Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/144 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-0425 Naslov projekta Referenčni model inoviranja-model celovitega obvladovanja inovacijskih procesov v podjetjih Vodja projekta 10201 Borut Likar Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.310 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 7097 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Raziskovalne organizacije -soizvajalke 1539 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.05 Naziv Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 1. Cilji raziskave Namen raziskave je analiza inovacijskih procesov v velikih in srednjih podjetjih. Znanstveni pomen se izkazuje v holističnem konceptu obravnave sodobnih dejavnikov inovativnosti, razvitem predvsem na podlagi analize slovenskih podjetij. Rezultat dela je znanstvene in aplikativne narave. Znanstveni doprinos se izkazuje v metodologiji celovite obravnave inovacijskih dejavnikov in s tem povezanimi znanstvenimi spoznanji, pomembnimi tudi v mednarodnem merilu. Gre za obsežen in strukturiran nabor vplivnih dejavnikov, ki vodijo do inovacijskih rezultatov in posledično izboljšanega poslovnega rezultata. Raziskovalne rezultate smo nadgradili z uporabniškim modulom, t.i. "Referenčnim modelom inoviranja", ki predstavlja dodano uporabno vrednost za podjetja. Večplastni model bo služil podjetjem za izboljšanje lastne gospodarske učinkovitosti. Če bodo stanje v svojem podjetju primerjali s konkretnimi vrednostmi iz najboljših podjetij, bodo svojo inovacijsko strategijo in cilje lažje določali in sprotno spremljali svoj napredek. Poleg navedenega so rezultati relevantni in pomembni tudi za pristojne državne ustanove, ki s sistemskimi ukrepi, izhajajočimi iz raziskave, lahko pripomorejo k izboljšanju stanja. Verjamemo, da projekt predstavlja originalen pristop k razvoju inovativnosti kot znanosti in k dvigu inovativnosti ter posledično gospodarske učinkovitosti gospodarstva. Projekt smo zasnovali v obliki dveh parcialnih, a komplementarnih in medsebojno usklajenih raziskav. Prva (raziskava na podatkih SURS) temelji na nacionalnih podatkih SURS, ki imajo veliko težo predvsem zaradi vključenosti večine slovenskih podjetij in mednarodno standardizirane metodologije raziskave. Vendar ta ne obravnava inovativnosti dovolj celovito v vsebinskem smislu. Zato smo jo dopolnili z lastno raziskavo v naključnem vzorcu podjetij, ki vsebinsko dopolnjuje prvo. Iz več razlogov smo se odločili za ločeni kvantitativni analizi, rezultate obeh pa na koncu smiselno združili. Zato v nadaljevanju prikažemo vsako od raziskav ter povzetke skupnih rezultatov. Poleg predstavljenega jedra projekta smo dodatno uporabili podatke za dve zanimivi analizi, ki interdisciplinarno obravnavata področje inoviranja v povezavi z drugima temama. Prva je povezana z varnostjo informacijskih sistemov, druga pa s turističnim sektorjem. Rezultati obeh so bili že delno publicirani oz. so v fazi recenzije v revijah z IF. Isto velja za raziskovalne rezultate celotnega projekta. 2. Metodologija 2.1 Raziskava na podatkih SURS Namen je raziskati povezave med inovacijskimi vložki in uspešnostjo podjetja pri doseganju inovacijskih in poslovnih rezultatov, postaviti metodologijo za vrednotenje inovacijskih sistemov v podjetjih in definirati profile podjetij, ki so različno uspešna pri doseganju inovacijskih rezultatov. Raziskava temelji na primarnih podatkih periodičnega statističnega raziskovanja Inovacijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih, dopolnjenih s podatki iz drugih nacionalnih baz (SURS, AJPES...). Temeljni spremenljivki, s katerima smo opredelili (finančno) merljive neposredne rezultate inovacijskega procesa, sta RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih in RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij. Podjetja, ki so imela v opazovanem obdobju prihodke od inovacij (RII>0), smo na osnovi višine kazalnikov RII in RMI umestili v 4 kvadrante inovacijske matrike (inovacijsko vodilni (sk.2), sledilci (sk.1 oz. 1a, 1b in 1c) ter neinovativni (sk.0). V prvi fazi raziskave smo inovacijske skupine paroma primerjali z neparametričnimi testi, da bi ugotovili, pri katerih spremenljivkah se skupine značilno razlikujejo med seboj. Primerjali smo povezanost med njihovimi inovacijskimi in poslovnimi rezultati, obseg in produktivnost njihovih inovacijskih vlaganj ter organizacijske ureditve inoviranja. Neparametrične teste smo dopolnili s Spearmanovo korelacijsko analizo med spremenljivkama RII in RMI ter ostalimi organizacijskimi spremenljivkami, da bi pridobili jasnejšo sliko glede dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske sposobnosti. V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili na podvzorec velikih in srednjih podjetij, ki smo ga nadalje razdelili glede na tehnološke nivoje panog. Uvodoma smo utemeljili potrebo po delitvi podvzorca v skupine panog. V nadaljevanju smo primerjali skupine podjetij z različnimi inovacijskimi dosežki po panožnih skupinah glede na tehnološki nivo. Obravnavali smo vlaganja v inovacijsko dejavnost po obsegu in strukturi in nadaljevali z analizo produktivnosti teh vlaganj. Sledi analiza gospodarskih rezultatov inoviranja, razmerij med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati (na osnovi korelacijske analize) ter vplivnih dejavnikov na inovacijske rezultate (z regresijsko analizo). 2.2 Raziskava na temelju anketnega vprašalnika Namen tega dela celotne raziskave je bila komplementarna obravnava sodobnih dejavnikov inovativnosti, ki jih SURS ne zajame, povezanih z gospodarsko uspešnostjo podjetij. Obsežno raziskavo smo razdelili v več faz, opisanih v nadaljevanju. V preliminarni fazi smo pripravili teoretične podlage. Sistematično smo pregledali več sto bibliografskih enot (metodologija, ključni rezultati, faktor vpliva, citiranost, upoštevanje znanstvenih izhodišč in trendov, ...), ki so bile osnova za izdelavo vprašalnika. Tega smo naslovili na vsa srednja in velika podjetja v Sloveniji. Po zaključenem pridobivanju podatkov (skupno podatki 173 podjetij) smo definirali posamezne kategorije spremenljivk, potrebnih za izvedbo analiz: -temeljni organizacijski dejavniki, -inovacijski dejavniki, -posredni (inovacijski) rezultati, -neposredni (poslovni) rezultati. Prva kategorija predstavlja organizacijske dejavnike inovativne organizacije, ki smo jih analizirali na vzorcu vseh podjetij (npr. strateški vidiki inoviranja, organizacijska kultura in klima,..). Namen te faze je bila analiza inovacijske sposobnosti podjetja. Gre za splošne organizacijske dejavnike, potrebne za vzpostavitev inovativne organizacije (npr. podpora nadrejenih, načrtno iskanje dobrih praks,..). Pri tem smo uporabili podobno metodologijo kot smo jo že opisali pri Raziskavi na podatkih SURS oz. predstavili na predhodni sliki. V nadaljevanju smo se osredotočili na inovativna podjetja. Izkazalo se je tudi, da je glede na strukturne razlike potrebno predelovalni in storitveni sektor obravnavati ločeno. Obravnava je potekala prek indikatorjev dimenzij, definiranih na podlagi analize glavnih komponent, ki opisujejo vložke v inovacijski proces (npr. spremenljivke/dimenzije, vezane na raven tržne orientiranosti, zaščite intelektualne lastnine,.). Pri inovacijskih rezultatih pa so nas zanimali rezultati, ki so posredno rezultat inovacijske dejavnosti (npr. percepcija koristi od inovacij), a niso nujno neposredno povezani s poslovnimi rezultati podjetja. Te obravnavamo v zadnji kategoriji neposrednih rezultatov, ki zajemajo predvsem indikatorje uspešnosti poslovanja (npr. ROE, ROA, ipd.). Na podlagi statističnih testov smo identificirali specifike predelovalnega oz. storitvenega sektorja in identificirali dejavnike, ki najbolj inovativne razlikujejo od ostalih. Na koncu pa smo prek regresije identificirali dejavnike, ki vplivajo na posredne in neposredne rezultate; proučevali pa smo tudi vplive inovacijskih na poslovne rezultate podjetij. Rezultat je vrsta ugotovitev, strukturiranih glede na: • vsa podjetja, • srednja in velika podjetja, • predelovalni in storitveni sektor (srednja in velika podjetja), • podrobnejšo panožno delitev (srednja in velika podjetja). 3. Povzetek rezultatov 3.1 Vsa podjetja • Obstaja povezava med višino tržnih prihodkov od inoviranja in finančnimi rezultati podjetja. Uspešnost poslovanja, merjena kot ROE, je v skupini inovacijsko vodilnih za 40 % višja kot pri sledilcih in neinovativnih. • Povečanje inovacijskih vlaganj ne vodi (nujno) v povečano inovacijsko uspešnost. Povečevanje vlaganj sovpada s povečanjem produktivnosti vloženih sredstev v tistih podjetjih, ki imajo relativno nizke prihodke od inovacij (RII). Vlaganje z namenom, da povečamo delež »prebojnih« inovacij (delež RMI) pa znižuje produktivnost teh sredstev. V primerih, ko želimo povečati RMI, so vlaganja z vidika izrabe vloženih sredstev torej manj učinkovita, vendar za dosego večjega deleža prebojnih inovacij nujno potrebna. • Glavni organizacijski dejavniki, ki vplivajo na rast RII, so uvajanje zlasti tehnoloških inovacij (nekoliko manj, a še vedno v veliki meri to velja tudi za organizacijske), inovacijsko sodelovanje z zunanjimi partnerji, zlasti kupci, vlaganja v inovacijske dejavnosti in učinkovita izraba teh sredstev. • Mala podjetja niso manj inovativna od velikih, kot kažejo nekatere raziskave. Med malimi podjetji je del takih, ki sodijo med vodilne, del pa takih, ki so neinovativna. V kategorijo sledilcev pa se uvrščajo zlasti srednja in velika podjetja. 3.2 Srednja in velika podjetja • Več kot polovica (56 %) velikih in srednjih podjetij ne beleži prihodkov od inovacij, uvedenih v opazovanem triletnem obdobju, od tega med predelovalnimi slaba polovica, med storitvenimi pa več kot tri četrtine. Le 6 % vseh podjetij se uvršča v kategorijo inovacijsko vodilnih, od tega med predelovalnimi 7,5 %, med storitvenimi pa le 2,1 %. Tu je potrebno upoštevati, da (glede na metodologijo statističnega zbiranja podatkov) celo visoka vrednost RMI in RII ne pomeni (nujno) »prebojne« inovativnosti podjetja. • Inovativna podjetja večjo pozornost kot neinovativna namenjajo učinkoviti organiziranosti za spodbujanje ustvarjalnosti in načrtnemu iskanju problemov/izzivov. Inovatorji sledilci v značilno večji meri kot vodilna podjetja spodbujajo zaposlene k zahtevnim nalogam / izzivom. • Podjetja z močnejšo podporo inoviranju imajo od svojih inovacij večje koristi. V obeh sektorjih smo z regresijsko analizo identificirali pozitivni vpliv inovacijske (oz. v storitvenem sektorju inovacijsko-tržne) politike na skupne koristi od inovacij. • Manj kot tretjina zaposlenih razume inovacijsko politiko podjetij. Obenem pa ugotavljamo, da je odstotek zaposlenih, ki jasno razumejo inovacijsko politiko podjetja pozitivno povezan s številom inovacij na zaposlenega v obeh sektorjih. • Podjetja prepozno sprejemajo odločitev o razvoju novih proizvodov, ki bodo zamenjale stare. V povprečju vodstvo sprejme takšno odločitev nekoliko pred fazo zrelosti v življenjskem ciklu najpomembnejšega proizvoda. • Podjetja tako po številu inovacijskih predlogov zaposlenih kot po številu inovacij zaostajajo za EU konkurenti. V predelovalnem sektorju je število inovacij ca. 5x manjše od tistega v nemških podjetjih, v storitvenem sektorju pa celo več kot 50x manjše. Inovacij proizvodov je v slovenskih predelovalnih podjetjih malo: dosegamo ca. 2x manj inovacij na zaposlenega od britanskih podjetij (0,04 inovacij na zaposlenega) in več kot 3x manj od nemških podjetij (0,06 inovacij na zaposlenega). • Slovenska inovativna podjetja dosegajo občutno nižjo dodano vrednost na zaposlenega od povprečja držav članic EU. 3.3 Predelovalni in storitveni sektor 3.3.1 Predelovalni sektor - inovativna podjetja • Podjetja svoje prihodke v zmerni meri dosegajo z inovacijami. 16,5 % celotnih prihodkov pripada inovacijskim prihodkom; od tega inovacije, ki predstavljajo novost za trg, doprinesejo slabo tretjino (RMI=31,3 %). V primerjavi s povprečjem EU predelovalnih podjetij (ca. 62.000 EUR/ zaposlenega) slovenska podjetja dosegajo skoraj dvakrat nižjo dodano vrednost (ca. 33.000 EUR / zaposlenega). • Najmočnejši pozitivni vpliv na množičnost inoviranja, na število invencijskih predlogov in posledično na skupne koristi od inovacij ima inovacijska politika. To pomeni, da priporočamo večjo skrb za: podjetniško-inovacijske sposobnosti zaposlenih, inovacijske cilje, načrtno iskanje dobrih praks, zaposlovanje ustvarjalnih ključnih sodelavcev in njihovo nagrajevanje. Na skupne koristi od inoviranja pozitivno vpliva tudi število uvedenih inovacij proizvodov na zaposlenega. • Tržna politika podjetij ni dovolj uspešna pri ustvarjanju novih trgov. Podjetja v povprečju precejšnjo pozornost namenjajo zadovoljevanju osnovnih, razumskih potreb uporabnika (ocena 6 od možnih 7 točk), opazno manjši poudarek pa dajejo čustvenim potrebam uporabnikov (ocena 4,6 od 7) in razvoju povsem novih tržišč (ocena 4,7 od 7). • Na neposredne finančne rezultate (ROE, povprečna rast čistih prihodkov 2006-2008) šibko negativno vpliva dejavnik zaščite intelektualne lastnine (IL). Kaže se, da so vložki v IL bolj tvegani v primeru podjetij (manjših), ki ne razpolagajo z ustrezno visokim kapitalom. Stopnja zaščite IL je še posebno pomembna pri inovacijah, ki predstavljajo novost za trg, in pozitivno vpliva na delež prihodkov od teh inovacij. 3.3.2 Storitveni sektor - inovativna podjetja • Podjetja le nizek delež prihodkov dosegajo z inovacijami proizvodov (RII); ti prihodki predstavljajo le 8,3 % celotnih prihodkov. Tudi prihodki od inovacij, novih za trg (RMI), so skromni - le 7,6 % vseh inovacijskih prihodkov. Medtem, ko je EU povprečje dodane vrednosti storitvenega sektorja (srednja in velika podjetja) ca. 60.000 EUR na zaposlenega, obravnavana slovenska podjetja dosegajo le 43.000 EUR na zaposlenega. • Podjetja v večji meri posnemajo kot razvijajo inovativne proizvode. Ker nismo zaznali pomembnejših vplivov inovacijskih dejavnikov na število inovacij, sklepamo, da inovacije (kot rezultat posnemanja) niso plod načrtnega spodbujanja inoviranja, ampak se pojavljajo neodvisno od teh aktivnosti. • Doseganje inovacij, novih za trg, je razmeroma neučinkovito organizirano. Ugotavljamo, da je na ugodnejše inovacijske rezultate (npr. na št. realiziranih invencijskih predlogov) možno vplivati s podporo inovacijski in tržni politiki, ki sta tesno povezani (skrb za: zaposlovanje ustvarjalnih sodelavcev, inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih, zadovoljevanje razumskih potreb uporabnikov, razvoj novih tržišč, nagrajevanje inovativnih sodelavcev). Vendar spodbujanje dejavnikov ni ustrezno usklajeno. Podjetja kljub zaposlovanju relativno ustvarjalnih sodelavcev (ocena 5,4 od 7) napore usmerjajo predvsem v zadovoljevanje osnovnih, razumskih potreb uporabnikov (ocena 6 od 7), nižje pa so ocene za težnjo k razvijanju novih tržišč (4,8 od 7). Tako kot za vpliv inovacijske in tržne politike ugotavljamo približno enak, srednje močan vpliv dejavnika primerjave s konkurenco (skrb za ustreznost inovacijskih ciljev, politike in naklonjenost k tveganju v primerjavi s konkurenco). • Inovacijski rezultati vplivajo na neposredne poslovne rezultate; večje število inovacij/zaposlenega pomeni večjo dobičkovnost kapitala (srednje močan pozitivni vpliv na ROE) in večjo skupno korist od inovacij. Na poslovne rezultate podjetja (rast ROE) smo zaznali srednje močan pozitivni vpliv avtonomije zaposlenih pri delu.. • Na gospodarsko korist predlogov/zaposlenega (srednje močan vpliv) in na delež inovacijskih prihodkov v celotnih prihodkih (močan vpliv) vpliva tudi odnos do IL. Ker IL korelira z iskanjem dobrih praks iz drugih panog, se izkazuje, da zaposleni na podlagi tega iskanja podajajo predloge z višjo gospodarsko koristjo. To kaže na strategijo inovacijskih sledilcev. 3.4 Rezultati podrobnejše panožne delitve • Velike strukturne razlike glede inovacijskih dejavnikov in rezultatov med skupinami podjetij nakazujejo, da je za podrobnejšo analizo potrebna ločena obravnava, na le na nivoju predelovalnih/storitvenih dejavnosti, ampak tudi na nivoju panožnih skupin. Za različne panožne skupine morajo biti različne tudi politike in ukrepi za spodbujanje večje inovativnosti. • Z linearno regresijo smo podrobneje preučili vplivne dejavnike na inovacijske rezultate. Kljub razmeroma nizkim pojasnjevalnim močem regresijskih modelov je mogoče ugotoviti, da med panožnimi skupinami obstojijo razlike v vsebini dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske rezultate. • S korelacijsko analizo smo podrobneje preučili medsebojna razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in poslovnimi rezultati. Za doseganje gospodarskih rezultatov nizko tehnoloških predelovalcev je pomembno inovacijsko sodelovanje, v primeru visoko tehnoloških predelovalcev pa povečanje deleža vlaganj v tehnološko opremo glede na vlaganja v tvorbo intelektualne lastnine. V storitvah pa je za doseganje gospodarskih rezultatov pomembno povečanje deleža vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v ustvarjanje le-teh. • Inovativna podjetja v vseh štirih panožnih skupinah v inoviranje vlagajo bistveno višje deleže sredstev kot neinovativna. Na prihodke od inovacij pa poleg višine vlaganj vpliva tudi učinkovitost izrabe teh sredstev. Inovacijsko vodilna podjetja vlaganja učinkoviteje pretvarjajo v prihodke. V skupini inovacijskih sledilcev podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 1,7 evra prihodkov, v skupini inovacijsko vodilnih pa 11 evrov. • Struktura inovacijskih vlaganj kaže, da vodilni v primerjavi s sledilci več vlagajo v ustvarjanje intelektualne lastnine (indeks 1,48) in v trženje inovacij (2,27), nižji pa je delež tehnoloških vlaganj (0,84). • Inovacijsko vodilna podjetja iz nizko tehnoloških panog so poslovno uspešnejša tako od neinovativnih kot od sledilcev. V visoko tehnoloških panogah pa so manj uspešna. Možna vzroka za neuspešnost sta prevelika vlaganja v razvoj (in prenizka v industrializacijo inovacij) ter nizek razvojni nivo visoko tehnološke industrije v Sloveniji. Inovativna podjetja v storitvenih dejavnostih so poslovno uspešnejša od neinovativnih. • Inovativnost je v nizko »tehnoloških« predelovalnih in storitvenih panogah povezana z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, česar pa pri visoko »tehnoloških« panogah ne beležimo. Sklepati je moč, da so za dvig dodane vrednosti potrebne bolj prebojne inovacije, pogoj za to pa so primerne kompetence zaposlenih, ustrezna inovacijska kultura in klima ter s tem povezana organiziranost inovacijskih procesov, česar pa Raziskava na podatkih SURS ne vključuje. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Vsi cilji so doseženi, delno tudi preseženi. V projektnem predlogu je bila namreč planirana analiza ločeno za predelovalni in storitveni sektor. Rezultati dela so pokazali smiselnost razširitve metodologije dela. Zato smo del analize (na podatkih SURS, ki so zaradi števila razpoložljivih podatkov to omogočali) obravnavali podjetja ločeno za predelovalni in za storitveni sektor, znotraj tega pa še ločeno podjetja z nizko oz. visoko stopnjo tehnološke razvitosti oz. znanja. To pomeni dodano vrednost projekta. Poleg predstavljenega projekta smo dodatno uporabili podatke za dve zanimivi analizi (nekakšen raziskovalni spin-off) , ki interdisciplinarno obravnavata področje inoviranja v povezavi z drugima temama. Prva je povezana z varnostjo informacijskih sistemov, druga pa s turističnim sektorjem. Rezultati obeh so zanimivi in relevantni in so bili že delno publicirani oz. so v fazi recenzije v revijah s faktorjem vpliva. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Večjih sprememb ni bilo. Kot smo že v prvem letu sporočili, je član prof.dr. Dolinšek odšel na drugo delovno mesto in ni več sodeloval. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov slo The influence of innovation, technological and research processes on the performance of Slovenia's woodworking industry ang The influence of innovation, technological and research processes on the performance of Slovenia's woodworking industry Opis slo Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na inovacijsko sposobnost podjetja ob poudarku na prenosu raziskovalnih oz. tehnoloških dosežkov v gospodarsko izkoriščanje. Izdelana je bila metodologija in izvedena raziskava v lesni industriji. Temelji na obravnavi korelacij med vhodnimi, procesnimi in izhodnimi parametri. Ugotovitve kažejo tako na zaporedje aktivnosti kot na določena področja invencijsko-inovacijskih aktivnosti, kjer je potrebno vložiti dodatne napore. ang The purpose of the research was to establish the most important factors which influence the innovation capacity of a company emphasising the transfer of research or technological achievements for economic exploitation. Methodology was developed and research carried out in the wood processing industry. The said methodology is based on correlations among input, process and output parameters. The findings indicate not only the sequence of activities but also particular areas of inventive-innovation activities in which additional efforts need to be invested. Objavljeno v LIKAR, B. The influence of innovation, technological and research processes on the performance of Slovenia's woodworking industry. Wood research, 2008, let. 53, št. 4, 115-120, JCR IF (2008): 0.254 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3043287 2. Naslov slo O ustvarjalni klimi in inovativnosti na nacionalnem nivoju ang On the creative climate and innovativeness at the country level Opis slo V članku je predstavljena študija ustvarjalne klime in inovativnosti na nacionalnem nivoju znotraj področja EU27. Raziskali smo možnosti za razširitev konceptov inovativnosti in ustvarjalne klime po Ekvallu od ravni posameznega podjetja na nacionalni nivo. Glavni cilj raziskave je bil opredeliti elemente nacionalne ustvarjalne klime in pokazati njihov vpliv na inovativnost. Ugotavljamo, da razumevanje ustvarjalne oz. inovativne klime na področju držav EU predstavlja pomembno orodje nacionalnih politik, s katerim bi lahko dopolnili obstoječe makroekonomske indikatorje. ang The paper presents an explorative study on creative climate and innovativeness at the country level in the EU27. We explored a possibility to extend the Ekvall's concept of creative climate for innovativeness from the level of individual organization to the national level. The main research goal was to identify fragments of national creative climate and to prove its relation to innovativeness. We argue that understanding creative or innovative climate in the EU countries is an important national policy-making tool that could complement existing macro-economic indicators. Objavljeno v BAVEC, C. On the creative climate and innovativeness at the country level. Zb. rad. Ekon. fak. Rij., 2009, let. 27, št. 1, 9-30, JCR IF (2009):0.185 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3248599 3. Naslov slo Statistical analysis for strategic innovation decisions in Slovenian mechanical industry ang Statistical analysis for strategic innovation decisions in Slovenian mechanical industry Opis slo Prispevek obravnava identifikacijo glavnih dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske in razvojne zmožnosti slovenske strojne industrije. Korelacijska analiza kaže obstoj dveh skupin podjetij. Oboji so inovacijski sledilci, vendar se ločijo po svojih zmožnostih ustvarjanja prebojnih inovacij in po inovacijskih prihodkih. Na podlagi empiričnih ugotovitev predlagamo področja, kjer bi bilo smiselno vlagati dodatne manegerske napore. Raziskava ima torej tudi praktično uporabnost, tako za podjetja kot za tvorce nacionalnih politik. ang The objective of the study is to identify the main factors influencing the innovation and R&D performance of the mechanical industry in Slovenia. Correlation analisys indicates the existence of two clusters of companies. Both are innovation followers but differ in their capabilities to produce breakthrough innovations and innovation-related turnover. Based on the empirical findings, we propose some organizational areas where additional managerial effort needs to be invested. Thus, the research also has a practical implication for the enterprises and policy makers. Objavljeno v FATUR, P., LIKAR, B. Statistical analysis for strategic innovation decisions in Slovenian mechanical industry. Stroj. vestn., 2010, let. 56, št. 7/8, 489-496, JCR IF (2009):0.533 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3671767 4. Naslov slo Going open while innovating: does it pay? ang Going open while innovating: does it pay? Opis slo Raziskava preučuje razmerja med inovacijskimi vložki podjetja in njegovimi poslovnimi rezultati. Rezultati korelacijske analize kažejo značilno povezanost med inovacijskimi prihodki in kazalniki poslovne uspešnosti podjetja, zlasti donosnostjo kapitala (ROE) in rastjo prihodkov od prodaje. Nadalje raziskava ugotavlja, da je poslovna uspešnost povezana tudi s strukturo (razporeditvijo) inovacijskih vlaganj. Vlaganja v zunanje vire idej in znanja (odprto inoviranje) je pozitivno in značilno povezano z inovacijskimi zmožnostmi podjetja. The research investigates into the relationship between the company's innovation inputs and its performance. The results indicate a correlation ang between the revenues arising from innovations and the company's performance in terms of the financial ratios, in particularly ROE and growth of revenues from sales. Furthermore, it is shown that the distribution of innovation expenditures is related to the company's innovation performance. The financial inputs related to external sourcing of ideas and knowledge (open innovation) have a positive correlation with the innovation performance. Objavljeno v FATUR, P., LIKAR, B., ROPRET, M. Going open while innovating: does it pay?. International journal of industrial engineering and management, 2010, let. 1, št. 3, 77-83. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3872727 5. Naslov slo Inovacijski, tehnološki in raziskovalni procesi v predelovalni in lesni industriji ang Innovation, technological and research processes in Slovenia's woodworking industry Opis slo Cilj monografije je sistematičen prikaz raziskovalno razvojnih prizadevanj, ki predstavljajo teoretične podlage in praktične smernice za dvig inovativnosti in posledično gospodarske uspešnosti lesne industrije. Del raziskav je bil opravljen na podatkih iz Slovenije, del pa na tistih, iz držav EU. Ker Slovenija kot del eu uporablja za vrednotenje inovacijskih in raziskovalnih procesov isto metodologijo, je tak pristop upravičen. Rezultati, zlasti tisti, povezani z metodologijo, pa so direktno prenosljivi v ostale države in tudi v ostale panoge. ang The aim of the monograph is a systematic presentation of R & D efforts, which constitute the theoretical basis and practical guidelines to increase innovativeness and consequently economic performance of the wood industry. Part of the research has been carried out on data from Slovenia, part of it on data from EU countries. Since Slovenia as part of the EU uses the same methodology to evaluate the innovation and research activities, such an approach is justified. The results, especially those related to the methodology are directly transferable to other countries and other industries. Objavljeno v LIKAR, B. (ur.). FATUR, P. (ur.) Inovacijski, tehnološki in raziskovalni procesi v predelovalni in lesni industriji - (so)avtorstvo več poglavij (Znanstvene monografije Fakultete za management Koper). Koper: Fakulteta za management, 2010, 7-9. