ŠT. 19 Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 9. NOVEMBRA 1995 Velika planina pred zimsko sezono Film o lepotah in ponudbi planine »V kratkem bomo na televizijskih ekranih lahko videli 24-minutni film o lepotah Velike planine v vseh letnih časih in o turistično gostinski ponudbi na tem območju,« nam je te dni povedal Dušan Božičnik, direktor družbe Velika planina - zaklad narave. Po lanskem skupnem turističnem prospektu pomeni ta film in predstavitev turistične ponudbe na CD-romu nov kvaliteten korak v promociji tega našega osrednjega turističnega območja. Film so pripravili v sodelovanju s TV Slovenija in bo opremljen z razlago tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Javnosti ga bodo predstavili med letošnjim smučarskim sejmom SKY EXPO v Ljubljani konec novembra. Tu bodo imeli svoj paviljon v obliki velikopla-ninske bajte. V zvezi z obveščanjem javnosti o dogajanjih in novostih v dolini Kamniške Bistrice in na Veliki planini je Božičnik znova poudaril, da bi bilo smotrno čimpreje povezati TIC.TD, PIC in službo družbe VP - Zaklad narave in tako zagotoviti kvalitetno dnevno informacijo. Lani je bilo namreč zlasti na račun netočnih obvestil, ki so prihajala iz TlC-a, slišati kar nekaj pripomb. Seveda so v družbi VP - Zaklad narave poleg promocije poskrbeli tudi za nekatere novosti, ki pomenijo izboljšanje njihove ponudbe. Omeniti velja zlasti nove pla-stificirane vozovnice za nihalko z računalniško kodo. Izdelane so po vzoru vozovnic na Pohorski vzpenjači, na njih pa bo upodobljena znana Žorova panorama kamniških planin. Posebnost nove vozovnice bo tudi, da jo bo mogoče že po dveh urah in pol od izdaje vrniti na blagajni in za neizkoriščen del dobiti povrnjen del denarja (1000 SIT), po več urah pa nekaj manj. Izdelavo novih vozovnic je sponzorirala Zavarovalnica Triglav. Zanimale so nas seveda tudi cene letošnjih vozovnic. Lahko rečemo, da bodo kar sprejemljive, saj so jih povečali le za desetino glede na lanski ceni. To seveda pomeni ob 19% inflaciji, da so realno celo cenejše. Posebej zanimiv bo nakup vozovnic v predprodaji, ki že poteka. Samo primer: redna cena dnevnih smučarskih kart za odrasle bo 1900 SIT, v predprodaji pa jo bo moč dobiti za Bivša šola v Špitaliču na javni dražbi 3. stran Na obisku pri Ljudmili Klemenčič Leta 1945 4. stran &. strara Prva planinska šola na Slovenskem 10. stran Gantar Šivanje iz usnja in tekstila Križ 23lc, Komenda & 841-321 kreacija Gantar Po ugodni ceni usnjene jakne s krznenim ovratnikom, parke s kapuco, telovniki, bermude, hlače... Šivamo tudi po meri iz usnja in tekstila. Možnost plačila na več obrokov ali s plačilno kartico LB, Eurocard. Hvala za zaupanje! 1600 SIT, urna vozovnica bo stala 2200 SIT, v predprodaji pa 1870 SIT. Delavci te dni že končujejo čiščenje smučišč, tako da se bo ob prvem snegu po njih že moč zapeljati. Z izjemo Purmana bodo letos obratovale vse vlečnice. Pričakujejo, da bodo v začetku novembra za gostišče Ši-mnovec in Zeleni rob pridobili tudi nova najemnika. Pravijo, da je zanimanje kar precejšnje. Zato bodo med njimi lahko izbrali najugodnejšega, pri čemer bodo upoštevali tudi sposobnost in pripravljenost za vlaganje v te objekte. Zato bo najkrajša doba najema pet let. V £ ožbi VP - Zaklad narave pa snujejo že načrte za prihodnje leto, o čemer bo v kratkem spregovoril tudi občinski svet. Med največja investicijska dela, ki naj bi jih opravili prihodnje leto, prav gotovo sodi zamenjava enosede-žnice z dvosedežnico. Predvidevajo pa tudi napeljavo električnega voda od Šimnovca prek Zelenega roba v Tiho dolino. To bi bila tudi ekološka pridobitev saj bodo tako lahko sedanje dieselske motorje na vlečnicah zamenjali z električnimi. Pomembne bodo tudi raziskave vodnih virov in zajetij na planini in zatravitev vseh smučarskih prog. Za letno turistično ponudbo bodo zanimive tudi pešpoti po planini, ki jih bo po predlogu Bojana Pollaka kar 57 km. Izdelali bodo posebno karto poti in jih tudi v naravi označili z ustreznimi oznakami. Naj dodamo še, da bo h krajšim vrstam ob sedežnici letos prispevala tudi nekoliko večja hitrost, s katero bodo zagotovili, da se bo s Šimnovca na Zeleni rob namesto dosedanjih 350 prepeljalo 450 smučarjev na uro. F. S. Bo tudi prihajajoča smučarska sezona tako uspešna: Zadnjo zimo je bila Velika planina množično obiskana - 22.000 obiskovalcev in smučarjev. Zaradi povečanih žičniških zmogljivosti in lepo urejenih smučišč jih bo letos zagotovo še več. Na sliki žičnica Tiha 2, ki jo imajo smučarji začetniki najrajši. VERAMEJAČ O včerajšnji seji občinsK .ga sveta O posledicah gradnje avtoceste Včerajšnja 9. seja občinskega sveta (vodil jo je Igor Podbre-žnik), se je kljub kratkemu dnevnemu redu (šest točk) končala šele po osmih urah. Največ časa so svetniki namenili posledicam, ki jih bomo v naši občini čutili , zaradi gradnje avtoceste na odseku Vransko-Blagovica. Naslednja zadeva, ki so jo na predlog Toneta Hočevarja (SLS) naknadno uvrstili na dnevni red in je zelo zaposlila svetnike, je bila prodaja poslopja nekdanje šole v Špitaliču. Čeprav bo le kratek del avtoceste potekal po območju naše občine, saj je bila upoštevana za nas najugodnejša inačica z vstopom v predor v bližni Motnika, se občinski svetniki zavedajo posledic zelo verjetne preusmeritve prometa, zlasti v času gradnje prek Tuhinjske doline, Kamnika, Most proti Gorenjski in proti Ljubljani. Na ta vprašanja so svetniki opozarjali, ko so obravnavali informacijo o predlogu za izdajo soglasja Naslednja, 20, številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 23. novembra. Prispevke sprejemamo do srede, 15. novembra; oglase, zahvale ia obvestila pa do torka, 21, novembra. k lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Vransko - Blagovica. Kot je povedal Zvone Logar, komandir kamniške policijske postaje, se je letos na celotnem območju občine število prometnih nesreč v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo, med tem ko se je na cesti skozi Tuhinjsko dolino podvojilo. V 64 primerih od 90 nesreč na tem območju do konca septembra letos je bil vzrok nesreče neprilagojena hitrost. V nesrečah pa so prevladovali udeleženci z drugih registrskih območij. Težave povzroča tudi 9 avtobusnih postajališč, saj morajo avtobusi ustavljati kar na cesti, da ne omenjamo ozkega cestišča, neustreznih nagibov ceste, slabih mostov in podobnih stvari. Na vsej cesti tudi ni primernega prostora za izločanje tovornjakov. Čeprav sta predstavnika ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za promet in zveze Barbara Brezigar in Pavel Saje zagotavljala, da v času gradnje izvajalci ne bodo zaprli prometa skozi Črni graben, so bili svetniki mnenja, da se bodo vozniki izogibali gradbišča in se raje usmerili proti Tuhinjski dolini. Zato so menili, da bi morala občina svoje soglasje dati le pod pogoji, s katerimi bi zagotovili odpravo najbolj kritičnih točk, tako na TUhinjski cesti, kot na obvoznici skozi Kamnik in skozi Moste. Po dolgi razpravi je občinski svet sprejel informacije o izdaji soglasja k predlogu lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Vransko-Blagovica in z njim soglašal. Županu pa je naročil, naj se od Vlade RS zahteva, da bodo pristojna ministrstva pred začetkom gradnje avtoceste zagotovila vse pogoje za varen in nemoten potek prometa na območju naše občine. Podrobnejšo vsebino zahtev in predlogov bo župan posredoval Vladi RS do konca novembra. Občinski svet je predlagal županu, da imenuje strokovno komisijo, ki bo do konca novembra pripravila predlog zahtev naše občine, upoštevajoč pobude in predloge svetnikov na tej seji in stališča delovnih teles. Komisija bo tudi spremljala uresničevanje zahtev in predlagala županu ustrezne ukrepe. O svojem delu pa bo poročala tudi občinskemu svetu. (Nadaljevanje na 3. strani) Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Velika izbira zimske obutve in toplih oblačil! Nizke cene, ugodni plačilni pogoji! MIKLAVŽ KUPUJE V KOČNI Tudi MIKLAVŽ bo imel težave z izbiranjem zaradi bogate ponudbe IGRAČ v naših PE TIP-TOP, KNJIGARNA, MODNA HIŠA in KOČNA DISKONT OBLAČIL za velike in male otroke v naši MODNI HIŠI in NOVI MODI SLADKIH DARIL v KOČNA DISKONTU in vseh PREHRAMBENIH TRGOVINAH! 2 KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 9. NOVEMBRA 1995 Meščanska korporacija Pojasnila o plačilih Zbiranje dokumentacije, potrebno za sprožitev postopkov vračanja podržavljenega premoženja, se bliža koncu. V kratkem bodo vloženi zahtevki za vrnitev posameznih delov odvzetega premoženja. Ker pa danes ni nič zastonj, so konec oktobra denacionalizacij-ski upravičenci dobili pogodbe in položnice za plačilo zastopanja Meščanske korporacije Kamnik v postopkih. Pri tem so skupaj dobili dve vrsti položnic. V prvo spadajo tiste 3 po 10.000 SIT in so vezane s pogodbo, v drugo sodita drugi dve po 30.000 SIT, ki sta vezani s pooblastilom. Ker je bila večina upravičencev malo presenečena zaradi drugih dveh položnic, je potrebno naslednje pojasnilo. Pri celotnem postopku vračanja podržavljenega premoženja Meščanske korporacije Kamnik kot agrarne skupnosti gre namreč za dve ločeni, čeprav vzročno povezani zadevi: Prva je vračanje premoženja Meščanski korporaciji Kamnik kot agrarni skupnosti, ki je bila ponovno registrirana letos. Za vodenje teh postopkov so tri položnice po 10.000. Druga pa je vračanje posameznih deležev posameznim dena-cionalizacijskim upravičencem, to je tistim, ki so jim bili od- t novembert spomin na mrtve in žive! Pri nas se vsako leto na 1. novembra spomnimo na vse umrle prijatelje, znance, sorodnike in druge ter jim posvetimo delček sebe. Podobno je tudi v svetu, zlasti v Evropi. V Kamniku je bila med ostalimi prireditvami organizirana tudi osrednja spominska komemoracija pri spomeniku padlih prvoborcev NOB na kamniških Žalah. V ponedeljek, 30. 10. 1995, se je ob 16. uri zbrala kar velika množica ljudi, med njimi so bili nekdanji partizani, udeleženci NOB in drugi. S svojo pri- nekaj let, pa se niso vdali kljub vsem težavam in obupu.« V nadaljevanju pa je govornik še dejal: »Danes živimo v miru, pogosto v naglici, naša mnenja se prepletajo, prepiramo se zaradi nepomembnih stvari, ki bi jih z lahkoto rešili. Morda bi se tedaj morali ozreti na vse neme priče, ki so darovale vse, kar so imele - življenje, da bi vsaj delček prispevale k miru. Če bi na vsakem grobu padlega, umrlega v vojni zaplapolala svečka, bi naša domovina izgledala kot bakla. Ne prepirajte se zaradi Na žalni komemoraciji je govoril Ivan Pristovnik. V ozadju reci-tatorki. sotnostjo so želeli počastiti spomin na vse umrle za svobodo. Nastopila je Mestna godba Kamnik, ki je za uvod zaigrala ža-lostinko, moški pevski zbor Lira je zapel več priložnostnih pesmi, dijakinji iz SŠRM pa sta recitirali pesmi Aladina Lanca, za zaključek pa je zopet zaigrala Mestna godba. Govornik ob spomeniku padlih prvoborcev Miklavčiča in Mlakarja je bil Ivan Pristovnik v imenu Krajevne skupnosti Mekinje. (Vsako leto govori predstavnik ena od KS iz Kamnika.) Med ostalim je povedal: »Letos je minilo pet desetletij, od kar se je končala ena izmed najtemnejših plati naše zgodovine - druga svetovna vojna. Olajšanje in veselje vseh, ki so doživeli osvoboditev, si je najbrž nemogoče predstavljati. Prav gotovo pa je bilo v sreči tudi precej pelina, saj hajbrž ni bilo družine, ki ne bi v tej moriji izgubila vsaj enega izmed članov. Solze veselja so se mešale s solzami žalosti. Kljub številnim knjigam, pričevanjem, kljub znanju in spominu, ki so ga na mlajše prenašale starejše generacije, je spomin na vojno malce zbledel, pogosto se je tistim, ki je niso doživljali, zdela malce oddaljena in skorajda neverjetna. Žal smo jo morali ponovno doživeti in čeprav je trajala le deset dni, je v ljudeh pustila globoke posledice. Med vsemi občutki, ki smo jih tedaj doživljali, je bil tudi občutek spoštovanja do tistih, ki so vojno preživljali kar malenkosti, raje skupaj negujte in spoštujte domovino, za katero so tudi umrli. Imejte se radi in imejte radi ljudi, saj je prav sovraštvo tisto, ki je sprožilo toliko gorja. In prizadevajte si...« Pri spomeniku padlim v I. svetovni vojni pa je moški pevski zbor Lira zapel Oj, Doberdob, Mestna godba pa je zaigrala priložnostno skladbo. Zatem smo se udeleženci komemoracije razšli, resnih obrazov, zazrti v preteklost in z mislijo na prihodnost. Spominska slovesnost na kamniških Žalah, ki jo je organizirala Mestna organizacija Zveze borcev NOV, je zelo dobro uspela in bo udeležencem ostala v lepem spominu. Številne svečke so plapolale v rahlem vetrcu, nam, živim, v spomin na umrle in hkrati opozorilo za jutri. Prižigali smo svečke na različnih krajih z vso ljubeznijo in spoštovanjem. Demokratska stranka Slovenije je prižigala svečke za vse umrle v prometnih nesrečah; na tisoče jih je bilo v spomin in opomin vsem voznikom, da bi v prihodnje vozili bolj previdno in varno, da ne bi ogrožali novih človeških življenj. Tudi v Kamniku so zagorele svečke na obvoznici nasproti Železnemu mostu. Spomin na mrtve naj ne zbledi. Izgubili smo ljudi, ki se jih z veseljem spominjamo. Vsem umrlim poklonimo vsaj delček svojega srca. STANE SIMŠIČ vzeti (oziroma njihovim naslednikom). Za vsakega upravičenca posebej se mora izvesti celotni denacionalizacijski postopek za vsak delež posebej. V primeru, če ta delež ne bo denacionaliziran, si ga bo prisvojila (legalno ukradla) država. Tudi ta postopek mora biti začet še pred 4. februarjem 1996. Zato je bilo dogovorjeno z odvetnikom Podgorškom, pri katerem je vsa dokumentacija o Meščanski korporaciji in o posameznih denacionalizacijskih upravičencih, da bo po znižani ceni izvedel tudi postopke za vse tiste, ki ga bodo za to pooblastili. V tej ceni je zajet celoten postopek vračanja nacionaliziranega deleža vključno z vpisom v zemljiško knjigo in prvo zapuščinsko razpravo. Če bo na tej dokončno določen lastnik tega deleža, se zadeva zaključi, če pa bo prišlo do sporov med dednimi upravičenci, se pa zadeva ne zaključi, vendar je to že izven obsega pooblaščenih (plačanih) del. Seveda pa bi lahko vsak izvedel ta postopek tudi sam ali preko kakšnega drugega odvetnika. Verjetno bo za pojasnitev teh zadev potrebno sklicati izredno skupščino Meščanske korporacije. Na njej bi se dogovorili tudi za način in vrsto plačila, mogoče podobno kot za vodenje postopkov vračanja premoženja celi skupnosti, o čemer bomo še poročali. B. POLLAK Sofinanciranje del v zasebnih gozdovih Nenegovanih in opustošenih gozdov si prav gotovo ne želi nihče. Vemo, da gozdovi, za katere ne skrbi nihče ali pa se zanje ne skrbi strokovno, ne zmorejo zadovoljevati vseh tistih zahtev, ki jih imamo do njih, pa naj gre za les, za čist zrak, za varovanje strmin, za užitek med sprehodom... Lastniki gozdov ste po Zakonu o gozdovih dolžni opravljati goz-dnogojitvena in varstvena dela v svojih gozdovih, oz. poskrbeti, da se ta dela opravijo. V pomoč in spodbudo pri izvajanju teh del je vlada konec septembra 1994 izdala Odredbo o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Gre za sofinanciranje tistih del, ki so vključena v program vlaganj v gozdove. Program vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. V okviru tega programa na podlagi gozdnogojitvenih načrtov Zavod za gozdove Slovenije lastnikom gozdov izdaja odločbe. Z odločbo je določeno, katera dela so potrebna, usmeritve ter roki za izvedbo oz. ponovitev del. Odločbo ponavadi vroči lastniku gozda revirni gozdar. Ko so dela izvedena, Zavod za gozdove opravi prevzem in obračun del. Na podlagi obračuna del se lastnikom na njihov žiro račun nakažejo sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Spravna slovesnost v Kamniški Bistrici Ob prvem novembru - vseh svetih, kot pojmujejo ta praznik verni, dnevu umrlih, kot ga imenujejo in razumejo neverni - še močneje mislimo na tiste, ki so že končali svojo življenjsko pot. Tako se Kamni-čani vsako leto od osamosvojitve naprej spomnimo tudi vseh žrtev vojne in žrtev medvojnih ter povojnih pobojev s spominsko mašo v Kamniški Bistrici. Letošnjo mašno slovesnost, ki je bila 29. oktobra pri kapelici v Kamniški Bistrici, je vodil dekan Niko Pavlic. V pridigi je osmislil zlasti našo povezanost z brezimnimi ljudmi, ki so umrli nasilne smrti in so pokopani po vsej kamniški občini, s pojmi ljubezen, resnicoljubnost, pravičnost in sprava: «Večini teh sobratov, ki so kot pšenična zrna padli v našo zemljo, ni nihče zapisal imena na grob ne v knjige narodove in krščanske skupnosti. Neka nevidna sila jih je hotela imeti za izbrisane, za nerojene, za neustvarjene. Dolžni smo danes izpovedati: Bog jih je ustvaril, dal nam jih je za brate, za sobrate, za pričevalce. Mi tu zbrani riismo in ne želimo biti sodniki in še toliko manj maščevalci, ne želimo preklinjati teme in ne ra-znašati blata; naša sveta naloga je odkrivati luč, ki so jo rajni prižgali; skrbeti za vso re- snico, ki nas osvobaja; sprejemati sporočilo, ki ga Bog pošilja po njihovi žrtvi. Skupnost, ki je izgubila čut za resnico, je izgubila čut za življenje. Glejmo torej, da ne bi ob pogledu v preteklost bolj ali več govorili o tistih, ki so povzročali žrtve, kakor o pričevanju žrtev samih. To bi bila izdaja božje moči. Glejmo torej, da ob presojanju zgodovine ne bi bolj videli teme kakor pa luč, ki so jo prižgali pričevalci. To bi bila izdaja resnice. Skrbno pazimo, da se ne bi predajali bolj jezi kakor veselju, bolj čmogledju kakor upanju, bolj nemoči kakor moči, bolj brezbrižnosti kakor gorečnosti. Polni resnično svetega zanosa zaupno prosimo Gospoda zgodovine, da bi to jubilejno leto konca druge svetovne vojne našemu narodu prineslo resnicoljubnost, pravičnost in spravo. Priprava na obisk svetega očeta naj nam prinese mir in edinost. Trdno smemo upati, da je mučeniško pričevanje naših sobratov zagotovilo za vse to.« Te misli je dopolnil kratek kulturni program. Zanj je profesor Janez Majcenovič izbral nekaj pesmi Rudolfa Maistra, Franceta Balantiča in drugih besednih ustvarjalcev. MARJETA HUMAR Višina sredstev, ki jih prispeva država, oz. tako imenovanih »spodbud« je za posamezno vrsto del določena v že omenjeni odredbi. Delež sofinanciranja oz. višina spodbud je odvisna od vrste dela ter od stopnje poudarje-nosti ekoloških in socialnih funkcij, ki jih ima določen gozd. Da si boste lažje predstavljali, do koliko denarja ste upravičeni, ko v vašem gozdu opravite določena dela, naj navedemo nekaj okvirnih številk: sko ogroženih območjih, se delež sofinanciranja poveča še za 30%. Iz navedenega lahko zaključimo, da lahko gozdnogojitvena in varstvena dela v gozdu, če jih lastnik seveda opravi sam, prinesejo poleg negovanega in zdravega gozda tudi zaslužek. Obratno pa, če lastnik odločbe ne spoštujete Zavod za gozdove dolžan sam poiskati izvajalca del, stroške pa plača lastnik. Spodbude veljajo le za dela, za katera so bile izdane odločbe. Če ima lastnik gozda več kot 100 ha lesnoproizvodnih gozdov, do spodbud ni upravičen. Lastniki gozdov! Zavod za gozdove Slovenije si v skrbi za gozdove želi čim boljše sodelova- Sofinanciranje iz proračuna je predvideno tudi za druga varstvena dela, kot sta polaganje lovnih debel in varstvo pred požari, pa tudi za sanacijo zasebnih gozdov po požaru, po naravnih ujmah in v primerih, ko povzročitelj poškodovanosti ni znana. Lastnikom gozdov, ki imajo stalno prebivališče na demograf - nje z vami! Pokličite ali pa se oglasite na naslov: Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunji-ška cesta 21, tel: 831-946. Marijana Tavčar, dipl.ing. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška c 2, Ljubljana Kako in kdaj spremeniti odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik? Glede na to, da je občinski svet na julijski seji sklenil, naj občinska uprava do 9. seje sveta pripravi predlog za dodatne spremembe odloka o ureditvi cestnega prometa na območjih občine izven mesta Kamnik, je občinski oddelek za prostor v svoji informaciji občinskemu svetu sporočil, da obstoječi odlok zajema celotno območje občine Kamnik. Po tej informaciji bi bilo možno dopolniti le 14. člen glede določitve javnih parkirnih povr- šin na območjih pomembnejših oskrbovalnih centrov v krajevnih skupnostih. V ta namen je občinska uprava že zaprosila predsednike svetov KS za podatke o površinah za parkiranje osebnih motornih vozil. Ker bo v kratkem sprejet nov zakon o cestah, oddelek za okolje in prostor predlaga, naj se spremembe odloka pripravijo po sprejemu zakona. (6) Tovarna usnja UTOK p.o. v stečaju Kamnik razpisuje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ST126/91 z dne 23.10.1995 JAVNO DRAŽBO ki bo v četrtek, 30. 11. 1995, ob 9.00 uri v prostorih Tovarne usnja UTOK p.o. v stečaju Kamnik, Usnjarska 8. 1. Predmet prodaje na javni dražbi je: poslovna stavba (obrat usnjena konfekcija) Špltalič, ležeča na pare. št. 7/4, k. o. špitalič. Izklicna cena je 24,000.000,00 SIT. 2. Predmet prodaje se proda po načelu »OGLEDA-NO-SPREJETO«. Vsi stroški prodaje bremenijo kupca. 3. Dražitelji so dolžni najkasneje do 29. 11. 1995 vplačati varščino v višini 2,400.000,00 SIT na račun Tovarne usnja UTOK p.o. v stečaju, številka 50140-690-13817. - Neuspelemu dražitelju bomo varščino brez obresti vrnili dne 1.12.1995. 4. Kupec, ki uspe na dražbi, mora v roku 30 dni po dražbi plačati celotno kupnino, v katero se všteva tudi varščina in sicer na žiro račun Tovarne usnja UTOK p.o. v stečaju, Kamnik. 5. Kopijo prodajne pogodbe je mogoče dobiti na naslovu Tovarna usnja UTOK p.o. v stečaju v Kamniku, na Usnjarski 8. 6. Dodatne informacije: ga. Jana Gruden, telefon 831-922 ali 831-384 Grobišče na Kopiščih, letos lepo urejeno. (foto:M. Windschnurer) Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel,/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana. vrsta dela višina spodbud (prispevek države) umetna obnova gozdov lastnik prejme sadike brezplačno naravna obnova gozdov (1 ha) od ca. 4120 do 22920 SIT obžetev sadik (1 ha) od 3660 do 23840 SIT nega mladja (1 ha) od 2750 do 32090 SIT« nega gošče (1 ha) od 6870 do 32090 SIT prvo redčenje (1 ha) od 9170 do 33010 SIT zaščita sadik (1 ha) potrebni material in od 4120 do 8570 SIT izdelava lubadark delež povečanih stroškov v primerjavi z redno sečnjo, ki nastanejo zaradi izvajanja zatiralnih ukrepov 26. OKTOBRA 1995 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Pravni status in nov urednik Kamniškega občana »Glede na nepreklicni odstop dosedanjega urednika Kamniškega občana (F. Svetelja - op. ur.) predlagam, da komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja do prve jesenske seje občinskega sveta pripravi predlog za izvolitev novega glavnega urednika. Status Kamniškega občana naj se tudi pravno uredi,« je na 7. seji 19. julija 1995 predlagala svetnica Marjeta Humar. Zgoraj imenovana komisija je na seji 12. septembra obravnavala to pobudo in na podlagi menja Službe za zakonodajo pri Vladi Republike Slovenije glede Bivša šola v Špitaliču na javni dražbi (Nadakjevanje s 1. strani) Na pobudo svetnika Antona Hočevarja na 8. seji sveta je občinska uprava pripravila odgovor, v katerem navaja, da je bila ta stavba do 1. 