DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se v obče ne sprejemajo. —■ Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 51
Maribor, sobota, dne 26, junija 1937
Leto XII
Milijonski dobički
Trboveljske
14.2 milijona dinarjev v 1. 1936.
Trboveljska premogokopna družba je imela občni zbor.
Družba izkazuje za preteklo leto 1936 čistega dobička 14.2 milijona dinarjev, napram 12.4 milijona dinarjev v 1. 1935. Na delnico odpade Din 13 dividende.
Celotni čisti dobiček družbe v zadnjih sedmih letih (brez 1936) znaša 115.2 milijona dinarjev.
Za odpise na nepremičninah je družba zaslužila še razen tega od 1. 1927 dalje 173 milijonov dinarjev.
Dobički TPD so bili ogromni, zato so bili pa zaslužki rudarjev manjši.
Enim je kriza prinesla revščino, drugim je omogočeno rešiti milijone.
Papež in Hitler. V Vatikanu zanikajo vesti, da namerava papež pro-kleti in izključiti Hitlerja iz cerkve. To so delali papeži v srednjem veku. Sedaj pa tako postopanje z državnimi poglavarji ni več v navadi. Vatikan je raje zaprosil Mussolinija, da posreduje spravo s Hitlerjem.
Z mednarodne konference dela v Ženevi
Za svobodo združevanja
delavcev
Govor s. Bogdana Krekica na mednarodni konferenci dela v Ženevi
V razpravi o poročilu ravnatelja Mednarodnega urada dela na mednarodni konferenci dela v Ženevi, ki traja že od 3. junija t. 1. dalje, je govoril tudi s. Bogdan Krekič, delegat svobodnih delavskih strokovnih organizacij in centralni tajnik URSSJ ter podpredsednik Mednarodne konference dela, njegov pomemben govor je vzibudil splošnio ipo-z-ornost med delegati:
»Poročilo ravnatelja prinaša urejen pregled velikih dogodkov. V njem obravnava najvažnejše gospodarske probleme: avtarkijo, (samopreskrbo držav brez potrebe uvoza), javna dela, investicije in denarstvo; prav tako tudi najvažnejša socialna vprašanja: delovni čas, odmor, dopust in brezposelnost. Pravilno ocenjuje poročilo tudi socialne in gospodarske posledice oboroževanja in se zelo laskavo
Druga vlada ljudske fronte
S. Blum namestnik predsednika vlade
Dne 22. junija zvečer je bila sestavljena v Parizu druga vlada ljudske fronte, v kateri je 11 radikalnih socialistov, 9 socialistov in en član republikanskih socialistov. Razen tega imajo državnih podtajnikov: radikalni socialisti 7, socialisti 5 in republikanski socialisti 2.
Ministrski predsednik je radikalni socialist Camiile Chautemps, namestnik predsednika vlade pa s. Leon Blum.
Socialisti imajo v vladi: notranjega ministra Maksa Dormoya, pravosodnega ministra Vincenta Auriola, ministra za delo Ferriera, poljedelskega ministra Monneta, ministra za pošto Lebasa, kolonijalnega ministra Mou-teta in ministra za penzije Riviera,
e
Nova vlada je samo preosnovana vlada ljudske fronte. Imenovanje s. Bluma za namestnika predsednika vlade najboljše potrjuje, da so pokopane vse nade francoske in evropske rea cije k; je mog0če računala z raz-Padom ljudske fronte.
Chaut
enips sam je dejal, da on ni
v Franciji
samo naslednik Bluma, ampak tudi njegov predhodnik.
Vlada bo morala rešiti vprašanje uravnovešenja državnih financ. — Dejstvo je, da izda država — pa ne šele odkar je na vladi s. Blum, ampak že leta in leta poprej — 40 milijard frankov letno več, kot pa prejme. — Blum je že ob nastopu vlade opozarjal na to, da bo treba to vprašanje rešiti. Senat je Blumu odklonil pooblastila za odpravo tega stanja. S. Blum je odstopil, ker je tak parlamentarni običaj v Franciji. Ostal pa je v vladi in senat bo moral dati potrebna pooblastila, za katera je tudi ljudstvo, ki je na sam dan odstopa Blumove vlade porazilo njenega najhujšega nasprotnika Dorriota pri volitvah v Saint Denisu.
Socialistična stranka za vlado.
Socialistična stranka je s 3972 proti 1369 glasovom delegatov sklenila vstop v vlado ljudske fronte. Tudi komunisti bodo podpirali vlado,
ker smatrajo, da drugega izhoda sploh ni in da je treba nadaljevati s sedanjo politiko.
* , , j, v ® zmaga ijudske fronte nad
s a upan v Saint Denisu Dorriot poražen pri volitvah, PeakCijO
Dne 20. t. m. so, se vršile
Denisu,
volitve
predmestni občir
v Saint
o V	Pariza,
župana. Kandidiral je
komunistični odpadnik in
znani snovatelj
francoske nacionalne fronte Dorriot. Bil pa je pošteno tepen. Dobil je 7000 glasov, kandidat ljudske fronte pa nad 10.000.
Angleži jedai poznajo fašistično Nemčijo
Odpovedan obisk nemškega zunanjega
Britska vlada je povabila nemškega zunanjega ministra Neuratha v London na neobvezne razgovore. — Vemo pa, da se Anglija boji nemških bombarderjev že par let, zato hoče skleniti prijateljstvo z Nemčijo. V Londonu bi se imela voditi pogajanja o gospodarskih in denarnih koncesijah ter o političnem sodelovanju med obema državama.
Zadržanje Anglije v španskem vprašanju pa je tako razhudilo Hit-
ministra Neuratha v Londonu.
lerja, da je odpovedal obisk Neuratha v .ondonu. V Londonu vedo, da bo Nemčija zopet potrkala radi denarja, Pr?vvi|? Pa’ so se sedaj znova prepričali, da Nemčija noče miru, ampak vojno.	e
Četrta lista italijanskih žrtev v Španiji zopet navaja tisoč italijanskih vojakov, ki so bili ubiti v francovi vojski v Španiji.
izraža o velikem, lahko rečem revolucionarnem delu francoske vlade na socialnem polju.
Le enega nisem mogel zaslediti v tem poročilu.
Mednarodni urad dela Je bil ustanovljen v s vrh o uresničenja socialne pravilnosti
Kot podlaga socialne pravičnosti v ustavi mednarodnega urada dela je osvojeno načelo: da je najboljša pravičnost tista, ki jo ustvarjajo udeleženci sami. Zato počiva organizacija mednarodnega urada dela na osnovi sorazmernega zastopstva delodajalcev in delavcev, ki so predstavniki svobodnih organizacij. Načelo sorazmernega zastopstva v mednarodnem uradu dela ima kot predpogoj:
svobodo zdrulevanja
v vsaki posamezni državi, kar je v moderni človeški družbi samo ob sebi umljivo.
Kot tretji v ustanovi mednarodnega urada dela je državna oblasti čije naloga je posredovalnega značaja med predstavniki delavcev in delodajalcev.
O teh vprašanjih poročilo molči. Organizacija Mednarodnega urada dela se je rodila iz spoznanja, da
socialna nepravičnost ne ogroža samo miru v posameznih deželah, ampak tudi mednarodni mir.
Kako pa naj se rešujejo zamotana vprašanja v naročju modeme družbe, kako naj bo zagotovljen napredek, ako pa niso priznane in dovoljene organizacije interesentov, ki nastajajo v boju za rešitev raznih sodobnih vprašanj? Kako je mogoč napredek
ako pa je presekan živec vsega napredka: svoboda organiziranja in mnenja državljanov?
Mednarodni urad dela ni nobena organizacija nad državami, ki bi mogla odločilno vplivati na tok dogodkov. Toda ona predstavlja simbol socialne pravičnosti in človečnosti, zato pa bi ne smela molčati, kadar se ti principi kršijo. Ali ne obstoje dandanes države, v katerih svobodna volja delavstva ne sme priti do izraza, v katerih je svobodno delavsko organizacijo zamenjala uradna ali pa še ta ne, v katerih obstoja pravica združevanja za delavstvo samo na papirju?
Res je, da mednarodni urad dela ne more aktivno posegati v te zadeve, njegova naloga pa je, da vse take pojave zasleduje in jih zabeleži.
