StBV. 50. (PoStntf tek. račun,-C. C. con la Posta) V Trstu, petek il. decembra 1925. lakaja Taak patak opoMna. Nulov: Tnt-Trlaata Casalla Centro S? ali pa: Tta Imbriani 9/III, Izdaja: konsoraij Malega Usta Mali koledar. Petek, 11, decembra: Damaz, Trazon.— Sobota, 12.: Sinezij, EpiAiah. — Nedelja, 13.: Lucija. — Pondeljek, 14: Spiridion, Nikazij. — Torek, 15.: Irenej, Kristina. — Sreda, 16.: Adela. - Četrtek, 17.: Lazar, Berta. — Petek, 18.: Gracijan. MALE NOVICE Novi prefekti. Amidoj Moroni, dosedanji prefekt v Trstu, je prestavljen. Na njegovo mesti Je že prišel iz Ferrare prefekt dr. Ivan Gaati. — Iz Zadra je šel proč prefekt Bassi in prišel nanovo dr. Peter Carpank Mussolini pride v Trst. Že večkrat so ga pričakovali. Sedaj je izjavil, dia upia prihodnje leto priti pogledat svojo zvesite Tržačane. Kdaj bo to, ni se natančneje določeno. Trije velikani. Letos je minilo 125 let, odkar s« je rodiil veliki' narodni vzgojitelj Anton Martin Slomšek. "Rojen jo bil 2G. novembra 1. 1800. v dobri kmečki hiši na Slomu pri Ponikvah v zeleni Štajerski. Njegov sipomin je med1 Slovenci' vodno živ. Dno 3. decembra pa je bilo 125 let, od-kfl-r se je rodil v Vrbi na Gorenjskem France Prešeren, največji ne le kot Pesnik, ampak tudi kot moj »ter-zidar slovensko kulture in narodnosti. Dne 27. novembra pa je minilo 60 let °d rojstva Janeza Kreka, ki je zagledal luč sveta pni' Sv. Gregorju na Dolenj skem. Bil je učenjak in politik, da mu ni para med sodobniki, mož svetlega Unia in zlatega srca. Slava velikim dobrotnikom naroda ! Prosvetna zveza v Maribora. Mariborska Prosvetna zveza, ki dela P) istem programu kakor Prosvetna zveza v Gorici, je imela 23. novembra občni zbor. Ima na Štajerskem 156 društev z 1-1820 član'i‘. Dramatskih predstav so irneli lani 319, predavanj 572. Zveza je sllno delala za poživitev narodnih noš. Dekliška zveza ima 62 krožkov z 2500 banicami. Sodba. Spor Med Bolgarijo in Grčijo so ve-Vlasti, tako razsodile: Grki so prepir ^čeH1, zato morajo plačati 85 tisoč funtov (okroglo 10 milijonov lir) družinam Ubitih Bolgarov, državi pa 57 tisoč funtov za stroške. Podpis v Londonu. V Londonu so dne 1. decembra slovesno podpisali lokarnsko pogodbo. Mussolini ni šel osebno v London. Kolarič. Kolariča so iz P ul e preko Trata oddali v zapore v Južno Italijo, v mesto Santo Ste f f mo- Ven tot en e. Tam bo 11 let v samotni celici, potem pa v navadni do Stftnti, ako je poprej ne pobriše; prav lahko ne bo šlo. 1. december. V Jugoslaviji .se alavi 1. december kot Orodni praznile v spomin združeni j a Sr-b»v, Hrvatov itn Slovencev v novo drža-v° leta 1918. Tudi letos se je ta dan slojno praznoval. V Belgradu je bila blagoslovljena z veliko slovesnostjo zastava "Narodno Obrane«, društva, katero ima J*1 cilj združenje vseh Južnih Slovanov. **' blagoslovu zastave jo kumoval pre-^Oitonaslednik Peter. Ministrske plače. Med novimi postavami je tudi taka, da ministrom izboljšajo plače. Dosedaj so j^oli ministri. letne plače poprečno 37 lir, sedaj se jim zviša na 80 tisoč. ^Inistrski vladni tajniki bodo imeli po ^ tisoč. MALI TI D NIK ZA NOVICE IN POUK Lete III. SUnai aaa Itevilka 25 (totInk. Eno lato 10 Ur Pal lata 5 lir Četrt lata 3 li ‘ ' OSL Odg. urednik Mali Kolartt v Brkinih Dvonoga podgana na podstrešju ali dobra misel slabega človeka (Naše poročilo z Maslič). Poročati moramo javnosti o zanimivem slučaju, kateri ne najde kmalu para. Pri posestniku Ivanu Vatovcu na št. 22. so o-pazili prvikrat dne 6. septembra, da je bilo ukradenega nekaj kruha; čez nekaj dni je zmanjkala precejšna svota denarja; par dni za tem zopet denar, jestvine, kruh in drugo; enkrat je izginilo 16 rjuh, zlata verižica in razni drugi predmeti, ki so imeli kaj vrednosti. Tatvine so se zgodile ob vsakem času dneva ali noči in pri zaprtih vratih. Vse se je čudilo, kakor da bi kradel neviden duh. MALI LIST UKRADEN. V soboto 21. novembra zvečer so domači brali Mali list in ga pustili na mizi v kuhinji; zjutraj ga ni bilo več; pa je bilo vse zaprto. Tedaj se jim je posvetilo, da mora tat stanovati na «fitu» v hiši. V nedeljo so vse natančno preiskali: našli so predrt zid med skednjem in zidanico v podstrešje.. Ker je pri zidu kup slame do strehe in vse previdno zaneseno, podstrešjem pa tudi založeno z otavo, je bila luknja zelo skrita očem. NA STRAŽI. V pondeljek 23. novembra se je postavila domača hči na stražo; prevrtala je iz ene sobe majhno luknjico, tako da se je skozi videlo na izhod iz podstrešja. Ostali domači so hišo zaklenili in se odpravljali, da pojdejo Ustje grabit Dekle na straži ni dolgo čakala; na podstrešju se začuje tiha hoja, nato se pokažejo na lestvi bose noge in prileze slednjič dol cela oseba. KDO JE BIL. Pogumna stražarica je takoj spoznala nekdanjega hišnega hlapca. Ta je bil pri njih za hlapca pet let, o sv. Juriju letos pa je šel proč. Bil je letos potrjen k vojakom. Pa' kakor vidimo, ni šel daleč vstran. Kakor že tedne in tedne, je hotel tudi tega usodnega dne pogledati po hiši iii pobrati kaj koristnega. Najprej si je odlomil kos kruha, potlej pa je hitel v drugo sobo na delo tatinsko. HOP CEFIZELJ. Dekle je med tem dala skozi okno znamenje z roko očetu in materi, ki sta bila še na dvorišču, sama pa je oborožena s kosom železa stopila za tatom. Ta je ostrmel, potlej pa je naglo skočil proti nji in jo udaril. Zadel jo je na oko, da bi jo kmalu oslepil. Bilo bi po nji, da ni prihitel oče. Začelo se je ruvanje in vpitje. Prihitel je sosed na pomoč in slednjič so roparja ukrotili. Slučajno so bili