POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22. telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din . mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 Štev. 29 Maribor, četrtek, 13. marca 1941 Leto XVI Ali je naša zunanja trgovina na realni podlagi? Zunanja trgovina je takrat ugodna, kadar se razvije v trajni promet. Zunanja trgovina mora izvažati blago, ki ga ima trajno na prodaj in ki se tudi v inozemstvu trajno porablja, to je, ne samo blago, ki ga rabi slučajno inozemska industrija in inozemski konzum. Naša trgovinska bilanca je bila lansko leto aktivna. To je letni uspeh. Ce pa primerjamo razne postavke izvoza, opazimo, da se nanaša naš izvoz na les, rude in druge take pridelke in produkte« ki se raibijo v vojni ali za vojno industrijo, ki je sedaj v najlepši konjunkturi. U* *.'( ?.U ' /•<" ‘v _ " • * Napredek zunanje trgovine, ki je odvisen od trenutne konjunkture ali od trenutnih političnih odnošajev ni zanesljiv. Napredek gospodarstva je na zdravi poti šele takrat, če zajame jedro gospodarstva, to je, blago, ki se porablja za splošni konzum. Zato pač smatramo, da je treba presojati trgovino z inozemstvom bolj z realnih razmer in želeti, da se v tem smislu izpopolni Rooseveltov zakon podpisan Roosevelt podpisal zakon o posojanju orožja Ungllji in napadenim državam V -____; Zedinjene države so imenovale novega poslanika pri emigrantskih vladah Belgije, Norveške in Holandske j Vr t k*. 1.1) 7*\'\ ** poslal Hitler svojo po-’ Boji za Tepeleni Italijansko vojno poročilo Dne 10. t. m. je bilo na področju 11. armade delovanje pehote in topništva, Na področju 9. armade fe bilo ujetih več grških vojakov in zaplenjeno orožje. Letala so napadala grško ozadje in čete na fronti. 4 sovražna letala so bila sestreljena. Grško vojno poročilo Dne 9. t. m. smo nadaljevali našo o-fenzivo na osrednji fronti. Sovražnik je skušal zavreti naše napredovanje s protinapadi, pa ni uspel. Imel je velike izgube in 150 Italijanov smo ujeli. Zaplenili smo tudi mnogo vojnega materija-la. Naše letalstvo je odlično sodelovalo. At. ag. pojasnjuje, da gre za grško ofenzivo, ki traja že tretji dan. Italijani so zbrali na osrednji fronti do popolnosti oborožene in izvežbane čete. Grki pa so vendar le že v 48 urah dosegli pomembne uspehe. Predvsem na planoti Trebešinske planine, v višinah 700 do 1200 metrov. Od italijanskega 9. bataljona iz Vicence je vjetih 770 mož, osta- li so decimirani. 17. bataljon fašistične milice, ki je prešel v protinapad, je u-ničen. Zaplenjenih je bilo več topov, 30 strojnic, nekaj tovornih avtomobilov in raznovrstnih pušk. V noči na 9. t. m. so angleška letala napadla Drač. Zanetila so požare, ko so bili vidni 100 km daleč. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 6 italijanskih lovcev in 1 bombnik ter eno angleško letalo, pilot pa se je rešil. Dne 10. t. m. so grške čete nadaljevale z ofenzivo pri Tepeleniju. V zadnjih dveh dneh je bilo vjetih 2500 Italijanov, med njimi 40 častnikov. Grška letala so napadala premike Italijanov na cesti Glava—Buzi, severno od Kli-sure. Med italijanskimi ujetniki je tudi član velikega fašističnega sveta Pellegrini. Dne 10. t. m. je bila torpedirana neka italijanska 9600 tonska ladja, ki je prevažala vojaštvo v Grčijo. Dne 11, t. m. so bili odbiti vsi italijanski napadi, 415 italijanskih vojakov je bilo vjetih. Nemško vojno poročilo Dne 10. t, m. in v noči na 11. t. m. so nemška letala napadala Anglijo. Zlasti hud je bil nemški napad na mesto Portsmouth. Nad Nemčijo sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Sovražna letala niso z bombami pogodila nobenega važnega cilja. Ubila so nekaj civilistov in porušila nek muzej. — Požari v Portsmouthu so divjali vso noč. Napad je trajal šest ur. Nemci si obetajo veliko zmago v vojni za Atlantik Nemška poročila pravijo, da 'bodo nemške male podmornice (in pa hiltri torpedni čolni »zaprli vrata« ameriškim dobavam v Anglijo. Podmornice so samo v enem tednu potopile 90.000 ton ladjevja, hitri torpedni čolni pa 45.000 ton z direktnim napadom na nek konvoj. DNB. Nemčijo je mogoče premagati samo s sistematičnim rušenjem njenih tovarn, z bombami, tanki in topovi, je izjavil v angleškem parlamentu dne 10. t. in. minister Balfour. Reuter. Angleško vojno poročilo V noči na 11. t. m. so nemška letala napadla Portsmouth v Angliji. Pri napadu so bila sestreljena 4 nemška letala, dve letali pa nad ostalo Anglijo. — Angleška letala so napadla Koln. Napad je trajal eno uro. Razen tega so bila napadena oporišča v Franciji: Bo-lougne, Le Havre, Cherbourg in Brest. Nad Holandijo je bilo sestreljeno eno nemško letalo, 2 angleški se nista vrnili. Dne 12. t. m. so nemška letala napadala grofijo Kent. V splošnem je bilo malo nemških letal nad Anglijo. Vojna na Atlantiku V tednu, ki je zaključil dne 2. marca, je bilo potopljenih 29 ladij s 148.000 tonami. Nemci trdijo, da so potopili 280.000 ton ladij več kot pa priznavajo Angleži. Angleži bodo v vojni proti nemškim podmornicam uporabljali lahke čolne znamke »Catalina«, ki jih gradi sedaj ameriška vojna industrija. Nova letala Angleški letalski minister je govoril v spodnji zbornici, da bo Anglija v kratkem razpolagal s čisto novimi vrstami letal, ki prihajajo sedaj čez Atlantik. Letala bodo vsa hitrejša od sedanjih, bombniki pa bodo lahko nosili s seboj mnogo več bomb, kot sedanji. Največja zmaga SSSR Tass citira »Pravdo«, ki je napisala v spomin 18. kongresa komunist, stranke pred dvemi leti članek te-le vsebine: »Ko je zasedal 18, kongres stranke, je požar nove imperialistične vojne zajel četrtino sveta in že je kazalo, da bo zajel vso Evropo. Povzročitelji vojne so se naslanjali pred vsem na načrt, da bi uvlekli SSSR v vojno, da bi jo pahnili v vojno v korist angleških in francoskih kapitalistov. Stalin je pregledal ta imperialistični načrt. Rezultat politike naše stranke je v tem, da smo v dveh letih, od 18. kongresa stranke, uspeli ne samo zajamčiti varnost svojih mej, ampak je dosežen tudi uspeh s tem, da smo meje razširili na pet novili sovjetskih republik. To je največji usp^h politike naše stranke.