Učiteljski iovariš
SianovsKo politično glasilo J. V. V. — sekcife s a dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta«
Vredniitvo In uprava: Ljubljana, FraniUkmska a lica HI. Rokopisov nt vralamo. Ntfranklranlh pisem na sprejemamo. Izhaja vsak Istrtek. Narolnina letna 60 Din ta Inotamstvo SO Din. Člani sakeijt J. V. V. plalaja Ust t ilanarina. Oglasi po aanlka In dogovora, davek poseba. Poit. ček. rai. ? /. 153. Ttlt/on 3111
Za nov optimizem
Bodisi kakor koli! Razgibalo se je vendarle v naši dolini šentflorijanski. Mogoče, da več po naši krivdi, kot zaslugi, toda res je pa le. Tudi ves navidezni zunanji mir in neka navidezna brezbrižna predanost usodi nas ne smeta varati: pod površjem pluje in valovi, nešteti znaki novega življenja so tu, so vidni in neutajljivi.
Kjer koli se snideta znanca ali prijatelja, pa če se tudi nista videla že dolgo vrsto let, sta takoj po prvih pozdravnih besedah, mimo še tako bližnjih osebnih zadev, v vrtincu splošnih narodnih vprašanj, v trdem objemu neodložljivega slovenskega vprašanja.
Ni ga danes slovensko čutečega človeka, ki bi ne čutil s slehernim življenjskim utripom, da stoji vsa naša duhovna in materialna kultura, ob odločilnem razdobju. Živimo v enem izmed redkih momentov narodne zgodovine, ko je treba, da stori vsakdo svojo dolžnost, da se odloči ter zavzame svoje bojno mesto.
In to se godi, resnično godi. Res je sicer, da se to odločno razpoloženje ne kaže v adekvatni meri v slovenskem tisku, toda vsi vemo predobro, da so hotenje, delo in prizadevanje tudi na tem važnem področju našega kulturnega izživljanja jačji, kot nam jih more pokazati naša tiskana beseda.
Toda tudi to, kar privre na površje, kar more doseči mislečega bralca, je več kot dovolj, da spoznamo sile, ki teže k sproščenju in podzemeljske korenine, ki poganjajo take kali.
Slovenski narod preživlja danes kot etnografski in socialni kolektiv svojo izredno kritično dobo. Stisnjen na usodno križišče stoletnih imperialističnih borb velikih sosednih narodov, ki streme pravkar v svoji dinamični fazi svojega razvoja smotrno k svojim gospodarskim in političnim ciljem, se nahaja na malo zavidljivi obrambni poziciji in nihče ne ve, kakšen bo izid tega neenakega boja za življenje in smrt. Štirinajst stoletij od naše naselitve pomenja za naš narod stalno postopno krčenje njegovega ozemlja, stalno izgubljanje njegovih duš v nenasitno žrelo »zemlje lačnega tujca«.
Vsa civilizacija in ves kulturni razvoj nista mogla proti temu navalu sovražnika postaviti dovolj močnega obrambnega ščita. Zdi se, da dela civilizacija močne narode še močnejše, a šibke še šibkejše.
Tempo naših izgub se z naraščajočo kulturo ni zadržal, marveč pospešil. Svetovna vojna nam je odtrgala več narodnega ozemlja, kot so mogla to storiti cela stoletja pred njo.
Usoden razvoj gre svojo pot. Sovražnik prekorača tudi naše sedanje, grozotno stisnjene narodne meje. Poročila naših narodno-obrambnih društev govore strahoten jezik in sicer iz leta v leto. Zadnja »Prosveta« je posvečena v celoti našemu obmejnemu vprašanju. Kdor ima oči, naj vidi, kajti stvari, ki so tu osvetljene, ne prenesejo nikakega odlašanja: naša narodna stvar kriči do neba.
Tako stoji slovenski narod navzven, kot etnografska skupina. In navznoter? Kot socialni kolektiv.
Družbene škarje se širijo. Med obema konicama vedno večji prostor. Pa ne blagostanja, marveč dušečega ozračja. Naša zemlja je preobljudena; pretežna večina malih posestnikov, bajtarjev in viničarjev ne pridela toliko, da bi zadostno prehranila svoje družine. Naša banovina izkazuje najmanjšo prirast na prebivalstvu. Izseljevanje tvori še vedno pekočo rano na našem narodnem telesu. Doma ostali žive v nehigienskih stanovanjih. Asanacija našega podeželja ne napreduje ali pa razmeroma mnogo prepočasi, naše industrijsko delavstvo služi po večini tujemu kapitalu za povprečno mezdo približno dvajsetih dinarjev.
Uradništvo in kmet prezadolžena, stalno padanje števila obrtnih koncesij, delavstvo pa brez kreditnih možnosti in s premajhnimi plačami, ki ne dosegajo eksistenčnega mini-ma. Kreditna kriza je v Sloveniji še vedno najhujša, naše lepo razvito zadružništvo, ki je tvorilo v zadnjih letih pred vojno blagodejen socialni regulativ, stoji v času najnujnejše potrebe nemočno ob strani.
To so problemi slovenskega naroda in njegove kulture. Ne frakcije in ne klike jih ne bodo rešile. Za njihovo rešitev je treba napora vseh tvornih sil, celokupne organizacije slovenskega naroda na avtonomni demokratični osnovi. Socialna asanacija vsega našega naroda, da rešimo svoj narodni čol-niček pred butajočimi valovi tujega morja, mora biti političen in kulturen imperativ sedanje slovenske generacije. Samospoznava-nje je pa prvi korak k izboljšanju. Slovensko učiteljstvo je poleg drugih v prvi vrsti poklicano, da donaša prispevek za prispevkom k temu prepotrebnemu samopoznanju. Socialni študij miljeja in otroka, kjer delaš in se trudiš, po načrtu in brez prestanka,
Naše šolstvo in prosveta
Ekspoze prosvetnega ministra g. Dimitrija Magara-ševiča pred finančnim odborom narodne skupščine
VSEBINA:
V finančnem odboru, ki je pred Božičem razpravljal o prosvetnem proračunu, je podal prosvetni minister g. Dimitrij Magaraše-vič sledeči ekspoze:
Naše prosvetno življenje kaže ogromen elan v ekstenzivnem širjenju in izgradnji prosvetnih ustanov od osvobojen j a do današnjega dne. Številni podatki o tem so bili gospodom narodnim poslancem že dostavljeni, toda ponovno jih iznašam zaradi boljše ilustracije prosvetnega stanja in prosvetnih potreb v naši državi. Ta tempo ekstenzivnega širjenja se občuti danes v vseh smereh prosvetnega življenja. Impulz prihaja z ene strani spontano iz življenja naroda in družbe, a z druge strani mora tudi sam prosvetni minister dajati iniciativo v tem smislu, razume se, prikrojeno objektivnim prosvetnim potrebam.
Prosvetno ministrstvo mora pri tem stalno računati z naglim porastom prosvetnih potreb, kakor tudi z materialnimi sredstvi, ki so stavljena na razpolago resoru od strani finančnega ministrstva, to je iz državnih, od-nosno narodnih finančnih sredstev.
Ne sme se zamolčati, da intenzivna ali vertikalna izgraditev naših prosvetnih ustanov ne more vzdržati koraka z ekstenzivnim širjenjem prosvetnega življenja.
Nagel razvoj prosvetnega življenja.
Občuti se potreba, da se v tem naglem razvoju določi pavza, izvzemši področje osnovnega šolstva in narodnega izobraževanja ter da se med to pavzo izvede notranja organizacija vseh naših prosvetnih ustanov, tako z ozirom na materialne potrebe, kakor tudi na programske ali načelne organizačne nujnosti. Naša država ima namreč že danes obilico prosvetnih ustanov, toda zelo omejeno število ustanov s tradicijo. To velja za vse tri stopnje prosvetnega življenja, za osnovno, srednje in visoko šolstvo, kakor tudi za znanstvene zavode. Medtem ko se je v drugih državah današnje stanje prosvetnih in šolskih ustanov razvijalo stopnjema in tekom mirnih kulturnih epoh, so se pri nas, v bujnem razvoju po osvobojenju, morale nadoknaditi in doseči v kratkem časovnem intervalu 20 let ona dela in uspehi, za katere so bila drugim narodom na razpolago stoletja ali pa vsaj več desetletij.
Zaradi tega je naše prosvetno ministrstvo neprestano pred velikimi in obsežnimi nalogami raznovrstnih potreb in zahtev. To stanje bo trajalo še precej let, dokler se nivo prosvetnih ustanov ne dvigne in ne izgradi do popolne višine. Poleg žrtev, na katere je naš narod vedno pripravljen, ko gre za prosvetne potrebe, in poleg izrazite sposobnosti in nadarjenosti naše rase verujem, da se bodo te naloge stopnjema uspešno in srečno zvršile. Ampak gospodje narodni poslanci, tudi vi in naša družba, ki se interesira za šolo, morate vedno imeti pred očmi gori navedena dejstva, a še posebej je treba, da vedo to naši prosvetni delavci, dijaški roditelji in mladina, ki obiskuje naše šole.
Prehodna doba za notranjo ureditev šole.
Nove pedagoške ideje.
Poleg te okolnosti se ne sme zgubiti iz vida, da je šola v prehodni dobi v pogledu svoje notranje ureditve. Teoretično-pedagoški študij in delo sta v poslednjih štirih desetletjih postavila veliko število načelnih vprašanj, ki jih je treba praktično-pedagoško izvesti. Stara šola zgublja čedalje bolj na terenu, a nove ideje, formirane v Evropi in Ameriki, so se pojavile na dnevnem redu tudi pri osnovnem in srednješolskem pouku. Poleg tega se pojavljajo tudi ultramoderni programi in načrti v zvezi s preizkušanjem raznih socialno-političnih reform, ki se prav tako vsiljujejo, bodisi kot potreba za študij in eksperiment, bodisi kot gotov rezultat v nekaterih državah.
Istočasno graditi nove šolske ustanove, delati na njihovi notranji ureditvi, skrbeti za materialna sredstva, je pomenjalo v zadnjih
bosta tvorila najboljši temelj za ozdravljenje naših razmer, za fundiranje naše avtonomije in demokracije.
Tvorila bosta pa tudi najboljši temelj in edino možen pogoj za reformo naše šole, če hočemo vzgojiti naraščaj, ki bo kos ogromnim nalogam, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti. Izpremenjene razmere zahtevajo novih kulturnih metod, drugačnega vzgojnega in učnega načrta.
Z veseljem lahko ugotovimo že danes, da dozoreva to novo življenjsko spoznanje v vedno večjem številu slovenskega učiteljstva ter da se je začel med njim krepak kulturni pokret, ki nas navdaja z najboljšim optimizmom v dneh, polnih težkih in morečih skrbi.
19 letih obvladati trovrstne težkoče in probleme, ki so še danes in bodo tudi bodočnosti še precej let na dnevnem redu.
Šola in cerkev.
