angleški Jeremija v času svojih dni.
Pred vsem naglaša Jeremija, da čas še ni dosti zrel. Z nezrelostjo časa
se bore tudi miroljubi, ki žive zdaj. Ampak, tako piše Jeremija, to čisto nič ne škoduje. Če ni čas zrel, tembolj se mora vplivati na to, da dozori. Priporoča, naj se s postavo določijo vojaške dajatve posameznih deželfL Kalj vse bi se lahko storilo z denarjem, ki se izda za vojsko.
Priporoča mednarodno sodišče, ki naj bi razsojalo o mednarodnih sporih. Njegova misel se je uresničila 1. 1879. na mirovnem posvetovanju v Haagu leta 1899. Kljub svetovni vojski le upamo, da doseže po njej večjo veljavo, kot jo ima dozdaj.
Največja napaka je, ker diplomacija tajno dela. Če bi diplomacija javno delala, bi javna razprava o razlogih vojske to najbrže preprečila. Jeremija tudi zahteva, naj se ne sklepajo tajne pogodbe, ker škodujejo miru. Zahteva celo, naj se odpravijo trgovinske pogodbe, marveč bodi trgovina popolnoma prosta.
Tako Jeremija pred tolikimi leti. Njegova načela se zdaj veljajo.
XXX
O božič, praznik miru! Prinesi nam, to te prosimo, mir, večen mir, ki si ga vsi iz globočine svojega srca želimo!
Oče Naši V svojem in v imenu so-rojakov molil dr. Josip Lovrenčič 1915. Tiskala tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Pesnik pričenja:
Razkropljeni smo v širni svet, naš sled
je vroča solza in bolest, ki trda kuje jo zavest in nas do zemlje tlači:
Prisiljeni berači.
Oče naš moli naš brat, naša sestra, goriški begunec, begunka. Založništvo Očenaša objavlja:
Velika je beda, ki spremlja goriške begunce: ni dosti, da so morali zapu-
štiti dom — ki ga mogoče že ni več — vrhu vsega trpijo pomanjkanje.
Dosti so storili zanje v to poklicani faktorji — a še je premalo. V spornih njih trpljenju v teh dneh in v pomoč gre ta knjižica v svet. Čisti dobiček knjižice bo za goriške begunce.
Božič se bliža in ž njim pride klic po usmiljenju do Vas. Naj ne bo slovenske hiše, ki bi ne pomagala. 50 vin. ni dosti, vsak jih lahko žrtvuje, in da je pomagal, bo pričala ta knjižica.
Pri naročilu desetih izvodov —• eden povrhu!
»Tiskovno društvo« v Kranju«.
Delavci! Delavke, kupujte Oče Naš. Pomagajte tako bednim goriškim beguncem in z rosnimi očmi boste so-molili ginljivi dr. Lovrenčičev »Oče Naš«.
Zadnji oddelek svetovne vojske.
Houston Stevvart Chamberlain.
»Konec je navadno ojster.«
(■Goethe.)
Zadnji oddelek svetovne vojske še ni napočil, dasi pozorni opazovalec vidi,, da se njegove sence vsako uro bolj približujejo. Ne morem še presojati, premalo sem namreč poučen, če se nahajamo danes v predzadnjem ali predpredzadnjem oddelku vojske, a to, kar bo značilo zadnji oddelek, poznam natančno, kakor mora to poznati vsak, ker dogodki tega sveta, naj divjajo še tako zmedeno in zmešano okolu nas, so ravno tako podrejeni gotovim logično geometričnim postavam, kakor kroženje zvezd. Izvojskovala se sedanja vojska preje ne bo, dokler ne doseže svojega logičnega konca, to se pravi, dokler se končna točka ne vrne k prvotni točki. Da se pa dobi končna toč-
Anton Čehov:
V hotelu.
Iz ruščine prestavil Ferjan.
Temnordeča vsled jeze in jezno sopihajoča je nagovorila gospa polkovnica Našaturina hotelirja, ki ga je poklicala k sebi.