1981 ljudska šola, drvarnica in dvorišče, skupaj 627 m2, vpisana v zemljiški knjigi kot družbena lastnina s pravico uporabe v korist KS Špi-talič. Po sklepu sveta KS Špitalič in izvršnega sveta SO Kamnik je bila 1.1981 sklenjena pogodba o prenosu uporabe teh nepremičnin med KS Špitalič in Utokom. Utok se je zavezal, da bo prostore preuredil za proizvodno dejavnost (usnjena konfekcija -op.p.) in da jih ne bo odtujil brez soglasja občine Kamnik in KS Špitalič. Ker je podjetje Utok v stečajnem postopku, je KS uveljavljala terjatev v tej zadevi, vendar stečajni upravitelj s tem ni soglašal. Zato je občinski javni pravobranilec vložil tožbo za izločitev terjatve iz stečajne mase Utoka. Sodišče je oktobra 1993 zahtevek KS za razveljavitev pogodbe in izločitev objekta iz stečajne mase zavrnilo. Tudi zahtevek KS Špitalič za denacionalizacijo stavbe je Upravna enota Kamnik avgusta 1995 zavrnila. Po obsežni razpravi na seji občinskega sveta, v kateri so sodelovali tudi predstavniki KS Špitalič, so svetniki na predlog Antona Hočevarja sprejeli je informacijo in zadolžili župana, da uporabi vsa razpoložljiva pravna sredstva za dosego vrnitve osnovne šole špitalič v last Občine Kamnik ter o tem sproti seznanja občinski svet in KS Špitallič. O ostalih zadevah, ki so jih svetniki obravnavali na včerajšnji seji, bomo poročali prihodnjič! ESVETEU pristojnosti za imenovanje urednika časopisa Kamniški občan skleneta novo pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih, ki bo v skladu z zakonom o javnih glasilih (Ur. list RS, št. 18/94). Kaj bo z lokalom na Glavnem trgu? »Julija letos je inšpektor Jože Hostnik izdal odločbo za takojšno odstranitev lokala na Glavnem trgu v Kamniku. V pravnem pouku je rečeno, da pritožba ne zadrži izvršbe (odstranitve). Zakaj izvršba ni bila opravljena,« je vprašal na osmi seji svetnik Rudi Meršak. Upravna enota Kamnik v svojem odgovoru pravi, da so bile na prvotno vlogo Občine Kamnik in na kasnejše vloge izdane odločbe o priglasitvi postavitve sezonskega objekta za določena obdobja. Zadnja taka odločba je bila izdana 29.9.1994 za obdobje od 1.10.1994 do 31.4.1995. Na zahtevo Janeza Repanška z dne 11. 8.1995 za izdajo odločbe mu je Upravna enota 30. 8.1995 odgovorila, da vloge nelastnika zemljišča ni mogoče obravnavati in da bo postopek mogoče voditi le na vlogo Občine Kamnik. Ta dodatna vloga pa ni bila vložena. Zato se tudi postopek ni nadaljeval. Upravna enota še sporoča, da ni pristojna za odgovor, na ostala vprašanja, ker tudi postopki niso bili vodeni v njenih pristojnosti. Dokumentacija za ograjo v Kajuhovi ulici Na vprašanje svetnika Rudija Meršaka v zvezi z dokumentacijo za 2,5 m visoko ograjo v Kajuhovi ulici v Kamniku, upravna enota ugotavlja, da se to vprašanje verjetno nanaša na vlogo Romana Hribarja s Kajuhove z dne 30. 6. 1995,s katero je zahteval odločbe o priglasitvi za že postavljene betonske trtnike. Upravna enota je imenovanemu 5. 7. 1995 odgovorila, da ne more nastopati kot vlagatelj vloge, ker ni lastnik zemljišča. V pojasnilu pa je tudi rečeno, da na javnih zemljiščih okrog večsta-novanjskih objektov ni mogoče izvajati gradenj na podlagi individualnih interesov. Ker v sedmih dneh po prejemu dopisa ni želel negativne rešitve z odločbo, so na Upravni enoti menili, da je bil z vsebino dopisa zadovoljen. (fs) Bo Šutna končno res namenjena samo pešcem? Ali je avtomatska zapora, ki seje pred dnevi začela dvigati iz tal, zadostno zagotovilo za to? Ali pa bo treba še kaj spremeniti tudi v našem odnosu do starega mestnega jedra? (fs) Na krutko Dodatna socialna stanovanja Na razpis občine za dodelitev socialnih stanovanj se je prijavilo kar 81 interesentov, med njimi je bilo 48 takih, ki so izpolnjevali vse razpisane pogoje. Letos ima občina v svojem proračunu namenjenih za nakup tovrstnih stanovanj nekaj čez 40 milijonov tolarjev. Del tega denarja so porabili za nakup objekta v Kolodvorski 17, nekaj več kot polovico pa bodo morali zagotoviti za nakup petih enosobnih stanovnaj v Klav-Čičevi ulici, ki jih občina namerava kupiti od Graditelja. Seveda, če bo tako sklenil občinski svet. Na Duplici spet kino Po daljši prekinitvi, potem ko je Kino Kranj v Kulturnem domu na Duplici nehal predvajati filme, bodo tukaj spet kinematografske predstave. Dejan Medved, samostojni podjetnik iz Šmarce, je namreč sklenil enoletno najemno pogodbo s Stolom za najem prostorov v Kulturnem domu. Kot nam je povedal, se je odločil predvsem za predvajanje filmov z otroško in družinsko tematiko, ki imajo tudi v kinu Medvode, kjer tudi vrti podobne filme, najboljši obisk. Tredstave bodo od četrtka do nedelje, vsak dan ob 17. in 19. uri. Program filmov boste lahko spremljali tudi v Kamniškem občanu. S predvajanjem filmov so začeli 2. novembra. Dvorana kulturnega doma pa bo na voljo tudi za ostale prireditve. Omejitve glede divjadi in gozdne paše Po protokolu o gorskem gozdu (Alpska konvencija iz 1. 1991), h katerem je nedavno dal soglasje tudi naš občinski svet, sta med drugim predvideni tudi omejitvi glede staleža parklja-ste divjadi in gozdne paše. Stalež parkljaste divjadi bo treba omejiti do mere, ki brez posebnih varovalnih ukrepov omogoča naravno pomlajevanje gorskih gozdov. V smislu naravne selekcije parkljaste divjadi kot tudi v interesu varstva narave se podpisniki zavzemajo za ponovno naselitev plenilcev na osnovi znanstvenih spoznanj. Ohranitev gorskega gozda ima prednost pred gozno pašo. Zato jo je treba čimbolj omejiti ali po potrebi v celoti odpraviti, da se omogoči pomlajevanje gozdov in predvsem ohrani varovalna funkcijo gozda. (fs) Vi $pm$ujete$ župan odgovarja Kdo bo ustavil balkansko obnašanje Graditelja v Stranjah? Hrup je tolikšen, da človek trpi v zaprtem stanovanju, kaj šele, če si na vrtu! Poleg redne proizvodnje, ki je že sama zelo hrupna, zlasti betonarna, nam povzročajo še dodatni hrup tik ob naših vrtovih. Z gradbenimi stroji ure in ure rijejo pesek v ogromne kupe, drugič ga spet nakladajo in odvažajo, skratka hrup je neznosen. Pošiljali smo pritožbe z zbranimi podpisi. Uspeha nobenega! 5.10.1995. je sekretariat za okolje in prostor organiziral sestanek, na katerem so se dogovorili za naslednje ukrepe: visoka protihrupna ograja, ozelenitev zaradi prahu in katastrofalnega videza, filtri za cement, ker nas vsak dan zasipajo s cementnim prahom itd. Od vsega tega nič! Ob eni ograji so posadili nekaj smrečic, ki pa se že sušijo. Po dogovoru naj bi deponijo prestavili. Meritev hrupa leta 1993, ki jih je naročil in plačal Graditelj, so bile prava humoreska. Tisti dan je bil pri nas skoraj idilični mir. Klicali smo občinsko inšpekcijsko službo, da bi se prepričali o zlaganosti meritev. Niso prišli, ker menda to ni njihova dolžnost! Ali bo sploh kdo to situacijo preveril? Dovoljen hrup za 4. r. komunalnega okolja je 60 dbA, tu pa so marsikdaj presežki 100%. Kdo lahko to vzdrži in kdo jim daje pravico tako uničevati bivamo okolje in s tem zdravje ljudi? Bližnji stanovalci Skupščina občine Kamnik je z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka S - 6 Graditelj v letu 1989 določila obveznosti investitorja in izvajalcev. V 9. členu odloka je določeno, da so dolžni zagotoviti potrebne ukrepe za zaščito okolja. Ustrezni pogoji oziroma zahteve se nanašajo na: sistem odstranjevanja in deponiranja trdih delcev in tehnoloških odplak v spodnjih plasteh eksploatiranih delov gramoznice, skladno z določili UN R-l Gramoznica; na podlagi tehnoloških projektov je pri izdelavi PGD (gradb. dovoljenja) potrebno dnevno upoštevati zaščito okolja; investitor mora zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje prekomernega hrupa v delovnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev, žvepla in drugih snovi. Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega odloka izvaja pristojna urbanistična inšpekcija. Kdaj bodo pospravili zbrane odpadke ob Kamniški Bistrici? Že od Mednarodnega ekološkega" tabora, ki je bil poleti, ko so mladi iz vse Evrope čistili Bistrico in njene bregove, je ob mostu čez reko v Šmarci, na Radomeljski cesti in na čistini ogromna količina smeti, ki so jih nabrali požrtvovalni ekologi in varuhi narave. Župan Tone Smolnikar Občina Kamnik, Komunalno podjetje in Publicus pa niti po več mesecih niso sposobni teh smeti pospraviti. Kako imenitna in liberalna družba! (Krajan Volčjega Potoka) Občina Kamnik se je vključila v pripravo in izvajanje programa Mednarodnega ekološkega tabora Bistrica 95, katerega organizator je bil Študentski servis Domžale. V ta namen je občina namenila tudi del sredstev za realizacijo programa. Organizator tabora občini ni posredoval spiska lokacij oz. zbirnih mest zbranih odpadkov, da bi lahko organizirala njihov odvoz. Občina se bo v nadaljevanju povezala Z izvajalci komunalnih storitev in z organizatorjem tabora ter v okviru razpložljivih sredstev zagotovila odvoz smeti na deponijo komunalnih odpadkov. (fs) 80 od 133 pobud in vprašanj čaka na odgovore Iz poročila Rafaela Zagorič-nika, tajnika občinskega sveta, za 8. sejo sveta je razvidno, da so občinski svetniki zelo aktivni pri dajanju pobud in postavljanju vprašanj občinskim službam. Na dosedanjih osmih sejah so dali kar 133 pobud in vprašanj, kar pomeni v povprečju skoraj 17 pobud na sejo. To povprečje pa so krepko presegli na zadnji, osmi, seji, ko se je zaradi dvoinpolmesečnega predaha nabralo kar 24 vprašanj in pobud. Vključno s temi vprašanji sedaj čaka ha odgovore Še 80 pobud in vprašanj. Največ odgovorov pristojne službe dolgujejo svetniku Vinku Ovijaču (devet) in svetnici Marjeti Humar (šest). Poročilo tajnika občinskega sveta našteva tudi doslej še neuresničene sklepe občinskega sveta. Sklep s 3. seje o tem, da mora koncesionar za že zgrajeno plinsko omrežje investitorju povrniti vložena sredstva, seveda ni mogel biti uresničen, ker koncesijska pogodba še ni sklenjena. Sklep s 7. seje bo delno uresničen z informacijo o pripravi spremembe odloka o ureditvi cestnega prometa v ostalih območjih občine Kamnik. S te seje je tudi sklep, naj se pri pripravi občinskega proračuna za leto 1996 za krajevno skupnost Moste iz naslova rente nameni 5 milijonov SIT za komunalne programe in sklep, da mora Matična knjižnica po formiranju sveta zavoda v roku dveh mesecev uskladiti svoje akte z občinskim odlokom in s splošno zakonodajo na tem področju. Z zadnje (8.) seje, ki je bila 4. in 11. oktobra, pa je upoštevajoč kratek čas in druge razloge neuresničenih 16 sklepov, ki se nanašajo predvsem na pli-nifikcijo, promet z nepremičninami in občinskim premoženjem, problematiko družbe Velika planina - zaklad narave, ureditev prometa v mestu, go- spodarjenje s športnimi objekti in podobno. Kako so zadovoljni z odgovori na svoja vprašanja in pobude ter z uresničevanjem sklepov občinskega sveta, bodo svetniki spregovorili na novembrski seji. (fs) UTOK UNI-MARKET D. D. v stečaju Kamnik razpisuje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, št. ST105/91 z dne 23.10.1995 JAVNO DRAŽBO ki bo v četrtek, 30.11.1995, ob 9.30 v prostorih Tovarne usnja UTOK p. o. v stečaju, Kamnik, Usnjarska 8. 1. Predmet prodaje na javni dražbi je: Poslovna zgradba Parmova 7, Kamnik, v izmeri koristnih površin 450,60 m2, ležeča na pripadajočem delu parcele 199/1 v izmeri 393 m2. Izklicna cena je: 44,500.000,00 SIT. 2. Predmet prodaje se proda po načelu »Oglodano - sprejeto«. Vsi stroški prodaje bremenijo kupca. 3. Dražitelji so dolžni najkasneje do 29.11.1995 vplačati varščinov višini 4,450.000,00 SIT na račun Utok - Uni Market d. d. v stečaju, številka 50140-690-13794. - Neuspelemu dražitelju bomo varščino brez obresti vrnili 1. 12.1995. 4. Kupec, ki uspe na dražbi, mora v roku 30 dni po dražbi plačati celotno kupnino, v katero se všteva tudi varščina in sicer na žiro račun Utok - Uni Market d. d. v stečaju, Kamnik. 5. Kopijo prodajne pogodbe je mogoče dobiti na naslovu Utok Uni Market d. d. v stečaju v Kamniku na Usnjarski 8. 6. Dodatne informacije: ga. Jana GRUDEN, telefon. 831 -922 ali 831-384. 4 KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 9. NOVEMBRA 1995 Na obisku pri Ljudmili Klemenčič Zadnje dni prejšnjega meseca smo predstavniki Društva upokojencev Kamnik obiskali svojo članico Ljudmilo Klemenčič, ki stanuje na Šutni 27. Živi v svojem stanovanju, nekoliko odmaknjena od mestnega vrveža, pa še vedno dobro razpoložena in na tekočem z vsem dogajanjem. Rojena je bila 4. junija 1905 v Tržiču. Torej je letos praznovala 90-letnico svojega življenja. V klepetu nam je na kratko razgrnila svojo življenjsko pot. Leta 1927 se je poročila z možem Mir- kom, ki je bil bančni prokurist. Živeli so v Kranju. V Kamnik so prišli po Mirkovem dedovanju leta 1939. Imeli so trgovino na Šutni. Tudi sama je pomagala, da je delo teklo normalno. Nekaj let je bila zaposlena v Svilanitu. Mož Mirko je bil napreden človek. Bil je Slovenec z vsem srcem. Med vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato so ga Nemci zaprli. Leta 1944 so ga ustrelili skupaj z drugimi kamniškimi talci. Pravi, da je tudi sama sodelovala z OF. Po smrti moža Mirka je ostala sama s sinom Borivojem. Ta je 1.1994 umrl v Berlinu, Pravi, da je sinu želela zagotoviti dostojno izobrazbo, zato je prodala del svojega premoženja. »To mi je uspelo,« se z zadovoljstvom spominja. Sedaj ima pokojnino po pokojnem možu. Kljub visokim letom še marsikaj sama postori, največ pa ji pri tem pomaga Ma-rička Močnik. »Ne vem, kaj bi brez nje,« pravi Ljudmila. Mnogokrat se spominja na svoje bližnje, zlasti na svojega moža Mirka, ki je dal vse za Slovenijo, tudi življenje. »Nikakor ne morem razumeti, da posamezniki sramotijo ljudi, ki so delali za NOB in so za to dali celo svoja življenja. To je zelo podlo in grdo,« je vsa razburjena zatrjevala. »Veselim se vsakega obiska in rada se pogovarjam z ljudmi, dvoličnežev pa ne maram,« je odločno zatrdila. Trenutno je pri njej na obisku nečak Arsenije Lazkf, dipl. ing. gradbene stroke iz Beograda. Ves čas od svojega rojstva živi v Beogradu, govori pa zelo lepo slovenščino. Od jubilantke Ljudmile Klemenčič smo se toplo poslovili. Zaželeli smo ji še dolgo življenje. Dogovorili smo se, da se zagotovo če ne prej, srečamo ob njeni 100-letnici. STANE SIMŠIČ Jubilejni koncert ansambla Slovenski muzikantje V soboto, 21. oktobra, je bila v športni dvorani pestra zabavna prireditev ob 30-letnici delovanja ansambla Slovenski muzikantje. Jubilantom so se pridružili drugi znani slovenski ansambli: Slovenija, Nagelj, La-pos, Štajerskih 7 in drugi znani glasbeniki iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Francije. Obiskovalci so se vsem nastopajočim zahvaljevali z bogatim aplavzom, še posebej toplo pa so pozdravljali slavljence. Sporočilo scenarista in voditelja Vinka Šimeka, da v ansamblu Slovenski muzikantje igrata tudi dva Kamničana - Igor Šink in Iztok Vidic, je zbrana množica, med katero je bilo veliko ljubiteljev te glasbe iz tujine, bučno pozdravila. Ansambel Slovenski muzikantje je pred kratkim na 2. mednarodnem tekmovanju v Celju dobil najvišje glasbeno priznanje Zlato trobentico. Pevca Rudi Trojner in Anita Zore sta ponosno zapela tudi »Si kraljica vseh lepot, moja dežela, Slovenija, Slovenija, le tu sem doma...«. Prijetno je poslušati pesmi, ki tako lepo opevajo našo domovino. To je sreča. Take viže Slovenskih muzikantov lepo zvenijo že 30 let. Člani ansambla, pod vod- stvom Andreja Smoleja, veliko potujejo in nastopajo po svetu, a glavni namen je vedno enak -s pesmijo osrečiti druge. V slovo sta pevca zapela: »Je med vami res lepo, s pesmijo odhajamo...«. Organizatorjem gre vse priznanje za tako kvalitetno in dobro obiskano prireditev. Pohvaliti pa velja tudi g. Jožeta Napo-tnika iz Velenja, ki je pripravil imenitno sceno. VERA MEJAČ Jubilantom so za uspešno delo čestitali predstavniki domačih in tujih ansamblov ter drugi ljubitelji njihovih viž. Slavnostna seja ob 40-letnici Gasilske zveze Kamnik V petek, 13. oktobra, je bil za Gasilsko zvezo Kamnik pomemben dan. Na Križu smo se zbrali gasilci, gasilke in častni gostje, da bi skupaj proslavili 40-letnico obstoja naše zveze. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik GZ Kamnik ing. Franc Resnik, nato pa predal besedo poveljniku ing. Jožetu Ber-lecu, ki nas je na kratko seznanil z zgodovino delovanja gasilske zveze. Med povabljenimi so bili tudi: župan občine Kamnik gospod Tone Smolnikar, podpred- sednik GZ Slovenije Vili Tomat, predsednik GZ Litija Jože Ra-pelj, poveljnik GZ Litija Janez Ambrož, predsednik GZ Domžale Marjan Slatner, častni predsednik GZ Domžale Sandi Rih-tar ter poveljnik CZ Kamnik gospod Vlado Šerbelj. Gostje so v kratkih nagovorih izrekli čestitke ob obletnici in zaželeli nadaljnje uspešno delovanje. V imenu GZ Litija in Domžale sta njuna predsednika Gasilski zvezi Kamnik poklonila spominski darili. ZAJC RADOVAN dr. vet. med. VETERINAR ZA MALE ŽIVALI Obveščam cenjene stranke in druge ljubitelje malih živali, da od 26. oktobra ordiniram na novi lokaciji v Ljubljani, Tesovnikova 27/a (Jezica), tel.: 372-967. S priznanim ljubljanskim strokovnjakom mag. Izidorjem Trstenjakom, dr. vet. med., sva odprla KLINIKO ZA MALE ŽIVALI, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 20. ura, ob sobotah od 8. do 13. ura. Za nujne primere izven delovnega časa pa pokličite 0609-634-945. Ob 65-letnici PD Bajtar Velika planina Planinska pesmarica z notnimi zapisi S čudovito zapetimi pesmimi so nas razveselili člani moškega peskega zbora Komenda, ki že petnajst let prepeva pod vodstvom gospoda Baldomira Kremžarja. Ravno tako kot gospod Kremžar uspešno vodi pevski zbor, so dolga leta vajeti Gasilske zveze Kamnik v rokah držali Jože Berlec, Janez Pregled, Jože Osenar in Franc Poljanšek. GZ Kamnik se jim je za dolgoletno požrtvovalno delo oddolžila s skromnimi darili. Za popestritev slavnosti so poskrbeli tudi učenci OŠ Loke, ki so pripravili kratek kulturni program, kot pika na i pa je bil še mlad harmonikaš Uroš Šubel, ki je zaigral na svoj inštrument. Po koncu uradnega dela slovesnosti smo si udeleženci v prijateljskem srečanju ob prigrizku izmenjali mnenja in vtise, vsi pa smo si bili edini, da je bil s prireditvijo jubilej dostojno obeležen. VLADKA BUČEVEC V razstavišču Veronika so 18. oktobra člani PD Bajtar Velika planina in ZKO Kamnik pripravili predstavitveno slovesnost ob vin ko Poličnik, član PD Bajtar, izroča pesmarico s posvetilom prof. Trni Romšak, lektorici besedil te pesmarice. izidu pesmarice STO PLANINSKIH PESMI. Množica prisotnih je bila lep dokaz in priznanje ljubiteljskim kulturnim prizadevanjem velikoplaninskih bajtarjev in hkrati počastitev jubileja, 65-letnice PD Bajtar Velika planina. Ob Miru Repiču in Francetu Malešiču, avtorjih izbora in priprave besedil, so bili na predstavitvi še drugi sodelavci, ki so pripomogli k izidu jubilejne pesmarice. Izdalo in založilo jo je PD Bajtar. Največ sta k realizaciji tega projekta prispevala člana PD Bajtar Branko Koprivnikar in Vinko Poličnik. Ilustracije je prispeval Igor Rehar, fotografija na naslovnici je delo Staneta Klemenca, besedila je lektorirala prof. Tina Romšak, lektoriranje notnega zapisa je delo Franca Kuharica, recenzija Bojana Pollaka in Vladke Vremšak, grafična obdelava in tisk Biro M. d.o.o. Zadnja planinska pesmarica z notnim zapisom je izšla leta 1980 z naslovom Pesmi z gora. Vsebovala je 17 pesmi. Že davno je po- Prijeten obisk v Kamniku Milan Trojan je s pomočjo Toneta Ftičarja in ZKO Kamnik 23. oktobra organiziral obisk slepih in slabovidnih žena Medobčinskega društva slepih Ljubljana, ki jih je spremljal podpredsednik tega društva Drago Brajkovič. Gostje so z navdušenjem obiskali frančiškansko knjižnico, muzej in farno cerkev na Šutni. Kamniški kavarnar Florjan Mlakar jih je pogostil s čajem in kavo. Nato so se zbrali v razstavišču Veronika, kjer so prisluhnili nežnim melodijam narodnih in umetnih pesmi harmonikarja Boža Matičiča in pevke Joži Ka-lišnik. Tone Ftičar je predstavil Kamnik in podal kratek sprehod iz preteklosti v sedanjost. Predstavil je tudi svojo pesem in izbor peozije Kamničana Antona Medveda. Zbrane je še posebej razveselil desetletni pianist Gregor Ftičar. Prijetne in dobro razpoložene goste je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico v našem mestu pod lepimi kamniškimi planinami tajnik občine Ivan Pristovnik. Vsem obiskovalcem iz Ljubljane jeTone Ftičar izročil v spomin glasbeno kaseto z najnovejšimi besedili pesmi Prvega slovenskega pevskega društva Lira in kaseto besedil poezije Franceta Prešerna v interpretaciji Aleša Valiča. V restavraciji Kenda so udeleženci dobili brezplačno kosilo -znak pozornosti gostitelja g. La-loviča. V. MEJAČ šla. Leta 1990 je izšla planinska pesmarica Zavriskaj in zapoj, v kateri je 300 besedil planinskih in sorodnih pesmi. Notni zapisi teh pesmi pa doslej niso bili dosegljivi. Z izdajo te pesmarice želijo bajtarji ohraniti planinske pesmi in napeve v obliki, ki bi bila dostopna vsakomur izmed nas. Bila naj bi tudi vzpodbuda, da bo naša planinska, a tudi narodna pesem še naprej živela med ljudmi. To pa pomeni, da jo bomo tudi sami peli, ne pa samo poslušali druge. Tako bo ta pesmarica koristila ne samo bajtarjem, ampak tudi planincem, alpinistom, gorskim vodnikom in drugim, ki bi radi svoja občutja povedali tudi skozi lepo, otožno, zbadljivo, veselo, žalostno ali hudomušno pesem. Vse pesmi so opremljene z notnimi zapisi, ki so jim dodani akordi za kitaro. Melodije so preproste, di-atonične, te bolj, one manj domiselne. Izbor pesmi je zelo pisan, najdemo tako umetne kot narodne in narodnozabavne viže. Simpatična pesmarica se tako vpenja v verižico