Tudi s kulturno - prosvetnimi zahtevami naših zgodovinskih pokrajin in njihovih kulturnih centrov bi bilo treba računati, a poleg tega urejevati odnošaje šole naprem religiji in cerkvi. Kajti šola in cerkev, ta dva vzgojna faktorja morata v paralelnem in harmoničnem delu sodelovati pri izgraditvi moderne družbe in se varovati disonanc, ki bi mogle dovesti do neenakosti v kulturni vsebini in v kulturni zavesti posameznika, kakor tudi narodnega kolektiva.
Intelektualna izobrazba in moralna vzgoja.
Prosvetno ministrstvo, ki uvideva potrebo intelektualne izobrazbe, bo pazilo tudi nadalje, da ne zanemari moralne vzgoje jugoslovanske mladine. Program in načrte vseh državnih šol bo organiziralo tako, da poleg vzgojnih vrednosti, ki jih dajejo razne znanstvene panoge za intelektualno izobrazbo, izkoristi in v vzgojne svrhe priklada uporabi vse objektivne vzgojne vrednosti, ki jih daje religija. Kajti izkušnja nas uči, da čisti inte-lektualizem ni mogel dati harmonično izgrajenega humanega človeka, in zaradi tega se pedagoška veda obrača k izgradnji moralne volje in ji poklanja svojo pažnjo prav tako, kakor išče teorija psihološki voluntarizem; na tej liniji se bo kretala tudi nadalje izgraditev naše osnovne in srednje šole, kakor je v glavnem to tudi predvideno v dosedanjih orga-nizačnih načrtih in programih.
Sistem avtonomije in šolski avtonomizem.
Naše šolsko življenje je že od prvih dni osvobojeija in zedinjenja dobilo etatistični, to je državni značaj in sistem. Do tega je prišlo po diktatu prosvetnih odnošajev v vsej državi. Sistem avtonomije in šolski avtonomizem sploh ne bi mogel harmonično in proporcionalno zadovoljiti potreb vseh krajev. Poleg vsega prizadevanja državne uprave, ki upravlja celokupno prosvetno življenje,'obstojajo še vedno velike diference v nivoju, kakor tudi v kvantiteti šolskih ustanov. Čeprav država ne more in ne želi zavirati pri-rodnega razvoja prosvetnega življenja onih krajev, ki so v preteklosti živeli pod povolj-nejšimi okolnostmi in v kulturnih razmerah, si mora prizadevati, da hitreje dvigne prosvetni nivo v onih delih države, ki so od prejšnjih tujih državnih uprav bili namenoma ali pa nehote zanemarjeni. To prizadevanje države naleti še danes na velike zapreke, ki obstojajo v glavnem v različnosti gospodarskega življenja in gospodarske moči, geograf-sko-prometnih razmer, a prav tako tudi v različnosti samih narodnih naselji. Te zapreke so posebno občutne pri vprašanju osnovnega pouka in ljudskih šol. 2e sam zakon o ljudskih šolah je računal s tem dejstvom in predvideva poleg redne ljudske šole tudi šolske stanice in ambulantne šole. Glede tega vprašanja ni moglo biti narejeno toliko kot to zahteva* stanje gospodarskih razmer v posameznih krajih.
Naša šola mora obdržati državni značaj.
V taki situaciji je povsem jasno, da se ne more odstopiti od sistema državne šole toliko časa, dokler se ne doseže kolikor toliko izenačenje prosvetnega nivoja vseh krajev naše države. Ko proučujem ta vprašanja, gledam na prosvetno organizacijo drugih evropskih držav, v katerih je sistem prosvetnega življenja organiziran na drugi osnovi. Kulturne evropske države z mirnim razvojem in neprekinjeno kontinuiteto narodne kulture in narodne prosvete, s iracionalnimi prosvetnimi ustanovami, z minimalnimi diferenciacijami nivoja narodne prosvete, ostanejo lahko pri svojih dosedanjih sistemih. V naši državi mora šola še vedno obdržati državni značaj. To pojmovanje ni rezultat totalitarnih, ali anti-individualističnih principov in pogledov, nego nujnost, ki se vsiljuje z ozirom na prosvetne, gospodarske in obrambne potrebe vse kraljevine. Ne obstoja nikaka namera, dušiti in uničevati etične in kulturne svojstvenosti posameznih delov našega naroda, ki sicer dajejo čist in jasen jugoslovanski ton. Toda mora se prav tako paziti, da se tradicionalne posebnosti, ki sicer že od nekdaj obstojajo in ki jih respektiramo tudi kot elemente skupne narodne zavesti, ne postanejo osnova za malenkosten separatizem in njegovo izgraditev, ker je naša država in naša nacionalna svoboda nastala na temeljih in občutkih narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne na diferenciranih ali morda ozkogrudnih nacionalnih ali plemenskih občutkih, ki imajo svoje poreklo v temni dobi naše politične zgodovine.
Za nov optimizem.
Naše šolstvo in prosveta.
Trije nadaljnji predlogi za finančni zakon 1938./39.
Nekaj misli h koncertu UPZ.
Kako se godi učitelju.
Drugi balkanski kongres za zaščito mladine.
Rangna lista.
LISTEK: France Migljaj se predstvavi. — Tepežkanje v nebesih. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj-stvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska or-organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Decentralizacija administracije.
Dejstvo je tudi to, da se v prosvetni administraciji, poleg dosedanjih ukrepov, morajo podvzeti še nadaljnji koraki za decentralizacijo administracije, toda ne more se odstopiti od programatične ideološke smeri, niti od edinstva prosvetne zakonodaje. Od tega principa ne odstopajo niti one kulturne države, ki so izvedle popolno decentralizacijo prosvetnega življenja. V Ameriki na primer, to je v Severnih ameriških državah, kjer je prosvetno življenje predano v roke federalnim edinicam, obstoja vendar v ministrstvu notranjih del departma, ki se briga za nadzorstvo in organizacijo šol in šolske zakonodaje. V Angliji, kjer se je šlo v decentralizaciji administracije se dalje, celo do lokalnih šolskih avtonomij, obstoja vendar neki »Bord za edukacijo«, nekako ministrstvo za narodno izobraževanje, ki se briga za funkcijo šol, za osnovne odredbe v zakonodaji in ki vrši kontrolo programa. Po vsem tem mislim, da se bo narodno predstavništvo strinjalo s tem, da še ni prišel čas, da bi v tem vprašanju menjali načelno sta-usce.
Povišanje proračuna za prosveto.
Predlog proračuna prosvetnega ministrstva za 1938./1939. izkazuje številčno zvišanje za 68,388.000 din. To zvišanje sestoji iz vsote 43,000.000 din, ki se bo uporabila za zvišanje draginjskih doklad vsemu uradništvu v re-P^s\etn^a ministrstva in iz vsote ^.UUU.000 din. Ta vsota se razdeli na sledeči način: Približno 12,000.000 din za potrebe ljudskih šol, za zvišanje kreditov za narodno izobraževanje približno 700.000 din, za potrebe srednjih šol približno 6,000.000 din, za potrebe visokih šol približno 3,000.000 din, za umetniške šole približno 750.000 din, a ostanek odpade na razna manjša zvišanja pri drugih prosvetnih in kulturnih ustanovah.
Dodeljeni učitelji postanejo stalni uradniki v prosvetni administraciji.
Na prvi pogled izgleda, da je za letošnje proračunsko leto dotacija za osnovno šolstvo z izdatki za narodno izobraževanje znižana. To znižanje je samo dozdevno, ker so krediti za plače vseh učiteljev, ki so zaposleni v ministrstvu prosvete in pri banskih upravah, oddvojeni iz poglavja osnovnega šolstva in prenešeni v poglavje ministrstva prosvete. Tako je poglavje prosvetnega ministrstva fiktivno povečano za 5,40 % za prihodnje proračunsko leto. Prevedba učiteljev, ki so bili dodeljeni prosvetnemu ministrstvu in ban-skim upravam v kategoriji stalnih uradnikov, ima za smoter stabilizacijo uradniškega kadra, tako v ministrstvu kakor tudi pri banskih upravah. Prosvetno ministrstvo pričakuje, da bo na ta način stabiliziran administrativni aparat dal boljše rezultate, ker bodo prenehale dosedanje personalne spremembe na re-ferentskih položajih, kakor tudi na položajih šefov odsekov. Stalno osebje si bo pridobilo na ta način boljše izkušnje in poznavanje vseh zakonov in uredb, kar jim bo služilo za dajanje iniciative v prosvetni administraciji sploh. Že sam občutek stalnosti v določenem uradu in v določeni službi, kakor tudi možnost boljšega napredovanja, ustvarja boljše psihološke pogoje in razpoloženje za uspešno delo, kakor je to primer s stalnim uradništvom v drugih resorih, v katerih ni obstojalo »dodeljevanje na delo«, kot v ministrstvu prosvete. Ta sistem se je po sili razmer izvajal od zedinjenja, a ni dosegel dobrih rezultatov, zato ga je treba menjati.
Osnovno šolstvo.
Današnja osnovna šola nima več samo smotra izobrazbe posameznika, nego gre za tem, da svoje učence vzgoji za življenje in za službo v državni, narodni in družabni zajed-nici. Tako je izdelan njen učni načrt in program in tako so pripravljeni njeni bodoči učitelji.
Poleg tega osnovna šola ni več zasebno organizirani izolirani del šolskega državnega organizma, nego je v resnici osnovna šola, temelj za nadaljevanje izobrazbe in vzgoje, tako srednjih, meščanskih, odnosno višjih narodnih šol.
500 novih učiteljev.
Za njo izdaja danes država približno 520 milijonov, a banovine približno 117,000.000 dinarjev. V osnovnih šolah bo tudi v bodočem proračunskem letu delovalo 27.500 učiteljev in učiteljic, računajoč tu tudi veroučitelje in otroške vrtnarice, a njihove razrede obiskuje letos nad 1,400.000 učencev in učenk. Temu je treba dodati še približno število 100.000 učencev v višjih narodnih šolah. Celokupno število se bo v ljudski šoli povečalo za kakih 40.000 učencev in učenk, za katere je predvideno novih 500 učiteljev in učiteljic. Ako se upošteva, da smo šolsko leto 1918./1919. dovršili s 650.000 učenci, tedaj moremo biti zadovoljni z rezultatom v tem pogledu.
t
Nepismenost.
Stanje splošne pismenosti v državi nas ne more zadovoljiti. Po ljudskem štetju .iz leta 1931. je bilo približno 45 % nepismenih prebivalcev, starih nad 10 let. Danes je to število, ako dodamo efekt prosvetnega dela zadnjih šestih let, sigurno znižano na kakih 40 %. Toda pismenost prebivalstva po banovinah variva; ogromne so razlike na primer med vrbasko in dravsko banovino, ker dravska banovina ima komaj 5 % nepismenih, medtem ko ima vrbaska morda še danes 70 % nepismenega prebivalstva nad 10 let. Vzroke tega stanja je treba iskati v preteklosti in ostalih momentih, ki sem jih prej omenil. Vsa Bosna in Hercegovina ni imela po ljudskem štetju iz leta 1910. več nego 500 državnih šolskih razredov, a v južni Srbiji smo leta 1912. dobili vsega 437 šol, medtem ko je danes v tej zgodovinski pokrajini 1291 šol z 2915 razredi in nad 3200 učitelji, računajoč tu tudi veroučitelje. V vrbaski in drinski banovini obstoja danes približno 1200 šol s približno 3000 razredi, in ako odštejemo vse one sreze, ki prej niso pripadali Bosni in Hercegovini, lahko rečemo, da je število razredov od leta 1910. v Bosni in Hercegovini poraslo za 500 %.
