VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. s H !MM LETNIK XXXVii CELOVEC, PETEK, 6. AVGUST 1982 ŠTEV. 31 (2082) ZSO v Ljubljani Minuli petek je novo vodstvo Zveze slovenskih organizacij na Koroš-obiskaio predsednika izvršnega sveta skupščine SR Siovenije Janeza ^mijariča in predsednika republiške konference SZDL Slovenije Franca Šetinca. Delegacija ZSO, ki jo je vodil Predsednik dipk inž. Feiiks Wieser in ^ kateri so biti še drugi čtani izvršne-odbora ter predsednik nadzornega odbora Lipej Kotenik, se je s pred-^dnikom stovenske vtade Janezom ^emtjaričem in njegovimi sodetavci ^adržata v datjšem razgovoru. Poteg .cnitjariča so se srečanja med dru-udeležili podpredsednik IS Du-Šinigoj, predsednica komiteja za y.agojo in izobraževanje Majda Polenšek ter predsednik komiteja za in-ortniranje Marjan Šifter. ' razgovoru, ki je bit žeto konkre-so po predstavitvi Zveze stoven-organizacij in njene dejavnosti obravnavati števitna vprašanja, ki zadajo življenje in razvoj stovenske prodne skupnosti na Koroškem. Med Orugim je bito govora o vprašanjih Predšolske vzgoje, o informativni de- javnosti ter sprejemu RTV Ljubljana, o izgradnji dijaškega doma SŠD, o gospodarskih vprašanjih ter o sosedskih odnosih med Koroško in Slovenijo. Pri tem je predsednik Zemtja-rič predstavnikom ZSO zagotovit slovenski manjšini tudi za naprej vso potrebno podporo. 2e dopoldne pa se je delegacija ZSO predstavita pri novem predsedniku RK SZDL Stovenije Francu Šetincu, ki je članom delegacije podal obširno informacijo o aktualnem političnem in gospodarskem položaju Slovenije in Jugoslavije. Poudaril je koordinacijsko vlogo SZDL v vsestranskem sodelovanju s slovensko manjšino in podčrtal kontinuiteto v dejavnosti njegove organizacije za podporo koroškim Slovencem, ki jo je SZDL obvezna dajati na vseh področjih manjšinskega življenja. Čudni signali koroške deželne politike Ali bodo slovenske organizacije zdaj v nedogled dobivale podobna pisma, kot ga je Deželni šolski svet te dni ponovno poslal obema osrednjima organizacijama? Ali se bo komunikacija z oblastmi reducirala na naslednji tekst? „Ihre in s!owenischer Sprache ab-gefasste Eingabe vom . . . kann, da sie den Bestimmungen der Verordnung der Bundesregierung vom 31. 5. 1977 iiber die Bestimmung der Gerichte, der Verwaltungsbehorden und sonsti-gen Dienststellen, vor denen die slo-wenische Sprache zusatzlich zur deut-schen Sprache als Amtssprache zuge-lassen wird, BGB1. Nr, 307/1977, nicht entspricht, vom Landesschulrat fiir Karmen nicht in Behandlung ge-nommen werden. Es wird Ihnen frei-gestellt, eine den Bestimmungen der zitierten Verordnung entsprechende Eingabe binnen zwei Wochen einzu-bringen." Najbrž šolska oblast ni edino mesto, ki mu je treba postaviti to vprašanje. Po vsej priliki gre tu za politiko, ki jo je treba videti v okviru celotne politike koroške deželne vlade do manjšine. Kajti bržkone ni naključje, da je predsednik deželnega šolskega sveta deželni glavar Wag-ner. Toliko je politika šolske oblasti Jzraz politike deželne vlade. Ob tem pa je na vsak način treba postaviti nadaljnje vprašanje: kakšne cilje zasleduje deželna vlada s tako restriktivno politiko, ki uporablja za- kon, sprejet menda v prid manjšine, proti tej manjšini? Če bi še potrebovali dokazov, kako protimanjšin-ska je sedmojulijska manjšinska zakonodaja, bi vztrajanje oblasti na geslu „Der Karntner spricht deutsch!" s sklicevanjem na to zakonodajo bilo najboljši primer. Če naj bodo podobna pisma signali deželne politike, kako si zamišlja svojo dejavnost v prihodnjih mesecih, potem so to slabi signali za ozračje v deželi. Prizadevanjem za popuščanje narodnostnih napetosti vsekakor ne morejo služiti. Zapiranje vrat nikakor ni pametna politika. Dvomljivo je, ali dogajanje manjšinskega vprašanja na dolgo klop, pač s kalkulacijo, da ga bo čas že rešil, v današnjih časih, ko napetosti vsepovsod po svetu ogrožajo svetovni