Sovjetska Rusija in Italija ter Nemilja
Ob ustanovitvi so pristopile k Mednarodnemu uradu dela vse pomembnejše države, razen Sovjetske Rusije. V početku je bila odsotnost te države razumljiva, kajti mednarodni urad dela je bila ustanova, zgrajena na predpostavki, da v državah obstoje socialni razredi, ki pa so bili v Rusiji odpravljeni v prid državnemu kapitalizmu. Poznejši pristop Sovjetske Rusije je dokazal, da je kljub te-
mu mogoče sodelovanje, ako le po-stoja dobra volja, služiti socialnemu miru.
Italija in Nemčija sta takoj v početku pristopili k Mednarodnemu uradu dela. Med tem ko je fašistična Italija ostala v sklopu mednarodne organizacije dela, je Nemčija izstopila.
In ne samo to: v Nemčiji, v tej industrijsko visoko razviti deželi, ne obstoji nobena delavska strokovna organizacija, delavstvu je s silo onemogočeno sodelovati pri odločitvah ki se tičejo njegove usode. To ni brez pomena za mednarodno organizacijo dela, niti za razvoj socialne pravičnosti v državah, ki so sosede Nemčije.
V Sovjetski Rusiji je glasom uradne označbe razredna družba odpravljena. Zato ni bilo mogoče ugovarjati, ako je v prvem in drugem letu bil navzoč na mednarodni konferenci dela samo predsednik oblasti, kot - kot se je uradno reklo - zastopnik vse družbe. V Nemčiji pa, glasom uradnih izjav, obstoja privatna lastnina, torej obstojajo tudi družbeni razredi; odpravljeno pa je svobodno razredno zastopstvo. Tudi v Italiji obstoja zasebna lastnina, toda tam obstojajo korporacije kot predstavnice družbenih razredov — ki pa jih vodijo od zgoraj!
Izrecna prepoved združevanja delavcev pošto ja v: Avstriji, Bolgariji, Grški, Litvi, Letonski in Estonski.
Razen teh primerov javno obstoječe prepovedi svobodnih strokovnih organizacij pa imamo še celo vrsto dežel, v katerih svobodna strokovna organizacija sicer ni izrecno prepovedana, pač pa s strani oblasti ovirana, To so
države, ki hlinijo demokracijo nazven, na znotraj pa se poslužujejo najbrezobzirnejših metod nasilja
proti delovanju svobodnih strokovnih organizacij.
Delavstvo bi moralo napeti vse sile, da bi doseglo povsod to, kar je doseglo delavstvo v Franciji, da bi mogli francoski delavci potem zopet korak dalje. Toda tam, kjer ni svoi-bode organizacije in svobode inicija-tive, tudi ne more biti pravih uspehov na polju socialne politike. Otrplost na eni strani ima za posledico otrplost na drugi strani.
Zelo bi me veselilo, ako bi bil ravnatelj Mednarodnega urada dela o-značil v svojem poročilu pota in sredstva,
kako priti do socialne pravičnosti in služiti mednarodnemu miru.
Tridelna sestava mednarodne organizacije dela in svoboda avtonomnih skupin, bi morala obveljati kot načelo tudi v vseh državah.
Tisti, ki žele svobode, se dan na dan za njo bore in doprinašajo žrtve, so svobode vredni in zaslužijo, da jih podpirajo tisti, ki svobodo uživajo, posebno pa mednarodna organizacija dela, ki na te osnovne svoboščine opira svojo ustavo.
Anglija, Francija in Amerika:	^
Nemčija, roke proč od Španije!
Nemčija in Italija ne bosta več izvajali pomorskega nadzorstva nad nevmešavanjem
Angleška, francoska in ameriška vlada so opozorile nemško vlado, da ne bodo trpele več nobenega vmešavanja v španske zadeve.
V slučaju neupoštevanja tega nasveta bosta predvsem Anglija in Francija znali čuvati svoje interese.
Nemčija je, kakor znano, javila odboru za nevmešavanje v Londonu, da je neka podmornica španske vlade dvakrat poskušala torpedirati nemško križarko »Leipzig«. Obenem s tem obvestilom je sporočil nemški poslanik Ribbentrop v Londonu, da zahteva nemška vlada zadoščenje za ta poskušeni napad in je v to svrho predlagala demonstracijo vojnega brodovja vseh štirih pri pomorski kontroli nad Španijo udeleženih velesil, t. j. Anglije, Francije, Italije in Nemčije pred Valencijo.
Španska vlada je sporočila v London, da je napad kakšne njene podmornice na »Leipzig« gola izmišljotina in da je pripravljena omogočiti preiskavo dogodka, o katerem govori Nemčija, po angleških zastopnikih na španskih tleh.
Anglija je odgovorila v Berlin, da hoče najpoprej izvesti preiskavo, predno se odloči za kakšne demonstracije vojnega brodovja. To pa je gospode v tretjem rajhu, ki uk i +»•<-	- •'-IMo in ki so vajeni pois-
kati si zadoščenja kar na lastno pest, silno razburilo (glej bombaridanje Almerije).
Vedoč, da bo preiskava dala negativne rezultate, (kajti napad podmornice so registrirali samo neki aparati na križarki »Leipzig«, ki zabeležijo šum torpedov), so gospodje, da se izognejo blamaži, obenem pa, da ogenj, ki se jim je zdel, da že pojema, zopet podkurijo, užaljeni izjavili, da ne bodo več sodelovali pri pomorskem nadzorstvu. V Rimu so jim brž pritrdili in storili isto.
Valencilska vlada s« ne boli
Med tem sta Nemčija in Italija izjavili, da bosta peljali svoje barke na lastno pest demonstrirat pred Valencijo. Vlada v Valenciji pa je sporočila, da lahko vozijo svoje barke pred Valencijo sem ter tja, samo v primerni razdalji od obale, sicer bo odgovorila na demonstracijo z obstreljevanjem ladij s kopnega.
Kako priti Francu na pomol
Vse vedenje Nemčije in Italije dokazuje, da postajata ti dve državi vedno bolj navezani radi Francove vojaške nesposobnosti, ki omogoča, da se vojska legalne vlade vedno bolj konsolidira.
Pod krinko boja proti bolševizmu in rdeči nevarnosti, se vodi prostaška
gonja iz Rima in Berlina proti svobodni Španiji, ki bi jo
To hujskanje, ki je prešlo v odprto izzivanje, že resno ogroža evropski in svetovni mir.	»	tu
niara ir« ir.
Nemške in italijanske bombe in granate mesarijo Špance, nemške in italijanske strojnice kose španske sinove, nemški in italijanski topovi rušijo španska mesta, nemški in italijanski bombarderji uničujejo špansko kulturo iz zraka. Gospoda pa se dela, kot da je ona žrtev krvoločnih Špancev, dočim je resnica obratno.
Doklej bo trajala potrpežljivost demokratične Evrope?
Sovjetska Rusija prevzame nadzorstvo
Ker sta Nemčija in Italija prenehali izvajati pomorsko kontrolo, je izjavila Sovjetska Rusija, da bodo njene ladje prevzele službo v kontrolnih conah, kjer so jo doslej izvajale ladje prvoimenovanih dveh držav.
Na basklSkem bojišču
so se vladine čete umaknile zapadno od Bilbaja, kjer so zavzele pozicije po okoliških brdih, koder so znani železni rudniki. V splošnem drže levi breg reke Cadagua.
0 regularnem umiku baskiških čet priča dejstvo, da so vzele s seboj ves vojni materijal iz Bilbaja in ves zaklad narodne banke.
Pomoč Španiji i
t
Dne 21. t. m. sta se sestali v An-nemassu delegaciji Socialistične delavske internacionale in III. internacionale.
Socialistično internacionalo sta zastopala predsednik Louis de Brou-ckere in tajnik Friderik Adler, III. internacionalo pa Thorez, Cachin in Donte (Francija), Gallo (Italija), Dah-len (Nemčija) Chaca (Španija).
O poteku konference je bilo izdano to-le poročilo:
»Delegati obeh internacional so se posvetovali, kako bi bilo najlažje mogoče, voditi akcijo v prid Španiji na podlagi skupnega dogovora in sicer povsod, kjer je to mogoče in brez nepotrebnih trenj. Odkar so bili španski delavci, ki s tako sijajnim pogumom vodijo boj proti združeni faši-
stični reakciji vsega sveta, izzivani in se bore ne samo za lastno svobodo, ampak za svbodo vsega sveta in miru v Evropi ter na vsem svetu — je taka akcija potrebna kot kdajkoli poprej.