Potrebnih je 22.500 novih razredov.
Toda vendar je treba še mnogo ukrepov na polju osnovnega šolstva, odnosno splošne narodne pismenosti. Kajti, ako vzamemo stanje državnih ljudskih šol v dravski banovini kot idealno, in bi skušali izenačiti s to napredno banovino ostale banovine, tedaj bi morali z ozirom na število prebivalstva otvo-riti še 22.500 novih razredov. V vsej državi bi morali imeti približno 48.000 razredov. To bi pomenilo po številu razredov približati se proporcionalno bratski Češkoslovaški. Iz te komparacije je jasno, da je to danes nemogoče, a zakaj ni mogoče, mislim, da ni treba tolmačiti, ako se upošteva splošna ekonomska situacija pri nas in v Češkoslovaški, kakor tudi kulturno stanje v preteklosti v eni in drugi državi. Toda za vaše delno pomirjenje vam lahko omenim, gospodje narodni poslanci, da tudi v tej ekonomsko in kulturno napredni državi obstoja prav tako kakor pri nas veliko število nezadovoljenih potreb. Že pred dvema letoma je češkoslovaški prosvetni minister dr. Kramar zahteval samo za Slovaško 10.000 novih šolskih sob, a za Podkar-patsko Rusijo približno 1200. Za zgraditev šol je bila potrebna vsota 1 milijarde čeških kron, toda iz posojila za javna dela se je dalo Slovaški vsega 6,500.000 kron, a Podkarkatski Rusiji 2,000.000 kron. Stanje je bilo po besedah ministra samega zelo kritično.
Razni tečaji.
Poleg državnih ljudskih šol delujejo za narodno pismenost posebni tečaji, vojaški in civilni. Za delo v teh tečajih je predvideno v letošnjem proračunu približno 7,000.000 din več nego v lanskem. In ta vsota se bo porabila predvsem za analfabetske in za zadružno-gospodarske tečaje na vasi. Brez dvoma je to zvišanje majhno, toda je vendar korak naprej in začetek nadvse potrebne aktivnosti med širšimi narodnimi plastmi. Posebni problemi v življenju osnovne šole predstavlja vprašanje nadaljevalnih, odnosno višjih na-
Miha Kobalež:
France Migljaj se predstavi
Jaz sem France Migljaj, doma s Strmega vrha. (Vas v hribih, kjer je konec sveta in se začne hudičeva oblast. Poznana je samo davkariji in žandarjem. V bregu sedem hiš, en sam grunt in šest kajžarij. Očetje v ameriških fabrikah, sinovi drvarji, dekleta dni-narice in dekle. Močnik, krompir v oblicah, za žegnanje in praznik črn kruh. Revne njive, gole skale. Otroci pasejo koze in pojo: »Prav lepo je res na dežel.«) Študiral sem z lakoto in dobro voljo. Učili so me filozofije in vsega potrebnega, prepričevali so me z vso močjo, da je svet modro urejen. Stanoval sem v beraških luknjah in upal, da bom imel nekoč vsaj čistega zraka na preostaja-nje, če mi bo že drugega zmanjkovalo. Potem sem bil v hribih organist, mežnar, občinski tajnik in učitelj.
Potem je prišla vojna. Učil sem vse za vero, dom, cesarja in pel vsak dan cesarsko pesem. Poslali so me na fronto. Prvo noč sem pobegnil na drugo stran. Potem dobrovoljecv Dobrudži in na solunski fronti. Prestreljena prsa, prebodena roka. Nič hudega, borili smo se za nekaj velikega, Ko se je vse dovršilo, sem se vrnil v hribe. Treba je bilo nadaljevati, kjer sem nehal. Ljudje se niso izpreme-nili. Zato sem moral večkrat romati.
Najprej Visoka Loka. Tam sem se zameril županu in krčmarju, ker sem bil abstinent. Nisem jima mogel razložiti, da zato, ker nimam denarja in morajo biti otroci siti in oblečeni. Nato Zelena reber. Tam sem živel leto dni v luknji, ki je skozi njo lilo, ko skozi rešeto. Takrat sem želel, da bi bil do-
rodnih šol. Medtem ko v posameznih banovinah, kakor je gospodom narodnim poslancem znano, prebivalstvo, bodisi po tradiciji, bodisi po svojem višjem ekonomskem in kulturnem nivoju lahko sprejme uvedbo višjih narodnih šol, naleti to vprašanje v mnogih banovinah na velike težkoče. V večjem delu države predstavljajo konservativnost narodnih množic, specifične ekonomske razmere, odpor proti novotarijam, ogromno zapreko za uvedbo višjih ljudskih šol. Poleg tw}a povzročajo velike težkoče tudi materialni izdatki za uvedbo teh šol, kakor tudi potreba velikega števila učnih moči. Ta pojav se je opažal v kulturnih evropskih državah v prejšnjih časih v znatni meri, zato so morale državne uprave v teh državah samo polagoma in stopnjema izvesti organizacijo teh višjih ljudskih, odnosno nadaljevalnih šol. Na primer v avstrijski polovici bivše avsbro-ogrske monarhije, ki je bila v šolskem pogledu na sodobni višini, so nekatere pokrajine imele po 4 višje razrede osnovne šole, nekatere po tri, a nekatere po dva, pa celo ta dva razreda je prebivalstvo le stežka sprejelo.
Višje ljudske šole.
Ta pojav odklanjanja višje ljudske šole je danes sličen stanju v onem času, ko je bilo uvedeno obvezno šolanje. Treba je bilo mnogo takta in mnogo časa, da so širše ljudske plasti občutile vso korist obveznega šolanja.
Nekaj misli h
Člani Učiteljskega pevskega zbora so se zopet razšli z zavestjo, da so opravili težko delo v smislu kulturne misije, ki so si jo nadeli kot člani pevske družine. S koncertom, ki so ga priredili v ponedelejek 10. t. m. v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani, so dokazali svoje nove in mladostne sile ter svoje stremljenje po resni in strogo umetniški glas-
mača žival. Bil bi vsaj pod pošteno streho. Žena je dobila revmatizem. Pa to ni pomembno. Žena nima volilne pravice. Potem Dobravska vas. Tam žive Bogu in cesarju do-padljivi ljudje. Klanjati se je treba gospe doktorjevi, ekspeditorici in drugim. Ženske vladajo svet, čeprav brez volilne pravice. Kot popotnik sem odšel v Mrakovo. Vas v globeli. Od desetih zjutraj do dveh popoldne sonce, drugače mrak, pijača in kletev. Toda učitelj ne sme ne piti ne kleti, tako je postava, niti za tolažbo in potrebo. Zato so me poslali v Veselovo. Tam je grmada hiš s prijaznimi prostori, z ljudmi na juhej in hopsa-sa. Učitelj mora biti moder, sem mišlil. Rekli so, da sem pust človek, nesreča v sreči, da ne sočustvujem z narodom. Poslali so me v Petrovce, kjer sem hotel živeti Bogu vdano življenje, ne brigati se za drugo, ko za družino in solato. Obtožili so me, da sem nobel gospod in sem se preselil v Pavlovce. Tam sem postal pameten in sem se začel pečati z narodnim gospodarstvom. Narodno gospodarstvo je jako obsežno. Hudo pa je, če narodu, oziroma njegovim voditeljem dokažeš, da napačno gospodarijo. Takrat je najbolje, če se umakneš. Umaknil sem se v Rajsko vas. Tam so živeli ponižni in zadovoljni ljudje. Vas je bila ko ena družina. Prepirov niso poznali. Prvega sem napravil jaz, ker sem ustanovil knjižnico. Ker sem zasejal neslogo, so me prestavili k Sv. Janezu v Hribih. Bil sem že utrujen in bi rad počival, toda je tako zvani narod zahteval, naj telovadim. Že od nekdaj imam težke noge, odkar so mi prestrelili prsi se niti prikloniti ne morem več. Rekli so mi, da nisem sodoben in sem se moral premakniti k Svetemu Primožu na Planino. Tam se mi je svet dopadel. Toliko bogastva in lepote je bilo v njem, da sem
In kakor je danes naš narod sprejel obvezno osnovno šolo in stavlja vse večje in večje zahteve po osnovanju in otvarjanju novih šol, upajmo, bo z lahkoto in s časom ter s taktičnim postopkom administrativnih oblasti rešeno tudi vprašanje višjih ljudskih šol, ki jih bo naša narodna družba rada sprejemala.
Danes se šola v višjih ljudskih šolah vsega 103.793 učencev in učenk. Od tega števila odpade približno 53.000 na dravsko, 29.000 na dunavsko, in 11.000 na primorsko banovino. Te tri banovine so po svoji prejšnji šolski ureditvi imele višje razrede osnovnih šol in se je tamošnje prebivalstvo že prilagodilo nadaljevanju šolanja po dovršeni osnovni šoli. Toda v ostalih banovinah, in to tudi v savski, gre ta proces zelo počasi, a v vrbaski, vardarski, drinski in moravski banovini se komaj lahko govori o eksistenci višje ljudske šole.
Za prihodnje šolsko leto bo ministrstvo z banskimi upravami podvzelo potrebne korake, da se to stanje popravi in da se višja ljudska šola izvede v duhu narodnih potreb in zakonskih odredb.
¥
# #
V nadaljnjem je gospod minister podal tudi celoten pregled organizacije meščanskih šol, kakor tudi obrazložil njihovo vzdrževanje. Podal je tudi točno stanje srednjih šol, univerz in visokih šol. V svojem ekspozeju je gospod minister očrtal tudi stanje umetniških šol in umetniških zavodov.
koncertu UPZ
bi. V kolikor se jim je to posrečilo doseči, bodo povedali naši glasbeni kritiki.
UPZ je sedaj poln mladostnih sil, zato je sposoben za naskok na vsako še tako moderno in ekstremno glasbeno delo. Poleg tega je poln ljubezni do pesmi in dela samega, kar mu daje najlepše upe za bodočnost. Pevci in pevke se ne strašijo ne fizičnih in ne gmot-
se naveličal nepotrebnih potovanj. Stisnil sem zobe in začel s sodobno telesno vzgojo. Bolele so me noge, bolele me prsi in tudi ljudstvo ni bilo navdušeno. Zdi se mi, da prizadeva telesna vzgoja preveč bolečin, zato sem razumel in se molče odpravil k naslednjemu svetniku, k Svetemu Urhu na Goro. Preden sem prišel na novo mesto, so mi brzojavno spremenili dekret. Baje sem napačno volil. Bil sem potrt, težko človeku, ki ne pozna vseh postav in ukazov, zlasti, če jih poznajo najpreprostejši kmetje. Pri Svetem Martinu na Visokem vrhu pa sploh nisem hotel iti volit. Pri volitvah se mora človek nekomur zameriti. Pa so dejali: »Kdor ni z nami, je proti nam!« Poslali so me brzojavno k Sv. Luciji v Goščavi. Tam sem delal in nisem delal. Nič takega nisem napravil, da bi se morali posebej zanimati zame. Pa ni pomagalo. V naslednjem seznamu premestitev je bilo spet moje ime. Prišlo je že v narodno navado, da moram biti vsako leto premeščen. Ponižen in tih sem se spet napravil na "ot. Zdaj sem tu pri Svetem Volbenku v Mlaki že osem mesecev in se mi godi jako dobro. Žena mi je že davno umrla, otroci izbirajo poklice. Zdi se mi, da bi bili vsi sposobni za profesorje zemljepisja. Jaz sam sem pa truden, neizrekljivo truden in bi rad že skoraj v miru počival.