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 3822295 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov slo Je rešitev v sodelovanju univerze in gospodarstva ? ang University - business dialogue: could that be a solution? Opis slo Dr. Likar v okviru vabljenega predavanja v Evropskem parlamentu navaja rezultate raziskav, ki kažejo, da so vložki v inovativnost sorazmerni z gospodarskimi rezultati tako v podjetju kot na ravni države. EU se po t.i. skupnem inovacijskem indeksu ne uvršča v vrh, Slovenija pa je glede na svojo inovativnost žal pod evropskim povprečjem. Osnovno vodilo za izboljšanje stanja mora biti holističen pristop, kjer je treba vzvode gospodarstva, šolstva, raziskovalne sfere v povezavi z inovacijsko kulturo vleči premišljeno in usklajeno. ang In his invited lecture in European Parliament, Dr. Likar cites the research results which show that investment in innovation is related to economic results both in enterprises and at the state level. According to the Summary Innovation Index, the EU however is not at the very top; also unfortunately Slovenia is below average. The basic guideline for the improvement of the current state must be a holistic approach where the levers of development in economy, education and research areas can be brought together in connection with an innovation culture, thoughtfully and flexibly. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v LIKAR, B. University - business dialogue: could that be a solution?. V: ZVERINA, J. (ur.). European innovating minds : Thursday 29 January 2009, European Parliament. [S. l.]: Group of the European People's Party (Christian Democrates) and European Democrats in the European Parliament: EPP-ED, 2009, 43-52. Tipologija 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 3326679 2. Naslov slo Innovation parameters generating best business performance ang Innovation parameters generating best business performance Opis slo Cilj raziskave je bil ugotoviti najpomembnejše dejavnike managementa inoviranja, povezane z doseganjem optimalnih poslovnih rezultatov. Študija je bila izvedena na podatkih 100 slovenskih najbolj inovativnih podjetjih. Raziskava je potekala v petih korakih. Sprva je bila izbrana skupina statističnih spremenljivk, nato pa smo definirali še nekaj dodatnih spremenljivk. V tretjem koraku smo spremenljivke razvrstili po kategorijah na vhodne, procesne in izhodne spremenljivke. V četrtem koraku smo izračunali povezave med spremenljivkami. Sledi izbor najpomembnejših povezav. ang The objective of the research was to establish the most important factors of innovation management aimed at achieving optimal business results. The study was performed in 100 Slovenian most innovative companies. The research was carried out in five steps. Initially, a group of statistical variables was selected, and then some additional ones were defined. In the third step, variables were organised into categories: input, process and output variables. In the fourth step, correlations among variables were calculated followed by the final selection of the most important correlations. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v LIKAR, B. Innovation parameters generating best business performance. In: Open innovation : proceedings of the XIX ISPIM conference, Tours, France, 15-18 June 2008. Tours: International Society for Professional Innovation Management, 2008, 6 str. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 2779607 3. Naslov slo Future challenges of company's innovation benchmarking. ang Future challenges of company's innovation benchmarking Opis slo Namen v okviru mednarodne konference predstavljene raziskave je bil razvoj metodologije za sistematično vrednotenje inovativnosti v podjetju, skladno z izzivi sodobnega inovacijskega managementa. Metodologija temelji na celovitem pristopu, ki upošteva izzive raziskav Evropske Skupnosti (Community innovation Surveys - CIS), katere smiselno umešča med temeljne vsebinske sklope v inovacijski strategiji podjetja. ang The objective of the research presented at the international conference was to develop a methodology for systematic measurement of innovation performance according to future challenges of innovation management. The methodology described provides a comprehensive approach in terms of covering the challenges of Community Innovation Surveys (CIS) that are being carried out across the EU and by incorporating these future challenges comprehensively in the company's strategy. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ROPRET, M., FATUR, P., LIKAR, B. Future challenges of company's innovation benchmarking. V: The future of innovation : proceedings. Vienna: ISPIM, 2009, 11 str. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 3288535 4. Naslov slo Mass innovation - a threat to employees or a condition of survival ang Množično inoviranje - grožnja zaposlenim ali pogoj za preživetje Dr.Likar je v okviru vabljenega plenarnega predavanja (Kolektor)odgovorne v podjetjih seznanil z rezultati raziskav, ki kažejo na neizkoriščenost Opis slo inovacijskih potencialov slovenskih podjetij. Slovenska podjetja v primerjavi z zahodnoevropskimi konkurenti zaostajajo po množični inovacijski dejavnosti, kakor tudi številu doseženih inovacij proizvodov in doseženi dodani vrednosti na zaposlenega. Podana priporočila bodo podjetjem služila za izboljšanje obstoječega stanja. ang Dr.Likar informed the responsible staff within companies as an invited plenary lecturer in company Kolektor on the unused innovative potential of Slovenian companies. Slovenian companies in comparison with competitors, particularly in western economies, show a considerable lag in terms of mass innovation activities and the number of introduced product innovations as well as valued added per employee. The results and reccomendations are going to aid companies in improving the currents state. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v LIKAR, B. Množično inoviranje - grožnja zaposlenim ali pogoj za preživetje : s predstavitvijo projekta Referenčni model inoviranja : vabljeno predavanje na Prvi Kolektorjevi inovativni konferenci, Idrija, 10. mar 2011. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 3929559 5. Naslov slo Motor razvoja družbe niso ne vojaki ne kapitalisti, ampak ustvarjalci ang Society development is driven by creators, not soldiers and capitalists Opis slo Avtor poudarja izsledke raziskav, ki kažejo, da so vložki v inovativnost sorazmerni gospodarskim rezultatom tako v podjetju kot na nivoju države. Pri tem pa nekatere od teh vložke bolje izkoriščajo kot druge; npr. Švica. Slovenija je žal pod EU povprečjem. Časi, ko je ob iskanju priložnosti za izboljšanje gospodarstva odgovornost za to moralo prevzeti le gospodarstvo samo, so minili. Osnovno vodilo mora biti holističen pristop, kjer je potrebno vzvode razvoja vleči premišljeno in usklajeno. ang The author stresses the research results, that show investment in innovation is related to economic results both in enterprises and at the state level. In this respect some countries make better use of these investments than others, e.g. Switzerland. Slovenia unfortunately is below EU average. The time has passed when responsibility for looking for an opportunity to improve the economic situation could be left to the economy itself. The basic guideline must be a holistic approach where the levers of development can be brought together thoughtfully and flexibly. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v LIKAR, B. Motor razvoja družbe niso ne vojaki ne kapitalisti, ampak ustvarjalci : sodelovanje univerze in gospodarstva. Delo - sobotna priloga (Ljubl.), 18. apr. 2009, leto 51, št. 90. Tipologija 1.04 Strokovni članek COBISS.SI-ID 246577152 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Izvirni zn. članki FATUR, P., LIKAR, B. The development of a performance measurement methodology for idea management. IJIL, 2009, let. 6, št. 4, 422-437. MEŠKO Š.Z., MARKIČ, M., MEŠKO, M.. The process of leadership, innovation and decision making through the infulence of values. International journal of entrepr. and innov. management, 2009, vol. 10, no. 1, str. 38-52. [COBISS.SI-ID 3098839] Vabljena pred. LIKAR, B. Pomen inovativnosti in inovativnih procesov v podjetništvu, Tehnološki park Ljubljana, 9. marec 2011 LIKAR, B. Vloga vodij in proces prepoznavanja priložnosti za izboljšave : 6. Inovacijski forum Hidrie "Odličnost v inoviranju", 11. marec 2011. LIKAR, B. Trajnostni razvoj spodbujanja inovativnosti v slovenskih podjetjih, dogodek: Dan inovativnosti in nacionalno podelitev priznanj za najboljše inovacije 2009, GZS, 15. september 2010, LIKAR, B. Izzivi inovativnosti v visokem šolstvu. "Univerza, inovativnost in (gospodarska) kriza: problemi, izzivi in rešitve", Koper, 17. marec 2010. Koper, 17. mar 2010. Likar B, 4. Slovenski forumu inovacij »Podjetja na krilih inovacij, MVZT, TIA, 2. december 2009, Ljubljana. Objavljeni zn. prispevek na konf. MULEJ, M. et.al. The invention-innovation process management. Podrobneje v: [COBISS.SI-ID 9426972] ROPRET, M., LIKAR, B.. Ključni dejavniki v mozaiku uspešne strategije inoviranja = Key factors in the mosaic of a successful innovation strategy. Podrobneje v: [COBISS.SI-ID 3504599] Intervjuji LIKAR, B. Zmagovalci v krizi ne ustavijo inovativnih projektov. Podjetnik. Dec. 2009, št. 12, 2829. LIKAR, B. Poslovni izzivi in priložnosti - intelektualna lastnina (Radijska oddaja), 14.10.2010, Radio Europe 05. Zn. monografija LIKAR, B. Inovativnost se ne bo »zgodila« - samostojno poglavje v knjigi: Srečo D et.al. NEOSOCIALNA SLOVENIJA ? UP-Pedagoška fakulteta, 2010. FATUR, P., LIKAR, B.. Ustvarjalnost zaposlenih za inovativnost podjetja. Podrobneje v: [COBISS.SI-ID 249055488] 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 slo_ Znanstveni pomen se izkazuje v izvirni analizi inovacijskih procesov v slovenskem gospodarstvu, v velikih in srednjih podjetjih. Poudarek je na celovitem konceptu obravnave sodobnih dejavnikov inovativnosti, razvitem na podlagi mednarodnih spoznanj, a prilagojenih slovenskemu gospodarstvu. Projekt smo zasnovali v obliki dveh parcialnih, a komplementarnih in medsebojno usklajenih raziskav. Prva (raziskava na podatkih SURS) temelji na nacionalnih podatkih SURS, ki imajo veliko težo predvsem zaradi vključenosti večine slovenskih podjetij in mednarodno standardizirane metodologije raziskave. Vendar ta ne obravnava inovativnosti dovolj celovito v vsebinskem smislu. Zato smo jo dopolnili z lastno raziskavo v izbranih podjetjih, ki vsebinsko dopolnjuje prvo. Iz več razlogov (metodološki, časovni vidiki, stopnja prekrivanja podatkov ipd.) smo se odločili za ločeni kvantitativni analizi, rezultate obeh pa na koncu smiselno združili. Tako smo dosegli zahtevano celovitost, ki je velik del mednarodnih raziskav ne dosega. Poleg tega smo z raziskavo temeljito osvetlili vidike inoviranja v Sloveniji, ki je po več pokazateljih pod povprečjem EU (Eurostat, Global Competitiveness Report ipd.). Raziskave, ki so bile opravljene v drugih državah, predvsem razvitejših, nudijo le delno izhodišče za izboljšanje stanja v Sloveniji oz. manj razvitih državah. Sicer je možno spoznanja iz razvitih gospodarstev delno prenesti v Slovenijo, vendar gre pogosto za preveč posplošene pristope, ki ne ustrezajo specifiki Slovenije/manj razvitih držav. Znanstveni doprinos se izkazuje v metodologiji celovite obravnave inovacijskih dejavnikov in s tem povezanimi znanstvenimi spoznanji, pomembnimi tudi v mednarodnem merilu. Rezultat je obsežen in strukturiran nabor pomembnih vplivnih dejavnikov, ki v predelovalnem in storitvenem sektorju vodijo do inovacijskih rezultatov in posledično izboljšanega poslovnega rezultata. Tako smo npr. v raziskavi ugotovili, da je smiselno obravnavati podjetja ločeno za predelovalni in za storitveni sektor, znotraj tega pa ločeno podjetja z nizko oz. visoko stopnjo tehnološke razvitosti oz. znanja. Ugotavljamo tudi, da inovacijske aktivnosti celo v najinovativnejših slovenskih podjetjih v skupini visoko tehnoloških predelovalcev ne prispevajo k boljšim gospodarskim rezultatom. Zato je za ta izredno pomemben gospodarski segment potrebno prilagoditi metodologijo razvoja inoviranja, kar znanstveni rezultati omogočajo. Prav tako je doprinos projekta v znanstvenih spoznanjih, kako iz neinovativnega oz. nizkoinovativnega podjetja sistematično preiti v podjetje z višjo dodano vrednostjo kot posledico inoviranja. Rezultat projekta predstavlja izhodišča ločeno za predelovalni in storitveni sektor, znotraj tega pa glede na stopnjo tehnološke razvitosti oz. znanja. Gre za pomembna izhodišča, ki pomenijo doprinos v znanstvenem smislu kot tudi v praktičnih smernicah (Referenčni model inoviranja) za bolj kakovostno usmerjanje inovacijskih procesov v podjetjih. ang The scientific importance is demonstrated in an original analysis of innovation processes in the Slovenian economy, i.e. in large and medium-size companies. The emphasis lies in a comprehensive concept of addressing contemporary factors of innovativeness, developed on the basis of international findings, yet adjusted to the Slovenian economy. The project was designed in the form of two partial, yet complementary and reciprocally aligned, researches. The first research is based on the national data collected by SURS (Statistical Office of the Republic of Slovenia) which proves important by reason of integrating a majority of the Slovenian companies and applying the internationally standardised methodology of research. However, the later fails to address the innovativeness comprehensively enough from the content point of view. Therefore, we supplemented it with our own research carried out in selected companies, thus substantially complementing the first one. Due to many reasons (methodological, time aspects, degree of data overleaping, and suchlike) we opted for two separate quantitative analyses, and combined the results of both researches at the end. Required comprehensiveness, not attained by a substantial part of international researches, was thus achieved. Furthermore, aspects of innovation in Slovenia were additionally thoroughly highlighted, which pursuant to several indicators proves below the EU average (Eurostat, Global Competitiveness Report and suchlike). The researches carried out in other states, especially developed countries, provide only a partial basic premise for improving the situation in Slovenia or less-developed countries. Even so, the findings revealed in developed economies may be partially transferred into Slovenia, yet frequently these are only generalised approaches which fail to answer the specifics of Slovenia/less-developed countries. Scientific contribution is demonstrated in the methodology of a comprehensive address of innovation factors and related scientific findings thereof, important also in the international arena. The result is a wide-ranging and well-structured set of important influencing factors, which lead to innovation results in processing and service sector and to an ensuing improvement in business result. In our research, we thus discovered, for instance, that it proves reasonable to address companies separately for processing and service sector and within such division to address separately also the companies with low or high degree of technological development or knowledge. We thus establish that innovation activities fail to contribute to improved economic results even in the most innovative Slovenian companies in a high-tech group of processing companies. Consequently, methodology of innovation development needs to be adjusted for this extremely important segment of economy, which is enabled by the scientific results. Furthermore, as regards the scientific findings our project also contributes to demonstrating a systematic transition from non-innovative or poorly-innovative company to a company with higher value added as a consequence of innovation. The result of a project presents the basic premise separately for processing and service sector, and within each also pursuant to the degree of technological development or knowledge. These are important grounds which bring contribution from the scientific aspect as well as in practical guidelines (Reference Innovation Model) towards a more quality orientation of innovation processes in companies. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 slo_ Raziskave inovativnosti v Sloveniji (CIS Eurostat) kažejo, da se je stanje inovativnosti v Sloveniji nekaj časa izboljševalo, še posebno v analitičnem obdobju 2002-2006 (v zadnjem obdobju 2006-2008 je celo rahlo nazadovanje). A glede na konkurenčne države celo omenjeni napredek prejšnjih let ni več tako očiten, saj napredujejo tudi drugi. Zanimiv je tudi pogled na podatke Global Competitiveness Report. Slovenija je s 37. mesta v prejšnjem letu padla na 45. mesto. Mednarodne raziskave tudi kažejo, da so vložki v inovativnost sorazmerni gospodarskim rezultatom tako v podjetju kot na nivoju države. Pri tem pa nekatere od teh vložke bolje izkoriščajo kot druge; npr. Švica, Nemčija in Irska. Slovenija je žal še vedno pod povprečjem. Podatki torej kažejo, da Slovenija bistveno premalo izkorišča inovacijske potenciale. Glede na naše raziskave je to še posebno opazno v nekaterih sektorjih. Vse to kaže na potrebo, da Slovenija oz. njena podjetja razvijejo lastno strategijo, kako izboljšati inovacijski potencial in obenem njegovo učinkovitost. Neposredne raziskovalne rezultate smo tako nadgradili z uporabniškim modulom, t.i. "Referenčnim modelom inoviranja", ki predstavlja dodano uporabno vrednost za podjetja. Večplastni model bo služil podjetjem na strateškem nivoju, obenem pa ga bodo lahko uporabljala tudi na operativnem nivoju za izboljšanje lastne gospodarske učinkovitosti. Če bodo stanje v svojem podjetju primerjali s konkretnimi vrednostmi iz najboljših podjetij in upoštevali podane smernice, bodo svojo inovacijsko strategijo in cilje lažje določali in sprotno spremljali svoj napredek. Poleg tega rezultati dajejo vrsto koristnih smernic za nosilce inovacijske in gospodarske politike v državi. Management inoviranja v državi ne sme biti več prepuščen posplošenim smernicam, temelječim na "trenutnem navdihu" nosilcev politike in pripravljavcem razpisov. Inovacijsko politiko je potrebno usmerjati na podlagi dolgoročnih, sistematičnih in celovitih smernic, ki temeljijo na jasnih znanstvenih osnovah, izdelanih na podlagi mednarodnih znanstvenih in strokovnih spoznanj, a prilagojenih slovenski specifiki. Verjamemo, da projekt predstavlja originalen pristop k razvoju inovativnosti kot znanosti in k dvigu inovativnosti ter posledično gospodarske učinkovitosti gospodarstva. Menimo, da bo ob izvedeni diseminaciji (delno že izvedeni, delno po zaključku raziskave) pomen projekta za gospodarstvo in družbo dobil dodatno težo. ang_ The researches on innovation in Slovenia (CIS Eurostat) point out that the innovativeness in Slovenia was improving for a certain period of time; in particularly in the analytical period of 2002-2006 (a slight regression may be observed in the last period, i.e. 2006-2008). However, in comparison to competitive countries the aforementioned progress recorded in previous years is no longer so obvious, since others also advance. An analysis of data collected in the Global Competitiveness Report proves interesting: Slovenia has fallen from the 37th place recorded last year to the 45th place. International researches show that investments into innovation are proportionate to economic results not only at the company's level but also at the state's level. However, some tend to exploit these investments better than others, e.g. Switzerland, Germany and Ireland, with Slovenia still ranking below average. Data thus indicate that Slovenia exploits its innovation potential still considerably insufficiently. Pursuant to the findings of our research this is particularly evident in some sectors. All of the aforementioned clearly indicates a need that Slovenia or its companies develop their own strategy on improving innovation potential and at the same time its efficiency. Direct research results were upgraded with user's model, the so-called "Reference Innovation Model", which represents additional application value for companies. Multilayer model shall serve companies at the strategic level; however, it may also be applied at the operational level for the purposes of improving their own economic efficiency. In the event these companies compare their situation with concrete values recorded in the best companies and respect provided guidelines, they shall be able to set forth their own innovation strategy and objectives and simultaneously follow their own progress. Beside that the results provide a number of practical guidelines for holders of innovation and economic policy in the state. Innovation management in the state should not be left to generalised guidelines based on "current inspiration" of policy holders and tender preparers. Innovation policy needs to be directed on the basis of long-term, systematic and comprehensive guidelines which are based on clear scientific foundations designed on the basis of international scientific and professional findings, yet adjusted to Slovenian specifics. We are convinced that our project represents an original approach towards the development of innovativeness as science and towards raising innovativeness and consequent economic efficiency of the economy. We believe that upon implementing dissemination (a part already performed, the second part follows after the conclusion of the research) the significance of the project for the economy and society shall gain additional importance. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja T Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička O o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki— 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja i i Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Borut Likar in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: LJ., 17.4.2011 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/144 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 13-56-1C-72-E2-86-67-53-86-88-74-CF-90-9B-16-F5-F3-0A-BE-F9 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Bssl V REFERENČNI MODEL INOVIRANJA zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta nosilec: izr.prof.dr.Borut Likar, MBA sodelavci: mag.Peter Fatur, Marko Ropret, prof.dr.Denis Trček izr.prof.dr.MirkoMarkič, prof.dr.CeneBavec Univerzana Primorskem, Fakulteta zamanagementKoper Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko ARRS J5-0425 20.4.2011 Dill Your complimentary Kaza|o ^ ^ use period has ended. .».Complete Kazalo.................................................................................................................................................2 Struktura poročila..............................................................................................................................7 1. Uvod...........................................................................................................................................8 1.1 Cilji raziskave.......................................................................................................................8 1.2 Metodologija.......................................................................................................................8 1.2.1 Raziskava na podatkih SURS.........................................................................................8 1.2.2 Raziskava na temelju anketnega vprašalnika................................................................9 2. Raziskava na temelju podatkov SURS .......................................................................................11 2.1 Metodologija .....................................................................................................................11 2.1.1 Uvod ..........................................................................................................................11 2.1.2 Razvoj inovacijske matrike.........................................................................................13 2.1.3 1. faza analize: Celoten vzorec...................................................................................15 2.1.4 2. faza analize: Podvzorec velikih in srednjih podjetij..................................................15 2.2 Analiza celotnega vzorca....................................................................................................15 2.2.1 Opredelitev inovacijskih skupin..................................................................................15 2.2.2 Primerjava demografskih značilnosti skupin...............................................................16 2.2.3 Povezanost inovacijske in poslovne uspešnosti..........................................................17 2.2.4 Obseg in produktivnost inovacijskih vlaganj...............................................................19 2.2.5 Vplivi organizacijskih dejavnikov na prihodke od inoviranja........................................20 2.3 Podvzorec velikih in srednjih podjetij.................................................................................22 2.3.1 Opis vzorca ................................................................................................................22 2.3.2 Heterogenost populacije in upravičenost delitve podjetij v panožne skupine.............23 2.4 Stroški za inovacijsko dejavnost - obseg in struktura.........................................................23 2.4.1 Predelovalni sektor ....................................................................................................26 2.4.2 Storitveni sektor ........................................................................................................30 2.5 Delež inovacijskih stroškov v prihodkih od inovacij............................................................33 2.6 Gospodarski rezultati inoviranja........................................................................................36 2.6.1 Predelovalni sektor....................................................................................................36 2.6.2 Storitveni sektor ........................................................................................................37 2.7 Razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati 40 % Complete 