Posvetovanje je pokazalo, da zasledujeta obe internacionali v španskem vprašanju enako politiko in da obe zahtevata:	odpravo blokade,
vzpostavitev veljavnosti prekršenega mednarodnega prava (po katerem so države dolžne podpreti legalno vlado proti upornikom op. ur.) in uporabo pakta Društva narodov. — Delgaciji sta sklenili, da se bosta skoro zopet sestali, da bi lahko podrobno določili, na kakšen način nuditi Španiji materijalno in moralno pomoč.«
-///
dama in ft& svetu
■HMNHHSnB
Volitve v kmečke zbornice bodo 27. t. m. Volijo volilni možje. Kmetje ne kažejo nobenega zanimanja za te volitve in za zbornice, ker vedo, da so volilni možje izvoljeni od občinskih uprav, ki t j lv\t
Prosvetni referent dravske banovine odpoklican. Referenta za osnovno šolstvo v dravski banovini pri prosvetnem ministrstvu, Franca Erjavca, je prosvetni minister Stošovič nenadoma razrešil in odredil, da odide na njegovo prejšnje službeno mesto v Ljubljano.
Bat’ta pošilja čevlje na Čehoslo-
vaško, Bafa je potoval po svetu in dobil toliko naročil, da bodo morali v Borovu delati za Čehoslovaško. Pride pa še novo naročilo za 100.000 parov, ker v Zlinu ne morejo izvršiti naročil. Pravzaprav je ta vest reklama, ki pa obenem dokazuje, da se dela v Jugoslaviji z večjim dobičkom. Ali so majhne plače ali nizki davki?
Nemci začenjajo kupovati pšenico in drugo žito, V francoskem tisku poročajo, da ustanove Nemci v Beogradu nakupovalnico za pšenico in koruzo. Nakupovalnica bo gospodarska organizacija za Jugoslavijo, Bol-
NaSi v Franciji
Slovenski rudarji iz Francije na obisk.
Sporočamo vsem sodrugom in so-družicam širom Slovenije, da pride v začetku meseca avgusta v Jugoslavijo skupina naših rudarjev na izlet. Uporabili bodo svoje počitnice, ki so jih deležni in za katere se imajo zahvaliti vladi ljudske fronte in s. Blu-mu. Kakor smo doznali, pripravljajo sodrugi v Ljubljani tej skupini sodru-žen sprejem. Da pa ne bo pomote, vam sporočamo, da prideta v Jugoslavijo dve glavni skupini in sicer: skupina katoliške misije ter skupina Sindikata du Mineurs v Lensu. Razen tega pride še skupina disidentov, ki ne marajo iti s skupino katoliške misije, ker se smatrajo za zavedne sodruge. Po drugi strani se pa sramujejo iti s sindikalnim vlakom, ker se čutijo za ljudi boljše vrste: so to bivši gostilničarji itd. Skupino sindikata bo spremljal tudi en francoski zastopnik sindikata du Mineurs C. G. T., da se tako pokaže solidarnost francoskega in jugoslovanskega delavstva.
Želimo ob priliki tega izleta priti v stike z organiziranim delavstvom, zlasti s predstavniki Zveze rudarjev Jugoslavije, da jim razložimo stanje francoskeiga delavstva, potem pa da se informiramo o položaju delavstva v Jugoslaviji. — Na svidenje!
Slovenski rudarji v Sindikatu du Mineurs v Lensu.
garijo in Madžarsko. To je viden uspeh Neurathovega obiska v Beogradu, Sofiji in Budimpešti.
Uslužbenskega davka so plačali v dravski banovini državni uslužbenci 1935 19.4, 1936 17.8 milijonov dinarjev; zasebni nameščenci 1935 21.7 Ln 1936 23.3 milijone dinarjev.
Jugoslavija, Nemčija in pakt proti komunizmu. »Giomale d' Italia« poroča o obisku Neuratha v Beogradu: »Tudi glede na mednarodna vprašanja sta zlasti Nemčija in Jugoslavija zavzeli povsem enako stališče na-pram komunizmu.« — .-'Vt u«l> i
Zgodovinska pomota v nemških šolskih knjigah. Zgodovinska knjiga za nemške šole pravi, da je bila 1934 druga socialistična revolucija in so socialisti ubili kanclerja dr. Dollfussa. Dolfussa so pa ubili nemški fašisti. Ce so nemške knjige v malenkostih tako površne, kakšne so šele vzgojno.
Roosevelt je odredil preiskavo sam prot), sebi. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt ostro nastopa proti utajam davščin, ki so v ameriških kapitalističnih krogih jako pogoste in za milijonske zneske. Roosevelta je obtožil neki Fisch. da Roosevelt tudi ne plačuje davkov. Roosevelt je zato odredil preiskavo sam proti sebi.
A. M. de Joug:
30
IZDAJA
Otroška leta Mereynt.ie]a Geysena
Ves začuden in vzhičen je Mereyntje tiho obstal. Da bi mu dal priliko, da se dobro razgleda, sc je vsedel Vrč na pobočje rečnega nasipa. Široko odprtih oči je gledal deček jadrnico, ki je plula mirno. Bilo je prvič, da je videl tako veliko jadrnico v svojem življenju. Še nikoli ni bil prišel tako daleč od doma, na vaškem pomolu pa tako velike ladje niso mogle pristajati. Ladje, ki jih je doslej videl so bile mnogo manjše. S povitimi jadri so jih poganjali skozi ozki pristaniški kanal v vas. Tamkaj zasidrane so izglodale mnogo manj ponosne in velike.
»Ali si sc na taki veliki ladji vozil čez morje, Vrč?« je vprašal Mereyntje.
Vrč se je temu vprašanju moral smejati.
»Ladje, ki plovejo po morju so veliko, veliko večje, Mereyntje,« jc odvrnil. »Proti njim jc ta jadrnica kot majhna otroška coklja.«
Mereyntjeju so oči kar izstopile. Ali je kaj takega sploh mogoče? Morebiti pa bi se Vrč rad samo malo ponorčeval iz njega? Toda njegov prijatelj je pokimal in potem še enkrat rekel z vsem' povdarkom:
»To je le rečna ladjica, dečko! Ako bi se taka stvarica usodila zapluti na morje, bi bi zapihala prva ostrejša sapica, odnesel vrag
jo, čim
Ladje, na katerih sem se vozil, so bile najmanj stokrat tako velike!«
»Stokrat!...« Mereyntje je ponovil parkrat zaporedoma to besedo, ki je v njegovih ustih privzela tako čuden zvok. Ni si mogel predstavljati tega. toda moralo je že biti res, kajti Vrč je gledal med pripovedovanjem popolnoma resno. Zamišljeno je zrl Mereyntje za veliko ladjo, ki je drsela veličastno čez mirno vodno gladino, s svojimi razpetimi jadri je izgledala kot velikanski plavajoči ptič z razprostrtimi krili. Prvič se je oglasilo v njegovem majhnem! srcu čisto tiho in pritajeno, nedoločno hrepenenje, ki sc polasti odraslih in neodraslih ljudi, domotožje po daljnih, tujih krajih, po nepoznanem, kar mika in vabi za daljnimi obzorji... Toda Mereyntje ni vedel, kaj mu je bilo, zakaj je postal naenkrat tako žalosten, da mu je šlo na jok. Zdel se je samemu sebi majhen, otročji, nehvaležen, stisnil jc zobe in skrivaj pogledal svojega prijatelja, če se mu morda ne roga. Toda Vrč je zrl čez reko in grizel bilko, njegove misli pa so bile daleč, daleč proč od malega dečka, čigar nedoločna skrb ni bila ničesar drugega, kot koprnenje.
Tako sta sedela in čas je potekal.
Dokler se ni zgodilo nekaj strašnega.
Poli je tekal naokrog po pobočju nasipa in po polju, smrček vedno pri tleh, rep pa stisnjen med svojimi hitrimi tacami. Sledil jc zajca ali dihurja in od časa do časa na lahko pomahal z repom od pritajenega razburjenja.
V	trenutku, ko je ubral popolnoma novo sled, je počil strel. Poli se je prevrnil, presunljivo tuleč, sc valjal po travi, potem pa je vstal in se splazil s povešenimi ušesi in stisnjenim repom k Vrču, ki ga je poklical z ohriplim, prestrašenim glasom ...
Divji lovec in Mereyntje sta stala kot oka-menela. Deček je bil bel kot zid, tresel se je P° vsem telesu in se krčevito oprijemal suknjiča divjega lovca.
Pollu jc s pleč kapljala kri: skozi razmršeno, mokro dlako je zijala velika rana.