Saša Ličin:
Tepežkanje v nebesih
Že moj oče mi je pravil, kako se je kot otrok vsako leto veselil dneva, ko se je smel z ostalimi fantini poditi po mestnih ulicah s šibo v roki. »Tepežkanje! Tepežkanje!« so
nih žrtev! Ne boje se kilometrskih daljav, ne vremena in ne slabe poti! Niso jim odvratne dolge pevske vaje! Vse žrtvujejo, samo da se izživljajo v smeri, h kateri jih na-ganja njihova notranjost. Ali je mogoče prenesti vse težave sodelovanja v UPZ, ako ne bi bilo resničnega veselja do stvari same? Ali je možnost igrati v tako razpoloženem okolju statista?! Ali je možen uspeh zbora, ki Pa sestavljajo člani z vseh vetrov, ako ga ne bi vezalo stanovsko tovarištvo in pevsko bratstvo? Mlajši in starejši sodelujejo skupno, se drug drugega izpopolnjujejo ter do-prinašajo k delu učiteljstva in k razvoju naše glasbene kulture.
Nekoliko številk! Od leta 1925. do danes je zbor priredil nad 80 koncertov doma in v tujini. Zbor se je v zadnjih treh letih po sestavi zelo izpremenil, starejšim so sledili mlajši. Na zadnjem koncertu je nastopilo 78 pevcev in pevk (nekaj je ostalo doma bolnih), ki so presedeli v 3 dneh pred nastopom 18 ur pri pevskih vajah, dokler niso razvozlali zadnje potankosti atonalnih motivov nekaterih skladb na programu. Ta napor je bil neizbegljiv, ker bi se sicer moral preložiti nastop za mesec dni kasneje, ko bi lahko sklicali zopet pevski tečaj, a nastop UPZ v Ljubljani je bila že zelo aktualna zadeva.
Program nastopov UPZ je bila vedno točka, okoli katere so se vrtila različna mnenja. Eni trde, da porabi zbor preveč časa za študij svojih programov in da bi bilo bolje, ako bi zbor nastopal z lažjimi programi; drugi pri-prisujejo zboru programe - najmodernejšega sodobnega značaja. Kdo ima prav? V gotovi meri oba, ker mora članstvo UPZ, ki je študiralo na učiteljišču nekaj glasbe ter se bavi v šoli in zunaj nje pri svojem vsakdanjem delu s petjem, nastopati v svojem sedežu s sodobnimi glasbenimi deli, na pevskih poteh pa z deli, ki pokažejo višino naše narodne in umetne pesmi. UPZ mora nastopati s sodobnimi programi in slediti glasbenim umotvorom naših skladateljev.
Glavna točka zadnjega nastopa je bila 22 minut trajajoča glasbena simfonija »Ro-ženice«, delo istrskega rojaka Ivana Mate-tica - Ronjgova iz Zagreba. Skoro dva dni je sedel skladatelj pri zhoru in pojasnjeval način izvajanja na gotovih mestih. Skladba je izraz fanatične ljubezni avtorja besedila do rodne zemlje, ki ječi sedaj pod tujim jarmom. Avtor besedila ljubi roženice (istrski narodni instrument »oboa«) tako, da prične na cesti klicati: »Mile moje roženice!« Z istim vzkli-kom se večkrat pojavi na sušaškem mostu, ljudje ga seveda v prvih trenotkih imajo za blazneža. »Roženice« so krik ranjenega srca, zato se tolikokrat ponavlja v skladbi, v katero sta pesnik kot skladatelj vložila toliko resničnega občutja do glasbila, ki je Istrane spremljalo skozi vse življenje in oznanjalo svetu lepoto in glas njihove in tudi naše domovine.
Koncert, radio prenos! Publika, ki bi jo bilo lahko več, je z zanimanjem sledila sporedu in vzhičena obstala pred »Roženicami«. Pevci so pri tej pesmi v duhu gledali »blaznega« človeka na sušaškem mostu in s srce trgajočim klicem na ustnicah. Tu so se oddahnili, drugo je bilo laže.
Poleg obrazov, ki jih stalno srečavamo na koncertih, in zastopnikov oblasti, smo opazili tudi mnogo svojih tovarišev in tovarišic, ki bi jih prav tako bolel vsak neuspeh zbora. Ta soodgovornost in moralna pomoč sta viden izraz učiteljstva do UPZ, katerega spremljajo na vseh poteh z budnim očesom. In to je prav!!
Kdo se ne bi po tako težkem delu oddahnil in razveselil pri kozarcu vina na prijetnem sestanku s tovariši? Kam bi šli po koncertu tovariši, ki so se morali odpeljati takoj po polnočni uri z vlaki na službena mesta in potem v temi in blatu pešačiti še več kilometrov, da so prišli pravočasno k pouku. Sestanek po koncertu je potekel v prav veselem razpoloženju ter še bolj pojačil vezi med UPZ in ostalim učiteljstvom.
kričali in niti strogi mestni stražniki se niso spotikali ob starodavni navadi.
Pa sem slišal oni dan od Lojzeta iz dežele titikaške tole, ki bo menda tudi resnična.
Učitelj Janez Kostnjak je že šesti mesec prekladal svoje zgarano telo s postelje na stol in zopet nazaj ter čakal potrpežljivo na dekret, ki bi mu naj prinesel pokojnino. Vse čakanje pa je bilo zaman. Učitelj Janez Kostnjak je sklenil, da se bo brez slovesa od žene in otrok prav na tiho in hitro ločil od tega sveta. Pa mu je Gospod videl v dno duše, pretehtal vsa njegova dela zadnjih pet in trideset let in se odločil, da ga raje sam pokliče k sebi, pa četudi bi bilo to brez dekreta. Zgodilo se je čisto preprosto. Dan pred tepežka-njem ga je zadela kap, da revež niti na mrtvaški postelji ni vedel, v kateri rangni stopnji bo pokopan. Ob odprtem grobu so se poslavljali tovariši in mladina, njegova mehka duša pa se je dvigala proti sinjim višavam v skrbeh, kako bo prišla skozi nebeška vrata brez penzijskega dekreta.
Pa se je zgodilo kot vedno, kadar ima človek za kako stvar preveč skrbi. Pred nebeškim vhodom je še dvomil, ali bi sploh potrkal ali bi se vrnil po dekret, ko so se na stežaj odprla vrata kar sama. Na pragu je stal sveti Peter ves nasmejan s kopico otrok okoli sebe. Janko Kostnjak je bil tako sladko presenečen, da je komaj začel:
»Sem namreč upokojeni učitelj Janez Kostnjak iz dežele ti...« »»Že vem, že vem,«« je zvenel mehak odgovor. Sveti Peter ga je potisnil skozi vrata in mu dal v roke zlato računalo in kos krede. Janez Kostnjak sam ni vedel, kako se je znašel na nebeških tratah, posutih s samim nepoznanim cvetjem. Na obronkih pa so se kopičili beli in rožnati oblaki. Počasi se je privadil na močno luč. Tam
Trije nadaljnji predlogi za finančni zakon 1938./39.
Izvršni odbor JUU je poleg že objavljenih predlogov za finančni zakon za 1938/39 poslal na merodajno mesto še sledeče tri predloge.
Priznanje stanarine banskim in sreskim šolskim nadzornikom.
Banskim šolskim nadzornikom kakor tudi sreskim šolskim nadzornikom pripada stanarina v smislu § 29. zakona o narodnih šolah. To stanarino izplačujejo pristojne upravne občine.
Utemeljitev. Z uveljavljenjem II. odst. § 293. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. je spremenjen predpis drugega odstavka § 118. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929., po katerem so šolski nadzorniki dobivali tudi stanarino. Takoj je treba ugotoviti, da finančni razlogi, v kolikor so oni diktirali omenjeno spremembo, niso najmanj upravičeni. To zaradi tega, ker število šolskih nadzornikov je zelo majhno in bi bil stanarin-ski izdatek zanje skoro neobčuten v samoupravnem, odnosno občinskem proračunu.
Interesantno je pripomniti, da je odredba 2. odstavka § 118. zakona o ljudskih šolah bila v veljavi do 31. marca 1931. in zato ni ni-kakega razloga, da bi ne mogla biti tudi nadalje priznana. S tega razloga nam je čast prositi, da se predloženi amandma sprejme in vnese v finančni zakon.
Priznanje stanarine učiteljem slušateljem višje pedagoške šole.
Učitelji ljudskih šol, ki so v smislu § 15. uredbe o višji pedagoški šoli izbrani za slušatelje te šole, imajo pravico na stanarino za
ves čas, ko študirajo.
To stanarino izplačujejo pristojne ban-ske uprave iz svojega proračuna.
Utemeljitev: Splošna seja državnega sveta je v tolmačenju stanarinskega vprašanja iz § 84. zakona o ljudskih šolah odredila, da učitelji, izbrani za slušatelje višjih pedagoških šol, nimajo pravice do stanarine. Kot kriterij za tako stališče je državni svet v glavnem poudaril to, da slušatelji v času študija niso na ljudski šoli ter da jim vsled tega ne pripada ta pravica.
Tako stališče državnega sveta, v katerega pravičnost in socialno analizo se ne spuščamo, je zelo težko prizadelo učitelje slušatelje omenjenih šol. Njim je odvzeta stanarina, dasiravno bi jim morala pripadati, ker so še vedno aktivni učitelji in kot taki prejemajo svoje redne dohodke.
Njihov materialni položaj pri študiranju v Beogradu in Zagrebu je še posebej ogrožen s tem, ker se vzdržujejo s plačami III. dra-ginjskega razreda, ki jim ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe.
Razloga za odvzem stanarine prav za prav ni. Z njo bi si vsaj deloma uravnali svoj mučen materialni položaj in omogočili svoje pedagoško spopolnjevanje, ki so se ga lotili zaradi državnih in prosvetnih potreb.
Na osnovi iznešenih razlogov čast nam je prositi, da se predloženi amandma sprejme in vnese v finančni zakon.
Pravice učiteljstva za defektne otroke.
Točka 6. § 94. finančnega zakona za leto 1937./38. naj se ukine. Ponovno naj se uveljavi točka 24. § 62. finančnega zakona za leto 1932./33.