77ianky°uf°rusin^ Click Here to upgrade to Unlimited Pages and PDF Complete. liki na inovacijske rezultate.............................................41 ........................................................................................41 2.8.2 Storitveni sektor........................................................................................................42 2.9 Omejitve raziskave............................................................................................................43 2.10 Rezultati in diskusija..........................................................................................................43 2.10.1 Splošne ugotovitve.....................................................................................................43 2.10.2 Celoten vzorec podjetij ..............................................................................................44 2.10.3 Podvzorec velikih in srednjih podjetij.........................................................................47 3. Raziskava na temelju anketnega vprašalnika...........................................................................55 3.1 Uvod..................................................................................................................................55 3.2 Metodologija.....................................................................................................................55 3.2.1 Pridobivanje in priprava podatkov (faza 0) .................................................................55 3.2.2 Analize na celotnem vzorcu (faza 1)...........................................................................56 3.2.3 Analize na podvzorcih predelovalnih in storitvenih podjetij (fazi 2 in 3)......................56 3.3 Pridobivanje in priprava podatkov (faza 0).........................................................................57 3.3.1 Metodologija pridobivanja podatkov.........................................................................57 3.3.2 Metodologija priprave podatkov................................................................................57 3.3.3 Rezultati pridobivanja podatkov.................................................................................58 3.3.4 Rezultati: priprava podatkov......................................................................................60 3.4 Analize na celotnem vzorcu (faza 1)...................................................................................67 3.4.1 Metodologija opredelitve inovacijskih skupin.............................................................67 3.4.2 Rezultati analiz na celotnem vzorcu ...........................................................................68 3.5 Analize na podvzorcih predelovalnih in storitvenih podjetij (fazi 2 in 3)..............................70 3.5.1 Metodologija analize stanja (faza2)............................................................................71 3.5.2 Metodologija identifikacije vplivnih dejavnikov (faza 3)..............................................71 3.5.3 Rezultati faze 2: analiza stanja v predelovalnih podjetjih............................................72 3.5.4 Rezultati faze 2: analiza stanja v storitvenih podjetjih................................................73 3.5.5 Rezultati faze 2: primerjalna analiza med sektorjema.................................................74 3.5.6 Rezultati faze 3: regresijske analize na podvzorcu predelovalnih podjetij...................78 3.5.7 Rezultati faze 3: regresijske analize na podvzorcu storitvenih podjetij........................83 3.6 Omejitve raziskave............................................................................................................89 3.7 Rezultati in diskusija..........................................................................................................89 3.7.1 Splošne ugotovitve.....................................................................................................90 3.7.2 Ugotovitve v predelovalnem sektorju.........................................................................94 % Complete Thank you for using Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, PDF Complete. ktorju.............................................................................96 4. Referenčni model inoviranja....................................................................................................99 4.1 Referenčni model za predelovalna podjetja.......................................................................99 4.1.1 Inovacijski dejavniki...................................................................................................99 4.1.2 Inovacijski rezultati..................................................................................................102 4.1.3 Neposredni poslovni rezultati..................................................................................103 4.2 Referenčni model za storitvena podjetja..........................................................................105 4.2.1 Inovacijski dejavniki.................................................................................................105 4.2.2 Inovacijski rezultati..................................................................................................108 4.2.3 Neposredni poslovni rezultati ..................................................................................110 4.3 Referenčni model za NTP.................................................................................................111 4.3.1 Opis skupine............................................................................................................111 4.3.2 Inovacijski dejavniki .................................................................................................112 4.3.3 Inovacijski rezultati ..................................................................................................113 4.3.4 Gospodarski rezultati inoviranja...............................................................................113 4.4 Referenčni model za VTP .................................................................................................115 4.4.1 Opis skupine ............................................................................................................115 4.4.2 Inovacijski dejavniki .................................................................................................115 4.4.3 Inovacijski rezultati..................................................................................................116 4.4.4 Gospodarski rezultati inoviranja...............................................................................117 4.5 Referenčni model za SNVZ...............................................................................................118 4.5.1 Opis skupine ............................................................................................................118 4.5.2 Inovacijski dejavniki .................................................................................................118 4.5.3 Inovacijski rezultati ..................................................................................................121 4.5.4 Gospodarski rezultati inoviranja...............................................................................121 4.6 Referenčni model za SVVZ ...............................................................................................122 4.6.1 Opis skupine ............................................................................................................122 4.6.2 Inovacijski dejavniki .................................................................................................122 4.6.3 Inovacijski rezultati ..................................................................................................123 4.6.4 Gospodarski rezultati inoviranja...............................................................................124 5. Povzetek rezultatov................................................................................................................125 5.1 Vsa podjetja ....................................................................................................................125 5.2 Srednja in velika podjetja.................................................................................................125 Click Here to upgrade to Unlimited Pages and PRF Y°Ur co™P'imentfy Kazalo ^ ^ use period has ended. t Complete .....................................................................................126 _vna podjetja.................................................................126 5.3.2 Storitveni sektor - inovativna podjetja......................................................................126 5.4 Rezultati podrobnejše panožne delitve............................................................................127 6. Viri in literatura......................................................................................................................128 7. Priloge....................................................................................................................................130 7.1 Priloga 1: Seznam vključenih spremenljivk z viri...............................................................130 7.2 Priloga 2: Povezava med spremenljivkama RII oz. RMI in organizacijskimi spremenljivkami (celoten vzorec, vse panoge).......................................................................................................138 7.3 Priloga 3: Povezava med spremenljivkama RII oz. RMI in organizacijskimi spremenljivkami (celoten vzorec, predelovalna podjetja)......................................................................................142 7.4 Priloga 4: Povezava med spremenljivkama RII oz. RMI in organizacijskimi spremenljivkami (celoten vzorec, storitvena podjetja)...........................................................................................146 7.5 Priloga 5: Kategorizacija panog........................................................................................150 7.6 Priloga 6: Stroški za inovacijsko dejavnost........................................................................152 7.7 Priloga 7: Razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati, NTP 153 7.8 Priloga 8: Razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati, VTP 155 7.9 Priloga 9: Razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati, SNVZ 157 7.10 Priloga 10: Razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati, SVVZ 159 7.11 Priloga 11: Test razlik za upravičenost delitve podjetij v panožne skupine........................161 7.11.1 Predelovalna podjetja..............................................................................................161 7.11.2 Storitvena podjetja ..................................................................................................169 7.12 Priloga 12: Regresijski modeli ..........................................................................................176 7.12.1 Nizko in srednje-nizko tehnološki predelovalci, RII ...................................................176 7.12.2 Nizko in srednje-nizko tehnološki predelovalci, RMI .................................................178 7.12.3 Visoko in srednje-visoko tehnološki predelovalci, RII................................................180 7.12.4 Visoko in srednje-visoko tehnološki predelovalci, RMI..............................................182 7.12.5 Storitve z nižjo vsebnostjo znanja, RII.......................................................................184 7.12.6 Storitve z nižjo vsebnostjo znanja, RMI.....................................................................186 7.12.7 Storitve z visoko vsebnostjo znanja, RII....................................................................188 7.12.8 Storitve z visoko vsebnostjo znanja, RMI..................................................................189 % Complete 77ianky°uf°rusin^ Click Here to upgrade to Unlimited Pages and PDF Complete. la turistični sektor in varnost informacijskih sistemov ...191 lost informacijskih sistemov..........................................191 7.13.2 Apliciranje raziskave na turistični sektor...................................................................192 7.14 Priloga 14: Pojmovnik......................................................................................................195 7.15 Priloga 15: Vprašalnik......................................................................................................197 7.16 Priloga 16: Izpisi analiz.....................................................................................................198 7.16.1 Opisne statistike spremenljivk, ki niso bili del osnovnih analiz..................................198 7.16.2 Povezanost spremenljivk, ki niso bile del osnovnih analiz, s posrednimi rezultati (predelovalni sektor)...............................................................................................................201 7.16.3 Povezanost spremenljivk, ki niso bile del osnovnih analiz, z neposrednimi rezultati (predelovalni sektor)...............................................................................................................203 7.16.4 Povezanost spremenljivk, ki niso bili del osnovnih analiz, s posrednimi rezultati (storitveni sektor)....................................................................................................................205 7.16.5 Povezanost spremenljivk, ki niso bili del osnovnih analiz, z neposrednimi rezultati (storitveni sektor)....................................................................................................................207 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. w Uvodno poglavje kratko prikazuje cilje in metodologijo celotnega projekta, sledi prikaz obeh parcialnih raziskav (Raziskava na temelju podatkov SURS - pogl.2 in Raziskava na temelju anketnega vprašalnika - pogl.3 s sledečo strukturo: metodologija, analiza, rezultati, diskusija). Povzetek znanstvenih rezultatov vsake od raziskav so prikazani v poglavjih 2.10 in 3.7 (priporočamo bralcu z željo po podrobnejšem razumevanju). Na podlagi skupnih rezultatov je izdelan Referenčni model inoviranja (pogl.4), ki je namenjen prvenstveno podjetjem in nosilcem inovacijske politike. Ta obravnava ločeno predelovalni in storitveni sektor, v nadaljevanju pa vsakega dodatno ločimo glede na dosežen tehnološki nivo (predelovalci) oz. glede na nivo znanja (storitveniki). Skladno s to delitvijo sledi skupen povzetek rezultatov obeh raziskav (priporočamo bralcu z željo po pridobitvi osnovne informacije o rezultatih - pogl5). Na koncu so navedeni viri in literatura ter priloge. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 1.1 Cilji raziskave Namen raziskave je znanstvena analiza inovacijskih procesov v slovenskem gospodarstvu, v velikih in srednjih podjetjih. Znanstveni pomen se izkazuje v holističnem konceptu obravnave sodobnih dejavnikov inovativnosti, razvitem predvsem na podlagi analize slovenskih podjetij. Rezultat dela je znanstvene in aplikativne narave. Znanstveni doprinos se izkazuje v metodologiji celovite obravnave inovacijskih dejavnikov in s tem povezanimi znanstvenimi spoznanji, pomembnimi tudi v mednarodnem merilu. Gre za obsežen in strukturiran nabor vplivnih dejavnikov, ki vodijo do inovacijskih rezultatov in posledično izboljšanega poslovnega rezultata. Neposredne raziskovalne rezultate smo nadgradili z uporabniškim modulom, t.i. "Referenčnim modelom inoviranja", ki predstavlja dodano uporabno vrednost za podjetja. Večplastni model bo služil podjetjem za izboljšanje lastne gospodarske učinkovitosti. Če bodo stanje v svojem podjetju primerjali s konkretnimi vrednostmi iz najboljših podjetij, bodo svojo inovacijsko strategijo in cilje lažje določali in sprotno spremljali svoj napredek. Poleg navedenega so rezultati relevantni in pomembni tudi za pristojne državne ustanove, ki s sistemskimi ukrepi, izhajajočimi iz raziskave, lahko pripomorejo k izboljšanju stanja. Verjamemo, da projekt predstavlja originalen pristop k razvoju inovativnosti kot znanosti in k dvigu inovativnosti ter posledično gospodarske učinkovitosti gospodarstva. Projekt smo zasnovali v obliki dveh parcialnih, a komplementarnih in medsebojno usklajenih raziskav. Prva (raziskava na podatkih SURS) temelji na nacionalnih podatkih SURS, ki imajo veliko težo predvsem zaradi vključenosti večine slovenskih podjetij in mednarodno standardizirane metodologije raziskave. Vendar ta ne obravnava inovativnosti dovolj celovito v vsebinskem smislu. Zato smo jo dopolnili z lastno raziskavo v naključnem vzorcu podjetij, ki vsebinsko dopolnjuje prvo. Iz več razlogov smo se odločili za ločeni kvantitativni analizi, rezultate obeh pa na koncu smiselno združili. Zato v nadaljevanju prikažemo vsako od raziskav ter povzetke skupnih rezultatov. Poleg predstavljenega jedra projekta smo dodatno uporabili podatke za dve zanimivi analizi, ki interdisciplinarno obravnavata področje inoviranja v povezavi z drugima temama. Prva je povezana z varnostjo informacijskih sistemov, druga pa s turističnim sektorjem. Rezultati obeh so bili že delno publicirani oz. so v fazi recenzije v revijah z IF. Isto velja za raziskovalne rezultate celotnega projekta. 1.2 Metodologija 1.2.1 Raziskava na podatkih SURS Namen je raziskati povezave med inovacijskimi vložki in uspešnostjo podjetja pri doseganju inovacijskih in poslovnih rezultatov, postaviti metodologijo za vrednotenje inovacijskih sistemov v podjetjih in definirati profile podjetij, ki so različno uspešna pri doseganju inovacijskih rezultatov. Raziskava temelji na primarnih podatkih periodičnega statističnega raziskovanja Inovacijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih, dopolnjenih s podatki iz drugih nacionalnih baz (SURS, AJPES...). Temeljni spremenljivki, s katerima smo opredelili (finančno) merljive neposredne rezultate inovacijskega procesa, sta RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih in RMI -Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij. Podjetja, ki so imela v opazovanem obdobju prihodke od inovacij (RII>0), smo na osnovi višine kazalnikov RII in RMI t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. (Slika 1) (inovacijsko vodilni (sk.2), sledilci (sk.1 oz. 1a, 1b la-Inovacijski sledilci (novo za podjetje} 2-Inovacijsko vodilni lb- lc-Inovacijski sledilci Inovacijski sledilci (novo za trg} O-NE-inovatorji L_ RMI Slika 1 Matrika RII/RMI V prvi fazi raziskave smo inovacijske skupine paroma primerjali z neparametričnimi testi, da bi ugotovili, pri katerih spremenljivkah se skupine značilno razlikujejo med seboj. Primerjali smo povezanost med njihovimi inovacijskimi in poslovnimi rezultati, obseg in produktivnost njihovih inovacijskih vlaganj ter organizacijske ureditve inoviranja. Neparametrične teste smo dopolnili s Spearmanovo korelacijsko analizo med spremenljivkama RII in RMI ter ostalimi organizacijskimi spremenljivkami, da bi pridobili jasnejšo sliko glede dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske sposobnosti. V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili na podvzorec velikih in srednjih podjetij, ki smo ga nadalje razdelili glede na tehnološke nivoje panog. Uvodoma smo utemeljili potrebo po delitvi podvzorca v skupine panog. V nadaljevanju smo primerjali skupine podjetij z različnimi inovacijskimi dosežki po panožnih skupinah glede na tehnološki nivo. Obravnavali smo vlaganja v inovacijsko dejavnost po obsegu in strukturi in nadaljevali z analizo produktivnosti teh vlaganj. Sledi analiza gospodarskih rezultatov inoviranja, razmerij med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati (na osnovi korelacijske analize) ter vplivnih dejavnikov na inovacijske rezultate (z regresijsko analizo). 1.2.2 Raziskava na temelju anketnega vprašalnika Namen tega dela celotne raziskave je bila komplementarna obravnava sodobnih dejavnikov inovativnosti, ki jih SURS ne zajame, povezanih z gospodarsko uspešnostjo podjetij. Obsežno raziskavo smo razdelili v več faz, opisanih v nadaljevanju. V preliminarni fazi smo pripravili teoretične podlage. Sistematično smo pregledali več sto bibliografskih enot (metodologija, ključni rezultati, faktor vpliva, citiranost, upoštevanje znanstvenih izhodišč in trendov,...), ki so bile osnova za izdelavo vprašalnika. Tega smo naslovili na vsa srednja in velika podjetja v Sloveniji. Po zaključenem pridobivanju podatkov (skupno podatki 173 podjetij) smo definirali posamezne kategorije spremenljivk, potrebnih za izvedbo analiz: • temeljni organizacijski dejavniki, • inovacijski dejavniki, • posredni (inovacijski) rezultati, t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Prva kategorija predstavlja organizacijske dejavnike inovativne organizacije, ki smo jih analizirali na vzorcu vseh podjetij (npr. strateški vidiki inoviranja, organizacijska kultura in klima,...). Namen te faze je bila analiza inovacijske sposobnosti podjetja. Gre za splošne organizacijske dejavnike, potrebne za vzpostavitev inovativne organizacije (npr. podpora nadrejenih, načrtno iskanje dobrih praks,..). Pri tem smo uporabili podobno metodologijo kot smo jo že opisali pri Raziskavi na podatkih SURS oz. predstavili na predhodni sliki. V nadaljevanju smo se osredotočili na inovativna podjetja. Izkazalo se je tudi, da je glede na strukturne razlike potrebno predelovalni in storitveni sektor obravnavati ločeno. Obravnava je potekala prek indikatorjev dimenzij, definiranih na podlagi analize glavnih komponent, ki opisujejo vložke v inovacijski proces (npr. spremenljivke/dimenzije, vezane na raven tržne orientiranosti, zaščite intelektualne lastnine,..). Pri inovacijskih rezultatih pa so nas zanimali rezultati, ki so posredno rezultat inovacijske dejavnosti (npr. percepcija koristi od inovacij), a niso nujno neposredno povezani s poslovnimi rezultati podjetja. Te obravnavamo v zadnji kategoriji neposrednih rezultatov, ki zajemajo predvsem indikatorje uspešnosti poslovanja (npr. ROE, ROA, ipd.). Na podlagi statističnih testov smo identificirali specifike predelovalnega oz. storitvenega sektorja in identificirali dejavnike, ki najbolj inovativne razlikujejo od ostalih. Na koncu pa smo prek regresije identificirali dejavnike, ki vplivajo na posredne in neposredne rezultate; proučevali pa smo tudi vplive inovacijskih na poslovne rezultate podjetij. Rezultat je vrsta ugotovitev, strukturiranih glede na: • vsa podjetja, • srednja in velika podjetja, • predelovalni in storitveni sektor (srednja in velika podjetja), • podrobnejšo panožno delitev (srednja in velika podjetja). t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. itkov SURS 2.1 Metodologija 2.1.1 Uvod Namen projekta je raziskati povezave med inovacijskimi vložki (tako finančnimi kot organizacijskimi dejavniki) in uspešnostjo podjetja pri doseganju inovacijskih in poslovnih rezultatov, postaviti metodologijo za vrednotenje inovacijskih sistemov v podjetjih in definirati profile podjetij, ki so različno uspešna pri doseganju inovacijskih rezultatov. V ta namen smo zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: • Kako organizacijska ureditev inovacijskih dejavnosti vpliva na višino tržnih prihodkov od inoviranja? • Ali je višina tržnih prihodkov od inoviranja povezana s finančnimi rezultati podjetja? • Kakšna je povezava med višino finančnih vlaganj v inoviranje in višino tržnih prihodkov od inoviranja (produktivnost vlaganj)? Raziskava temelji na primarnih podatkih periodičnega statističnega raziskovanja INOV-P-S, katerega namen je pridobiti podatke o inovacijski dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih, in sicer podatke o številu podjetij, ki so v opazovanem obdobju (2004-2006) uvedla nov proizvod ali nov postopek ali so se z inovacijsko dejavnostjo ukvarjala,vendar dela niso dokončala ali so to dejavnost opustila ali oboje, o višini sredstev, vloženih za ta namen, o sodelovanju podjetij z drugimi podjetji, ustanovami in kupci pri razvoju inovacije itd. (SURS Stat informacije Ino 2004-06, december 08) Statistično raziskovanje inovacijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih je izvedel Statistični urad RS (SURS) v skladu z mednarodno OECD-jevo metodologijo (priročnik Oslo) in s priporočili evropskega statističnega urada (Eurostata) za peti poenoten (harmoniziran) popis inovacijske dejavnosti - CIS 2006 (Community Innovation Survey). Podatki iz baze INOV-P-S so bili za potrebe naše raziskave dopolnjeni z matičnimi podatki podjetij iz statistične baze Poslovni subjekti, s finančnimi podatki iz bilanc stanja in izkazov uspehov iz baze AJPES-a ter podatki o strukturi zaposlenih iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Podatki o strukturi zaposlenih se nanašajo na poslovno leto 2006, finančni pa na leta med 2003 (1 leto pred pričetkom referenčnega obdobja raziskave INOV-P-S) in 2007 (1 leto po zaključku referenčnega obdobja). Na osnovi navedenih statističnih baz smo oblikovali seznam spremenljivk, ki opisujejo inovacijske dejavnike, inovacijske in poslovne rezultate (Priloga 1: Seznam vključenih spremenljivk z viri). V raziskovanje SURS je bilo vključenih 2946 poročevalskih enot iz Poslovnega registra podjetij. Te enote so prejele vprašalnik INOV-P-S/2006. V raziskovanje so bila vključena vsa srednje velika podjetja (torej tista, ki zaposlujejo 50-249 oseb) in vsa velika podjetja (tista, ki zaposlujejo najmanj 1 Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, -49 zaposlenimi) pa so bila zastopana z vzorcem. S podatki Enota opazovanja so podjetja, ki imajo najmanj 10 zaposlenih in so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) uvrščena v eno izmed naslednjih dejavnosti: - rudarstvo (10-14) - predelovalno dejavnost (15-37) - izbrane1 storitvene dejavnosti: o oskrba z električno energijo, plinom in vodo (40-41) o posredništvo in trgovina na debelo (51) o promet, skladiščenje in zveze (60-64) o finančno posredništvo (65-67) o obdelava podatkov in podatkovne baze (72) o projektiranje in tehnično svetovanje (74.2) o tehnično preizkušanje in analiziranje (74.3). Tabela 1 prikazuje panožno strukturo obravnavanih podjetij. Predelovalnim dejavnostim pripada 56 %, storitvenim pa 44 % podjetij. Tabela 2 prikazuje velikostno strukturo podjetij glede na število zaposlenih. Tabela 1: Panožna struktura obravnavanih podjetij Šifra kategorije2 Deskriptor N % DA Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov 181 7% DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov 68 3% Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in DD protja, razen pohištva 199 8% Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, DE založništvo in tiskarstvo 98 4% DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 217 9% DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 305 12% DK Proizvodnja strojev in naprav 144 6% Ostale predelovalne dejavnosti 170 7% E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo 69 3% G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 432 17% I Promet, skladiščenje in zveze 259 10% J Finančno posredništvo 86 3% K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve 249 10% Ostalo 26 1% Skupaj 2503 100% 1 Med za to raziskavo relevantnejšimi storitvenimi dejavnostmi ni vključena dejavnost Raziskave in razvoj (73). Podatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji namreč SURS zbira vsako leto s statističnim poročilom R-RD (Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija). 