že izdanih zbirk planinskih pesmi kot nov in zelo dobrodošel člen, saj je prva po 15 letih, ki vsebuje tudi notne zapise. Zaradi preprostosti in nezahtev-nosti je resnično dostopna najširšemu krogu prijateljev planinske pesmi. Prijazno nas torej vabi, da jo denemo v nahrbtnik, v zameno pa obljublja, da nam bo krajšala čas in naredila naša planinska doživetja še bolj nepozabna. Slovesnost so s priložnostnim programom popestrili pevci KD Planšar Velika planina s pesmimi Planšarska bajta, Kjer visoke so planine in Pastirček. Ženski ter-cet Veronika v sestavi Vladka Vremšak, Ana Resnik in Nuša Fujan je zapel Nazaj v planinski raj, Jutranja, Da bi jaz znala; Kamniški koledniki pa Ljubim gore, Jaz sem gore sin, Planika in kapelica pod Triglavom. VERA MEJAČ Pripravljalca izbora besedil in notnega zapisa France Malešičin Miro Repič sta skupaj s Tonetom Ftičarjem predstavila svoje delo od temeljne zamisli do predstavitve knjižnice Sto planinskih pesmi. Energija iz različnih virov (energentov) Začela se je kurilna sezona in to je čas, ko se poraba energije v gospodinjstvu občutno poveča. Ker vsi želimo ugodne bivalne pogoje, moramo stanovanje ogrevati. Za ogrevanje uporabljamo različne vire, kar povzroča različne stroške in onesnaženost okolja. V tabeli je prikazana cena energije glede na izbrani vir (podatki v tabeli veljajo za stanovanjski odjem v Ljubljani in so dobljeni na Fakulteti za strojništvo, dne 16.10.95). V ceni energije ni upoštevano: delo, raba električne ener- kot so goriva: kurilno olje, plin, premog, drva... V tabeli so navedene cene za kWh energije. Končna energija je energija na vstopu v proces, kjer se bo uporabljala (npr. kurilno olje, električna energija na vtičnici). Koristna energija pa je energija, ki se v procesu koristno uporabi (v našem primeru pridobljena toplota). Razlika med končno in koristno energijo pa predstavlja izgube pri porabniku končne energije (npr. izgube pri ogrevalnem sistemu). Pri izbiri energenta pa moramo biti pozorni ne le na ceno, ampak tudi na onesnaževanje okolja. V prihodnosti se priča- gorivo prodajna cena cena energi končna e. e (SIT/kvVh) koristna e. nažagana drva prostornin, m3 6800,00 SIT/m3 3,24 4,98 masni m3 9999,96 SIT/m3 3,51 5,40 lignit 8790,00 SIT/t 2,83 3,92 rjavi premog 16200,00 SIT/t 3,43 4,77 propan plin 55,50 SIT/kg 4,40 5,30 kurilno olje El 34,00 SIT/1 3,40 4,09 električna energija (srednja sezona) večja tarifa 11,407 SIT/kWh+EM 11,89 12,13 manjša tarifa 6,710 SIT/kVVTi+EM 7,19 7,34 enotarifa 9,581 SIT/kWh+EM 10,07 10,27 (višja sezona) večja tarifa 13,684 SIT/kWh+EM 14,17 14,46 manjša tarifa 8,052 SnVkWh+EM 8,54 8,71 enotarifa 11,495 SIT/kWh+EM 11,98 12,22 OPOMBE: - EM: osnovna cena 111,056 SIT/kW priključne moči na leto - drva: cena preračunana za bukev, hrast, vsebnost vlage 15% gije (npr.: za predgrevanje goriv, pogon ventilatorjev, itd), dovoz goriva (razen pri propanu) in drugo. Upoštevani so prometni davki. Iz tabele je razvidno, da je ogrevanje z električno energijo najdražje, saj je to najbolj kakovostna energija in je ne priporočamo za ogrevanje. Za ogrevanje uporabljamo primerno energijo, kuje tudi t.i. ekološki davek, kar ne bo samo moralna vzpodbuda za čistejša goriva, ampak tudi finančna. Zato se za kurjenje priporoča plin, ki je najčistejše gorivo, kjer pa to ni možno, pa kurilno olje. Energetsko svetovalna pisarna Glavni trg 23, Kamnik tel.:831-470 odprta vsak torek od 17. do 20. ure. 9. NOVEMBRA 1995 iz življenja strank in društev KAMNIŠKI OBČAN 5 Okrogla miza demokratske stranke V torek, 17. oktobra letos, je bila v dvorani nad kavarno Veronika okrogla miza Demokratske stranke Slovenije (DS) o vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost predvsem v pogledu kmetijstva in sociale. Vodila jo je poslanka te stranke v parlamentu Danica Simšič, poleg nje pa sta sodelovala še inž. Jože Dular, svetovalec vlade RS za kmetijstvo, in Rudi Šimac, predsednik združenja razlaščencev agrarnih skupnosti Slovenije. Ta okroga miza je bila za Kamnik še posebej zanimiva - ne zaradi politike, ampak zaradi problemov, ki so bili na njej obravnavani in neposredno zadevajo tudi Kamnik. Jože Dular je prikazal nekatera stališča in poglede DS glede vključevanja Slovenije v Evropo, ki jih je dopolnila nato še Danica Simšič. To vključevanje sploh ne bo imelo tako rožnatih posledic, kot si nekateri to predstavljajo, vsaj na področju zdravstva in pokojnin ne, pa tudi lastništva slovenske zemlje ne, če ne bomo znali tega problema pametno rešiti. Po predstavitvi je bila zanimiva razprava, v kateri je bilo nakazanih več tem. Od teh je bila konkretno za Kamničane in tudi okoličane verjetno najbolj zanimivo vprašanje vračanja premoženja agrarnim skupnostim. Zakon, ki ga je predlagala DS, je nato v parlamentarni razpravi doživel predvsem zaradi nasprotovanja kmetijskega ministrstva, ki je hotelo in še vedno hoče obdržati v svoji lasti premoženje nekdanjih agrarnih skupnosti, takšne spremembe, da je po sprejemu postal skoraj povsem nasproten prvotni zamisli. Zato bo DS predlagala podaljšanje roka za vložitev denacionalizacij skih zahtevkov, saj je bilo do sedaj v Sloveniji vrnjenega podržavljenega in nacionaliziranega premoženja agrarnih skupnosti, 'zaradi zakonsko-birokrat-skih ovir, samo nekaj odstotkom upravičencev. Prisotni so tudi predlagali, da bi vzpodbudili tudi spremembo zakona Tudi Nanos smo premagali Kamniški planinci smo doživeli še en prelep jesenski dan. Odrinili smo na Nanos. Sobota, 28. oktobra, je bila kot naročena za kar zahtevno turo. V hrib smo krenili iz Razdrtega. V začetku nas je planinska pot peljala po-ložneje, nato pa precej strmo navzgor. Neposredno po startu smo se odločili, da bomo šli po krajši, a dokaj zahtevni in strmi poti. Dolga kolona mlajših in starejših ljubiteljev gora, več kot 90 nas je bilo vseh skupaj, je veselo naskočila cilj. Brez težav smo napredovali, nekoliko smo se zaustavili pri prvi zahtevnejši točki, okrogli skali. Kmalu smo bili pri naslednji. Bolj ko smo se bližali vrhu, bolj je bila pot strma. Pri TV stolpu smo prišli na ravnico in takoj zatem do Vojkove koče na Nanosu. Počitka smo se razveselili, pa tudi čaj je bil dober, manjkal pa tudi ni prigrizek z nahrbtnika. Kmalu za prvimi so prišli do koče tudi ostali poho-dniki. Planinska koča je na višini 1247 m, tik pod vrhom Pleše, 1262 m. Z vrha je lep razgled do Postojne, Krima, Kuma pa vse do Gorjancev. Vidni so Ju-lijci s Triglavom, Karavanke in Kamniške Alpe. Lepo, toplo in sončno vreme nam je bilo v poseben užitek. Pot smo nadaljevali po grebenih vrhov v smeri proti Abramu, oddaljenem približno 2 uri hoje. Prelepa narava, čeprav že odeta v bogate jesenske barve, nam je dobro poplačala trud in hojo. Še v tem poznem času je bilo veliko cvetja, poleti pa je ta predel bogat z neštetimi cvetovi planinske flore, ki privablja planince in druge. Pri Abramu smo si zopet vzeli nekaj časa za počitek in za ogled medveda, ki je živahno skakljal v bližnji kletki, otroci pa so božali srnico, ki se je pustila tudi prijemati. Od tu dalje smo si našo pot olajšali. Avtobusa sta nas namreč že Čakala v neposredni bližini. Našega pohoda pa še ni bilo konec. V Vipavi smo si ogledali največjo vinsko klet v Sloveniji, ki ima kar 12 milijonov litro kapacitet. S strokovnim vodstvom smo med ogledom kleti dobili vrsto zanimivih informacij o predelavi grozdja, kuhanja vina in o tržnih razmerah ter kakovosti vin. Delo v kleti je zelo modernizirano in računalniško vodeno. Kvaliteta vin je zelo dobra. V prodajo ponudijo približno 60% Črnih in 40% belih vin. Pridelujejo zelo kvalitetna in namizna vina. Ob zaključku ogleda kleti smo imeli še vinsko pokušino. Deležni smo bili 3 vzorcev belih in 2 vzorca črnih vin. V restavracijskih prostorih smo lahko po primerni ceni kupili tista vina, ki so nam bila pri pokušini najbolj všeč. Seveda za dodatno plačilo. Pred odhodom iz Vipave smo zapeli še nekaj pesmi, se poslovili in že smo se odpeljali proti Kamniku. Planinski dan s turo na Nanos, opazovanjem prelepega naravnega okolja in nazadnje še s predstavitvijo vinske kleti ter pokušino smo zaključili v splošno zadovoljstvo vseh pohodni-kov. Skoraj štiri ure trajajoča tura nas je le rahlo utrudila, zato se že pripravljamo na novo, ki bo 11. novembra, na Martinovo. To bo pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki je dolga skoraj 25 km. Tudi to bomo z veseljem prehodili. STANE SIMŠIČ v tem smislu, da naj se odvzeto premoženje vrne v celoti agrarni skupnosti, upravičence do tega skupnega premoženja pa naj določi vsaka agrarna skupnost v skladu s svojimi pravili in naj se v to država ne vmešava. Problem vračanja podržavljenega oziroma nacionaliziranega premoženja agrarnih skupnosti je v kamniški občini močno prisoten, saj je v njej najmanj S takih skupnosti (Meščanska korporacija, pašne skupnosti; Motniška korporacija), mogoče celo več. Postopki vračanja se vlečejo, posebne težave bodo pa šele nastale pri določanju upravičencev, ker je zakon tako naravnan, da omogoča razbijanje take skupnosti s tem, da daje lastninsko pravico deleža konkretni osebi in ne, tako kot je bilo to ob nacionalizaciji, da je bila deležna pravica vezana na kmetijo, parcelo, hišno številko in podobno ter je v primeru prenehanja obstoja kmetije, parcele itd, ta delež pripadel skupnosti. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da bo vse tiste deleže, za katere ne bo mogoče najti nekdanjih deležnikov oziroma sedanjih naslednikov pobasala nenasitna država, namesto da bi pripadli skupnosti, kar bi bilo edino prav in v duhu ter po pravilih nekdanjih skupnosti. B. POLLAK Okrogla miza Mladega foruma Združene liste Mladi o turizmu Kamniški klub Mladega foruma - Kamenčki je pripravil okroglo mizo o zanimivi in aktualni temi z naslovom Kamnik - turizem - Evropska unija. Na pogovor so povabili tudi precej ljudi, ki naj bi bili v naši občini odgovorni za razvoj te pomembne gospodarske dejavnosti. Žal pa je bila njihova udeležba zelo skromna. Vabilu se je odzval le Dušan Božič-nik, direktor družbe Velika planina - zaklad narave, iz Ljubljane pa je prišel eden od turističnih delavcev Kompasa Janez Perger, sicer pa tudi predsednik strokovnega sveta za turizem pri ZLSD. Razprava, ki se je vrtela predvsem okrog kamniških problemov, je navrgla kar nekaj aktualnih predlogov za njihovo rešitev in za hitrejše korake v razvoju turizma pri nas. Da se stvari le premikajo naprej, je bilo razvidno tudi iz razprave Dušana Božičnika, ki je predstavil dosedanje rezultate prizadevanj za povezovanje turističnih dejavnikov na območju Velike planine in doline Kamniške Bistrice. Poleg skupnih nastopov pri promociji in na prireditvah je opozoril tudi na nekaj novosti, kijih pripravljajo v družbi Velika planina - zaklad narave (nove vozovnice, promocijski film, predstavitev turistične ponudbe na CD-romu, pešpoti po planini, vodniška Za gasilce ni počitnic Gasilci na žalost tudi med počitnicami niso imeli miru. 21. 7. sta dva gasilca varovala požiganje odpadne gume v Al-premu. 16. 8. se je vnelo pri Melodiji v Mengšu. 13 gasilcev je skupaj z gasilci GD Mengeš ukrotilo plamene v uri in pol. 2. 9. so javili, da gori osebni avto v Zakalu. Ker je bil požar prepozno javljen, je avto ob prihodu gasilcev že skoraj popolnoma pogorel. V pol ure sta dva gasilca avto znamke fiat regata pogasila. 6. 9. ponoči so sporočili, da je prišlo do kratkega stika v čajni kuhinji Invalidnega doma. Osebje doma je požar pogasilo, dva gasilca pa sta preverila, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga. Zaradi neprilagojene vožnje tudi prometnih nesreč ni manjkalo. 24.6. je bila ob 5. uri prometna nesreča na Duplici. Zaleteli sta se vozili opel in jugo. V reševalni akciji je eno uro sodelovalo 6 gasilcev. 3. 8. je bila ob 16. uri prometna nesreča na Ljubljanski cesti, kjer je vozilo trčilo v ograjo. 30. 8. se je ob 6. uri pripetila nesreča pri KIK-u. V nesreči sta bili udeleženi vozili nisan sunny in VW golf. Osem gasilcev je tri ponesrečene iz razbitin vozil reševalo dve uri. 7. 9. so ob 23. uri javili s PM, da je prišlo do prometne nesreče na obvoznici pri Mini baru. Zaleteli sta se vozili nisan sunny in škoda pick up. Devet gasilcev je tri ure in pol reševalo ponesrečence. Na žalost je mladoletni voznik nišana umrl, sopotnika pa sta bila ranjena, prav tako tudi voznica škode. Občanom Kamnika so gasilci pomagali tudi z vodo, ki so jo kar nekajkrat peljali na Menino planino, Kraljev hrib, Zg. Palovče, Kisovec in Zeleni rob. V Nevljah so gasilci uničili gnezdo sršenov nad oknom, OŠ Frana Albrehta so posodili gu-menjak in v Volčji Potok potopno črpalko. Gasilci so se pripravili tudi na morebitne poplave. DARJA PIRŠ Pohod na Nanos V Matični knjižnici Kamnik je od 3. do 31. oktobra raz-sta vljal svojih 35 risb desetletni Mate vž Sterle iz Kamnika. Ustvarja že od svojega tretjega leta, od kar je znal držati svinčnik. Obiskuje 4. razred OŠ Frana Albrehta, njegova mentorica je Mojca Koncilja. Ko bo velik, pravi, bo akademski slikar. Porisal ježe veliko papirja. Riše z veseljem, pa tudi z namenom, da bi postal dober likovni umetnik. VERA MEJAČ služba itd.) Božičnik je tudi opozoril na slab odziv kamniških gostinskih in drugih turističnih delavcev na pobudo za predstavitev kamniškega turizma na osrednjem slovenskem predstavitvenem CD-romu, saj se je pogovora o tem od 62 vabljenih udeležilo le pet. Razpravo je prevevala misel, da bi se morali v Kamniku bolj načrtno lotiti turističnega razvoja in medsebojno povezati vse nosilce turističnih prizadevanj. To nalogo bi morala prevzeti občina. V tem sklopu so omenili tudi nekaj konkretnih nalog, kot je nujno potrebna gradnja hotela v Ka- mniku, vključitev v turistično ponudbo več naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, da bi turisti pogosteje prihajali v Kamnik , ne samo enkrat ali dvakrat na leto ob velikih turističnih prireditvah v Kamniku ali na planini. Oživeti bi bilo treba na primer staro zamisel o alpinetumu v Vetrnicah na Veliki planini, bolje predstaviti znamenito staro Preskar-jevo pastirsko bajto na planini, organizirati ponudbo mlečnih izdelkov v času pašne sezone in podobno. Ne nazadnje bi kazalo nekaj storiti tudi za učinkovitejše delovanje raznih turistično-in-formativnih centrov, birojev in drugih turističnih služb v občini. Te službe bi bilo treba medsebojno bolj povezati ali celo združiti v eno strokovno službo. (je) Pol stoletja AMD Kamnik AMD Kamnik v letošnjem letu praznuje pol stoletja svojega delovanja in sicer kot prvo AMD v Sloveniji. V društvu pomemben jubilej praznujejo s številnimi srečanji. Ustanovni občni zbor avtomobilističnega društva Kamnik je bil 15. decembra 1945 v gostilni Pri nebeškem očetu v Kamniku, na njem pa se je zbralo 78 ustanoviteljev društva. Program njihovega dela je obsegal razvoj avto moto športa in vzgojo novih voznikov. Leta 1947 so izvedli prve tečaje za opravljanje vozniških izpitov, leto kasneje so začeli s praktično vožnjo. Vsako leto so izšolali okrog 300 voznikov. Prve dirke so bile v Kamniku že leta 1946, izvedli pa so dirke v različnih zvrsteh; od mo-tociklističnih do rallvjev in avto-krosa. In kako društvo deluje sedaj? Ima 1.050 člartov, dobro sodeluje z mestom Kamnik in sosednjimi društvi. Poseben poudarek dajejo še vedno športni dejavnosti, saj v motociklizmu njihovi tekmovalci dosegajo tako na državnih prvenstvih kot na mednarodnih tekmovanjih visoke uvrstitve. Društvo uspešno sodeluje tudi s Codelli classic klubom iz Ljubljane, s katerim že peto leto organizirajo tekmovanje veteranov. V letošnjem letu so poleg drugih aktivnosti v sodelovanju z AMD Mengeš, Lukovica, Cerklje, Šenčur in Obrtno zbornico Domžale sredi maja priredili turistični rally MCK Planika 95, na katerem je nastopilo 36 posadk. Konec junija so v sodelovanju s Codelli classic klubom v Kamniku organizirali rally veteranov, na katerem je nastopilo 61 posadk. Zaključna slovesnost je bila v Kamniški Bistrici, kamor so bili vabljeni tudi vsi člani AMD Kamnik. Med povabljenimi sta bila tudi dva še živeča ustanovitelja društva Štefan Pogačar in Blaž Podgoršek. Na proslavi so bila prizadevnim članom, nekaterim AMD, ZŠAM Kamnik, osnovnim šolam podeljena priznanja AMD Kamnik in AMZS. AMD Kamnik se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k praznovanju 50-letnice društva, še posebej pa občini Kamnik za finančno podporo. AMD Kamnik Međo Velimir Matična knjižnica vas vabi! Petek, 10. 11., ob 19. uri: Žena - upanje sveta Predavanje Lidije in Imre Jerebic Sreda, 15. 11., ob 19. uri: MUZE NA PAŠI - Večer s kamniškimi pesniki S svojimi pesmimi se bodo predstavili: Dušan Lipovec, Metka Tušar, Anže Peršin, Andrej Rifel Felan, Igor Grošelj, Nejka Drolec, Iztok Čebašek, Benjamin Žnidaršič. Recitatorka: Branka Božič. Glasbeni del večera: akustična zasedba skupine Archš - s skladbami z laserske plošče Leni kralji. Sobota, 18. 11., ob 11. uri: lutkovna igrica MINI CIRKUS BUFFETTO vstopnina: 350 SIT Torek, 21. 11., ob 19. uri prof. Rudi Kotnik: Spoznavanje sebe Predavanje o transakcijski analizi. Pravljične ure so ob četrtkih ob 17. uri in sicer: 9. nov., Saša Vegri, Jure Kvak Kvak 16. nov., M. Waddell, Nemoreš spati, Mali Medo 23. nov., Slovenska ljudska, Mojca Pokraculja 30. nov., Moers Hermann, Hugo in njegov bratec *** Obvestilo Matična knjižnica Kamnik je odprta vsako 1. In 3. soboto v mesecu (in ne1. in 2., kot smo objavili v prejšnjem Občanu) od 9. do 13. ure. Ta mesec bo odprta 18. novembra, naslednji p 2. in 16. decembra. 6 KAMNIŠKI OBČAN med mladimi 9. NOVEMBRA 1995 Sožitje za vse naše otroke //. atletski miting Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče je ob pomoči Atletskega kluba Domžale in Specialne olimpiade Slovenije v Športnem parku Domžale v septembru pripravilo II. atletski miting, katerega pokroviteljica je bila ga. Štefka Kučan, sopokrovitelji pa ga. Danica Simšič, poslanka Držav- čali pred letom dni. Bilo je veliko rokovanj, prijateljskega trepljanja, objemov in veselega kramljanja. II. atletski miting se je pričel z ZDRAVLJICO, ki so jo zaigrali godbeniki iz Moravč. Ob taktih so se na zelene površine zgrinjale ekipe mladih tekmovalcev, ki so jih s svojim izvajanjem pozdravile tudi mažoretke iz Moravč. Po pozdravu predsednice društva nega zbora, ter pet županov občin, med njimi tudi g. Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva SOŽITJE. Mladi tekmovalci iz cele Slovenije so se že precej pred začetkom tekmovanja zbirali v Športnem parku v Domžalah ter navdušeno pozdravljali prijatelje, s katerimi so se sre- je mladim spregovorila pokroviteljica Štefka Kučan in jim zaželela prijazen dan v Domžalah, dobrodošlico pa jim je izrekla tudi Cveta Zalokar Ora-žem, županja Občine Domžale. Potem je šlo zares. Večina tekmovalcev se je pomerila v tekih na 50 in 100 metrov, naj-pogumnejši so pretekli kar cel krog, posebebej glasno je bilo navijanje ob teku štafet 4x100 metrov, sodniki so merili dolžine skokov v daljavo z mesta in z zaletom, lepi rezultati so bili doseženi v skoku v višino in suvanju krogle, še posebej toplo pa so bili pozdravljeni mno-gobojci in vozičkarji. Vsak tek, vsak skok je pomenil za tekmovalce nov dogodek, novo navdušenje, novo medaljo, za katero si dobil na desetine čestitk tudi od skoraj neznanih prijateljev zlasti pa novo navdušenje, ki ne bo nikoli pozabljeno. Poskrbljeno je bilo prav za vse: za malico in kosilo, za dovolj pijače, veselo razpoloženje, prijazne vodje ekip in veliko spremljevalcev, ki so vedno pravočasno pripeljali svoje varovance na razglasitve, veliko lepih medalj, šopkov cvetlic, prijetno vodenje, ki je bilo tokrat v rokah voditeljice z radia HIT Reze. Celo sonce se je je vse sobotno dopoldne prijazno smejalo vsem mladim športnikom. Ti so se trudili po svojih močeh in se veselili vsakega svojega uspešnega teka, skoka in meta. Pokazali so, da so pravi športniki, ki vedo, da je važno sodelovati, se boriti in morda tudi zmagati, ampak to ni najpomembnejše. II. atletski miting v okviru SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE je bil prijetno srečanje več sto mladih in njihovih mentorjev, ki so znova dokazali, da se znajo veseliti in tekmovati, da njihov družabni in tekmovalni duh ne pozna pre-prek, kar so dokazali tudi z druženjem v diskoteki LIFE. Dobrodošli, mladi olimpijci, tudi prihodnje leto! V. V. Na Veliki planini Ob pol devetih smo šli na zajtrk. Imeli smo sirovo štručko in kakav. Ko smo pojedli zajtrk, smo se odpravili na Veliko planino. V avtobusu sem sedel pri Roku. Čez petnajst minut smo prišli k nihalki. Tam nam je gospodar pokazal stroje, ki poganjajo nihalko naprej. Rekel je, daje nihalka kot tehtnica. Povedal je, da so v kleti uteži težke štirideset ton. Potem nam jih je pokazal. Bile so velike in kamnite. Šli smo si ogledat še nihalko. Rekel nam je, da so stroji stari že trideset let, nihalka pa tri leta in pol. Nato smo se z nihalko odpravili na vrh. gospod nam je razkazal še zgornjo postajo. Videli smo zanimivo mizo z najrazličnejšimi gumbi. Z nami sta šla še planinska vodiča. Šli smo do gostišča Zeleni rob. Tam smo si odpočili od napor- nega hriba. Čez pol ure smo se odpravili naprej. Šli smo v planšarsko naselje. Videli smo veliko mlako. Seveda smo si jo ogledali čisto od blizu. Potem smo šli k Preskarjevi bajti. Postavili smo se v vrsto. Preden sem šel noter, sem pojedel sendvič. Bilo je prijetno. Tla so bila iz plohov. Zanimivo je bilo tudi ognjišče, stara lesena žlica, noži za maslo, bilje tudi velik nož, dolg skoraj pol metra. V kotu je bila planšarska obleka iz lipovega lubja. Okoli okna so bile pajčevine. Bilo je veliko polic in na njih posode in torila. Za maslo so uporabljali veliko pinjo. Ogledat sem si šel še lopo in tam sem videl staro samokolnico ter razna orodja. Šli smo h kapelici Marije Snežne. Pogledal sem skozi okno in videl majhni klopi. Pred oltarjem sem videl sliko Marije Snežne, ki je sedela na snegu in držala Jezusa v rokah. Uči- teljica je rekla, naj gremo v zatočišče, ker je močno pihal veter. Vzel sem čokolado in jo razdelil. Bila je gosta megla. Šli smo v vrsto in odšli nazaj na Zeleni rob. Tam smo počakali zadnje v koloni. Potem smo šli do Šimnovca. Tam smo bili eno uro in pol. Šli smo se gnilo jajce. Malo sem pokukal v grmovje in našel smerokaz. Ko je minil čas počitka, smo se odpravili z nihalko v dolino. Nad prepadom je bilo veliko macesnov. Ko smo prišli v dolino, smo počakali na kosilo. Potem smo šli h kozam. Andraž jih je podil s palico. Šli smo v avtobus in se odpeljali domov. Ko sem prišel domov, sem bil utrujen. Bilje prijeten dan. LUKA PODBREŽNIK 3.b (prvonagrajeni spis) Razredni piknik V soboto, 14. oktobra, smo imeli učenci 7. a razreda kostanjev piknik na Kraljevem hribu. Na piknik so bili seveda povabljeni tudi starši. Ob prihodu smo se udobno namestili, nato pa kar začeli s peko kostanja. Ura je bila že krepko čez poldne in čas je bil za kosilo. Gostitelji so nam postregli z mešanim mesom na žaru. Po kosilu pa je sledila tekma v odbojki med ekipo učencev in ekipo staršev. Slednjim je bila naklonjena sreča in v prvi tekmi so nas pač premagali. V drugi igri pa sta igrali mešani ekipi punc in fantov. Punce smo se dolgo upirale, vendar smo ponovno izgubile. Kljub porazu smo igrišče za- puščale z nasmehom. Starši so se umaknili na teraso, nas pa je odbojka tako navdušila, da smo odigrali še nekaj tekem.Počasi je sonce zašlo in z njim se je končal tudi naš piknik. Poslovili smo se in zadovoljni odšli domov. Piknik je dobro uspel, zato ga bomo ob koncu šolskega leta ponovili. POLONA, MARTINA in ŠPELA O.