Pomen koncerta? Glasbeni kritiki bodo ■Spregovorili svojo besedo, učiteljstvo in javnost si bosta ustvarila svojo sodbo, a mla-
dostnih sil poln UPZ poletu tudi vnaprej!
bo vztrajal v
svojem Vir.
Kako se godi učitelju
Beograjska »Pravda« od 25. decembra 1937 prinaša pod naslovom »Za napredek našega šolstva« sledeči zanimivi članek Budimira Stojanoviča, ki ga zaradi njegove pomembnosti v celoti pona-tiskujemo.
Niz vprašanj in problemov je, ki močno težijo ljudsko šolo, odnosno učitelja, ki se muči po zakotnih vaseh z nepismenim kmetom, občinskimi stražniki, napudranim tajnikom in predsednikom občine. Ker se ne more z njimi izenačiti ter jim ob vsaki priliki izkazovati usluge materialnega ali moralnega značaja, postaja učitelj ovira, na katero streljajo vsak dan z raznimi paragrafi, sumničenji in tožbami, Ti paragrafi so zbrani iz vseh mogočih zakonov, a najmanj jih je iz zakona o narodnih šolah. Odtod tudi naslov tega članka.
Iz najnovejšega akta neke občine naj citiram dopis, opremljen s pečatom in podpisom predsednika in tajnika. Ta dopis ni samo slučajno zašel v neko državno ljudsko šolo, nego se je naravnost zagnal na upravitelja šole: »V smislu § 381. starega kazenskega zakona se opominjate, da svojemu služitelju javite, da osat in ostali plevel, ki se nahaja v dvorišču, tekom 5 dni, računano od danes, očisti ter o -tem obvestite podpisano upravo .
Obvestiti je torej treba občino v določenem času, ker § 381. je neusmiljen in pravi: »z zaporom od 1 do 3 dni se kaznuje: 1. Kdor ne bi očistil črepinj in trave na svojem ali
podpis-odobra-
tudi občinska straža (pandur). Med niki so včasih tudi taki, ki sicer ne vajo predsednikovega postopanja, toda so se kot nepismeni znašli v vrstah podpisnikov.
Tako borbo proti učitelju vodi večkrat predsednik občine, ki z močjo svojega položaja najde vendarle kakega somišljenika v vrstah svoje rodbine ali pa v vrstah občinske straže. Oni bodo slepo branili predsednika občine pri vseh njegovih prestopkih in nepravilnostih, ki jih vsak dan dela. Nikoli ne bodo mislili na to, da je nekoga v vasi nameril z revolverjem, na onega streljal, a tretjemu razbil z gorjačo glavo.
Tako stališče napram državnemu uradniku ustvarja slabo atmosfero ravno v šoli, ker učitelj mora pod zelo težkimi pogoji braniti svojo avtoriteto, ki se tako brezsmiselno ruši, a misliti mora tudi na mirnost in ustaljenost v svojem vzgojnem delu. Ampak tudi pri delu v šoli mora učitelj večkrat pokukati skozi okno, da se skrije pred zalezovalci.
Koliko te »zakonite« mržnje se lahko uporablja, naj služi še ta primer slučajno potegnjen izmed drugih: Vaški občinski svetovalec je na osnovi zakona določil učitelju edino pot od šole do mesteca, s striktno nared-bo, da po drugih cestah, ki vodijo skozi vas,
ne sme iti. In ker je bila tudi šola izven vasi, je potem povsem razumljivo, da ni mogel učitelj niti spoznati vasi, v kateri je služboval, ne glede na svobodo gibanja, ki mu kot človeku pripada in ki mu jo zagotavljajo državni zakoni.
Naštevanje takih in drugih primerov postaja brezpredmetno, ako se dopušča, da se z raznimi paragrafi brez zakonite moči še nadalje ovirata delo in red v šoli. Učitelj je duša šole. Ako se torej njega omalovažuje, preganja in žali s tako brutalno mržnjo, tedaj postaja učitelj vse drugo, samo ne to, kar je njegov pravi smisel.
Po vsem navedenem je bil učitelj žrtev, ker je ostal nezaščiten v svoji svobodi in pri svojem delu. Z denunciacijami in podtikanji se ga je dnevno napadalo, a pomoči mu ni nudil niti en paragraf.
Učitelj se še ni nikoli skrival pred resnično krivdo in pravico zakonom, ampak če se uporabljajo paragrafi iz starega kazenskega zakona, tedaj mora učitelj iskati pravno zaščito, ki je jasno podčrtana z določili šolskega, državljanskega, kazenskega in sodnega zakona. Energično je treba nastopiti proti takim postopkom raznih občinarjev, ker je to v interesu šole same, ki mora ostati nedotaknjena in svetla. Ako se dopušča, da predsedniki, pandurji, tajniki in občinski svetovalci še nadalje vršijo neko »nadzorno oblast« nad učiteljstvom, da jim pretijo z raznimi paragrafi iz vseh mogočih zakonov in da jih omalovažujejo in denuncirajo na vsakem kraju in ob vsaki priliki, tedaj se s tem dela zelo slaba usluga tako učitelju kakor šoli.
Drugi balkanski kongres za zaščito mladine
na kopi belih oblakov je sedel možakar z čudnim instrumentom v roki. Okrog njega pa kopa otrok, ki so peli s sladkimi glasovi: »Hribi še beli so...« Kje je že videl tega človeka? Kostnjak je moral biti star, da ni več spoznaval ljudi, ali pa sila prevzet od vsega doživetega.
Tam na desni je sedelo par mož na rožnatem oblaku. Zvijali so nebeško travo, puhali dim in preštevali leta na računalih. »Da, ti bodo naši«, jih je spoznaval po kredi, ki je bila razmetana okoli njih. Tja se je napotil. Kot dragega gosta, starega znanca so ga sprejeli in uvedli v družbo. Od vseh strani so deževala vprašanja, da je Janez Kostnjak komaj sproti odgovarjal. V družbi so bili znani .obrazi pa tudi taki, ki jih je Kostnjak poznal le po slikah. Čudno. Tu so si bili vsi enaki.
Nasproti njemu je sedel možakar z nelepo glavo, s kratkimi ščetinastimi brki in lasmi, samo oči so bile sama dobrota in milina. Ta mu je prvi ponudil cigareto in nažgal s svojim ogorkom. Janez je potegnil z užitkom. Skoro spovračalo se mu je, ko je mislil na zemeljske svalčice, ki so imele ime po vodi, ob kateri se je on rodil.
»Ti, Janez, kaj pa je doli novega?« je vprašal tisti, ki mu je ponudil cigareto. Janez je pogledal za ogorkom, ki ga je oni spustil v loku čez rožnati oblak.
»»A, na zemlji? Da, menda nič, človek rad vse pozabi in odpusti.«« Janezu je bilo že neprijetno, da bi ga kdo vprašal po dekretu. Z velo roko si je pogladil zorano čelo in sive lase.
»Ne, ne; mislim na naše, kaj je tam novega?« Janez Kostnjak je na dolgo in široko začel govoriti o rangnih listah, s katerimi so urejena napredovanja in plače.
»»Glej, glej, pa da jaz nisem prišel na to. Že v Ifertnu sem bil vedno v zadregi radi
plač««, je rekel Pestalozzi. Vsi so mu prikimavali in odobravali, le Kostnjak jih ni razumel. Hotel jim je še nekaj dopovedati in raztol-mačiti, a po nebeških tratah je zavladal silen vrišč. Kaj takega učitelj Kostnjak ni doživel, niti takrat, ko je imel na enorazrednici sto tri in dvajset otrok. Vmes pa je bučal mogočen zvon. »Ti, to je pa zborovanje«, so mu razlagali in ga vodili v slavnostno dvorano.
To, kar se je tu videlo in slišalo, je presegalo njegov razum. V nepreglednih vrstah, vsaka višja od druge, so sedeli svetniki, mu-čeniki, nebeški krilatci in sploh menda vse, kar je kdaj prestopilo nebeški prag. V popolni tišini so se oglasile orgle, spremljane s cin-gljanjem neznanih inštrumentov. Vmes pa je dobrotno in blago zvenel glas:
»Kot vsako leto, pustim tudi letos našim malim krilatcem, da praznujejo svoj dan. Prosim pa le, da pustijo na miru raj ...«
»Tepežkanje! Tepežkanje!« je zaorilo skozi dvorano; Angelci so se razpršili na vse strani, puščajoč za seboj oblak svilenega perja. Toda mogočen glas je zvenel naprej: »... Saj učitelja Janeza Kostnjaka mi pustite v miru! On je iz dežele Titikake! Tam traja tepežkanje pet in trideset let!«
V	nebeški dvorani je zašumelo kot v panju. Glave vseh so se obračale nazaj. Janezu Kostnjaku se je zmeglilo pred očmi, obhajala ga je čudna omotica. Nehote se' je prijel za IeVo stran. V žepu je nekaj zašumelo. Segel je v žep in izvlekel pergament ter čital:
»Penzijski dekret za učitelja ...«
V	duši se je začelo nekaj taliti in celiti težke rane. Potreboval je zraka. Šel je sam nazaj na rožnat oblak. Zagledal se je in zamislil na življenje na Zemlji. Z vso dušo je zahrepenel nazaj: »Zemlja!«
Tam v daljavi je migljala kot majhna kresnica. Daljna! Nedosežna!
državi. Unija izdaja edini jugoslovanski strokovni mladinsko-zaščitni list »Narodni podmladek«.
Drugi balkanski kongres za zaščito otrok in mladine se bo vršil v mesecu oktobru tega leta. V zvezi s tem kongresom se pripravlja tudi velika mladinsko-zaščitna razstava. Predpriprave za kongres in razstavo so v polnem teku. Odbor je do sedaj izdal podrobni program na osnovi zaključkov prvega balkanskega kongresa, ki se je vršil v Atenah. Glavne teme, o katerih se bo na kongresu razpravljalo, so: 1. zaščita vaške dece in 2. formiranje socialno - medicinskega osebja za zaščito otrok. S tem programom soglašajo tudi Unije vseh balkanskih držav, kakor tudi mednarodna Unija v Ženevi. Obe zgoraj navedeni temi sta razdeljeni na 50 poedinih referatov, ki jih bodo podali strokovnjaki na mladinsko - zaščitnem polju v balkanspih državah. Tik pred kongresom pa se bo vršila sedma konferenca mednarodnega združenja za preventivno pediatrijo.
Razstava bo prirejena v prostorih beograjskega velesejma. Vsaka balkanska država bo dobila za aranžiranje razstave svoj paviljon. Za to razstavo se je pričelo že v vseh državah, ki bodo sodelovale, z velikimi pripravami. Naša država stoji v tem pogledu pred veliko nalogo, ki obstoja v tem, da bo morala pokazati osnove, delo in organizacijo jugoslovanske zaščite otrok in mladine. Na tej razstavi bodo prikazani uspehi in delo vseh činiteljev v naši državi, ki delajo na katerem koli polju otroške zaščite. Za to bodo sodelovale privatne, državne in samoupravne korporacije.