snoparji blizu, ki so fla prevzeli in odvedli na o-rožniško postajo v Divačo. MIRNO GNEZDO. Na drugem koncu odra so pri raziska-vanju našli njegovo posteljo, odejo, čevlje in drugo obleko, nekaj nožev in sekiro, katero je morda hotel rabiti v sili; našli so tudi ostanke jedil in prazno denarnico. Vse nakradeno je sproti odnašal in se vselej vračal v svoje gnezdo. Celo stranišče si je priredil zraven. IZ JANEZKA JANEZ. O fantu povedo, da je bil v času službo, vanja, zlasti zadnje leto strasten igralec na karta. Tudi šolarje je navajal k igri. Učitelj je otroke svaril pred njim in rekel: «Boste videli, otroci, ta človek bo še hodil po zaporih in pride lahko na vislice«. Prvi del prerokovanja se je izpolnil — ne daj Bog, da bi se še drugi. MIHEC >JAKEC MIHEC: JAKEC: Črna srajca šivala se iz platna je nekoč. Zdaj se že kar na papir tiska ta hudir- BELEŽKE. Dr. Janko Kralj. Dne 3. decembra so na visoki šoli v Padovi proglasili za doktorja pravta g. Janka Kralja, našega odličnega kulturnega delavca, ki je letos spisail prvo Rdečo knjigo ter znamenito socialno čitanko. Našemu vrlemu prijatelju, prisrčne častitke ! Jubilej. Gospod učitelj Ignacij Križman v Gorici je praznoval 60 letnico rojstva. Jubilant je pristaš liberalnih idej, s katerimi se mi krščanski socialisti ne moremo strinjati. Vendar pa mu odkrito priznamo velike zasluge ne Le za slovensko šolstvo, marveč tudii sploh za kulturni napredek našega ljudstva na Goriškem. Križman spada med prve slovenske učitelje. Jubilantu častitamo. Črna srajca. Laški snoparji v Vidmu so izdali nov slovenski tednik, ki 'ima, naslov «Cami-cia nera, glasilo furlanskega fašizma«, vsebina je pisana v slovenščini, pa taki, da človeka pri branju kar želodec obrača. List se je rodil prvega decembra; ko umre, že sporočimo'. Smrt vsled sreče. V Kanadi so povrnili kirurgi po srečni operaciji vid 30 letnemu delavcu, ki je bil slep skozi 20 ilet. Ozdravljeni je rekel samo: «Vidim vse ! Kakšna sreča !» in je umrl. Srce ni prestalo razburjenja. Zločinski mož. Kakor roman se bere pripoved gospe Marije Roživ iz Vidma na Savi, katero je* objavili neki časnik v Zagrebu. Gospa Kože jo imela na Ogrskem posestvo blizu Šopronja. Tam je ustanovila neka angleška družba svojo fabriko in ravnatelj fabriko, neki inženir Dunn, se je nastanil v hiši gospe Rožetove. L. 1914. je gospa le s težavo izposlovala, da Dunna niiso kot sovražnega tujca internirali in za časa vojne ga je vedno oskrbovala z živili, v zahvailo za njeno dobrotljivost je Dunn po vojni rekel svoji dobrotnici, da ne gre v svojo domovino brez nje. Kot mož in žena sta so odpeljala v Edinburg na Škotsko. Tam pa je doživela gospia Rožo kruto razočaranje. Od inženerjevih starišev je zvedela, da je njen mož slab človetk. To je kmalu tudi izkusila. Denarja ji ni dal nikoli nič, ampak je izvabil od nje še zadnji ostanek njenega premoženja,. Ko pa ji je denar pošel, jo je dal s pomočjo nekega uslužnega zdravnika zapreti v norišnico, kjer je neka zdravnica (!) dr. Alexander ubogo gospo na vse načine trpinčila, da je pravo čudo, da ni v resnici zblaznela. Po večmesečnem nečlovoškem trpljenju pa se je gospe lo posrečilo priti do vodje blaznice, ki jo je kot ozdravljeno izpustil. Kljub prigovarjanju rodbine Dunn, ki se jo končno le ustrašila javnega škandala, se g. Rože ni vrinila k svojemu možu, ampak so je vrnila domov v Jugoslavijo, in sedaj toži ljubeznivega svojega soproga na ločitev zakona in na povračilo svojega premoženja. Za (trpljenje, ki ga je prestala nesrečnica v blaznici, seveda ni odškodnine. Zdaj smo na jasnem. Kakor je znano so člani framasonskih društev označujejo s tremi pikami ter se jim vsled tega tudi reče «tripični branje«. Tržaški edinjašii pa se zadnje čase označujejo s šestimi pikami. Torej; niso framasoni, ampak «§estopični bratje«. Cvetje iz ulice sv. Frančiška: «denun-cijacij«, «denuncia-ntskim in izdajalskim početjem«, «brezbožne in brezvestne de-nunciacije«, «grdih, peklenskih nagonov«, «narodnega izdajstva«, «v ra.zpa-Ijenosti strasti izgubili glavo in dušo«. Te rožilce smo nabrali v enem samem kratkem članku «Edinosti« (dd, 3. dec.). To le za mal vzorec, katerega poklanjamo g.du dr.j a Wilfanu v znak posebnega spoštovanja. Pogled nazaj. Zmerjanje pri tržaških obernarodnjakih ni novo. O velikem Mahniču so pisalii v «Brusu». .1. 1888.: Človek res ne ve, kaj bi pri teh doktorjih teologije bolj občudoval : a.li jednostran- sko-abotno naivnost ali mohamedski fanatizem... ali brezmerni napuli in grdo nadutost... Židovski farizeji in Sokratovi sofisti, to so bili pravdi šušmarji v zavijanju in njih podlost je bila prava poštenost v primeri ž njimi...«. — Tako so pisali nekoč «Brus» in podobno pišejo 1. 