mir, res služi interesom Koroške. Ravno v predvolilnih časih je to treba poudariti. Za zdaj namreč vse kaže, da do volitev koroški Slovenci ne morejo pričakovati nobenega napredka v reševanju njihovih problemov. Ostane le majhno upanje, da bodo razgovori na zvezni ravni, ki so bili napovedani že za pomlad in bo do njih prišlo najbrže jeseni, postavili to trditev na laž. Zato bo stvar deželne in zvezne politike, da postavi drugačne signale. Tudi predvolilni čas je čas za dialog, čas za reševanje odprtih vprašanj. Brez dvoma pa ni pravi čas za zaostrovanje ozračja z briskiranjem manjšine. P. W. Gospodarski razgovori v Ljubljani ^ četrtek minulega tedna je pred- za NSKS pa dipl. trg. Joža Haber-.cdnik Gospodarske zbornice Sloveni- nik. *nž. Marko Bulc v Ljubljani spre- ^ .... iS' delegacijo gospodarskih odborov ^ Pogovor, z nov.m predsednikom ^eze slovenskih organizacij na Ko- Gospodarske zbornice ,n njegovim, ^kem in Narodnega sveta koroških sodelavci so bil. posvečen. obo,estran-^vencev, ki sta jo vodila predsed- s*fmu sodelovanju, pr, čemer je po-dipl. inž. Feliks Wieser in dr. s?bno "^sto zavzemala krepitev go-Matevž Grilc. Razgovora, sta se s spodarske osnove slovenske narodne j^ani Gospodarske zbornice udeleži- skupnosti na Koroškem. Dotaknili so ^ tudi njen podpredsednik Milan Ša- se vseh področij manjšinskega gospode in Slavko Beznik, za ZSO so so- darstva od zadružništva preko tu-kovali še dipl. inž. Franci Einspie- rizma, kmetijstva, bančništva in obrti Drago Portsch in Jože Nachbar, do mešanih družb. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na odkritje spomenika žrtvam ki so jih nacist) teta 1944 pobiti in seigaii pri Kariutt-u na Svinški pianini Odkritje bo 8. avgusta 1 982 ob 14. uri Zbiratičče je od 12.30 do 13. ure na parkirnem prostoru med deiovnim uradom in pošto v Veiikovcu, nato se skupno odpeije-mo preko Djekč na Svinčko pianino do Kariutta. Po spominski siovesnosti se vrnemo preko Grebinja domov. Vabimo vas, da se siovesnosti udeieiite v čim večjem števiiu, da se bomo res dostojno oddoiiiii žrtvam fašizma. Nenning: „Pridem na .protifestival' Ko je ddr. Gunther Nenning predaval na otvoritvi tretjih kulturnih tednov v Šentjakobu v Rožu, mu je šenjakobsko Slovensko prosvetno društvo „Rož" predalo odprto pismo, v katerem se obrača nanj kot pripadnika manjšine kritičnih novinarjev in med drugim pravi: „. .. program kulturnih dni ne vsebuje nobenega slovenskega kulturnega prispevka — in to v občini, ki je slej ko prej pretežno dvojezična! Za Rož tipična slovenska narodna pesem ne bo zastopana. Potemtakem se moramo vprašati, čemu so sploh predvideni trije rožanski „heimataben-di" ... Ta ignoranca ima metodo. In če ti povemo, da je celo večina občinskih mandatarjev slovenskega porekla oziroma dvojezična, potem je jasno, kakšno kulturno duhovno bedo pospešuje asimilacija." DDr. Nenning o tem, da je šentjakobska občina ob letošnjih kulturnih tednih namenoma prezrla kulturno dejavnost SPD „Rož", ni bil informiran. Zato pa je takoj, ko je slišal za to nekulturno dejanje občine, pozitivno reagiral na odprto pismo prosvetnega društva. Takole piše: „Da, prištevam se k manjšini. Zato sem pri tistem čudnem jezikovnem štetju (1975 ali kdaj?) zapisal .slovensko*. Da, rad bom spet prišel v Šentjakob in bom manjšini, ki je večina ,na razpolago za .protifestival*. Nenning." PREBERITE Rovarjenje neonacistov stran2 Čuden položaj na Tržaškem stran 2 Ali sta petje in folklora dovolj ? stran3 Zločin pri Karluttu stran8 AIDLCM podpira koroške Slovence in gradiščanske Hrvate Od29. do 31. julija 1982 je bil v Montpellieru v Franciji 9. kongres mednarodne organizacije v zaščito ogroženih jezikov in kultur, tako imenovane AIDLCM. Na kongresu, ki se ga je udeležilo 14 manjšinskih organizacij iz Francije, Španije, Italije, Avstrije, Belgije, Švedske in Turčije in večje število priznanih manjšinskih strokovnjakov, so zastopniki