Iz bližnjega jelševega gozdička je stopil graničar. V roki je držal karabinko. Iz, temno svetle puškine cevi sc je vila ozka, modra spirala dima. Poljski čuvaj je usmeril svoj korak naravnost k njima. Od groze na pol slep, je strmel Mereyntje na bližajočo se postavo, veliko, širokoplečasto in rešpekt vzbujajočo, oblečeno v uniformo. Pollu se jc naježila dlaka na tilniku in hrbtu, kazal jc zobe in grozeče renčal. Vrč ga je krepko prijel za ovratnico in zatajujoč se, napeto čakal. Naprej štrleče kosti njegovih čeljusti so se tresle.
Graničar je bil za cclo glavo večji od divjega lovca. Njegov rdeči obraz je izgledal brutalen. Kratko pristriženi, plavi brki so dajali obrazu šc surovejši izraz. Njegove jekleno modre oči so se svetile kot iz stekla. Za hip mu je prešinil lice nadut, zmagoslaven smehljaj, da se je prikazala vrsta belili zob.
(Dalle prihodnji/1)
7g naših Ucaiev
Trbovlje
Nesocialno postopanje.
Težke so prilike rudarskega delavstva, da pa postane stanje še neznosnejše, zato sknbe ljudje, ki nimajo ne socialnega čuta, ne pravega obnašanja napram rudarjem.
Tako se rudarji na zapadnem obratu že dalj časa (pritožujejo čez g. Zajca, ki menda ni ne paznik, ne preddelavec, tem manj še poduradnik. Stari rudarji se temu človeku zelo čudijo, da pri svoji tako majhni praksi (saj je bil poprej sluga na separaciji), hoče rudarje šikanirati in jim grozi s kaznimi. Na drugi strani pa morajo rudarji prosjačiti za vpis storitev, namesto da bi smatral za svojo službeno dolžnost, da vsako, tudi postransko storitev, brez prigovarjanja zapiše. Menda vendar noče, da bi delavci opravljali zastonj dela, za katera so upravičeni zahtevati mezdo.
Na zapadnem obratu bi morali biti pri nadzornem delu v jami zaposleni ljudje, si se na jamsko dlelo docela razumejo.
Kazni, ki so pribljuibljeno sredstvo gotovih gospodov, treba delavcu takoj sporočiti, da se bodo delavci in delavski zaupniki lahko branili 'pred neupravičenimi kaznimi, ne pa, da izve delavec šele pri izplačilu, da )e bil pred enim mesecem ali štirinajstimi dnevi kaznovan, ne vedoč zalkaj, Obrato-vodstvo se naj zanima tudi za takšna vprašanja, ne pa samo za veliko storitev.
Hrastnik
Nesreča s smrtnim izidom. Poročilo o smrtni nesreči pok. Miklavčiča smo napisali nekoliko pozno, to pa radi tega, ker hočemo ~*ti objektivni. Nesreča se je zgodila 12.
■ TO- ob 5. uri pop. Vihar je razkril streho tovarne in pok. s. Miklavčič jo je moral popraviti. Na strehi so se pod pokojnikom zlomile prečnice. Padel je v globino in se smrtno nevarno pobil. Umirajočega so prenesla tovariši v kopalnico. Silno je krvavel, toda izkazalo se je, da v tovarni ni nobeneiga sanitetnega materijala, ki se ga rabi za prvo pomoč v nesreči. Sicer je bil zdravnik kmalu na licu mesta in tudi rešilni avto, kljub temu pa je treba, da so obveze in slično za take nepredvidene slučaje na razpolago. Upamo, da ibo ta nesreča zadostovala, da se bo grajani nedostatek odpravil. Vodstvo tovarne je oskrbelo prevoz pokojnika iz bolnice v Zagorje in tudi plačalo vožnjo pevskemu društvu iz Hrastnika k pogrebu v Zagorje. S pevci je ibila tudi steklarska godba, pri kateri je bil pokojnik član. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. — Sedai pa še nekaj o krivdi in nekrivdi. Pokojnik ni ‘bil krovec. Streho je popravljal gotovo po naročilu, čeprav mogoče nerad. S streho na kemični tovarni je pa stvar taka, da že 90 let, torei odkar tovarna obstoji, ni ibila deležna genralne reparatiure. Ni prvi slučai. da se je delavcu, ki je popravljal streho, pod nogami udrlo in je padel skozi nastalo odprtino. Pred dvemi leti se je komaj dva metra od mesta, kjer se je ponesrečil s. Miklavčič, udrlo nekemu drugemu delavcu. Ako bi se bilo takrat izvršilo splošno Popravilo, bi se mogoče s. Miklavčič ne ‘bil smrtno ponesrečil, tako pa se je nadomestile zlomljeno .prečnico in nič več. Na steklarni so n. pr. v zadnjih 20 letih že dvakrat generalno popravili streho. Sedaj bi bil čas, ji Se vodstvo kemične tovarne za to °dlo5i. Smrt s. Miklavčiča naj vsaj prepreči 110ve nesreče.
Opazovalec.
Vrtno veselico priredi pevski odsek * Vzajemnosti II«, dne 27. junija s pričetkom
3. uri pop. v gostilniških prostorih pri Domitroviču. Igrala bo godba steklarjev in. Prvikrat tudi naši mandlolinisti. Vstopnina Din 4. Podprite naše delo, pridite! Odbor.
Zagorje ob Savi
Predavanje. Naše delavsko kulturno društvo »Naprej« bo priredilo v nedeljo, dne
27.	t. m. ob 9. uri dop. v kinodvorani v Zagorju predavanje o pomenu izobrazbe za delavstvo. Predava prof. dr. Lončar iz Ljub-jane. Delavci delavke, nameščenci in ostalo
večjem '“tevHu 80 prcdavania v žim
Trbovlfe? P°f1“*dn“®erec“at ces« f až“ik~
so lahko za vzgled vsem tistim, ki hočejo pokopati socialni čut do sočloveka. Geslo gradbenega vodstva sta samo dve besedi’ predpis, odpust. Zi.» > lo i.i. »
ZAHVALA.
Podpisana družina Miklavčič se tem~po"-tom najiskrenejše zahvaljuje vsem, ki so spremili našega pokojnega sina na njegovi zadnji poti, osobito še darovalcem vencev. Pevcem, godbi in vodstvu hrastniške kemič-
ne tovarne.	„
Družina Miklavčič.
trna pri Prevaljah
Zakaj ni mogla »Sirota Marica« na oder?
‘pralci leskih rudarjev so nameravali vprizo-»ti v nedeljo, dne 20. junija t. 1. otroško 4-dejanko »Sirota Marica«. Ker društvo m sprejelo pravočasno odlobrenja od pristojne avtorske zveze iz Ljubljane, ise prireditev nfl mogla vršiti. VljudPo prosimo vse one so-druge in sodružice ter prijatelje, ki so se hoteli udeležiti predstave, da se naj odzovejo našemu poivabilu prihodnjič. (Kdaj, bo pravočasno razglašeno.) Oproščenja pa prosimo tiste, ki so prišli k predstavi, ker zadnji hip nismo mogli obvestiti vse javnosti.
»Vzajemnost« Leše.
Ali sl ie poravnal naro£nlno7 Abo Se ne, izpolni svo]o dolžnosti
Maribor
Naši poljski delavci v Nemčijo in Francijo. Dne 22. t. m. sta bila odpravljena z mariborske postaje dva transporta poljskih delavcev. 100 delavcev je šlo v Francijo, 190 pa v Nemčijo. Zanimivo je, da so delavci, ki potujejo v Francijo, dobili na mariborskem kolodvoru večerjo, delavci namenjeni v Nemčijo pa nič. Tako se ikaze razlika v položaju delavca r i%K r-ltute'* - ». »• u H' 'T i že kar ob izačetku potovanja na delo.
S. Milavec Ivan umrl. V torek, dne 22. t. m. je nenadoma ugasnilo življenje 651et-nega usnjarskega delavca s. Ivana Milavca. Pokojnik je bil zaveden socialist, vedno organiziran, med svojimi tovariši pa zlasti priljubljen radi svojega plemenitega značaja. Dolga leta je bil zaupnik delavstva v tovarni Freund. Njegovo delo, zlasti v strokovnem pokretu, je rodilo lepe sadove. Bil je neumoren, vedno na mestu, kadar ,ga je klicala delavska dolžnost na seje, sestanke, shode, manifestacije in agitacijo, ter tudi zvest naročnik »Delavske Politike«. Namesto, da bi odšel v zasluženi pokoj, je omahnil v prezgodnji grob, umrl je takorekoč pri delu. Pokopali smo s. Milavca dne 24. junija; na grobu se je poslovil od pokojnika s. Eržen, organizacija SDSZJ pa mu je položila na grob lep venec z rdečimi traki. Čast njegovemu spominu! Preostalim naše sožalje.