« — Kakor vidimo iz tega najnovejšega pisanja »Pravde«, kije Stalinovo glasilo, se politika SSSR ni spremenila in tudi ni računati, da bi se spremenila. Kaj bo SSSR odgovorila Nemčiji? Znan je odgovor, ki ga je dala Nemčija SSSR na objavo ruskega radia, da se SSSR ne strinja s politiko bolgarske vlade, ki bo samo razširila vojno na Balkan in da SSSR Bolgarski ne bo prišla na pomoč &U,.» Boji za Abesinijo Italijansko vojno poročilo Na Malti so dne 10. t. m. nemška letala uničila 3 angleška letala in veliko letalsko lopo. V oazi Djarabub v Libiji smo s topovi pregnali angleške oklop-ne oddelke. Nemška letala so v Cire-najki bombardirala sovražnikova oporišča in čete napadala s strojnicami. Angleški letalski napad na Tripolis ni povzročil kakšne večje škode. Angleško vojno poročilo Abesinija: Dne 10. t. m. £c je nadaljevala ofenziva v Abesiniji s severo-zapada, juga in jugovzhoda. Zajetih je bilo 8 topov in mnogo drugega vojnega materijala ter več stol vojakov. Med drugim sta bila ujeta en brigadir z vsem štabom in en vladni komisar. V vzhodni Afriki (brez Libije) je bilo doslej zasedenega več ozemlja kot meri vsa Italija s Sicilijo vred. Eritreja: Dne 10. t. rn. Obroč okrog trdnjave Keren se zožuje. Libija: Pri napadu na Tripolis dne 11. t. m. sta bili na tleh uničeni dve italijanski letali. Nemška letala so napadla Malto. 2 letali so Angleži sestrelili. D&ma w,st/etu Grožnja Francije Angliji Francija strada Podpredsednik francoske vlade, admiral Darlan, je sporočil ameriškemu predstavniku v Vichyju, da se Francija ne pusti izstradati. Ako Anglija ne bo zlepa dovolila prevoza živil v nezasedeno Francijo, bo francoska vlada ščitila prevoze svojih trgovskih ladij z vojnimi ladjami. Nemci so dali Francozom 2 milijona stotov žita, ki so ga imeli pripravljenega za okupacijsko armado, Anglija pa ne pusti nobene ladje z živili skozi blokado. Angleški minister za blokado Dalton je izjavil v imenu angleške vlade, da bo Anglija nadaljevala z blokado kljub Darlanovim grožnjam, ker nima nobenega zagotovila, da ne bi Franciji namenjena živila prišla v roke Nemcem. Francija v tem pogledu ni stavila Angliji še nobenih predlogov. V t -:£ - It Angleži so od premirja dalje zaplenili 108 francoskih trgovskih ladij. — Reuter. Nov zakon o državnem računovodstvu je objavila vlada. Pomočnik finančnega ministra je izjavil, da je svrha tega zakona olajšati vso računsko upravo in računovodstvo prilagoditi novim razmeram. Proračunsko leto bo odslej koledarsko leto. Da bi se preprečila zapadlost kreditov, pa je mogoče s proračunskimi krediti razpolagati še tri mesece po zaključenem koled. letu. Narodno predstavništvo mora tudi po novem zakonu sklenili proračun najdalje v 60. dneh. Za vsako obveznost mora biti v proračunu predvideno kritje. Vse finančne obveznosti je treba plačati, ako zapadejo v dotič- nem letu, ako se take obveznosti ne plačajo, potem to ni smatrati kot prihranek. Zaključni računi morajo prikazati popolno gospodarsko bilanco, — Sklepanje dobavnih pogodib bo sedaj urejeno tako, da bodo pri državnih dobavah mogli sodelovati obrtniki in kmetje. Ako se cene materijalu in mezde zvišajo za nad 10 odstotkov, se more pogodba spremeniti v' korist dobavitelja. Državna podjetja se smatrajo za samostojne državne ustanove. S tem v zvezi so tudi novi predpisi, ki olajšujejo sklepanje nabavnih pogodb za ta podjetja. Angleži o nemških namerah Reuter. Angleški letalski strokovnjak Oliver Stevvard je govoril o nemških namerah. Nemci imajo v načrtu, da s svojim letalstvom onemogočijo Angliji plovbo po morjih. Anglija se zaveda, da je ta načrt v zvezi z delovanjem nemških podmornic, mnogo bolj stvaren, kot pa pomisel na invazijo, toda angleško vrhovno vojaško poveljstvo zaupa v angleško' vojno brodovje in letala. Angleški vojni minister je dejal da imajo Nemci v načrtu napade na angleško trgovinsko brodovje s pomočjo majhnih podmornic, ki bi jih tvorile posadke »legije smrti«, ker bi moštvo teh podmornic, katere bi mogle torpedirati samo' iz največje bližine, vršilo vse svoje operacije z zavestjo, da se ne bo nikdar več vrnilo. Francija in Nemčija ter surovine. Francoski in nemški gospodarstveniki se že dalj časa pogajajo zaradi ureditve preskrbe s surovinami, j V to svrho je bilo ustanovljenih 10 odborov, I ki proučujejo vprašanja preskrtbe surovin in1 trije odbori, ki razmotrivajo, kako bi se dalo izkoristiti star materijah Izvoz žive goveje živine je treba omejiti, pravi »Hrvatski dnevnik« in opozarja v zvezi s tem na to, da bo sicer zmanjkalo surovih kož in potem tudi usnja za našo domačo potrebo. Iz inozemstva namreč ne dobitna nobenih kož več* pa tudi usnja ni mogoče od nikoder uvažati. M, *• . —s ..w Zakaj je šel pravosodni minister dr. Laza Markoviič? Nenaden odhod iz vlade pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča, sredi februarja letos, je zbudil pozornost, ker je bil dr. Markovič predstavnik posebne skupine radikalov; v vladi in je izgledalo, da mu bo pripadla še velika vloga pri bodočih poskusih zbližanja vseh sprtih in razcepljenih radikalov. Sedaj pa so iz vrst njegove skupine izstopili nekateri najožji sodelavci, kot Jovan Petrovič, Mita Mojmirovič, Branislav Radovanovič, Vasilije Becič, Radovan Arsenijevič, Zivadin Radivojevič, Vojislav Arangjelovič, Sima Stefanovič in drugi, ki so obenem objavili neke vrste opravičilo za to, da so dr. Lazi Markoviču obrnili hrbet. V tem obvestilu pravijo: »Zaman smo se trudili, da bi spoštoval stranko in ne predpostavljal osebnih .koristi svojih prijateljev'koristim stranke. Zadnje mesece so se začeli množiti pojavi, da se našemu gibanju odvzame njegovo moralno obeležje. Preko ene skupine nedoraslih, od njega izbranih sodelavcev, je izvajal stvari, katere so prinesle veliko škodo naši akciji in njenemu ugledu. Mi nimamo volje, da bi še nadalje nudili sodelovanje za tako delo...« Istočasno napovedujejo ti odpadniki, da bodo obvestili o podrobnostih svoje prijatelje potom okrožnice. Poroča »Sovenska beseda«. Poslovne knjižice za delavce in nameščence smejo izdajati odslej tudi borze dola. Tozadevno pooblastilu je izdal minister za socialno politiko. Kdor torej hoče imeti poslovno knjižico, ali pa dlvo-jnik, ker je že izdano izgubil, lahko dobi novo pri pristojni borzi dela, kjer je zaposlen, ozirccna kjer stanuje. * ' ? Glavni poveljnik bolgarske 'Vojske general Nikola Zenkov je v Svistovu na Bolgarskem nagovoril manife-stante: »Radujte se, Bolgari, ker preživljamo važne trenutke, ko se bodo uresničili naši narodni ideali! Mi simo srečni, ker nismo dolžniki1« % V jugovzhodni Evropi je vedno bolj pereče vprašanje organizacije prehrane. V vseh državah na Balkanu so že uvedene omejitve potrošnje, z edino izjemo Turčije, ki ima zaenkrat še vsega dovolj, čemur se ima zahvaliti dobrim letinam v zadnjih letih. Maršal Čankajšek in komunisti. Maršal Čan-kajšek je govoril 8. t. m. v vojnem svetu kitajske vojske o odnošajih do kitajskih komunistov, rekel je: »Kitajski komunisti, ki se nahajajo v sestavu kitajske narodne vojske žele izkoristiti sedanjo vojno, da upostavijo svojo zasebno vojsko. Toda kitajska osrednja vlada je dovolj močna, da se more zoperstaviti vsaki nevarnosti od zunaj ali od znotraj. Ako bodo komunisti sodelovali, z vlado, bo vlada mogla poslati večje armadff na fronto, ki so sedaj potrebne za čuvanje reda v ozadju. Ako j bodo mogli večji odredi na fronto, bo mogoče, potisniti Japonce na ono linijo, na kateri so bili jeseni, 1. 