»Poslušajte, gospod hotelir,« je kričala, »ali mi dajte drugo sobo, ali odidem iz Vašega ničvrednega hotela. To je tukaj prava predrznost! Prosim Vas, jaiz imam odrastli hčerki, in tukaj slišimo dan in noč le surovosti! Cesto pripoveduje dogodke take vrste, da bi si moral človek zatisniti ušesa! Kakšen hotel je to! Dan in noč! In le surovosti! Kakor izvošček! No dobro, da moje uboge deklice ničesar ne razumejo; sicer bi bilo najboljše, da bi zbežali na cesto ... Ravno pričenja zopet nekaj pripovedovati! Lahko sami slišite!«
»Toda vem še lepšo povest, dragi tovariš!« se je oglasil v sosednji sobi globok bas. »Ali se spominjaš nadporočnika Hruškova? No torej, ta Druš-kov je vrgel nekoč svojega nasprotnika v kot in pri tem dvignil, kakor se je bil navadil, nogo kvišku sa j veš ... Na-
ka svetovne vojske, končni razvoj, ni potrebno, da si nadarjen s posebnim preroškim pogledom. Danes ve vsak Nemec na celem svetu, kje da se nahaja začetna točka strašne vojske, kje so jo leta in leta pripravljali,, namreč v Angliji. V Angliji se je vojska pričela, edino v Angliji se more tudi končati.
Dobro storimo, če se trdno držimo tega neizpodbitnega dejstva, ki je tako trdno, kakor so trdne naravne postave. Le tako moremo umevati zvezo medtem, kar se je že zgodilo, kar se še zgodi in kar se mora doseči.
Komaj se mi zdi potrebno, da obširnejše pišem o krivdi Anglije, ker se lahko obširno dokazuje in ker je že dokazana. Da se pa more pravilno presojati zadnji oddelek svetovne vojske, so potrebne nekatere kratke opazke in sicer timbolj, ker bi se končno radi pre-ogromne tvarine ne razločil več gozd v drevesih. Še enkrat opozarjam na velikokrat omenjena poročila belgijskih zastopnikov v Berlinu, v Londonu in v Parizu belgijskemu zunanjemu ministru v Bruslju od L 1905. do 1. 1914. Kdor še tega ne ve, izve po Belgijcih odločilno dejstvo: Francoski državniki so v tej dobi neenkrat poizkušali doseči trajno dobre razmere z Nemčijo, tudi Rusija ni bila le enkrat za to pripravljena. Vselej je pa Anglija posegla vmes kot morilka vsake misli na mir.
Ravno tisti moralni čini, ki jih doživljamo zdaj trepetaje pri zavratnem postopanju nasproti viteškemu Wed-dingenu, pri strahopetljivi izdaji Bar-ralonga, so vplivali leta in leta skrivaj, dokler ni postal cel svet zastrupljen. Krivda Francije in pregreški Rusije se nam v teh poročilih jasno zrcalijo; a divje sovraštvo Francije se utemelji z zgodovinsko znanimi dogodki, duše-slovno umljiv je tudi brutalen pohlep Rusije po zemlji in ker je morebiti nameravala odvrniti notranje razdiralne
enkrat pa je nekaj reklo: Rrrrrr! Najprvo so vsi mislili, da je raztrgal robec na bilardu; toda ko so natančneje pogledali, dragi tovariš, so videli, da so vsi šivi pri njegovih hlačah popokali! Tako visoko je dvignil nogo, da ni držal ntii en šiv ... Ha, ha, ha. Zraven so bile pa tudi dame, med njimi tudi žena vedno pijanega poročnika Okurina... Okurin je bil strašno jezen... kako si more drzniti, obnašati se v navzočnosti njegove žene tako nespodobno! Beseda je dala besedo, saj poznaš najine tovariše! Okurin je poslal Druškovu svoja sekundanta; toda Druškov, ne neumen človek, je odgovoril... hahaha ... je odgovoril: ,Kaj pošilja meni svoj poziv, naj ga pošlje krojaču, ki mi je naredil dotične hlače! Ta je kriv!’ Ha, ha, ha... Ha, ha, ha!«
Lilja in Mila, hčerki polkovnice, ki sta sedeli pri oknu in podpirali z ix>ka-mi svoja debela lica, sta sramežljivo povesili oči in zardeli.