Marija Grozlova, V četrtek, dne 24. t. m. so ob veliki udeležbi tovarišic, tekstilnih delavk, položili k večnemu počitku Marijo Grozlovo, ženo s. Grozla, ki je umrla na posledicah zastrupljenja krvi. Pri pogrebu sta igrali dve godbi: godba tekstilnih delavcev in novoustanovljena godba s Tezna, in razen tega je zapel kombiniran pevski zbor d»ve žalostinki. Na grobu je izpregovoril s. Eržen. Tragična smrt Grozlove je zelo pretresla vse, ki so jo poznali in spremili na zadnji poti. Preostalim naše sožalje.
Porodniško-ginekološki oddelek splošne bolnice v Mariboru, ki je bil radi nekaterih slučajev porodne vročice dne 25. maja 1937 kontumaciran, je bil temeljito razkužen, očiščen, prebarvan in prepleskan ter se od
dne 26. junija nadalje zopet sprejemajo po-rodniško-ginekološki slučaji, ki so (bolnične-ga zdravljenja in oskrbe potrehni. — Zdrave porodnice se ne sprejemajo, ako niso poda-in za to tehtni socialni razlogi pri porodnicah, ki nimajo kje roditi. Po odločbi disciplinskega sodišča pri kr. banski upravi v Ljubljani je šef oddelka primarij g. idr. Ben-čan Josip zopet prevzel posle šefa porod-niško-ginekološkega oddelka.
Vpisovanje za vse razrede na vseh mariborskih ljudskih šolah bo v sredo, dne 30. junija od 8. do 11. ure. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predlože domovnice, krstne liste in potrdila o cepljenju proti kozam.
Koncert v parku bo v torek, dne 29. t. m. od 11. do 12. ure dop. Svira godba Glasb, društva žel. del. in usl, (kapelnik g. M. Schonherr).
Izlet z godbo in vrtni koncert priredi Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v nedeljo, dne 4. julija v gostilni Koren v Košakih. Koncert pod osebnim vodstvom kapelnika g. M. Schonherrja. Vsi prijatelji godibe so vabljeni! Odbor.
Nočno lekarniško službo od vključno 26. junija do vklučno 3. julija vršita lekarni Albaneže in Konig.
Stavbišča na bivšem Rosenbergovem posetvu prodaja mestna občina. Ob Betnav-ski cesti so na razpolago stavbišča za enonadstropne hiše, ob Parmovi in Beograjski ulici pa za visokopritlične hiše. Cena za 1 kv. m. je ob Betnavski cesti Din 30, z obvezo, da se hiša zgradi v dveh letih, za druga stavbišča pa Din 22, če se prične z gradnjo v 4 mesecih, sicer pa tudi Din 30. Na-daljna stavbišča ob Dalmatinski in Ljubljanski ulici se bodo prodajala kasneje, večji kompleks pa je pridržan za zgradbo malih stnovanj po enotnem, načrtu. Zgradbe ob Tržaški cesti s pripadajočim zemljiščem namerava prodati mestna občina ugodnemu ponudniku v celoti ali v dveh delih. Potrebna pojasnila in detajlne prodajne pogoje se dobi v mestnem gradbenem uradu. Podpredsednik: Žebot.
En dan dopusta dobe delavci tudi v tovarni Schonsky
Tekstilni delavci v Mariboru pod vodstvom zaupnikov, izvoljenih na listi Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, morejo danes zabeležiti nov uspeh, ki bo gotovo zanimal delavstvo tudi v ostalih tekstilnih podjetjih.
Zadnjič smo javili, da so delavci v tovarni Hutter in drug po posredovanju svojih zaupnikov pri lastniku tovarne dobili dva dni plačanega dopusta in sicer 28. in 29 junija.
Enako intervencijo so izvršili dne 24. junija tudi zaupniki zaposleni v tekstilni tovarni Schonsky. Intervencija je bila uspešna,
V	razgovoru z lastnikom tovarne je prišlo do sporazuma, da da podjetje vsemu delavstvu en dan plačanega dopusta in sicer
28.	t. m.
Uspeh, dasi ni velik, pa je vendar značilen, ker je s tem tudi tovarna Schonsky
priznala v principu, da delavstvu pripada letni dopust.
Tekstilnemu delavstvu je s tem olajšana akcija za priznanje odgovarjajočega dopusta v kolektivni pogodbi.
Ti, dasi skromni uspehi, nam kažejo, koliko, so vredni zavedni in sposobni delavski zaupniki, ki jih v tekstilnih tovarnah postavlja Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije.
Tekstilno delavstvo, stoj za svojimi zaupniki in pristopaj k Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije!
•Zavedaj se pa tudi vrednosti »Delavske Politike«, ki vse te akcije beleži in s tem v javnosti podpira taka stremljenja delavstva, pa tudi med delavci samimi ustvarja razpoloženje za akcije, ki prinašajo pobolj-šanje; ako še nisi, postani njen naročniki
Celje
Eni na cesto, drugi nadure. Odkar je tovarna Westen tako sijajno očistila svoj o-brat od vseh ionih delavcev, ki so preveč samostojno mislili, se že kažejo posledice strahovanja. Najznačilnejša posledica zmage nad delavstvom je dejstvo, da tovarna delavce odpušča, istočasno pa podaljšuje delovni čas. Brezpravno delavstvo pa vprašuje, kdo bo napravil red?
Lep sprejem metropolitu g. Dositeju, ki je prispel iz Zagreba, so pripravili razni odlični člani JRZ in JNS. 1 l i »' b V --
Letaki s slovenske1 trobojnico so se te dni pojavili v našem mestu. Ker vsi vemo, da smo Slovenci, jih tudi nihče ne trga. Ali nismo napredni? Včeraj ne, danes pa!
Kino .METROPOL“ Celje prinaša:
V	soboto 26. VI. ob 18.15, v nedeljo 27. VI. ob 16.15, v pondeljek 28. VI. ob 20.45, v torek 29. VI. ob 10 in 16.15 uri: LUMPACIJ VAGABUND (Vesela trojica). Film Vas bo izborno zabaval, nasmejali se boste do solz!
V	glavni vlogi Paul Horbiger.
Velenje
Zopet težka nezgeda pri lesnem podjetju Detiček, Dne 18. junija se je ponesrečil 15-letni Camlek Ivan, in sicer mu je zmečkalo roko. — Dr. Kolšek mu je nudil zdravniško pomoč in ga napotil v bolnico, Pred dvema letoma se je ponesrečil njegov brat Vinko in mu je odrezalo vse prste na roki, Ali je ponesrečeni Camlek po mnenju Detičeka bil obvezan zavarovanju ali ne, še ne vemo. Pred par tedni je bila podana ovadba proti Detičeku, da delavcev ne prijavlja v bolniško blagajno.V tem poimenskem seznamu je bil tudi navedeni Camlek Ivan. Ako je bila ovadba osnovana, ho pokazala preisikava. Vsekakor je bil ponesrečeni že precej časa v službi pri Detičeku. Inšpekcija dela in OUZD bi naj pri tej priliki ugotovila, ali je dopustno zaposlovati neizkušne otroke pri delih, pri katerih se lahko pohabijo, zlasti ako gre že tudi po naravi za težka dela.
Liboje pri Petrovčah
Sestanek delavstva keramične industrije bo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Ivana Dolenca. Na sestanku bo-
ročal centralni tajnik s. Jakomin iz Ljubljane. Odprite oči tudi tisti, ki še stojite izven naših vrst, spoznajte, kam spadate. Zato naj nihče ne manjka na tem sestanku! Ne izgovarjajte se, da nimate časa ali, da se vam mudi domov. Taki izgovori so prazni. Vabimo pa tudi ostalo delavstvo!
Slovenska Bistrica
Podružnica I. delavskega kolesarskega društva naznanja, da se je preselila v hotel Beograd. (Vhod v lokal na dvorišču). Posestnik hotela Beograd je že dolgoletni naročnik »Delavske Politike« in naš član. Vse članstvo opozarjamo, da se zbira odslej v novem društvenem lokalu. Družnoist! Odbor.