1938. Ako bodo komunisti, za sodelovanje, kitajska vlada ne bo nikdar proti njim nastopila z oboroženo silo.<^ Komur pošiljajo svojci iz Zedinjenih držav ali ,iz drugih dežel čeke, ki se glase na tako-zvane svobodne devize, med katere štejemo dolarje, angleške funte, švicarske franke, kanadske dolarje itd., nap teh čekov ne prodaja pod roko, ampak pri pooblaščenih denarnih zavodih, ki po odločbi ministra financ morajo plačevati za ameriški dolar p,oi din 68 do din 70. Vendar pa je prodaja čekov mogoča samo na ta način, da se lastnik zadostno legitimira. Posredniki se ne moreio koristiti s to odločbo finančnega ministra, ker bi se potem dogajalo to, kar se ie že dogajalo, da so kupovali čeke cd: neukih ljudi po nizki ceni in iih po visokem tečaiu vncvčevali. Enako kot čeki se vnovčijo tudi zapuščine, ki jih dobe naši ljudje iz tuiine do zneska 1000 dolarjev, potem podpore društvom in odpravnine, ki iih dobe naši izseljenci, ako se iz tujine vrneta domov (v kolikor so bili naši državljani že pred 1. 1931) ali pa tam umro in dobe odpravnino- njih svojci pri nas. trez carine v bodoče ne bo mogoče več pošiljati v inozemstvo blaga, katerega vrednost bi znašala nao din 50, zlasti pa ne olja, mila, sladkorja, kož itd. Težave s preskrbo ječmena občutijo pivo., varne v Jugoslaviji in pravijo, da bi to utegnilo vplivati na proizvodnjo piva, ki se ga bo valilo mani kot pa bi se ga predvidoma komzu niralo. V Savinjski dolini je zadnje tedne mnogo požarov. Ljudje govore, da .i.e na delu požigalec. Na podlagi ljudskih govoric so priieli že več osuirčjencev, za katere pa se je izkazalo, da so nedolžni. 30 volkov se ie zgrizlo med seboj in drug drugega požrlo. V kolašinskem srezu vlada že več let huda volčja nadlega. Lovci so preganjali volkove poleti in pozimi, pa zaman. Ko so se letošnjo izredno hudo zimo zopet pojavili v neposredni bližini vasi, ie lovec Vukašin Radovič nastavi! zverem zastrupljeno meso. Ponoči so se volkovi zbrali na pojedino/ Kmalu pa so začeli drug za drugim cepati po tleh. Preostali so sproti navalili na vsakega onemoglega tovariša in ga raztrgali, dokler nazadnje ni ostala samo stara voljkulia, ki je na glasul kot zelo oprezna in voditeljica tolpe ter nek mladič. Ponoči se ie razlegalo po vasi strahotno tuljenje zveri, ki so se mrcvarile med seboj. Zjutraj sel našli ljudje dva kilometra naokoli razmetane posamezne kose raztrganih volkov. Sava je poplavila pri Bosanski Gradiški vso okolico v dolžini 14 km. Trebušni tifus ?e je pojavil v Vojvodini, okreg Srbobrana. Najbrž ie ta bolezen posledica poplav. Ker mu je prevzel ženo, 14 letno Sabo, ie musliman Ali Zumber ubil s sekiro svojega rivala Muhameda Ismaila na sejmu v Peči. Za mehanizacijo romunskega poljedelstva je treba okrog 14 milijard lejev. Romunski kmetje potrebujejo 1.4 milijona železnih plugov, ki stanejo okrog 2.5 milijardi lejev; 600.000 sejalnihi strojev v vrednosti 750 milijonov lejev; 10.000 mlatilnic v vrednosti 1.5 milijarde lejev; 7000 motorjev v vrednosti 350 milijonov lejev in 5000 traktorjev v vrednosti 1 milijarde lejev. JOUavsUa dobiva nobenih sufat&tcif, tutio po-covm4 hMocnUta talcoi! A. M. de Jong: [50 t CudtH MclUM/hilt J»TKO&KA UTA MEJtKTNTJEJA OETSENA D Pri župniku bi že bil mogoče našel tolažbo, toda ta bi moral sam začeti z njim razgovarjati o tem; človek ne more iti kar tako meni nič tebi nič k njemu . . . In zadnje čase je bil gospod župnik že itak čisto v se zaprt. Postal je še bolj suh, kot je že bit; suho je kašljal in navadno zrl pred se, kot da bi sploh ničesar več ne vedel. Res: Flirefleter je bil tudi še tu. Temu bi se lahko zaupal. Ta bi ga razumel, kajti o teh stvareh sta si bila z Mereyntjejem enih misli, samo da je bil Flirefleter nekoliko bolj brezskrben, ali ravno to je bilo, kar ga je tolažilo. Vendar s Flire-flelerjem sta se srečala komaj še pri maši. Naenkrat se mu je vedno strašno mudilo. Zgodilo se je celo, da je smejoč se poslal Mereyntjeja pod neko šegavo pretvezo na sprehod, ko ga je ta poprosil, da bi smel splezati z njim v cerkveni stolp zvoniti. Prijetnega pohajanja naokoli je bilo tudi konec in tako je celo Češnjico videl samo še na cesti in v šoli; komaj da se je še ozrl v njene vprašujoče oči:... postavki z vojaki! Res! Na te je že čisto pozabil. S Češnjico pa bi tudi ne mogel govoriti o svojih težkih skrbeh. Kaj naj bi taka deklica, ki ničesar ne razume .. .? Zamišljen se je igral Mereyntje s sošolci iri doma si je pustil dopasti, da je počel Aarjan z njim, kar se mu je zljubilo, ne da bi bil vzrojil ali se od jeze razjokal, ako ni zmagal, kot poprej nekoč. Odkar so bili Italijani v vasi, je bil Flirefleter kot izgubljen. Teden na to je izginil brez sledu; tri dni in tri noči ga ni bilo na spregled. Ko se je vrnil, je bil precej zdelan in utrujen. Župnik mu je prijazno bral le vite, toda Flirefleter mu ni niti odgovoril, ampak se je smehljal sam za se, dostojno sicer in prav nič izzivalno, ne, enostavno tako kot se smeje dobrodušen človek, ki uvidi, da ga drugi ne razume, pa mu niti v glavo ne pade, da bi mu skušal stvar dopovedati, ker bi bilo najbrž itak 'brezuspešno. — Dan za dnem _se je dogajalo, da je po maši odšel na polje in ga ni bilo nazaj, vse do večera. — Včasih je prišel komaj še pravočasno, da je zvonil k prvi jutranji maši. Nekdo je trdil, da ga je videl zamišljenega na poti, daleč od mesta. Nekdo drugi ga je zopet presenetil, ko je sedel na nasipu jezera m strmel tja v en dan čez bleščečo gladino reke, pozneje pa, ko je mislil, da ga nihče ne opazuje, je igral na svojo flauto. V mestu je skupaj s par cirkuškimi pobratimi postavil ves sejmski prostor na glavo in govorilo se je, da je nekega večera nastopil namesto rokoborca, ki ga je popoldne pošteno opijanil in se potem z njim celo stepel. Zopet drugi so ga videli čisto nagega plavati na hrbtu v reki, kot bi bil iz plutovine, zraven pa je žgolel kot škrjanček; drugič se je premetaval v vodi kot kakšna rjava riba in je strašil krave, ki so stale ob bregu s