1925. «Edinost». Natura se no zataji. Prava beseda. Minister Radič je govo* ril o škodljivosti nacionalizma. Rekel je tako-le: »Nacionalizem pomenja zabitost«. Aldl bo sedaj «Edinost» tudi Radiča opljuvala ? Slovenci pred vojno in po vojnL Pred svetovno vojsko Slovencev po svetu nihče ni poznal. Noben maček se za nas ni zmenil. Sedaj je to drugače. Sam čiče^in je po nas vprašal. Radič pa je na ljubljanskem shodiu povedal tole: «Anglešlci minister Cliamberlain je Hrnčiča vprašal, ali so tudi Slovenci v belgrajski vladi«. Angleški minister je hotel reči, da je za Jugoslavijo velikega pomena, .dia so ne le Srbi dn Hrvatje, marveč tudi Slovenci v vladi. Kaj dfe minister. V Ljubljani je rekel prosvetni minister Jugoslavije, Štefan Radič: «Srbi srbujejo, Hrvatje hrvatijo, Slovenci naj slovenčijo. V novi državi je treba, da vsak narod popolnoma razvije svojo ddšo. Slovaki. Ogri so se stoletja trudili, da bi Slovake iznarodili, pa je bil ves trud zaman. Slovaki so se s Čehi združili v češkoslovaško državo, v kateri želijo dobiti narodno avtonomijo. Po volitvah, pri katerih je dobila katoliška stranka še enkrat toliko glasov kot pri prejšnjih, je glasilo «Slovak» napisalo: «Slovacii žiju a žit budtis, to se pravi: «Slovaki živijo in bodo živeli«. Tako pravimo tudi mi: «Slovenci živiljo in bodo živeli« in ni je sile, ki bi nas mogla iznaroditi. Komu škoduje Zadnjič smo obljubili, da pojasnimo v posebnem članku, škodo, katero povzro-čuje edinjaška gonja ne malolistarjem, ampak narodu. Ali je bil Mali list potreben ali ne, o tem ne bomo vprašali tržaške gospode: ustanovili smo ga za preprosto ljudstvo, h kateremu se gospoda ni znala im ni hotela ponižati; ljudstvo je samo razsodilo, da je bil Mali list potreben, ker se ga je oprijelo kot vernega glasnika svojih teženj. In ljudstvo samo ga vzdržuje. Proti ljudstvu. Stranka edinjašev se je pognala v boj proti listu, kateri je branil slovenskega delavca in kmeta; s tem se je vrgla v boj z ljudstvom. Že spočetka tista stranka ni marala slišati o tedniku za siromašne ljudi Ko se je brez nje ustanovil, se je brž zaklela proti njemu, da ga uniči. Cina noče, da se širi med narod veselje za branje, zanimanje za politične dogodke in s tem izobrazba. Taka stranka je škodljiva za narod. Mali list in Novice. Dokler smo bili vsi v slogi v pivih povojnih letih, nismo mogli od tržaških mogočnikov dosečii, da bi, se ustanovil tednik. Ko smo pa «Mali list« sami z velikimi žrtvami spravili k življenju, &o koj dobili veselje in denar za «Nov,ice». Torej v slogi nič, v boju koj dva tednika. In kaj je namen Novic? Samo ta: uničiti Mali list, potlej pa tudi z Novicami prenehati; potem zopet sloga brez tednika za siromašno ljudstvo. Obtožbe. Očitajo Malemu listu, da je naredil nepotrebno zdražbo med Slovenci. Ali je bila zdražba radi Jadransko banke, ali pa radi zamenjave kron res tako nepotrebna? Kdo bi se bil zmenili za te važne zadeve, ako ne bi potom neodvisnega časopisja prišle v javnost. Kdor ne pozma politične taktike, misli, da so vse doseže s ponižnimi, prošnjami in pokloni. Predolgo smo, se na tista sredstva zanašali? Ko smo udarili tja, kjer boli, se jo zganilo. Nismo delali tega zato, da bi se veselili prepira, ampak zato, da smo koristili ljudstvu. Kako pa oni? Nikoli jim nismo odrekali pravice, da se branijo. To je naravna pravica vseh. Oni pa niso imeli krepkih dokazov za svoj zagovor, zato so pa tem bolj krepko začeli zmerjati. Toliko nagnusnega psovanja se niso nikjer drugod posluževali kapitalistični časopisi v borbi proti socialnim. Slovenskega človeka mora biti sram, če bere kako številko «Edinosti» z napadi. Žalostno je, da se dobe celo redki duhovniki, katerim pri vsem tem velja «Edd>nost» kot višji evangelij dostojnosti ali celo krščanske ljubezni. S tistim ogabnim načinom psovanja se širi surovost v krogih, kateri berejo in čislajo. To so krogi, ki hi morali preprostemu ljudstvu kazati vzgled treznosti in olike, pa jih «Edinost» navaja v surovost, da postajajo učeniki nizkotnosti med narodom. Nezgodna zavarovalnica. ((Edinost« svoje fcitatelje vztrajno vzgaja k zanemarjanju vsega načelnega mišljenja. Nikdar še ni Malega lista pograbila za roge ali mu pogledala na zobe; hočemo reči: ona se ne spušča v nobeno resno razpravo o načelih. Še yeč: našli smo v nji, da se je izrecno norčevala iz načelne borbe. Njej ni mar, kaj je res, kaj laž, kaj narodu koristi, ali" škoduje; ona išče le za sproti strankarskih uspehov. Tako je prišlo do tega, da se ne spoprime rada z Malim listom, ako nima v ozadju kake smešne rezerve. Ona potrpežljivo čaka, da se zgodi njenim voditeljem ali pristašem kaka čisto zasebna ali družinska nesreča. Brž ko kaj takega najde, tedaj se razrepenči kakor zmaj in začne bruhati blato na nasprotnike, češ glejte jih, kako so surovega srca: tega in onega so napadli v časniku in revež si je potem nogo zlomil, pa so jim nič ne smili... Tako so tudi fašistovski napad na tiskarno «Edinosti» porabili za izbruh proti Malemu listu. Ali ni žalost za primorske Slovence, da imajo tak-le komediantski dnevnik? Ali ni velikanska duševna škoda, da se čitatelji vzgajajo samo za češčenje prvakov, namesto za resno politično mišljenje? Razmišljajte! Vemo, da je resnih ljudi tudi na nasprotni strani. Tem smo povedali, da vse ofenzive proti Malemu listu nič ne hasne-jo. Škodo pa trpi narodna vzgoja, neprecenljivo škodo, ker se borba ne vrši v mejah načelnosti in ne v mejah dostojnosti, ter se čitatelji dnevnika vzgajajo v politični in kulturni zaostalosti, namesto da bi ravno dnevnik prednjačil v vsem dobrem. Aventin. kaj je to? Vse časopisje piše že celo leto o Aven-tinu in čeravno so šli poslanci z Aven-tina spet v zbornico, bo beseda Aventin še dolgo v rabi. Povejmo torej, kaj je to: Aventin. Po smrti poslanca Matteottija je veliko poslancev iz protesta zoper umor zapustilo parlament in niso marali več vanj. Naredili so si nekak parlament, ki pa ni sklepal nobenih zakonov, ampak je koval načrte za boj zoper fašiste. Kaj je Aventin. V latinskih šolali se fantje učijo, da so stari zgradili Rim na sedmih gričih; med temi griči se imenuje eden Aventin. Nikar ne mislite, da so ti griči taki kakor na pr. Sv. Just v Trstu : le nekaj metrov so višji od drugih rimskih ulic. Zanimiva zgodovina. Leta 494. pred Kristusom, torej pred 2419 leti, so bili v Rimu ubogi kmetje v uporu zoper gospodo. Gospoda je od kmetov tirjala, naj plačajo dolgove, ki so jih kmetje med vojskami naredili za prehrano družin. Kmetje so rekli : ((Bojevali smo se, polje ni bilo obdelano, pri; delkov torej ni bilo; kako in s čim naj mi plačamo svoje dolgove, ki smo jih naredili, da smo preskrbeli kruha družini, vi bogatini molčite, ne dirjajte, vi, ki ne veste kam z bogastvom, vi, ki ste med vojno le poveljevali, ali pa v Rimu sedeli, ko smo mi kri prelivali.