Š.STRANJE Živžav staršev in otrok na igrišču AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Srečanje z županom gospodom Tonetom Smolnikarjem Dolgo sva premišljevali in se končno odločili. Intervjuvali bova gospoda Toneta Smolnikarja, našega župana! Nestrpno sva pričakovali dan srečanja z njim. Ko sva se z avtomobilom pripeljali pred občino, se je v najini srci naselil strah. Župan naju je prijazno sprejel. Strah je odšel, kakor hitro je prišel. Začel se je zanimiv pogovor. Zelo radi gledava vašo oddajo 1000 obratov in zanima naju, kateri avto vam je najljubši? »Težko je reči, kateri mi je najljubši. Pomembno je, koliko ima človek denarja in kako hiter avto hoče kupiti. Če bi zdajle imel dovolj denarja, bi kupil AUDI A8. To je eden najboljših avtomobilov. Ni samo lep in hiter, ampak je tudi med najvarnejšimi avtomobili. Sicer pa že štiri leta vozim BMW 318i.« So vas avtomobili zanimali že kot otroka? »Da. Avto smo imeli že, ko sem bil majhen. V Kamniku jih je bilo še zelo malo. Ker je oče imel službo v Kranju, je kupil avto. Pripeljal ga je iz Nemčije in seveda sem bil navdušen. Ko pa smo se na Miklavžev večer z njim peljali, sem preizkusil, če deluje električni vžigalnik. Pritisnil sem si ga na lice, tako da sem imel potem še tri leta spomin na ta dogodek.« Kot veva, ste po poklicu novinar in zato naju zanima razlika med novinarstvom in županstvom. »Mislim, da je razlika zelo velika. Čeprav sem novinar že šestindvajset let, sem ves čas spremljal gospodarske probleme, ker sta avtomobilizem in avtomobilska industrija tudi del gospodarstva. Poznavanje gospodarske problematike doma in v svetu mi pravzaprav zelo koristi pri delu v občini, sicer pa se je tu potrebno spoznati na vse zadeve. Torej se po eni strani funkciji župana in novinarstva izključujeta, po drugi pa dopolnjujeta.« Ali vam gre župnastvo prav tako dobro od rok kot novinarstvo? »Sam sebe ne morem oceniti, moram pa reči, da sem pravzaprav zaposlen po cele dneve, tudi ob sobotah in nedeljah nimam nič časa. Moje delo bodo ocenili sodelavci. Moram reči, da mi manjka še nekaj znanja za normalno delo na občini. Če bom ta štiri leta uspešno delal, bodo ocenili volivci, če bi se slučajno čez tri leta na novih volitvah ponovno odločil kandidirati za župana. Ocena pa bo možna takrat, ko se bo v Kamniku tudi kaj pametnega naredilo.« Kaj je težje, novinarstvo ali županstvo? »Oboje mi vzame veliko časa, vendar pa županstvo dvakrat več, ker je veliko več operativnih nalog.« Zakaj ste se odločili kandidirati za župana? > »Težko je reči. V pogovoru so mi lani jeseni prijatelji rekli: »Mi bi te pa kar kandidirali za župana.« Potem so zbirali pristopne izjave in videl sem, da je stvar resna.« Ali vam je delo župana všeč? »Težko je reči. Spoznavam veliko novih ljudi in vrsto novih problemov, to je seveda po eni strani pozitivno, po drugi strani pa mislim, da imam premalo časa, da bi se kakšne stvari bolj poglobljeno lotil m bolj poglobljeno ukrepal. Všeč ali ne - to je zelo relativno, enkrat si navdušen, ko ti ena stvar uspe, drugič razočaran, ko se kakšna stvar ne ure- sniči tako, kakor si človek zamisli. Ampak mislim, da pri tem delu ne trpim.« Midve hodiva na OŠ Komen-da-Moste, ali poznate to šolo? »Poznam, j a«T Kaj mislite o njej glede varnosti učencev v prometu? »Vem, da je vrsta problemov v tistem koncu, saj se že pogovarjamo, da bi osvetlili neko križišče in da bi obnovili križišče v Mostah pri Kralju. Tam je predvideno krožno križišče.« Ali kaj obiskujete osnovne šole in ste seznanjeni s težavami, s katerimi se mi vsak dan srečujemo? »Spomladi smo imeli sestanek z ravnatelji osnovnih šol, tako da te probleme poznam. S sodelavci poskušamo rešiti čim več problemov in poskrbimo, da se največji najprej rešijo, potem pa poskrbimo še za ostale.« Ali vam preostane še kaj prostega časa? »Zaenkrat sem se vdal v usodo, da prostega časa ni. Med tednom sem od jutra do večera na občini ali v Ljubljani, ob sobotah in nedeljah pa me župani in županje vabijo na razne prireditve.« Ali se kaj ukvarjate s športom? Katerim? »Ja, pozimi rad smučam, če je čas, grem tudi na trim v naravo. Drugače pa upam, da bom šel kakšno soboto zjutraj tudi na tenis.« Lepo sva se mu zahvalili in odšli. Bili sva srečni, ker se je vse tako dobro izteklo. Želeli sva si ponovnega srečanja z njim, saj je bil sproščen, prijazen in prijeten. Veseli sva, ker si je vzel čas za naju. Intervju sva pripravili: Veronika Pibernik Alenka Boroša 7. c OŠ Komenda Moste Projektni teden na OŠ Frana Albrehta Tretješolci so spoznali Veliko planino Na OŠ Frana" Albrehta smo v začetku oktobra s tretješolci izvedli projektni teden z naslovom - Velika planina - naravna, kulturna in turistična znamenitost. Preko celega tedna so potekale različne aktivnosti na to temo. Začeli smo s pesmijo Veselo v Kamnik in z geslom: Kdor poje, slabo ne misli. Kdor ljubi naravo, planine, preprosto ne more biti slab človek. Potem smo dodobra spoznali planinsko rastlinstvo, cvetice ter živalstvo in ni ga bilo učenca, ki bi ob koncu pouka še zamenjeval planinko s planiko. Ta dan so nastale tudi krasne likovne umetnine - planinski šopki in plakati gorskih živali in cvetic. Vremenoslovci so za konec tedna obetali slabo vreme, zato smo se že takoj naslednji dan odpravili na Veliko planino. Vožnja z nihalko je bila za marsikoga nepozabno doživetje, vsem pa je zastal dih, ko nam je prijazni gospod pokazal še ogromne uteži v kleti in nam razložil, kako nihalka deluje. Lepega razgleda s Šimnovca smo bili deležni le za kratek čas, kajti sonce se je kaj hitro skrilo za oblake. Vendar tudi gosti megli ni uspelo pokvariti našega dobrega razpoloženja. S pomočjo dveh prijaznih gorskih vodnikov, ki nam jih je brezplačno nudilo PD Kamnik, smo pritavali do Preskarjeve bajte. Slamnato ležišče, odprto ognjišče, cokle, lesene sklede in žlice, torila, pinja... bodo vsem ostali v spominu. Še pajčevina okrog čisto majhne odprtine - okna na strehi, nam je potrdila, da tu zares nihče več ne biva in da je koča le spomin na zanimivo preteklost. Nato smo se podali še do kapelice Marije Snežne, še zadnjič po-malicali in se vrnili nazaj v dolino. Veseli obrazi in pesem na ustih so pričali, da so se imeli učenci res iepo. Tretji dan so učenci vsa svoja doživetja strnili v spisih, izmed katerih sva razredničarki s pomočjo slavistov izbrali najboljše tri. Seveda smo tudi slikali in nastale so prave mojstrovine izpod čopičev mladih slikarjev. Četrti dan smo se natančneje seznanili s pastirjevo opravo, običaji, prepevali pastirske pesmi in iz ličkanja izdelali planšarja. Zadnji dan je bil najbolj napet. Pripravili smo razstavo slik, izdelkov, prinesenih predmetov. Na razstavi je vsak učenec sodeloval s svojo knjižico, ki je nastajala preko celega tedna. V njej so zbrali pastirske pesmi, slike planinskega cvetja, živali, utrinke s poti, delovne liste... Popoldan smo razstavo tudi odprli in pripravili slovesen zaključek projekta. Na prireditev smo povabili planšarja, ki je s svojim vedrim nastopom in harmoniko zvabil smeh na usta učencev in obiskovalcev. Prisoten je bil tudi gospod Božičnik, direktor d.o.o. Velika planina - zaklad narave, ki je podelil nagrade - smučarske vozovnice za najboljše tri spise. Končali smo s pesmijo, tako kot smo tudi začeli in kot se za prave planince spodobi. Če smo sploh končali?! Še vedno med odmori večkrat zaslišim Veselo v Kamnik, Na planincah, Pastirica kravce pase. Ko pa pri glasbeni vzgoji vprašam učence, s katero se bomo ogreli, je odgovor takle: »Dajmo tisto Sem na planincah kravce pasel.« META KREGAR Pred Preskarjero bajto. 9. NOVEMBRA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN 7 Saba Skabeme v Majolki V salonu galerije Majolka v Kamniku razstavlja akademska kiparka SABA SKA-BERNE. Rojena je bila leta 1962 v Ljubljani. Leta 1981 se je vpisala na kiparski od- delek ALU v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1985 pri prof. Slavku Tihcu. Udeležila se je petmesečnega individualnega študijskega potovanja po Zahodni Afriki. Od leta 1987 Italijanski pevci obiskali Liro V soboto, 21. oktobra sov avli Srednje šole Rudolfa Maistra številni obiskovalci imeli priložnost prisluhniti lepi domači in italijanski pesmi. Gostujoče pevce moškega pe- Vtako lepem, kar prazničnem vzdušju nam je tudi pesem Lirašev segla v dno duše. Srečanje mladih pesnikov in pisateljev Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in ZKO Kamnik sta v petek, 20. oktobra, v razstavišču Veronika pripravila 2. območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev Gorenjske. Po vsej Sloveniji je bilo letos šest takih območnih srečanj. Na razpis območnega srečanja Gorenjske se je z literarnimi prispevki odzvalo 23 avtorjev, od tega štirje s proznimi sestavki, z enim dramskim besedilom, drugo so bile pesmi. komu ne bi pristrigli prvih plahih pesniških kril, pa tudi zato, ker kateregakoli umetnostnega ustvarjanja ne moremo presojati po trdno določenih pravilih. Selektorja sta upoštevala dozore-lost pesniškega izraza, trdno ali vsaj enotno poetiko, izvirnost, jezikovno bogat in samosvoj pesniški jezik. Ravno ta kriterij je odločujoč, da je literarno besedilo z izraznega, jezikovnega in estetskega stališča homogena celota. Upoštevala pa sta tudi Po uvodnih besedah Tonega Ftičarja je mlade ustvarjalce pozdravila tudi strokovna sodelavka ZKO Slovenije Dragica Breskvar. Selektorja besedil, Breda Podbrežnik-Vukmir in Marko Kumer, sta izbrala šest najboljših besedil avtorjev Marjane Srčič, Ane Štebe, Gregorja Sturma, Aleša Praprotnika, Katje Paladin in edine predstavnice Kamnika Nataše Hribar (eno izmed njenih pesmi objavljamo). Selektorica Podbrežni-kova je poudarila, da je bil izbor najboljših literarnih besedil težak predvsem zaradi bojazni, da vsebinski, spoznavni ali povedni vidik literarnih besedil. Kjer se dober in lep pesniški jezik združi še s pretanjeno izpovedno močjo, je besedilo bolj izrazito. Pri tem seveda ni šlo za kategorično ali moralno opredeljevanje do vsebine, teme ali motivov besedil. Bolj pomembno je, da pisec ima kaj povedati in kako je to izrazil. Nekaj zanimivih del smo slišali na srečanju. Dva republiška selektorja bosta iz vseh teh območnih srečanj izbrala najboljša literarna besedila za republiško selekcijo. VERA MEJAČ je članica ZDSLU in ima status samostojne umetnice. Živi in ustvarja v Kamniku. Pričujoča razstava ženskih aktov intimnega formata nas prepričuje o resni, zavzeti in talentirani ustvarjalki, ki odločno vstopa v slovenski likovni prostor. Njene male plastike so poizkus vzpostavitve razmerja med kiparsko tradicijo in izkušnjami modernizma. To je liričen kiparski opus: arhetip klasične ženske lepote, ženska kot mit, metafora in osebna kipar-kina imaginacija. Kipci so postavljeni v »magične prostore«, v scenografijo nekoč uporabnih predmetov in simbolično funkcijo, kar daje tem prisrčnim malim figuram še nove nadrealne in nadčasovne konotacije ter postmodernistične prizvoke. V otvoritvenem kulturnem programu sta nastopila Nino de Gleria, bas, in Milko Lazar, pihala, avtorico pa je predstavila Sonja Klemene. DUŠAN LIPOVEC Pesniška zbirka Andreja Rifla-Felana Pepel in prepih Dolenjska založba - Tiskarna Novo mesto in Zveza kulturnih organizacij Kamnik sta 27. oktobra v razstavišču Veronika pripravila predstavitev pesniške zbirke - knjižnega prvenca kamniškega avtorja Andreja Rifla-Felana PEPEL IN PREPIH. To je 23. knjiga literarne zbirke Siga izdajatelja Dolenjske založbe in tiskarja Tiskarna Novo mesto. Izšla je v nakladi 300 izvodov. V njej je Andrej Rifel-Felan zbral 60 pesmi. To je Riflova prva objavljena zbirka. Podjelše pri Kamniku, kjer je doma, so del njenega ozadja in ozemljitve, zbirka pa je obogatitev kamniške, pa tudi slovenske literarne besede. Knjižico je s spremno besedo pospremil na pot Milan Golob, ki je zanjo ustvaril tudi naslovnico. In še misel direktorja založbe Francija Šalija: »Mesto ni njegov jaz, ni ga prevzel nase, je njegov antisvet, je prostor in scena onkraj njegove radosti in sreče. O njem pravzaprav ne govori, iz njega beži in ubeži, če je le mogoče. Zares se dobro počuti v prirodnejšem okolju, tam, kjer so gore, kjer so trave, kjer so grozdi ptic!« jem. Nekaj besed o avtorju in njegovih pesmih sta povedala tudi Franc Šali in Milan Golob. Z izborom skladb s pravkar izdane kompaktne plošče Leni kralji je nastopila glasbena skupina Archč. To je obetavna kamniška glasbena skupina, ki jo sestavljajo prijetni mladi fantje - Matej Hribar, Rok Lipičnik, Robi Piki, Žiga Kožar in Matjaž Balantič. Izid te knjige je pomenljiv kulturni dogodek ne samo za Kamnik, ampak za širši slovenski kulturni prostor. Zanimiv pa je tudi založnik, saj je to ena Riflovim pesmim (pesnik sedi prvi na levi strani,) ki jih je interpretiral Tone Ftičar, so vsi prisotni prisluhnili z zanimanjem in naklonjenostjo. Marjan Novak, predsednik MPZLiraJe pevcem iz Merana izročil spominsko darilo, sliko Malega gradu avtorja Bogdana Potnika. Mladi pesniki in pisatelji Gorenjske. Druga z leve spredaj je Nataša Hribar, kije edina na tem srečanju zastopala Kamnik. vskega zbora Concordia iz Me-rana v Italiji smo v Kamniku poslušali drugič. Pred dvema letoma so s koncertnim gostovanjem pri nas prijetno presenetili zlasti z izvedbami zanje prepoznavnih skladb planinskega repertoarja. Pri tem so navezali tesnejše stike s pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira, ki so se lani prav zaradi tega poznanstva udeležili 18. festivala pevskih zborov alpskih dežel v Meranu in za svoj nastop poželi pohvale in vzpodbudne ocene. Tokratno gostovanje zbora Concordia iz Merana, znamenitega turističnega mesta v italijanskem delu Južne Tirolske, je toplo pozdravil naš župan Tone Smolnikar. Njihov nastop je ocenil kot zaželen in dobrodošel kulturni dogodek mednarodnega značaja, ki poleg umetniškega doživetja posreduje tudi univerzalno humanistično sporočilo, pri tem seveda ne gre zgolj za govorico glasbe, pač pa tudi za druge izraze in načine, usmerjene k vzpostavljanju prepo-trebnih medčloveških sozvočij. Enako toplo je pozdravil tudi pevce moškega pevskega zbora Lira. Skupni koncert so pričeli gostujoči pevci iz doline Adiže pod italijanskimi Dolomiti. Sodeč po bogatem aplavzu je vsaka njihova prelepo zapeta pesem poslušalcem segla do srca. Koncert so nadaljevali Li-raši, zaključili pa gostje. Pevske prijatelje iz Merana je v krogu starih in novih prijateljev toplo pozdravil in jim izrekel dobrodošlico Marjan Novak, predsednik MPZ Lira. Poudaril je, da so ob govorici glasbe, ki ne pozna meja in razdalj, ob pesmih, ki nas morejo združevati in povezovati, besede morda res skromne. Marjan Novak je svoj nagovor zaključil z besedami našega največjega pesnika Franceta Prešerna: »Ker dobro v srcih mislimo!« Toplega sprejema so bili gostje veseli. K temu sta pripomogla tudi prijazna prevajalka ga. Karmela Ogrinec in povezovalec Tone Ftičar. VERA MEJAČ Andrej Rifel-Felan se je rodil 22. januarja 1965. Z literaturo se je začel resneje ukvarjati pred petnajstimi leti, deset let pa objavlja prozo in poezijo v večini slovenskih literarnih revij. Živi na Podjelšah pri Kamniku. Tone Ftičar je na predstavitvi povezoval program in se z recitacijami sprehodil po novi knižici. Za zaključek pa je stekel še prijeten pogovor z avtor- od redkih založb, ki mladim avtorjem omogoča objave in je sploh naklonjena nekomercialnim projektom. Sigo pesniki poznajo in vedo, kdaj je treba potrkati na njena vrata. Direktor založbe se je zahvalil prireditelju Tonetu Ftičaju in prisotnim naročil: »Merkajte ga«. Besede zahvale je namenil tudi vsem, ki so prispevali k pokritju stroškov tiskanja. VERA MEJAČ Nova knjiga založbe Harlekin Biba poje, biba..> Založba Harlekin iz Kamnika je na slovenski knjižni trg poslala novo knjigo otroških pesmic z naslovom Biba poje, biba... Večkrat se zgodi, da otroci in odrasli poznajo veliko otroških pesmi, vendar radi pozabijo besedilo, poznajo samo prvo kitico ali pa pesmi ne znajo več zapeti. Prav zato so se pri založbi Harlekin odločili in prvič pri nas v eni knjigi zbrali najbolj znane otroške pesmi, ki jih lahko tudi zapojemo. V knjigi Biba poje, biba... so 100 zbranim otroškim pesmicam dodali še enotni notni zapis z označenimi akordi za kitaro. Tako bodo lahko otroci pesmi iz knjige Biba poje, biba.... zapeli ob spremljavi klavirja ali kakšne druge klaviature in ob spremljavi kitare. Poleg ljudskih pesmi za otroke so v knjigi zbrane še najbolj priljubljene pesmi Janeza Bitenca* Anice Cernejeve, Josipa Stritarja, Frana Levstika, Otona Župančiča, Kajetana Kovica in drugih znanih slovenskih pesnikov. V. M. Matična knjižnica Kamnik Tudi knjige kradejo, mar ne? V Kamniškem občanu smo že nekajkrat pisali o računalniškem opremljanju in računalniško vodeni izposoji.To že vsi težko pričakujemo, tako bralci kot zaposleni v knjižnici, saj bo zlasti slednjim računalniška obdelava in izposoja gradiva v mnogočem olajšala delo. Naj naštejemo le nekaj prednosti: hitro in učinkovito iskanje informacij o knjigah, vsebinsko in tematsko iskanje informacij, povezovanje z drugimi knjižnicami, vpogled v katalog in izposojanost v drugih knjižnicah, popoln pregled nad našim gradivom, zlasti izposojenim, avtomatski obračun zamudnin in članarin, računalniško izpisovanje statistike... Ne po naši krivdi se je zapletlo z računalniškimi programi. Ravno ko smo nameravali začeti z računalniško izposojo v MOLJU, smo dobili informacijo, da nas je Ministrstvo za kulturo - poleg ostalih splošno-izobraževalnih knjižnic -vključilo v program opremljanja s COBISSOM. Za potrebe bralcev in tudi za razvoj knjižničarstva je to pozitivno. Za nas pa to predstavlja odložitev računalniške izposoje, saj se moramo izobraziti za uporabo novega programa in opraviti konverzijo že oblikovane baze podatkov v nov program. Ta je sicer že opravljena in zato smo vključeni v testno okolje. Tako bodo zdaj končno obdelane tudi nove knjige, ki se že kopičijo in na katere redni in branja željni bralci že težko čakajo. Čaka nas še inštalacija nove strojne opreme. Ob pregledovanju in kodiranju našega gradiva, vnesenega v računalniško bazo, pa ugotavljamo še eno, manj svetlo plat dogajanja med našimi policami. V vseh letih delovanja naše knjižnice ni bilo možno ugotoviti natančnega stanja temeljne zaloge knjižnega gradiva. Ob nenehni izposoji in mnogih trdovratnih zamudnikih je bilo to nemogoče. Računalniška obdelava knjižnega gradiva nam je razkrila, da med inventarnimi številkami zevajo kar grozeča rebra. Seveda gre za izginule knjige, torej ne za odpisane ali izposojene. Najbrž so ukradene. V knjižnici je mnogo mrtvih kotov, kamor oko tudi najbolj skrbne knjižničarke ne seže. Očitno je, da mnoge za-srbijo prsti in da je drobno knjižico prelahko skriti med oblačila ali v torbe. Na enem od strokovnih posvetovanj slovenskih knji- žničarjev smo spregovorili tudi o tej prolematiki, ki je zelo pereča prav za vse knjižnice po Sloveniji. Tiste, ki so že začele računalniško izposojati, so bile naravnost šokirane nad številom ukradenega gradiva. Težko razumemo, da dobijo noge knjige, ki si jih lahko ljudje izposodijo zastonj, da se kaj takega dogaja v knjižnici, da to morda počnejo ljudje, s katerimi se v naših prostorih pogostokrat srečujemo... Nekatere knjižnice razmišljajo o uvedbi magnetne nitke in varnostnega sistema, ki bi z alarmom opozorili na tiste, ki so pozabili knjigo razmagnetiti in vpisati pri knjižničarki. Seveda je to spet povezano z velikimi denarji. Dogaja se tudi, da knjiga izgine za kakšen mesec, potem pa se ponovno pojavi na polici. Takšno usodo je npr. doživel seksološki priročnik Intimni dotik z napotki za uspešno spolno udejstvovanje. Bralcu ali bralki se kljub vsemu zahvaljujemo in mu ali ji zavoljo vrnjene knjige želimo, da bi pridobljeno znanje iz naše knjige z užitkom prakticiral. Nerodno, ampak nujno se nam zdi zapisati prošnjo -KNJIGE SI PRI NAS LE IZPOSOJAJTE! V megli nad hrasti le osamljen slap dežja, kot pravljica iz pradavnine, kot šepet in molk in otožno zavijanje ranjenega psa. Pridi in mi pljuni v obraz, saj že goltam prah in bolečino, saj vem, kako je krik stoternih dni v samoti preglasil tišino. (Nataša Hribar) 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi - po svetu 9. NOVEMBRA 1995 Leta 1945 (Po spominih zapisal Milan \Vindschnurer) Letos poteka 50 let od konca druge svetovne vojne. Leto 1945 je bilo izredno težko in usodno za mnoge kraje in prebivalce po svetu. Tudi v Kamniku z okolico je bilo tako. Da ne bi spomini na tiste dni povsem utonili v pozabo, je tukaj nekaj spominov nekaterih, ki smo takrat sobivali s temi in ob teh dogodkih. Upam, da me bo še kdo v čem dopolnil, da bi bil ta čas čim bolje osvetljen in zanimiv, znimiv tudi za tiste, ki so od nas mlajši, da bi bolje razumeli dogodke in duha tega dela naše polpretekle dobe. Po izkrcanju zahodnih zaveznikov junija 1944. v Normandiji in nato po njihovem uspešnem napredovanju v Franciji, hitrem prodiranju Rusov na vzhodni fronti, težkih, a vztrajnih zmagah Angloameričanov v Italiji smo v Evropi pričakovali zaključek vojne že ob koncu 1994. leta. V zadnjih obupnih poskusih pa je, predvsem z decembrsko protiofenzivo v Ardenih, zagrizeno obrambo na Visli, na Madžarskem, na Balkanu in pod južnim robom Padske nižine, Nemcem vendarle uspelo njihov dokončni polom preložiti še za dobre tri mesece. Kamnik v prvih mesecih leta 1945 Takrat je v Kamnik prihajalo čedalje več nemškega vojaštva - zaradi umikanja njihovih čet z Balkana, Italije, pa tudi zaradi razmeroma že bližnjih frontnih črt (npr. pri Budimpešti). Vrsta barak, postavljenih med vojno, jugovzhodno v bližini spodnje železniške postaje v Kamniku, za namestitev vse vojske ni več zadostovala. Postopoma so pričeli nemški vojaki naseljevati zgradbo sedanje osnovne šole Toma Brajca. To zgradbo, v grobem je bila zgrajena tik pred vojno, so Nemci dogradili leta 1942. Od takrat je bila tam nameščena celotna kamniška osnovna, in tudi meščanska šola. Vse te učence so v 1. 