parklji v vodi, na ta način, da se je nenadoma noja vil v njihovi bližini in lajal kot razjarjen pes. Videti ga je bilo tudi v sumljivih predmestnih krčmah, koder so prenočevali krošnjarji, prosjaki in slična svojat, ki se boji priti na svetlo. Tem propalicam človeške družbe je plačeval pijačo, se z njimi smejal, razgovarjal in jim pripovedoval; poslušal je tudi njihove tajinstvene zgodbe o malih Drevarah, spretno izvršenih tatvinah na kmetih in je hodi! po cele ure s temi prevejanimi, tatinskimi postopači, n® da bi si bil delal kaj skrbi zastran svojega dobrega glasu kot častivreden cerkovnik. Govorilo se je celo o nekih njegovih obiskih pri različnih ženskah, ki niso ble baš posebno na dobrem glasu. Vse te govorice so se širile z bliskovito naglico po vasi in seveda tudi niso ostale nepoznane župnikovi služkinji Janji. Ta pa seveda ni vedela početi nič beljega kot, da je te opolzke govorice, še tople in kolikor mogoče strupeno, pripovedovala naprej gospodu župniku, ki se je pri tem otožno smehljal, in jo zavračal z roko, kot da se ga to ne tiče, ter o-pominjal svojo staro, zvesto služkinjo na dolžnost, da človek ne sme opravljati svojega bližnjega. Tako1 hudo najbrž tudi ni. Jans sama prav dobro ve, kako rada je vas govorila o takih zadevah in jih napihovala. - Jaanske, saj vendar veš, da iz pezdeca radi napravijo grom?« »Toda, gospod župnik, ali ste res slepi, da nič ne vidite? Vi morate vendar prav tako dobro vedeti kot jaz, da ta odvratni človek, ta grdi nebodigatreba izgleda vedno bolj kot kakšna neoprana srajca in da ga ni nikoli doma.« »On ljubi naravo, Jaanska, pusti ga, naj hodi kamor hoče: vem da ni v stanu, cia bi muhi nogo izdrl. Bo že zopet bolje. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo. Flirefleter je posedal ob nedeljah po krčmah in igral karte. Dobival je igro za igro, na prav fantastičen način in tako redno, da so se kvartopirci branih še nadalje igrati z njim, kajti nikakor niso bili voljni, da bi se pustili skubiti od njega kot kakšna neumna gos. Flirefleter se jim je smejal, prijel tu in tam dva izmed njih za glavo in ju treščil drug ob drugeifa, prevrnil par miz in pritisnil gostilničarjevi ženi, ki je prihitela ter ga zmerjala, poljub na njena od vpitja slinasta usta, da je kar zacmokalo. Nato pa je odšel v sosednjo vas, odkoder so naslednji dan prišle novice o še večjih škandalih. Nato je nenadoma zopet izginil iz vasi. ?«& nosil'p ktmev Društva, ki iele predavanja o Budimpešti opozarjamo, da je g. dr. Avg. Reisman pripravljen priti predavati o zanimivem Potnikovem izletu v madžarsko prestolnico. Potrebno pa je, da nam 'to pravočasno javite. Naše organizacije v tem času težko prirejajo kaj drugega. Madžarska pa je ravno sedaj v ospredju zanimanja naše javnosti in bo torej gotovo vsakemu društvu dobrodošlo poročilo z zgodovinskimi, gospodarskimi in socialnimi slikami sedanje Madžarske, ki je postala čez noč tudi resnična prijateljica Jugoslavije. Prijave pošljite na uredništvo »Delavske Politike«. CELJE Vtihotapili bi se radi. Zadnje čase poskušajo razne tudbstrokovne organizacije razpresti mreže med cinkarniškim delavstvom. Obletavajo tovarno in posamezne delavce, kakor vešče luč. Vsem tem dobrotnikom, ki bi radi posili pomagali delavstvu, povemo jasno in enostavno: vse zaman, škoda vsakega koraka. Delavstvo v tovarni je enotno, zavedno in disciplinirano ter se v polni meri zaveda svojih nalog. v... . , . t \c i \ se bo tudi sedaj borilo enotno in složno. _ i ti V ’ !“‘ : — Zavedni cinkarnarji. Slaba in nevarna pot! 2e zadnjič smo napisali, da je pot, ki pelje mimo bivšega Diehlo-vega poslopja v skrajno slabem stanju. Naš apel, naj se pot popravi in ogradi zaradi globokega jarka, je naletel na gluha ušesa. Delavci, ki hodijo ponoči na delo morajo gaziti blato in paziti, da se v temni noči ne prekucnejo v jarek. Zgodila se bo nesreča, radoved*-ni smo, kdo bo krivec in kdo bo nosi! posledice? 1 - .. t. ~..i V \•••* — Prizadeti delavci. TRBOVLJE Le delavce vidi. Dopisnik »Slovenskega naroda« ima posebno piko na delavce. Vsako čtvar, ki jo zagreši kakšen delavec, raztegne na dolgo in široko. Zadnjič je poročal do potan kosti o nekem pretepu mladih delavcev v kantini na Dioberni. Mnogo je tudi vedel povedati o krojaškem pomočniku, ki je napravil samomor na orožniški postaji. Mi obsojamo vsako pijančevanje, zamerimo pa omenjenemu dopis niku, da vidi samo slabosti delavstva, i« v a Delavec. Popravite. G. Ažman Leopold, tajnik »Roko delskega podpornega društva«, je na občnem zboru tega društva izjavil, da je dal on kot tajnik društva štampiljko na prošnjo, katera je bila poslana TPD za podporo za izlet rokodelcev v Maribor. Resnici na liubo ugotav ljamo, da so izlet rokodelcev TPD v Maribor organizirali zaupniki rokodelcev in izposlovali podpcro potom glavnega zaupnika s. Filipa Murna. Ni res, da bi bilo navedeno podporno društvo pri tem udeleženo. Menda g. A. v zadnjem letu ni podpisal toliko vlog v imenu svojega društva, da ne bi vedel, kam vse je pritisnil štampiljko. — Več rokodelcev TPD. KRANJ Kaj bo z lesenim mostom če/. Kokro? — 1 Vi ’ * J • ’ • ' Treba bi bilo vprašanje tega mostu enkrat obravnavati iz čisto gospodarskega stališča. . V Savo je v ponedeljek skočila neka ženska, stanujoča na Gorenji Savi in to ravno opoldne, ko je bilo na cesti največ ljudi. Vojak, ki je bil prej v družbi z njo, kar je očividen dokaz, da je med njima prišlo do nesoglasja, je skočil takoj za njo in jo rešil iz objema mrzlih savskih valov. Okrog njiju se je potem zbralo polno ljudi, predvsem delavcev, ki so se ravno vračali nazaj v tovarne in šolarjev, ki so šli na vlak. Ljudska univerza. V četrtek, 13. t. m. bo predaval univ. prof. dr. Rebek o temi: Aceti-len — moderna surovina, iz filma »Eksperimenti«. Predavanje se bo vršilo ob 20. uri v »Narodnem domu«. JESENICE Omejitev razdeljevanja sladkorja. V radovljiškem okraju so bile s 1. marcem uvedene po nalogu sreskega preskrbovalnega odbora nakaznice za sladkor. Te nakaznice smo začetkoma želeli, ker smo menili, da bodo napravile red v dobavi sladkorja in da bo sladkor deljen po istem ključu, kakor je bila običajna poraba sladkorja v naših krajih v normalnih časih. To porabo je izračunal »Prevod« na 23 kg na osebo na leto (t. j. okrog 2 kg na osebo mesečno) in bivši minister g. Snoj je svojčas na predavanju v »Krekovem domu« izjavil, da sladkorja ne manjka in da bo vsakdo dobil sladkor v dosedanjih količinah. Ker pa je bila aobava sladkorja v novembru in decembru 1. 