« Tako so kmetje govorili in prav so govorili. Strog in trd zakon. Takrat je bil zakon o dolžnikih silovito oster. Le čujte ! Po zakonu je smel upnik dolžnika s silo zgrabiti, s šibami pretepsti in ga, — če ni dolga plačal —• vreči v zapore ali pa ga za sužnja prodati. Kmetje protestirajo in zmagajo. Kmetje so se obrnili na tedanji senat, ki je bil, nekak parlament, ter so senatorje zaprosili, da bi tisti trdi zakon odpravili in naredili milejšega. Toda senatorji, so bili vsi od gosposke stranke in so prošnjo kmetov odbili. Kmetje niso vedeli, kaj bi storili. Tedaj so pobrali šila in. kopita in so bežali na Aventin. Gospoda bi bila morala za njimi, ko bi hotela iztirjati denar. Ker pa ni gospoda želela, da bi kmetje zapustili zemljo, se je jela gospoda «glihati». In kmetje so dosegli ustanovitev razsodišča. Potem šele so se vrnili z Aventina v domačijo. Poslanci in Aventin. Po Matteottijevem umoru so se mnogi poslanci umaknili iz parlamenta ter so ga zapustili v prepričanju, da vladna-stranka ne bo dolgo sama' vladala in da jih bo Mussolini vabil na <(glihanje». Pa se ni vdal. Vdali so se poslanci in so Aventin zapustili. Iti na Aventin pomeni torej narediti nekak političen protest; je neka vrsta političnega štrajka. Naš podlistek. V kratkem začnemo v Malem listu objavljati lepo povest z naslovom ((Kaznovani zločin« od slavne pisateljice E. Ilandel-Mozzetti. Za invalide, vdove in sirote 1. Likvidacijski odbor pri generalni invalidni komisiji je sklenil, da teče rok 5 let za vlaganje invalidnih prošenj v novih pokrajinah od 1. oktobra 1921. To velja za invalide same (takozvane direktne pokojnine) Sin ne samo za prošnje vdov, sirot, starišev, bratov in sester (ta-koimenovane indirektno pokojnine). Oni, ki. bodo sedaj vložili prošnje pa bodo dobila! pokojnino samo s prvim dnevom meseca, ki sledi onemu, ko so vložili prošnjo. To zaradi tega, ker so zamudili rok za vlaganje prošenj, ki ga je določil zakon (31. XII. 1923). Zaradi neizplačenih zastankov se morajo prizadeti obračati vedno le na pristojno nadzomištvo (Delegazione del Te-soro) in ne v Rim. Pokojnina in vzdlrževalnina se nakažejo invalidom in njihovim družilnam s 1. oktobrom 1921. ako so prejemali že prej začasno podporo, če pa niso prejemali podpre, potem se jim nakazuje pokojnina samoi s 1. julijem 1923. V tem pogledu se je napravila mogoče kakšna izjema, da se jo na pr. vdovi nakazala pokojnina od dneva, moževe smrti in ne šele od 1. okt. 1921. ali pa od 1. jul. 1923. V takih slučajih je ministrstvo smatralo, da so z moževo smrtjo zmanjkala vsa sredstva za vzdrževanje. D o- teh ugodnosti pa nima nihče pravice, temveč je v oblasti ministrstva, da izkaže temu ali onemu prosilcu posebno naklonjenost. Zato je brezuspešno v takih slučajih vsako posredovanje, češ da drugi prejemajo pokojnino že od prej. Kdo ooniii lalariji? Majhna živalca. Povzročitelj malarije je malo živo bitje, imenovan plazmodij, ki živi v krvi in sicer v rdečih krvnih telescih, ki so glavna sestavina krvi in ji dajejo rdečo barvo. Te živalice se nahajajo le v bolnih na malarijii in so v zvezi z mrzličnimi napadi. Ko se namreč plaz-modiji množijo in nov zarod preplove vso kri, kar so zgodi pri trodnevnici vsakih 36 in pri četverodnevnici vsakih 48 ur, tedaj napade bolnika malarična mrzlica. To dejstvo je opazoval pod mikroskopom (skupina povečevalnih leč) francoski zdravnik Laveran 1. 1882. Kako pride ta živalca v kri? Kako zaidejo plazmodiji v človeško kri, je bila dalj časa uganka. To skrivnost je razvozlal 1. 1898 naravoslovec Grassi. Grassi je opazil, da se nahaja na površini stoječe vode po vseh krajih, koder razsaja malarija, gotove vrste komar, ki ga imenujemo anofeles. Kjer tega komarja ni, tudi malarije ne dobimo. Bilo je torej naravno, da je Grassi sumničil komarja anofeles, da prenaša malarijo. Čuden Anglež. Mnogi poskusi so dokazali to sumničenje kot pravo. Grassi je dal pičiti po komarjih najprej bolne na malariji in čez nekaj dni je spustil iste- komarjo na zdrave ljudi. Vsi ti so oboleli na malariji. Za poskuse se je prijavilo mnogo prostovoljcev, ker ti poskusi niso zelo nevarni, saj razpolagamo z zdravilnim sredstvom zoper malarijo. Isto je potrdil Anglež Manson, ki je nesel iz Italije v London okuženo komarje in žnjimi tam okužil z malarijo svojega sina in nekega zdravnika. Kaj so dognali poskusi? Poskusi pri ljudeh so neovrgljivo dokazali, da prenašajo malarijo edinole komarji anofeles, ki so na videz po vsem podobni navadnim komarjem. Le pod povečalnim steklom zapazimo naslednje razlike-. , Hudobna beštja. Anofeles ima črne piko na perotih, navadni komar je brez njih; unofelos Upa enako dolge tipalnice kakor rilec, pri navadnem komarju so pa tipalnice mnogo krajše. Pikajo le samice. Kaj dela ta hudoba? Natančna preiskovanja z najboljšimi aparati so razkrila, da vsrka komar gotove zastarele oblike plazmodijev s krvjo vred v svoje telo, da se ti raz.