2 Šifra kategorije po SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, 2002 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 1 4UC10), smo na osnovi višine kazalnikov RII in RMI razdelili v 4 kvadrante (Slika 1). Kot meji delitve smo postavili mediani (njuni vrednosti za vzorec inovativnih podjetij prikazuje Tabela 4), s čemer smo zagotovili enakomerno zastopanost podjetij v vseh kvadrantih. Ko v točkah, določenih z obema medianama, matriko razdelimo, dobimo 4 kvadrante (inovacijske skupine 1a, 1b, 1c in 2). Kot zadnjo skupino (skupina 0) pa smo opredelili tisto, ki v opazovanem obdobju ni imela prihodkov od inovacij (RII=RMI=0). Kako sta povezana RII in RMI? Po izločitvi skupine neinovativnih (Skupina 0) smo na celotnem vzorcu podjetij izvedli Spearmanovo korelacijsko analizo, ki je pokazala, da med spremenljivkama ni 3 Za 79 enot ne razpolagamo s podatkom o številu zaposlenih. 4 Prihodki se nanašajo na leto 2006. 5 Upoštevane so inovacije, uvedene v obdobju med 2004 in 2006. 6 Pojem proizvod vključuje izdelke in storitve. 7 Gre za proizvode, ki jih je podjetje vpeljalo na svoj trg pred konkurenti (na drugih trgih so lahko bili že na voljo). t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. orca na razsevnem diagramu pokaže precej enakomerno j z nizkima Ril in RMI. Očitno torej obstajajo podjetja z visokimi deleži prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih in visokimi deleži prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij. Taka podjetja so inovacijsko vodilna (Skupina 0). Preostanek vzorca so inovacijski sledilci: Na nasprotni strani matrike (nizek RII in nizek RMI) so podjetja s skromnimi prihodki od inovacij, hkrati pa so le-te skromnejše po vsebini (npr. inkrementalne inovacije, ki izboljšujejo obstoječi proizvod podjetja in s tem sledijo tehnološkim ali tržnim trendom; to skupino opredelimo kot 1c. Tretja skupina (1a), ki ima visok RII in nizek RMI, ustvari pomemben delež svojih prihodkov s proizvodi, uvedenimi na trg v zadnjem obdobju. Vendar pa taki proizvodi običajno delujejo kot nadomestki za obstoječe proizvode podjetij, brez radikalnejših izboljšav. Podjetja iz četrte skupine (1b) ustvarjajo (tudi) tržne inovacije, ki se odražajo v novih proizvodih, ki pridejo na trg pred konkurenčnimi (nizek RII, visok RMI). Taki proizvodi običajno vključujejo višjo stopnjo inventivnosti. Vendar pa podjetja v tej skupini z inovacijami ne uspevajo ustvariti pomembnejšega deleža prihodkov. Tu opozarjamo še na pogosto nejasnost razmerja med pojmoma »inovativni« in »inovacijsko aktivni«. Po Eurostatovi definiciji so »inovacijsko aktivna« podjetja, ki so (v letih med 2004 in 2006) uvedla (vsaj eno!) inovacijo proizvoda (izdelka ali storitve) ali inovacijo postopka ALI so imela v opazovanem obdobju nedokončano ali opuščeno inovacijsko dejavnost. Definicija torej vključuje tehnološke inovacije, ne pa tudi organizacijskih ali trženjskih. Pojem je kljub temu očitno širši od naše definicije »inovativnega podjetja«, ki je podjetje, ki je v letu 2006 ustvarilo prihodke od (v letih med 2004 in 2006) uvedenih inovacij proizvodov (RII>0). Naša definicija ne zajame inovatorjev (internih) postopkov in ne podjetij, ki so se sicer ukvarjala z inoviranjem, pa te dejavnosti (še) niso privedle do novih tržnih proizvodov. »Inovacijsko aktivno« podjetje je lahko uvedlo inovacijo na trg, pa z njo (še) ni ustvarilo prihodkov ali so ti zanemarljivo majhni, ali pa je le izvajalo inovacijske dejavnosti, ki pa niso privedle do inovacij. Eurostatova definicija tudi očitno »favorizira« večja podjetja, kar onemogoča primerljivost različno velikih podjetij. Ta razlog in pa neposredna (finančna) merljivost obeh spremenljivk ter razpoložljivost obeh podatkov so glavni razlogi za našo odločitev o klasifikaciji podjetij na osnovi spremenljivk RII in RMI. Druga nejasnost je povezana s pojmom novosti. Za inovacijo, »novo za podjetje«, ni nujno, da je nova tudi za poslovno okolje podjetja (za druga podjetja, za trg ipd.). Poleg tega ni pomembno, ali je inovacijo prvotno razvilo obravnavano podjetje ali kdo drug. Proizvodi, »novi za trg podjetja«, pa so proizvodi, ki jih je podjetje vpeljalo na svoj trg pred konkurenti (na drugih trgih so lahko bili že prej na voljo) - torej gre lahko tudi pri teh zgolj za posnemanje konkurenčnih rešitev in uvajanje le-teh na nove trge. Visoka vrednost RMI torej ne pomeni nujno »prebojne« inovativnosti podjetja. 8 SCC; Spearmanov korelacijski koeficient t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. JC v JJIVI ldZ.1 I dZ.1 jKc ive sinu iinjvdiipi\c ai\u|jnie paroma primerjali z neparametričnimi testi (glede na tip podatkov smo uporabili Mann-Whitneyev, Kruskal Wallisov in Pearsonov hi kvadrat test), da bi ugotovili, pri katerih spremenljivkah se skupine značilno razlikujejo med seboj. Primerjali smo (i) povezanost med njihovimi inovacijskimi in poslovnimi rezultati (poglavje 2.2.3.), (ii) obseg in produktivnost njihovih inovacijskih vlaganj (poglavje 2.2.4) ter (iii) organizacijske ureditve inoviranja (poglavje 2.2.5.). V poglavju 2.2.5. smo neparametrične teste dopolnili s Spearmanovo korelacijsko analizo med spremenljivkama RII in RMI ter ostalimi organizacijskimi spremenljivkami, da bi pridobili jasnejšo sliko glede dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske sposobnosti. 2.1.4 2. faza analize: Podvzorec velikih in srednjih podjetij V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili na podvzorec velikih in srednjih podjetij, ki smo ga nadalje razdelili glede na tehnološki nivo panoge. Uvodoma utemeljimo potrebo po delitvi podvzorca v skupine panog glede na tehnološki nivo (na podlagi analize variance). V nadaljevanju primerjamo skupine podjetij z različnimi inovacijskimi dosežki po panožnih skupinah glede na tehnološki nivo. Glede na to, da raziskava SURS zajame vsa velika in srednja podjetja iz izbranih panog, je tu možna neposredna primerjava povprečnih vrednosti izbranih spremenljivk oz. osnovnih opisnih statistik. V 2.4. poglavju obravnavamo vlaganja v inovacijsko dejavnost po obsegu in strukturi. Nadaljujemo z analizo produktivnosti teh vlaganj. Sledi analiza gospodarskih rezultatov inoviranja, razmerij med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati (na osnovi korelacijske analize) ter vplivnih dejavnikov na inovacijske rezultate (z regresijsko analizo). Prikazu rezultatov sledi diskusija. 2.2 Analiza celotnega vzorca 2.2.1 Opredelitev inovacijskih skupin Kot smo pokazali predhodno, sta bila kriterija delitve podjetij v skupine vrednosti dveh temeljnih izhodnih kazalnikov invencijsko-inovacijskega procesa, RII in RMI. Te vrednosti so podane v tabeli (Tabela 4), ločeno za neinovativna in inovativna podjetja (ta so nadalje razdeljena še v 4 skupine). Tabela 4 Osnovne statistike za kazalnika RII in RMI po inovacijskih skupinah Skupina N % celotnega vzorca Spremenljivka Mediana Povprečje Neinovativna podjetja (0) 1790 71,5% RII 0,00 0,00 RMI - - Inovativna podjetja skupaj (1 & 2) 713 28,5% RII 20,00 29,31 RMI 40,00 41,89 Inovacijski sledilci (1c) 206 8,2% RII 10,00 9,39 RMI 0,00 6,60 Inovacijski sledilci (1b) 195 7,8% RII 10,00 10,59 RMI 100,00 79,39 Inovacijski sledilci (1a) 163 6,5% RII 48,00 52,42 RMI 1,01 11,83 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. _ 6,0% RII 50,00 56,05 RMI 71,43 74,48 Kot kaže Tabela 4, je inovativnih (torej takih, ki v letu 2006 beležijo prihodke od proizvodov, uvedenih v obdobju med letoma 2004 in 2006) le 28,5 % podjetij v celotnem vzorcu. SURS na podlagi iste raziskave navaja, da je inovacijsko aktivnih 35,1 % slovenskih podjetij. Kljub hitremu napredku (21,1 % v obdobju 2001-2002 (SURS 2004), 27 % v obdobju 2002-2004 (Eurostat 2007) je to še vedno le 56 % deleža, ki ga dosega Nemčija kot članica EU z najvišjim deležem (Slika 2). Slika 2: Delež inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji, v EU in v Nemčiji 2.2.2 Primerjava demografskih značilnosti skupin Da bi spoznali, v katerih demografskih značilnostih se skupine med seboj razlikujejo, smo na parih skupin podjetij iz matrike izvedli neparametrične teste značilnosti. Skupine smo med seboj paroma primerjali in ugotavljali statistično značilne razlike med njimi glede spremenljivk, ki jih prikazuje tabela (Tabela 5). Tabela 5 Demografske spremenljivke Oznaka Spremenljivka D_00_2 Število zaposlenih D_01_a Delež starih do 25 let D_01_b Delež starih od 26 do 35 let D_01_c Delež starih od 36 do 45 let D_01_d Delež starih od 46 do 55 let D_01_e Delež starih nad 55 let D_02_a Delež žensk D_05_k Delež zaposlenih z višjo ali visoko šolo D_05_m Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom D_05_n Delež zaposlenih z vsaj višjo šolo D_05_s Delež zaposlenih s tehnično izobrazbo t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. a32? _ jslovno izobrazbo a(€) F 03 i Povprečna plača na zaposlenca (€) A a1 0 Podjetje je del skupine podjetij A a2 a Sedež v Sloveniji, EU ali tretji državi? Najprej si oglejmo demografske razlike med vodilnimi (2) in neinovativnimi (0). Vrednost mediane spremenljivke Število zaposlenih kaže, da gre v obeh skupinah pretežno za mala podjetja. Če pa si ogledamo velikostno strukturo podjetij, pa ugotovimo, da je v skupini 2 značilno nižji delež podjetij, ki pripadajo statističnemu razredu malih podjetij (10-49 zaposlenih) in značilno višji delež velikih podjetij (>250 zaposlenih). V skupini 2 je značilno višji delež zaposlenih z višje- ali visokošolsko izobrazbo oz. magisterijem ali doktoratom. Prav tako podjetja v skupini 2 dosegajo značilno višje stroške dela in povprečno plačo na zaposlenega, kar je verjetno povezano s predhodno ugotovitvijo o višji izobrazbeni strukturi. Podjetja iz skupine 2 v značilno večjem deležu pripadajo pravni obliki skupine podjetij (holding) in v značilno večji meri tržijo svoje izdelke na izvoznih trgih in manj znotraj države. Katere pa so demografske razlike med vodilnimi (2) in sledilci (1)? V splošnem so podjetja skupine 2 značilno manjša od podjetij skupine 1 (imajo manj zaposlenih) in zaposlujejo mlajšo delovno silo. Če pogledamo podrobneje, je v skupini 2 značilno višji delež najmanjših podjetij (10-19 zaposlenih), v skupini 1 pa delež srednjih (50-249 zaposlenih) in velikih podjetij (>250 zaposlenih). V skupini 2 je značilno višji delež najmlajših zaposlencev (26-35 let), v skupini 1 pa delež starejših (4655 let in nad 55 let). Ob tem se skupina 1c od skupine 2 značilno razlikuje še v manjšem deležu zaposlenih z visokošolsko izobrazbo in posledično tudi v nižjih stroških dela. 2.2.3 Povezanost inovacijske in poslovne uspešnosti V 2.2. poglavju smo prikazali razdelitev inovativnih podjetij v 4 skupine na osnovi spremenljivk RII in RMI. Podjetja, uvrščena v različne skupine, se torej medsebojno ločujejo vsaj glede obsega in strukture inovacijskih prihodkov, torej neposrednih tržnih rezultatov inoviranja. Vendar pa razlike v prihodkih od inoviranja ne pomenijo nujno tudi razlik v poslovni uspešnosti podjetij. Prav tako na osnovi prihodkov od inoviranja ne moremo sklepati na organiziranost inovacijskih sistemov v podjetjih. Oglejmo si zato, ali med skupinami obstajajo razlike glede poslovne uspešnosti. V ta namen bomo z Mann-Whitney rank sum testom primerjali temeljne kazalnike uspešnosti poslovanja pri skupinah 0, 1 (a, b, c) in 2. Podrobno testiranje je pokazalo, da med skupinami sledilcev (1a, 1b in 1c) ni pomembnejših razlik glede demografskih značilnosti, niti glede poslovne uspešnosti. Zaradi poenostavitve bomo zato v okviru primerjave poslovne uspešnosti in demografskih značilnosti vse tri skupine sledilcev obravnavali kot homogeno skupino (1). Skupino vodilnih (2) bomo potemtakem primerjali s skupinama neinovativnih (0) in sledilcev kot celote (1). Tabela 6 prikazuje vrednosti median za kazalnike uspešnosti poslovanja in značilne razlike v medianah med podjetji iz skupine vodilnih (2) in skupine neinovativnih (0) ter med podjetji skupine t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Injih dveh stolpcih so v krepkem tisku izpisane statistično ih, ko je sig. nižja od 0,05, se mediani značilno razlikujeta). Tabela 6 Primerjava median za kazalnike uspešnosti poslovanja, po skupinah Oznaka Spremenljivka Vrednost mediane Mann-Whitney test; Asymp. Sig. (2-tailed) Sk. 0 Sk. 1 Sk. 2 0 vs. 2 1 vs. 2 F_03_a Gospodarnost poslovanja 1,02 1,02 1,02 0,67 0,90 F_03_b Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) 0,02 0,03 0,04 0,02 0,28 F_03_c Kosmata dobičkovnost skupnih 0,03 0,03 0,04 0,04 0,29 prihodkov F_03_d Skupni prihodki na zaposlenca (€) 82.183 85.601 81.794 0,90 0,41 F_03_e Čisti dobiček na zaposlenca (€) 1906 2439 3079 0,17 0,53 F_ .03. f Kosmati dobiček na zaposlenca (€) 2332 2905 3490 0,25 0,55 F_ 03_ g Dobiček iz poslovanja na zaposlenca (€) 2963 3168 3976 0,37 0,57 F_ 03_ h Stroški dela na zaposlenca (€) 17.690 18.396 18.884 0,01 0,20 F_03_i Povprečna plača na zaposlenca (€) 12.613 12.962 13.345 0,02 0,19 F_03_j Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 0,10 0,10 0,14 0,01 0,00 F_03_k Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 0,03 0,04 0,05 0,04 0,17 F_03_m Proizvodnost sredstev (Sales-to- 1,33 1,27 1,26 0,21 0,66 Assets) F_03_n Kosmata dobičkovnost kapitala 0,13 0,12 0,17 0,02 0,00 (ROEBT) F_04_d Rast čistih prihodkov 07/06 (%) 3,63 3,60 3,84 0,06 0,01 F_04_e povprečna rast čistih prihodkov (%) 9,62 9,06 12,81 0,01 0,00 Kot vidimo iz tabele (Tabela 6), se skupini 1 in 2 značilno razlikujeta glede dobičkovnosti kapitala ROE (vloženi kapital ustvarja lastnikom v skupini 2 za 1,4-krat višji kosmati dobiček in za 1,4-krat višji čisti dobiček). Prav tako so prihodki skupine 2 med letoma 2006 in 2007 pri skupini 2 rasli po 1,07-krat višji stopnji, povprečni prihodki v letih od 2003 do 2007 pa po 1,41-krat višji stopnji. Podobna so razmerja med skupinama 0 in 2; tu dodatno prihaja do statistično značilnih razlik tudi pri dobičkovnosti prihodkov (ROS) in sredstev (ROA). Podjetja iz skupine 2 izplačujejo tudi za 6 odstotkov višje plače kot podjetja iz skupine 0. Omeniti velja še (statistično neznačilno) razliko v kategoriji čistega dobička na zaposlenega, ki je v skupini 1 za 28 % višji kot v skupini 0, v skupini 2 pa za 26 % višji kot v skupini 1. Čisti dobiček na zaposlenega v skupini 2 tako za 62 % presega le-tega v skupini 0. Podobna razmerja kažeta tudi kategoriji kosmatega dobička na zaposlenega in dobička iz poslovanja na zaposlenega. Na osnovi gornjih ugotovitev lahko sklepamo, da podjetja skupine 2, ki v primerjavi s skupinama 0 in 1 uspešneje inovirajo (dosegajo višje vrednosti RII in/ali RMI), dosegajo tudi večjo uspešnost poslovanja, merjeno s kazalniki poslovnih rezultatov. Uspešnost poslovanja, merjena kot ROE, je v skupini inovacijsko vodilnih za 40 % višja kot pri sledilcih in neinovativnih. Pri tem lahko višje t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, drugi dejavniki). Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. iposredni rezultat inoviranja, višje vrednosti kazalnikov ultat inoviranja (na katerega poleg inoviranja vplivajo tudi 2.2.4 Obseg in produktivnost inovacijskih vlaganj Kolikšne deleže denarnih sredstev vlagajo podjetja iz posamezne skupine v inoviranje in kako učinkovito ta sredstva pretvarjajo v prihodke od inovacij? Da bi odgovorili na ti vprašanji, bomo skupino sledilcev (1) ponovno obravnavali razdeljeno v tri podskupine (1a, 1b in 1c). Podjetje tipa 1a se lahko uvrsti v kategorijo vodilnih (2) tako, da poveča RMI, tipa 1b tako, da poveča RII, tipa 1c pa tako, da poveča oboje, RII in RMI. Zaradi enostavnosti obravnave predpostavimo, da je možno sočasno povečati le enega od obeh koeficientov, torej da pot iz podskupine 1c v skupino 2 vodi bodisi preko 1b ali preko 1a. Kot smo pokazali v predhodnih poglavjih, sta tako skupina 1b kot 1a glede doseženih rezultatov manj uspešni od skupine 2: • Dosegata nižje vrednosti RII (skupina 1b) oz. RMI (skupina 1a); • Dosegata nižje vrednosti nekaterih kazalnikov uspešnosti poslovanja. • Ob tem pa sta obe skupini uspešnejši od (neinovativne) skupine 0. Njun vmesni položaj ju torej uvršča med sledilce. Izvedli bomo dve statistični analizi. Z Mann-Whitneyevim testom bomo ugotovili, v katerih spremenljivkah se skupini 1b in 1a značilno razlikujeta od skupine 2 in med seboj (relativno merilo inovativnosti). Primerjava s skupino neinovatorjev (0) ni smiselna, saj ti praviloma nimajo (vsaj nekaterih kategorij) inovacijskih stroškov. Nato bomo ugotovili, katere spremenljivke vplivajo na rast RII oz RMI (absolutno merilo inovativnosti). Na osnovi obeh analiz bomo oblikovali inovacijska profila podjetij iz obeh skupin. Učinkovitost pretvorbe vloženih sredstev v prihodke od inovacij - produktivnost inovacijskih vlaganj -bomo izrazili s spremenljivko CRIT (delež inovacijskih stroškov v celotnih prihodkih od inovacij). Ta je recipročna vrednost produktivnosti inovacijskih vlaganj; recipročnost omogoča njen izračun tudi za podjetja, ki so v obravnavanem obdobju sicer imela prihodke od inovacij (to velja za vsa podjetja skupin 1 in 2), a niso imela inovacijskih stroškov. Zaradi lažje predstave navajamo tudi razmerje 1/CRIT, ki pove, koliko evrov prihodkov ustvarimo z enim evrom vlaganj v inoviranje. Tabela 7 prikazuje mediane spremenljivk inovacijskih stroškov in produktivnosti inovacijskih vlaganj za skupine 1a, 1b in 2. Statistično značilne povezave so prikazane v krepkem tisku. Tabela 7 Primerjava srednjih vrednosti spremenljivk inovacijskih stroškov in produktivnosti inovacijskih vlaganj, po skupinah Mann-Whitney test; Oznaka Spremenljivka Vrednost mediane Asymp. Sig. (2-tailed) t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. _ Sk. 1a Sk. 1b Sk. 2 1a vs. 2 1b vs. 2 1a vs. 1b A e2 i Inovacijski stroški skupaj / Cisti prihodki od prodaje 0,023 0,017 0,033 0,048 0,001 0,205 A e2 v Inovacijski stroški skupaj / Št. zaposlenih (€) 1920 1391 2623 0,059 0,001 0,269 A x1 b CRIT Delež inovacijskih stroškov v celotnih prihodkih od inovacij 0,051 0,178 0,072 0,112 0,000 0,000 1/CRIT 19,6 5,6 13,9 0,112 0,000 0,000 Primerjava skupin 1a in 2 v tabeli (Tabela 7) kaže, da podjetja iz skupine 2 vlagajo v inoviranje značilno višja sredstva kot podjetja iz skupine 1a (inovacijski stroški kot delež prihodkov od prodaje so v skupini 2 1,4-krat višji). Kar zadeva skupini 1b in 2; podjetja iz skupine 2 vlagajo v inoviranje višja sredstva kot v skupini 1b (inovacijski stroški so v skupini 2 višji za 1,9-krat tako glede na število zaposlenih kot glede na prihodke od prodaje). Produktivnost inovacijskih vlaganj je pri skupini 2 značilno višja kot v skupini 1b. Podjetja skupine 2 iz vsakega evra, vloženega v inoviranje, uspejo v povprečju iztržiti 14 evrov (=1/CRIT) ali skoraj 2,5-krat več kot v skupini 1b. Skupini 1a in 1b pa se ne razlikujeta glede stroškov, pač pa glede produktivnosti inovacijskih vlaganj. Ta je pri skupini 1a 3,5-krat višja kot v skupini 1b. To je mogoče pojasniti s tem, da ob podobnih vloženih sredstvih skupina 1a ustvarja v povprečju višje prihodke od inoviranja (RII). Kakšni politiki inovacijskih vlaganj morata torej izbrati podjetji iz skupin inovacijskih sledilcev (1a oz. 1b), da bi dosegli vodilnost (2)? Podjetje iz skupine 1a mora za povečanje RMI in s tem za prehod v skupino 2 povečati vlaganja v inoviranje; v povprečju za faktor 1,4 (ob nespremenjeni učinkovitosti izrabe teh sredstev). Podjetje iz skupine 1b pa mora za povečanje RII in s tem prehod v skupino 2 zagotoviti sočasno povečanje vlaganj in povišanje učinkovitosti njihove izrabe. Zato je v tem primeru lahko smiseln prehod preko vmesne stopnje (1a). Prehod iz skupine 1b v 1a ne bo terjal povišanja vloženih denarnih sredstev, pač pa bistveno povečanje učinkovitosti izrabe obstoječih sredstev (v povprečju za faktor 3,5). Naslednji korak, prehod iz skupine 1a v skupino 2, pa bo terjal, da podjetje bistveno intenzivira vlaganja (ob vsaj nespremenjeni učinkovitosti njihove izrabe). 2.2.5 Vplivi organizacijskih dejavnikov na prihodke od inoviranja V poglavju 2.2.4 smo pokazali, da lahko na izboljšanje inovacijskih sposobnosti vplivamo s povečanjem vlaganj v inoviranje in/ali s povečanjem učinkovitosti pretvorbe teh vlaganj v inovacijske t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. streznost organizacije inovacijskih procesov. Kako torej na inovacijskega sistema v podjetju? Kot smo pokazali v predhodnih poglavjih, so si skupine inovacijskih sledilcev in vodij med seboj značilno različne glede poslovne uspešnosti, višine inovacijskih vlaganj in produktivnosti le-teh. Poleg tega pa se razlikujejo tudi glede vrednosti spremenljivk RII in RMI, kar sta bila osnovna kriterija za delitev v skupine. V odsotnosti drugih statistično značilnih razlik je očitno, da sta prav RII in RMI ena bistvenih ločnic med skupinama 1b in 1a. Torej lahko na osnovi primerjave RII oz. RMI z ostalimi obravnavanimi organizacijskimi spremenljivkami sklepamo na značilnosti inovacijskih sistemov posameznih skupin podjetij 1b in 1a. Zato si oglejmo, za katere organizacijske spremenljivke obstaja statistično značilna povezanost s spremenljivkama RII in za katere z RMI. V ta namen smo izvedli Spearmanovo korelacijsko analizo med spremenljivkama RII in RMI ter ostalimi organizacijskimi spremenljivkami (Priloga 2: Povezava med spremenljivkama RII oz. RMI in organizacijskimi spremenljivkami (celoten vzorec, vse panoge)). Pozitivna povezava s spremenljivko RII je bila ugotovljena za naslednje organizacijske spremenljivke (navajamo le tiste spremenljivke, kjer povezanost logično ne izhaja že iz same narave spremenljivke (RII npr. močno korelira s spremenljivko A_e1_1 Podjetje je izvajalo notranje RR, a je povezava med spremenljivkama logično pričakovana)): 1. Visoka korelacija s spremenljivko Nivo tehnološke inovativnosti (tj. uvedbo novih proizvodov ali procesov) (A_x0_d; SCC=0.87; sig=0). Zmerna korelacija s spremenljivko Nivo organizacijske inovativnosti (tj. uvedbo organizacijskih inovacij) (A_x0_e; SCC=0.48; sig=0). 2. Zmerna korelacija z intenzivnostjo inovacijskega sodelovanja z drugimi organizacijami. Podjetja z visokim RII sodelujejo zlasti s kupci (A_f3_c; SCC=0.27; sig=0), manj z drugimi partnerji (podjetji, univerzami, raziskovalnimi instituti ali svetovalci). Partnerje za sodelovanje podjetja nekoliko pogosteje najdejo v tujini (A_f3_i; SCC=0.31; sig=0) kot v Sloveniji (A_f3_h; SCC=0.21; sig=0). 3. Visoka korelacija s skupnimi inovacijskimi stroški kot deležem prihodkov od prodaje (A_e2_i; SCC=0.75; sig=0) in stroški notranjih RR kot deležem prihodkov od prodaje (A_e2_a; SCC=0.69; sig=0). Nižja korelacija s stroški pridobivanja zunanjih znanj (stroški zunanjih RR kot deležem prihodkov od prodaje) (A_e2_b; SCC=0.41; sig=0). Za pokritje inovacijskih stroškov so podjetja z visokim RII v večji meri prejemala nacionalna (A_e3_2; SCC=0.37; sig=0) in evropska sredstva (A_e3_3; SCC=0.26; sig=0) kot sredstva iz lokalnih skupnosti (A_e3_1; SCC=0.15; sig=0). 4. Zmerna korelacija z inovacijsko učinkovitostjo (produktivnostjo inovacijskih stroškov pri ustvarjanju inovacijskih prihodkov) (A_x1b; SCC=0.32; sig=0). 5. Zmerna korelacija z deležem najvišje izobraženih zaposlenih (zaposlenih z magisterijem ali doktoratom) (D_05_m; SCC=0.25; sig=0). RII izkazuje le nizko korelacijo s številom zaposlenih (D_00_2; SCC=0.21; sig=0); očitno ima velikost podjetja (merjena s številom zaposlenih) le malo vpliva na inovacijsko sposobnost. RII ni povezan s spremenljivkami poslovnih rezultatov podjetja. V nadaljevanju smo želeli preveriti še povezavo med spremenljivko RMI in opazovanimi organizacijskimi spremenljivkami. Presenetljivo se je izkazalo, da takih korelacij ni zaznati. Podrobna analiza te ugotovitve na nivoju posameznih panog je pokazala, da so te korelacije po panogah zelo t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. nljivkama RII oz. RMI in organizacijskimi spremenljivkami r Priloga 4: Povezava med spremenljivkama RII oz. RMI in organizacijskimi spremenljivkami (celoten vzorec, storitvena podjetja) prikazujeta korelacije za predelovalna oz. storitvena podjetja, medtem ko, zaradi prostorskih omejitev, korelacij na nivoju posameznih panog ne prikazujemo). To je vzrok, da na nivoju celotnega vzorca korelacij ni zaznati. Očitno so za dvig RMI v različnih okoliščinah potrebni različni vzvodi. To je tudi eden od povodov za delitev vzorca na panožne skupine, ki jo bomo pokazali v 2. fazi raziskave. 2.3 Podvzorec velikih in srednjih podjetij 2.3.1 Opis vzorca Vzorec za potrebe te raziskave obsega 862 velikih in srednjih podjetij. V primeru velikih in srednjih podjetij gre za popis in ne za vzorčenje; v raziskavo zajete (vse predelovalne in izbrane storitvene) panoge štejejo 1004 velika in srednja podjetja, stopnja odgovora za velika in srednja podjetja je torej znašala 86 %. Zato je tu možna neposredna primerjava povprečij oz. so vse ugotovljene razlike med skupinami "signifikantne". Vzorec smo razdelili v podvzorca predelovalnih in storitvenih podjetij, v nadaljnjih analizah pa še na po 2 podvzorca glede na tehnološki nivo panoge (Priloga 5: Kategorizacija panog). Poimenovanja panožnih skupin in velikosti posameznih podvzorcev so podane spodaj (Tabela 8). Tabela 8 Velikosti vzorcev Velikosti vzorcev Skupaj 0 1 2 Celotni vzorec 862 486 324 52 Predelovalna podjetja 624 304 273 47 Nizko in srednje-nizko tehnološki predelovalci (NTP) 442 235 178 29 Visoko in srednje-visoko tehnološki predelovalci (VTP) 182 69 95 18 Storitvena podjetja 238 182 51 5 Storitve z nižjo vsebnostjo znanja (SNVZ) 178 148 26 4 Storitve z visoko vsebnostjo znanja (SVVZ) 60 34 25 1 V vsakem od podvzorcev smo podjetja glede na lego v matriki spremenljivk RII in RMI (Slika 1) uvrstili v kategorije 0 - neinovativna (RII=0), 2 - inovacijsko vodilna (RII>40, RMI>20) in 1 - inovacijski sledilci. Glede velikosti podvzorcev izrazito odstopa skupina inovacijsko vodilnih storitev, ki zajema le 5 enot in je zato v večini analiz ne bomo mogli upoštevati. Neinovativnih (brez prihodkov od inovacij, uvedenih v obdobju 2004-2006) je kar 56 % podjetij, od tega med predelovalnimi slaba polovica, med storitvenimi pa več kot tri četrtine (Tabela 9). Le 6 % vseh podjetij se uvršča v kategorijo inovacijsko vodilnih, od tega med predelovalnimi 7,5 %, med storitvenimi pa le 2,1 %. V kategoriji SNVZ je delež inovativnih podjetij trikrat nižji kot v kategoriji SVVZ. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 0 1 2 Celotni vzorec Predelovalna podjetja Nizko in srednje-nizko tehnološki predelovalci (NTP) Visoko in srednje-visoko tehnološki predelovalci (VTP) Storitvena podjetja Storitve z nižjo vsebnostjo znanja (SNVZ) Storitve z visoko vsebnostjo znanja (SVVZ) 56,4% 48,7% 53,2% 37,9% 76,5% 83,1% 56,7% 37,6% 43,8% 40,3% 52,2% 21,4% 14,6% 41,7% 6,0% 7,5% 6,6% 9,9% 2,1% 2,2% 1,7% 2.3.2 Heterogenost populacije in upravičenost delitve podjetij v panožne skupine Da bi ugotovili, ali je mogoče vzorec obravnavanih podjetij obravnavati kot celoto oz. potrdili, da so strukturne razlike med skupinami podjetij tako velike, da narekujejo ločeno obravnavo, smo izvedli analizo variance. Primerjali smo obe skupini panog, ločeno za predelovalna in storitvena podjetja, in sicer za 80 spremenljivk inovacijskih dejavnikov, inovacijskih in poslovnih rezultatov, ki so bile smiselno izbrane iz nabora vseh razpoložljivih spremenljivk (Priloga 1: Seznam vključenih spremenljivk z viri). Od 80 spremenljivk se skupini NTP in VTP značilno razlikujeta pri 39: • Od 42 spremenljivk inovacijskih dejavnikov se značilno razlikujeta pri 22. • Od 13 spremenljivk inovacijskih rezultatov se značilno razlikujeta pri 10. • Od 25 spremenljivk poslovnih rezultatov se značilno razlikujeta pri 7. Od 80 spremenljivk se skupini SNVZ in SVVZ značilno razlikujeta pri 34: • Od 42 spremenljivk inovacijskih dejavnikov se značilno razlikujeta pri 21. • Od 13 spremenljivk inovacijskih rezultatov se značilno razlikujeta pri 10. • Od 25 spremenljivk poslovnih rezultatov se značilno razlikujeta pri 3. Rezultati analize variance torej narekujejo ločeno obravnavo panožnih skupin. 2.4 Stroški za inovacijsko dejavnost - obseg in struktura Inovacijski stroški kot delež prihodkov od prodaje so kategorija, ki je (na nivoju podjetja) analogna kategoriji Vlaganja v RR kot delež BDP9 (na nivoju nacionalnih gospodarstev), kar je eden od temeljnih kazalnikov Lizbonske strategije in tudi strategije Evropa 2020. Zato jim bomo posvetili posebno pozornost. 9 Bruto domači proizvod (BDP) je eno od meril velikosti gospodarstva. Nacionalni BDP je definiran kot tržna vrednost vseh končnih izdelkov in storitev, proizvedenih v državi v nekem časovnem obdobju. V tem smislu je analogen celotnim prihodkom od prodaje podjetja v nekem časovnem obdobju. >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. i prikazane spodaj (Tabela 10), podrobnejši opis vsebine pa /acijsko dejavnost). Tabela 10 Obravnavane kategorije stroškov Oznaka Spremenljivka Pomožna oznaka A_e2_a Stroški notranjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 NotRR A_e2_b Stroški zunanjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 ZunRR Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme / Čisti prihodki od A_e2_c prodaje 2006 Stroj A_e2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja / Čisti prihodki od prodaje 2006 ZunZn A_e2_e Delna vsota stroškov (a+b+c+d) / Čisti prihodki od prodaje 2006 - A_e2_f Stroški usposabljanja / Čisti prihodki od prodaje 2006 Uspos A_e2_g Stroški uvajanja inovacij na trg / Čisti prihodki od prodaje 2006 Trg A_e2_h Stroški drugih priprav/ Čisti prihodki od prodaje 2006 Drugo A_e2_i Stroški skupaj / Čisti prihodki od prodaje 2006 - A_e2_j Stroški notranjih + zunanjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 Zajeta podjetja v inoviranje vlagajo v povprečju 1,98 % svojih prihodkov od prodaje10. Če si ogledamo stroške po panožnih skupinah (Slika 3), vidimo, da podjetja iz skupine VTP v inoviranje vlagajo največ, 3,48 % prihodkov od prodaje, sledijo jim, s podobnima deležema, NTP (1,94 %) in SVVZ (1,88 %), medtem ko najnižji delež vlaganj beležijo SNVZ (0,57 %). 4,00% 3,48% 3,50% 3,00% 2,50% 1,94% 188% 1,98% 2,00% 1,88/0 1,50% 1,00% 0,50% 0,00% NTP VTP SNVZ SVVZ Celoten vzorec Slika 3 Celotni inovacijski stroški po panožnih skupinah Kar zadeva strukturo vlaganj v inoviranje, pri NTP prevladujejo vlaganja v stroje in opremo, medtem ko so pri VTP vlaganja v stroje in opremo po obsegu uravnotežena z vlaganji v RR (notranji in zunanji). Precej višji delež kot NTP vlagajo VTP tudi v trg (Slika 4). 10 Vsi podatki se nanašajo na leto 2006. >PDF t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. so vlaganja v stroje in opremo nižja kot pri predelovalcih, idstev vložijo v RR. V SNVZ zneski za RR dosegajo komaj desetino vseh sredstev, pomembnejši od teh so vložki v trg in zlasti v stroje in opremo. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and NTP VTP SNVZ SVVZ NotRR ZunRR Stroj ZunZn Uspos Trg Drugo Slika 4 Struktura vlaganj po panožnih skupinah Če posamezne kategorije stroškov vsebinsko smiselno združimo11, se jasneje razkrije struktura vlaganj v inoviranje (Tabela 11, Slika 5). Z napredovanjem po »inovacijski lestvici« narašča delež vlaganj v ustvarjanje intelektualne lastnine (IL) in v trženje inovacij, upada pa delež tehnoloških vlaganj. Pri vodilnih je v primerjavi s sledilci vlaganje v ustvarjanje intelektualne lastnine višje za polovico (indeks 1,48), v trženje inovacij za dvakrat (indeks 2,27), nižji pa je delež tehnoloških vlaganj (indeks 0,84). Tabela 11 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah 0 1 2 Celoten vzorec Vlaganja v intelektualno lastnino 0,13% 1,26% 1,87% 0,66% Vlaganja v tehnologijo 0,58% 2,03% 1,72% 1,19% Vlaganja v trg 0,00% 0,24% 0,54% 0,12% Skupaj 0,71% 3,53% 4,13% 1,98% 11 Vlaganja v IL = NotRR + ZunRR + ZunZn + Uspos Vlaganja v tehnologijo = Stroj + Drugo Vlaganja v trg = Trg t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. laganja v tehnologijo I Vlaganja v trg 0,24% 0,58% 2,03% 1,26% 0,13% 0,54% 1,72% 1,87% 0,12% 1,19% 0,66% 2 Celoten vzorec 0 1 Slika 5 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah V nadaljevanju si bomo ogledali podrobnejšo delitev inovacijskih stroškov po panožnih skupinah. Primerjali bomo povprečja (aritmetične sredine) posameznih stroškovnih kategorij, najprej za celotne sektorje (predelovalna, storitvena podjetja), potem pa še za panožne skupine, in sicer za vse tri kategorije inovativnosti (neinovativna podjetja (0), sledilci (1) in vodilni (2)). Ker je v raziskavo zajeta celotna populacija velikih in srednjih podjetij, bodo povprečja vzorca identična povprečjem populacije. 2.4.1 Predelovalni sektor V povprečju predelovalna podjetja v inoviranje vlagajo 2,30 % svojih prihodkov od prodaje. Podjetja iz skupine 0 v inoviranje vlagajo manj kot 1 % prihodkov od prodaje, preostali skupini pa 3,7 oz. 4,5 %. Višja inovacijska vlaganja torej sovpadajo z višjimi inovacijskimi rezultati (višjima vrednostma RII in RMI). Po obsegu prevladujejo vlaganja v nakup strojev in opreme, potrebne za ustvarjanje inovacij, ki presegajo polovico vseh v inoviranje vloženih sredstev. Slabo tretjino sredstev podjetja vložijo v RR, preostanek pa pretežno v usposabljanje in trženje inovacij. Struktura vlaganj se med skupinami različno inovativnih podjetij razlikuje; več o tem v nadaljevanju. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Drugo Trg Uspos ZunZn Stroj ZunRR NotRR Celoten vzorec 0 1 2 Slika 6 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, predelovalni sektor 2.4.1.1 Nizko in srednje-nizko tehnološka predelovalna podjetja Podjetja iz te panožne skupine v inoviranje vlagajo v povprečju 1,94 % svojih prihodkov od prodaje. Skupini inovativnih podjetij vlagata primerljive zneske, nekoliko nad 3 %, neinovativna podjetja pa pod 1 %. Drugo Trg Uspos ZunZn Stroj ZunRR NotRR Celoten vzorec 0 1 2 Slika 7 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, NTP Zanimiva je struktura teh stroškov. Neinovativna podjetja svoja skromna inovacijska vlaganja skoraj v celoti usmerjajo v nakup strojev in opreme, potrebne za ustvarjanje inovacij. Tudi pri srednje inovativnih podjetjih so vlaganja v tehnološko opremo višja kot pri inovacijsko vodilnih. Pač pa % Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, agajo v RR (notranji in zunanji), v usposabljanje in v trženje Če primerjamo relativno strukturo stroškov (vsi stroški tvorijo 100 %), je slika še jasnejša. Z rastjo inovativnosti upada relativni delež (glede na celotne inovacijske stroške) vlaganj v stroje in opremo, narašča pa delež vlaganj v RR (notranji in zunanji), v usposabljanje in v trženje inovacij. Slika 8 Relativna struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, NTP 2.4.1.2 Visoko in srednje-visoko tehnološka predelovalna podjetja Podjetja iz te panožne skupine v inoviranje vlagajo v povprečju 3,48 % svojih prihodkov od prodaje. Skupina inovacijsko vodilnih podjetij vlaga skoraj 7 % prihodkov, skupina srednje inovativnih ca. 4,5 %, skupina neinovativnih podjetij pa nekoliko več kot odstotek. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 7,00% 6,00% 5,00% 4,00% 3,00% 2,00% 1,00% 0,00% Drugo Trg Uspos ZunZn Stroj ZunRR NotRR Celoten vzorec Slika 9 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, VTP Primerjava relativne strukture stroškov tudi v tej panožni skupini kaže, da z rastjo inovativnosti upada relativni delež (glede na celotne inovacijske stroške) vlaganj v stroje in opremo, narašča pa delež vlaganj v usposabljanje in v trženje inovacij. Delež vlaganj v RR (notranji in zunanji) je v obeh inovativnih skupinah podoben, a precej višji kot pri neinovativnih. Najinovativnejši v primerjavi z inovacijskimi sledilci več vlagajo v usposabljanje in v trženje inovacij, a manj v stroje in opremo. Slika 10 Relativna struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, VTP 0 1 2 >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and SlUI Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. v |juv|jici_ju sLUMLvcud |juujCLjd v 11 iu vi i d iije vlagajo 0,9 % svojih prihodkov od prodaje. Podjetja iz skupine 0 v inoviranje vlagajo 0,4 % prihodkov od prodaje, iz skupine inovacijskih sledilcev pa 2,6 %. Višja inovacijska vlaganja torej sovpadajo z višjimi inovacijskimi rezultati (višjima vrednostma RII in RMI). Inovacijsko vodilnih podjetij zaradi prenizkega vzorca ne moremo obravnavati. Po obsegu, podobno kot v primeru predelovalcev, prevladujejo vlaganja v nakup strojev in opreme, potrebne za ustvarjanje inovacij, ki znašajo polovico vseh v inoviranje vloženih sredstev. Tretjino sredstev podjetja vložijo v RR, preostanek pa sorazmerno v ostale z inoviranjem povezane aktivnosti. Struktura vlaganj se med skupinami različno inovativnih podjetij razlikuje; več o tem v nadaljevanju. Slika 11 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, storitveni sektor 2.4.2.1 Storitvena podjetja z nižjo vsebnostjo znanja Podjetja iz te panožne skupine v inoviranje vlagajo v povprečju 0,6 % svojih prihodkov od prodaje. Skupina inovativnih podjetij vlaga 1,5 %, neinovativna podjetja pa 0,4 %. >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 1,20% 1,00% 0,80% 0,60% 0,40% 0,20% 0,00% Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Drugo Trg Uspos ZunZn Stroj ZunRR NotRR Celoten vzorec Slika 12 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, SNVZ Neinovativna podjetja svoja skromna inovacijska vlaganja skoraj v celoti usmerjajo v nakup strojev in opreme, potrebne za ustvarjanje inovacij. Pri inovacijskih sledilcih vlaganja v tehnološko opremo še vedno obsegajo več kot polovico vseh vlaganj, vlaganja v RR (le!) desetino, preostanek pa je razporejen med vlaganja v trženje inovacij, pridobitev zunanjih znanj in kategorijo »Drugo«. 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Drugo Trg Uspos ZunZn Stroj ZunRR NotRR Celoten vzorec Slika 13 Relativna struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, SNVZ 0 1 2 0 1 2 2.4.2.2 Storitvena podjetja z visoko vsebnostjo znanja Podjetja iz te panožne skupine v inoviranje vlagajo v povprečju 1,9 % svojih prihodkov od prodaje. Skupina inovacijskih sledilcev vlaga 3,8 % prihodkov, skupina neinovativnih podjetij pa 0,5 %. >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 3,00% 2,50% 2,00% 1,50% 1,00% 0,50% 0,00% Drugo Trg Uspos ZunZn Stroj ZunRR NotRR Celoten vzorec Slika 14 Struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, SVVZ Primerjava relativne strukture stroškov kaže bistveno drugačna razmerja kot pri SNVZ. Podjetja več kot polovico sredstev vložijo v RR in manj kot tretjino v stroje in opremo. Preostale 4 kategorije stroškov obsegajo 15 % vseh vlaganj. Visoka relativna vlaganja v RR (notranji in zunanji) kažejo zlasti podjetja iz neinovativne skupine (preko 80 %). V absolutnem znesku so seveda vlaganja neinovativne skupine vendarle zelo nizka. 0 1 2 Slika 15 Relativna struktura vlaganj po inovacijskih skupinah, SVVZ t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ;ov v prihodkih od inovacij Dvacijskih stroškov v prihodkih od inovacij (CRIT) meri učinkovitost pretvorbe inovacijskih stroškov v inovacijske prihodke. Nižja vrednost CRIT pomeni večjo učinkovitost. Tabela 12 prikazuje osnovne statistike spremenljivke CRIT ter razmerje med ustvarjenimi evri prihodkov na vsak vloženi evro (stolpec €/€), po skupinah. V skupini inovacijskih sledilcev (1) znašajo inovacijski stroški (tj. CRIT) dobro polovico (58 %) prihodkov od inovacij. Podjetje torej z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 1,7 evra prihodkov. V skupini inovacijsko vodilnih (2) pa znašajo inovacijski stroški približno desetino (9 %) prihodkov od inovacij. Podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 11 evrov prihodkov. Inovacijsko vodilna podjetja torej v inoviranje vlagajo večje relativne deleže (kot smo pokazali v poglavju 2.4), hkrati pa ta vlaganja tudi učinkoviteje pretvarjajo v prihodke (nizek CRIT). Oboje pa soustvarja visok delež inovacijskih prihodkov (RII) pri vodilnih. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Tabela 12 Delež inovacijskih stroškov v prihodkih od inovacij (CRIT) ter razmerje med ustvarjenimi evri prihodkov na vsak vloženi evro (1/CRIT (povprečje)) po skupinah Sledilci (1) Vodilni (2) Obe skupini Povprečje Mediana N St. Dev. 1/CRIT Povprečje Mediana N St. Dev. 1/CRIT Povprečje Mediana N St. Dev. 1/CRIT Celoten vzorec 58% 13% 321 175% 1,7 9% 4% 52 10% 11,1 51% 12% 373 163% 2,0 NTP 62% 12% 175 216% 1,6 7% 4% 29 9% 14,3 54% 9% 204 201% 1,9 VTP 53% 14% 95 111% 1,9 13% 11% 18 11% 7,7 47% 13% 113 103% 2,1 SNVZ 46% 9% 26 87% 2,2 2% 2% 4 2% 50,0 40% 3% 30 82% 2,5 SVVZ 59% 17% 25 109% 1,7 57% 16% 26 107% 1,8 't Complete Thank you for using PDF Complete. _____j____—........... __ _______i med povprečjem in mediano ter standardni odkloni spremenljivke CRIT precej nižji kot pri inovacijskih sledilcih, skupina 2 je torej glede učinkovitosti vlaganj homogenejša od skupine 1 (Tabela 12). (Skupine 0 ne obravnavamo, saj v opazovanem obdobju ne beleži uvedbe novih izdelkov ali storitev in s tem tudi ne prihodkov od le-teh.) Predpostaviti je mogoče, da v skupini sledilcev obstaja precej podjetij, ki zelo malo (ali nič) vlagajo v inoviranje, pa vendarle ustvarjajo (sicer skromne) prihodke od inovacij. V takih primerih dosega spremenljivka CRIT zelo nizke vrednosti, ki znižujejo vrednost mediane. Povprečje odslikava realnejše stanje v inovacijski skupini, saj primerja celotna vlaganja skupine s celotnimi prihodki skupine. Seveda pa s tem ne moremo ovrednotiti raznolikosti znotraj skupine. Razlike med povprečjem in mediano ter standardni odkloni spremenljivke CRIT v skupini vodilnih so precej nižje kot pri sledilcih. Gre za skupino, kjer prihodki od inovacij presegajo 20 % vseh prihodkov podjetja. Tolikšne rezultate je mogoče doseči le z znatnimi vlaganji, zato v tej skupini ni pričakovati znatnega deleža podjetij z ekstremno nizkimi vrednostmi CRIT, s tem pa tudi ne medianske vrednosti skupine, ki bi se izrazito razlikovala od povprečja. Slika 16 kaže primerjavo povprečij spremenljivke 1/CRIT med inovacijskimi sledilci in vodji po panožnih skupinah, torej znesek (€) prihodkov, ki jih podjetje ustvari z enim evrom inovacijskih stroškov. Kar primerjava za SNVZ in SVVZ ni smiselna zaradi premajhnega vzorca inovacijsko vodilnih podjetij, si bomo ogledali le obe skupini predelovalcev. V obeh skupinah je 1/CRIT pri vodilnih precej višji (ugodnejši) kot pri sledilcih. Opazimo pa lahko, da je za NTP 1/CRIT pri vodilnih 8x višji kot pri sledilcih, za VTP pa le 4x. V visoko tehnološkem sektorju prehod iz skupine sledilcev med vodilne torej zahteva višja vlaganja in prinaša skromnejše rezultate kot v nizko tehnološkem sektorju. Napredovanje med vodilne je torej za NTP »lažje« kot za VTP. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, imajo v primeru NTP vodilna podjetja ugodnejše poslovne rezultate od sledilcev. To pomeni, da lahko prizadevanja za prehod med inovacijsko vodilne v primeru NTP razmeroma hitreje obrodijo rezultat, tudi finančni. Slika 16 Povprečja inovacijskih prihodkov na vložena sredstva (1/CRIT) t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. wiranja t rezultate, ki jih dosegajo podjetja po panožnih skupinah. Za vsako panožno skupino primerjamo osnovne kazalnike uspešnosti poslovanja (Tabela 13) inovacijsko vodilnih, inovacijskih sledilcev in neinovativnih podjetij. Da bi se izognili vplivom ekstremov (ki pri finančnih kazalnikih lahko zelo popačijo povprečje posamezne spremenljivke), bomo tu obravnavali medianske vrednosti. Rezultati opisnih statistik so podani v tabeli (Tabela 14). Tabela 13 Obravnavani kazalniki uspešnosti poslovanja Osnovne spremenljivke Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 07 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) Čisti prihodki na zaposlenega 08 Indeksi rasti Indeks rasti čistih prihodkov 07/06 (%) Indeks rasti čistih prihodkov 08/07 (%) Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) Povprečna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 08/06 (%) Indeks rasti sredstev 07/06 (%) Indeks rasti sredstev 08/07 (%) Povprečna rast sredstev 08/06 (%) Indeks rasti kapitala 07/06 (%) Indeks rasti kapitala 08/07 (%) Povprečna rast kapitala 08/06 (%) Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) Indeks rasti ROE 07/06 (%) Indeks rasti ROE 08/07 (%) Povprečna rast ROE 08/06 (%) Indeks rasti plač 07/06 (%) Povprečna rast plač 08/06 (%) 2.6.1 Predelovalni sektor 2.6.1.1 Nizko in srednje-nizko tehnološka predelovalna podjetja Podjetja, ki se uvrščajo v skupino inovacijsko vodilnih, so (po čistih prihodkih od prodaje) v povprečju največja med tremi skupinami. Kljub temu beležijo najhitrejšo rast. Čisti prihodki te skupine med vsemi skupinami rastejo najhitreje, v vseh opazovanih obdobjih (07/06, 08/07, povprečna rast 08/06). t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. i inovacijsko vodilnih podjetjih raste, medtem ko pri obeh Po prihodkih na zaposlenega se inovacijsko vodilna podjetja uvrščajo pred neinovativna in za inovacijske sledilce, pri čemer je povprečna rast le-teh v obdobju 08/06 med tremi skupinami najnižja. Glede na to, da absolutni znesek prihodkov skupine inovacijsko vodilnih raste, je očitno nižja rast relativnih prihodkov na zaposlenega posledica naraščanja števila zaposlenih. Inovacijsko vodilna podjetja so najdonosnejša (najvišji ROE, ROA), pri čemer ROE v obdobju 06/08 tudi najhitreje rase (s podatki o rasteh ROA ne razpolagamo). Ne nazadnje, inovacijsko vodilna podjetja dosegajo najvišjo rast plač, skupaj s sledilci pa tudi pa tudi za tretjino višjo bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) od inovacijsko neaktivnih. 2.6.1.2 Visoko in srednje-visoko tehnološka predelovalna podjetja Podjetja iz skupine VTP so glede povezave med inovativnostjo in poslovnimi rezultati bistveno drugačna od NTP. Tudi v tej panožni skupini so sicer inovacijsko vodilna podjetja po čistih prihodkih od prodaje v povprečju največja med tremi skupinami. Vendar pa je indeks rasti prihodkov in kapitala v tej skupini najnižji. Po prihodkih na zaposlenega se inovacijsko vodilna podjetja uvrščajo nekoliko nad neinovativna in na približno enak nivo kot inovacijski sledilci, pri čemer kot edina med tremi skupinami beležijo negativno povprečno rast prihodkov na zaposlenega v obdobju 08/06 (tudi zaradi tega, ker jim najhitreje narašča število zaposlenih). Vsi VTP beležijo upad ROE v obdobju 06/08, pri čemer je pri inovacijsko vodilnih ta upad največji (ob tem, da je že sam ROE (in tudi ROA) pri inovacijsko vodilnih najnižji). Inovacijsko vodilna podjetja dosegajo podobno bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) kot ostali dve skupini, a najnižjo rast plač. Več kazalnikov (kapital, sredstva, plače) je pri inovacijsko vodilnih v obdobju 06/07 sicer raslo nadpovprečno ali vsaj povprečno, vendar je v celotnem opazovanem obdobju (06/08) ta rast podpovprečna. 2.6.2 Storitveni sektor V storitvenem sektorju se je v skupino inovacijsko vodilnih uvrstilo le 5 podjetij. Tako nizko število ne omogoča smiselnih statističnih primerjav, prav tako pa ne ustreza niti merilom statistične zaupnosti. Zato bomo tu lahko primerjali le skupini inovacijskih sledilcev (torej »inovativnih«) in neinovativnih podjetij. 2.6.2.1 Storitvena podjetja z nižjo vsebnostjo znanja Podjetja iz skupine inovativnih so po čistih prihodkih od prodaje v povprečju večja od podjetij iz skupine neinovativnih. Prav tako so večja tudi po prihodkih na zaposlenega in tudi po rasti le-teh. Ob tem jim intenzivneje raste tudi število zaposlenih, kapital in sredstva. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ativnih uspešnejša, hkrati pa dosega nižji povprečni upad em obdobju v celotni panožni skupini upada. Ne nazadnje, inovativna podjetja v tej panožni skupini dosegajo višjo bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) in višjo rast plač. 2.6.2.2 Storitvena podjetja z visoko vsebnostjo znanja Skupini inovativnih in neinovativnih sta po dodani vrednosti na zaposlenega, po čistih prihodkih od prodaje in njihovi rasti ter po prihodkih na zaposlenega primerljivo veliki. Pač pa prihodki na zaposlenega v skupini inovativnih rastejo precej hitreje. V skupini inovativnih hitreje raste tudi število zaposlenih, sredstva in kapital. Po donosnosti (ROA, ROE) je skupina inovativnih nekoliko uspešnejša, pač pa dosega nižjo povprečno rast donosnosti (ROE). Vsekakor razlike med skupinama niso tako izrazite kot v predelovalnem sektorju, vsaj deloma verjetno zato, ker zaradi prenizkega vzorca v primerjavo nismo mogli vključiti najinovativnejših podjetij. Višji nivo inovativnosti je torej v panožni skupini SVVZ povezan s hitrejšo rastjo podjetij, ne pa tudi s hitrejšo rastjo donosnosti. Kot smo pokazali, se v panožni skupini NTP inovativnost izplača. Najinovativnejša podjetja so uspešnejša po večini kazalnikov. Ravno nasprotno se kaže pri VTP; najinovativnejša podjetja so poslovno manj uspešna. Več o možnih vzrokih za to prikazujemo v diskusiji. Obe storitveni panožni skupini se glede povezanosti med inovacijskimi in poslovnimi rezultati zdita med seboj bolj podobni kot v primeru predelovalnega sektorja. V obeh skupinah pa se kaže, da inovativni dosegajo tudi boljše gospodarske rezultate. panožnih skupinah (mediane) VTP SNVZ SVVZ 0 1 2 0 1 2 0 1 2 0 1 2 Indeks rasti kapitala 07/06 (%) 4,44 5,66 2,4 7,38 6,06 6,03 5,02 9,45 17,34 14,68 Indeks rasti kapitala 08/07 (%) 1,04 0,93 3,54 1,12 4,29 -1,24 2,07 3,31 1,52 3,49 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) 1,73 2,39 4 3,94 4,42 2 3,61 7,63 4,51 7,08 Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) -4,35 -3,6 3,08 3,69 1,17 7,46 1,47 1,86 3,49 8,05 Indeks rasti čistih prihodkov 07/06 (%) 8,54 6,98 10,12 12,77 14,39 8,37 8,76 7,97 14,03 10,78 Indeks rasti čistih prihodkov 08/07 (%) 0,26 -0,51 6,02 6,22 7,16 -6,75 7,92 10,24 3,75 4,69 Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 1,78 1,75 1,82 1,86 1,89 1,76 1,78 1,75 1,88 1,81 Povprečna letna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 08/06 (%) 6,86 6,82 5,81 8,96 7,21 -2,54 6,53 7,01 3,68 6,59 Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 5.948.850 12.396.325 13.535.754 10.772.921 13.966.046 18.882.458 10.824.413 23.679.598 10.598.100 9.219.267 Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 64.774 90.350 80.156 83.917 93.673 92.283 122.222 161.585 100.606 105.929 Indeks rasti sredstev 07/06 (%) 6,18 6,03 8,15 9,7 9,69 11,47 9,46 9,7 12,42 17,55 Indeks rasti sredstev 08/07 (%) 1,75 2,04 3,35 6,68 5,51 4,47 5,9 4,96 2,14 11,27 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) 4,65 4,77 3,37 9,75 7,8 9,68 7,93 10,38 4,75 15,22 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,06 0,06 0,08 0,12 0,08 0,1 0,06 0,07 0,14 0,12 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 07 0,07 0,06 0,06 0,11 0,08 0,08 0,08 0,07 0,17 0,15 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 0,04 0,03 0,05 0,1 0,06 0,03 0,06 0,06 0,12 0,14 Indeks rasti ROE 07/06 (%) -24,74 -10,29 -16,5 -2,93 -9,74 -38,41 -14,53 -19,86 -5,2 -14,3 Povprečna rast ROE 08/06 (%) -24,17 -7,45 -5,81 -7,74 -2,74 -34,81 -6,63 -4,79 4,73 2,29 Indeks rasti ROE 08/07 (%) -29,92 -48,38 -37,51 -31,39 -14,57 -67,76 -31,27 -14,81 -20,82 2,97 Indeks rasti plač 07/06 (%) 5,98 5,08 8,29 9,67 8,54 11,06 7,52 5,95 10,69 9,07 Povprečna rast plač 08/06 (%) 5,18 5,09 7,17 8,47 9,17 6,7 8,29 8,78 10,61 10,91 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 20.746 27.079 27.199 28.400 29.231 28.128 32.535 41.153 50.291 50.023 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,02 0,02 0,03 0,05 0,04 0,04 0,01 0,02 0,04 0,05 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. NTP t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. U.U1 i 1111 1 ^ #_J 111 LL11,1 ameznimi kategorijami stroškov in S "-'F S korelacijsko analizo smo podrobneje preučili medsebojna razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in poslovnimi rezultati. Pri tem smo se omejili na vzorec inovativnih podjetij, saj neinovativna podjetja povečini ne beležijo (vsaj) nekaterih kategorij inovacijskih stroškov, kar bi pri izračunu razmerij med kategorijami ustvarjalo manjkajoče vrednosti (napako deljenja z ničlo). S kazalniki poslovnih rezultatov (prednostno z ROE) smo korelirali naslednje razmernostne spremenljivke stroškov (oznake stroškov so pojasnjene v 2.4. poglavju (Tabela 10): • NotrRR / (ZunRR + ZunZn) • (NotrRR + ZunRR + ZunZn) / Stroj • Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) • Trg / Stroj • Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) V storitvenem sektorju zaznavamo nekoliko več značilnih (in močnejše) korelacije kot v predelovalnem. Za NTP podjetja se za doseganje gospodarskih rezultatov kaže pomen inovacijskega sodelovanja (to povezavo bomo v nadaljevanju (poglavje 2.8.1.1) podrobneje osvetlili tudi s pomočjo regresijske analize). Podjetja, ki imajo nižje razmerje med notranjimi in zunanjimi stroški RR (ki torej sorazmerno več vlagajo v zunanje izvajanje RR dejavnosti), dosegajo višji ROE v letu 2007 (PCC12=-0,300, sig.=0,002). Korelacija je negativna tudi v letih 2006 in 2008, a ni značilna. Pri VTP podjetjih se za doseganje gospodarskih rezultatov kaže pomen povečanja vlaganj v tehnološko opremo glede na vlaganja v tvorbo intelektualne lastnine. Na rast ROE značilno (negativno) vpliva razmerje med vlaganji v RR (notranji RR, zunanji RR in pridobitev drugega zunanjega znanja) na eni strani in vlaganji v nakup strojev, opreme in programske opreme, na drugi. Podjetja z višjim razmerjem med tema spremenljivkama (torej s sorazmerno višjim vlaganjem v RR) imajo nižjo rast ROE med letoma 2007 in 2008 (PCC=-0,235, sig.