1. neredna, smo si nakaznice želeli, ker smo menili, da bo dobava urejena. Zdaj pa je Prišlo razočaranje: dodeljeno je bilo samo 1.25 kg na osebo mesečno, kar je za industrijske kraje veliko premalo (kajti tu se živi ob kavi in čaju in čaj ali kava gresta tudi v velikih množinah z delavcem v tovarno). m i Na merodajne činitelje bo treba apelirati, da bodo: 1. dodelili sladkorja, kolikor ga ljudje res potrebujejo in so ga potrebovali tudi v normalnih časih, ko je bilo drugih stvari še dovolj, 2. da se bo delitev sladkorja uvedla pravično no porabi, 3. da se s Prodaio sladkorja ne bo skušalo forsirati enega ali drugega, nego se bo kupcem pustila svobodna izbira, kje lahko sladkor kuniio. Črstnn izjava. S sestavkom, ki ie izšel v »Delavski Politiki« dne 28. 9. 1940 na tretji strani v prvi koloni pod naslovom: »Jesenice, koliko ie tira«, ni hotela »Delavska Politika« žaliti Jordana Franca, tov. del. pri KID na Jesenicah' niti mu očitati tam navedenih deistev, ter izjavlja, da ni imela za take očitke nobenega razloga in povoda.« — Uredništvo1. MARIBOK Pomanjkanje dodatnih krušnih nakaznic za bolnike. Dogajajo se slučaji, da nekatere okoliške občine nimajo dodatnih krušnih nakaznic za bolnike, katerim priznajo zdravniki po pregledu potrebo za večjo količino bele moke. — Tako smo zvedeli slučaj iz Studencev, ko je šla žena železničarja, ki je bila operirana na želodcu, od katerega ji je ostala samo polovica, k banov, zdravniku, da ji izstavi po pregledu potrdilo za dodatno nakaznico za belo moko. Potrdilo je debila in je zdravniku plačala din 20.-—. Ko pa je prišla na občinski urad, da ji dajo dodatna nakaznico, je ni dobila, ker občina oz. prehranjevalni urad nima dodatnih nakaznic. c. > '->«>— Br. A. Količina bombaža, ki je pretekli teden dospe' iz SSSR, bo zadostovala za tri mesece, ako bodo v tovarnah delali po 4 dni: na teden. V Hutterjevi tovarni bo zopet začel obrato- vati oddelek za- klot. Kdaj se bodo nadaljevala dela na cesti proti Framu? Kakor se čuje, se bodo dela na cesti proti Framu nadaljevala šele proti koncu marca, ko se bo vreme nekoliko ustalilo. Cesta skozi Slovensko Bistrico bo še letos tlakovana. Dela bo vršil cestni odbor v lastni režiji. Potrebno kamenje bodo dobili v banovinskem kamnolomu in banovina ba dala tudi na razpolago drobilne stroje, ►._ n, t itbl til* ’'1 ' ■ — Na občnem zboru »Združenja trgovcev« v Mariboru, ki se je vršil minulo nedeljo, so zborovalci med drugim razpravljali tudi o težkem položaju trgovcev, ki so ga povzročili sedanji svetovni dogodki. Ugotovljeno je bilo, da je bilo izdanih mnogo ureab v zaščito konzumentov, od katerih so nekatere res dobre, - v. Cene mlečnim izdelkom so se, kakor je razu vidno iz poročila mestnega tržnega nadzorstva, na tukajšnjem živilskem trgu zopet precej dvignile. Tako so prodajali surovo maslo po 48 do 52 din', čaino maslo celo po 60 din, smetano od 12.50 do 17.50 din za 1, kuhano rraslo od 48 do 52 din, mleko pa po 3 din za 1. T' • - ' '• .. Brezposelni delavci se bridko Pritožujejo, da ne morejo dobiti zaposlitve v nekaterih obratih, ki sicer od časa do časa sprejemajo delavce, ker niso člani nekega društva ozir. nimajo priporočila od tega društva. To zadržanje prizadetih delodajalcev pomeni izzivanje delavoljnih, nesrečnih brezposelnih delavcev, katerih družine trpijo že več mesecev pomanjkanje, ker ni zaposlitve. Kupovanje duš na ta način je gnusno in vredno vsega obsojanja. 180.000 dinarjev od vunžkoncertov. »Umetniška reporterka mariborskih vunškoncertov, podružnice »Kulturbunda«, ga, Westenek, je poslala v dnevnik »Mariborer Zeitung« popravek, da se je zvišal skupni iznos prispevkov vunškoncertov na vsoto din 180.000. Ker poročila o uspehu blagajne koncertov še nikdar niso spadala v področje kritikov, je jasno, da je smatral »Kulturbund« sami za umestno, da obvesti javnost o tem krasnem, doslej v Ma-rib cru nepoznanem ogromnem denarnem uspehu koncerta. 7a poznavalce razmer, ki vedo, kaj nesejo mariborski koncerti, je ta vsota naravnost neumljiva. Normalno takega visokega zneska ni mogoče doseči. Poročajo pa nam, da so gctoVi tovarnarji, ki so si v par letih vsled nizkih mezd naših delavcev in seve tudi s prodajo izdelkov po visokih cenah, pridobili večmilijonsko premoženje, darovali kar po din 10.000. Na ta način je seve lahko zbrati v par dneh tudi v sicer majhnem in povprečno revnem Maribcru stotisoče dinarjev. Ne sprejmejo jih. Neko glasilo Nemcev' v Jugoslaviji piše, da se v Mariboru ne sprejemajo v kulturbund ljudje, ki ne izpolnjujejo pogojev, potem pa taki, ki so 1. 1918 in pozneje pokazali, da so obračali plašč po vetru. List še pristavlja, da so te vrste ljudje sedaj silno razočarani. — riu.Si.; Vi_> h i L fc s_ us Oslovski kašelj zdravi v našem mestu neka zdravnica — v mestni plinarni. »Slovenec« poroča, da pusti otroke po več ur vdihavati pline. ki uhajajo iz neke vrste ilovice, skozi katero poprej pronica Plin v retortah med čiščenjem. Kadar ie namreč ilovica že dovoli nasičena s škodljivimi snovmi ki ne spadajo v plinovod, jo raztrosijo po tleh vi posebnem prostoru, da se prezrači bi t'a potem prihajajo mali bolniki. List trdi, da ie po trikrat triurnem bivanju v takem prostoru dosežen skoro popoln uspeh. Upairno. da mladi nac.i-ienti uri tem n e dobe glavobola. Nekoč so zdravili oslovski kašelj s spremembo klime, t i obolelega otroka so poslali č6-r 1 ’ dva zastopnika zunanjega ministrstva. Bolgarija je baje demobilizirala, v„, »ui. Pravijo, da je Tesia izumil smrtne žarke, s katerimi je mogoče na daljavo 400 km uničiti vse strelivo in ustaviti ter zrušiti letala. — Vest prihaja iz Amerike. • • >- ( Pravijo, da je na svetu še 4 milijone sužnjev. ‘Pod sužnji si vsakdo predstavlja tenraopoke prebivalce naše zemlje, i , . ,.;,u i. ml, Potopljena Italijanska križark« Neka angleška podmornica je dne 7. marca potopila italijansko 5000 tonsko križarko »Condottieri«. Italija je imela 4 take križarke, ena izmed njih, »Barto-lcmeo Colleoni«, je bila potopljena lani. IZ ČEŠITE SELNICA OB DRAVI Šolska stavba, katero bo obiskovalo, v 12 razredih več st,o otrok, ima dvoje vhode v, glavni in dvoriščni. Nismo sicer strokovnjaki, vendar naše mnenje ie, da so vrata premala. Ob kakšni nezgodi ali paniki (požar, potres ali kaj drugega), povzroči to lahko nepredvidene nesreče, ako nastane gneča. Pred glavnim vhodom pogrešamo primerne lope, kjer bi učenci imeli zaklon pred vremenskimi neprilikami, poleti bi si icsnažili obuvalo od blata, pozimi pa otresli sneg. V jeseni leta 1940 so prodajali ostanek opeke