-, vijajo v komarju pri ugodni toploti' (vsaj nad 20° C, najugodnejša toplota • za razvoj je 30° C) zopet v druge oblike in te na pol razvite plazmodije vcepijo komarji s pikom zdravim ljudem pod kožo. Le kronično bolni na malariji morejo komarje okužiti, ker vsebujejo zastarele oblike plazmodijev, ki se v i komarju lahko razvijajo; na bolnikih s svežo malarijo se komarji ne okužijo. dobrotnik srbskega ljudstva V dvanajstem stoletju se je rodil Sava, , sin srbskega vladarja. Kot mlad fant je zapustil očeta am mater, razkošni kraljevski dvor in stopil v samostan, da bi služil Bogu ter zveličal svojo dušo. Človek obrača, Bog obrne. Sava je šel v samostan z edinim namenom, da si dušo reši, Bog pa ga je namenil še z«, drugo nalogo v prid srbskemu ljudstvu. On je postal škof, nadškof, hodil od vasi do vasi, ljudstvo učil, pisal knjige; on je ljudstvu poglobil vero, dvignil mu je moralo. Malo je oseb v zgodovini, ki bi se bile tako vtisnile v dušo ljudstva, kakor se je sveti Sava vtisnil i v dušo srbskega naroda. Da je to res, pri- i ča češčenje, ki ga uživa ta sveti mož v srbskem narodu, pričajo pa tudi neštete 1 povesti, ki so o njem nastale med srbskim ljudstvom. Doba groze In trepeta. Prišel je čas, ko je srbski narod jel okušati grozovitosti turške vlade. Ljudstvo je ' begalo po gozdovih, po jamah, po gorah in pretrpelo gorje, kakor morda noben narod na svetu ne prej ne poslej. Vse so Srbu vzeli: hišo in pohištvo, govedo in plug, obleko in obutev. Narod je ostal gol in nag. Iz tistih časov so se ohr anile najbolj žalostno srbske pesmi, ki so tako lepe, da morajo ganiti še tako trdo srce. Edino tolažilo. Vse je srbski narod zgubil, samo nekaj mu je v tistih groznih časih ostalo, sama i eno svetinjo si je še ohranil: grob, v katerem so počivale kosti velikega svetnika. Ta grob se je nahajal v mestu Mileševo in narod je z vseh strani romal h grobu, kjer je prosil za milosti, kjer je izjokal svojo žalost. In vsakikrat, ko so se Srbi i vračali od tega groba, so.se čutili močnej- , še, krepkejše in so v sebi; znova začutili vero, da pride čas narodne svobode. Turek udari. Turki so skraja dopuščali tisto sveto-savsko romanje, ker so menili, tega bo že konec, ko bo to ljudstvo sprejelo našo vero in bo govorilo naš jezik, svojega pa pozabilo, ter bo to ljudstvo obleklo naše običaje. Mine deset let, mine 100 let, mine 300 let, zaman in zaman. Srbsko ljudstvo govori še vodno po svoje, moli še vedno po svoje, drži se še vedno starih običajev in — roma še vedno na grob svetega Save. Kaj naredi Turek? Veliki vezir, Sinan paša v Carigradu, da povelje, naj se prenesejo kositi svetega Save v Belgraid. TO se zgodi. V bližnjem kraju Vračarju da zapaliti velik kres in kosti sv. Save vanj vreči. Tudi to se jo zgodilo in sicer v koncu aprila 1505. leta. Kosti so zgorele in pepel so razsuli na vse štiri strani, da bi ga Srbi niti trohice ne rešili. Tedaj j° ves srbski narod zaplakal v tihi, neizrekljivi žalosti. In kaj se je zgodilo? Srbi so videli, da so pepel svetega Save raztrosili na vso strani Dotlej so iroe' li le eno Mileševo, od tedaj pa je cela Srbija postala Mileševo.: vsak kamen, vsak griček, vsako grudo prsti v celi Srbiji so Srbi smatrali, da hrani trohico pepela I -.----- -__ I Sveti SavaI svetega Save in tedaj so jedi častiti vso Srbsko deželo, ki sd ji rekla: «Naša zemlja, naša sveta zemlja*. In Srb rii pozabil svetega Save-, ampak ga je v srcu nosil k°lj kot kdaj prej. Turek je obračal, Bog je obrnil. Srbi pod Avstrijo. Tisti Srbi, ki so pripadli Avstriijii, so svetega Savo prav (tako častili, kakor Srbi v svobodni srbski državi. Avstrija je to videla, gledala, opazovala in se tega — zbala. Kaj narodi? 32 let je tega, odkar Je Srbom zabranila praznovati svetega Savo. Kam je to gnalo, je jasno. Avstrija si je nakopala smrtna sovraštvo Srbov, Avstrija je propadla, Srbi pa so se združili v enotno državo, v kaiteri častijo svetega Savo kot največjega dobrotnika vsega srbskega naroda. Kmetijska zadruga Iz prizadetih krogov na kmetih prejeli smo sledeči poziv, katerega priobčujemo. Poziv odboru za ugotovitev krivde ‘a krivcev, ter likvidacijskemu odboru bivše Kmetijske Zadruge v Trstu. Ker je, oziroma bi morala bitil, likvidacija bivše kmet. zadruge že dovršena, Prosimo, da nam oba odbora podasta tozadevna poročila. V nasprotnem slučaju bo treba ubrati druge poti, da se pride konečno v tej stvari na čisto, ker je že res zadnjii čas. Zato prosimo ! Organizacija narodnih manjšin Kakor smo poročali, se je vršilo v Žene- vi letos prvo zborovanje narodnih manjšin. Naletelo je to zborovanje na nezaupanje pri nekaterih vladah večinskih narodov, kakor je umevno; pa tudi na nezaupanje držav, ki so med vojno Nemčijo okelstilo in ki ne bi marale, da bi Nemčija dviginla zastavo narodnih manjšin. To je neopravičeno in krivično. «Mali list«, ki ni odvisen od nobene stranke, je že povedal svoje mnenje in ga ponavlja: manjšine se morajo okleniti vsake rešilne bilke, da ne utonejo, naj pa to bilko prinese Nemec alii Turek ali Japonec. Zato je umljivo, da so bosta obe slovenski stranki, liberalna in krščansko socialistična, udeleževali zborovanj tudi v bodoče. Razprodajala! Naročite takoj „LJUDSKO PRATIKO“ Prodaja se po L« 2.