Pokopali smo v petek, dne 18. junija s. Heidhika Pavla. Pokojnik je bil eden izmed najstarejših delavcev sedanje tovarne Zugmajer in Gruber. Delal je že v tovarni, ko je bila še takorekoč na ročni oz. vodni pogon (manufaktura) in se je vedno rad spominjal in pripovedoval, da so bili takrat še »dobri časi«. Bil je tast sedanjega predsednika podružnice SMiRJ fs. Fr. Blažiča hi eden izmed tistih delavcev, ki je ljubil svojo delo in posebno rad podpiral delavske organizacije. Kako priljubljen je bil, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo vodstvo tovarne in celokupno delavstvo. Pevski odsek »Vzajemnosti« mu je zapel v islovo pred hišo in na grobu. Čast njegovemu spominu, preostalim naše sožalje!
SoStanl
Na eni strani tako, na drugi strani drugače. Zadnjič smo brali v »Slovencu« gin-liiva poročila o izletu Wbschnaggovih (ne Vošnjakovih) delavcev v Ljubljano na velesejem in o pobratimstvu med delavci in šefom. Na drugi strani pa dela žandarmerija preiskave po delavskih stanovanjih in pri obrtnikih, ker baje neznani strolici na debelo kradejo usnje v 'tovarni. Kdor si misli s tatvino pomagati, je na knivi poti. Delavec zahtevaj za delo pošteno plačilo in odklanjaj miloščino, pa tudi klečeplazstvo. — Na ta način si bo vsak ohranil poštenje, pridobil ugled in zagotovil primerno eksistenco.
Jesenice
ZvCčni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Helena«. (Scene pretek-
/
naj bo pri Tvojem otroku tudi a-gdt^i! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
losti) z L. Ullrichovo v gl. vlogi. Meid dodatki risana šala in zvočni tednik. V pondeljek in torek (na Petra in Pavla) predvajamo ob pol 9. uri zv. (v torek tudi ob 3. uri pop.) senzacionalen tehničen velefilm »Železni demoni« v režiji Harrija Piela. Med dodatki tudi domač kulturni film in risana šala. — Sledijo »Njeni ljubimci«.
Slivnica
Kako bo s plotom? Na vasi se večkrat zgodi, da fantje v svoji razposajenosti podrejo kakšen plot. Tudi v naši občini se je zgodilo, da so pred časom podrli neki plot, ampak ne vaški fantje in tudi ne ponoči. Pač pa sta ga podrla oz. ukazala podreti dva gospoda, ki imata veliko besedo v občini, in to kar pri belem dnevu. Gre za plot okoli sokolskega telovadišča, ki je dobilo svoj opaž v dobi, ko je bila diktatura v polnem cvetju. Radi tega plota je sedaj nastala pravda in treba bo plačati težke tisočake odškodnine za podrti plot. To bi ljudi še nič ne razburjalo, razburjenje se jih je polastilo šele, ko se je izvedielo, da bo morala poravnati škodo občina. Občani pravijo: občinski odbor ni nikdiar sklenil, da plot podre, zato tudi občina ne bo nič plačala. Menda sta župan in pa kaplan poverjena s preiskavo, da najdeta krivca, predvsem pa tistega, ki naj plot plača.
VZAJEMNOSl
Uspeli izlet »Vzajemnosti« iz Ptuja na Vurberk.
Izlet na Vurberk dne 20. t. m„ ki ga je priredila ptujska »Vzajemnost«, je lepo u-spel. Udeležile so ga ga tudi »Vzajemnosti« iz Tezna, Pobrežja in Maribora. Udeležence so pozdravili: s. Koželj iz Ptuja, s. Male iz Tezna in s. Živko iz Pobrežja, za Splošno del. strokovno zveza iz Ptuja s. Korpar. Popoldan je potekel v prijetnem razpoloženju; za zabavo so zlasti poskrbeli tezenski sodrugi in sodružice, ki so vprizorili na vrtu gostilne Vodan »Detektiva Meglo«. Slovo je bilo zelo prisrčno. Izlet je res služil poglobitvi naše delavske vzajemnosti.
Delavski oder, 36 kulis za 6 izprememfo, posebej eno drevo, salonska in kmečka peč ter dvoje ozadij, naslikanih na platnu (mesto, skalovje, park in gozd), je na prodaj Obrniti se je na S. Antona Koredeja v Šoštanju.
V ogledalu
K poglavju o poklicnih hujskačih
Zadnjič so mariborski stavbinci sklicali shod, na katerem bi morala govoriti ss. Eržen in Jelen. Policija je shod prepovedala, ker najavljena govornika nista stavbinca.
»Slovenec« je to prepoved pozdravd z odobravanjem in se razpisal o poklicnih hujskačih, ki da nimajo v strokovnih organizacijah ničesar opraviti, ako ne spadajo k do-tični stroki.
Sedaj pa poslušajte. V nedeljo, dne 9. maja je imela miljenka »Slovenca« in JRZ, zbor. V poročilu o tem zboru čitamo v »Slovencu« (št. 105) tudi navedbe o delu te organizacije, ki životari po predpisih papeževih enciklik, med drugim to-le: »V organizaciji tudi delujejo mnogi slovenski duhovniki.«
»Slovenec« ve, da duhovniki pa svojem poklicu ne spadajo n. pr. med zidarje, tesarje, lesne delavce itd., vendar nima za njih žal besede, ali očitka zakaj delajo v organizaciji, v katero ne spadajo, zato pa ima drznost zmerjati novinarje s hujskači, ako se zanimajo za stavbince. Taki so gospodje, ki uče moralo, ki naj reši svet!
pokloni Hrvatom. V nekem članku protestira legitimistični list »Unter dem Doppeladler« na Dunaju proti temu, da bi se omalovaževalo sodelovanje in uspehe neavstrijskih čet v sklopu stare c. in kr. armade. O Hrvatih piše list: »Friderik Veliki je imenoval Hrvate »nedosežne mojstre v vojni somišljenikov«; Napoleon je rekel, da so »najboljši vojaki sveta«. Med vojno l. 1809., ki jo je vodila Avstrija proti Napoleonu, so poslali Madžari 1 odst., Avstrijci 4 odst. in Hrvati 11 odst. vsega prebivalstva v vojake. V svetovni vojni so se zlasti odlikovali 16., 22., 53. in 79. hrvaški regiment. 15 odst. generalov v b|V*‘ avstrijski armadi je bilo Hrvatov, med njimi Boroevič in Sarkotič.« — n' s: *1 ‘ 1
Ne bo Vam žal: Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite
ČEŠKI MAGAZIN
kjer dobite blago neverjetno poceni. Krofaike potrebStinelll!
Maribor. Ul. 10. oktobra Prodaja na drobno
itl na Veliko/
Zaščita zaupnikov
Zaiiita namestnika delavskega zaupnika
(Odločbe iz ČSR.)
Vsak namestnik zaupniškega odbora ima glede odpusta iz dela isti pravni položaj, kot član zaupniškega odbora. (Odločba Najvišjega upravnega sodišča v Pragi z dlne 9. februarja 1923 št. 1166.)
Razlogi:
Razsodiščna komisija v Karlovih Varih je odločila, da je odpust zaupnika neveljaven in je delodajalka dolžna sprejeti imenovanega vnovič v delo s prejšnjimi delovnimi pogoji in mu plačali izgubljeni zaslužek.
Razlogi te odločbe temelje na prevdar-ku, da ima namestnik zaupniškega odbora po intenciji zakona uživati isto zaščito, kakor	jo uživa član	zaupniškega odbora,	četudi	§ 22 zakona	o	zaupniških odborih	govori	izrecno samo	o	članih zaupniškega	odbora	in četudi je ta	zakon določil, da smejo
biti samo ti odpuščeni od dela ob pristanku razsodiščne komisije. Kljub temu je treba to. zaščito raztegniti tudi na namestnika in smatrati odpust namestnika iz dela brez tega pristanka za neveljaven.
Pritožba proti tej odločbi navaja, da se zaščita, ki jo nudi zakon o zaupniških odborih v svojem § 22 članu zaupniškega odbora v slučaju njih odpovedi iz dela, ne raztega na namestnike člana zaupniškega odbora, in to vsaj ne do te dobe, dokler namestniki ne vstopijo v ta odbor namesto rednega člana zaupniškega odbora.
Najvišje upravno sodišče je o pritožbi tako presojalo:
Po § 22 zakona o zaupniškem odboru smejo biti odpuščeni člani zaupniškega odbora samo s pristankom razsodniške komisije.
Pritožba razlaga to določbo tako, da se tika samo članov zaupniškega odbora, a nikakor namestnikov, medi tem ko smatra toženi urad, da pojmuje zakon na tem mestu pod pGjaom člana zaupniškega odbora tudi namestnike.	i	'T-:	y>”	*
V	podporo svojega nazora navaja pri-tožnica, da namestniki niso ničesar drugega, nego sami reflektanti na miesta članov v zaupniškem odboru, v katerega se vpokličejo in šele s tem postanejo deležni omenjene ugodnosti, nudene članom zaupniškega odbora, torej, kadar odpade član, za katerega je bil dotični .namestnik izvoljen.