»Ali ste slišali?« je nadaljevala gospa Našaturina, obrnjena proti hotelirju. »Ali se Vam zdi to malenkostno? Jaz sem gospa polkovnica, moj gospod! Moj mož je bil okrajni poveljnik! Ne
sile, medtem ko je hujskala Anglija edinole iz trgovske zavisti na vojsko proti Nemčiji. Na vsaki drugi strani omenjenih belgijskih poročil naletimo na to dejstvo; ki je odločilne važnosti, ker je povzročilo svetovno vojsko.
Sovraštvo Anglije so vzbudili uspehi Nemčije na tleh miru in so vzmetili vojsko. Od leta 1870. sem so Anglija, Rusija in Francija pridobile veliko tisoč štirijaških milj zemlje in vodile politiko, da velja moč več kot pravica in moč pred delom.
Če bi bila korakala Nemčija po isti poti, bi se bili sporazumeli, kakor so se za silo sporazumeli z Rusijo in s Francijo seveda z neizgovorjenimi pretvezami in varajučim upom: ko je politika vladanja z ropom in s silo, s tlačenjem vseh narodov v korist treh ali štirih političnih trustov. Nemčija je nastopila drugo pot. Nemčija je marljivo delovala v šolah in na visokih učiliščih, Nemčija je delala, odkrivala, organizirala in ustvarjala. S preskrbo in z izobrazbo je poizkušala dvigniti dušno in nravno stanje naroda, ceniti se mora tudi posebno vojaška služba; pridobivanje se je zato znatno dvignilo in sicer ne v mehaničnem živce uničujočem ameriškem smislu marveč iz notranjosti; uspehi Nemčije temelje na dejanskem in zato tudi napredka sposobnem znanju. Zato ni bilo potrebno ropati, mir in odprta vrata so zadoščala za cveteč uspeh.
Mirna osvojitev sveta. Tega strahu se je ustrašila vladajoča angleška desettisočerica. Vladajoča angleška manjšina niti ne misli, na to. da se sama izboljša in da zmaga z mirnim delom, ona pozna le en razlog: fizično silo.
Če to upoštevamo, smo za presojo zadnjega oddelka svetovne vojske veliko pridobili. »Anglija« je namreč zelo raztezljiv pojem. Pod besedo »Anglija«
dovolim, da bi izvošček govoril v moji navzočnosti take surovosti!«
»Ni izvošček, milostna gospa, ampak stotnik; Kikin mu je ime; plemič je.«
»Če je svoje plemstvo pozabil tako, da govori kot navaden izvošček, zasluži še večje preziranje! Z eno besedo, ne govorite dolgo, ampak se poslužite na mojo prošnjo svojih pravil!«
»Toda kaj naj storim, milostna gospa? Vi niste edina, ki se pritožuje; vsi se pritožujejo; toda kaj naj z njim storim? Šel sem že večkrat k njemu v sobo in sem ga hotel pripraviti do tega, da bi se sramoval: »Hannibal Ivanič, sem rekel, ,kako se morete tako obnašati! To je vendar sramota!’ Toda takoj je pričel mahati s pestmi mimo mojega obraza in kričal nad menoj: ,Ali hočeš, da te nabijem?’ in tako dalje. Strašno se obnaša! Kadar se zjutraj naspi, hodi kolikor mogoče zanemarjeno opravljen (oprostite!) po hodniku. Često zgrabi v pijanosti za samokres in strelja brez vsakega vzroka v stene. Čez dan veliko pije, in po noči strastno kvarta... in po kvartanju se pretepa ... Sram me )e pred mojimi najemniki!«
lahko namreč umevamo iiredno priden, bogato nadarjen in človeško sodeč,’dober, dostojen narod; gre le za to, katera Anglija naj zadovolji Nemčijo, katera Anglija se mora trajno onemogočiti, da ne bo več škodljiva. V neki knjižici o evropski vojski opisuje ameriški učitelj mednarodnega prava Burgess tiste kroge, ki danas gospodarijo Angliji: posameani veliki veleposestniki mesta Londona, kralji železnic, po-grofljeni tvoraičarji, lordi lastniki ladjedelnic, bankirji milijarderji in mogočni trgovci, teh desettisoč mož (z rodbinami kakih 100.000 oseb) živi v neizmernem bogastvu, v sijaju in v razkošju, medtem ko poginjajo v bedi in v zločinih miiljoni analfabetov.