— Razprodajalci dobe običajni trgovski popust. Pišite na „MALI LIST" TRIESTE, casella centro 37. Poravnajte naročnino! Kaj nam z dežela pišejo OZELJAN. Živ zgoreL V sredo 25. novembra okoli °smih zvečer je 27 letni Josip Konič podom a če Korcitov poditikal štedilnik; zraven. je sedela žena im en otrok; drugi o-trok je že spal zgoraj v sobi. Naenkrat je nastala grozna eksplozija, tako da so se bližnje hiše kar stresle; štedilnik jo vrglo V zrak, notranje zidove (paradane) je sesulo, vrata zasulo ter prednlo strop in streho. Otroka, spečega v zgornji sobi je vrglo na drugi, kraj sobe, a poškodovalo ga ni. Zena pri štedilniku je bila po obrazu lahko opečena in tudi otroku, ki jo bil pri nji,.se ni zgodilo nič. Možu pa se je naenkrat vžgala obleka. Skočil je skozi okno in obupno klical na pomoč. Ljudje so od vseh strani prihiteli skupaj, ®-li žalibog prepozno; mož se je že obnemogel zgrudil na tla. Obleka je vsa zgo-r&la na njem; bil je ves črn od ognja, ožgano meso je viselo od njega, grozovito je vpil od bolečim. Nekdo je šel takoj v Gorico po »zeleni križ«, ki je prispel in 8a peljal v bolnišnico. Tam je v hudih bolečinah izdihnil dušo v petek 27. nov. Pokopali so ga na domačem pokopališču dne 30. novembra. Zelo veliko ljudi se je Pogreba udeležilo. Bog mu bodi milostljiv in Bog nas varuj takih nesreč. — Kaj Je bilo pravi vzrok nesreče, se ne ve zagotovo. Najbrž je bila kaka razstrelilna ®nov iz vojnih ostankov. BAČ na Pivki. Dragi Mali list! Žo dolgo časa nisi dobil nobenega glasu od nas. Za danes kaj nuilega. Fantje in dekleta imamo sedaj vajo v cerkvenem petju. Učimo se za božično praznike pod vodstvom g. Šuligoja Tebi, Mali list, želimo veseile božične t*raznike in srečno novo leto; dal Bog. bi lepše s teboj ravnali v prihodnjem tetu, kakor letos, ko so to reveža parkrat Naplenili. Živi to Bog brez križev in nadlog. Pozdravljamo 0rn stanu, sedaj še okna z papirjem za-^Pljena. — V Poljane hodijo italijanske Učiteljice na oglede; pretekli teden sc Psi in revolucija. V mestecu Slavjansk (dežela kubanskih kazakov) je priznal občinski odbor, da je «pes kot ostanek buržuazne dobe socialno škodljiv pojav, ker je namen psa varstvo zasebne lastnine. Kapitalistična država je vstvarila zakone, ki na-rejajo «svet.o» zasebno lastnino in zgradila sodnije in ječe in je hujskala pse na proletarce, ki so bili proti kap ital izmu. V proletarski! deželi ni več sodnije, pa mora biti napovedana vojna tudi psom Pes je naravnost izzivanje socializma, ker je vtelešen roparski nagon. Če je odpravljen kapitalizem, naj bodo uničeni tudi njegovi podrepniki — psi čuvaji.« V svrho propagande te naredbe je sklenil mestni odbor postreliti vse pse in «zgraditi na kraju ustrelitve spomenik, ki bii predstavljal buržuja s pasjim gobcem, v cilindru, z zasmehovalnimi napisi«. To se je zgodilo leta 1923. Kmalu nato pa je razglasil Lenin, da je prva naloga komunizma naučitii se tržiti, ker brez trgovine ni države. Tudi siavjanske oblasti so morale dovoliti zasebno trgovino in najem hiš. Dovolil je tudi »zastopnikom male buržuazije — v smislu nove ekonomske politike — da imajo pri hišah in trgovinah pse-čuvaje«. Toda komunistične siavjanske oblasti so se znale potolažiti tudi ob tej priiliki. Odredili so obenem, da mora vsaka pasja hišica imeti sledeči napis: «Nekoč bo priklenjena tudi svetovna buržuaziija kakor je tu priklenjen njen podrepnik — pes-varuh». Oblasti mislijo, da bodo imeli ti napisi «zasramovalni učinek velikega vzgojnega pomena«. je ena pripeljala v lepem avtomobilu, pa vsaka zopet odileti. Se ve, mislijo, da je v Poljanah paradiž za gospodične... Šola .e seveda potrebna, ali šola domača, v našem mateimem jeziku. Poleg tega naj bi se le otroci učili italijanščine; saj kolikor človek zna toliko velja. Toda podlaga vsega učenja more biti le domači jezik, j TOMAJ. Zgodovinski dan. Nedelja 6. decembra ostane Tomajcem v trajnem spominu. Vršilo se je zborovanje za ustanovitev nekakšnega fašistovskega društva. Vso to reč je vpeljal naš vrli šindako Faktič z namenom, da si zagotovi za prihodnje novi naslov «podest&». V nedeljo popoldne »o pri kalu blagoslovili zastavo, potem pa so do polnoči v Škrljevi gostilni jedli in pili. Ljudje pravijo, da je bilo samo ta dan kakih 1800 lir stroškov. Kje pa so stroški za priprave? In kakšno korist bo omel kmet od novega društva? Še plačevati bo moral članarino. In vse to se je spomnil Fakiič sedaj, ko ni bilo nobene sile in strahu, da bi se moralo kaj ustanavljati, člane je seveda nabral samo med patentarji. Starešini iz Tomaja se nilso hoteli vpisati razen enega (v tem so jih Šopuljci posekali). Fantje to-majski so se (to nedeljo raztekli po soseščini .Dekleta Ja Tomaja, razen dveh, tudi niso videla plesa... Tak jo Tomaj! Fa-kuč pa pripada tisti skupini, katera ima za glasilo «Edinos.t» in «Novtee». V tem je razlika. MUNE. Ob zadnjih volitvah so nam gospodje iz Podgrada obetali novo cesto. Tako lepo in sladko so govorili, da smo jim prav zares verjeli. Po volitvah pa je preteklo žo skoraj dve leti, ceste pa še ni. Vendar gospodjevše vedno radi zahajajo m Muno in še vedno tako sladko govore. — Ker nam jo pot v Sev. Ameriko zaprta, začeli so naši v zadnjem času hoditi v Avstralijo po delo lin zaslužek; drugi se obračajo v Južno Ameriko. Doma je pa siromaštvo. ZAHVALA Podpisani pogorelcl se tem potom zahva ljujemo zavarovalnici « La F ondiaria» in njenemu glavnemu zastopniku gosp. Dragotinu Starec-u iz Barkovelj za točno izplačano povolfno odškodnino za pogorele stavbe in premičnine. Istočasno vsem svetujemo, da se zavarujejo pri tej najboljši zavarovalnici, katero tudi vsem priporočamo. Plešivica, dne 1. decembra 1925. Čok Ivan, Škrinjar Josip, Cerkvenik Ivan. Po čem je lira? Dne 9. cUcembr* si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 48.75 L. m 100 t. kron — 73.30 L. m 100 fr. frankov 93.50 L. ta 100 Šilingov — 843.