1944-45 postopoma preseljevali nazaj v prostore stare ljudske šole (danes zgradba PTT na Glavnem trgu). Vsa leta med vojno je potekal ves pouk izključno v nemškem jeziku. Poučevali so učitelji in učiteljice nemške narodnosti. • Nekaj tednov pred koncem vojne so se Nemci odločili pripravljati obrambno črto in sicer najprej na obeh prelazih, na Kozjaku v Tuhinjski dolini in na Černivcu. Tja so prisilno privedli precej Kamniča-nov in okoličanov. Ti so morali, zastraženi od nekaj Nemcev, predvsem invalidov iz inženirske (vojaške) organizacije Todt, kopati obrambne (protitankovske..) jarke. Na Kozjaku so naše ljudi, poleg Nemcev stražili tudi tkim. Vlasovci, to so bili Rusi, ki naj bi se borili na nemški strani, predvsem proti komunizmu, proti Rdeči armadi. Na Kozjak so morali tudi še ne 16-letni učenci 4. razreda meščanske šole iz Kamnika. Skupaj z ostalimi so prenočevali po kozolcih in ka-ščah v vasi Crni vrh nad Kozjakom. Ob dokaj borni hrani so od tam dnevno odhajali na delo na sam prelaz. Marsikatero jutro so lahko opazovali običajno po dva do tri zelo niz-koleteče lovske bombnike. Bili so temno pobarvani in prijel se jih je vzdevek »ta črni«. To so bila letala NOV. Vedno so priletela nizko od vzhodne strani Tuhinjske doline in nadaljevala let proti vzhodu, osrednji in zahodni Sloveniji. Tam so napadala vlake in železniške naprave. Konec marca sta dve taki letali napadli spodnjo kamniško železniško postajo. V tem edinem letalskem napadu na Kamnik sta odvrgli nekaj manjših bomb.Vse so zgrešile cilj in padle na bližnje travnike in vrtove. Sicer pa je kot že leta 1944, prve mesece leta 1945 vsak dan preletelo naše kraje po nekaj sto angloameriških štirimotor-nih bombnikov. Bombardirali so vojaške in industrijske cilje na današnjem avstrijskem in južnonemškem ozemlju, vendar nikdar Kamnika, tako da odlični med vojno v živo skalo vsekani zaklonišči pod Malim in Starim gradom v glavnem nista bili uporabljani. Preleti zavezniških letal so se začeli že ob sedmi, osmi uri zjutraj in trajali z daljšimi ali krajšimi presledki, vse do zgodnjih popoldanskih ur, seveda če je bilo vreme ugodno za letenje. Med letalskimi alarmi, naznanjenimi s sirenami, ni bilo dovoljeno hoditi ali voziti se po mestu. Šole so, ravno zaradi nenehnih zgodnjih alarmov, pričenjale s poukom že ob 7. uri zjutraj. Največkrat pa so morali pouk, običajno na veliko veselje šolarjev, že po kratkem času prekiniti in mladino poslati domov. Morali bi sicer iti v bližnje zaklonišče, toda malokdo se je ravnal po tem navodilu. Med letalskimi alarmi so morali biti kamniški gasilci vedno v stanju pripravljenosti. Z njihovo gasilsko opremo so pohiteli na obrobje mesta, običajno poleg gostišča Pod Skalco v zavetju Starega gradu. O tem, kako zelo na kolenih je bila Nemčija v aprilu 1945, priča naslednji dogodek. Nekega zgodnjega aprilskega jutra je nad Menino planino ob spremljavi nekaj dvotrupih lovskih letal, zakrožilo angloa-meriško transportno letalo. S padali je pričelo partizanom odmetavati različen material. Nemški stražarji, ki so ravno takrat v koloni vodili naše prisilne delavce na prelaz Kozjak, so to oskrbovalno akcijo le nemočno opazovali. Našim ljudem so le ukazali, naj zaradi varnosti poležejo ob rob kolovoza. To so storili le redki, saj je bila bojazen, sodeč po dotedanjih izkušnjah, glede verjetnosti napada zavezniških letal na kamniškem področju skorajda odveč. Kamnik pred osvoboditvijo Kljub popolni nemški informacijski blokadi oz. kljub zavajajočemu poročanju nemškega tiska in radia (kar je bilo značilno za celo medvojno obdobje) smo bili z dogodki dokaj na tekočem. S tajnim, sicer z nemške strani radijsko zelo motenim poslušanjem angleških in ameriških radijskih postaj BBC London in Glas Amerike, se je tistim redkim, ki so še imeli radijski sprejemnik (Nemci so jih namreč skoraj vsem našim ljudem zaplenili), nekako uspelo informirati o najnovejšem dogajanju na bojiščih.Te novice so se dokaj hitro širile med ljudmi, ki so si zaupali. Poslušanje radijskih poročil Nemcem sovražnih radijskih postaj je bilo seveda najstrožje prepovedano. Tistega, ki so Nemci zasačili med poslušanjem, so takoj zaprli in ga običajno poslali v koncentracijsko taborišče, kar je bilo takrat kot smrtna obsodba. O skorajšnjem koncu nemškega rajha so npr. izvedeli tudi prisilni delavci na Kozjaku. Na podlagi teh novic je nato nekaj dni pred 8. majem del naših ljudi, pobegnil proti domu. Za njimi so Nemci poslali vojake generala Vlasova.Ti so pobegle prestregli in jih pripeljali nazaj na Črni vrh, vendar le za nekaj dni. 9. maja zjutraj so se vsi taboriščniki na Kozjaku zbudili svobodni. Noč je vzela vse Nemce in tudi rusko-nem- ške vojake. Iz samega Kamnika se je nemška vojska pobrala že prej. Naslednjega dne so odšli še redki posamezniki, največ z vlakom ob 14. uri, tudi nemški civilisti z družinami. To so bili razni uslužbenci z okraja, občinskega urada, kamniškega urada koroškega deželnega sveta (Landratsamta) , tudi učitelji idr. S tem je ostal Kamnik brez oblasti. Da ne bi prišlo do morebitnih kraj in pustošenja pisarn ali drugih prostorov, so se na hitro zbrali kamniški gasilci. Ti so pri vseh teh objektih postavili straže in hkrati pričeli v starem gasilskem domu (danes pokrita tržnica) zbirati ter shranjevati, zapuščeno nemško orožje. VeČino so ga pripeljali iz kletnih prostorov sedanjega samskega doma na Cankarjevi ulici. Takrat je to bila zgradba sedeža okraja Kamnik. Ta zgradba, še 1.1941 last Sokolov, je vsa predvojna leta nedograjena (do 3. faze) samevala. Med vojno so jo Nemci, seveda z davki naših ljudi, dogradili. Tudi skupina prejšnjih članov t.im. Selbstschutza (samoobrambe) je gasilcem ponudila in tudi izročila kar lepo količino orožja. V Selbstschutz, v nekakšno oboroženo nemško polvo-jaško organizacijo (službeno so morali nositi nemške uniforme črne barve, enake so prejeli tudi člani kamniške godbe na pihala), so bili prisilno vključeni naši ljudje, Slovenci, in so stanovali v glavnem doma. Lahko bi jo, seveda ne povsem, primerjali z nekakšno teritorialno obrambo pri nas pred letom 1990. Zaradi tega zbiranja orožja pa so se verjetno čutili ogroženi kamniški domobranci, ki so še vztrajali v samostanu in domu v Mekinjah. Ti so 7. maja ob 20. uri s pomočjo domobrancev iz ostalih okoliških postojank Komende, Vodic..., skupaj jih je bilo kakih 110, obkolili gasilski dom v Kamniku in hitro razorožili majhno ter nepripravljeno stražo gasilcev. Odpeljali so vse orožje in ga nato v Mekinjah uničili. Med to akcijo pri gasilskem domu so bili lažje ranjeni tudi trije gasilci: Anton Jeglič st., Jože«Berlec st. in Roman Nerima. Ker so se v smeri proti Staretovemu dvorcu (danes OŠ 27. julija) umikali nekoliko prepočasi, je za njimi pričel streljati nek domobranec. Streljal je sicer v tla, vendarle so nekatere odbite krogle našle svoj cilj. Vsi trije so morali takoj po zdravniško pomoč k dr. Puclju na Glavni trg. Istočasno z napadom na gasilski dom so domobranci obkolili ves Kamnik. Na križišču na Glavnem trgu, takrat še poimenovanem po Adolfu Hitlerju, so postavili strojnico. Po ulicah so streljali v sleherno odprto okno. Naslednji dan, 8. maja, je tudi večina domobrancev, nastanjenih v Mekinjah (nekateri so odšli na svoje bližnje domove), zapustila Kamnik. Po mestu so prebivalci že razobeseili številne jugoslovanske zastave. Te so bodisi poiskali v svojih skrivališčih še izpred vojne ali jih na hitro sešili sami, seveda ob veliki iznajdljivosti, kako priti do blaga. V te zastave, zlasti tiste, ki so bile že opremljene z rdečo zvezdo, so odhajajoči domobranci jezno streljali. S streli so razcefrali zastavo Sovjetske zveze. Ta je visela na Glavnem trgu, skupaj z zastavama Jugoslavije in Združenih držav Amerike (slednja skorajda ni bila poškodovana). Pri izhodu iz Kamnika sta bila ranjena dva domobranca. Iz tovarne Titan je nekdo streljal nanje. Seveda so odgovorili z ognjem, vendar niso zadeli nikogar. Tako je bil Kamnik z okolico 8. maja pozno popoldne prost vseh nemških in domobranskih sil. (se nadaljuje) Do kdaj še - nasilje brez odgovorov?! Vsak dan, na vsakem koraku čutim, da je med ljudmi vse več nasilja.Tistega malega, skoraj neopaznega in tako »nedolžno« škodljivga, da ga ljudje, ki bi ga morali zatreti že v kali, hote ali nehote prezrejo. Tako omembe malo vredno je, da ni, da bi se človek trudil okoli njega in zapravljal svoj dragoceni delovni čas, namenjen pomembnejšim nalogam! Če nanj opozoriš ali celo prosiš za posredovanje, ti brž pripišejo človeško sitnobo in domišljijo iz krvave kriminalke, kjer na koncu v krvi obleži nedolžno bitje. Pa ni potrebno daleč v svet, da bi človek to spoznal. Dovolj je, da se ozreš po kamniških ulicah in njeni bližnji okolici. Pločevinasto nasilje v naročju mesta Odloki o prometnem režimu v mestu so zato, da se spoštujejo, ne glede na to, ali so dobri ali slabi! Z zaprtjem Šutne se je vsa pločevinasta nesnaga preselila višje, v Samčev predor, ne da bi jo kdorkoli preganjal. Kamniška policija se z nasiljem pločevinastih spak ni dovolj resno in odločno spoprijela niti prej niti zdaj. Njena »človeku« naklonjena miselnost ni namenjena prebivalcem in obiskovalcem mesta, da bi varno zadihali na pločnikih, pač pa »nesrečnim« lastnikom avtomobilov, ki so jim organizirana parkirišča predaleč, preveč od rok... Pa je takšnih in podobnih kršiteljev na vsakem koraku toliko, da na koncu obupaš in daš prav Policiji, ki dela za »narodov blagor« tistih, ki jih je vsak dan več - nasilnežev! Človeško nasilje v dolini Bistričice Dokaz o tem, da kamniška policija ne posega rada v zadeve, ki naj bi jih sprti sosedje rešili sami med seboj, je v strahu in upanju razodeta stiska prebivalcev v Bi-stričici, s hišno številko 2l/a. Nič-kolikokrat so že prosili kamniške policiste za pomoč pred glasnimi ali prikritimi grožnjami soseda. Čeprav so ob iskanju pomoči pri komandirju in pomočniku komandirja kamniške policije dobili dobrohoten in obetajoč nasvet, naj pokličejo na policijsko postajo tisti trenutek, ko grožnje letijo med sprtima domačijama, so bili, potem ko so tako ravnali, deležni z druge strani telefonske žice dvomljivega prizvoka, če je posredovanje policistov res nujno potrebno?! Četudi posredujejo, je to največkrat (pre)pozno, zato vsega naveličani policisti obljubljajo, da bodo pri naslednjem posredovanju odpeljali kar oba: domnevnega kršitelja in prijavitelja! Medtem pa človek, ki grozi, mirno grabi listje na domačem travniku ob prislonjeni puški na bližnjem drevesu! Ali kar tako iz ljubega veselja ali iz lovske strasti?! Ali ne morda zato, da sosedom jasno dokazuje, kdo je tu gospodar?! Zakaj tudi ne, saj Policija tako ali tako ne ukrepa, dokler nima trdnih dokazov in tujih prič! Po njeni policijsko »človeku« naklonjeni miselnosti je tudi ta izpoved samo plod domišljije ljudi, ki jo kličejo na pomoč. Da se med sprtima sosedoma zares nekaj zloveščega dogaja, ji ni dovolj trden dokaz - s cementom zalit vodni propust ob cesti, zaradi katerega hišo in njemu osovraženega soseda voda ogroža že ob prvem večjem dežju. To pač ni njen problem! Kot ni njen problem pomagati prestrašenemu sedemletnemu otroku, ki se je skril v strugo Bistričice pred grozečim sosedom in tam ostal v varnem zavetju grmičevja, dokler ga odrasli niso rešili iz jeklenega objema strahu, večjega in hujšega od mrzlega potoka?! Ko gre za otrokovo življenje, so pooblastila družbe, v njenem imenu Policije in socialne službe, neomejena! In konec koncev, kdo bo dečka s kmetije, od koder prihajajo grožnje, obvaroval pred zastrupljanjem s sovraštvom in nasiljem odraslih?! Njegova vožnja s kolesom po sosedovi koruzi je za zdaj zanj le nedolžna igra... A iz majhnega nasilja raste veliko, mar ne?! O (ne)vmevašanju v tuje zadeve... Neprijetno in groteskno žalostno je prebiranje zadnjih novic iz domačih (in stran/j/skih) logov. Preveč so prepletena z dejanji policistov, ki jim niso v čast. Verjamem, da so mladostno vihrave besede, ki so švrkale po kamniških policistih, v preneka-terem bralcu izvabljale posmeh. Ne vem zakaj, a v meni ne! Nihče, ki je do življenja in varnosti sebe in bližnjih odgovoren, se neprijetnim dogodkom, ki so se pripetili drugim, ne more smejati. Ob krvavem davku, ki ga je od kamniškega občestva že zahtevala tako razvpita, na novo tlakovana ulica, me navdaja srh. Še posebej zato, ker se je po zapisu sestre nesrečne žrtve, krvava drama odvijala ob prisotnosti množice ljudi in celo policista. Ne le po službeni, tudi po človeški dolžnosti bi se morali postaviti v bran življenju.Tako obupno srhljive so tudi besede nesrečne matere, ki jih je svojemu mrtvemu sinu položila v grob. Kako, da se kamniška policija ni odločno ogradila od tragičnega dogodka, zapisanega v časopisih?! Še o »človeku« naklonjeni policiji Nič nimam proti Policiji, ki si želi nadeti obraz človeku naklonjene policije. A le na pravem kraju in v pravem trenutku! Naj bo to vsakokrat tam, kjer je njihova "prisotnost potrebna. Preventivno, ko je potrebno nadzorovati spoštovanje in upoštevanje predpisanih norm civilne in pravne države. »Kurativno« pri poseganju v konfliktne in kriminalne zadeve, da bi se končale s čim manj človeškega davka. V obeh primerih je možnosti za ohranjanje človeških vrednot dovolj! Ne pričakujemo pa njihove »človeku« naklonjene miselnosti v presoji in ravnanju, ali je neka norma razumna, ali je neka sodba sodišča izvršljiva! O tem so odločali in presojali v imenu zaščite resnice, pravice in varnosti drugi ljudje, ki so zato pooblaščeni! V posmeh mojemu zapisu le še to: Ob dnevu mrtvih so bili na kamniških Žalah kar štirje policisti. Sam Bog ve, čemu?! Če jih je skrbel nered, bi bilo bolje, da bi varnost na tistem kosu zemlje zaupali komunalnim nadzornikom, sami pa bi odšli na ceste. Tam se pobira krvni davek. Ko sem se zvečer vračala domov, sem na kamniški obvoznici, dolgi komaj dva kilometra, naštela sedem mest, kjer so mrtvim v spomin gorele svečke. K temu ni kaj dodati, mar ne?! Ali pa morda, da izgovor, kako so bili z delom na omenjeni dan (pre)obremenjeni, izvablja le grenko misel, da jih je prav tisti trenutek, nekdo osamljen in ogrožen zaman pričakoval?! IVANA SKAMEN Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... Petek, 10. novembra, ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Eugene lonesco: GREMO V GLEDALIŠČE Gledališka predstava - vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota, 11. novembra, ob 19. uri Župnijska cerkev Komenda FESTIVAL MUŠICA AETERNA Koncert iz cikla Glavarjevi orgelski večeri: Ada HOLCAR, flavta, Marija HOLCAR, orgle, Samo VREMŠAK, bariton. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Nedelja, 19. novembra, ob 15. uri Cerkev Sv. Ane v Tunjicah SOZVOČJA: KONCERT TUNJIŠKEGA OKTETA ob 10-letnici delovanja Jubilejni koncert boste lahko podprli s prostovoljnimi prispevki, ki bodo namenjeni obnovi pročelja cerkve Sv. Ane. Torek, 21. novembra, ob 19. ure Razstavišče Veronika, Kamnik POTOPISNO PREDAVANJE: JUŽNA AMERIKA (Peru, Andi) Predavanje z diapozitivi nam bo pripravil Klemen MALI. Vstop prost! Sreda, 22. novembra, bo 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik PREDAVANJE: REFORMACIJA NA KAMNIŠKEM Predaval bo g. Mihael Kuzmič. Vstop prost! Petek, 24. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik PREDSTAVITEV KNJIGE SILVA TERŠKA: ISKANJA Vstop prost! Sobota, 25. novembra, ob 20.30 Kulturni dom Srednja vas SOZVOČJA: KONCERT MEPZ MAVRICA Srednja vas ob 5. obletnici delovanja zbora v mešani zasedbi Zborovodja: Lojze Kolar VABLJENI! 9. NOVEMBRA 1995 pogledi - po svetu KAMNIŠKI OBČAN 9 Razprodaja slovenščine pa se še kar naprej „vrši" Oktober je s stališča slovenstva gotovo zaznamovalo več dogodkov: zahteva po uvedbi referenduma za ponovno presojo pridobljenih državljanstev, dan reformacije, zborovanje slavistov, Borštnikovo srečanje gle-dališčnikov itd. Za Kamnik pa je gotovo pomembno, da je občinski svet sprejel osnutek odloka, po katerem naj bi se kot občinski praznik praznoval 29. marec, dan rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra. Na vse te dogodke imamo različne poglede. Nesporno pa je njihovo skupno jedro: slovenski jezik. Zaradi njega nam reformacija ali protestantizem pomeni mnogo več kot versko gibanje: protestantsko načelo, naj vsakdo bere Sveto pismo v svojem jeziku, nam je dalo temelje knjižnega jezika. Zato se sprašujemo, ali je bila delitev državljanstev res v skladu s slovenskim dostojanstvom ali pa je bil cilj drugačen. Zaradi Maistra je Maribor z okolico ostal slovenski, zaradi politikov pa smo izgubili kar lep del narodnostnega ozemlja. Vsi ti dogodki v večini Slovencev vzbujajo zavest pripadnosti narodni skupnosti, ki jo povezujejo skupna zgodovina, volja po skupnem življenju in jezik. Težko bi dobili Slovenca, ki bi načelno temu nasprotoval ali ne zagovarjal slovenske samostojnosti, praktično pa je podoba drugačna. Zakaj? Zaradi lagodnosti, neznanja, prevelike strpnosti? V novih gospodarskih razmerah je boj za kupce, odjemalce, naročnike itd. zelo močan. Odražajo ga tudi reklamna besedila, ki so Slovenijo dobesedno preplavila. Ta pa kažejo včasih popolno neznanje slovenščine, celo omalovaževanje. Kaj pa mi? Zelo velikokrat nič. Nimamo časa? Bo slovenščino zaščitil kdo drug? Samo naša brezbrižnost omogoča poslovni uspeh podjetnikom, ki nam ponujajo takole slovenščino: Italline, podjetje za uvoz, izvoz, trgovino in transport, Kamnik, Trg talcev 34/c, na reklamnih besedilih sporoča,da »...se ponovno vrši prodaja italijanske obutve...«. Slovenci menda prodajamo obutev. Glagol vršiti je nepotrebna izposojenka. Od kod je prišla, vemo. (Mimogrede: tudi ime Italline je res »prav« slovensko!) Tudi od kod izvira slovenščina podjetja Prolat (kako lepo »slovensko« ime!) iz Trebnjega, je jasno. To Slovenkam predstavlja tablete Calcia takole: »Kalcij, je skupaj z vitamini (...) in žele-zom v uravnoteženi kombinaciji, ki pomaga pri preprečevanju nastanka osteoporoze. Še posebno se priporoča ienskam po 35. letu starost, mosečnicam in dojiljam ter v slučajih splavitve iz kateregakoli razloga. (...) Hraniti izven dosega otrok (...) Rok uporabnosti označen na embalaži.« Naj kot vzorec naše prevelike strpnosti do jezikovnega neznanja navedem še del besedila iz reklamne knjižice, ki predstavlja Schellerjevo kozmetiko: »Za lekarnar-Schellerjevo kozmetiko se dodajajo le izbrane kvalitete iz prve predelave, npr. hladno stisnjene. Voski, maščobe in olja se ne obdelujejo niti ne pridejo v stik z nobenimi kemično sintetičnimi sredstvi. Kvalitete dodatkov, ki nastanejo pri drugem stiskanju, niso dovoljene.« In še: »Koto varuje in jo temeljito v porah očisti umazanije in loja. Kumarica, poznana kot dobavitelj vlage, pripomore, da je koža nežna in sveža.« MARJETA HUMAR V gorah pod južnim nebom (4) Predavanje v Matični knjižnici Kamnik Spoznavanje sebe Verjetno je marsikdo že slišal za izraze »osebna rast«, »osebno delo«, »delo na sebi« in podobno. TUdi ob brskanju po policah v knjižnicah in knjigarnah je mogoče naleteti na knjige s to tematiko. Napisane so v strogo znanstvenem, popularno psihološkem ali pa ezoteričnem slogu, temu pa ustrezata tudi vsebina in metoda. Čeprav nudijo različne teorije ali doktrine o človeški naravi, pa jim je skupno to, da ponujajo bralcu možnost spoznati kaj novega o samem sebi. Ali poznam dovolj samega sebe? Bi si želel, želela več? Ali sem s seboj zadovoljna, zadovoljen? Mi kaj na sebi ni všeč? Ali bi želela, želel kaj spremeniti? Ali je to mogoče? Ali bi želela, želel, da bi bili moji odnosi z drugimi drugačni? Poti do teh ciljev so različne. Lahko poskusim s knjigo sama, sam, lahko se priključim skupini s podobnimi cilji ali pa se odločim za pogovor s svetovalcem. Gestalt in transakcijska analiza sta dve izmed teorij, ki sta se razvili v zadnjih nekaj desetletjih. Vsaka ima tudi svojo metodo in tehnike, ki se uporabljajo na različnih področjih: psihoterapija, svetovanje, vzgoja in izobraževanje ter organizacija, upravljanje. Ker tisti, ki uporabljajo enega od obeh pristopov ugotavljajo njuno učinkovitost, se nam postavlja vprašanje o uporabnosti tudi v vsakdanjem življenju. To bom poskušal prikazati v predavanju, ki bo v torek, 21. novembra, ob 19. uri v Matični knjižnici Kamnik. Kdor pa ne utegne, pa ga ali jo vse to zanima, lahko pokliče na telefon 817-227. mag. RUDI KOTNIK Posebna ponudba: JEANS CLUB jeans. oblačila za prosti čas modne tkanine, pozamenterija Kavbojke za hladnejše dni (deftin) in hlače model gatsby-v več barvah Zelo kvalitetni termovelurji in volneni velurji iz uvoza Fužine 6.Kamnik tP 83Z-99H BOGATA PONUDBA ZMERNE CENE, 9.00-1 IDO in 15.30-1tM soboto 9.00-13.00 PLAČILO NA VEČ OBROKOV TU ni nikogar nič sram karkoli delati. Lepo oblečeni gospodje s pisalnimi stroji na ulicah pišejo nepismenim Indijancem vse, kar potrebujejo. Nihče ni socialni problem države, ampak svoj. Cu-sco je potresno nemirno mesto. TUdi nas je v hotelu St. Balas krepko potreslo. Čeprav prestrašeni, smo se potem režali, ker se mi je od potresnega guncanja podrla postelja in pristal sem na tleh. Bogati vtisov smo se odpeljali Avtor v Andih proti gori Machu Picchu. Iz Cusca se vlak po edinstvenem cik-cak sistemu vzpenja strmo navzgor do višine okrog 3600 m, potem pa se spusti v globoko, težko prehodno dolino k divji reki Urubamba, ki se nekje v brazilskihpragozdovih zliva v Amazonko. Štiri ure smo lahko opazovali divji svet nad globokim kanjonom in Indijance, ki so bogsigavedi odkod prišli na postaje in proseče ponujali svoje izdelke. TU smo se prvič srečali s skrito domovino nekdanjih Inkov, v katero so že davno prišli pred nasilnimi Španci. Zrak v kanjonu je bil vlažen in trohnoben. Po mrzlih dneh na pettisočakih neprijeten. Iz te, takrat neprehodne doline, je na goro Machu Picchu, vodila skrita inkovska pot, dolga tri dni. Španci je niso nikdar odkrili, zato so Inki na gori mirno in dostojanstveno živeli do izu-mrlosti. Prijazne Indijanke, z večnim otročjim svežnjem na hrbtu, so povsod poceni prodajale kruhove izdelke, ocvrto meso in južno sadje. Nismo se upali usmiliti prosečih oči, imeli smo že preveč grenkih prebavnih izkušenj. Povzpeli smo se na sedlo do nekdanjega naselja Inkov, med gorama Machu Picchu - Velika gora in Huavna Picchu - Mlada gora. Obstal sem na razglednem mestu in strmel v slikovite ruševine skrivnostnega inkovskega mesta, ki ga je leta 1911 odkril ameriški raziskovalec Bingham.z veliko pomočjo domačih Indijan- cev. Tedaj so bile ruševine zaraščene s tropskim pragozdom in z velikim naporom so prišli do skrite »akropole rdeče rase«. Našega vodiča smo pozorno poslušali in seveda verjeli njegovim pripovedim. »Ko so Inki prišli sem na to goro...