pri šoli. Želimo, da občina na krajevno običajen način obvesti vaščane, čigava je bila ta •opek a. Slemcnsk« šola. Ubogi otroci s planin moraio dnevno hoditi tako daleč v šolo. Kolikor nam je znano, se občinski odbor ni mogel odločiti za najetje brezobrestnega posojila za to šolo, vendar smo mnenja, da bi bilo pravično občinski proračun zvišati vsaj še za tri odstotke in tako pomagati ubogim otrokom s Slemena. Naša občina slcvi kot radodarna, • »i» H, s »196(1 ‘ ’ Gospoda župana, ki je tudi iz Velikega Slemena, berno gotovo imeli za zagovornika našega predloga. CRNA PRI PREVALJAH Obveščamo vse člane, da smo zaprli prodajalno v Črni II. zaradi izrednih razmer in pozivamo vse dosedanje kupujoče člane, da si v bodoče nabavljajo svoje potrebščine edino v prodajalni L Rekordno število bibikljev imamo v naši občini. Kljub slabim cestam jih je 800 in odpade na vsakega šestega prebivalca v občini eden. Ne boinft še kmalu enaki z Amerikanci, od katerih ima vsak šesti svoj avtomobil. Češki dijaki na nemške univerze. Kakor znano, so češke univerze že od praških demonstracij 1. 1939 naprej zaprte in ni mogel doslej neben češki dijak nadaljevati študija na visoki šoli. Sedaj je nemška vlada izdala proglas, da bo manjšemu številu čeških tehnikov in medi-cincev vendar dovolila nadaljevanje študija na nemških univerzah, ki jim bodo zato posebej odrejene. Pogoji so: znanje nemščine v govoru in pisavi, arijsko potomstvo, popo.no zdravje in da je prosilec že najmanj dva semestra študiral na češki univerzi. Vsak češki tehnik ali medicinec mora vložiti lastnoročno pisano prošnjo v nemščini na pooblaščenca rajhovskega dijaškega ivodje pri rajhsprotektorju, Izkazati mora s vejo zaposlitev cd 1. decembra 1939 naprej, podati življenjepis, priložiti dve sliki z ostriženimi lasmi, eno sliko od spredaj in drugo v profilu. Ko bo vsem tem pogojem «adoščencr, mora butični napraviti še izpit iz nemščine pri dekanatu nemške univerze v Pragi, plačati takso 13 mark in bo na to dodeljen na kako univerzo v velikem nemškem rajhu, ako bo sprejet. Napisi zopet v latinici. Pri izvajanju jezikovnih odredb na Češkem in Moravi je bilo določene', da morajo biti nemški napisi na podjetjih v gotici. Ker pa se je izkazalo, da napisi v gotici (poleg češke v latinici) ne nudijo harmonične slike in marsikje niso poznali gotičnih črk, je protektoratna vlada dovolila, da se sme uporabljati v bodoče za nemške napise tudi latinico, a sme se uporabljati še tudi gotica, dokler se ne izdelam nove table. • V češkem kopališču Podebrady se je vršil izobraževalni tečai nemške delovne fronte v rajhovski šoli »Gornja Laba«. (Laba je naj-večia reka Češke, v katero se pri Mčlniku zliva Vltava.) Listi poročajo, da je na tečaju predaval tudi'vladni prezident, bivši sudetski popslanec, sedaj brigadefiihrer Hans Krebs »o boju nacio-nalno-sccialističnega pokreta v Sudetskem o-zemlju«. Smrtna obsodba. Izjemno sodišče pri nemškem sodišču v Brnu je dne 28. februarja obsodilo 36 letnega plesarskega pomočnika Ul-richa Wide:merta na smrt, ker je izrabljal zatemnitev in okradel neko trgovino v Brnu. Usmrtitev zločinca. Dne 2. marca je bi! u-smrčen Karel Pfanig, rojen 14. avgusta 1907 v Stargardu. Izjemno sodišče v Stettinu ga je obsodilo na smrt kot škodljivca naroda, ker je kradel poštne pakete. Obsodba mesarskega pomočnika. V Holešovu je okrajni urad obsodil mesarskega pomočnika J Rtaha zaradi draženja mesi na 15.000 kron, ali 1 mesec zapora in plačilo objave v praških dnevnikih. Ohrodba je bila objavljena v praških listih z debelim tiskom kot oglas, Draginfa, zvišanje pSai in delavstvo na itedskem Na Švedskem je delavstvo v vladi, kajti socialno demokratična stranka ima večino v parlamentu in zato tudi večino ministrov. V tej drža/i so vladale pred vojno izredno dobre delovne in življenjske razmere. Svoj položaj pa si je delavstvo uredilo s pomočjo razrednih strokovnih organizacij in zakonov, ki jih je sklenil parlament v povojnih letih. Sedaj pa je nastopila kriza. Tudi Švedska občuti angleško blokado, kot je dejal predsednik razrednih strokovnih organizacij. Ker je dežela navezana na uvoz, se življenjske potrebščine silno draže. Lani je delavstvo dobilo zvišanje svojih mezd in plač za 75 odstotkov v sorazmerju z draginjo. Za letošnje leto pa je pristalo na to, da se bodo plače povišale samo za 50 odstotkov v razmerju z novim povišanjem cen. To ise pravi, švedsko delavstvo je pristalo na to, da se zniža življenjski standard, ki je bil eden izmed najvišjih v Evropi. Posledica bo predvsem omejitev uvoza iz inozemstva in znižanje potrošnje uvoženega blaga. Ker ima delavstvo nadzorstvo v državi, bo tudi onemogočilo, da bi tistih 50 odstotkov poviška, katerim se delavstvo prosto voljno odreče pravi kapitalist. E J V 5 ti. -iv- !* Obletnica ruske revolucije ie bila 11. marca t. 1. Tedaj se ie zrušil carski režim in na površje «o priSli 'liberalni elementi s knezom Lwowom ter Miljukovom. 18. maja so vstopili v vlado tudi socialni demokrati in Kerenski je postal vojni minister Sledila je oktobrska revolucija boljševikov, ki so z geslom: mir za vsako ceno in zemlja kmetom, pridobili večino kmetov in delavstva za se. Svet ljudskih komisarjev je imenoval generala Rikagova za armadnega generala !. razreda in pomočnika ljudskega komisarja za vojsko. Nemška univerza na Poljskem. Začetkom poletnega semestra 1941 bo o tvor jena rajhovska univerza v Poznanju, bivšem poljskem mestu, kjer so začeli s pripravami za otvoritev te univerze takoj po polomu Poljske republike. Usmrtitev veleizdajalca. V Berlinu je bil usmrčen 33 letni Paul Schurr iz Frankfurta, katerega je Ljudsko sodišče obsodilo zaradi poskusa veleizdaje in pomaganja sovražniku na smrt, ker je širil številne »verižne« dopise in letake z veleizdajalsko vsebino, s katerimi je hotel pomagati sovražnikom nemške države. — Nadalje je bil usmrčen Herbert Gellert, rojen 24. febr. 1914 v Magdeburgu, katerega je Izjemno magdebursko sodišče obsodilo na smrt kot škodljivca naroda, ker je izvršil vlome v zaklonišča in tam ukradel stvari, ki so bile določene za slučaj poplaha. Bolgarija v novi red. Vodilna strokovna organizacija obrtnikov iv Sofiji ie naročila vsem okrajnim inšpektorjem, da morajo iz vseh njenih organizacij izključiti židovske člane, poroča DNB. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM Osnutek proračuna občine Krištof za leto 1941: Osebni izdatki znašajo din 70.750.— (plače in nagrade uslužbencev). Upravna služba din 16.210.— (potnine in voznine din 1.000.