— L., ta 1 dolar — 24 GO L. ta 1 funt — 120,— L. MALI OGLASI CENA Malih oglasov : navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 st. beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 st. beseda. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. PRIMARIJA dr. M. de Flori V Gorici Corso Vittofio Em. HM. 14 Sprejema od 9*12 in od 2«4 Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF0LETT0 TRST, VI& del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. Kdor rabi Pikittva, Šivalne stroj« Singer j : ii druge pitrene za staranje { naj si ogleda zalogo pohištva G. BREZI N ER S TRNOVO = J m pri Bistrici in OPATIJA, predno ■ kupi kje drugje. Jakob Bevc urarna in slatarna TRRT • Čampo S. flacoio št, S ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOG A raznovrstnih ur in zlatenine. Zobszdravnišlil ambulatorij TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12. ure In od 15. do 19 ure Ljudske cene. KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Rmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raift-neria i. Zobozdravniški ambulatorij Dr. GICERO - Postojna sprejema vsak dan od 9-12; 14-18 Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah. PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici. REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica. PRIPOROČAM svojo staroznano žga-njarno v Trstu, Scala Belvedere št. 1. Imam v zalogi najboljši špirit, razna vina in likerje. - Ferdinand Pečenko, lastnik. dober svet je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici LEPO POSESTVO NA KRASU z vinogradi, živino, prašičjerejo, se odda na po-lovi*o pridni in pošteni družini. — Naslov pri upravništvu. Izšel je žepni koledar za 1. 1026 dobiva se v kr\jigarni ŠTOKA • TRST = Via Milario 37 = in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočeno po pošti L. 4.80 ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR piazza Garibaldi 2,1.1 KI. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da ■e prepriča o cenah. GOSPODARSTVO Preskrbovanjejrsta v mlekom (Ker gre za važno narodnogospodarsko vprašanje, je dobro, da se zaslišijo razna mnenja. Priobčujemo) ta članek znanega socialnega pisatelja, prepuščajoč njemu odgovornost za izvajanja. - Uredništvo). «Zato se pa mora pobrigati mestna občina, ako noče, da ne pride centralna mlekarna kapitalistom v roke...» (Dr. Agneletto Josip v «Edinosti» z dne 12. nov. Skrb, da bi mlekarno ne prišlo kapitalistom v roke, se opaža danes na vseh koncih in krajih. Organizatorji: zadrug in sploh vsi tisti, ki se brigajo za gospodarsko blagostanje narodnih množic, se trudijo, da bi preprečili prehod mlekarn ▼ oblast kapitalizma. Kakor element narodnega gospodarstva spadajo mlekarno vendar k produkciji. Moja knjiga «Idealizem» ni prav za prav nič drugega, nego cela vrsta dokazov, da moro sedanja generacija misliti le na reorganizacijo konsuma (socializacija trgovine oziroma v skromnejših razmerah: prehod trgovine iz rok kapitalistov v zadruge), no pa produkcije. Produkcija ostane in mora v interesu narodnega gospodarstva ostati še za dolgo dobo individualna, t. j. kapitalistična. Komur ne zadostujejo moji teoretični dokazi, naj vpošteva vsaj ogromni in neizmerno drago in krvavo plačani praktični dokaz ruske revolucije. Ta poslednja nam je dovolj jasno dokazala, da se z reorganizacijo narodnega gospodarstva ne sme pričeti pri produkciji. Jaz res ne morem razumeti, čemu ljudje, ki so bavijo z narodnim gospodarstvom, nikakor nočejo vpoštevati toga velikega zgodovinskega nauka, ki nam ga je dala ruska revolucija? Produktivne (kamor spadajo seveda tudi mlekarske) zadruge, niso bistveno nič drugega, nego združevanje malih kapitalistov za borbo proti velikim kapitalistom. Borba brez upa zmage ! Produkcija se mora torej za sedaj razvijati po zakonih kapitalističnega gospodarskega sistema, in čim večji so kapitalisti, ki vodijo in financirajo produktivna podjetja, tem bolje je za narodno gospodarstvo in dosledno tem večjo korist Bima od tega naš narod. Pri ustanavljanju modernih mlekarn nimajo torej zadrugarji ničesar iskati, mlekarne naj organizirajo kapitalisti sami, ki imajo za to dovolj kapitala. Pač pa imajo zadrugarji pri tem drugo, zelo važno nalogo. Od ene strani je treba organizirati konsumento mleka, da jih lastniki mlekarn ne bodo oškodovali s slabo kakovostjo in previsokimi cenami mleka, od druge strani pa kmete, da jih ne bodo odirali isti lastniki mlekarn s prenizkimi cenami. To obojo se da doseči le potom federativne zadružno organizacije konsumen-tov, ki bo rešila ne le vprašanje mleka, temveč šo nekaj drugih — malenkosti. Drago Godina. Konkurenca. Časopisi javljajo : Ju- goslovanska vlada proučuje načrt, da bi se iz Sušaka, Martlnšice, Bakra in Kraljeviče naredilo eno samo veliko pristanišče, katero naj hi> nase potegnilo tržaško in reško trgovion. Plin v Trstu. Tržaška občina bo opustila svojo občinsko plinarno, ker se ji slabo izplačuje. Pogodila se je z gospodarji škedenjskih plavžev, da bodo ves potrebni plin za mesto dajali plavži. Cene po Italiji: Pšenica: poprečna cena 160-190 lir stot. — Koruza 85 do 120 lir stot. — Seno 32-76 lir stot. — Voli 400-600, krave 300-480, teleta 550-850 za stot žive teže. Cene po Istri. Črno vimo: Pazin 250, Buje 240, Izold 280, Koper 280-360, Buzet 230. — Belo vino: Pazin 220, Buje 220, Izola 260, Koper 280-360, Buzet '220. — Olje poprečna cena 8-12 lir liter. ZANIMIVOSTI. Srebrna podgana v Kolnu. Angleške čete se pripravlajo na odhod iz nemškega Kolna, kjer