Teh desettisoč ljudi je spletlo vojsko proti Nemčiji, borzni kralj Edvard VIL, od rane mladosti vsem slabostim in zato tudi denarnim silam zapadli mož, jih je podpiral; da zapeljejo in nahujskajo narod, so lsi naroičili časnikarje iz Kolina in iz Frankobroda. V zadnjih petdesetih letih se je po teh krogih Anglija, kar se mora obžalovati, poameričanila. Evropsko zgodovinsko umevanje, izročila stoletij so se izgubila. Izobrazba se zaničuje in le čuditi se moramo velikanski nevednosti celo vi-sokostoječih mož. (Kitchener, o tem sem prepričan, ne ve o nemški zgodovini več, kakor njegov pes.) Edino denar sam v teh vodilnih krogih nekaj pomenja in podeli ugled. Burgesz trdi: Topko slavljena angleška kolonialna država se presoja danes le s stališča izsesavanja v korist tega edinega sloja brutalnih denarnih mogotcev, ki niso dostopni nikakemu idealizmu in ki upravljajo danes Anglijo. V žilah starih angleških morskih roparjev se je pretakala vsaj drzna kri, zviti in večkrat tudi državniki 18. in 19. stoletja so bili res domoljubi in ljudje velike kulture, a današnji mogotci poznajo le en življenjski smoter: s silo pridobiti zlato.
A tudi fizične sile ne uveljavljajo z lastno silo, marveč z denarjem in z nasilstvom. Ti ljudje ne sovražijo samo Nemčijo, marveč vse kulturne ideale, za katere se zavzema Nemčija: izobrazba, olika, pridnost, veda, varstvo slabih, organizacija državnega življenja, dostojanstvo posameznika itd. Proti tem trinogom in zlim ljudem mora biti naperjen zadnji oddelek svetovne vojske, ta Anglija se moi'a zadeti in uničiti.
Kdor hoče doseči smoter, mora tudi nastopiti s sredstvi, da se doseže na-hten. Kdor hoče uničiti razloge vojske, mora uničiti ljudi, ki so krivi vojske,
jo danes trdovratno nadaljujejo in
bi jo jutri po prezgodaj sklenjenem hliru zopet in zopet podpihavali. Niti ^den med njimi ne gre na bojišče, tam lih ne dobiš, tam se tudi ne more zadeti vrelec njih moči.
Ne zmenijo se, če je poklanih nekaj stotisoč Indijcev in zamorcev. Mari jim je, če pade cvet Francije in na sto-tisoče hrabrih Italijanov in Rusov. Uničena mesta, vasi, gozdi, rudniki? ^lari jim hi. Ne zmenijo se, če se ostanki slabo vodenega normanskega in Gotskega malega plemstva in najbolj-
ši sloji angleškega naroda žrtvujejo in daj oživljenje v starem junaštvu za slabo stvar? Ne vprašajo, marveč okoristijo se po vsakem uničenju. Velikansko brodovje so si udinjali. Nič več ne leta po morju, kakor ob Nelsomovih časih, ko je iskalo drznih odločilnih bitk; poslužujejo se ga le za to, da strahujejo vse male narode. Svoje mehkužne roke takoj odmakne to brodovje, kadar mu grozi nevarnost. Nič drugega zdaj ni, kakor orožje, s katerim izsiljujejo previdni trgovci. Nemčija lahko tako premaga pol sveta, a proti tej Angliji ni skoraj ničesar opravila:	bro-
dovje je tu, denar je tu, središče vsega sovraštva je tu, izkoriščevalci angleške svetovne države so tu, a vse to je nedotaknjeno.