—). Javna varnost din 9.035.— (vzdrževanje srez. nač. din 1435.—, policije din 800.—, gasilske čete din 6.000.—). Prosveta din 78,153.— (šole: Laško din 8910.—, Jedert din 29,085.—, Rečica din i2.350.—, Šmarjeta din 11.929,—, Kal 25S.—, meščanska šola Celje din 4281.—, šport, org. 400,—, kulturna društva din 800.—, Rdeči križ ■din 200.—). Gradbena stroka: občinske ceste din 20.000.—, mostovi din 3.000.—, občinske zgradbe din 3.000.—, oporni zidovi din 5.000.— (skupno din 31.000.—). Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo din 9.400.—. Ljudsko zdravje din 9.400. Socialno skrbstvo din 89.300.— (bedn. sklad ba" novine din 3.000..—, podpora brezposelnim din 10.000.—, dobrodelno društivo din 200,—. Obrtna trgovska nadaljevalna šola din 863.—. Občinsko gospodarstvo din 4.310.— (telefon din 2.000.—). Nepričakovani izdatki din 4.136.—. Vsi fflaterijalni izdatki znašajo din 213.737,— (lani din 288.390,—), osebni din 70.750.— (lani din 65.780.—}, vsi izdatki pa din 314.137.— (lani din 354.170.—). Dohodki so enaki izdatkom, Krijejo se iz davčnega predpisa za 9 mesecev po zakonu od osnove din 158,421.—, kar znese din 118.816.— (170 odst. doklada na vo seveda predvsem rudniški tovorni avtomobili, za katere la cesta ni bila zgrajena. Svinčeni rudnik se ie zavezal, da bo to cesto vzdrževal in Jo tudi vzdržuje, toda materijal, 9 katerim gramozi cesto, je docela neprikladen in se ne sprime s cestiščem oziroma poprej docela razpada v prah in blato. Zaradi te ceste bo treba nekaj ukreniti. Svinčena družba, ki je cesto prevzela v svojo oskrbo, bo morala dobiti bolji gramoz in stvar nadzornih organov, v čijih področje spada ta cesta, je, da družbo na to opozore. Timurlenk Iz temne zgodovine Azije. V znani založbi Oprecht, Zurich-New j velesilo, ki 'jo je upravljal z vso silo svoje krute York, je izšla knjiga Herbert Melzig, oblastiželjnosti. »Timur, Verhangnis eines Erdteiles«. I w, . , . . , . I Njegova dejanja so potomstvu ohranjena, V 14. stoletju se je v srcu Azije, v Samar- j kajti Timurlenk je imel dvorne kroniste, ki kandi, ustanovila velesila, ki je v času od pri- j so vse vestno zapisali tako_ da danes venl0) bližno 1350—1400 .ustrahovala vso Azijo. Njen kako -e 2raag.ovai in zakaj so nasprotniki pred njim trepetali. Timur se ni zadovoljeval z osvajanji. Ljudi je umoril v milijonih, jih zazidaval v stene, gradil iz človeških glav piramide in minarete, streljal otroke in klal žene. Dobro je vedel, da ni vse mrtvo, ikar se mrtvo zdi in da se lahko tih vetrič spremeni v vihar. Obdajal se je tudi z duhovništvom in če je moril, vladar je bil Timur, imenovan tudi Timurlenk ali hromi Timur,' ta despot je bil namreč v najboljši moški dobi ranj«n v neki bitki tako, da je ostal na eni strani vse življenje hrom. V začetku 15. stoletja je Timurlenkovo kraljestvo propadlo in se ni od tedaj nikdar več uposta-vilo. Timur, rojen 1. 1336, je bil sin obubožanega j je pazil tudi na vero. Indij!Ce je ubijal po in-emirja tiste Azije, kjer so se prepirali turški j dijskem obredu, mohamedance po musliman-emirji in mongolski poglavarji v krvavih bojih ; skem. predno je šel v boj, jz osvojitvijo mesta Urgen- nekem bojnem pohodu proti Kitajski je Timur ča začel z vojnimi operacijami na vse strani, umrl v začetku 15. stoletja. Njegovi nasledniki Ker se mu je mesto Urgenč trdovratno upiralo, \ so se prepirali za gospodstvo in država je kma-ga je dal do tal porušiti, njegovo prebivalstvo ( lu razpadla. Ničesar ni ostalo in celo v Aziji pa pokončati. Ker je vodil totalno vojno, si je ; je danes Timurlenkovo icne pozabljeno. pridobil kot vojskovodje velikanski sloves. Vojna pota so ga vodila v Perzijo, Gmtzinijo, Rusijo tja do Moskve, Indijo do Ganga, Malo Azijo in Egipet; osvojil je Damask in uničil Bagdad. Njegova država se je razprostirala od kitajskih mej do Sredozemskega morja, od Rusije v Indijo. Ustanovil je mogočno azijsko RIMSKE TOPLICE Proračun turističnega odbora. Dohodkov in izdatkov din 14.000.—. Nočnine (v termi) din 12.000.—, pri privatnikih din 2000.—; skupno din 14,000.—. Izdatki: Nadzor prijav :ujoev din KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Parma »Carične Amazonke« Prav je, da so po dvajsetletnem presledku Spet prišle na -oder Parmove »Carične Amazonke«, ki se bodo prav gotovo spet kot nekdaj priljubile občinstvu. V glavnem bo to zasluga vabljive, dehteče in kipeče Parmove glasbe, v kateri živi utrip samoniklega glasbenega sveta. Glavna odlika Parmove glasbene umetnosti je poleg lepih, sladkih melodij, pisana barvitost do življanja, ki tako varno spremlja romantična dogajanje. Zato so »Carične Amazonke« eno tistih redkih slovenskih del, ki bo ohranilo trajno svojo (vrednost. Glasbeno vodstvo sedanje vprizoritve je bilo poverjeno g. Hercogu, ki je izoblikoval jfl^sbeno stran do popolnega učinka. Režiser'g - Verdonik je delo postavil na oder z veliko ljubeznijo in jnu dal pravi romantični poudarek. Glavni vlogi Helene Zurandove in Fedorja Židanskega sta pevsko in igralsko posebno posrečeno izoblikovala g. Igličerva in g. Manoševski. Prikupne oderske like so podale ge. Ljubejeva (Olga), Gorinškova (Anastasija) in Starčeva (Maruša). Trdno podobo sta podala Galgancmt in Cirku-laku gg. P. Kovič in Verdonik. Moško g. Ras-bergerja je učinkoval mestoma togo; verjetno bi vlil g. P. Kovič tej osebi več odrskega življenja. V nekaterih vlogah so se dobro uvelja- vili ga. Kovičeva kot carica Katarina, g. Blaž kit cesar Jožef II., g- Crnobori, g. Gorinšek, 0. Čatner in ostali. Tudi zbor je bil v pevskem in igralskem oziru na mestu. —• S. GUŠTANJ V pokoj pojde ravnatelj jeklarne g. Lorbe- rau, ki je služil dolgo vrsto let v tem podjetju. Pri pogajanjih za zboljšanje mezd v zadnjih letih se je pokazal zelo 'trd, ali iz lastnega nagiba ali kot izpolnjevalec navocil od zgoraj, ne vemo. Podjetje ima jugoslovenski upravni odbor, v njem so tudi poznani Slovenci iz Maribora, sedež družbe pa je sedaj menda že v Beogradu. Zanimivo ie, da bo vpokojenega ravnatelja nasledil ravnatelj, ki pride iz KaP-fenberga v Nemčiji, ker je podjetje prav ■ za prav samo podružnica takozvanih l?ollerwerke. Nekdaj lepa cesta iz Guštanja v Dravograd je sedaj dobila že čisto drugo lice, odkar vozi po njej več ali manj stalno potniški avtobus zaradi ukinitve vlakov na progi Prevalje—Dravograd. \t-,j M m Wl/ lni; tv H test) VABILO na SKUPŠČINO STAVBNE ZADRUGE »Delavski dom«, r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani, ki se bo vršila dne 26. marca 1941 ob 20. uri zvečer v prostorih gostilne »Možina« v Ljubljani na Vidovdanski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidatorjev in predložitev zaključne bilance. 