« Naselje na gori Machu Picchu so brez dvoma gradili ljudje z golimi rokami iz bližnjega kamenja in lesa. Menda so ogromne skale cepili tako, da so v razpoke zabijali tropski les, posekan takrat, ko je vseboval najmanj sokov, potem pa so ga zalivali z vodo, da se je napel in razklal skalo. Obstoječe ruševine so občudovanja vredne tudi zaradi znanja gradbene tehnike Inkov. Skoraj milimetersko natančno so oblikovali skale in polagali eno vrh druge. Verovali so v štiri božanstva: Majna koča, najvišje božanstvo, v božanstvo Puma, Kondorja in Kače. Tem božanstvom so v mestu postavili templje, ki so še vidni. V templju kondorja so sodili grešnikom. Legenda pravi, da so bile v prostoru pod obsojencem pume in kače, modri sodniki pa so krivdo obsojenca ocenjevali po njegovem obnašanju in izražanju strahu. Posebnega znanstvenega pomena je bil tempelj - observatorij. Granitni kvader še danes stoji v njem tako, da so s pomočjo njegovih oglov ter senc in okoliških vrhov točno določali strani neba in letne čase, v templju sonca pa dnevni čas. Zanimivo, da mesto ni imelo obrambnih stolpov. Kdaj je mesto nastalo, ni znano in domnev je veliko. Leži na višini okrog 2400 m. Na vseh straneh so prepadne strmine, poraščene s tropskim rastjem. Ena od domnev je, da je bilo tu že pred Inki zatočišče nekega kraljestva. Inki naj bi se prišli od jezera Ti-tikaka, ustanovili mesto Cusco in zavojevali ves imperij prapredni-kov. Okrog naselja so še ohranjene terase, kjer so Inki imeli zelenjavne in svetlične grede. Kakorkoli, ostanki naselja so priča visoke kulture nekega ljudstva, ki je tu živelo in je še vedno skrivnost sedanje znanosti. V njem naj bi živelo okrog deset tisoč ljudi. Na dan našega obiska je bilo jasno in tropsko vroče. Simpatični Indijanec-je s ponosom govoril o svojih prednikih. Razumljivo. Zdaj živi od njihove zgodovine. Ko sem zapuščal goro resnice in bajeslovja, sem bil delček inkovskega ljudstva, ki je prav tako • nekoč zapuščalo to svoje skrivnostno domovanje, danes enega od pomnikov čuda sveta. Začu- TELEVIZIJSKO SNEMANJE ODDAJE NOVOLETNI VIDEOMEH SOBOTA, 23. DECEMBRA OB 19. URI ŠPORTNA DVORANA KAMNIK NASTOPAJO: *SLAKI »ČUKI *ALFI NIPIČ IN NJEGOVI "ALPSKI KVINTET »ANS. FRANCA MIHELIČA *IGOR IN ZLATI ZVOKI »ANSAMBEL NAGELJ »PTUJSKIH 5 »FRANC KOMPARE »ANSAMBEL VINKA CVER-LETA »NATAŠA MIHELIČ * VLADO CVERLE scenarist in voditelj: BORIS KOPITAR Po snemanju bo VELIKO PREDSILVESTROVANJE z ansamblom POLJANSKI. Bogate nagradne igre bo pripravil NK Flok iz Komende. VSTOPNICE BODO NA VOLJO KMALU NA OBIČAJNIH PRODAJNIH MESTIH. Rezervirajte si čimprej svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji! til sem, da so ruševine zaživele. V duhu sem vide! rodove pradavnih prednikov, množice Indijancev, kako obdelujejo kamnite bloke, gradijo, živijo in umirajo. Ostanki mesta bodo neskončen čas tu in vsakemu obiskovalcu pustili nepozabne vtise. Z Marjanom sva še stikala po naselju, poslušala cvrčanje škržatov, iz doline Urubamba pa je pihala vlažna sapa tropskega pragozda. Sćdeva na granitni balvan in se prepustiva blodnji razmišljanj o minulih tisočletjih, ki v tem izumrlem mestu ohranjajo večne sledi nekega ljudstva iz davne preteklosti. Na svidenje, skrivnostno mesto. Divji kanjon Urubamba je bil že v globoki senci stebrastih vrhov, ko smo vstopali v obtol-čeni vagon. Očitno vlak ni vsem Indijancem enako prijazen, zato ga kamenjajo. V vagonu nas je bilo sedem narodnosti in temperamentni Kostoričani so nas kmalu vse združili v eno pevsko društvo. Potem smo peli v štirih jezikih, glasno, veselo, preveč lepo pa najbrž ne. V mesečini je vlak vijugal po samotnih pampah, na izsušenih travah pa so v hladnem večeru ležale črede živine, v daljavi smo že slutili večno mesto Indijancev Cusco, v katerem smo potem še dva dni, kot »kranjska naveza« štirih mušketirjev, spoznavali njegovo veTiko preteklost. In končno, pred nami je bilo ponovno dolgo potovanje v mesto Puno ob jezeru Titikaka. Dvanajst ur smo iz vlaka opazovali neskončna prostranstva pašnikov po štiri tisoč metrov visokem andskem višavju. To je edinstvena lepota sveta, po katerem se pasejo velike črede govedi, lam in alpak. Razen trave tu ne raste nič. Samotni domovi Indijancev so iz kamenja. Živijo revno, le hrane, mesa imajo dovolj. Hladno je, ker je zima, snega pa ni in paša je ta čas slaba. Tem ljudem sem zavidal le bivanje v tem lepem gorskem paradižu, načina življenja pa ne. Oni so zadovoljni, ker imajo svojo, čeprav drugačno srečo. CENE GRIUC (se nadaljuje) Topla odeja cvetja ne more ogreti mrzlega groba . Te lepe misli, ki sem jih nekoč prebrala, so tudi letos oživele v mojem srcu ob pogledu na prelepe preproge rezanega cvetja, s katerimi so ljudje odeli grobove svojih mrtvih svojcev. Ne vem, zakaj se mi ob tem vsiljujejo misli, da bi bilo takšne pozornosti do mrtvih lahko manj, če bi se v času njihovega življenja bolj potrudili in jim podarili več hvaležnosti, dobrote, razumevanja in ljubezni. Mar ne govori skozi to pretirano radodar-nost in hvaležnost kitajski pregovor: »Mrtvi, ki jih najtežje pozabljamo, so tisti, ki smo jih največkrat pozabljali!« Pa s temi besedami ne želim nikogar prizadeti. Le rož, teh živih in prelepih, ki so nam na voljo, ko rastejo in živijo, bi lahkp bilo manj na grobovih. Kajti vzeli smo jim življenje, da bi z njimi obudili spomin na mrtve. Ljubezen bi bila bolj iskrena in čista, če bi bili z darovanjem rož bolj skromni in radodarnejši z ljubeznijo, ki cvete v srcu. Najlepša pa bo naša ljubezen, če jo bomo podarjali živim, mrtve pa odeli v lepe zimzelene ali rože, ki bodo na grobu rastle in zelenele več kot le nekaj dni v letu. IVANA SKAMEN Tudi letošnje praznične decembrske dneve bo mnogim od Vas popestrila tradicionalna prireditev VERONIKIN GALA PLES na Dan slovenske samostojnosti, v torek, 26. decembra '95 v Športni dvorani v Kamniku. Plesnim korakom bo ritme od dunajskih valčkov do glasbe Glenna Millerja in številnih drugih avtorjev odmerjal REVIJSKI ORKESTER RTV SLOVENIJA »LIGHT SUMMER ORCHESTRA« pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. V programu bodo sodelovali eminentni gostje, solisti, pevci in instrumentalisti, plesne skupine, izdelovalci tekstila prestižnih znamk z modno revijo itd... K primernemu vzdušju na gala prireditvi bosta pripomogli tudi odlična kulinarična ponudba in izboren asortiman pijač. Udeležba bo mogoča Izključno ob mizah (za 4, 6, 8, 10...) ter obvezno VEČERJO - GALA MENUJEM: - šampanjec, juice - božični hladni narezek (šunka zvitki, vvoldarf solata, ocvrta morska riba, tatar omaka) - domača juha z zdrobovimi in vraničnimi žličniki - puranovi medaljoni z gobami - pečena mlada svinina - loparnica - radič s fižolom - steklenica šampanjca (4 osebe) - butik novoletnih sladic - čajno pecivo - jutranja golaževa juha ' VREDNI STE IZJEMNEGA DOŽIVETJA! Rezervacija vstopnic, pojasnila In dodatne Informacije". ZKO (Razstavišče Veronika), Japljeva 2, tel.: 831-612, 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo 9. NOVEMBRA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Aip - XLI Petkove njive Zelene ravnice pod Babo (Lučko brano, 2244 m), Ojstrico (2350 m) in Lučkim dedcem (2023 m), nmv 1700 m. Nekoč v davnini je prišlo do preloma ali vdora na črti Robanov kot - KamniSka Bela. Da so pri tem nastopale ogromne sile, dokazujejo močno nagubani skladi kamnine, ki jih lahko vidimo nad potjo s planine Molička peč, v delu stene Lučkega dedca, v grapi nad Petkovimi njivami in še tudi drugje. V najvišjem delu tega preloma so nastale globoke kotanje: od planine Molička peč čez vdornino Korošice do Petkovih njiv. Ledenik je te kotanje poglobil, ko pa je izginil, so lahko nastala ledeniška jezerca, ki pa so počasi pretočila ali pa jih je zasul grušč. To zasipanje je moralo biti posebno izrazito na južni strani Ojstrice (Korošica), kjer je nastal velik kotel s skoraj ravnim dnom in pa v kotanjah v jugozahodnem pobočju Ojstrice in južnem pobočju Babe (Lučke brane) in v dnu kotanje, med Planjavo, Babo, Lučkim dedcem in Vršiči. Tako so nastale izravnave z dokaj ravnim dnom, ki jih je počasi prerasla trava, ki se od daleč vidijo kot zelena jezerca. Najmanjša imajo nekaj deset metrov premera, največja Korošica pa nekaj sto metrov. Petkove njive, nekateri jih imenujejo tudi Petkova njiva, so dolge približno 500 m in široke približno 200 m. Na teh travnih zelenicah so pasli že zelo dolgo časa, kar dokazujejo zapisi pašnih planin iz 15. stoletja in tudi ostanki keramike iz 16. stoletja, najdeni v majhni zijalki pod Lepo glavo (1765 m - Vožanska griča) leta 1964. Včasih so pasli veliko več kot dandanes, ko se po teh zelenicah in na planoti Vršičev pase dobra desetina krav. Sedaj pa je v pobočjih pod Vršiči, vse do samih Petkovih njiv, precej velika naselbina svizcev, ki so se tu ponovno naselili šele v osemdesetih letih tega stoletja. Ta naselbina se širi, tako da so bili svizci opaženi tudi v ju- žnih, travnatih pobočjih Babe in Ojstrice. Če smo zelo tiho in piha ugoden veter, nam bo mogoče uspelo videti njihovega stražarja, drugače pa bo prediren žvižg povedal, da nas je on prej opazil. Če gremo s Petkovih njiv proti severo-severovzhodu po grapi, po kateri se med dežjem stekajo vode z jugozahodnih pobočij Ojstrice, bomo lahko videli še kaj zanimivega. Najprej kamnine.Po-javljajo se sivi apnenec, vengen-ski skrilavci, vmes je pa tudi nekaj kamnin vulkanskega izvora. To je predvsem vulkanski pepel, ki ga je še posebej veliko v kotanji na vzhodni strani Sedelca (1900 m) in je izrazito zelene barve (pietra verde). Nekateri skladi so močno nagubani, kar priča o delovanju tektonskih sil v preteklosti. Različne kamnine niso značilne samo za Petkove njive, ampak za celotno tektonsko razpoko od Moličke peči naprej čez Korošico do Petkovih njiv. Če sledimo grapi še navzgor do sotočja in nato zavijemo po levem (orografsko desnem) kraku, kmalu pridemo na označeno pot. Z nje se lepo vidi manjši mostič. Voda je namreč izdolbla svojo strugo čez visok kamnit prag. Pri tem ji je olajšala delo razpoka, lahko pa tudi jama, ki pa je bila različno velika. Kjer je bila večja, je deber globja, drugod pa plitvejša. Tudi kamnina ni bila povsod enako odporna in nastali so mostiči, okna. Prvi, najnižji, je najmanjši. Debel je komaj pol metra in premoščuje slab meter široko sotesko. Od loka do dna je več kot 3 metre. Drugi mostič je samo zagozden kamen. Zato pa je naslednji most precej večji. Stene soteske so pod njim narazen dobre 3 metre, obok je debel 3 do 4 metre in se boči 5 do 6 metrov nad dnom. Širok je tudi slabe 3 metre. Nekaj metrov nad njim je še en most.Tudi taje širok približno 3 metre, vendar premoščuje sotesko, ki je tu široka manj kot meter in se nato še zožuje, da se konča v luknji. Je pa soteska tudi v višini mosta že tako ozka, da pri močnih nalivih zgornja odprtina ne more požreti vse vode in ta nato teče kar čez most. DOSTOP: Najenostavnejši dostop je od Kocbekovega doma na Korošici. Najprej gremo okoli 200 m po označeni poti, ki vodi na Planjavo, nato zavijemo levo. Med rušjem in čez zelenice se spustimo skupaj 100 višinskih metrov in že smo na Petkovih njivah. Za ta dostop poseben vodnik skorajda ni potreben, če se le znamo malo orientirati. Od Kocbekovega doma četrt ure. Druga možnost je pot iz Kamniške Bele čez Sraj peske. V tem primeru imejmo s seboj pri- mernega vodnika (C), ker pot ni ne označena ne nadelana in ponekod zahtevna. Ta dostop običajno uporabljajo alpinisti, ki gredo plezat v Vežico in Vršiče in nato prenočujejo na Korošici. Iz Kamniške Bele dobre 4 ure. TUdi grapa s Petkovih njiv do poti ni težko prehodna. Dostop čisto do mostov pa je zelo težaven in zahteva obvladanje plezanja četrte stopnje ali pa spuščanja po vrvi. Zato je tu močno priporočljivo spremstvo ustreznega vodnika (GV). Dostop do prvega mostu pa ni preveč zahteven. Pod ta most pridemo lahko s Petkovih njiv po strugi hudournika, grapi ali pa od Kocbekovega doma, od koder sledimo označeni poti za Planjavo ali Kamniško sedlo do njene najnižje točke. Predno se pot začne vzpenjati, desno po grapi navzgor približno 50 metrov pod mostič. Od doma dobrih 10 minut do četrt ure. Če pa bi kdo hotel kaj več zvedeti o tem, naj si v Kamniškem zborniku V iz leta 1959 prebere članek Pavla Kunaverja »V Kamniški Bistrici nekdaj« in članek Franceta Malešiča v Planinskem vestniku iz leta 1980 »Prvi obiski Grintovcev«, pa tudi knjigo vodnik Petra Ficka «Kamniške in Savinjske Alpe«. B. POLLAK Pogled na Petkove njive s pobočijLučkega dedca Medplaninci Alpinistična šola se je začela V četrtek, 9. novembra, se je končno le začela letošnja alpinistična šola. Vodi jo Rado Nad-vešnik, gorski vodnik, pomagajo mu pa tudi drugi gorski vodniki in alpinistični inštruktorji kamniškega alpinističnega odseka, trajala pa bo predvidoma do maja prihodnjega leta. Kogar ta šola (pravzaprav je to tečaj, vendar ga iz tradicionalnih razlogov imenujemo »šola«) zanima, naj pride ob četrtkih ob 17.00 na Šutno 42, prvo nadstropje, kjer ima planinsko društvo Kamnik svoje prostore. Cena tečaja je 25.000 SIT, kar bo možno plačati v več obrokih in vključuje tudi nezgodno zavarovanje, organizacijske stroške, predavanja, vaje, treninge, vodenje in učenje na turah in pri vzponih. Za ta denar bodo udeleženci dobili osnovno alpinistično znanje, ki je zapisano v programu alpinističnega izobraževanja KA PZS in dana jim bo možnost, da v času trajanja šole izvedejo pod strokovnim vodstvom najmanj 5 zimskih tur in splezajo vsaj 10 smeri. Na koncu jih pa čaka še preizkus znanja, s katerim, če ga uspešno prestanejo, dosežejo status mlajšega pripravnika in možnost vključitve v alpinistični odsek Kamnik. Izpopolnjevanje alpinističnih inštruktorjev in izpiti za pripravnike gorskih reševalcev. V soboto, 21. oktobra, je bilo na Vršiču redno vsakoletno državno izpopolnjevanje alpinističnih inštruktorjev Slovenije. Organizirala ga je podkomisija za izobraževanje pri komisiji za alpinizem PZS. Poleg analize znanja kandidatov na izpitih za alpiniste, določitve novih pogojev za pristop k izpitu (ki so precej blažji, kot pa so bili pred leti!), so bile obdelane predvsem teme iz tehnike alpinizma, kjer je bilo prikazanih precej zanimivih novosti in tudi nov koncept izobraževalne doktrine. Iz kamniškega alpinističnega odseka sta se tega izpopolnjevanja udeležila Tomaž Humar in Bojan Pollak, Marko Prezelj pa je na koncu pokazal svoje diapozitive. Sočasno je bil tudi na Vršiču izpit iz kopne tehnike reševanja za pripravnike za gorske reševalce. Ta izpit je organizirala komisija GRS pri PZS in so se ga udeležili pripravniki za gorske reševalce iz cele Slovenije. V izpitni komisiji je sodeloval tudi član kamniške postaje GRS, inštruktor vzgoje GRS Janez Kosec. Iz Kamnika sta bila tam tudi Rado Nadvešnik in Marko Prezelj, ki sta oba uspešno naredila ta izpit, tako da ju do pridobitve statusa gorskega reševalca čaka še izpit iz zimske tehnike reševanja in prve pomoči. Razmere v gorah Sneg, ki je zapadel v začetku novembra, je bistveno spremenil razmere v večjih višinah. Padlo ga je ravno toliko, da so postale više ležeče poti prav zoprne in nevarne. Takšno začetno stanje je namreč najbolj nevarno, ker nas lahko presenetijo razmere, na katere nismo pripravljeni. Snega je običajno premalo in še premehak je, da bi prijele dereze ali cepin in je zato stopinja povsem nezanesljiva: podplat kaj lahko zdrsne, saj ne vidimo, kam stopamo in nas lahko spodaj čaka led ali po -žled. Tako so sedaj nekateri predeli bistveno nevarnejši kot poleti ali pa kot pozimi, ko je snega dovolj in je tudi primerno predelan. Zato je ravno sedaj, dokler se razmere ne ustalijo, potrebna posebna previdnost. Še bolje pa je, če za nekaj časa našo planinsko dejavnost preusmerimo na nižje, v tem času še kopne višave. V večje višine pa se odpravimo samo z ustrezno opremo, ki pa jo moramo tudi znati uporabljati, s strokovnim vodstovm ali pa šele takrat, ko bodo razmere ustaljene. BOJČ V okviru praznovanja 20. obletnice Območne obrtne zbornice Kamnik vabimo vse občane na OBRTNIŠKI PLES v soboto, 18. novembra, ob 20. url v prostorih Srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku. IGRAL BO ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK. Prodaja vstopnic (po 1.800 SIT) v prostorih OOZK, Kolodvorska 4, tel.: 831-738 do četrtka, 16. novembra, med 8. in 14. uro. V ceni vstopnice je vračunana večerja. VABLJENI! Organizacijski odbor OOZK Kamnik Prva planinska šola na Slovenskem (1) Vodim poslovne knjige za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Informacije po tel.: 831-833 po 15. uri. ali kako so pred dvesto leti mladega grofa Hohenvrarta na Naravnem mostu v Predaniju odvadili vrtoglavice Znameniti Franc Jožef Hanibal Hohenwart (1771-1844) je bil iz stare kranjske plemiške rodbine, ki je živela pri nas že od 14. stoletja. Imel je precej znanih in zanimivih prednikov; ki so živeli na Metliškem in Gorenjskem - na Kolovcu, v Mengšu in na Brdu pri Kranju. V17. stoletju so imeli celo Spi-talič in Zaprice. Andreja, ki je bil leta 1467 deželni glavar, so ujeli Turki in ga izpustili šele za visoko odkupnino, Franc Erazem je bil v začetku 18. stoletja član ljubljanske Akademije delavnih, Bernardin je bil slovit govornik, Kari pa je v drugi polovici 19. stoletja postal celo avstrijski ministrski predsednik. Naš Hohenwart je bil naravoslovec in muzeolog. PO njem se imenujeta v kraškem podzemlju najdem hrošč drobnovra-tnikin endemična rastlina hohe-nwartovkamnokrei. Bilje rojen v Ljubljani. V svoji zreli dobi je bil ta grof vladni komisar v Trbižu in predsednik Kranjske industrijske družbe. Bil je tudi soustanovitelj Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani. Med letoma 1831 in 1836 je bil predsednik muzejskega kurato-rija inje vodil njegovo poslovanje. Muzeju je podaril bogato zbirko polžev in školjk, kapnikov, mineralov, rastlin, živali in srednjeveških listin. Leta 1837je izdal opis Postojnske jame, leta 1838 pa štiri zvezke časopisa Prispevki k prirodopisju, poljedelstvu in topografiji Vojvodine Kranjske. V teh Prispevkih je opisal svoja popotovanja po gorah in odkritosrčno priznal, kaj vse je počenjal v mladih letih. Na Dunaju je študiral naravoslovje in rudarstvo. Dobro je govoril slovensko inje kot študent zahajal tudi v družbo prero-dnega krožka barona Žige Zoisa. Konec leta 1789 je v prvi slovenski komediji, Linhartovi Županovi Micki, igral Tulpen-heima. Takrat je nič hudega sluteč s prijateljem zmrzoval med čakanjem na nesojeni zmenek z Micko Anžetovko. Prijatelj Monkofje takrat zaman tamal: »Mene zebe, da se ves tresem. Nisem navajen ponoči okoli krivorititi. Huš, huš, kaj za en veter od Kamnika dol piše!« Takrat ga je korajžno zavrnil: »Sram te bodi! Zadržiš se, kakor da bi osemdeset let star bil. Kadar se vasvat gre, se ne sme gledati, kaj je za eno vreme...« Znano je, da seje komedija zanj slabo končala, vendar ga to ni izučilo. Takrat res še ni mogel vedeti, kaj vse ga čaka. Vedno pa se najde kdo, ki človeka spravi v težave. »Moj nepozabni prijatelj baron Žiga Zois meje spodbujal, naj se v letu 1793 odpravim na planinsko potovanje po Kranjskem, da bi spoznal visoko pogorje svoje domovine. Rad sem poslušal ta nasvet... « Mladi grof se je zato namenil, da bo začel s Planjavo, za katero je izvedel, daje na kamniški strani gora znan višinski pašnik in je lahko dostopna. Na njej dotlej še ni bilo nobenega turista, zato sije obetal tudi kakšno zanimivo naravoslovno najdbo. Podjetni 22-letni mladenič je petega julija 1893 odpotoval z vozom iz Ljubljane. Spremljal gaje služabnik, ki mu je stregel in pripravljal hrano. Pripotoval je v Kamnik in nato v Stranje, kjer je prespal v župniji. Naslednji dan so ga že ob treh zjutraj čakah dva vodnika in nosač. Prva dva sta bila lovca grofice Auerspergove, lastnice lovišča in graščine na Križu. Vodstvo je prevzel lovec Spruk. Peš so se odpravili ob Bistrici navzgor. Prišli so do slovite Fir-štove mize pri Prčdaslju. Fir-štova ali Knežja miza je bila postavljena v spomin na nadvojvodo in deželnega kneza Karla, ki je tamkaj obedoval daljnega Hobemvartovo šolanje vbribo-lastni. 29. aprila 1564. Tamkaj se je tudi mladi grof nekoliko odpočil in se razgleda!... Nato se je začelo: »...prišli smo do neke prepadne, temne globeli, tako blizu nasprotni strani hriba, da smo našli veliko skalo, kije ležala počez in omogočila prehod. Neizurjen v gorah, nevajen gledati v globo-čino brez omotice, sem postal malodušen in vrtoglav in sem se uprl nadaljnji hoji. Zaman je stal en lovec onstran globeli, drugi pa na tem groznem mostu; kadar sem se približal prepadu, vsakokrat se mi je zvr-telo v glavi. Moji spremljevalci, utrujeni zaradi čakanja, so izjavili kategorično, da moram ali naprej ah nazaj. To je pomagalo. Začel sem s kapitulacijo in predlagal, da mi zavežejo oči in me prepeljejo čez. Oba vo-dmkapa sta odklonila tako smelost, ki bi privedla v nesrečo, in sta vztrajala, da pridem čez most z odprtimi očmi. Po več ko enourni debati (ki se je še danes sramujem) sem se oko-rajžil; vodnik mi je podal roko in prišel sem srečno na drugo stran. Tu so mi priporočili, naj si pobliže ogledam globel, ker bom s te strani bolje videl be-snečo vodo in skalnate strmali. Končno sta mi predlagala moja vodnika, naj grem nazaj, ker bi pri tem premagal svojo vrtoglavico in otroški strah pred prepadi. Storil sem to dvakrat, zadnjič brez pomoči vodnika. Zadovoljni, da smo posta vili temelj čvrstemu hribolazcu, smo odkorakali naprej...