Ta trditev ni popolnoma pravilna. Namestnik člana zaupniškega odbora ni pozvan k funkciji v zaupniškem odboru samo takrat, če odpade oni član zaupniškega odbora, aw katerega je bil izvoljen, ampak se udeleži poslovanja zaupniškega odbora že takrat, kadar se kaj zgodi članu, za katerega je bil izvoljen kot namestnik. (§ 10 tč. 4).
Sicer je res, da govori § 22 samo o elanih zaupniškega odbora, a ta okolnost sama po sebi še ne izpodbije mnenja toženega
Mladinski vestnik
Položaj mladine v sedanjem družabnem redu
urada. Saj zakon tudi na drugih mestih govori o članih zaupniškega odbora. A vendar ne more biti z ozirom na namen dotičnih določb dvoma o tem, da misli s tem tudi namestnike zaupniškega odbora; tako je temu na pr. v zadevi:	predpisa	molčečnosti
članov zaupniškega odbora, prepovedi poseganja v upravo in obrat podjetja, volitev člana za skupine manjšine, funkcijske dobe članov odbora, poteka funkcije članov odbora, da tudi sam odst. 1 § 22 govori v korist zaščite namestnikov, ker je težko dvomiti, da bi ne imel zakonodajalec tu v mislih tudi namestnikov.
V	dvomu odloča namen zakonodajalca.
Iz same okolnosti, da govori zakon v odst. 2 § 22 samo o članih in ne tudi izrecno tudi o namestnikih zaupniškega odbora, še torej ni mogoče soditi, da zakon noče nuditi zaščite tudi namestnikom in je treba iskati odgovor na vprašanja, za katera tu gre, pač bolj v intenciji (namenu) tega zakonskega določila.
V	tej smeri pa si je treba predočiti, da je delovanje funkcijonarjev zaupniškega odbora, članov in namestnikov, takšne narave, da se morejo tudi pri rednem, vestnem in nepristranskem izvrševanju dolžnosti ti funkcij onar ji znajti v konfliktu s svojim delodajalcem,, od katerega so z ozirom na svoje službeno stališče v gotovi meri odvisni. Da bi to razmerje prizadetim osebam ne bilo v škodo pri rednem in nepristranskem vršenju njihovih dolžnosti, je bilo ravno v zak.or povzeto omenjeno določilo, o katerem pravi vladni predlog, da »jamči znatno neodvisnost članov zaupniškega odbora s tem, da jih brani pred samovoljnim odpustom s strani delodajalca, ki bi se morda na ta način rad znebil neprijetnega člana zaupniškega odbora.«
Razlogi, radi katerih je bilo sprejeto (Bo določilo v zakon, pa veljajo gotovo v polni meri tudi glede namestnikov. Tudi ti se lahko znadejo pri vršenju svojih dolžnosti v koliziji s svojim delodajalcem in potrebujejo iste zaščite, kakor člani zaupniškega odbora.
Okolnost, da so vpoklicani namestniki j
šele v drugi vrsti k delovanju v zaupnišljem j odboru, na stvari ničesar ne izpremeni.. Lahko se zgodi, da vrši namestnik člana zaupniškega odbora, če se članu kaj pripeti, cesto svojo funkcijo in morda celo v večji meri kot sam prizadeti član zaupnišk. odbora. Zato ni mogoče misliti, da bi hotel zakon omejiti svojo zaščito samo na člane zaupniškega odbora 7. izključitvijo namestnikov in prepustiti slednje v tej smeri brez zaščite.
Iz češčine dr. R.
Položaj mladine pri nas je prav žalosten. ]
V	naši državi se posveča mladini tako malo pažnje, da ne preostane mladini nič drugega, kot da si sama pomaga, i » v > V tV «ai t' i. Mladina se deli v intelektualce, oziroma dijake, in pa tiste, katere je socialna beda prisilila, da si morajo zaslužiti, čeprav še tako mladi, svoj kruh. Slednjim se godi najhuje. Tovarnarji jih izžemajo brez usmiljenja, čeprav je pred kratkim izšla navedba o minimalnih mezdah, se večina tovarnarjev ne zmeni zanjo in plačuje silno malo. Slaba brana, vlažno stanovanje, slaba obutev in obleka, vse to deluje na mladega, življenja še ne vajenega človeka tako porazno, da mora propasti, če ne telesno, pa duševno. Enako se godi vajencem, Organizirani ne smejo biti, čeprav je to nekaj, kar je mlademu človeku najbolj potrebno. Dijaka i®ai0 nekoliko boljše, vsaj v toliko, da jih n'bče ne more izkoriščati. Toda tudi dijaško življenje je prav omejeno. Vitji’1 ••• w"’i,i r,,	••	i o. Član sme biti
k večjemu v društvih, kjer ga zastrupljajo z idejami fašizma, diktature in nasilja. Se-
veda je to v prid kapitalizmu, ki si je znal vse to urediti. Sicer dosti proletarske mladine itak ne more študirati, saj je to zvezano s tako velikimi stroški, da jih proletarska družina ne zmore. Prvič šolnina. ' ' - * ik s ^ c> i , u‘v i -* r •*-*	i i.	Potem knjigel
Pri nas so jih mislili celo monopolizirati, da bi bile še dražje, in si jih proletarec sploh ne bi mogel nabaviti. \	it	uis
hub v	liaiiaj.	Vse to je velika ovira,
za kulturni razvoj in vzgojo mladine, katere današnja družba ne more odstraniti. To oviro bo odstranil samo socializem. Namen kapitalistične družbe je, da pusti proletarsko mladino neizobraženo, da ta mladina ne vidi propada družbe, ki mora prej ko slej skrahirati, namesto te pa nastati nova družba, prerojena v socializmu. Mladina, naša naloga je, da delamo za to novo družbo! To je naloga, ki smo jo dolžni sami sebi. Zato, organizirajmo se, udeležujmo se vseh predavanj, tečajev itd. Naše geslo pa naj bo gesla francoske mladine v času revolucije 1. 1848: Svoboda, enakost, bratstvo!
Rudi.
Strokovna internatlonala © mladini In vzgoji
Te dni je zboroval v Parizu odbor stro- j 14. do 16. leta po vseh državah in jo po kovne internacionale, ki se je bavil z vzgojo j skupnem mednarodnem načrtu izobražvati. mladine in delavstva. Odbor je posvetovalni j taka enotna vzgoja je potrebna, da se odsek strokovne internacionale.	j	delavsko gibanje in njega pot čimbolj smo-
Odsek je sklenil organizirati mladino od ' treno uravna med proletarijatom vsega sveta.
Hitro nazadovanje rojstev v Avstriji. V katoliški Avstriji je število rojstev v februarju 1. 1937 za preko 500 manjše, kot število smrti. Dunaj sam zaznamuje za preko 1000 manj rojstev kot smrtnih slučajev.
Prihodnja številka »Delavske Po-
like« bo izšla radi praznika, dne 29. t. m. v sredo, dne 30. t. m.
Delavski pravni svetovalec
Trbovlje.
Ali lahko državna uslužbenka iztoži plačo, ki ji je bila odmerjena, pa ne izplačana?
Vprašanje: Moja žena je bila dnevničar-ka pri neki državni ustanovi. Centrala v Ljubljani ji je določila dnevno mezdo Din
10.—, vendar je moja žena prejemala mesečno samo Din 100.—, za ostanek pa je naša ustanova nastavila pisarniško moč, ne da bi za to centrala v Ljubljani kaj vedela. Od koga lahko iztoži plačo, ki je ni prjemala moja žena.
Odgovor: Če ima žena v rokah nastavitveni dekret, s katerim jti je bila priznana dnevna plača Din 10.—, torej mesečno okrog Din 300.—, lahko iztoži za 3 leta nazaj vso razliko, kolikor jo je pirejela premalo. Tožiti mora Državni zaklad kraljevine Jugoslavije.
11. Hranarina porodnice, ki po krivdi delodajalke ni bila prijavljena v zavarovanje.
Vprašanje: Po krivdi delodajalke, ki moje žene ni prijavila pri OUZD, sedaj ne dobiva hranarine kot porodnica.
OdgcVor:	Delodajalko	morate prijaviti
pri OUZD, ki bo iztirjal od nje prispevke, denarne podpore in zdravniške stroške, Vaši ženi pa priznal vse prejemke, ki je gredo po zakonu kot porodnici.