2. Zaključek likvidacije in izbris firme. Likvidatorji. PS.: Če bi1 skupščina ob napovedanem času ne bila sklepčna, se vrši na istem kraju in z istim dnevnim redom eno uro pozneje druga skupščina, ki sklepa ob vsakem številu navzočih. VABILO na REDNO LETNO SKUPŠČINO Zadružnega doma, stavbne zadruge z omejenim jamstvom v Mariboru, ki se bo vršila v petek, dne 28. marca 1941 s pričetkom ob 18. uri v zadružni pisarni. Ruška cesta št. 5. Dnevni red; 1. Čitanie in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. •t. Sklepanje o letnem zaključku, o uporabi prebitka in o podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Izvolitev enega izpadlega člana in enega namestnika v upravni odbor. 6. Volitev enega člana nadzornega odbora. 7. Predlogi in pritožbe članov. 8. Raznoterosti. Če skupščina ob napovedanem času ne bi bila sklepčna, se vrši pol ure pozneje istotam druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede ;na število navzočih zadružnikov. (§ 35 zadr. pravil). Upravni odbor. VABILO na REDNO LETNO SKUPŠČINO Štajerske hranilnice in posojilnice, kreditne zadruge z omejenim jamstvom v Mariboru, Ivi se bo vršila v petek, dne 28. marca 1941 s pričetkom ob 17. uri v zadružni pisarni na Ruški cesti št. 5. Dnevni red: 1. Čitan.ie in odobritev zapisnika zadnjega rednega' občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sklepanje o letnem zaključku, o uporabi prebitka in o podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 6. Volitev enega člana nadzornega odbora. 7. Predlogi in pritožbe članov. 8. Raznoterosti. Če skupščina ob napovedanem času ne bi bila sklepčna, se vrši pol ure pozneje na istem kraju druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. (§ 35 zadr. pravil). Upravni odbor. V knjižnicah Ankare in v Timurjevih sledovih po Anatoliji si je Herbert Melzig ustvaril pravo sliko Timurlenka. Da je Timur postal mogočen, ni potreboval le krutosti, ampak človeške slabosti, ki je bila za tisto dobo značilna. Bitko z Bajezitom, mogočnim turškim vojskovodjo, ni dobil le s svojo spretno strategijo in hrabrostjo vojakov, ampak tudi z izdajstvom med Turki. Melzig pravi doslovno: »Kar se je v Siriji zgodilo, je le ponovitev stare žaloigre v zgodovini človeštva: Grki se niso mogli zediniti proti Rimljanom, Perzijci' ne proti Arabcem, Kitajci ne prot: Mongolom; tako se tudi niso mogli zediniti Sirci in Egipčani proti Čagatajcsm. Še v?x: cela zemeljska celina, kjer je prebivalo milijone ljudi, se ni mogla upirati le nekaj tisočem Čagatajcev.« Svet je bil Timurja in njegovega strahotnega vladanja rešen šele z njegovo smrtjo. Človeštvu je za njegovega življenja manjkala močna notranja sila, ki bi bila lahko nastopila proti njemu. V Romuniji ni več govejega mesa, Romunija je tako zelo zredčila vse vrste goveje živine, da je vlada prepovedala klati govedo, ker so nekateri okraji sploh brez goveje živine. Peklenski stroj je eksplodiral v nekem hotelu v Carigradu dne 17. t. m. V hotelu so bili nastanjeni Angleži, ki so se vrnili iz Bolgarije. Ubitih je bilo nekaj gostov. Reuter. Delavski pravni svetovafec Odpust pri stavbnem podjetju (Maribor) Vprašanje: Delali smo v okolici pri stavbnem podjetju, ki pa nas je prejšnji teden naenkrat odslovilo, češ, da naj gremo v mesto in bomo tam nadaljevali delo pri njegovih stavbah. Tu 'Pa hodimo sedaj že ves teden spraševati, pa pravijo, da nimajo dela. Kakšne pravice imamo? Odgovor: Tvrdka Vam mera plačati mezdo za zakonito 14 dnevno odpovedno dobo po istem zaslužku, kakor ste ga imeli zunaj. Orožne vaje rudarja (Celje) Na Vaše vprašanje za rudarja, zaposlenega pri Bohemiji v Pečovniku, ne moremo odgovoriti, ker ne vemo, če je dotični naročnik ali ne. Ako ie naročnik, naj se javi pod svojim imenom in bo dobil odgovor, Vi pa lahko dobite odgovor le za svoje zadeve. Ponovno Smo že pisali, da je svetovalec namenjen le plačujočim naročnikom »Delavske Politike«. Odpust in orožne vaje (Črna) Vprašanje: Moj sin je 'bil zaposlen pri stavbenem mojstru do 15. februarja t. 1., ko ga je delodajalec naenkrat brez povoda odpustil. — Dne 10, t. m. je moral iti na orožne vaje, Ves čas od odpusta ie bila brezposeln. Ali ima kake pravice do delodajalca, ker je klican na orožne vaje? Odgovor: Po zadnji uredbi o služben&m razmerju vojaških vpoklicancev postane odpoved delodajalca neveljavna, če odide uslužbenec v vojaško službo pred pretekom odpovedne dobe’ a po prejeti odpovedi. V primeru neupravičenega odpusta ima tudi odpuščeni delavec iste pravice, kot tisti, kateremu je bilo odpovedano. Ne more biti namreč uslužbenec, ki |e bil neupravičeno odpuščen, na slabšem, kot pa tisti, kateremu je bilo le odpovedano. Odpust, ozir. odpoved se razveljavita le, v kolikor še ni pretekel odpovedni rok. V Vašem primeru je odpovedni rok, ki gotovo ni bil pogodbeno določen nad 14 dni, že pretekel, predno je odšel Vaš sin na orožne vaje. Vsled tega ne velja za Vašega sina navedena uredba. Ako je bil odpust neupravičen in ni prejel poprejšnje 14 dnevne odpovedi, lahko zahteva Vaš sin polno mezdo za 14 dni. Sumničenje tatvine (Maribor) Vprašanje: Pri hišni gospodinji, ki ima gostilno, sem pekla kruh, katerega sem pokrila z nekim blagom. Stranka v hiši pa je trdila, da je tisto blago njeno in še dodala, da ji je že več stvari zginilo ter da bo naredila pri meni hišno preiskavo. Ali jo lahko tožim zaradi žaljenja časti? Odgovor: Stranka ima pravico vložiti proti Vam ovadbo in zahtevati hišno preiskavo, če ji je res kaj zginilo in je tisto blago takšno, kot ie bilo njeno, katero ji je zginilo. Ne sme pa stranka napram drugim osebam sumničiti ter t° ,zaradi tega lahko tožite zaradi prestopka žaljenja časti. MALI OGLASI Naililtatelfl tropu-Jejo ntefcenefSe ort nailh Inaerfctttiai FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu ta izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom i-i. i Maribor, Frankopanova ulica I. OGLASI V NAŠEM LISTU IMAJO VEDNO LEP USPEH! Vsakovrstne ODPADKE PAPIRJA IN CUNJ kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK tr^oivina vseh rvrst surovin] (telefon 27-43) Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16 Nakupovalnice: Maribor, Kopališka 29 in vogal Ptujske-Tržaške ceste (Gustinčič). Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. Izdala In artlul« Adolf Jelin v Mariboru. e=* Tista Lfudska titkarna 1, i, * predstavnik V. Er ten * Mariboru.