=0,015) in povprečno rast med letoma 2006 in 2008 (PCC=-0,334, sig.=0,000). V poglavju 2.4.1.2 smo sicer pokazali, da bolj inovativna VTP podjetja manj vlagajo v tehnologijo in več v intelektualno lastnino. V poglavju 2.6.1.2 pa smo ugotovili, da imajo bolj inovativna VTP podjetja slabše gospodarske rezultate. Povečanje tehnoloških vlaganj v tej panožni skupini torej sicer zmanjšuje inovativnost (prihodke od inoviranja), a izboljšuje gospodarske rezultate (ROE). Sklepali bi lahko, da VTP svoja inovacijska vlaganja v preveliki meri usmerjajo v ustvarjanje znanj in v premajhni meri v industrializacijo teh znanj. Kot smo pokazali v poglavju 2.4.1, VTP vlagajo v tehnologijo v povprečju 47 % vseh svojih inovacijskih vlaganj (Slika 10), NTP pa kar 72 % (Slika 8). Za SNVZ korelacije nakazujejo prevladujočo potrebo po vlaganjih v trženje inovacij in ne v razvoj le-teh. Razmerje med stroški za uvajanje inovacij na tržišče na eni strani in stroški za RR (notranji RR, zunanji RR in pridobitev drugega zunanjega znanja) na drugi (torej sorazmerno višja vlaganja v trg), 12 PCC, Pearsonov korelacijski koeficient t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 030) in ROE v 2007 (PCC=0,386, sig.=0,013). Sorazmerno tudi s čistimi prihodki na zaposlenega 2008 (PCC=0,679, sig.=0,000). Za SVVZ zaznavamo močno korelacijo med razmerjem stroškov za uvajanje inovacij na tržišče in stroškov za nakup strojev, opreme in programske opreme na eni strani ter ROE v 2006 na drugi (torej sorazmerno višja vlaganja v trg) (PCC=0,658, sig.=0,002). Velik sorazmerni delež vlaganj v trg je močno pozitivno povezan tudi z rastjo podjetja: • Razmerje stroškov za uvajanje inovacij na tržišče in stroškov za RR (notranji RR, zunanji RR in pridobitev drugega zunanjega znanja) korelira z rastjo prihodkov 2007/2008 (PCC=0,528, sig.=0,004), z rastjo sredstev 2006/2007 (PCC=0,452, sig.=0,016) in s povprečno rastjo sredstev 2006/2008 (PCC=0,405, sig.=0,032). • Razmerje stroškov za uvajanje inovacij na tržišče in glavnih štirih kategorij stroškov (notranji RR, zunanji RR, nakup strojev, opreme in programske opreme ter pridobitev drugega zunanjega znanja) korelira z rastjo sredstev 2006/2007 (PCC=0,789, sig.=0,000). Če povzamemo; v NTP je poslovna uspešnost povezana zlasti z zunanjim izvajanjem RR dejavnosti (v razmerju z notranjim), v VTP z vlaganji v tehnološko opremo (v razmerju v vlaganji v RR)13, v storitvenih dejavnostih pa se kaže zlasti pomen vlaganj v trženje inovacij. 2.8 Regresijski modeli: Vplivni dejavniki na inovacijske rezultate Z regresijsko analizo smo raziskali glavne dejavnike, ki vplivajo na inovativnost v posameznih panožnih skupinah. Kot merili inovativnosti (odvisni spremenljivki) smo v regresijske modele, za vsako panožno skupino) vključili spremenljivki RII in RMI, kot neodvisne spremenljivke pa smo uporabili tiste, ki so se v predhodnih analizah pokazale kot najprimernejše. Iz nabora vseh razpoložljivih spremenljivk (Priloga 1: Seznam vključenih spremenljivk z viri) smo najprej izkustveno izbrali ca. 100 najprimernejših, na katerih smo izvedli korelacijsko analizo. Prevelike medsebojne korelacije in pri posameznih spremenljivkah prenizki vzorci so nabor razpoložljivih spremenljivk skrčili na ca. 10; te spremenljivke smo vključili v regresijske modele. Izmed modelov smo nazadnje izbrali tiste, ki pojasnjujejo največji delež variance odvisnih spremenljivk. Dobljeni modeli (Priloga 12: Regresijski modeli) imajo razmeroma nizko pojasnjevalno moč, a vendarle potrjujejo nekatere dosedanje ugotovitve in odpirajo nekatere doslej še neugotovljene vidike inovativnosti v obravnavanih podjetjih. 2.8.1 Predelovalni sektor 2.8.1.1 Nizko in srednje-nizko tehnološka predelovalna podjetja Najprej si oglejmo odvisno spremenljivko RII. Izmed 4 vplivnih spremenljivk se na odvisno spremenljivko RII kaže statistično značilen vpliv spremenljivke A_f4_b Pomen partnerstva s kupci, pri čemer gre za pozitivni vpliv (standardized Beta =0,257, Sig. =0,000). Prav tako sta statistično značilna vpliva spremenljivke A_f4_d Pomen partnerstva z RR ustanovami (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,281, Sig. =0,000) in Af4_e Pomen partnerstva z dobavitelji (pozitivni vpliv; standardized Beta 13 Opozorilo: pri VTP je poslovna uspešnost obratno sorazmerna z inovacijsko uspešnostjo. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ejavniki je moč pojasniti 17,1 % variance deleža prihodkov t Square = 0,171). Izmed 3 vplivnih spremenljivk statistično značilen vpliv na spremenljivko RMI kažeta spremenljivki A_f4_e Pomen partnerstva z dobavitelji (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,299, Sig. =0,000) in A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,266, Sig. =0,000). S predpostavljenima dejavnikoma je moč pojasniti 13,2 % variance deleža prihodkov od inovacij novih za trg v celotnih prihodkih od inovacij (Adjusted R Square = 0,132). 2.8.1.2 Visoko in srednje-visoko tehnološka predelovalna podjetja Najprej si oglejmo odvisno spremenljivko RII. Statistično značilen vpliv kažejo vse tri vplivne spremenljivke. Značilen je vpliv spremenljivke A_f1_1 Pomen notranjih informacij, pri čemer gre za pozitivni vpliv (standardized Beta =0,225, Sig. =0,011). Prav tako sta statistično značilna vpliva spremenljivke A_g3_1 Učinek org. inovacij je skrajšan čas za odziv na potrebe strank ali dobaviteljev (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,241, Sig. =0,006) in D_05_m Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,282, Sig. =0,002). S predpostavljenimi dejavniki je moč pojasniti 15,5 % variance deleža prihodkov od inovacij v celotnih prihodkih (Adjusted R Square = 0,155). Kar zadeva odvisno spremenljivko RMI, značilen vpliv kaže le spremenljivka A_x2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja / Celotni inovacijski stroški (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,265, Sig. =0,008). S predpostavljenim dejavnikom je tako moč pojasniti le 6,1 % variance deleža prihodkov od inovacij novih za trg v celotnih prihodkih od inovacij (Adjusted R Square = 0,061). 2.8.2 Storitveni sektor 2.8.2.1 Storitvena podjetja z nižjo vsebnostjo znanja Najprej si oglejmo odvisno spremenljivko RII. Izmed 3 vplivnih spremenljivk se na odvisno spremenljivko RII kaže statistično značilen vpliv spremenljivke A_e2_f Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje, pri čemer gre za pozitivni vpliv (standardized Beta =0,346, Sig. =0,043). Prav tako je statistično značilen vpliv spremenljivke A_f1_2 Pomen informacij od dobaviteljev opreme, materialov ali programske opreme, ki pa je negativen (standardized Beta = -0,359, Sig. =0,036). S predpostavljenima dejavnikoma je moč pojasniti 20,7 % variance deleža prihodkov od inovacij v celotnih prihodkih (Adjusted R Square = 0,207). Kar zadeva odvisno spremenljivko RMI, se izmed 3 vplivnih spremenljivk kaže statistično značilen vpliv spremenljivke A_e2_a Stroški notranjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,271, Sig. =0,026) in A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami (pozitivni vpliv; standardized Beta =0,316, Sig. =0,010). S predpostavljenima dejavnikoma je moč pojasniti 21,1 % variance deleža prihodkov od inovacij novih za trg v celotnih prihodkih od inovacij (Adjusted R Square = 0,211). 2.8.2.2 Storitvena podjetja z visoko vsebnostjo znanja Obe vplivni spremenljivki kažeta statistično značilen vpliv na spremenljivko RII: spremenljivka A_x3_a Razmerje stroškov trženje/razvoj kaže pozitiven vpliv (standardized Beta =0,464, Sig. =0,002), tudi spremenljivka A_f3_u Raznolikost inovacijskega partnerstva kaže pozitiven vpliv (standardized Beta t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. a dejavnikoma je moč pojasniti 27,4 % variance deleža (Adjusted R Square = 0,274). Izmed 3 vplivnih spremenljivk statistično značilen vpliv na spremenljivko RMI kaže le spremenljivka A_f1_6 Pomen informacij z univerz. Ta vpliv je pozitiven; standardized Beta =0,433, Sig. =0,031. S predpostavljenim dejavnikom je moč pojasniti 15,2 % variance deleža prihodkov od inovacij novih za trg v celotnih prihodkih od inovacij (Adjusted R Square = 0,152). 2.9 Omejitve raziskave V raziskavi smo se oprli na sekundarne podatke, ki so bili sicer pridobljeni po standardizirani metodologiji Eurostata, vendar je raziskava CIS v osnovi namenjena tvorcem politik in ne managerjem v podjetjih. Zato je verjetno, da nekatera za organizacijo inoviranja v podjetjih pomembna vprašanja niso bila obravnavana. V nadaljevanju bomo zato to raziskavo dopolnili z anketnim vprašalnikom za managerje v podjetjih, ki bo osvetlila tiste vsebine, ki jih raziskava SURS ne zajame. Še ena od omejitev raziskave, ki smo je ji poskušali izogniti v 2. delu raziskave, je časovni zamik, s katerim se rezultati inovacijskih dejavnosti odražajo na trgu. Kot merilo tržne uspešnosti smo v 1. delu raziskave uporabljali indeksa RII in RMI, ki temeljita na prihodkih od inovacij. Ti pa se nanašajo na inovacije, uvedene na trg v obdobju 2004-2006, kar pomeni, da je bil v času izvedbe anketiranja (spomladi 2007) dobršen del inovacij šele uveden na trg. Ker so take inovacije pretežno še v fazi uvajanja oz. fazi rasti, še niso dosegle ciljne velikosti trga in so njihovi prihodki temu primerno nižji. Zato smo v nadaljevanju raziskave primerjali še tržne podatke za obdobje po letu 2007. Podatki se nanašajo na raziskavo SURS za obdobje 2004-2006. V letu 2010 se bili objavljeni podatki naslednje raziskave, ki je zajela obdobje 2006-2008. Stanje se po večini ključnih podatkih od obdobja 2004-2006 do obdobja 2006-2008 ni bistveno spremenilo. Glede na majhno dinamiko sprememb menimo, da raziskava dovolj realno prikazuje stanje tudi v sedanjem obdobju. Raziskava je bila izvedena na vzorcu podjetij s sedežem v R Sloveniji. Mediane spremenljivk RII in RMI - in s tem obravnavane inovacijske skupine - bi bile v drugih okoljih drugačne, kar bi lahko vplivalo tudi na nekatere ugotovitve raziskave. 2.10 Rezultati in diskusija 2.10.1 Splošne ugotovitve Namen projekta je raziskati povezave med inovacijskimi vložki (tako finančnimi kot organizacijskimi dejavniki) in uspešnostjo podjetja pri doseganju inovacijskih in poslovnih rezultatov, postaviti metodologijo za vrednotenje inovacijskih sistemov v podjetjih in definirati profile podjetij, ki so različno uspešna pri doseganju inovacijskih rezultatov. Raziskava temelji na primarnih podatkih periodičnega statističnega raziskovanja Inovacijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih, dopolnjenih s podatki iz drugih nacionalnih baz (baza poslovnih subjektov, AJPES, SRDAP). t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. o opredelili (finančno) merljive neposredne rezultate ydkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih in RMI - Delež prihodkov od inovdcij proizvodov, novih zd trg, v celotnih prihodkih od inovdcij. Podjetja, ki so imela v opazovanem obdobju prihodke od inovacij (RII>0), smo na osnovi višine kazalnikov RII in RMI umestili v 4 kvadrante inovacijske matrike (inovacijsko vodilni (sk.2), sledilci (sk.1 oz. 1a, 1b in 1c) ter neinovativni (sk.0) (Slika 1). V prvi fazi raziskave smo inovacijske skupine paroma primerjali z neparametričnimi testi, da bi ugotovili, pri katerih spremenljivkah se skupine značilno razlikujejo med seboj. Primerjali smo povezanost med njihovimi inovacijskimi in poslovnimi rezultati, obseg in produktivnost njihovih inovacijskih vlaganj ter organizacijske ureditve inoviranja. Neparametrične teste smo dopolnili s Spearmanovo korelacijsko analizo med spremenljivkama RII in RMI ter ostalimi organizacijskimi spremenljivkami, da bi pridobili jasnejšo sliko glede dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske sposobnosti. V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili na podvzorec velikih in srednjih podjetij, ki smo ga nadalje razdelili glede na tehnološke nivoje panog. Uvodoma utemeljimo potrebo po delitvi podvzorca v skupine panog. V nadaljevanju primerjamo skupine podjetij z različnimi inovacijskimi dosežki po panožnih skupinah glede na tehnološki nivo. Obravnavamo vlaganja v inovacijsko dejavnost po obsegu in strukturi. Nadaljujemo z analizo produktivnosti teh vlaganj. Sledi analiza gospodarskih rezultatov inoviranja, razmerij med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati (na osnovi korelacijske analize) ter vplivnih dejavnikov na inovacijske rezultate (z regresijsko analizo). V nadaljevanju povzemamo glavne ugotovitve, najprej za celoten vzorec podjetij, potem pa za podvzorec velikih in srednjih. Ob trditvi je navedena zaporedna številka poglavja, ki obravnava posamezno temo. 2.10.2 Celoten vzorec podjetij 1. Obstaja povezava med višino tržnih prihodkov od inoviranja in finančnimi rezultati podjetja (2.2.3) Skupina vodilnih (2) se značilno razlikuje od skupine sledilcev (1) glede donosnosti lastniškega kapitala (ROE), torej po čistem dobičku, če ga delimo z lastniškim kapitalom. ROE pove, koliko dobička podjetje lahko ustvari glede na vire, ki mu jih zagotavljajo njegovi lastniki/delničarji oz. koliko enot dobička lahko delničarji pričakujejo za enoto vloženega kapitala. Očitno je, da gre za kazalnik, ki je z vidika investitorja eden bistvenih (tudi/zlasti za investitorja, ki se odloča, ali je smiselno investirati v RR in inoviranje ali je bolje vlagati v bolj tradicionalne proizvodne dejavnike, ki bodo zagotovili fizično rast obsega poslovanja (npr. prek združitev ali prevzemov)). Poleg ROE so med skupinama 1 in 2 značilne razlike tudi glede rasti prihodkov od prodaje v opazovanem obdobju. Če je dobiček ekonomska kategorija, na katero je moč računovodsko vplivati npr. s ciljem zniževanja obdavčitve, pa je rast prihodkov od prodaje bolj »stvarna« kategorija. Rast prihodkov od prodaje pomeni osvajanje novih trgov, povečevanje tržnih deležev na obstoječih trgih ali, ne nazadnje, doseganje višjih prodajnih cen. Podjetje, ki mu raste prodaja, je mogoče označiti za uspešno. Podobna kot v primeru skupin 1 in 2 so tudi razmerja med skupinama 0 in 2; tu prihaja do statistično značilnih razlik tudi pri dobičkovnosti prihodkov (ROS) in sredstev (ROA). >PDF t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and prihodkov od inoviranja in finančnimi rezultati podjetja :i v primerjavi s skupinama 0 in 1 uspešneje inovirajo (dosegajo višje vrednosti Ril in/ali RMI), dosegajo tudi večjo uspešnost poslovanja, merjeno s kazalniki poslovnih rezultatov. Uspešnost poslovanja, merjena kot ROE, je v skupini inovacijsko vodilnih za 40 % višja kot pri sledilcih in neinovativnih. Pri tem lahko višje vrednosti RII in RMI razumemo kot neposredni rezultat inoviranja, višje vrednosti kazalnikov uspešnosti poslovanja pa kot posredni rezultat inoviranja (na katerega poleg inoviranja vplivajo tudi drugi dejavniki). 2. Povečanje inovacijskih vlaganj ne vodi (nujno) v povečano inovacijsko uspešnost (2.2.4) Kar zadeva povezavo med višino finančnih vlaganj v inoviranje in višino tržnih prihodkov od inoviranja (produktivnost vlaganj), se ta potrjuje le deloma. Produktivnost inovacijskih vlaganj smo izrazili s spremenljivko CRIT, tj. inovacijskimi stroški kot deležem celotnih prihodkov od inovacij14,15. Značilna razlika je bila zaznana med skupinama 1b in 2, ne pa tudi med skupinama 1a in 2 (Tabela 7). Učinek inovacijskih vlaganj torej ni linearen; povečana vlaganja ne vodijo (nujno) v povečano inovacijsko uspešnost (merjeno kot RII oz. RMI). 3. Vpliv povečevanja vlaganj v inoviranje na produktivnost teh vlaganj je v različno inovativnih kategorijah podjetij različen (2.2.4) Kako torej povečevanje vlaganj v inoviranje vpliva na produktivnost teh vlaganj? Povečevanje vlaganj sovpada s povečanjem produktivnosti vloženih sredstev v tistih podjetjih, ki imajo relativno nizke prihodke od inovacij (RII) - torej v skupini 1b. Vlaganje z namenom, da povečamo delež »prebojnih« inovacij (delež RMI) - torej v skupini 1a - pa znižuje produktivnost teh sredstev. Kot smo pokazali v poglavju 2.2.4, so za povečanje deleža RMI potrebni znatni finančni vložki. Ti pa se vsaj kratkoročno ne vračajo z enako hitro rastjo prihodkov. V primerih, ko želimo povečati RMI, so vlaganja z vidika izrabe vloženih sredstev torej manj učinkovita, vendar za dosego večjega deleža prebojnih inovacij nujno potrebna. Kakšni politiki inovacijskih vlaganj morata torej izbrati podjetji iz skupin inovacijskih sledilcev (1a oz. 1b), da bi dosegli vodilnost (2)? Podjetje iz skupine 1a mora za prehod v skupino 2 povečati vlaganja v inoviranje (kot delež prihodkov od prodaje), v povprečju za faktor 1,43. Rezultat povečanih vlaganj mora biti višja stopnja inovativnosti proizvodov in s tem sorazmerno povečanje prihodkov od inovacij (tj. 1/CRIT ostane nespremenjen ali se poviša). Podjetje iz skupine 1b pa mora za prehod v skupino 2 zagotoviti sočasno povečanje vlaganj v inoviranje (kot delež prihodkov od prodaje), v povprečju za faktor 1,94, in povišanje učinkovitosti njihove izrabe, v povprečju za faktor 2,47. Povečanje učinkovitosti vlaganj v inoviranje zahteva, da prihodki od inovacij rastejo po višji stopnji kot vlaganja. Podjetje mora torej povišati svoje inovacijske prihodke v povprečju za faktor 1,94 x 2,47, tj. za faktor 4,80. 14 Tu ni bila možna primerjava s skupino neinovatorjev (0), saj ti praviloma nimajo inovacijskih stroškov. 15 Zaradi lažje predstave uporabljamo tudi razmerje 1/CRIT, ki pove, koliko evrov prihodkov ustvarimo z enim evrom vlaganj v inoviranje. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. inovacijskih dejavnosti vpliva na tržne rezultate od S Spearmanovo korelacijsko analizo smo pokazali, da med spremenljivko RII in posameznimi organizacijskimi spremenljivkami obstajajo statistično značilne korelacije. Uvajanje zlasti tehnoloških inovacij (nekoliko manj, a še vedno v veliki meri to velja tudi za organizacijske), inovacijsko sodelovanje z zunanjimi partnerji, zlasti kupci, vlaganja finančnih sredstev v inovacijske dejavnosti in učinkovita izraba teh sredstev se kažejo kot glavni dejavniki, ki vplivajo na rast prihodkov iz inovacij (RII). Podrobnejšo raziskavo teh vplivov nam je sicer omejeval omejen nabor sekundarnih podatkov, ki smo jih imeli na voljo. V nadaljevanju smo želeli preveriti še povezavo med spremenljivko RMI in opazovanimi organizacijskimi spremenljivkami. Presenetljivo se je izkazalo, da takih korelacij ni. Podrobna analiza te ugotovitve na nivoju posameznih panog je pokazala, da so te korelacije med panogami zelo različne. To je vzrok, da na nivoju celotnega vzorca ni mogoče najti korelacij. Očitno so za dvig RMI v različnih okoliščinah potrebni različni vzvodi. Pokazali smo, da med skupinami obstajajo značilne razlike glede vhodov oz. pristopov k organizaciji inovacijskih dejavnosti, kar kaže na to, da način organizacijske ureditve inovacijskih dejavnosti vpliva na tržne rezultate od inovacij. 5. Mala podjetja so bolj inovativna od velikih (2.2.2) Statistične raziskave že več let kažejo bistveno večjo inovativnost v velikih kot v malih podjetjih. Tako SURS na podlagi istih primarnih podatkov (CIS 2006) ugotavlja, da je inovacijsko aktivnih 76,9 % velikih in le 27,7 % malih podjetij. Metodologija, ki kot inovacijsko aktivno opredeli vsako podjetje, ki v opazovanem obdobju navaja tržno uvedbo vsaj enega novega proizvoda (izdelka ali storitve) ali inovacijo postopka ali nedokončano ali opuščeno inovacijsko dejavnost, je lahko sporna, saj je tak cilj za mala podjetja bistveno ambicioznejši kot za velika. V raziskavi smo zato želeli preveriti uveljavljeno trditev, da so velika podjetja bolj inovativna od malih. Naša raziskava je pokazala, da povezava ni tako linearna, kot kažejo nekatere druge študije. Primerjava med vodilnimi (2) in neinovativnimi (0) kaže, da je v skupini 2 značilno nižji delež podjetij, ki pripadajo statističnemu razredu malih podjetij (10-49 zaposlenih) in značilno višji delež velikih podjetij (nad 250 zaposlenih) kot v skupini 0. Primerjava med vodilnimi (2) in sledilci (1) pa kaže, da so podjetja skupine 2 značilno manjša od podjetij skupine 1 (imajo manj zaposlenih). Če pogledamo podrobneje, je v skupini 2 značilno višji delež najmanjših podjetij (10-19 zaposlenih), v skupini 1 pa delež srednjih (50-249 zaposlenih) in velikih podjetij (nad 250 zaposlenih). Torej je med malimi podjetji del takih, ki sodijo med najbolj inovativna podjetja (skupina 2); tu so celo najmanjša znotraj kategorije malih (10-25 zaposlenih), del pa takih, ki so povsem neinovativna. V kategorijo sledilcev pa se uvrščajo zlasti večja podjetja. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. h podjetij 6. Več kot polovica velikih in srednjih podjetij ne beleži prihodkov od inovacij, uvedenih v opazovanem triletnem obdobju (2.3.1) Kot kaže tabela (Tabela 9), je neinovativnih (brez prihodkov od inovacij, uvedenih v obdobju 20042006) kar 56 % velikih in srednjih podjetij, od tega med predelovalnimi slaba polovica, med storitvenimi pa več kot tri četrtine. Le 6 % vseh podjetij se uvršča v kategorijo inovacijsko vodilnih, od tega med predelovalnimi 7,5 %, med storitvenimi pa le 2,1 %. V kategoriji SNVZ je delež inovativnih podjetij trikrat nižji kot v kategoriji SVVZ. SURS na podlagi iste raziskave navaja, da je inovacijsko aktivnih 35,1 % slovenskih podjetij. S podatkom o inovacijsko aktivnih velikih in srednjih podjetjih ne razpolagamo, sklepamo pa lahko, da je delež le-teh višji (glej poglavje 5). Že sicer nizki deleži inovativnih (RII>0) in inovacijsko vodilnih (RII in RMI višja od median vzorca) podjetij so še bolj zaskrbljujoči, če jih postavimo v kontekst opredelitve novosti po metodologiji vprašalnika INOV-P-S (ki temelji na mednarodni metodologiji (Oslo Manual)). Za inovacijo, »novo za podjetje«, ni nujno, da je nova tudi za okolje (druga podjetja, za trg ipd.). Poleg tega ni pomembno, ali je inovacijo prvotno razvilo obravnavano podjetje ali druga podjetja. Proizvodi, »novi za trg podjetja«, pa so proizvodi, ki jih je podjetje vpeljalo na svoj trg pred konkurenti (na drugih trgih so lahko bili že na voljo) - torej gre lahko tudi pri teh zgolj za posnemanje konkurenčnih rešitev in uvajanje le-teh na nove trge. Celo visoka vrednost RMI in RII torej ne pomeni (nujno) »prebojne« inovativnosti podjetja. 7. Heterogenost populacije narekuje ločeno obravnavo panožnih skupin (2.3.2) Da bi ugotovili, ali je mogoče vzorec obravnavanih podjetij obravnavati kot celoto oz. potrdili, da so strukturne razlike med skupinami podjetij tako velike, da narekujejo ločeno obravnavo, smo izvedli analizo variance. Primerjali smo obe skupini panog, ločeno za predelovalna in storitvena podjetja, in sicer za 42 spremenljivk inovacijskih dejavnikov, 13 spremenljivk inovacijskih in 25 spremenljivk poslovnih rezultatov. Od skupno 80 spremenljivk se skupini NTP in VTP značilno razlikujeta pri 39, skupini SNVZ in SVVZ pa pri 34. Očitno je heterogenost populacije tako velika, da je za podrobnejši vpogled vanje potrebna ločena obravnava, na le na nivoju predelovalne/storitvene dejavnosti, ampak vsaj na nivoju panožnih skupin. Različne morajo biti očitno tudi politike in ukrepi za spodbujanje večje inovativnosti. 8. Višina vlaganj v inoviranje se razlikuje tako a) med panožnimi skupinami kot b) med različno inovativnimi podjetji znotraj panožne skupine (2.4) Inovacijski stroški kot delež prihodkov od prodaje (»vlaganja v inoviranje«) se razlikujejo tako a) med panožnimi skupinami kot b) med različno inovativnimi podjetji znotraj panožne skupine. a) Najvišje deleže v inoviranje vlagajo VTP (skoraj 3,5 %), tem pa sledijo NTP in SVVZ z nekaj manj kot 2 %. Bistveno nižje so po vlaganjih podjetja iz skupine SNVZ (le nekoliko nad 0,5 %). t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. anožnih skupinah v inoviranje vlagajo bistveno višje deleže tivni predelovalci v inoviranje vlagajo 3-4-krat več kot neinovativni, inovativni storitveniki pa kar 5-6-krat več. Kar zadeva primerjavo inovacijskih sledilcev in inovacijsko vodilnih, sta skupini v kategoriji NTP podobni, v kategoriji VTP pa inovacijsko vodilni vlagajo za polovico višja sredstva kot inovacijski sledilci. Za storitveni sektor primerjava zaradi premajhnega vzorca ni možna. 9. Na prihodke od inovacij poleg višine vlaganj v inoviranje vpliva tudi učinkovitost izrabe vloženih sredstev (2.5) Na prihodke od inovacij poleg višine vlaganj v inoviranje vpliva tudi učinkovitost izrabe teh sredstev. Kot smo pokazali, inovacijsko vodilna podjetja v inoviranje vlagajo več od inovacijskih sledilcev, hkrati pa ta vlaganja tudi učinkoviteje pretvarjajo v prihodke. V skupini inovacijskih sledilcev podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 1,7 evra prihodkov, v skupini inovacijsko vodilnih pa 11 evrov. 10. Inovacijsko uspešnejši več vlagajo v ustvarjanje intelektualne lastnine in v trženje inovacij, a manj v stroje in opremo (2.4) Cilj podjetja glede povečanja prihodkov od inovacij zahteva okrepitev vlaganj v inoviranje in povečanje njihove učinkovitosti. Da bi zagotovili učinkovitost vlaganj, jih je potrebno ustrezno usmeriti oz. zagotoviti ustrezno strukturo teh vlaganj. Glede na nizka vlaganja v neinovativnih podjetjih je smiselna zlasti primerjava strukture vlaganj med sledilci in inovacijsko vodilno skupino. Vodilni v primerjavi s sledilci več vlagajo v notranji in zunanji RR, pridobivanje drugih zunanjih znanj, v usposabljanje in v trženje inovacij, a manj v stroje in opremo. Če posamezne kategorije stroškov vsebinsko smiselno združimo, lahko povzamemo, da vodilni v primerjavi s sledilci več vlagajo v ustvarjanje intelektualne lastnine (indeks 1,48) in v trženje inovacij (2,27), nižji pa je delež tehnoloških vlaganj (0,84). 