V programu razstave je tudi to,^ da se povabijo, odnosno so se že povabile še: Češkoslovaška, Nemčija, Francija, Italija in Madžarska. Kongresni odbor se nadeja, da bo pridobil za razstavo tudi Anglijo in Zedinje-ne države Amerike, torej dvoje držav, v katerih je zaščita dece najvišje razvita. Na razstavo je bila povabljena tudi Poljska, ki pa udeležbe do sedaj še ni prijavila.
Iz do sedaj podanih informacij ob predpripravah za drugi balkanski mladinsko-zaščitni kongres, kakor tudi o kongresu samem je razvidno, da bo kongres imel nekoliko širši značaj. To bo prvi kongres te vrste, ki se bo vršil v naši državi. Da je do tega prišlo, znači, da je tudi pri nas zaščita otrok in mladine dosegla gotov višek razvoja in da bo ta kongres prva mednarodna preizkušnja so-lidnosti našega dela v tem pogledu.
Na razstavi, ki bo v okviru kongresa, pa bo sodelovala tudi »Dravska banovinska sekcija Jugoslovenske Unije za zaščito dece«. Kakor je slovenski javnosti že znano, je postala naša banovinska sekcija po svojih včlanjenih organizacijah nekaka predstavnica mladinsko-zaščitnega, predvsem preventivnega dela v Sloveniji. Kot taka se bo udeležila razstave, da na njej pokaže osnove, delo in organizacijo slovenske zaščite otrok in mladine od vseh početkov do danes. Znamenje, da je zaščita otrok in mladine v Sloveniji v primeri z drugimi pokrajinami v državi najbolje in najsmotrneje organizirana. Zato bo njena naloga predvsem ta, da v pravi luči pokaže svetu dosedanje delo in uspehe, na tudi potrebe za bodoče na mladinsko-zaščit-nem polju. Za slovensko učiteljstvo bo ta razstava kakor tudi kongres brez dvoma velikega pomena, in upati je, da bo naše učiteljstvo temu kongresu in razstavi posvetilo potrebno pozornost.	V. J.
Rangna lista
Popravki
Droč Hortenzija, učiteljica, Jarenina, je napredovala v VII. pol. skupino 16. februarja 1933. in ne 11. aprila 1934.
občinskem zemljišču, ko se mu to uKaze. Kdor ne bi očistil gosenic, ko to oblast odredi.
Zakon je zakon in ako šolski upravitelj ne ugodi tej odredbi, bo moral mirne duše odsedeti v občinskem zaporu ravno 3 dni in prav toliko noči. Končno ni za občinsko oblast prav nikaka težkoča, izvajati nezakonite namere, kajti pred 3 leti so zaprli nekega učitelja, ki je po utrudljivem delu na šoli šel na sprehod po polju.
Stvar je zelo interesantna. Razumevanje in tolmačenje zakona je poverjeno tajniku, ki pod pritiskom svojega predpostavljenega, v tem primeru predsednika občine, mora izvrtati in prikrojiti vse zakonske odredbe in predpise. Saj menda ni brez vzroka nastal pregovor, da kar kak občinski tajnik zameša in zaplete, ne more popraviti 10 advokatov. Ako je pa vmes še osebna mržnja tajnikova napram učitelju, tedaj se to še prav posebno komično zasuka, ker ti dve osebi nimata ni-kakih sličnosti niti v delu, niti v izobrazbi, in tudi ne v morali.
Vse do aprila letošnjega leta se je nestrpnost med predsednikom in šolskim upraviteljem lahko nekako razumela, ker je vzdrževanje šole prišlo večkrat v tak položaj, da ni bilo denarja niti za kredo. Sedaj so odnosi med šolo in občino povsem neznatni; nekaj pa vendarle obstoji v teh odnosih, kar se več ne tretira z zakonom o narodnih šolah, nego s paragrafi kazenskega zakona. Pod streho občinskega sodišča skriva predsednik svojo anonimnost in skuša ob raznih prilikah poka zati svojo nestrpnost napram učitelju, sicer vedno »zakonitim« potom, toda neresnost takega poslovanja se vidi že na prvi pogled. Predsednik odreja učitelju dela na vaški poti, ki jo mora posuti s peskom in očistiti kamenja z motivacijo: »Kdor hodi po tej cesti, naj jo tudi spopolnjuje«. Nadalje pošilja občinskega stražnika (pandurja) s spiskom, da plača učitelj 25 din za vaško stražo; ista straža pa se pojavlja kot »priča« v vseh predstavkah in tožbah kot »neovržni« argument proti učitelju. Ko starši, ki ne pošiljajo svojih otrok v šolo, zbirajo podpise proti učitelju, da ves ta elaborat dostavijo ministrstvu prosvete, je v vrstah teh podpisnikov povsem naravno
Glavna redna skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito dece, ki se je vršila v decembru preteklega leta, je bila deležna velike pozornosti tako od strani javnosti kakor tudi državne uprave. Skupščini je osebno prisostvovala Nj. Vel. kraljica-Mati Marija, minister prosvete g. D. Magaraševič in minister za socialno politiko g. D. Cvetkovič.
Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je v Uniji včlanjenih 206 društev, ne vštevši podružnice. Delo v preteklem letu je bilo posvečeno izvedbi kolaboracije med središčno upravo in banovinskimi sekcijami Unije. Delo je razdeljeno na referate, odnosno odseke, in sicer: odsek za mednarodno sodelovanje, odsek za pomoč po fotokartah, ekonomsko-finančni odsek, odsek za poštne znamke, odsek za strokovni tisk in propagando, odsek za statistiko, odsek za zakonodaj stvo in odsek za strokovno-instruktivne posle, odsek za organizacijo »Dečjih dni« in odsek za strokovne kongrese in razstave.
Jugoslovanska Unija je član mednarodne Unije za zaščito dece v Ženevi, s katero je v stalnem stiku. Na lanskoletnem zasedanju v Ženevi je bil tudi delegat Jugoslovanske Unije g. univ. prof. dr. Kostič, ki je izčrpno informiral prisotne o položaju zaščite otrok in mladine v Jugoslaviji. Na to zasedanje so poslale delegate Bolgarija, Francija, Anglija, Italija, Grčija, Irska, Litva, Holandija, Poljska, Madžarska, Švica, Turčija in Romunija.
Jugoslovanska Unija je sodelovala na drugem mednarodnem kongresu za zaščito otrok v Rimu, ki je bil od 23. do 26. septembra preteklega leta. Za zaščito otrok je v preteklem letu storila mnogo tudi v pogledu direktne pomoči mladini, bodisi preko mednarodne Unije v Ženevi ali pa s prirejanjem počitniških kolonij in letovanj, ki so se vršila smotreno in pod strokovnim nadzorstvom. Sredstva si je nabavljala Unija potom poštnih znamk za zaščito dece, z loterijo in volili. Raznim društvom je bilo izdano podpore v iznosu 160.000 din za postavljanje novih mla-dinsko-zaščitnih domov, nabavo inventarja itd. Prirejali so se tudi dečji dnevi po vsej
Splošne vestí
—	Učiteljski dom v Ljubljani je izdal doslej za šolske proslave dve brošuri: Vidov dan in Praznik zedinjenja. Obe brošuri je razposlalo načelstvo na vse ljudske šole naše banovine. Uporabo je priporočil prosvetni oddelek kraljevske banske uprave. Mnogi tovariši šolski upravitelji so nakazali 4 din za brošuro. Vsa čast jim! Mnogi so brošuro vrnili. Ker ima načelstvo Učiteljskega doma z izdajo brošur občutne stroške, prosimo vse one tov. šolske upravitelje, ki še niso nakazali pripadajočega zneska, da to store v najkrajšem času. S tem omogočijo, da bo Učiteljski dom nemoteno lahko pristopil k ureditvi 3. brošure šolskih proslav.
—	SRESKA UČITELJSKA DRUŠTVA, ki so v zaostanku nakazil članarine, naj se drže pravilnika o blagajniškem poslovanju in naj to čimprej nakažejo sekcijski blagajni. Ako rie bo v tem pogledu točnosti in reda, bo sekcija primorana, da objavi listo nerednih društev-plačnikov. Tudi v tem primeru nujno prosimo.	Uprava.
—■ Na Novega leta dan sta se poročila pri Gospe Sveti na Koroškem tov. Lužnik France iz Gor. Lendave s tovarišico Ivano Žgankovo iz istega kraja. Mlademu tovari-škemu paru želimo vso srečo.
—	ŠOLSKA UPRAVITELJSTVA prosi uprava sekcije JUU za dravsko banovino, da poravnajo naročnino »Popotnika« za tekoče leto in se poslužijo v ta namen položnic št. 11.153, ki so bile priložene 1. številki lista. — Do sedaj je sledilo našemu prvemu pozivu že 584 šol. Sledite jim še ostale! — Istočasno prosimo, da poravnate tudi staro naročnino, ako tega še niste storili. — Ponovno apeliraramo in prosimo.	Uprava.
—	Nekateri šolski upravitelji še vedno
odtegujejo Yi % takse, katere je Učiteljska tiskarna oproščena — ter še povrhu bano-vinsko. Prosimo, ne napravljajte nepotrebnih stroškov.
—	Niste prezrli obvestila v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«, da smo s 1. januarjem otvorili kredite za nabavo blaga v
? knjigarni Učiteljski tiskarne proti mesečnemu odplačilu. Vsa potrebna navodila in obrazce dobite pri svojem društvu ali poverjeniku za Učiteljsko tiskarno. Pišete lahko tudi naravnost Učiteljski tiskarni.
—	Rekord. Pri zadnji seji uprave Učiteljske tiskarne je bilo sprejetih 93 novih zadružnikov. — Posebno so se odlikovali srezi: Laško, Škofja Loka, Črnomelj, Radovljica, Celje in Kočevje. Pričakujemo še večji odziv v novem letu.
Kaj vse pišejo
o učltelf&tvu, šoli, pros veti in JUU
—1 »Istra« štev. 1. od 7. januarja prinaša pod naslovom »Važno za učitelje iz Julijske krajine« ponatis dveh predlogov JUU za finančni zakon 1938./1939. iz »Učiteljskega tovariša«. V celoti sta ponatisnjena predloga »Priznanje kontraktualne službe« in »Nostri-fikacija učiteljskih diplom«. List oba predloga še nadalje utemeljuje in tudi dostavlja: Predsedstvu JUU moramo biti resnično hvaležni, da je stavilo oba predloga v navedeni obliki in želimo, da bi naše zvezno vodstvo od svoje strani podpiralo oba predloga.
—1 Iz prosvetne službe. Pod tem naslovom priobčuje celjska »Nova doba« od 7. I. sledeče: Razveljavljen je ukaz o upokojitvi učitelja Leopolda Kopača v Slovenjem Gradcu. Imenovanje sreskega šolskega nadzornika v Ptuju Martina Šterka za učitelja na narodni šoli v Ptuju je razveljavljeno in je sedaj Martin Šterk premeščen kot sreski šolski nadzornik v Krško. Prav tako je razveljavljeno imenovanje sreskega šolskega nadzornika Anto-
na Finka za učitelja na narodni v Šmarju in je sedaj Anton Fink premeščen kot sreski šolski nadzornik v Kočevje. Razveljavljena je tudi upokojitev učitelja Ljudevita Komarja, ki je sedaj zopet učitelj narodne šole na Polzeli.