posameznih skupin podali poročila o trenutnem položaju zastopanih manjšin zlasti na jezikovnem in kulturnem področju. O trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in hrvatske narodne skupnosti na Gradiščanskem je na kongresu podal poročilo pokrajinski zastopnik te mednarodne organizacije za Avstrijo dr. Franci Zwitter, katerega iznašanja sta podprla tudi še podpredsednik te organizacije, znani manjšinski strokovnjak dr. Theodor Veiter in Boris Pahor iz Trsta. Na osnovi tega prikaza položaja so udeleženci kongresa soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: ..Udeleženci 9. kongresa AIDLCM od 29. do 31. julija 1982 v Mont-pellieru so vzeli poročilo svojega pokrajinskega zastopnika za Avstrijo o trenutnem položaju jezikovnih in narodnostnih manjšin v Avstriji na znanje in morajo z obžalovanjem ugotoviti, da se položaj teh manjšin od zadnjega kongresa ni v ničemer spremenil na boljše. Nasprotno prepoved in zabranitev nastopa slovenskih kulturnih skupin v občinski dvorani v Velikovcu s strani tamkajšnjega župana in grožnja s kazenskimi ukrepi oziroma prijavo na nadzorno oblast zoper šolskega ravnatelja zaradi namestitve dvojezičnih napisov v notranjosti tudi po trenutni zakonski ureditvi dvojezične šole s strani občinskega sveta v Zitari vasi in končno zavrnitve v slovenskem uradnem jeziku pisanih vlog s strani Deželnega šolskega sveta za Koroško so brez dvoma očitne diskriminacije, ki ogrožajo nadaljnji obstoj in zlasti razvoj kulture in jezika slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Na Gradiščanskem, kjer je prišlo sicer do nekega zboljšanja hrvaških oddaj v avstrijski radioteleviziji s strani ORF, pa vlada očitno pod vplivom in pritiskom sil, ki javno zagovarjajo potrebo čimprejšnje asimilacije hrvatske narodne skupnosti, do danes sploh še ni pristopila k reševanju določil člena 7 Državne pogodbe z dne 15. 5. 1955 in s tem k specialnim ukrepom v zaščito obstoja in razvoja ogroženega samoniklega jezika in kulture hrvatske narodne skupnosti. AIDLCM kot organizacija, katere smoter in naloga sta zavzemanje za zaščito, ohranitev, obstoj in nadaljnji razvoj ogroženih jezikov in kultur, apelira zato na pristojno vlado republike Avstrije, da čimprej nadaljuje dialog s prizadetima narodnostnima skupnostima koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov in v sporazumu z njima ukrene vse potrebno za obstoj in nemoten razvoj njunih ogroženih jezikov in kultur. AIDLCM je namreč prepričana, da jeziki in kulture v obstoju in razvoju ogroženih narodnih skupnosti nujno zahtevajo javno zaščito in pospeševanje ne le v korist prizadetih skupnosti samih, marveč zlasti tudi kot obogatitev jezikovne in kulturne pestrosti človeške družbe. N: krez komike, če človek zasleduješ koj zadnji/? tednov o pravilni pisavi doline Zilfjje na Aoroškem, G se !?ije v enem slovenski/? tednikov z vnetostjo, kot da ki šlo za pripravo ali avedko novega slovenskega pravopisa v časa Matije Čopa. Oka kontra-kenta sta očitno zgakila vsakršen odnos do pomena njanega privatnega dvokoja. Ne prisojam si odločitve o pravilnosti v tej zadevi, koristno ki pač kilo, če ki se k tej temi oglasili naši slavisti, ki so morda le kolj legitimirani spregovoriti o tej stvari. Najkolj enostavno ki kilo, če ki spregovorila .Slovenska akademija znanosti in ametnosti (SAZU). Celotna komika pa dokiva tragične poteze, če se zavedamo, da se omenjena dva slovenska parista kijeta za stvar, ki — če ne ko aspelo zastaviti razvoja — ne ko več dolgo krizantna. Amala nikče ne ko več vprašal po Žili ali Zilji, temveč samo še po „Gai!ta!a", če komo naprej trošili svojo energijo na polemike, ki spominjajo na Don Aikotov koj proti mlinom na veter, namesto da z vso silo krepimo še živeči slovenski živelj med Smokorjem in Brnco. /ra-ter PRIMORSKI DNEVNIK ZA SLOVENSKI VESTNIK Čuden političen položaj im Tržaškem AG TrŽ4jTew M Me v Z4ČetT% vo/itve Z4 oTnotftef po-Tr4;