11. Gospodarski rezultati inoviranja (2.6) NTP: Inovacijsko vodilna podjetja so poslovno uspešnejša tako od neinovativnih kot od sledilcev Podjetja, ki se uvrščajo v skupino inovacijsko vodilnih, so (po čistih prihodkih od prodaje) v povprečju največja med tremi skupinami. Kljub temu beležijo najhitrejšo rast. Čisti prihodki te skupine med vsemi skupinami rastejo najhitreje, v vseh opazovanih obdobjih (07/06, 08/07, povprečna rast 08/06). Tudi število zaposlenih v obdobju 06-08 pri inovacijsko vodilnih podjetjih raste, medtem ko pri obeh ostalih skupinah upada. Inovacijsko vodilna podjetja so najdonosnejša (najvišji ROE, ROA), pri čemer ROE v obdobju 06/08 tudi najhitreje rase. Ne nazadnje, inovacijsko vodilna podjetja dosegajo najvišjo rast plač, skupaj s sledilci pa tudi pa tudi za tretjino višjo bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) od inovacijsko neaktivnih. VTP: Inovacijsko vodilna podjetja so poslovno manj uspešna tako od neinovativnih kot od sledilcev Tudi v tej panožni skupini so sicer inovacijsko vodilna podjetja po čistih prihodkih od prodaje v povprečju največja med tremi skupinami. Vendar pa je indeks rasti prihodkov in kapitala v tej skupini t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. se inovacijsko vodilna podjetja uvrščajo nekoliko nad kot inovacijski sledilci, pri čemer kot edina med tremi skupinami beležijo negativno povprečno rast prihodkov na zaposlenega v obdobju 08/06. Vsi VTP beležijo upad ROE v obdobju 06/08, pri čemer je pri inovacijsko vodilnih ta upad največji (ob tem, da je že sam ROE (in tudi ROA) pri inovacijsko vodilnih najnižji). Inovacijsko vodilna podjetja dosegajo podobno bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) kot ostali dve skupini, a najnižjo rast plač. Več kazalnikov (kapital, sredstva, plače) je pri inovacijsko vodilnih v obdobju 06/07 sicer raslo nadpovprečno ali vsaj povprečno, vendar je v celotnem opazovanem obdobju (06/08) ta rast podpovprečna. Primerjava inovacijske in poslovne uspešnosti predelovalnih podjetij Očitno je, da se v panožni skupini NTP inovativnost izplača. Najinovativnejša podjetja so tu uspešnejša po večini kazalnikov. Ravno nasprotno se kaže pri VTP; najinovativnejša podjetja so poslovno manj uspešna. Očitno gre pri tem vsaj do neke mere tudi za srednjeročne negativne učinke, saj se neugodni poslovni rezultati ne kažejo le v opazovanem obdobju inovacijske aktivnosti (2004/06), ampak tudi še v letu 2008. Kaj bi bili lahko vzroki za to? Možno je, da osvojiti velike tržne deleže z novimi proizvodi v visoko tehnoloških podjetjih pomeni tako velika vlaganja (v razvoj, v trg), da je donosnost podjetja zato nizka. Za NTP smo zgoraj pokazali, da inovacijsko vodilni v povprečju vlagajo celo manj kot inovacijski sledilci, medtem ko pri VTP inovacijsko vodilni v povprečju vlagajo precej več kot inovacijski sledilci. Precejšnja razlika je tudi v strukturi vlaganj. V NTP inovacijsko vodilni sredstva v veliki meri usmerjajo v tehnološko opremo, v VTP pa v RR in trg. Vlaganja v tehnologijo običajno povečujejo produktivnost, kar se odraža na nižjih proizvodnih stroških in višji finančni uspešnosti podjetja. Vlaganja v RR in trg pa vsaj kratkoročno ne prinašajo pozitivnih učinkov v bilanci podjetja. Drugi razlog bi lahko bil v tem, da je pri NTP lažje doseči tehnološki preboj kot v sektorju VTP. Investicija v tehnologijo, ki je dosegljiva na trgu (in ki je pravzaprav plod inovacijskega dela v VTP), omogoča NT podjetju, da relativno enostavno ponudi trgu nove proizvode (tudi brez večjih vlaganj v RR, kot vidimo). Tu gre torej za transfer inovacijskih rezultatov iz VT v NT sektor in ne neposredno za inovacijske rezultate NT sektorja. Šibki poslovni rezultati inovativnih podjetij znotraj VT panožne skupine so lahko tudi posledica nizkega razvojnega nivoja panožne skupine v Sloveniji. Tudi tisti, ki so najuspešnejši (najvišja RII in RMI) so v primerjavi s svetovnimi konkurenti lahko zgolj povprečni. Visok RMI še ne pomeni trženja svetovnih novosti. Po definiciji SURS je inovacija nova na tržišču podjetja, če je to proizvod na svoje tržišče vpeljalo prvo, torej pred svojimi konkurenti; na drugih tržiščih pa je lahko že bil na voljo (glej tudi poglavje 6). Glede na tradicionalno usmerjenost slovenskih podjetij na manj razvite trge gre verjetno v veliki meri le za prenos tujih inovacij na nove trge. Tako izrazite razlike med panožnima skupinama pojasnjujejo tudi, zakaj na nivoju celotnega predelovalnega sektorja ni bilo mogoče zaznati razlik v uspešnosti bolj oz. manj inovativnih podjetij. SNVZ: Inovativna podjetja so poslovno uspešnejša od neinovativnih Podjetja iz skupine inovativnih so po čistih prihodkih od prodaje v povprečju večja od podjetij iz skupine neinovativnih. Prav tako so večja tudi po prihodkih na zaposlenega in tudi po rasti le-teh. Ob tem jim intenzivneje raste tudi število zaposlenih, kapital in sredstva. Po donosnosti (ROA, ROE) je t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. losega nižji povprečni upad donosnosti (ROE); le-ta namreč ii skupini upada. Ne nazadnje, inovativna podjetja v tej panožni skupini dosegajo višjo bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) in višjo rast plač. SVVZ: Inovativna podjetja so poslovno uspešnejša od neinovativnih Skupini inovativnih in neinovativnih sta po dodani vrednosti na zaposlenega, po čistih prihodkih od prodaje in njihovi rasti ter po prihodkih na zaposlenega primerljivo veliki. Pač pa prihodki na zaposlenega v skupini inovativnih rastejo precej hitreje. V skupini inovativnih hitreje raste tudi število zaposlenih, sredstva in kapital. Po donosnosti (ROA, ROE) je skupina inovativnih nekoliko uspešnejša, pač pa dosega nižjo povprečno rast donosnosti (ROE). Višji nivo inovativnosti je torej v panožni skupini SVVZ povezan s hitrejšo rastjo podjetij, ne pa tudi s hitrejšo rastjo donosnosti. Primerjava inovacijske in poslovne uspešnosti storitvenih podjetij V storitvenem sektorju se je v skupino inovacijsko vodilnih uvrstilo le 5 podjetij. Tako nizko število ne omogoča smiselnih statističnih primerjav, prav tako pa ne ustreza niti merilom statistične zaupnosti. Zato bomo tu lahko primerjali le skupini inovacijskih sledilcev in neinovativnih podjetij. Obe panožni skupini se glede povezanosti med inovacijskimi in poslovnimi rezultati zdita med seboj bolj podobni kot v primeru predelovalnega sektorja. V obeh skupinah se kaže, da inovativni dosegajo boljše gospodarske rezultate. Višji nivo inovativnosti je v panožni skupini SVVZ povezan s hitrejšo rastjo podjetij (tj. prihodkov na zaposlenega, števila zaposlenih, kapitala in sredstev), ne pa tudi s hitrejšo rastjo donosnosti. V skupini SNVZ pa višji nivo inovativnosti sovpada z rastjo podjetja in tudi z rastjo njegove donosnosti. Sama donosnost pa je v obeh primerih za inovativna podjetja višja. Očitno je torej, da ima inoviranje v storitvenem sektorju ugoden vpliv na poslovanje podjetij. Razlike med inovativno in neinovativno skupino niso tako izrazite kot v predelovalnem sektorju, vsaj deloma verjetno zato, ker v primerjavo nismo mogli vključiti najinovativnejših storitvenih podjetij. Dodatno omejitev predstavlja namenski vzorec podjetij, zajetih v raziskavo. Za razliko od predelovalnega sektorja, kjer so med srednjimi in velikimi podjetji zajeta vsa, pa so v storitvenem sektorju na podlagi metodologije SURS zajete le izbrane panoge, zlasti tiste, kjer je pričakovati višji nivo inovativnosti (SVVZ). Zato je potrebno te rezultate interpretirati s previdnostjo, saj bi naključno vzorčenje verjetno razkrilo še večji delež podjetij brez kakršnih koli inovacijskih rezultatov. 12. V panogah z visoko stopnjo tehnološke razvitosti oz. znanja inovativnost prispeva k višji dodani vrednosti, v panogah z nizko stopnjo pa ne. Med panožnimi skupinami16 v dodani vrednosti inovacijsko vodilnih in sledilcev ni razlik (Tabela Zanimive vidike odpira primerjava dodanih vrednosti na zaposlenega. Biti inovativen (tj. biti sledilec ali vodilni) v NTP sektorju pomeni za tretjino višjo dodano vrednost na zaposlenega. Podobno je v SNVZ. Inovativnost je torej v nizko »tehnoloških« predelovalnih in storitvenih panogah povezana z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, česar pa pri visoko »tehnoloških« panogah ne beležimo. 16 Upoštevani sta le obe panožni skupini predelovalcev. V storitvenem sektorju zaradi prenizkega vzorca namreč lahko primerjamo le skupini inovacijskih sledilcev in neinovativnih podjetij. 14) Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. cijsko vodilna podjetja (primerjava je možna samo za vrednost na zaposlenega, tako v primeru NTP kot VTP. Po ^odam^vrednosti na zaposlenega se torej inovacijski sledilci in inovacijsko vodilna podjetja ne razlikujejo, pri obeh skupinah pa je ta precej višja kot v primeru neinovativnih podjetij. V panogah z višjim nivojem tehnologij oz. znanj inovativnost torej ne prispeva k višji dodani vrednosti. Prav tako ni razlik v dodani vrednosti med inovacijsko vodilnimi in sledilci. Domnevamo lahko, da inovativnost v obliki, kot jo merimo v tej raziskavi (RII, RMI), v panogah, ki so že dosegle nek nivo znanja/tehnologij/inovativnosti, ne zadostuje (več). Za dvig dodane vrednosti na zaposlenega so tam očitno potrebne bolj prebojne inovacije, take, ki presegajo nivo »novega na trgu podjetja, a ne novega na trgu kot takem«. Takih pa je v slovenskih razmerah malo. Pogoj za to pa so primerne kompetence zaposlenih, ustrezna inovacijska kultura in klima ter s tem povezana organiziranost, česar pa raziskava SURS ne vključuje. Dodaten razlog je lahko v tem, da podjetja kljub večjim vlaganjem ne upravljajo svojih inovacijskih procesov dovolj kakovostno, da bi večji vložki prinesli bolj kakovostne rezultate. Ob tej predpostavki je potrebno poleg večjih kvantitativnih vlaganj v inoviranje doseči tudi kvalitativni preskok. V praksi to pomeni, da morajo biti inovacijske aktivnosti medsebojno ustrezno usklajene. To pa pomeni, da ni dovolj v podjetje prenašati le modelov in dobrih praks iz tujine, ampak je potrebno glede na panogo oz. specifiko podjetja inovacijske dejavnosti strokovno, trajnostno in uravnoteženo obvladovati. 13. Razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati (2.7) S korelacijsko analizo smo podrobneje preučili medsebojna razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in poslovnimi rezultati. Pri tem smo se omejili na vzorec inovativnih podjetij, saj neinovativna podjetja povečini ne beležijo (vsaj) nekaterih kategorij inovacijskih stroškov, kar bi pri izračunu razmerij med kategorijami ustvarjalo manjkajoče vrednosti. Kakšna je torej povezava med inovacijskimi vlaganji in poslovno uspešnostjo? V NTP je poslovna uspešnost povezana zlasti z zunanjim izvajanjem RR dejavnosti (v razmerju z notranjim), v VTP z vlaganji v tehnološko opremo (v razmerju v vlaganji v RR)17, v storitvenih dejavnostih pa se kaže zlasti pomen vlaganj v trženje inovacij. Podrobneje v nadaljevanju. NTP: Za doseganje gospodarskih rezultatov je pomembno inovacijsko sodelovanje Za NTP podjetja se za doseganje gospodarskih rezultatov kaže pomen inovacijskega sodelovanja. Podjetja, ki imajo nižje razmerje med notranjimi in zunanjimi stroški RR (ki torej več vlagajo v zunanje izvajanje RR dejavnosti), dosegajo višji ROE. VTP: Za doseganje gospodarskih rezultatov je pomembno povečanje deleža vlaganj v tehnološko opremo glede na vlaganja v tvorbo intelektualne lastnine Pri VTP podjetjih se za doseganje gospodarskih rezultatov kaže pomen povečanja vlaganj v tehnološko opremo glede na vlaganja v tvorbo intelektualne lastnine. Na rast ROE značilno (negativno) vpliva razmerje med vlaganji v RR na eni strani in vlaganji v nakup tehnologije na drugi. V poglavju 2.4.1.2 smo sicer pokazali, da bolj inovativna VTP podjetja manj vlagajo v tehnologijo in več 17 Opozorilo: pri VTP je poslovna uspešnost obratno sorazmerna z inovacijsko uspešnostjo. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. pogled kontradiktorno. Vendar smo v poglavju 2.6.1.2 Jjetja slabše gospodarske rezultate. Povečanje tehnoloških vlaganj v tej panožni skupini torej sicer zmanjšuje inovativnost (prihodke od inoviranja), a izboljšuje gospodarske rezultate (ROE). Sklepali bi lahko, da VTP svoja inovacijska vlaganja v preveliki meri usmerjajo v ustvarjanje znanj in v premajhni meri v industrializacijo teh znanj. Kot smo pokazali v poglavju 2.4.1, VTP vlagajo v tehnologijo v povprečju 47 % vseh svojih inovacijskih vlaganj (Slika 10), NTP pa kar 72 % (Slika 8). SNVZ: Za doseganje gospodarskih rezultatov je pomembno povečanje deleža vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v razvoj le-teh Za SNVZ korelacije nakazujejo prevladujočo potrebo po vlaganjih v trženje inovacij in ne v razvoj le-teh. Razmerje med stroški za uvajanje inovacij na tržišče na eni strani in stroški za RR na drugi (torej sorazmerno višja vlaganja v trg), korelira z ROE in s čistimi prihodki na zaposlenega. Povečanje vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v razvoj torej ugodno vpliva na uspešnost. SVVZ: Za doseganje gospodarskih rezultatov je pomembno povečanje deleža vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v ustvarjanje le-teh Za SVVZ zaznavamo močno korelacijo med razmerjem stroškov za uvajanje inovacij na tržišče na eni strani in ostalih stroškov (RR, nakup tehnologije) na drugi ter kazalniki uspešnosti (ROE, rast prihodkov, rast sredstev). Povečanje vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v ustvarjanje le-teh torej ugodno vpliva na uspešnost. 14. Regresijski modeli: Vplivni dejavniki na inovacijske rezultate (2.8) Kot merili inovativnosti (odvisni spremenljivki) smo v regresijske modele vključili spremenljivki RII in RMI, kot neodvisne spremenljivke pa smo uporabili tiste inovacijske dejavnike, ki so se v predhodnih analizah pokazali kot najprimernejši. Kljub razmeroma nizkim pojasnjevalnim močem prikazanih regresijskih modelov je mogoče ugotoviti, da med panožnimi skupinami obstojijo razlike, pa tudi sorodnosti v vsebini dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske rezultate. Zlasti pri uvajanju inovativnih proizvodov, ki se odraža v povečanju RII, so v različnih panožnih skupinah prisotni različni dejavniki. Jasno pa se izkazuje, da je za uvajanje inovacij, ki bodo nove za trg in ne la za podjetje, povsod potrebno sodelovanje z zunanjimi partnerji. Koncepti odprtega inoviranja, ki so v svetovnem gospodarstvu aktualni že vrsto let, so očitno prisotni tudi v Sloveniji. Nizka pojasnjevalna moč modelov vsekakor kaže, da na inovacijske rezultate vplivajo predvsem dejavniki, ki jih v raziskavo nismo uspeli zajeti. Za realnejšo sliko inovacijskega stanja slovenskih podjetij bi bilo potrebno v raziskavo SURS očitno dodati nova vprašanja. Eurostatovo inovacijsko raziskovanje o dejavnikih, ki vplivajo na inovativnost podjetij, ne pove veliko. NTP: Za doseganje inovacijskih rezultatov je pomembno inovacijsko sodelovanje V NTP sektorju se kot najpomembnejši dejavniki inovativnosti kažejo različne oblike prepletanja inovacijskih dejavnosti podjetja z inovacijskimi dejavnostmi drugih podjetij - tu gre tako za sodelovanje celotne oskrbne verige (dobavitelji, kupci) v inovacijskih dejavnostih podjetja kot za sodelovanje z javnimi RR ustanovami (vključujoč univerze in druge visokošolske ustanove ter vladne ali javne raziskovalne ustanove). Šibkost lastnega razvoja v tem industrijskem sektorju narekuje t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ■ecejšnji meri za partnerje, ki delujejo na višjih tehnoloških ;ot dobavitelji surovin (npr. panoga Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (24)) ali kot dobavitelji proizvodne opreme (npr. panogi Proizvodnja strojev in naprav (29) in Proizvodnja električnih strojev in naprav (31)). Razvojne aktivnosti dobaviteljev oz. njihove inovacije na področju materialov in strojne opreme za podjetje v NTP sektorju predstavljajo osnovo za razvoj lastnih inovacij. Seveda take inovacije praviloma niso prebojne narave, saj so novi materiali in nova oprema sočasno dosegljivi vsem konkurentom v panogi. VTP: Za doseganje inovacijskih rezultatov so pomembni notranji viri, za prave tržne novosti pa so potrebna zunanja znanja Kar zadeva VTP sektor, se v primerjavi z NTP sektorjem izraziteje kaže pomen lastnega inoviranja. Za ustvarjanje prihodkov od inovacij (RII) so pomembni zlasti notranji viri informacij, ki prispevajo k zasnovam novih inovacijskih projektov in k nadaljevanju obstoječih, ne pa opiranje na zunanje partnerje. S tem je neposredno povezan tudi pomen vrhunsko izobraženih lastnih kadrov (zaposlenih z magisterijem ali doktoratom). Kaže se tudi pomen hitre odzivnosti na potrebe trga, ki je v VTP sektorju lahko odločilna za tržni uspeh ali neuspeh. Če so interna znanja v VTP sektorju ključ do povečevanja prihodkov od inovacij, pa je za dvig na višji nivo (torej do inovacij, ki so novost tudi na trgu in ne le za podjetje) očitno potrebno več. Ta »več« pa so vlaganja v zunanje znanje. Stroški za pridobitev drugega zunanjega znanja, ki so pokazali značilen vpliv na odvisno spremenljivko RMI, vključujejo stroške za pridobitev licence za patente in nepatentirane invencije, strokovnega znanja in izkušenj in drugih vrst znanja od drugih podjetij ali organizacij. Ti stroški ne vključujejo sredstev, ki jih je podjetje namenilo za opravljene storitve s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki jih je zanj opravilo drugo podjetje ali inštitut. Sklepamo lahko, da slovenska podjetja, celo tista v visoko tehnoloških panogah, inovacije, ki bodo novost na trgu, v veliki meri kupujejo (patent, licenca, know-how) in ne razvijajo (samostojno ali v sodelovanju z drugimi). SNVZ: Za doseganje inovacijskih rezultatov so pomembni notranji viri, za prave tržne novosti pa so potrebna partnerstva Če se pri NTP zunanje partnerstvo oz. zunanji viri znanja kažejo kot pomembni za ustvarjanje inovacijskih prihodkov, pa je pri SNVZ očitno primerneje, da se oprejo na lastne vire. Naslanjanje na informacije od dobaviteljev ima na inovativnost celo negativen vpliv. Predelovalna podjetja so po svoji naravi dejavnosti bistveno bolj vpeta v oskrbno verigo kot storitvena, zato lahko NTP svoj primanjkljaj pri inovacijskih virih nadomeščajo z zunanjimi viri oz. v sodelovanju z zunanjimi partnerji (ki pogosto obvladujejo zahtevnejše tehnologije). SNVZ pa teh »višje-tehnoloških« zunanjih virov nimajo oz. razpoložljivih ne uporabljajo, zato lahko razlikovanje od konkurentov na osnovi inovativnosti ustvarijo zlasti na podlagi notranjih virov. Če pa želi storitveno podjetje ustvariti inovacije, ki bodo nove na trgu in ne le za podjetje samo, pa so očitno tudi v storitvah pomembne lastne inovacijske in RR aktivnosti in povezovanje z zunanjimi RR organizacijami. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. iltatov je pomembno sodelovanje s kupci in trženje rebna zunanja znanja Kar zadeva SVVZ je za RII izpostavljen pomen sodelovanja s kupci in trženja inovacij, medtem ko za prave tržne novosti (RMI) potrebna zunanja znanja. SVVZ so glede na naravo svojih dejavnosti (telekomunikacije, finance, zavarovalništvo, informatika) bolj vpeta v inovacijsko sodelovanje od SNVZ, zlasti v inovacijsko sodelovanje s kupci. Izkustveno je mogoče sklepati, da gre pri teh dejavnostih pogosto za storitve po naročilu, prilagojene konkretnemu kupcu, taka storitev za podjetje praviloma predstavlja inovacijo in prispeva k RII. Širše kot je partnerstvo, več inovacijskih prihodkov se lahko nadejajo. Ker so storitve v teh panogah praviloma v precejšnji meri standardizirane, gre pri navedenih inovacijah pogosto le za prilagoditev osnovne - standardne - rešitve zahtevam posameznega kupca. Take storitve pa zahtevajo velik delež trženjskih aktivnosti in manj stroškov samega razvoja. Na prihodke od inovacij novih za trg (RMI) v tej panožni skupini razmeroma močno vplivajo informacije z univerz. Povezave med inovacijskimi rezultati in informacijami z univerz smo v raziskavi zaznali že v panogi NTP, na pa tudi v ostalih dveh panogah. Očitno univerze lažje ponujajo storitvene produkte (različne oblike svetovanja, analiz in podobnega) kot zahtevnejše tehnološke rešitve za predelovalno industrijo. To je do neke mere razumljivo glede na dolgoletni trend deindustrializacije Slovenije in dejstvo, da je potreb po visokih tehnologijah, v slovenski - pretežno nizko tehnološki -industriji razmeroma malo. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. itnega vprašalnika 3.1 Uvod Namen raziskave je bila celovita obravnava sodobnih dejavnikov inovativnosti, povezanih z gospodarsko uspešnostjo podjetij. Skušali smo odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Kateri so osnovni dejavniki vzpostavitve inovativne organizacije ? 2. Kateri inovacijski dejavniki vplivajo na inovacijske in neposredne poslovne rezultate podjetij ? 3. V kolikšni meri te dejavnike izkoriščajo slovenska podjetja ? Ugotovitve raziskave bodo podjetjem služila kot podlaga za učinkovitejši management inovacijskih procesov, znanstveni pomen pa se izkazuje v celovitem obravnavanju inovacijskih dejavnikov, ki predstavlja raziskovalno vrzel in dopolnjuje obstoječe, predvsem parcialno naravnane raziskovalne pristope k inoviranju. Ker je šlo za celovito analizo inovacijskih procesov smo morali pridobiti številne podatke, npr. podatke o organiziranosti inovacijske dejavnosti, organizacijski kulturi in klimi, podatke o finačnih vložkih, finančne podatke o inovacijski uspešnosti,... Zato smo podatke, potrebne za izvedbo raziskave, pridobili s pomočjo več virov: lastnega anketnega vprašalnika (primarni podatki) in sekundarnih virov (podatkovne baze SURS, AJPES, iBON,..). Metodologijo raziskave pa smo podredili temeljnemu namenu in raziskovalnim vprašanjem. Opis raziskave sledi v nadaljevanju. Kratka pojasnila ključnih pojmov navajamo kot sprotne opombe na dnu posamezne strani. V prilogah (Priloga 14: Pojmovnik) pa so na voljo so tudi podrobnejše razlage, zlasti zapletenejših izrazov 3.2 Metodologija Metodologijo raziskave smo razdelili v 4 faze: • Preliminarna faza (faza 0): pridobivanje in priprava podatkov, • Analiza temeljnih organizacijskih dejavnikov (faza 1 - celotni vzorec), • Analiza inovacijskih dejavnikov (faza 2 - predelovalni, storitveni sektor), • Analiza vplivnosti inovacijskih dejavnikov (faza 3 - predelovalni, storitveni sektor). Metodologijo raziskovalnega dela skladno z omenjenimi fazami podrobneje opisujemo v nadaljevanju. 3.2.1 Pridobivanje in priprava podatkov (faza 0) V preliminarni fazi (faza 0) smo pridobili in pripravili potrebne podatke za izvedbo raziskave. Sistematično smo pregledali več sto bibliografskih enot (metodologija, ključni rezultati, faktor vpliva, citiranost, upoštevanje znanstvenih izhodišč in trendov,..), ki so bile osnova za izdelavo vprašalnika. Vprašalnik smo naslovili na vsa srednja in velika podjetja v Sloveniji (50 ali več zaposlenih). t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. skupno podatki 173 podjetij) smo definirali posamezne bo analiz: • temeljni organizacijski dejavniki (kategorija 0), • inovacijski dejavniki (kategorija 1), • posredni (inovacijski) rezultati (kategorija 2), • neposredni (poslovni) rezultati (kategorija 3). Kategorija 0 predstavlja organizacijske dejavnike, ki niso vezani neposredno na inoviranje pač pa gre za splošne organizacijske dejavnike vzpostavitve inovativne organizacije (npr. strateški vidiki inoviranja, organizacijska kultura in klima,....). V vseh primerih gre za indikatorje in ne sestavljene spremenljivke. V primeru inovacijskih dejavnikov pa gre za indikatorje dimenzij (definirani na podlagi analize glavnih komponent; v nadaljevanju: PCA), ki opisujejo vložke v inovacijski proces (npr. spremenljivke, vezane na raven tržne orientiranosti, zaščite intelektualne lastnine,.). Pri inovacijskih rezultatih pa vključujemo indikatorje, kot tudi indikatorje dimenzij (podlaga analiza PCA), ki kažejo na to ali je bilo podjetje v ovkiru inovacijskih procesov tudi inovativno (t.j. doseglo rezultate, npr. inovacije, izboljšave proizvodov, ipd.). Zadnja, t.j. kategorija neposrednih rezultatov zajema osnovne indikatorje uspešnosti poslovanja (npr. ROE, ROA, ...), kakor tudi končno skupno korist od inoviranja (podlaga analize PCA). Med oblikovanjem kategorij spremenljivk se je v fazi 0 izkazalo, da je analiza na celotnem vzorcu smiselna le v primeru spremenljivk kategorije 0, spremenljivke, vezane na invencijsko-inovacijski proces (kategorije 1-3) pa je glede na izsledke PCA potrebno obravnavati ločeno (strukturne razlike v predelovalnem in storitvenem sektorju). 3.2.2 Analize na celotnem vzorcu (faza 1) Namen faze 1 je bil izpostaviti organizacijske dejavnike, povezane z inovacijsko sposobnostjo podjetja. Ne gre za dejavnike, vezane neposredno na inoviranje (npr. inovacijsko sodelovanje) pač pa splošne organizacijske dejavnike, potrebne za vzpostavitev inovativne organizacije (npr. podpora nadrejenih, načrtno iskanje dobrih praks,..) .Glede na rezultate predhodne faze, smo v fazi 1 izhajali iz celotnega vzorca podjetij. Podjetja smo na podlagi izbranih kriterijev (A_b5_b RMI - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih -prihodkih od inovacij, A_b5_a RII -Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih) razvrstili v inovacijske skupine in jih s statističnimi t-testi primerjali po vrednostih temeljnih organizacijskih dejavnikov. 3.2.3 Analize na podvzorcih predelovalnih in storitvenih podjetij (fazi 2 in 3) Po Analize v okviru faz 2 in 3 so potekale le podatkih inovativnih podjetij . Upoštevali smo rezultate analiz faze 0 in zato inovativna podjetja obravnavali individualno - ločeno predelovalni in storitveni sektor. V fazi 2 nas je zanimala ocena stanja na področju inovacijskih dejavnikov (kategorija 1), kakor tudi doseženih rezultatov v podjetjih (kategoriji 2 in 3). Na podlagi povprečnih vrednosti in strukture spremenljivk smo identificirali specifike posameznega sektorja. V fazi 3 pa smo proučevali povezave med posameznimi kategorijami spremenljivk (1-2, 1-3, 2-3) invencijsko-inovacijskega procesa. Na podlagi standardiziranih regresijskih koeficientov smo identificirali inovacijske dejavnike, vplivne na posredne in neposredne rezultate; proučevali pa smo tudi vplive inovacijskih na poslovne rezultate podjetij. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. podatkov (faza 0) 3.3.1 Metodologija pridobivanja podatkov Cilj te faze je bila opredelitev in pridobitev potrebnih podatkov za izvedbo raziskave. Sprva smo pripravili ustrezne znanstvene in strokovne podlage, ki so predstavljale temelj za določanje nabora potencialno pomembnih vplivnih dejavnikov (npr. dejavniki: izobraževanje zaposlenih, aktivnosti za identifikacijo problemov, podpora s strani nadrejenih,...).Sodelavci so prispevali izbor inovacijsko relevantnih prispevkov (člankov, monografij, poročil,..) iz svojih področij delovanja (management inovativnosti, kompetence zaposlenih, IKT, ter druge specifike posameznih panog / dejavnosti ipd.). V izhodiščni seznam literature smo vključili tako znanstveno preverjena izhodišča, kot tudi pregled trendov sodobne teorije in prakse inoviranja (odprto inoviranje, inovacije storitev, vloga IKT ipd.). V nadaljevanju smo nabor dejavnikov preoblikovali v posamezne trditve vprašalnika. Po testiranju v pilotnih podjetjih smo vprašalnik dopolnili do končne verzije. Obsegal je 62 vprašanj pretežno zaprtega tipa (7-stopenjska Likertova lestvica) iz raznovrstnih vsebinskih področij: - vloga managerjev; - organizacijska kultura in klima; - usposabljanje in razvoj inovacijskih kompetenc kadrov; - identifikacija priložnosti in generiranje invencij; - sistem materialnega in nematerialnega nagrajevanja; - vloga komuniciranja in sodobnih informacijsko - komunikacijskih tehnologij. - vizija in strateški vidiki spodbujanja inovativnosti; - postavljanje ciljev in merjenje rezultatov; - organiziranost procesa neprofesionalne inovativnosti zaposlenih / managementa idej; - inovacijsko sodelovanje znotraj podjetja in z okoljem; - dejavniki, ki ovirajo inovativnost; - management sistema "odprtega inoviranja" ipd. Vprašalnik smo v nadaljevanju naslovili na vsa srednja in velika podjetja v Sloveniji (50 ali več zaposlenih). Za izvedbo anketiranja smo uporabili spletno rešitev LimeSurvey (vprašalnik dosegljiv na: https://ssl.fmkp.si/anketiranje/index.php?sid=81162&newtest=Y&lang=sl). Pridobiti smo želeli podatke skupno ca. 200 predelovalnih in storitvenih podjetij. 