so gospodovale od premirja dalje. Pripoveduje se o Angležih in o raznih dogodkih v- tem času marsikaj, zanimiva med tem pa je gotovo nastopna pripovedka: Nekii angleški oficir si je ogledoval mesto z raznih strani povsem natančno in prišel je tudi v veliko katedralo, v največjo gotiško cerkev na svetu. Gledal je na desno in levo, občudoval oltarje in slike, potem je prispel k oltarjd' Matere božje, kjer se je zelo začudil. Zapazil je ■tam veliko srebrno podgano. Podgana? Kaj to pomenil? je vprašal oficir ponižnega cerkvenega čuvaja, ki ga j©-premijal. Odgovoril mu je: To je stara povest. Pred nekaj stoletji je mesto Koln trpelo po invaziji ogromnega števila podgan, ki so uničile vso zelenjavo okoli mesta, v mestu samem pa so uničevale, kar jim je prišlo pod nogo in strašile so ljudi, posebno ženske. Požrle so po mestnih delih ogromno jestvin in tvorile so veliko nevarnost za javno zdravje. Vsi poskusi, da bi se zatrla ta golazen, so bili zaman. Nato se je dobro katoliško ljudstvo v Kolnu obrnilo naravnost do čudodelne1 slike Matere božje, vršila se je velika cerkvena svečanost z molitvami in verskim petjem, nakar je bila podarjena oltarju Matere božje velika srebrna podgana v namen, da reši mesto strašnih podgan, pod katerimi toliko trpi dan na dan.... In potem?... Potem se je zgodil ta čudež: drugi dan so izginile vse podgane. Angleški oficir je gledal začuden na čuvarja, nekaj časa je molčal, potem pa ga je vpraša!: Ali pa res verujte vi v ta čudež, vi prebivalci Ivolna? Čuvaj se je namuznil, potem pa z nasmehom odgovoril. O ne, gospod kapetan! Ako bi mi verjeli, potem bi bili že pred mnogimi meseci postavili pred oltar Matere božje srebrnega Angleža... Umetnik v stradanju zdivjal. Francoski umetnik v stradanju Wolly je vst rajal v syoji stekleni celici v poslopju «Petit Parisieaia» že 11 dni brez jedi, pijače in spanja. V noči na soboto pa je začel divjati in se ni več pomiril. Oddali so ga v bolnico. Dr. Marx o nacionalizmu. Vodja centruma in bivši nemški kancler dr. Marx je govoril o locarnskii pogodbi in je rekel med drugim: «Na j večja naša nesreča je nacionalizem in sicer (za vse narode. Francosko nacionaliste opravičuje delovanje nemških nacionalistov in obratno. Briand bi Nemčiji v ■marsičem popustil, če bi ga ne ovirali francoski nacionalisti. Do cilja svetovnega miru le počasi napredujemo, dokler nas teže okovi nacionalizma«. Za davčno enakost. Finančni minister .Jugoslavije je že izdelal načrt za novo postavo, po kateri -so bodo po coli državi izenačili direktni davki, kateri so bili dosedaj zelo needna-■ko razdeljeni. Federzoni je tako rekel. Notranji minister Lojze Federzoni je na nekem zbo-;rovanju v Padovi (24. sept. 1923.) takole rekel: «Braniti italijanstvo, to je jezik, običaje, omiko, zavest, to je naša narodna dolžnost, in še več: je človečansko pravo. Ne moremo se temu odreči1. Drugi pa nimajo pravice, da bi videli v tem kako nevarno ali! sovražno misel«. Dl' A, Grusovin v Gorici: Piazza Vittorla (Travnik) v hiSi Paternolil 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■ iiiiiiiiiiiimiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Katoliška knjigarna | v Gorici (Montova hiša) ima veliko = izbiro šolskih zvezkov, knjig, šestil, || risarskih blokov, črtala, sploh vse = šolske potrebščine v zelo veliki = izberi. Prodaja se na drobno in na debelo. || SlIJIllllllllillllHIIIIUIIlinilililllllfllllllllllllllllllllllllllHIMIIIIiHl iiHiiiiimi Stab. tip. S. Spazzal, Trieste, C. C. I. 7469. Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11*12 in od 3*4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5. Privatna klinika D.r Ci v Postoj izvršujejo se vse £zrar-gične in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarili X. Prvi in edini slovenski urar in zlatar v GORICI! Gosposka ulica 19 Priporoča svojo velika zalogo vooh vrst ur, zlatnlM In srebrnine, vae po nizkih oenah. Or. e\ ■ li ti ODVETNIK S0DNIJSKI TOLMAČ, za slovenski, srbsko-hrvaški in nemški jezik. = TRST = Via Torre bianca 41, telefon 5 37 imiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii Najvišje čene plačujem za 15 v KOZE kun, zlatic, isic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACM Trst. Via Coszre BattUti It. 10II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii yi!inHnnmmtiniiinuiHi:u;niinmnniiihiHiiiiiitmanHiiuiniiHiiiiimiRHiniiinmiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiHiiiiiiiiiu% Andrej Pur« I tzvrSuj© Hed,a "* • | Vsakovrstna stavbena dela. - - železne | ograje In omre2ja - Takojšnja Izvršitev. % Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi ^spopoinitve Selezne roleftos. s •iliiHinnnuitninniiinniituiiiiiiii!imuiuiiiiiimiiiiuiitiiiiiiiiiiiiii!>niii!iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirrr iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifc. I Največja zaloga pohiStva 1 : na GorlSkem - GORICA, Via Carduccl (Gosposka ul.) 14 § Ustanovljena leta 1897. 9 Na izbiro 50 celotnih oprem bodifi za spalnice bodisi za obednlce | od prav preprostih do najbolj raakoinlh ICene zmerneI Delo trdno! § Pohlltvo lastnega izdelka, IzvrSeno od prvovrstnih delavcev 3 vsake stroke 1 ANTON BREŠČAK I VIA CARDUCCI (GOSROSKA UL.) IA g ^ilniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuill^ Cevlfarnica FORCESSm odlikovana v Pasfzu in Genovi /924. z veliko pvemtfo, diplomo in zlato svetin/o TrSt Caprirt 5 Sv. Jakobu Tf$t Za božič in novo leto je najprimernejše darilo par dobrih čevljev. Bogata Izbira pri FORGESSINU.