Pred nekaterimi dnevi je zasmehoval angleški vojni minister dejanja Nemčije, ki je navezana na lastne moči, medtem ko bo razpolagala Anglija bodoče leto z desetimi milijoni tujih vojakov, ki jih bo lahko oblekla in oborožila: denar je tu, trgovina pro-cvita, mesta, kjer se znoj neštetih iz-premeni nekaterim v zlato, vse to ni dotaknjeno. Dobavljajo še vedno surovine, izvažajo izdelano blago, zaplenju-jejo živila tudi nevtralnim državam. Kaj jim je mari, kar se godi na Poljskem, v Srbiji in tudi v Egiptu? Veliki stroj ni obtičal. Mogotci zavarovani po morju se čutijo varne. Še bolj kot morje jih ščitijo takozvane mednarodne pravice. Če pade bomba v London, kriče: prekršilo se je mednarodno pravo, London ni utrjeno mesto! Da. vsa mesta v Angliji so neutrjena, vsa! Proti komu naj Anglija gradi trdnjave? Saj se ne more noben sovražnik izkrcati. Le posamezna pristanišča kažejo utrdbe, a le proti morju. Zato naj bi bilo prepovedano napasti Anglijo.
Orožje Anglije je denar in kar pridobi denar: to orožje naj bi ostalo sveto, nedotakljivo? To je pač zasmehovanje vsake pameti! Začetkom vojske so Angleži javno napovedovali, da nameravajo v Nemčiji uničiti vse tvornice do zadnje v celi deželi, in če mogoče, za vselej uničiti vse vrelce bogastva. In Nemčija je le stavila pravičnemu, mednarodno dovoljenemu napadu dovolj meja in branikov, možje vseh stanov so se ustavili sovražniku. In tista hudičeva zalega tam čez naj bi ostala nedotakljiva? Tem popačenim ljudem, ki so vredni, da se preklinjajo, trdosrčnim povzročilcem vsega neizmernega gorja, morilcem rodbinskih očetov in sinov vdov tu in tam naj bi se ne smel radi mednarodnih pravic skriviti noben las? Nemčija se vojskuje za svoj obstanek in ne more pričakovati, če podleže, da bi ji prizanašali. Saj tepta Anglija pravice celo nevtralnih držav, kar vidimo na Grškem. Gotovo. Nemčija naj ne postopa po navadah tiste tolpe; a brezobzirno jo mora zadeti tam, kjer jo je mogoče zadeti, ne glede na kakršnokoli postavo, izvzcmši postave o ohranitvi samega sebe. Če morajo trpeti tudi nedolžni, je zvezano z vojsko, je zvezano z grehom. Nemški državni kancler je, kar dobro de, zatrdil, da je minul čas sentimentalnosti; sentimen-
talni ljudje so grozni ljudje, med tem ko neizprosno močni s svojo neizprosnostjo dosežejo, da: se čuvajo taki, ki res zaslužijo, da jih čuvamo in da rešimo trajno materije.
Dupljine mamona se morajo izka-diti! Le tako se posreči, da se orodje zahlapčevanja vseh narodov sveti, velikansko brodovje onemogoči. Le tako se more Nemčija in ž njo prava kultura otresti večne more in se približati bodočnosti miru in svobode; le tako se more odrešiti iz rok, ki so proklete in le tako more tudi prava, stara, plemenita Anglija iznova procvitati.
S kakšnimi sredstvi naj se to doseže, ne vem. Vem pa, da Nemčija s primernimi sredstvi razpolaga in tudi s tisto silo, da jih lahko uveljavi. O tem sem popolnoma prepričan, kakor tudi, da pride in da mora priti dan, ko bo vrhovno vojno in vrhovno armadno vodstvo izdalo dotično povelje, da naj se izrabi ta sila. To me uči neizogibljiva sila okolnosti. Ko se zazna enkrat ta dan, takrat bomo vedeli:	napočil je
zadnji oddelek svetovne vojske, bliža se veliki svetovni mir.
Bayruth, 25. novembra 1915.
