Nataša: Mornarjeva ljubica.                                     105
IVIonnarjeVa ljubica.
J-ljubi ca, ali si zabila,
da bi na pir me povabila?«   . . . »»Nisem te zabila, dragi moj pridi med svate nocoj!««
Prišel je ljubček sredi noči, vanjo uprl je lepe oči . . . »Ljuba nezvesta, kaj ti je mar, danes hodila si pred oltar!« —
Usta zaprl mu je bridek nasmeh . . . »Čuješ ti, ali ni bilo to greh: pila poljube si moje, dekle — drugemu dala pa svoje srce ?«  —
Dal ji je roko, zarajal je ples, v strahu drhtelo je dvoje teles .  . . Dalje in dalje sta rajala, ljubezen gorkejša je vstajala . . .
Prsi na prsi slonita si spet, z usten ljubezni si pijeta med. — Ah, kako mil je ljubezni napoj — morda poslednji nocoj ?
Zjutraj je line odpirala in se po morju ozirala — morda pa pride še enkrat oni sinočnji svat? —
Ni ga, ah ni ga dočakala — zaman po dragem je plakala  .  .   . On si hladi sedaj želje srca v mehkem valovju, na dnu morja . . .
Nataša.