—1 En učitelj na 290 otrok. Pod tem
naslovom poročajo zagrebške »Novosti« sledeče: Več pažnje bi se moralo posvetiti šolam v krjževskem srezu. V srezu je več šolskih poslopij, ki ne ustrezajo svojemu namenu, ker so nehigienične in premajhne. Poleg tega je premalo učnih moči, tako da pride na eno učno moč po sto in tudi dve sto otrok. Ome-nirrio naj le primer v osnovni šoli v Kalniku. V razmeroma majhni sobi prebije tekom dneva 290 otrok. Šolska soba je majhna, nima dovolj zraka niti svetlobe, a kar je najlepše, za tako število otrok je dodeljena vsega ena učna moč.
—1 Našemu narodu — narodno šolo (ne
ljudsko?). Pod tem naslovom priobčuje »Slo-
venec« z dne 11. jan. uvodnik, v katerem se kritizira ustroj sedanje šole. Med drugim pravi tudi: Posebej pa moramo Slovenci odklanjati naše liberalno šolstvo, ker je v polnem nasprotju z našim narodnim značajem, miselnostjo in omiko. — Omenja tudi nedeljsko zborovanje »Krščanske šole«, se zavzema za upoštevanje gesla: krščanskim otrokom krščansko šolo, katoliškim otrokom katoliško šolo, slovenskim otrokom slovensko šolo. — Ob koncu poudarja: Ljudstvo mora po starših, po svoji lastni narodni cerkvi in po svojih narodnih zastopnikih imeti v šolstvu prvo in glavno besedo, birokracija mora biti v službi ljudstva.
—1 Učitelj - stoletnik, ki že pol stoletja živi od skromne pokojnine, je g. Ljubomir Džurič-Baba iz banatske vasi Crepaja, ki je brez dvoma najstarejši učitelj v naši državi. Poučeval je otroke v času, ko so bili učitelji še redki celo po mestih. Učitelj stoletnik je še krepak in še danes čita časopise. (»Politika« od 11. januarja.)
—1 Za krščansko vzgojo naše mladine. Pod tem naslovom priobčuje »Ponedeljski Slovenec« od 10. januarja poročilo o skupščini društva »Krščanska šola«. Iz tega poročila naj navedemo le nekaj zahtev, ki zadevajo šolo in učiteljstvo. Katoličani po vsej pravici zahtevamo, da bodi vzgoja katoliške mladine katoliška, in najmanj, kar se more zahtevati, je to,
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: H. V. iz K. Na prejšnjem službenem mestu sem se poročil z ne-učiteljico po že odobrenem proračunu. Prosil sem šolski odbor za kuhinjo. Dal mi je vlažno luknjo, ki je nekoč le res bila kuhinja. V zidu goba, strop razpokan, od poda le redki prepereli sledovi, od štedilnika je ostal le dimnik. Odbor mi jo je dal s priporočilom, naj jo sam uredim in opremim. V stanovanjski hiši sta bili še dve boljši kuhinji. Do teh pa nisem imel pravice. V tem mi je bilo ponudeno upraviteljsko mesto tu. Pod takimi okoliščinami sem sprejel. Premestitev po prošnji...
Zdaj pa bi rad vedel: ali lahko zahtevam povrnitev predpisanih selitvenih stroškov od onega šolskega odbora?
Odgovor: Ne!
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Ljubljani se najlepše zahvaljuje tov. Juliju Mayerju, šolskemu upravitelju v Dobu pri Domžalah, ki je poslal domu 25 din kot novoletni dar. Tovariši, ali ne bi bilo lahko več Mayerjev med učiteljstvom?	Blagajnik.
Učiteljska tiskarna
—t Vse prijavljene zadružnike prosimo, da redno nakazujejo obroke na deleže. Društveni blagajniki naj nakazujejo sproti vplačane zneske.
—t Šole uživajo v okviru odobrenega proračuna brezpogojen kredit, naročilnice morajo biti pravilno podpisane.
—t Smučarji, pozor! Nabavite takoj, saj je tudi teorija potrebna: Kump, Smučanje, din 30,—.
—t Izpisek iz tekočega računa dobe v januarju vse šole, ki imajo še ostanek dolga iz leta 1936. Prosimo, da takoj pregledate obračun in potrdite prejem na priloženi tiskovini.
Mladinska
matica
—mm Pod naslovom »Nove knjige« je
prinesel »Naš glas« od 1. jan. 1938. kratko oceno o »Našem rodu«. Tu stoji: S nričet-kom šolskega leta je začel izhajati IX. letnik »Našega roda«. Ta najbolj razširjeni slovenski mladinski lsit, ki izhaja v nakladi 20.000 izvodov (v resnici 23.000!), je tudi v novem letu ostal na svoji višini. Sodelujejo najboljši slovenski mladinski pisatelji in ilustratorji. Zlasti je zanimiva »Pestema« od Fr. Bevka, prav izvirna, pa tudi zelo lepo ilustrirana je Ruska pravljica o medvedih. Veliko veselja so gotovo imeli mladi bralci z Ribičičevim spisom »Kako je Mihec med letom živel«, ki je prav hudomušno opremljen s slikami. Najmlajšim je seveda v veliko zabavo Cicibanov rod. Tudi odraslega čitatelja morejo zanimati članki o mostiščarjih, o pridelovanju tobaka itd. Skratka: »Naš rod« je vzoren mladinski list, na katerega more biti »Mladinska matica, ki ga izdaja, upravičeno ponosna. Z njo pa more biti deležno zasluženega priznanja vse slovensko učiteljstvo, ki je s tem mladinskim listom dalo najlepši vzgled, kako povezati šolo in dom, kako premostiti prepad med učenci in učitelji.
—mm »Ciciban čita« je vzbudil povsod mnogo pozornosti in zanimanja. Mali abece-darji prejemajo s ponosom svojo prvo knjigo v življenju.
Najtopleje priporočamo vsem razrednikom in razrednicam elementarnih razredov, da ne op ust e te ugodne prilike in nabavijo
da šolska vzgoja ne sme rušiti verskih in nravnih temeljev naše vere. — Prvi člen zakona v ljudskih šolah naj se glasi: »Naloga ljudske šole bodi, da poučuj in vzgajaj mladino v versko-nravnem duhu, da skrbi za razvoj telesnih in duševnih sil in položi temelj, da se razvijejo v krepostne ljudi in zveste domoljubne državljane. — Učiteljstvo naj ob vsakem primeru dela v živo besedo in s svojim zgledom na versko-moralnem izobražeya-nju ljudstva svojega okraja. Učitelj bodi (*,ie veroizpovedi, h kateri pripada večina učencev. — Verske oblasti naj bodo zastopane v šolskih odborih ali korporacijah. Tudi starši naj bodo zastopani v teh korporacijah. Ustanavljanje novih zasebnih šol s pravico javnosti naj država ne ovira, temveč pospešuje. — Dobra šola je za nas katoličane tista, ki sloni na temelju razodetih verskih resnic in moralnih naukov — krščanskim otrokom krščansko šolo — katoliškim otrokom katoliško šolo — slovenskim otrokom slovensko šolo! — Nadzornik g. Erjavec se je v svojem govoru zavzemal zlasti za demokratizacijo našega šolstva, to je, naj o usodi našega šolstva odločajo okrajni in krajevni šolski sveti, ki so izvoljeni od staršev. Govornik je razpravljal tudi o kvarnih vplivih, ki na odločujočih mestih kvarno učinkujejo na razvoj našega šolstva. — Slično poročilo prinaša tudi »Slovenski dom« od 10. januarja.
za svoje začetne črkostrelce to prijetno bro-šurico. Naklada je razmeroma nizka in bodo kasni naročniki gotovo morali čakati na drugo izdajo.
—mm Kratko oceno o letošnjih rednih izdajah Mladinske matice prinaša »Vojni invalid« od 1. jan. 1938. Zaključuje jo s sledečim stavkom: Vse tri knjige so krasno darilo mladini in tudi odraslim.
—mm Hočete imeti v prvem razredu lepe uspehe pri čitanju? Naročite knjižico »Ciciban čita«, ki je pravkar izšla v založbi Mladinske matice in stane pri naročilu vsaj 10 izvodov po din 1,50. — Naročila sprejema Mladinska matica, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
—mm V božični številki »Prager Presse«
je izšel krajši članek o slovenskih prevodih bolgarskih pisateljev, kjer ponovno omenja list zbirko bolgarske mladinske proze »Pir-hi«, ki jo je izdala Mladinska matica in s tem napravila prvi korak k spoznavanju bolgarske književnosti pri Slovencih. Tej zbirki so sledile »Bolgarske novele« od istega prevajalca, ki so pa izšle v Mohorjevi družbi. Za letos je napovedana v Bevkovem prevodu povest »Pod igoto« od Ivana Vazova.
Šolski radio
—r XVI. teden. Torek, 18. januarja: »Iz
življenja slikarjev Šubicev«, g. Fran Škodlar. II,—III.
Petek, 21. januarja: Proslava ob 60-letnici rojstva Otona Župančiča; I. drž. dekl. meščanska šola v Ljubljani. Spored: 1. Slavnostni govor; gdč. Marija Lapajne. 2. Deklamaciie: a) Ciciban in čebela, b) Kroparji. c) Begunka pri zibeli. d) Naše luči. e} Slovo in bolnik, f) Na Bledu. 3. Petje: a) Ciciban je zaspan; Sček. b) Zvonovi: M. Tome. II,—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 16. januarja ob 17. uri predaval g. Franjo Kafol: »Važnost in razvojna možnost slovenskega sadjarstva«.
Stanovska organizacija JUU
Iz izvršnega odbora
—iz Pozdravne brzojavke in solidarnostne izjave izvršnemu odboru JUU, odnosno njegovemu predsedniku Ivanu Dimniku, so poslala naslednja učiteljska društva:
Sresko društvo Mileševo.
Sedem obmejnih sreskih društev zbranih v Mariboru.
Sresko društvo Mrkonjič grad.
Sresko društvo Skoplje.
Učiteljstvo iz Like.
Iz društev
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 22. januarja 1938. z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacij-sko poročilo. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Tavžlja Jožeta: Pouk petja v osnovni šoli. 4. Pristop k SŠM.	Odbor.
Poročila
+ JUU SRESKA DRUŠTVA MARIBOR MESTO. MARIBOR LEVI BREG, MARIBOR DESNI BREG, SV. LENART, DRAVOGRAD, SLOV. BISTRICA IN PTUJ so zbo
rovala 11. decembra v Mariboru. Udeležba 550 članov. Ker je bilo tu zbrano baš obmejno učiteljstvo, je ta skupščina v vsem svojem poteku in dnevnem redu imela obeležje izrazitega obmejnega tabora našega učiteljstva.