« „ . FRANCE MALEŠ1Č (nadaljevanje prihodnjič) 9. NOVEMBRA 1995 šport - šah KAMNIŠKI OBČAN 11 Uspešni nastopi Kerna in Sitarja na evropskem prvenstvu v motokrosu Mednarodna avtomobilistična zveza je letošnje leto prvič uvedla evropski pokal v motokrosu tudi v razredu do 80 ccm. Poleg vseh ostalih kategorij so se lahko letos med seboj pomerili vsi najboljši motokrosisti v tem razredu. Slovenijo sta na tem tekmovanju zastopala Sebastjan Kern iz Komende in Rok Sitar iz Kamnika. Že njuni rezultati v letošnji sezoni so nam dajali upanje, da lahko v evropskem pokalu dosežeta dobre rezultate. Seveda pa se slovenski moto-kros ne more kosati s tujim, predvsem na področju sponzorskega denarja. Kljub temu, da so bili vsi stroški nastopa na tem pokalu breme obeh tekmovalcev, sta dostojno zastopala Slovenijo. Tekme za evropski pokal so bile namreč v San Estebanu - Španija, Limo-gesu - Francija in v Nepomuku -Češka. Najprej sta se tekmovalca odpravila na prvo tekmo v San Esteban, v Španijo. Kljub naporni in dolgi vožnji sta že na treningu in kvalifikacijah dokazala, da se lahko kosata z najboljšimi tujimi motokrosisti. Obema se je namreč uspelo uvrstiti v kvalifikacije in to z dobrim izhodiščem za tekmo. V kvalifikacijah je nastopilo namreč več kot 80 tekmovalcev, v finalne vožnje pa se jih uvrsti samo 42. Na dan tekmovanja so tekmovalci vozili 3x20 min + 2 kroga, to je ena vožnja več kot na slovenskem prvenstvu. V prvi vožnji sta oba tekmovalca kar malo z spoštovanjem pričela tekmovanje, vendar pa sta se treme kmalu znebila in pokazala, da lahko dosežeta zelo dobre rezultate tudi v evropskem merilu. V prvi vožnji je Kern po zelo dobri vožnji zasedel odlično 12. mesto in s tem osvojil tudi prve 4 točke za evropski pokal, Sitarju pa je malo zmanjkalo do prvih točk, osvojil je namreč 19. mesto. V drugi vožnji sta se oba tekmovalca odločno podala na pot, vendar pa je smola preprečila Sitarju, da bi dosegel dober rezultat. Že v tretjem krogu so mu pri doskoku popokale napere na motorju, tako da je moral tekmovanje predčasno končati, Kern pa je zopet po solidni vožnji zasedel 13. mesto in si privozil nove točke. V tretji vožnji smola slovenskih tekmovalcev ni zapustila, saj je Kernu nekje po tretji četrtini tekme počila guma, tako daje kar dva kroga vozil s prazno, a je vseeno zasedel dobro 20. mesto. Sitarju pa v tej vožnji ni šlo najbolje in je zasedel 27. mesto. Druga preizkušnja je oba tekmovalca čakala v Limogesu. Na to tekmo sta se oba tekmovalca dodobra pripravila, saj sta nekako že spoznala svoje tekmece. V kvalifikacijah je šlo obema zelo dobro, saj sta se zopet z dobrimi časi uvrstila v finale. V prvi vožnji sta na 2040 m dolgi progi vozila odlično, saj se je Kernu prvič uspelo prebiti v deseterico, zasedel je namreč odlično 9. mesto. Sitarju pa je za malo zmanjkalo za deseterico, tako da se je moral zadovoljiti s še vedno odličnim 11. mestom, s tem pa je osvojil tudi svoje prve evropske točke. V drugi vožnji pa se je Kernu obetal izjemen rezultat, saj se je do zadnjega kroga vozil na 4. mestu, a mu je smola to preprečila. V zaključku predzadnjega kroga se mu je namreč odtrgala izpušna cev, tako da je lahko le nemočno počakal ob cilju prvega tekmovalca, se zapeljal za njim v cilj in tako s krogom zaostanka osvojil 28. mesto. Rok Sitar pa je na tej težki progi tokrat osvojil 19. mesto. V tretji vožnji pa se je Kernu zopet uspelo prebiti med deseterico, kjer je zopet končal tekmovanje na 9. mestu, Sitar pa je s 16. mestom za las zgrešil nove točke.Tretja tekma za evropski pokal v razredu do 80 ccm je bila v Nepomuk na Češkem. Glede na kvalifikacijske vožnje je na najboljše rezultate kazalo prav na tej zadnji tekmi, vendar pa je smola zopet pokvarila upe na dobre rezultate. V prvi vožnji je Kern osvojil najboljše mesto na evropskem pokalu za Slovenijo v tem razredu. Z zelo dobro in dovršeno vožnjo mu je uspelo na težkem in razmočenem terenu privoziti odlično 7. mesto. Sitar pa ta dan ni bil razpoložen in je v tej vožnji zasedel 23. mesto. V drugi vožnji pa je smola preprečila še boljši rezultat. Ker je namreč odlično startal, s starta je potegnil četrti, vendar pa je na težki progi padel, ter tako tekmovanje v tej vožnji nadaljeval s 25. mesta, nato pa je s srčnostjo in željo po dobrem rezultatu dal vse od sebe, tako da se je na koncu uvrstil na 14. mesto, Sitar pa je tokrat zasedel le 24. mesto. V tretji vožnji je Kern zopet zelo dobro začel, vendar pa mu je pri pristanku iz skoka na tla na prvem kolesu počilo kar 7 naper, tako da je s takšnim motorjem dosegel le 22. mesto, Sitar pa je bil dve mesti za njim. Kljub temu, da je oba tekmovalca neprestano na tekmah evropskega pokala spremljala smola, pa smo lahko vendar zadovoljni z rezultati, saj je Kern v skupnem seštevku osvojil 13. mesto z osvojenimi 32 točkami, Sitar pa se je z osvojenimi 5. točkami uvrstil nekje med 25. in 30. mestom. Naj na koncu še dodam, da je Sebastjan Kern postal državni prvak v navadnem motokrosu v kategoriji do 80 ccm, Rok Sitar pa državni prvak v superkrosu v istem razredu. Več o zadnjih tekmah v motokrosu in superkrosu pa v naslednjih številkah K. O.. REZULTATI: 2.7.95 San Esteban 1. Torronteras Edgar, Španija, 57 točk; 2. Sorby Eric, Francija, 54 točk;3.LallozMatthieru,Francija, 43 točk; 14. Kern Sebastjan, Slovenija, 24 točk; Sitar Rok na tej tekmi ni osvojil točk 16.7.95 Limoges 1. Torronteras Edgar, Španija, 57 točk; 2. Sorby Eric, Francija, 54 točk; 3. Paricio Antonio, Francija, 43 točk; 11. Kern Sebastjan Slovenija, 14 točk; 16. Sitar Rok, Slovenija, 5 točk; 23.7.95 Nepomuk 1. Sorby Eric, Francija, 57 točk; 2. Rivas Manuel, Španija, 38 točk; 3. Torronteras Edgar, Španija, 37 točk; 13. Kern Sebastjan, Slovenija, 11 točk; Sitar Rok na tej tekmi ni osvojil točk SKUPNO EVROPSKI POKAL 1. Sorby Eric, Francija, 165 točk; 2. Torronteras Edgar, Španija, 151 točk; 3. Lalloz Mahieu, Francija, 93 točk; 13. Kern Sebastjan, Slovenija, 32 točk; 25.-30. Sitar Rok, Slovenija, 5 točk JURU KERN Šahovski utrinki ODPRTO PRVENSTVO KOMENDE Šahovski klub Komenda je organiziral turnir v sklopu priprav ekipe za ligo. Tekmovanje je bilo izvedeno v Komendi 22. in 23. ter 29. in 30. septembra 1995. Tempo igranja 1 ura na igralca, 9 kol po švicarskem sistemu. Nastopilo je 14 igralcev. Zmagovalec turnirja je postal Igor Juhant (ŠK Komenda) 8 točk. Sledijo: Igor Kragelj (LŠK Iskra), 7 točk, Robert Bergant (ŠK Komenda), 6 točk, Marjan Kern (ŠK Komenda), 5,5 točk, Anton Trebušak (ŠK Komenda), 5 točk, Hasan Rošić (ŠD Mengeš), 5 točk, Matej Seliškar (ŠK Komenda), 4,5 točk itd. Juhant Igor je na turnirju izpolnil pogoje za osvajanje I. kategorije, Marjan Kern pa za osvajanje II. kategorije. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem (Kemostik, Eta, Svila-nit, ETI Svit, Real Ljubljana) za bogate praktične nagrade. NAGRADA KRANJA V nedeljo, 1. oktobra 1995, je bil v Kranju odigran turnir v sklopu serije turnirjev, tempo igranja 15 minut. V konkurenci 56 igralcev je odlično nastopil Bojan Hribar (ŠK Komenda), ki je osvojil II. mesto. Na turnirju so nastopili: en velemojster, 5 FIDE mojstrov, 15 mojstrskih kandidatov itd. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. mesto Leon Mazi, 8 točk, sledijo: Bojan Hribar, 7 točk, Marjan Kastelic, 7 točk, Dražen Sermak, 6,5 točk, Zdravko Vošpernik, 6.5 točk itd. Igor Kragelj je osvojil 5,5 točk, Robert Bergant 4 točke, Matej Seliškar 3,5 točk. II. ŠAHOVSKA LIGA - ZAHOD. Šahovsko društvo Naklo je v Kranju od 6. do 8. oktobra 1995 organiziralo II. šahovsko ligo - zahod. V ligi je nastopilo 13 ekip, ekipe so bile bistveno močnejše kot v preteklem letu, izrazitega fa- vorita ni bilo. Ekipa je nastopila na štirih članskih deskah, deski članic in mladinski deski. Odigranih je bilo pet kol, tempo igranja 2 uri za 40 potez in 30 minut za dokončanje partije. Zelo uspešno je nastopila ekipa Šahovskega * kluba Komenda, ki je z delitvijo I. mesta bistveno izboljšala lansko uvrstitev. Za ekipo ŠK Komenda so igrali: Anton Trebušak, Bojan Hribar Robert Bergant, Igor Juhant, Marjan Kern, Tjaša Ipavec, Marija Pavlic, Tina Vogrinec, Tomislav Špilak, Matej Seliškar. Robert Bergant je bil najboljši igralec na tretji deski. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. mesto ekipa ŠD Jesenice, 8 mt in 20 št, 2. mesto ekipa ŠD Kodeljevo, 8 mt in 19 št, 3. mesto ekipa ŠK Komenda, 8 mt in 17.5 št, 4. mesto ekipa ŠD Piran, 7 mt in 17 št, 5. mesto ekipa ŠD Stari trg ob Kolpi, 6 mt in 17 št, 6. mesto ekipa ŠD Murka Lesce, 6 mt in 15,5 št, 7. mesto ekipa ŠD Radovljica, 6 mt in 14 št, itd. ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO V HITROPOTE- ZNEM ŠAHU ZA INVALIDE Tekmovanje je bilo izvedeno v Postojni v soboto, 7. oktobra 1995. V konkurenci 58 igtralcev je Tomislav Špilak osvojil 7 točk in zasedel 10. mesto. Končni vrstni red: 1. mesto Zlatko Hevir, 9 točk, sledijo: Jože Volčanšek, 8,5 topčk, Silvo Kovač, Milan Bras in Viktor Kra-ševec, vsi po 8 točk itd. POSAMEZNO PRVENSTVO VETERANOV OBČINE KAMNIK V ponedeljek, 16. oktobra 1995, je bilo v prostorih ŠD Kamnik izvedeno veteransko prvenstvo. Nastopilo je 8 igralcev, ki so odigrali 7 kol, tempo igranja 10 minut na igralca. Na turnirju je zmagala Pavla Košir, ki je v odločilnem dvoboju remizirala z Antonom Božičem in je imela boljši koeficient po Sonnebor-Berger sistemu. Končni vrstni red turnirja je bil sledeči: Pavla Košir, 5,5 točk, Anton Božič, 5,5 točk, Janez Gr-čar (nastopil izven konkurence za občinskega prvaka), 4 točke, Lado Podgoršek, 3,5 točk, Albin Štrajhar, 3,5 točk, Franc Humar, 3 točke,- Franc Ravnikar, 2 točki, Marjan Ogrinec, 1 točka. Zmagovalka je prejela pokal, ki ga je prispevala Športna zveza Kamnik FRANC POGLAJEN Nogometna tekma med smučarskimi skakalci in Kamničani V Zgornjem Tuhinju je bila v ponedeljek, 25. 9. zanimiva nogometna tekma. Svoje nogometno znanje so pokazali naši nekdanji smučarski skakalci in ekipa iz Kamnika. V vrstah skakalcev so nastopili: Franci Petek - svetovni prvak, srebrni z olimpijskih iger Primož Ulaga, Matjaž Zupan ter Miran Tepeš, nekdanji odlični skakalec-leta-lec Bogdan Norčič, skakalec in današnji trener japonske reprezentance Vasja Baje, Vinko Bogataj, znan po spektakularnem padcu v Obersdorfu, ter Matjaž Žagar. V ekipi Kamnika so nastopili posamezniki, ki so bili s svojim prispevkom pripravljeni prireditev tudi plačati in ki niso nogometaši, zato so očitki nekaterih o izboru ekipe neupravičeni. Žal se prireditve niso ude- ležili ali se vsaj opravičili tudi nekateri pomembni možje, kar pa ni več vprašanje nogometa. Na srečanju je bilo večje število gledalcev, ki so skupaj z akterji srečanja preživeli lep večer. Srečanje je posnela CTV Impulz, za kar se jim še pose- bej zahvaljujemo, kakor seveda tudi pokroviteljem in domačim športnikom ter OŠ Tuhinj. Rezultat srečanja je bil 2:6 za skakalce, strelci pa so bili Ulaga in Zupan po dvakrat ter Tepeš in Baje za skakalce. Za ekipo Kamnika pa je bil obakrat strelec Vido Repanšek. JOŽEARKO Ob koncu sezone Za konec MTB sezone so na pobočju Pohorja pripravili državno prvenstvo v vzponu iz Pe-ker do hotela Bellevue. Prvenstvo, ki so ga prelagali skozi vso sezono; je bil marsikateremu kolesarju že zelo odveč, saj je od zadnje tekme na slovenskih tleh pretekel že dober mesec. Štajerca Jauk pri članih in Gol-čer pri mladincih sta osvojila naslov, Kamničana Sandi Srdar pa 9. mesto (čl.) in Tadej Trobevšek 7. mesto (mlad.). Zaradi teh uvrstitev se ne »bosta preveč na glavo metala«. Bolj veseli so bili svojih uvrstitev gorski tekači. Tomo Petek je bil 6. v teku na GEOSS pri Vačah. Na teku na Šmarno goro so kamniški konec zastopali Marko Kotnik (26) in Peter Pibernik (40. mesto pri članih), Andreja Močnik (4. mesto pri mladinkah), Miha Koncilja (16) in Domen Stupica, (oba Komenda, 21. mesto pri starejših dečkih). Ivan Urh je s »pomočnikoma« iz slovenske reprezentance v gorskih tekih Čehom in Novakom na štafetnem teku v italijanskem Morbegnu v konkurenci štafet iz petih držav pritekel 5. mesto. Ob kostanjevem prazniku v tem mestecu pri jezeru Como ta štafetni tek v spomin na tamkajšnjega župnika Vanonija pripravljajo že 38 let zapored, le eno leto je odpadel zaradi poplav, v tamkajšnjih krajih. Lado Urh je tekel na uličnem teku v Murski Soboti, na zagrebško Sljeme (2. in 4. mesto), najbolj pa je bil zadovoljen z 11. mestom na cestnem teku v italijanski Ci-metti. Za 12 km je Lado porabil 37.22 minut. Zmagovalec Gamba (36.00) in drugouvr-ščeni Tanzanijec Tanuai (36.12) sta pritekla najhitreje med 2500 nastopajočimi tekači. V Italiji je pač tako... Za konec sezone je na štirih Odbojkarji imeli skupščino Odbojkarski klub Kamnik je priredil letno skupščino, na kateri so izvolili tudi novega predsednika kluba. Sicer pa se je skupščine udeležilo 39 članov kluba in štirje povabljeni gosti. Skupščina se je začela s poročili o delovanju kluba: Gregor Hribar je podal poročilo o delovanju moških ekip OK Kamnika, Franci Kramar je podal poročila o delovanju ženskega dela, tajništva in o vodenju blagajne ter prihodkih in izdatkih kluba. Sledilo je še poročilo nadzornega odbora in gospodarja kluba Janka Rostana. V razpravi o poročilih pa se je razvila predvsem tema o tem, kako se športna zveza mačehovsko obnaša do športnih klubov v Kamniku. O tem so prisotni na skupščini razpravljali skoraj eno uro, kar kaže na to, da je v kamniškem športu res nekaj hudo narobe. Sledile so volitve. Za novga predsednika kluba je bil izvoljen kamniški župan g. TONE SMOLNIKAR, podpredsednik pa je Roman Poga-čar. Sicer pa so na skupščini izvolili še upravni odbor, nadzorni odbor, strokovni svet in operativni odbor. Vsi člani so bili sprejeti soglasno. Na koncu so podelili še priznanja najbolj zaslužnim v klubu: priznanja za prizadevno delo so dobili Janko Rostan, Mare Matjan in Danijel Habjan, za tekmovalne uspehe pa zlato priznanje prva moška ekipa, bronasti pa ženska ekipa Kamnika in st. dečki (93). Najvišja priznanja in sicer plakete pa so dobili: bronasto ROBI JEN-ČIČ, srebrno FRANCI KRAMAR in zlato GREGOR HRIBAR. Na koncu poudarimo samo to, da je sramotno, da se skupščine najuspešnejšega kolektivnega športa v Kamniku niso udeležili predstavniki Športne zveze Kamnik in Odbojkarske zveze Slovenije. CICO 1. Balinarji Virtusa četrti Ekipa ŠK Komenda v II. šahovski ligi v Kranju. Balinarji dupliškega Virtusa, ki so letos prvič sodelovali v 1. državni ligi, so se ob koncu letošnjega tekmovanja s 25 točkami med desetimi ekipami uvrstili na solidno četrto mesto za Sovičem, Jadranom in Jesenicami. Druga ekipa Stol pa je v II. ljubljanski območni hgi vzhod pristala na 8. mestu. Ob koncu ligaških tekmovanj so se balinarji pomerili med se- boj še na klubskem prvenstvu. Med posamezniki, tekmovalo je 18 članov, so se najbolje uvrstili: Grega Golob, Cveto Lanišek, Dušan Prijatelj, Dušan Rak in Cveto Petek. V parih pa so bili najboljši Dušan Ivo Rak-Kore-tič, Cveto Lanišek-Dušan Prijatelj in Jože Žirovnik-Alojz Bizjak. (fs) kolesarskih dirkah v tej športni dežel? nastopila Vida Uršič. Prvo mesto na kronometru Tr-st-Občine in drugo v Cordenu poleg tega še dve zmagi na običajnih dirkah v Colloredu (v spomin Casteliju - tragični padec na Tour 95) in Vadu, kjer je Vida pripeljala v cilj v glavni veteranski skupini, ki je dosegla 47,3 km/h na 70 km dolgi ravninski progi. Vidin komentar je bil: »Med dirko sem imela občutek, da je števec v okvari.« Na asfaltnih tleh ceste na Ulovko je smučarska tekačica Andreja Mah dosegla še eno zmago z rolkami in tako še enkrat dokazala, da se prihajajoče zime lahko veseli. Zimski snežnih radosti, trdega treninga in lepega vremena je bila na avstrijskem ledeniku Dachstain že deležna, želi pa si snega v domačih logih, ne le v daljni Skandinaviji, kjer jo novembra že čakajo prve tekme. METOD MOČNIK Enajstmetrovke Veselo čez Gorjance V derbiju za vrh prvenstvene tabele je člansko moštvo NK Kamnik gostovalo v Črnomlju in streslo tamkajšnji NK Bela krajina z 0:2. Ker so Kamničani doma z izidom 1:1 osvojili točko tudi proti moštvu NK Radomlje, so ponovno ujeli vrh prvenstvene lestvice. 21 zadetkov Tekme z ekipami iz sosedstva vedno predstavljajo dodaten motiv. Enega takih so imeli kadeti NK Kamnik na tekmi proti vrstnikom iz Mengša. Go-leada je bila zaključena pri številki 21. Preveč spoštovanja do tekmecev pa so imeli starejši dečki istoimenskega kluba z ekipo NK Olimpije. Poraz 3:0 za Bežigradom je znosen tudi zaradi očitne telesne premoči Ljubljančanov. Vzgoja Sestavni del športne (nogometne) vzgoje ekip kadetov in starejših dečkov NK Kamnik so predavanja o športni medicini, higieni in obnašanju. »Včasih je zanimivo, ker tega ne slišimo v šoli,« je mnenje enega od kadetov. M. M. d.o.o. Suhadole 13, Komenda varstvo pri delu video snemanja Tel. 711-875. 12 KAMNIŠKI OBČAN dobro je vedeti - zanimivosti 9. NOVEMBRA 1995 iPr TREBA SE JE PREPRIČATI, si misli marsikateri avtomobilist, ki ne verjame znaku o zapori prometa na obeh koncih Kolodvorske. Vendar seje Avtomatska zapora sedaj že navadila stati pokonci. BREZ LUKENJ NA CESTI PROTI ČRNI: pred dnevi so cestarji obnovili še zadnji kilometer asfaltne prevleke od Stahovice do bivših rudniških obratov v Črni, kjer je cesta že pošteno kazala rebra. Kdo je dal ime Nevljica (1) KDAJ OBNOVA CESTE SKOZI MOSTE: svetnik Vmko Ovijanje na zadnji seji občinskega sveta vprašal, ali se pripravlja obnova mostu (na sliki) in delna prestavitev potoka Pšate in kaj je občina v zvezi s tem storila. (Zaradi gradenj na ljubljanski obvoznici v Tomačevem se bo za več kot leto dni gotovo povečal promet preko Most in Vodic) (fe) Glavni trg 23, p.p. 44, Kamnik tel.: 817-058, fax: 817-316 Posredovanje del za dijake in študente. - do denarja tudi med šolskim letom - veliko dobro plačanega in zanimivega dela - hitro do težko prigaranega zaslužka KO ŽEPNINE NI DOVOLJ... Vsako trditev, domnevo (tezo, hipotezo) je treba »opazovati« kritično. Četudi kakšna stvar izgleda Se tako doktorska, previdnosti ni nikoli preveč! Po tem pravilu je treba torej pretehtavati vse stvari; tudi take, kot so imena. Razvozlavanje »korenin« (etimologija) ni enostavna zadeva! Bolj kot to področje poznaš, bolj veš, kako zelo je vse prepleteno in zato zapleteno! Resnica, tista, ki naj bi bila končna, je (tudi tu) neulovljiva! - Se pa resnici da kdaj približati... pravzaprav se ona približa nam... po nekih nenavadnih zakonih! To se zgodi tedaj, ko se (če se) raziskovalec »ujame« / uskladi (kolikor-toliko) z amplitudo časa: »nekdanjega« in »zdajšnjega«. Kaj je o imenu reke Nevljice napisanega doslej? Fr. Bezlaj je v knjigi Slovenska vodna imena lepo in skrbno zbral mnenja/domneve raznih strokovnjakov, dodal pa tudi svoje. (Presenetljivo je, da se jih je kar veliko ukvarjalo z imeni Neva, Nevljica itn.) Ta knjiga je zdaj temelj, je kažipot, ki ga je treba upoštevati! In zelo dobro je, da ga (Slovenci) takega imamo! Kot se v tej knjigi lahko prepričamo, so strokovnjaki - po svoji utečeni navadi - korenine imena Nevljica iskali oz. videli -vsak v svoji smeri. Navsezadnje je prav to tudi dobro in prav! Namreč, različne »smeri«, četudi bi bile vse napačne, omogočijo naslednjim raziskovalcem iskati v drugih smereh, in morda tudi »zagledati« pravo smer! (Komur pa je »formula« znana... vsa ta zadeva poteka seveda drugače.) Nova teza: Nevljica - Plovnica Odkod, torej, naj bi »prihajalo« ime Nevljica? Pri tem imenu (kot tudi pri mnogih drugih!) gre za »predelano« (spremenjeno) besedo - navja. (Na-pk sano poenostavljeno, brez nagla-snih znamenj!) Ta beseda je iz besedišča prebivalcev, prednikov, ki so tod bivali.2 Danes za ta pomen uporabljamo besedo pldven, pldvna. (Pripona -ljica in podobne so »pogruntacija« iz kasnejšega časa!) Nava-ljica, Nav-jalica... Nevljica, bi po današnji govorici bila torej - Plovnica! To reko so predniki tistikrat (pred 2, 3 in več tisoč leti!) smatrali za -plovno. (In plovna je tudi bila! Tistikrat je ta reka bila precej večja, njen tok je bil - v primerjavi z deročo, na široko se razlivajočo Bistrico! - miren, torej lepo ploven!) Po teh lastnostih so taka imena zato bila dana mnogim vodam po Evropi in Aziji! Seveda so ta imena zdaj, posebno v Z. Evropi, zelo spremenjena / pre-drugačena! Tam, kjer pa se govori slovensko, so sledi še vedno dobro vidne!3 Tistikrat so se besede navja (pldvna, novćst...), nava (nov, svež; devetka...) razlikovale (»le«) po naglasih! (Potrebe, da bi pisali naglasna znamenja, mnogi še danes ne vidijo! Zelo »zabavno« bi bilo slišati, kako bodo slavisti brali sedanjo slovenščino čez 500 let!) Seveda govorica v teh krajih ni bila latinščina! Le-ta je namreč začela nastajati šele po 7. st. p. n. š. in to na Apeninskem polotoku. Torej latinščine tistikrat še ni bilo na Balkanu, Rusiji itn.! Vsa ta imena so - ponavljam - dosti starejša od Rimljanov!4 2 Enak primer je z imenom Tuhinj. Razlago gl. v KO 22.7.92. Prispevek k spoznavanju Slovencev. 3 Reka Neva v Rusiji. To, isto, seveda velja tudi za LadoSko jezero, ki je v današnji Rusiji Se dosti bolj vključeno v velik plovni sistem! Tu sem seveda spada tudi ime Novatja (Navalja!) na otoku Pagu. Sklepanje, da so to ime dali Rimljani, v pomenu kot npr. nova zemlja, je napačno! Na tistem delu morja je bila plovba za takratne jadrnice ugodnejša od plovbe v vetrovnem (burja!) Velebitskem kanalu. (Sicer pa so temu gorskemu »hrbtu« nekdaj rekli - Velabhita! Pomen te besede pa seveda pojasni še marsikaj drugega!) Če se - za primer - pozabavamo z besedo navada (srbsko: navika) potem bi ti predniki besedo navika razumeli kot • pomorščak, mornar, krmar, morjeplovec. Pa ti predniki seveda niso bih nobeni Italijani! Ti (Italijani) resda navigajo (plovejo), pa tudi v angleščini je kup podobnih besed (nave, navy), sem pa spada tudi ime Nautilus, pa nase Navje in navček (kar pa nekdaj ni pomenilo le , zvončkljanje, ampak (tudi) petje slavnostnih pesmi (ob »odplavanju« duš)! Mrtvec naj bi postal nov, mlad... v novem življenju, tam, onstran... V vodo se je metal prah (pepel) mrtvecev in cvetlice... Sedanji krščanski pogrebni (pa tudi drugi!) obredi so bolj ali manj natančno posnemanje (nadaljevanje) nekdanjih obredov! 