Okno v svet
Kdaj zapade pravica do remnnera-cije po sotrudniškem zakonu. Neko
obrtno sodišče se je ta mesec pečalo z naslednjo sporno zadevo. Privatni uradnik F. G. je bil pri neki delniški družbi nastavljen kot korespondent, nazadnje z mesečno plačo 325 K. Ta je tožil firmo za plačilo delne remunera-cije, ki mu pripade za čas od 1. oktobra 1914 do 30. aprila 1915, v znesku 189 K. Svoj zahtevek je vtemeljeval s tem, da je, čeprav se ob nastopu službe ni nič dogovoril glede remuneracije, dobil v prvem letu remuneracijo po 250 K in v naslednjih letih po višini vsakočasne letne plače. Firma pa remuneracije za čas od 1. oktobra 1914 do 30. aprila t. 1., v kateri dobi se je službeno razmerje sporazumno končalo, ni hotela izplačati. Zastopnik firme je oporekal obveznost za izplačilo remuneracije io-žitelju, ker je obratno leto 1914-15 izkazalo pasivno bilanco in ker tožitelj ni ugodil zahtevam, ki so se nanj stavile. Končno pa zahtevek tudi še ni zapadel, ker upravni svet še ni sklepal glede remuneracij. Tožitelj pa je nasproti vgotavljal, da je zahtevek po sotrudniškem zakonu zapadel z dnevom, ko se je službeno raizmerje razdrlo. Tož-behi zahtevek se je za zdaj zavrnil, in sicer z utemeljitvijo, da dospejo po pravilih tožene delniške družbe remune-
Bolečine, srbečica in madeži na koži se dado odstraniti s čiščujočim, razkužujočim, antiseptičnim in bolečine lajšujočim Fellerjevim rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko »Elsa-Fluid«. Je to staro preizkušeno domače sredstvo za vtiranje, umivanje in obkladke. 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). Kožni madeži so pogosto posledica slabe prebave. Kdor trpi na zapiranju in motenju prebave, naj vzame Fellerjeve nalahno odvajalne ra-barbarske kroglice z znamko »Elsa-Pillen«. 6 škat-Ijic stane franko 4 K 40 h in so često prava blagodat.	'
racije uradnikov šele takrat v izplačilo, ko bo upravni svet o tem sklepal, v oni seji, ko se bo odobrila bilanca. Čeprav določuje § 29 sotrudnišJkega zakona, da zapadejo delojemalcu pristo-ječi zahtevki, h katerim spadajo tudi remuneracije, z dnem, ko se razdere službeno razmerje, vendar velja to določilo le za slučaj, če je bil delojemalec brez zakonitega vzroka odpuščen.
Izdajatelj Fran UUreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Joče Gostinčar, — Tisk Kat. Tiskarne.
Fellerjev blagodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn.
odstrani
bolečine v hrbtu.
12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h Lekarnar E. V. Feller, Slubica, Klsatrg St. 264 (Hrvatska). Fellerjeve nalahno odvajalne, želodec krepčajoče rabar-barsko kroglice z zn. „Elsa-Pillenu 6 škatlic franko 4 K 40 h, 12 škatlic franko 8 K 40 h.
Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. — Dvoje preizkušenih, nepogrešljivih domačih sredstev. Manjvredna ponarejanja zavrnite!
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Gospodarska zveza v Linbljani
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijska trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
lili f ulili
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
jBogata zaloga ženskih ročnih dil in zravm spadajočih potrebščin.
F Mprtnl uubuhhh
1 . U1GI JU1 Mestni tjrg 18,
Trooviua z modnim in droimim masom.
Tolika Izbor vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratni o, volna, an kanon Itd.
jfredliakanje In vezenje monogramov in
Raziiiiiie met UMi Ut jlasilo
,Našo Moč‘.
Priporočamo ognjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
I specijalan trgovina šivalnih 8'rojev in koles Ljubljana, Sadna uL S,
/ katera ima po ugodnih 06-n ah in obrokih od Htrokovna-* kov prignano najboljše šivalne strojev Evropi m to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna pismena garancija!
Ptflt o ttzeme vut in tirezplično. Pri Usi psiniierilei se mi.
M., & H. S3EAB3EIRM1Ž,	trg E®
i Velika zaloga manufaktumega blaga, različno js sukno za moške obleke, volneno blago, kakor
ženske obleke. —
ijoti, popelin, delen, itd. za ži ilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bi j. izbiri. Različno platno in šifoni v vseh
■s Sevi;
- Perilno
jogati
kako-
j. vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni S prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. «	Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse S vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi » pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira | v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh *» velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- -ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in a klota. Stezniki ali moderd od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. žepni robd. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blago I	~


7£ia

Najboljša, najsigurnejša prilika za štedenjel
ljudsko Posolilnicu
reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Liubliani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, t lastni hiši aasproti hotela Jmof za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4’75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
31 01 4	10