Skupno zborovanje je otvoril in vodil tov Hočevar Ciril, predsednik mariborskega
sreskega društva. Ob otvoritvi je predvsem pozdravil letos novoizvoljenega predsednika sekcije JUU za dravsko banovino, tov. M e-toda Kumlja. Dalje prof. g. Š i 1 i h a, nato navzoče nadzornike: gg. A11 a, T o m a ž i-ča, Bobiča, Močnika, Cepudra in S e n i c o ter vse zborovalce.
Predsednik Kumelj je v obsežnem poročilu očrtal prizadevanje sekcije in celokupnega JUU za dvig šolstva in za pravno in eksistenčno osiguranje učitelja ter končno prikazal situacijsko sliko učiteljske organizacije. Naglašal je tesno povezanost med učit organizacijo in narodmj prosveto, zato orga-nizačno pripravljenost do dela in žrtev, na drugi strani pa dolžnost in pravico do dobrohotne kritike glede vseh vprašanj prosvete, šolstva in učiteljstva. Predpogoj za uspešno delo učiteljstva je vrnitev dobrega razpoloženja, notranjega miru, občutka sigurnosti in neodvisnost od laičnih vplivov. 'Polagal je zlasti važnost na dobro prosvetno personalno politiko in tako sklepal na izglede stalnega stika med legitimnimi predstavniki učiteljstva in prosvetnimi oblasmi. V organizaciji sami je priporočal gospodarsko osamosvojitev, podčrtal zahtevo avtonomije za organizacijo in pozival članstvo, da vztraja na disciplini, moralni višini na vsestranskem žrtvovanju za korist šole, stanu, naroda in države.
Izvršnemu odboru JUU v Beogradu je bila odposlana pozdravna brzojavka z izjavo odobravanja in solidarnosti z njegovim delom.
Soglasno je bila nato sprejeta po tov. Vaudi Mirku prečitana r e s o lu c i j a, s katero učiteljstvo zahteva:
1.	Jugoslovensko učiteljsko udruženje je izključno prosvetna in stanovska organizacija, zato nad vsemi dnevnimi političnimi vprašanji. Zaradi tega odklanja vsak strankarsko politični vpliv na šolska, stanovska in organizacijska vprašanja. Zahtevamo za organizacijo popolno avtonomijo.
2.	Da se prizna organizaciji, ki je in hoče biti vedno pozitivni graditelj, pravica svobodnega razpravljanja v vseh vprašanjh, ki zadevajo šolo in stan ter se tako razpravljanje ne smatra za zlohotno kritiko uredb in zakonov.
3.	Da učiteljstvo lahko vrši svoje naloge, je potrebna stalnost na mestu in v službi, avtomatsko napredovanje, vsa pravna zaščita, materialno zboljšanje, zasiguranje in neodvisnost brez razlike na spol in zakonsko stanje, znižanje števila otrok v razredu, kakor jih predpisuje zakon o nar. šolah, otvoritev potrebnih novih razredov, zasedba vseh praznih učiteljskih mest, nastavitev brezposelnih abi-turientov in uzakonitev zvanja šolskih upraviteljev.
4.	Ugotavljamo kot učitelji v treh obmejnih političnih srezih Maribor levi breg, Maribor desni breg in Dravograd naslednje:
Šolske dece je 24.389, s 499 oddelki (razredi!) ter s 460 učnimi močmi, manjka 39 učnih moči, torej pride na eno učno osebo 53 učencev, uspešno delo pa je možno le pri številu 45.
V	omenjenih srezih primanjkuje 18 novih šolskih zgradb, 47 prezidav šolskih poslopij pa je nujno potrebnih.
Stanje obmejnega šolstva kliče po nujni ureditvi, po opremi, po oskrbi obmejne šolske dece s šolskimi in življenjskimi potrebščinami ter po socialni in nacionalni zaščiti obmejnega življa!
Nato je tov. Vauda Mirko kot obrne jno-šolski referent sekcije JUU zborovalcem predočil odtujevanje slovenske zemlje potom prehajanja naših posestev v nemške roke! Predložil je zborovalcem v tej zadevi posebno obmejno spomenico, ki naj bi jo poleg učit. organizacije osvojile tudi vse politične organizacije, vsa narodno-obrambna društva in vsi vplivni činitelji, ter posredovali, da pride pred najvišji odločilni (zakonodajni) forum, radi vsesplošne važnosti in nujnosti te spomenice za utrditev in resnično osvojitev naše meje z njenim ozemljem. Spomenico so zbo-rovalci toplo sprejeli.
Nato je sledilo obširno, temeljito in zanimivo predavanje prof. g. Š i 1 i h a G u s t a-v a »Mladinoslovne osnove za reorganizacijo šolstva«, — silno aktualna tema, ki nad učno snovjo in nad dosedanje druge činitelje stavi otroka samega kot smerodajalca in preosno-valca sedanje šole.
Upok. šol. nadzornik Ivan T o m a ž i č je v imenu CMD pozdravil zborujoče učiteljstvo, kratko očrtal njeno delo za obmejne šole in učence, popisal vrednost darov za letošnje obmejne božičnice in pozival učiteljstvo k podpiranju CMD.
Tov. Kopriva Alfonz je poročal o ciljih in dosedanjih lepih uspehih »Roditeljskega lista« in vabil k še izdatnejšemu sodelovanju učiteljstva za osiguranje tega glasila. Tov. Vrane Ernest je opozoril na pred kratkim ustanovljeno zadrugo slov. učiteljstva, namreč: »Pedagoški tisk« in podčrtal važnost in namen te zadruge.
Hočevar Ciril, preds. Kristan Zmago, taj.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO. Zborovanje kostanjeviške delovne edinice se
je vršilo v Kostanjevici dne 18. dec. 1937.
Navzočih 21 članov.
V	imenu društvene uprave vodi zborovanje tov. Herbst Pavel.
Preden pride na dnevni red, se na soglasno mnenje prisotnih predvsem obrazloži namen Učitelj, pokreta ter končno pomen nameravanega raziskavanja šolskih okolišev: a) ža šolo samo in učiteljstvo ter b) za narod. Med drugim se prečitajo odlomki iz »Popotnika« št. 1 in 2 »Moje poizkusno šolsko delo in njega rezultati« od tov. Jurančiča.
Soglasno se izvolijo 3 člani odseka za pro-učavanje krškega sreza, ki bodo z ozirom na načrt proučavanja tudi edinični referenti v vseh štirih smereh načrta.
Tovarišicam in tovarišem se dajejo v proučevanje sledeča začasna navodila, ki jih bodo referenti pozneje po potrebi preuredili in dopolnili.
1.	Lastninske prilike: Štev. posestev — velikost — lastniki — najemniki — prosperira
—	propada — vzroki — zadolžitve — živina
—	zemlja — kulture.
2.	Socialna struktura vasi: Dohodki — izdatki — prehrana — obutev — obleka — stanovanjske prilike.
3.	Kulturno stanje: Pismenost — splošna in gospodarska naobrazba — kulturno udej-stvovanje — društva — organizacije — prireditve — udeležba — vzroki pasivnosti.
4.	Mladina: Fiziološki razvoj — zak. in nezak. — uporaba — nagib.
Tov. podpredsednik pojasnjuje iz »Narodne prosvete« in »Učit. tovariša« amandmaje fin. zakona za leto 1938./1939. ter položaj sekcije dunavske banovine.
Samostojni predlogi: Članstvo želi pravočasnega vabljenja na zborovanja — izdajo položnic, ki jih članstvo potrebuje za nakazilo članarine in izdajo zemljevida za krški srez.
Zborovanje se zaključi ob 12. uri. Tovariš podpredsednik želi vsemvesel božič in veselo novo leto.
Herbst P., podpreds. Medved Br., zapis.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA ZAH. DEL je zborovalo dne 18. decembra v Ljubljani. Navzočih je bilo 73, odsotnih pa 29 članov.
Predsednik Vrhovec je otvoril zborovanje in obširno poročal o zboru predsednikov v Celju. Nato je predaval tov. Taučar Ljudevit o družini s socioloških, gospodarskih in vzgojnih vidikov v minulosti in v sedanji dobi. Po predavanju je bila daljša razprava. Šola in dom naj delata roko v roki, roditeljski sestanki naj pomagajo premostiti prepad med njima.
Člani so nato odobravali in soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo sprejela dne 4. dec. v Celju štiri sreska društva. Resolucija je obljavljena v »Učit. tov.« z dne 9. dec. 1937.
Poverjenik SŠM je vabil člane k pristopu. S. Vrhovec, preds. Lenarčič Ana, tajnica.
Novosti na knjižnem trgu
—k Dragiša Mihajlovič: »Na rast^nku sa školom«. Kragujevac, 1937. Cena 30 din. V knjižici »Društveno prosvetna pitanja«, 8. zvezek, je izdal, tudi slovenskemu učiteljstvu dobro znani tov. Dragiša Mihajlovič ob svoji upokojitvi knjigo z značilnim naslovom »Na rastanku sa školom«, v kateri daje učiteljstvu mnogo praktičnih navodil, kako raziskovati socialne in zdravstvene razmere otrok in njihov vpliv na otrokov razvoj in na njegovo du-ševnost. Poleg tega opisuje tudi svoje poglede na učiteljsko udruženje in na učiteljevo delo med narodom. V knjigi se zrcali delo pisca, ki se je poglobil v narodovo dušo in narodove potrebe, zrcali se v njej 35-letno vsestransko delo marljivega učitelja, delavca na kulturnem, gospodarskem, socialnem in pa tudi stanovsko-političnem polju. — Knjiga je razdeljena na pet poglavij, in to: 1. Rad i za-mor. II. Školska nastava. III. Dete i društvo. IV. Učitelj za sebe. V. Učitelj gradanin. — Knjiga je zelo obsežna in zanimiva ter priporočljiva za vse učitelje.
—k Snov za proslavo »Sv. Save« in »J. J. Strossmayerja« prinaša drugi zvezek »Biblioteke jugoslovenske škole«, ki izhaja v Zagrebu in stane posamezna številka 10 din. Naroča se na naslov: Zagreb, Derenčinova ulica, Dom banov. Crvenog Krsta.
—k Cankarjeva družba je izdala za leto 1938. štiri knjige, in to: Koledar Cankarjeve družbe 1938 s precej bogato vsebino: nadalje C. Petelin: Francija in francosko ljudstvo. V knjigi se obravnava zgodovinski in političen pregled, šolstvo, civilizacija in kultura, razmerje do drugega sveta i. dr. Delo spopolnju-je 12 slik in risb. Mimica Konič: Sinovi predmestja. Namesto uvoda nosi knjiga pesem, ki se začenja tako: Videla sem trpljenje njih, ki jim ne sveti nobena zvezda. Anton Tone: Ženin iz Amerike obsega pet kratkih črtic, in to: Ženin iz Amerike. — Sluga Matej in njegov pes. — Tekmeca. — Dogodek v hotelu »Gfatis«. — Posredovalnica za službe. — Letna naročnina 20 din.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki slnZIjt t posredovalne in socialne namene občinst»a, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5 —
¿iro^m FR. P. ZAJEC
i z p r a I a n optik Ljubljana, Stari trg $
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.