(Sevnica.)
Nadure.
Vprašanje: Pri neki lesni industriji sem bil zaposlen delj časa. Ker nisem dobil ni-kakega iplačila, sem tožil delodajalca za plačilo mezde in pa za nadure. Nadur mi ni delodajalce plačal, ampak jih je poračunal za tiste dni, ko nisem delal, bodisi radi praznikov, bodisi radi izstavitve. Ali je to dopust-no?
Odgovor: Če ste delali v akordu in je v podjetju bilo zaposlenih več kot 15 delavcev,
velja za podjetje 8-urni delavnik, odnosno 48-urni tednik. Pravico imate zahtevati plačilo le za tiste nadure, kolikor ste jih v vsakem tednu opravili preko 48, Če pa ste bili plačani na uro lahko zahtevate plačilo za vse nadure, ;ki ste jih opravili dnevno preko 8, ne glede na to, če ste morda počivali nekatere dni v tednu.
Plačilo stanovanja.
Vprašanje: Lansko leto mi je hišni lastnik hotel zvišati stanarino in sem se radi tega nameraval preseliti drugam. Moj delodajalec pa mi je rekel, da se mi ni treba preseliti in da mi bo on plačal razliko na stanarini. Kljub temu pozneje ni ničesar plačal. Ali lahko s tožbo zahtevam, da mi sedaj plača to razliko za vse mesece nazaj?
Odgovor: Vašega delodajalca lahko tožite za olačilo razlike, morali pa bodete seveda dokazati, da Vam je res obljubil plačati dotične zneske.
Celje.
Plačilo prenosnih taks.
Vprašanje: Svoje posestvo sva prepisala na najinega nedoletnega sina. Davčna uprava izterjuje sedaj od naju takse za prepis. Ali je k teinu upravičena?
Odgovor:	Za plačilo taks odgovarjata
tako kupec kakor prodajalec in bo lahko davčna uprava izterjala takse tudi od Vas.
(V.)
Kozolec tik cb meji.
Vprašanje: Moj sosed je brez moje vednosti postavil kozolec tik ob meji mojega posestva. Ali je bil k temu upravičen?
Odgovor: Sosed lahko postavi kozolec tudi tik Vašega posestva, vendar imate Vi pravico zahtevati, da kozolec zgradi tako, da sc ne bo Vaši sosednji parceli delala škoda. Ne morete pa od soseda zahtevati, da bi kozolec podrl, ker le-ta gotovo ne ogroža Vašega zemljišča v tako veliki meri.
,vTechmsclie Union in jugoslovanski nacionalisti
Razkritja o sodelovanju Ljotiče-vih »zborašev« v nemški družbi »Technische Union« so v živo zadela vse jugo-fašiste. Zato se opravičujejo na vse mogoče načine. Pri tem so pa silno nerodni. Njihovi zagovori so dejansko ((ne po besedah) taki-le:
Dimitrije Ljotič »vodja« (= duce == Fuhrer) Zbora: Jaz o vsem skupaj niti pojma nimam. Ne poznam Dia-mantsteina, ne vem kdo je dr. Ko-renič, besede »Technische Union« nisem pravzaprav nikdar niti slišal, ne vem, kdo je dir. Koch, ne vem, kaj je »Zbor«, ne poznam dobro niti Dimitrija Ljotiča.
Dt. Korenič, vodja zagrebške podružnice »Technische Union«:	Ni
res, da bi imel Diamantstein zveze z »Zborom«, pač pa je res, da je »Zbor« imel nekdaj opraviti z Dia-mantsteinom. Prav tako ni res, da sem bil z Diamantsteinom v Nemčiji, temveč je nasprotno res, da sem se mudil z njim samo v Berlinu. Kar pa se tiče »Technische Union«, sem izstopil iz nje, še preden sem postal njen direktor.
Dr. Mudrinič: Z Diamantsteinom se ne poznam, ker to je neverjetno nesramen človek.
Hoderovec, član plavih srajc: Ta prokleti Ljotič nam pri pogajanjih o združitvi vseh nacionalnih gibanj ni prav nič omenil o teh 500 milijonih Din iz Nemčije.
POPRAVEK
Ker ni mogla vzdržati pri mojstru — je hotela v smrt. Pod temi naslovom smo objavili v št. 49 »Delavske Politike« na str. 4 vest, da si je pri krojaškem mojstru T. v Mariboru zaposlena vajenka poskusila vzeti življenje iz obupa, ker so jo preveč šikanirali. Na podlagi naknadno podane izjave dotične vajenke in njenega očeta, je stvar imela popolnoma drugo ozadje. Mojstra T; pri tem ne zadene nobena krivda in mu torej ni mogoče ničesar očitati, kar s tem lojalno ugotavljamo.	Uredništvo,
Kdo je sodil Tuhatev-skemu in tovarsSem?
V	vojaškem sodišču, ki je sodilo maršalu Tuhačevskemu in sedmim generalom1 so bili: maršala Bliicher in Budjeny, poveljnik letalstva Al-ksins, šef generalnega štaba Sapo-šnikov, poveljnik beloruskega okrožja Bjelov, poveljnik leningradskega okrožja Dybenko, poveljnik sever-nokavkaškega okrožja Kaširin in poveljnik kozakov Gorjačev.
Ali si že elan „Cankarjeve
Člani dobe koledar in 3 knjige letno. Piši takoj: „Cankarjeva družbaLjubljana, poštni predal : 90
Literatura
Dr. Živko Topalovič »Privreda i politika«r
»Oslobodjenje«, biblioteka za ekonomske, socialne, politične in kulturne probleme, I. zvezek. (8°. 16 str. Din 2. — »Oslobodjenje«, Beograd, Knjeginje Zorke 19. Pisatelj pojasnjuje nove naloge, pred katerimi se na-
„„  _________f_.	_	hajata dlržava in družba: vedno večje vite-
Odličniki iz JNS in drugi odlični šavanje države v gospodarstvo; vedno večji ■____I!_a:	tem	škandalu	pomen vprašanja: kdo in kako vlada v dr-
nacionalisti mislijo o tem škandalu vsak po svoje:
Nikola Uzunovič: Da doživi tako afero nekdo, ki je na vladi, to bi jaz razumel, ali biti v opoziciji in dobiti toliko denarja, to je naravnost neverjetno.
Dragutin Kojič: ysak velik politik pri nas pride prej ali slej do svojih lipicanerjev.
Janko Baričevič: Vsi mi veliki rodoljubi smo v nevarnosti, da nam kdo ponudi denar.
»Jutrovci«: Kako to, da niso nas prve angažirali v ta posel, ko smo vendar že dokazali, da znamo nacionalizirati tuj kapital.
Vlatko Maček:	Mi	odločno	ob-
sojamo Diamantsteina, ker je najprej povabil »Zborovce« v to družbo in tako otežkočil sodelovanje »Gospodarske sloge«,
»Slovenčarji«: Stvar je tako izrazitega gospodarsko-kupčijskega značaja, da je najbolje, da to pot o svojih simpatijah molčimo.
žavi; nujnost opredelitve političnih strank v gospodarskih in socialnih bojih; potreba po umetniku, ki spozna in obdela nove probleme, ki .gibljejo ljudstvo. Nov,o življenje zahteva mnogo globlje spoznanje gospodarskega razvoja, kot pa ga nudi današnje šolstvo. Pisatelj oriše značaj gn^P0 “L razvoja v zrcalu političnih dogodkov od 1918 do 1936, dajoč primere, kako se je po nekod rodil in zmagal fašizem, po drugod pa zopet zmagala demokracija. Brošura )e napisana v jasnem in slikovitem slogu.
»Zora«, časopis za društveno kulturo in prosveto. (Hektografirana izdaja. Kanc. form. 16 str. Leto 1. Št. 1. Glavn, urednik M. Telatko. Letno Din 7 Ček. rač 2210. O K,D »Cankar«, Sarajevo. Naroča se: Marijan Telatko, Sarajevo, Miška Jovanoviča 2. List so pokrenili slovenski kulturni delavci v Sarajevu. Njihova akcija zasluži gotovo vso podporo. Naročajte!
»Izbor«, najboljših savremenih članaka. (8°. 112 str. Mesečnik. Cena letno Din 60. Leto IL Zv. 1. — »Borovo«, Borovo pri Vin-
kovcih.___________________________________
Povsod gre glas
B. Rnnius
zlatar, Kranj
je za n a s j
Zahteva 11 e c e n I kj
2a konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.