4 To misel je treba razumeti tako: jeziki so v nenehnem nastajanju, spreminjanju, izginjanju... Prvotne oblike besed so se »razsadile« skoraj po vseh jezikih. (Odvisno od mešanja ljudstev in še raznih drugih vplivov!) Prisvajanje besed (nekakšna nacionalizacija le-teh) je zato kot lastninjenje vetra... (nad. prihodnjič) MARIJAN SLEVEC PEUGEOT novi* Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS - OM, SERVOVOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI ŽE OD 30.800 DEM NAPREJ. POSEBNA PONUDBA VOZIL: PEUGEOT 106 OPEN ZA 16.700 DEM PEUGEOT 306 TANGO Z VSO DODATNO OPREMO ZA 24.700 DEM Vozila iz programa peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. KAMNIK Z Zapric: gnezdo hiš, nad njimi slok zvonik in Stari grad - oblastna goraj Zgoraj bel oblak. Z barvo sem neštetokrat odel skrivnostno goro; kakor čas, ki jo nenehno slika; v zeleni klepetavosti spomladi, v modrost pogreznjeno prek' leta; v zlatih, okrih, zakriči v jeseni, belina jo utiša v zimi. Pod nama gnezdo hiš, nad njimi slok zvonik... Minljivost sva pustila spodaj, draga, ko sva nekoč hodila ljubit se nad mesto, kjer pri Kalvariji so smreke stale; za najino ljubezen sveti kraj, tja gor - na Žale... DUŠAN LIPOVEC Gozd-čistilna naprava Velikokrat hodim po gozdu in se sprašujem, zakaj se v njem tako dobro počutim. Človek je verjetno edino živo bitje, ki se je izselilo iz gozda. Tega si res ne znam pojasniti, kajti gozd je kot nekakšen ščit, ki nas varuje pred hrupom, vetrom, prahom, strupi in celo pred sevanjem. V njem pa je ostalo veliko drugih živih bitij pod in nad zemljo. Seveda mora gozd vse te živali tudi nahraniti. To mu odlično uspeva, kajti hranil je in še danes hrani tudi ljudi. Kar spomnimo se na gobarje in »borovničarje«. Človeka oziroma njegova bivališča pa še vedno ščiti pred erozijo in s tem pred raznimi skalnimi in zemeljskimi plazovi. Gozd je tudi zelo dober blaži-le*c temperaturnih sprememb, pozimi blaži mraz, poleti pa vročino. Ker njegova podrast deluje kot goba, gozdu nikoli ne zmanjka vode do te mere, da bi se Usti posušili. Ko smo že pri drevesih, vam bom povedal nekaj o zmogljivostih sto let stare bukve. Na leto naredi 4,6 tone kisika in porabi kar 6,3 tone ogljikovega dioksida. Iz zraka, vode in nekaterih mine- ralnih snovi, ob pomoči klorofila in seveda svetlobe, naredi na leto kar 4300 kilogramov glukoze. V istem času pa preko korenin načrpa 30000 litrov vode v liste, od koder ta voda spet izhlapi. To, da je gozd res čistilna naprava, nam pove, da tako drevo v dvanajstih mesecih prefiltrira kar 1000 kilogramov prahu. Ob pisanju teh podatkov sem razmišljal, kaj bi se zgodilo, če bi se omenjene količine samo razpolovile. Zato moramo varovati gozdove. To bomo najučinkoviteje počeli, če se bomo držali potk in ne bomo hodili po mladem gozdu, ki še ni dosegel višine treh metrov. V gozdu tudi ne kurimo in ne odmetavamo odpadkov. Zgodi se, da človek pride mimo in odvrže samo papirček. Ta se sicer res hitro razgradi, vendar ta papirček lahko opazi kdo drug, ki ima v rokah prazno pločevinko in jo odvrže na isto mesto. Tretji pa bo tja odvrgel kar star hladilnik in že je tu piratsko odlagališče smeti. Za pravilno ravnanje vam bova gozd in jaz zelo hvaležna. TILEN TRAVNIK Za vsakodnevno čiščenje in pomoč pri gospodinjskih delih iščemo za stanovanjsko hišo v okolici Komende vestno, pošteno in pedantno gospo. Dobro plačilo! Ponudbe pod šifro »Natančna in poštena* pošljite na uredništvo kamniškega občana. 9. NOVEMBRA 1995 od tu in tam KAMNIŠKI OBČAN 13 Kako bo z gripo letos? Čeprav cepljenje proti gripi v zadnjih letih narašča, pa še vedno nimamo precepljene niti polovice tistega dela prebivalstva, ki jih v primeru zbolevanja lahko prizadene hujša ali pa celo smrtno nevarna oblika te bolezni. Običajno pri nas začnemo cepljenje v decembru ali pa že konec novembra, resne priprave pa potekajo že od oktobra. O možnostih za pravočasno cepljenje naj bi bili pripadniki različnih rizičnih skupin seznanjeni dovolj zgodaj med obiski pri zdravniku. Kdo naj bi bil cepljen? * Vsak, ki to želi, zlasti pa tisti, ki ne želijo pretrgati redne delovne obveznosti v času sezone bolezni /npr. študenti/, * starejši prebivalci - nad 65 let, * bolniki s kroničnimi boleznimi (srčne, pljučne bolezni, sladkorni bolniki, astmatiki, bolniki z boleznimi ledvic) in z boleznimi imunske pomanjkljivosti, * poklicno izpostavljene osebe, * zdravstveno in drugo osebje ter družinski člani tistih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje in nego na domu, * potniki (turisti), ki od aprila do septembra odhajajo na južno poloblo (tropske dežele), * nosečnice z medicinskim stanjem, ki povečuje tveganje komplikacij pri gripi, če se sezona bolezni pojavi v obdobju zadnjega tromesečja nosečnosti ali pa neposredno po porodu. Kako cepimo? Za odraslo prebivalstvo zadostuje ena doza cepiva, pri mlajših od 9 let pa cepimo z dvema dozama - v presledku vsaj enega meseca. Cepivo lahko damo otrokom, ki so starejši od 6 mesecev oziroma prebivalcem katerekoli starosti. Odraslim in starejšim otrokom dajemo cepivo v mišico v predelu nadlahti, majhnim otrokom pa v mišico bedra. Kje bomo cepili? Po zagotovilu Zavoda za varovanje zdravja RS bo cepljenje potekalo v ambulantah Zavodov za zdravstveno varstvo, v Zdravstvenih domovih in tudi pri zasebnih zdravnikih. Prijave že zbiramo! Olga Ložar, dr. med. Splošna ambulanta Zg. Jarše Kamniška 24, Radomlje - 721-911 int. 426 SVETOVALNI STUDIO IDEJA Šutna 35, Kamnik tel.: 832-563 induplati AKCIJSKA PRODAJA Obveščamo bralce, da v prostorih SVETOVALNEGA STUDIA IDEJA na Šutnl 35 prodajamo tudi blago iz opuščenih prodajnih programov. Cene so občutno nižje od običajnih, nudimo vam tudi kilogramske ostanke. Odločite pa se lahko tudi za opremo svojih bivalnih prostorov z artikli iz rednega prodajnega programa. Pri vaših odločitvah vam bomo svetovali, izbrano blago pa tudi zašili po vaših željah. Veselimo se vašega obiska! POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA PROMOCIJSKE CENE OB ODPRTJU NOVE TRGOVINE! Izredna ponudba: - dnevne sobe, na)novejši modeli - sedežne garniture iz usnja in blaga izdelane po vaših dimenzijah - kuhinje (37 modelov), spalnice in otroške sobe v salonu UIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804, in v Ljubljani, Topniška 5, tel.: 302-689 Prepričajte se o naši ponudbi In o ugodnh cenah!____________ Mali oglasi: Instruiram slovenščino in matematiko za osnovno šolo. Tel. 831-069 popoldan, Tadeja. Fizično ali duševno prizadetim otrokom nudim varstvo na domu. Tel.: 812-423. Poslovneži, dijaki, študentje: če bi želeli sami narediti grafični izdelek in nimate možnosti, pokličite po tel. 832-040. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Prašiča težkega 150 kg za zakol prodam. Tel.: 831-691. (več kot plesna šola) Telefon: (064) 41 681 V KAMNIKU V OSNOVNI ŠOLI FRANA ALBREHTA PRIČETEK v ponedeljek, 20.11. 95, in v torek, 2111 95 ob torkih - I. stopnje - ZAČETNI TEČAJI ob ponedeljkih - II. stopnje - NADALJEVALNI TEČAJI ob 16.30: predšolski otroci ob 17h in 20h: 1. do 4. razredi osnovne šole ob 18h in 20h: 5. do 8. razredi osnovne šole ob 19h in 20h: odrasli in zakonci VPIS IN PRIJAVE: Pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v Osnovni šoli Frana Albrehta. Zamudniki tudi na 2. vaji! Modna trgovina Rossana Kamnik, Šutna 66 (nasproti Ideje) tel.: 831-955 Pestra izbira oblačil za zimo! * ženske bunde, parke * moške bunde že od 5.790 SIT naprej * termopuloverji od 3.300 SIT naprej * pletenine... Možnost odloženega plačila. Obiščite nas od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Rhododendron center TRGOVINA JURCEK Domžale, Stranska 9, tel.: 723-021 Velika izbira sadik breskev, marelic, češenj, sliv, hrušk in jablan. Še vedno pestra izbira vrtnic. V trgovini Jurček in trgovini Vrt (na Ljubljanski c. 62 v Domžalah) pa je še velika izbira vrtnih kosilnic, motornih žag... Obiščite nas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV ZASTOPANJE FIRME THYSSN Zdenko Mihorlč Zagorica 12/b, Stahovica tel.: 825-278 KAM-LES d.o.o. Kamnik, Perovo 26, tel./fax: 813-157 INTERSHOP Še večji (na 180 m2) še boljši (preko 1.500 artiklov) še cenejši (v novembru za vas od 10 do 15% popust, možnost odloženega plačila, nakup tudi na več obrokov) NOVOLETNA PONUDBA!!! Delovni čas: pon -pet: od & do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota: od 8. do 12. ure. PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA - AVGUŠTIN * oljni gorilniki • oline garniture *pečiSIME,ITP * rezervni deli • cisterne za olje STARETOVA 2, 61234 MENGEŠ TEL: (061) 739-426 d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! 14 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 9. NOVEMBRA 1995 NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO V KAMNIKU Pulitus d.o.o. odpira prostore nove PRALNICE IN LIKALNICE 20. novembra v Novem trgu 26/a (pri novem Zdravstvenem domu). Cenjene stranke vabimo, da se oglasijo in se prepričajo o naši kvalitetni uslugi! • Informacije po tel. 832-489 KMETIJSKA TRGOVINA AGRARD d.o.o., Stritarjeva 2, VIR, Domžale (iz smeri Kamnika za papirnico Kolićevo desno) tel./fax.: 713-536 vam nudi: NERJAVEČE SODE 35 I, 55 !, 80 !... - MOTOKULTIVATORJE IN MOTORNE ŽAGE STISKALNICE, MLINE IN KADI ZA SADJE - POSODE ZA KISANJE ZELJA IN REPE - REZERVNE DELE ZA KOSILNICE, TRAKTORJE IN OSTALE STROJE - ELEKTRIČNE MESOREZNICE od ,9.655 srr DALE BCS OD*9.9»srr DAUE Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska! TURISTIČNA AGENCIJA Perovo 26, Kamnik tel./fax: 815-677 Vabimo vas, da novo leto 1996 pričakate * v Pragi, 3 dni, 412 DEM * v Firencah, 3 dni, 445 DEM * v Rimu, 4 dni, 568 DEM * v Budimpešti, 3 dni, 378 DEM * v Riminiju (za mlade), 3 dni, 325 DEM Imamo pestro izbiro programov za smučanje, počitnice ob morju in v zdraviliščih. Se priporočamo. STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 BLACKY ****%■ TRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM Kamnik, Perovo 26 tel./fax.: 812-336 UGODNO - likalne deske od 2.690 SIT naprej - likalniki-parni od 4.900 SIT naprej - sušilci za lase od 3.980 SIT naprej - vse vrste sušilcev za perilo od 820 SIT naprej - lestve major - 2, 3 ali več stopničk od 3.200 SIT naprej - medeninasta stojala za rože od 3.030 SIT naprej - medeninaste mizice 3 kom samo 11.650 SIT - sestavljivi kovinski regali od 4.130 SIT naprej Po ugodnih cenah tudi karnise, kovčki za orodje Curver, električno ročno orodje Black&Decker, telefoni Panasonic. Prodaja na več čekov (brez obresti). Plačilo tudi s kreditno kartico LB in Eurocard. Odprto od 9. do 12. In od 14. do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure. i PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI!!! ELEICTH© SER¥1S Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO "prstnih strojev, - električnih štedilnikov, - pooblaščeni serviser bofierjev TIKI ~mallh gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro Inštalacij 'AVTO DETR d.O.O. ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel., fax.: 061/737-313 tel. 061/737-041 [NplBOTB^SClNI PRODAJALEC PpERUISER VOZIL LADA V ELEKTROŠPORTU na Fužinah 5 (tel 831-438) IZREDNO UGODNE CENE AKUSTIKE v času od 13. 11. do 2. 12. Možnost plačila tudi na obroke! barvni TV PHILIPS, 55 cm raven ekran, že za 87.990 SIT, radio kasetofon že od 4.990 SIT dalje.. V KNJIGARNI na Ljubljanski (tel. 815-295) BOGATA PONUDBA vseh vrst novoletnih poslovnih in osebnih daril, igrač, planerjev, rokovnikov, stenskih koledarjev... z možnostjo dotiska vaše firme. Pridite in se prepričajte o naših konkurenčnih cenah in izbiri! V SADNI DREVESNICI na Ekslerjevi 6 (tel. 813-352) POSEBEN IZBOR SADNIH SADIK vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. Poleg najbolj znanih sort jablan, hrušk, sliv, breskev, marelic, češenj, visenj, kutin še sadike nešpelj, orehov, lešnikov, jagodičevja... Ob nakupu vam bomo tudi strokovno svetovali in vam skušali pomagati pri sadjarjenju! SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! JELOVICA lesna industrija ŠK0FJA40KA tel: 064/61-30, fafefeit$i34-261 VALVASOR LADA Nudimo asmJne nmftm »mm-mm, Ww vt$ tepe preseoetetj«! Vam v lasu j A Ljubljanskega H pohištvenega sejmi od 7.-12, nov. 95 isa sejmu (hala Glin na vseh prodajnih mestih} po Sloveniji ponuja: . %..........A HIŠE in boslovne i gptijopusj +SEJEMSKI POPUST * 3 /o\ za OKNA, VRATA, POLKNA, mont. stene, prenovg oken + dodata! -možnost dolgoročnega kreditiranja do 60% pogodbene vrednosti JELOVICA: i - ŠK^^^^^^S- e64^^1aJr'%32^61*^ - KRANJ, tel./fax: 064/211-232 - LJUBLJANA, tel./fax: 061/185-15-00 MURKA Lesce TAJ LES Trzin METALKA Kamnik 9. NOVEMBRA 1995 zahvale - oglasi KAMNIŠKI OBČAN 15 KARP DEKOR 7 USNJARSKA 9 (ALPREM) KAMNIK tti.1 817-369 TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * TEKAČI DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno! - VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet že od 2.800 SIT dalje - prešite odeje 2 kom 8.400 SIT - vzglavne blazine 2 kom 3.358 SIT - flanela srajce 1.468 SIT - prehodne jakne in bunde od 4.785 SITdalje PVC POSODE IN RAZNE ŠČETKE Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Cene in plačilni pogoji so ugodni!!! j |goreniOBSOSi j Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Ugodno! - BTV Gorenje od 46.600 SIT dalje - sušilci perila od 39.000 SIT dalje - hladilniki po akcijskih cenah; 20% gotovinski popust, 15% popust pri plačilu na 3 obroke, 10% popust pri plačilu na 5 obrokov Na zalogi celoten program Gorenja Plačilni pogoji: - 10% gotovinski popust - polog + 5 obrokov - polog + 8 obrokov, minimalne obresti Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. ZARJA C0 h LLj * -l < CC 0) h > O Moikova pot 5, Kamnik tel.: (061) 817-511, 817-326 fac: (061) 817-445 Nudimo: - prozorna gladka stekla (od 2 mm do 10 mm) - obarvana gladka stekla - refleksna stekla - ornamentna stekla * - profilno steklo - kopilit - izolacijsko steklo - termopan lastne proizvodnje - zasteklitev balkonov Možnost plačila na več obrokov. JANEZ VRECEK Zgornji Bmlk 143, tel. (064) 421-0« Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v nujnih primerih pa nas lahko pokličete od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure. CVETLIČARNA FREIUA NUDIMO VAM: poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence velika izbira lončnic rezano cvetje Cvetličarna na Bakovniku fpoleg menjalnice Tropical in Ljubljanske bankeJ tel.: 061 813 559 Odprto vsak dan od 7.30 do 19.00. ob sobotah od 7.00 do 13.00 Se priporočamo! Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega sina, brata, strica, bratranca, botra in svaka JERNEJA PIRŠA iz Zg. Tuhinja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, osebju ZD Kamnik, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in druge namene. Posebno zahvalo izrekamo vsem gasilcem, ZŠAM Kamnik, g. župniku za opravljen pogrebni obred, govornikom za lepe besede slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste Jerneja tako številno spremili na prerano zadnjo pot. Vsi njegovi Zg. Tuhinj, Mali Hrib, Golice, Pirševo, Izlake, oktober 1995 V tvojem domu, mama, ljubezen vsak dan si nam dajala, sedaj zaspala si, a ne umrla, s spominom v naših srcih ne bos nikoli sama. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice KATARINE HRIBERNIK roj. Cene iz Motnika se iskreno zahvajujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste počastili njen spomin in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. mase, dobrodelne namene za cerkev in za izraze sožalja. Hvala g. župniku Hočevarju za lepo opravljen obred, g. Ivanki Cene za poslovilne besede, pevskemu društvu Vransko in gasilskemu društvu Motnik. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: hčerki Silva in Rezika z možema, vnuki Andrej, Rajko in Breda z družinami ter Tatjana in Boštjan Oktober 1995 Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem .se s solznimi očmi, sree v bolečini zaječi: je res, da Tebe več med nami ni? ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše skrbne, ljubeče žene, mami in babice MILKE KODRA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoć in tolažbo v težkih trenutkih. Lepa hvala za darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Dolenčevi, g. župniku za opravljeni obred, pevcem »Mavrice« in Mitju za zaigrano Tišino. Žalujoči: mož Janez, hči Nada z možem Lojzetom, vnuk Boris, sestra Mirni in drugo sorodstvo Oktober 1995 ZAHVALA ob slovesu SLAVKA PETKA Jeršinovcga očeta iz Tunjic Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za poklonjeno cvetje, sveče, maše in izraze sožalja. Hvala predsednici KS ga. Jožici, tunjiškim gasilcem, predstavniku društva upokojencev Kamnik za tople poslovilne besede ob grobu. Hvala g. župniku Pavletu za lep pogrebni obred. Prisrčna hvala pevcem tunjiškega okteta, ki so s svojim petjem olepšali poslednje slovo. Žalujoči: žena Anica, sin Slavko in hči Milena z družinama Oktober 1995 Telo Tvoje zemlja krije v hladnem grobu mirno spis, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpin. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom Je prazen in otožen, ker Tebe več med nami ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj v 25. letu življenja nas je za vedno zapustil MARKO DACAR iz Buč 34 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste darovali denar za druge namene. Posebej hvala osebju Hematološke klinike, sodelavcem podjetja Bcnt iz Dragomlja, Eti Kamnik in GD Šmartno. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in predsedniku GD Šmartno Francu Rcsniku za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 1995 Dolgost.življenja naSegaje kratka. Kaj znancev je zasula te lopata! Odprta dan in noč. so groba vrata; al' dneva ne pove nobena prat'ka. (Prešeren) ZAHVALA V 63. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, atek in stari ata IVAN SERS A Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z. nami, nam izrazili pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje dr. Ahlinu in drugemu osebju ZD Kamnik, zdravnikom in strežnemu osebju instituta Golnik, oddelek 500. Zahvala tudi Društvu upokojencev Kamnik, članom ZB, podjetju Svilanit in AS Domžale. Zahvala vsem govornikom, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Zdenka, vnukinja Neža, brat, sestre in drugo sorodstvo Kamnik, oktober 1995 On ima luč za vsako tvojo senco, odgovor na vsako tvoje vprašanje, načrt za vsak tvoj dan, balzam za vsako tvojo bolečino. ZAHVALA 24. oktobra 1995 se je končala življenjska pot ROKA REPANSKA Od njega smo se poslovili 26. oktobra na kamniških Žalah. Hvala vsem, ki z nami delile bolečino, ste bili z njim na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče. Posebej hvala Rokovim prijateljem za poslovilni govor, zdravstvenemu osebju Hematološkega oddelka UKC Ljubljana in dr. Pfaj farje vi za vso skrb. Iskrena hvala Kamniškim kolednikom, gospodu župniku in Igorju za zaigrano Tišino. Družina Repanšck 16 KAMNIŠKI OBČAN 9. NOVEMBRA 1995 NAPREDEK Velika prodajna akcija moške, ženske in otroške konfekcije! V blagovnici Vele, v specializirani trgovini Češminka v Domžalah in v.mini blagovnici Zarja v Mengšu 10% gotovinski popust, 7% popust na plačilo s kreditno kartico, ugodna potrošniška posojila. Lepa izbira domačega in uvoženega blaga na vseh oddelkih v blagovnici Vele V novembru se splača obiskati tudi Napredkove živilske trgovine, kjer imamo lepo ponudbo in nizke cene - bonboniera Orchidee 400 g, uvoz, 562 Sit - čokolada Mauxion sortirano 100 g, uvoz, 83 Sit - Napolitanke Sunny 400 g, uvoz, 199 Sit - sir gauda 45%, Ljubljanske mlekarne, 777 Sit - pralni prašek Weisser riese 2,4 kg, 631 Sit - salama goveja Emona MIZ, 1.575 Sit - mehčalec Schmeichelweisch, 4 1, 489 Sit OBUTI MAČEK Kamnik, Kolodvorska 1 tel.: 831-804 REEBOK NIKE GORE-TEX G.T.-TEX Odprto: 9h-12h in 15h-19h, ob sobotah 9h-12h. AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju teiyfax: 847-124 ObveSCamo vse občane Kamnika in okolice da bomo 16.11. 1995 odprli zraven novega zdravstvenega doma poslovni prostor (tel.: 817-767), kler vam bomo nudili vse podatke o organiziranih In neorganiziranih prevozih po domovini in tujini s turističnimi avtobusi. Oglasite se v naSI pisarni In se prepričajte o naših uslugah. Vrankar Marjan I V NAPREDKU VEDNO NEKAJ VEČ, NEKAJ NOVEGA! I PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! AHAČIČ Domža|e) SERVIS prešernova Va, TRGOVINA tel. 722-107 gorenje AKCIJSKA PRODAJA!! * sušilci perila 37.900 SIT * barvni TV Gorenje že od 45.000 SIT dalje * pralni stroji Gorenje že od 47.000 SIT dalje 20% popust ob nakupu hladilnika ali zamrzovalne skrinje Ugodno: likalniki, sesalci, multipraktiki, štedilniki, pomivalni stroji... Na zalogi celoten program Gorenje! Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE! Vse cenjene kupce obveščamo, da smo odprli nov market ANJA, ki se nahaja v novem trgovskem centru podjetja J&.A GTZOS, na Klavčičevi ulici 11 v Kamniku! Prav tako ste vabljeni v market GAŠPER Srednja vas v market KOLICEVO Količevo 67 V vseh naših marketih vas pričakujejo polne police najrazličnejših živilskih in nezivilskih proizvodov, vedno svež kruh in pecivo tudi ob nedeljah, najcenejše alkoholne in brezalkoholne pijače in napitki, odlično založena delikatesa, sveze sadje in zelenjava, čistila, igrače in še in še.- "Prepričajte se sami o bogati ponudbi, ugodnih cenah ter prijazni postrežbi I Tudi AVKUVŽ. bo v naših trgovinah lahko kupil največ. Od igrač, otroške konfekcije, do sladkarij in sicer vse po zmernih cenah!! grosistična prodaja PIJAČ centralno skladišče Vbpovje 17, Cerklje Tel.:064 422-624 Za praznične dni smo za vse gostince in trgovce ze pripravili pestro izbiro buteljčnih in penečih vin priznanih proizvajalcev, ter alkoholne in brezalkoholne pijače vseh vrst. S kvalitetnim^ sodelovanjem bomo zadovoljili še tako zahtevnega kupca, naročeno blago pa vam bomo v najkrajšem možnem času tudi dostavili. Vsem poslovnežem, ki se odločajo za nakup lokalov na donosni lokaciji pa sporočamo, da imamo na voljo še nekaj prostih lokalov zgrajenih na ključ od 10-Z5mZ* Nahajajo se v na novo odprtem trgovskem centru J&A GfZOS na Klavčičevi ul.l / v Kamniku. bar ROZLE na tržnici v Kamniku "Prihajajo hladni dnevi, zato vam pripravimo tople ali hladne napitke vseh vrsti