3.3.2 Metodologija priprave podatkov Po uspešno zaključenem pridobivanju podatkov smo njihovo razsežnost ustrezno zmanjšali in oblikovali 4 kategorije spremenljivk: 0. Temeljni organizacijski dejavniki, 1. Inovacijski dejavniki, 2. Posredni (inovacijski) rezultati, 3. Neposredni rezultati. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. jene spremenljivke (npr. na podlagi povprečja več trditev), lih (enostavnih) spremenljivk (osnova za spremenljivko posamezna trditev / vprašanje). Pri kategoriji temeljnih organizacijskih dejavnikov smo, glede na to, da je šlo za peščico trditev, skupnih vsem podjetjem (npr. trditve o organizacijski klimi), ocenili, da je smiselna individualna obravnava enostavnih spremenljivk. Trditve smo ustrezno preimenovali v spremenljivke - indikatorje (npr. spremenljivka »V_05_0 Indikator Podjetje načrtno spodbuja identifikacijo problemov/izzivov«). Pri inovacijskih dejavnikih, kakor tudi inovacijskih rezultatih pa smo imeli na voljo vrsto trditev (glavni fokus vprašalnika). Zato smo njihovo razsežnost zmanjšali na način, ki omogoča transparentno, a kljub temu celovito analizo. Redukcijo smo izvedli s pomočjo t.i. metode glavnih komponent (PCA - Principal Component Analysis). Na podlagi pridobljenih komponent (posebej za inovacijske dejavnike in inovacijske rezultate) smo potem oblikovali indikatorje dimenzij (npr. indikator dimenzije Intelektualna lastnina). Vrednosti indikatorjev dimenzij smo določili tako, da so bile trditve z večjimi komponentnimi utežmi primerno upoštevane - z večjo težo. V primeru neposrednih rezultatov inovacijske dejavnosti pa je šlo zlasti za vrsto finančnih podatkov, pridobljenih iz bilanc podjetij (npr. kazalniki dobičkovnosti poslovanja, dodana vrednost na zaposlenega,..). Ker gre za standardne računovodske podatke, jih nismo posebej združevali v nove spremenljivke, s čimer smo zagotovili večjo stopnjo mednarodne primerljivosti rezultatov (npr. primerjava po dodani vrednosti na zaposlenega). 3.3.3 Rezultati pridobivanja podatkov V pridobivanje podatkov iz anketnega vprašalnika so bila vključena vsa srednje velika (50-249 zaposlenih) in velika podjetja (250 ali več zaposlenih) v storitveni in predelovalni dejavnosti (cenzus 997 podjetij. S strani 855 podjetij smo prejeli kontaktne podatke18 za anketo. Vrnjenih je bilo 173 korektno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. 68% podjetij predstavljale srednje velike enote, 32% pa je bilo velikih podjetij. Če vzamemo kot referenco podatke iz Poslovnega registra podjetij (podjetja, ki so prejela tudi vprašalnik INOV-P-S/2006), gre za dokaj podobno populacijsko strukturo (Slika 17). Nekoliko večji delež enot kot v populaciji je razviden za velika podjetja, manj pa je srednje velikih podjetij. 18 Podatki o osebah, odgovornih za inovacijsko politiko podjetja. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ikost podjetij 78% Srednje velike enote ■ Velike enote 68% Anketni vprašalnik Populacija (INOV-P-S/2006) Slika 17 Struktura podjetij po številu zaposlenih Skladno s populacijsko strukturo (podatki vprašalnika INOV-P-S/2006) so bila v raziskavi relativno uravnoteženo zastopana storitvena in predeloval na podjetja (Slika 18). Na podlagi obeh slik ter podatka o relativno visoki stopnji odgovora torej lahko predpostavljamo, da vzorec ustrezno predstavlja populacijo v smislu velikosti, kakor tudi zastopanosti posameznega sektorja. Zastopanost sektorjev (predelovalna / storitvena podjetja) ■ Predelovalna podjetja 50% 50% Storitvena podjetja 56% 44% Anketni vprašalnik Populacija (INOV-P-S/2006) Slika 18 Zastopanost sektorjev (predelovalna / storitvena podjetja) Ob splošnejših demografskih podatkih, kot sta velikost podjetij in pripadnost posameznemu sektorju, pa je večje odstopanje zaznati v smislu doseganja inovativnih rezultatov. Ugotavljamo namreč, da smo v vzorec zajeli opazno večji delež enot, ki so dosegale inovacijske prihodke (Slika 19). t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. inovacijskih prihodkih elitev podjetij po ■ Podjetja z inovacijskimi prihodki ■ Podjetja brez inovacijskih prihodkov 73% Anketni vprašalnik Populacija (INOV-P-S/2006) Slika 19 Zastopanost sektorjev (predelovalna / storitvena podjetja) Vzorec zato ni povsem reprezentativen, ampak povečani zajemamo podjetja, ki so beležila tudi tržni učinek od svojih inovacij (t.j. inovacijske prihodke). Zgovoren podatek o tem, da vzorec predstavlja podjetja, ki so bila uspešnejša pri transformaciji invencij v inovacije je tudi dejstvo, da je skoraj 76% podjetij v vzorcu beležilo realizacijo kakršnih koli inovacij19 - po podatkih SURS v enakem obdobju SURS (2010) je bilo vseh takšnih podjetij v Sloveniji ca. 50%. Glede na indikacijo, da gre predvsem za inovacijsko uspešnejša podjetja, lahko sklepamo da bodo tudi zaključki naše analize predstavljali stanje, ki je nad slovenskim povprečjem. Gre za sistemsko napako, ki je ni enostavno obiti. Potrebno pa jo je upoštevati pri interpretaciji rezultatov. 3.3.4 Rezultati: priprava podatkov Skladno z metodologijo priprave podatkov smo definirali: 4 kategorije spremenljivk: 0. Temeljni organizacijski dejavniki - celotni vzorec, 1. Inovacijski dejavniki - ločeno predelovalna in storitvena podjetja, 2. Posredni (inovacijski) rezultati - ločeno predelovalna in storitvena podjetja, 3. Neposredni (finančni) rezultati - ločeno predelovalna in storitvena podjetja. Podatki za vsako od spremenljivk, ki pripadajo kategoriji temeljnih organizacijskih dejavnikov (kategorija 0) so bili pridobljeni na celotnem vzorcu 173 podjetij. 19 Definicije posameznih tipov inovacij so navedene v Pojmovniku (poglavje 7.14). >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. oriji temeljnih organizacijskih dejavnikov i. V_05_0 Indikator Podjetje načrtno spodbuja identifikacijo problemov/izzivov V_06_0 Indikator Podjetje načrtno išče dobre prakse podjetij drugih panog V_08_0 Indikator Podjetje trenutno neizvedljive ideje ponuja drugim potencialnim V_11_0 Indikator Podjetje pri inovativnem delu spodbuja medgeneracijsko sodelovanje V_40_0 Indikator Podjetje nagrajuje inovativne in podjetne sodelavce V_41_0 Indikator Podjetje zaposluje ustvarjalne, samoiniciativne in pogumne ključne sodelavce V_42_0 Indikator Podjetje vzpodbuja zaposlene za izvedbo zahtevnejših nalog V_43_0 Indikator Podjetniško-inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih so primerne za vodilni položaj v panogi V_44_0 Indikator Inovativni sodelavci so deležni podpore nadrejenih V_54_0 Indikator Povprečno število ur na vodstvenega delavca v 2008 za izobraževanja / usposabljanja o ustvarjalnosti in inoviranju Kategorija Definicija Individualna spremenljivka Individualna spremenljivka Individualna spremenljivka Individualna spremenljivka Individualna spremenljivka Podatki trditve št. 41 Individualna spremenljivka Individualna spremenljivka Individualna spremenljivka Individualna spremenljivka Merska lestvica Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (17) Ordinalna (16) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Podatke o načinu definiranja in merski lestvici posamezne spremenljivke podajamo v tabeli ( t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 10 spremenljivk pa so na voljo v tabeli (Tabela 19). ^jbela 16), opisujejo vložke v inovacijski proces - zajemamo zgolj podjetja, ki so takšne procese imela20. Pojem »dimenzija« poudarja, da gre za sestavljene spremenljivke oblikovane na podlagi rezultatov analize PCA. Njihove vrednosti smo določili na podlagi t.i. metode shranjenih faktorjev, ki odpravlja možnosti t.i. problema multikolinearnosti. Opisne statistike sestavljenih spremenljivk navajamo v tabeli (Tabela 20). Opisne statistike individualnih spremenljivk iz posameznih dimenzij pa so na voljo v tabeli (Tabela 21). Tabela 16 Spremenljivke, ki pripadajo kategoriji inovacijskih dejavnikov21 Spremenljivka Kategorija Definicija22 Merska lestvica F1_p Indikator dimenzije Inovacijska politika 1- predelovalni Shranjeni faktor Numerična (1< F1_p <7) F2_p Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine 1- predelovalni Shranjeni faktor Numerična (1< F2_p <7) F3_p Indikator dimenzije Tržna politika 1- predelovalni Shranjeni faktor Numerična (1< F3_p <7) F4_p Indikator dimenzije Nagnjenost k tveganju. 1- predelovalni Shranjeni faktor Numerična (1< F4_p <7) F1_s Indikator dimenzije Inovacijska in tržna politika 1- storitveni Shranjeni faktor Numerična (1< F1_s <7) F2_s Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine 1- storitveni Shranjeni faktor Numerična (1< F2_s <7) F3_s Indikator dimenzije Primerjava s konkurenco 1- storitveni Shranjeni faktor Numerična (1< F3_s <7) F4_s Indikator dimenzije Emocionalni vidik 1- storitveni Shranjeni faktor Numerična (1< F4_s <7) F5_s Indikator dimenzije Avtonomija dela 1- storitveni Shranjeni faktor Numerična (1< F5_s <7) 20 Uporabljeni kriterij: Ali je vaše podjetje v obdobju 2006-2008 uvedlo kakršnekoli inovacije ? 21 Podatki veljajo za leto 2008. 22 Seznam vseh uporabljenih spremenljivk, kakor tudi navedba ključnih izmed njih za posamezni indikator dimenzije je na voljo v tabeli 7. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. iejo na obseg realiziranih inovativnih rezultatov podjetja. Ponovno, kot pri kategoriji 1, zajemamo le podvzorec inovacijsko aktivnih podjetij. Podlaga za definicijo spremenljivk kategorije 2 je bila t.i. analiza glavnih komponent (razen za RII in RMI -določeni na podlagi analiz podatkov SURS). Slednja je nakazala enako strukturo dimenzij za podvzorec predelovalnih in storitvenih pdojetij. Ker pa so analize spremenljivk kategorije 1 pokazale na smiselnost nadaljnje ločene obravnave predelovalnih in storitvenih podjetij, smo vrednosti spremenljivk definirali ločeno, za vsak sektor posebej (Tabela 21). t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. oriji posrednih (inovacijskih) rezultatov V_18_c Indikator dimenzije Število uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega V_34_f Indikator dimenzije Inovacijski predlogi na zaposlenega V_35_a Indikator Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega A_b5_b RMI - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih -prihodkih od inovacij A_b5_a RII - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih Kategorija 2 Definicija 24 Število inovacij izdelkov (V_18_1) + storitev (V_18_2) / Število zaposlenih (V_ip_1) Utežena vsota iz števila inovacijskih predlogov25 Letna gospodarska korist (V_35_0) / Število zaposlenih (V_ip_1) Prihodki od inovacij proizvodov, novih za trg * 100 / celotni prihodki od inovacij Prihodki od inovacij proizvodov * 100 / celotni prihodki Merska lestvica Numerična (>0 ) Numerična (> 0) Numerična (> 0) % (0 < A_b5_b < 100) Numerična (0 < A_b5_a < 100) 2 2 2 2 Ker gre pri podatkih kategorije 3 ( 23 Podatki veljajo za obdobja: A_b5_a in A_b5_ b leto 2006, V_18_c za obdobje 2006-2008, V_34_f in V_35_a leto 2008. 24 Seznam z dolgimi imeni spremenljivk je na voljo v tabeli 8. 25 Po formuli: 0,2*št. prijavljenih predlogov na zaposlenega (V_34_a) + 0,3*št. odobrenih predlogov na zaposlenega (V_34_b) + 0,5*št. realiziranih predlogov na zaposlenega (V_34_c) t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. lovodske podatke, jih nismo posebej združevali v nove večjo stopnjo mednarodne primerljivosti rezultatov (npr. primerjava po dodani vrednosti na zaposlenega). Le eno spremenljivko (V_17_a), ki obravnava povprečne skupne koristi od inovacij smo, skladno z njeno vsebinsko opredelitvijo, definirali kot sestavljeno spremenljivko na podlagi povprečja več trditev (pripadajoče spremenljivke V_17_1 do V_17_6). Opisne statistike spremenljivk iz kategorije 3 navajamo ločeno predelovalna in storitvena inovacijsko aktivna podjetja (Tabela 22). t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. oriji neposrednih rezultatov i. ?finicija rija Merska lestvica F_06_e Indikator Cista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 Cisti dobiček oz. izguba 2008 / Povprečni kapital 2008 Numerična (0 < F_06_e<1) F_03_j Indikator Cista dobičkovnost kapitala (ROE) Cisti dobiček oz. izguba 2006 / Povprečni kapital 2006 Numerična (0 < F_03_j < 1) F_03_b Indikator Cista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) Cisti dobiček oz. izguba 2006 / Cisti prihodki od prodaje 2006 Numerična (0 < F_03_b < 1) F_03_k Indikator Cista dobičkovnost sredstev (ROA) Cisti dobiček oz. izguba 2006 / Povprečna sredstva 2006 Numerična (0 < F_03_k < 1) V_aj_a Indikator Dodana vrednost na zaposlenega kosmati donos iz poslovanja - stroški blaga, materiala in storitev - drugi odhodki iz poslovanja / povprečno število zaposlenih Numerična (- ^ < V_aj_a < + F_06_f Indikator Rast ROE 06/08 Povprečje iz Rast ROE 2005/06 in Rast ROE 07/08) % (- ^ < F_06_f < + F_06_g Indikator Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 Povprečje iz rasti čistih prodajnih prihodkov 2005/06 ter rasti čistih prodajnih prihodkov 2007/08 % (- ^ < F_06_g < + ) V_17_a Indikator dimenzije Povprečje skupnih koristi od inovacij Povprečje iz skupnih koristi od: inovacij izdelkov (V_17_1), inovacij storitev (V_17_2) inovacij postopkov/procesov (V_17_3) , inovacij na področju organiziranosti (V_17_4) , inovacij na področju trženja (V_17_5), inovacij poslovnega modela (V_17_6) Numerična (1 < V_17_a < 7) 3 3 3 3 3 3 3 3 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. cu (faza 1) V fazi 1 nas je zanimalo, katere temeljne organizacijske dejavnike spodbujajo bolj inovativna med obravnavanimi podjetji. Gre za množico temeljnih prioritet organizacije (spremenljivke kategorije 0), ki same po sebi še ne predpostavljajo inovativnih rezultatov, a kažejo na raven spodbujanja ustvarjalnosti v podjetju (predpogoj za inovativnost). 3.4.1 Metodologija opredelitve inovacijskih skupin Kriterije in način oblikovanja uporabljenih spremenljivk, smo definirali že v poglavju 3.3.4. V nadaljevanju pa je bilo potrebno definirati še skupine podjetij glede na inovativnost. Glede na omejeno število podatkov, kakor tudi dejstvo, da gre za splošne organizacijske dejavnike, smo obravnavali celotni vzorec podjetij. Skupine podjetij smo oblikovali na podlagi dveh indikatorjev inovacijskih rezultatov: - A_b5_a RII - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih; - A_b5_b RMI - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij. Gre za koncept, ki smo ga uspešno uporabili že na podatkih inovacijskega vprašalnika Statističnega urada RS (SURS), zlasti z vidika primerjave finančnih rezultatov (podrobnejši opis v poglavju 2.1.2). Komplementarno pa bo v tem delu poudarek na organizacijskih dejavnikih. Podjetja v vzorcu smo razvrstili v posamezne skupine glede na vrednosti median posameznega od dveh dejavnikov inovativnosti (RII, RMI), kar je zagotovilo enakomerno zastopanost podjetij v vsaki izmed skupin. Rezultate procesa razvrščanja grafično povzema Slika 20. la - Inovacijski sledilci (inovacij e nove za podjetja) 14=1 % podjetij 1 — Inovacijsko vodilna podjetja 25=Q % podjetij 1 c - Inovacij ski sledilci 19=6 % podjetij lb - Inovacijski sledilci (inovacij e: nove za trg) 14=1 % podjetij Ti d '•—j 0) skupine 1. Po pričakovanjih so razlike v organizacijski podpori ustvarjalni klimi najizrazitejše med neinovatorji (skupina 0) in skupino vodilnih inovatorjev (skupina 2). Poleg že prej omenjenih inovacijskih kompetenc vodstva (V_43_0) in spodbujanja zaposlenih (V_42_0), je pri vodilnih inovatorjih opaziti večjo mero načrtnega iskanja priložnosti / izzivov v okolju. Tako so vodilna podjetja v signifikantni prednosti pri načrtnem iskanju problemov in priložnosti (V_05_0). Višja kot pri neinovatorjih je tudi stopnja načrtnega iskanja dobrih praks izven lastne panoge (V_06_0), kar kaže na to, da so vodilni inovatorji v večji meri usmerjeni v prenos povsem novih poslovnih praks (V_06_0) in ne izključno posnemanje lastne panoge (V_04_0). Ponovno, zanimivo, lahko opazimo, da se tudi vodilni inovatorji ne razlikujejo od neinovatorjev po k ustvarjalnim zaposlenim naravnani zaposlovalni politiki (V_41_0). Vendar pa se načrtno iskanje priložnosti, predvsem v širšem okolju (V_06_0), skupaj z visoko mero podpore ustvarjalnim zaposlenim (V_42_0, V_44_0) ne nazadnje obrestuje tako v visokem RII kot RMI vodilnih inovatorjev. Zanimalo nas je tudi, kateri organizacijski dejavniki ločujejo inovatorje sledilce (skupina 1) od vodilnih inovatorjev (skupina 2). Zanimivo, razlike se kažejo zlasti v številu ur, porabljenih za izobraževanja vodstva s področja inoviranja. Za vodilna podjetja smo tako ugotovili, da letno v povprečju namenjajo 10-11 ur za izobraževanja o ustvarjalnosti in inoviranju (spremenljivka V_54_0, povprečje: 2,61), medtem ko inovatorji sledilci za tovrstna izobraževanja porabijo le ca. 5 - 6 ur (spremenljivka V_54_0, povprečje: 3,48). Testi statistično značilnih razlik tudi kažejo, da vodilni inovatorji ideje, katerih niso zmožni realizirati sami, v večji meri nudijo drugim potencialnim uporabnikom / organizacijam (V_08_0). Gre za koncept, ki se navezuje na t.i. sistem odprtega inoviranja, kjer podjetje prevzame zlasti tisti del inovacijskega procesa, ki je del njegovih temeljnih kompetenc (npr. razvoj izdelka), v preostalih fazah pa v povečani meri sodeluje s partnerskimi organizacijami. Kljub temu, da so vodilna podjetja v povprečju dejavnik odprtega inoviranja (V_08_0) za stopnjo više od sledilcev, pa je povprečna vrednost dejavnika še vedno dokaj nizka (povprečje: 3,65) . 3.5 Analize na podvzorcih predelovalnih in storitvenih podjetij (fazi 2 in >PDF t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and avnikov (faza 1), se v fazi 2 lotevamo analize stanja na ja spremenljivk 1) in doseženih posrednih (spremenljivke kategorije 2) in neposrednih rezultatov (spremenljivke kategorije 3). Ne gre torej več za celotni vzorec, ampak za osredotočenje na podjetja z doseženimi inovacijami27. Skupini predelovalnih in storitvenih podjetij obravnavamo ločeno. 3.5.1 Metodologija analize stanja (faza2) V fazi 2 nas je zanimala ocena stanja na področju inovacijskih dejavnikov (kategorija 1) in doseženih rezultatov v podjetjih (kategoriji 2 in 3). Najprej smo na podlagi opisnih statistik ločeno proučili stanje v vsakem izmed sektorjev, potem pa se lotevamo še neposredne primerjave vrednosti spremenljivk med sektorjema. Slednjo izvedemo s pomočjo statističnega testiranja razlik (t-test) v povprečjih. Zaradi različne strukture inovacijskih dejavnikov v obeh sektorjih, smo namesto inovacijskih dejavnikov (kategorija 1) v primerjavah zajeli posamezne indikatorje - individualne spremenljivke, ki sestavljajo te dejavnike. Obenem pa smo z obravnavo na nivoju indikatorjev lahko proučevali tudi strukturne razlike med inovacijskimi dejavniki. To je omogočilo, da smo opisali ne le razlike v ravni spodbujanja in doseženih rezultatih inovacijskih dejavnosti (podlaga: povprečne ocene), pač pa tudi razlike v njihovi organiziranosti med sektorjema (podlaga: strukturne razlike). 3.5.2 Metodologija identifikacije vplivnih dejavnikov (faza 3) Namen te faze je proučitev povezav med posameznimi kategorijami spremenljivk 1,2, in 3, ki opisujejo inovacijski proces. Vplive na uspešnost predelovalnih in storitvenih skupin podjetij smo ločeno proučevali s pomočjo multivariantnih regresijskih modelov. Analize smo, skladno z definicijami neodvisnih in odvisnih spremenljivk (poglavje 3.3.4.) izvedli ločeno na podatkih za predelovalni in storitveni sektor. Proučevali smo vplive med 3 kategorijami spremenljivk, in sicer na naslednji način: Neodvisne spremenljivke Odvisne spremenljivke Odvisne spremenljivke (Inovacijski dejavniki) (Inovacijski rezultati) (Neposredni rezultati) Vsak regresijski model je sestavljala ena od odvisnih spremenljivk in več neodvisnih spremenljivk. Število neodvisnih spremenljivk je bilo pri tem različno; dodatno spremenljivko smo v model vključili, če se je s tem ustrezno povečal tudi delež pojasnjene variance (sprememba vsaj 5 %). Seznam spremenljivk, katere smo imeli na voljo znotraj vsake izmed kategorij 1, 2 in 3, je na voljo v poglavju 3.3.4. Kot mero jakosti vpliva smo uporabili ocene t.i. standardiziranega regresijskega koeficienta (Standardized Beta). Standardizirani multipli regresijski koeficient pokaže spremembo odvisne 27 27 Uporabljeni kriterij: Ali je vaše podjetje v obdobju 2006-2008 uvedlo kakršnekoli inovacije ? t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. (Ionih), če se vrednost določene neodvisne spremenljivke Ionih), ostale neodvisne spremenljivke pa ob tem ostanejo nespremenjene. Z uporabo standardiziranega regresijskega koeficienta smo zagotovili primerljivost koeficientov tako znotraj posameznih modelov (t.j. primerjava vplivov več neodvisnih spremenljivk na eno odvisno spremenljivko) kot med modeli (tj. primerjava vplivov posameznih neodvisnih spremenljivk na več odvisnih). Gre za pristop, ki je pomembno povezan s ciljem projekta - identifikacijo in rangiranjem vplivnih inovacijskih dejavnikov. Kot merilo kakovosti regresijskih modelov smo uporabili delež variance, pojasnjene s predpostavljenimi neodvisnimi spremenljivkami (Adjusted R square, R square pri enostavnih regresijskih modelih) . Število neodvisnih spremenljivk, vključenih v posamezne modele, smo torej določali na podlagi deleža pojasnjene variance glede na število vključenih spremenljivk. 3.5.3 Rezultati faze 2: analiza stanja v predelovalnih podjetjih V skrajnem levem stolpcu tabele (Tabela 20) so navedene sestavljene spremenljivke, ki predstavljajo posamezne inovacijske dejavnike28. Sledi število zajetih podjetij (N), njihova vrsta (predelovalno / storitveno), povprečja in standardni odkloni spremenljivk. Sledijo še rezultati statističnega testiranja razlik (t-test) med povprečji posameznih spremenljivk (Tabela 21). Na podoben način sledi še prikaz rezultatov v tabeli29 (Tabela 22). Dodatne analize so pripomogle k identifikaciji specifik posameznega sektorja, tako v smislu neizrabljenih potencialov (podlaga: povprečne ocene), kakor tudi potrebne organiziranosti inovacijske dejavnosti (podlaga: strukturne razlike sestavljenih spremenljivk), česar samo z analizo sestavljenih spremenljivk ne bi mogli doseči. Iz tabele (Tabela 20) lahko razberemo, da so ocene inovacijskih dejavnikov relativno uravnotežene (3,844 < povprečje < 5,107). Izstopa le najviše ocenjeni dejavnik »Tržna politika (F3_p)« (povprečje: 5,107). V tabeli (Tabela 21) lahko med spremenljivkami tržne politike (TP) razberemo visoke ocene za dejavnik zadovoljevanja razumskih potreb uporabnika (V_12_0, povprečje: 5,997). Podjetja pa opazno manjši trud namenjajo razvoju novih tržišč (povprečje: 4,730). Tudi glede na nizke povprečne ocene pomembnosti zaščite intelektualne lastnine (F2_p) za poslovno uspešnost (povprečje: 3,861) se kaže možnost zapostavljene vlogi produktov, novih za trg. Še posebej velja izpostaviti, da so podjetja pomen patentov (V_57_0) za poslovni uspeh ocenila bistveno niže (povprečje: 4,169), kot npr. pomen znamk (povprečje: 5,047). Zanimivo je, da ocena inovacijske politike (F1_p) ni posebej visoka (povprečje: 4,376) in opazno zaostaja za tržnim dejavnikom F2_p (povprečje: 5, 107). Tudi inovacijska kompetentnost ključnih zaposlenih (V_43_0) v povprečju ni bila ocenjena kot posebej primerna za doseganje vodilnega položaja podjetja (povprečje: 4, 297). Glede na relativno nizke ocene ključnih spremenljivk, ki obsegajo inovacijsko politiko (F1_p), je razumljivo, da so podjetja usmerjena predvsem k zadovoljevanju osnovnih, razumskih potreb uporabnika. V smislu razvoja povsem novih, prebojnih inovacij, pa nezadostnost lastnih inovacijskih resursov predstavlja omejevalni dejavnik. 28 Način definiranja dejavnikov je opredeljen v poglavju 3.3.4. 29 Način definiranja spremenljivk, ki predstavljajo posredne in neposredne rezultate je opredeljen v poglavju 3.3.4. >PDF t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. kov podjetij predstavljajo inovacijski prihodki (A_b5_a). mi, ki predstavljajo novost na trgu, pa zajemajo slabo tretynoTelotnih inovacijskih prihodkov (A_b5_b, povprečje: 31,257 %). V smislu skupnih materialnih in nematerialnih koristi, doseženih z inoviranjem ugotavljamo precejšnje razlike med posameznimi tipi inovacij. V povprečju so podjetja največje koristi, zanimivo, dosegla ne z inovacijami izdelkov (povprečna ocena: 5,071), pač z inovacijami postopkov oz. procesov (povprečna ocena: 5,230). Gre za relativno visoke ocene koristi (max. možna ocena: 7). Še vedno pa podjetja precej manj uspešno izkoriščajo prednosti inovacij storitev (povprečna ocena: 3,081) ter inovacij poslovnega modela (povprečna ocena: 3,405). Tabela 20 Opisne statistike za spremenljivke, ki pripadajo kategoriji inovacijskih dejavnikov30 Spremenljivka (inovacijski dejavniki) N Vrsta podjetja Poprečje Std. odklon F1_p Indikator dimenzije Inovacijska politika 74 Predelovalno 4,376 1,216 F2_p Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine 74 3,861 1,717 F3_p Indikator dimenzije Tržna politika 74 5,107 1,214 F4_p Indikator dimenzije Nagnjenost k tveganju. 74 3,844 1,128 F1_s Indikator dimenzije Inovacijska in tržna politika 57 Storitveno 5,032 1,179 F2_s Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine 57 3,483 1,489 F3_s Indikator dimenzije Primerjava s konkurenco 57 4,503 1,148 F4_s Indikator dimenzije Emocionalni vidik 57 4,886 1,617 F5_s Indikator dimenzije Avtonomija dela 57 3,877 1,310 3.5.4 Rezultati faze 2: analiza stanja v storitvenih podjetjih Z izjemo ocene za odnos do intelektualne lastnine (F2_s) v tabeli (Tabela 20) zaznamo dokajšnjo usklajenost ocen. Zanimivo je, da so podjetja relativno visoko ocenila dejavnik F1_s, ki pa ne zajema 30 Pri izračunu povprečij indikatorjev dimenzij smo upoštevali zgolj individualne indikatorje z ustrezno visokimi faktorskimi utežmi (> 0,5). t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. o podjetja (povprečje: 5,032). Tržna politika podjetij, kot ustvarjanje novih trgov. Podjetja v povprečju precejšnjo pozornost namenjajo zadovoljevanju osnovnih, razumskih potreb uporabnika (povprečje: 5,997), opazno manjši poudarek pa dajejo čustvenim potrebam uporabnikov (povprečje: 4,595) in, skladno s tem, razvoju povsem novih tržišč (povprečje: 4,730). V tabeli (Tabela 21) lahko razberemo, da storitvena razpolagajo z ustvarjalnimi sodelavci (V_41_0, povprečje: 5,474). Obenem pa ugotavljamo (Tabela 22), da storitvena podjetja z inovacijami proizvodov dosegajo le neznatni delež prodajnih prihodkov (povprečje: 8,3 %). Zgovoren je tudi podatek, da imajo storitvena podjetja v povprečju največje koristi od inovacij postopkov (V_17_3, povprečje: 5,211) in ne storitev (V_17_2, povprečje: 4, 965). Glede na neotipljivo naravo inovacij storitev bi morda lahko opravičili nizke ocene pomena intelektualne lastnine (F2_s) (povprečje: 3,483). Vendar pa glede na nizko vrednost RMI kaže, da je posnemanje praksa storitvenega sektorja, in bi podjetja, zaščitena pred posnemovalci, lahko z dovolj celovitim pristopom, npr. z inovativnim prenosom poslovnih modelov iz drugih panog, dlje časa lahko ohranila vodilni tržni delež - in z njim povezane prihodke od inovacij (RII). Kljub temu pa prenosu takšnih praks oz. modelov podjetja v povprečju ne pripisujejo oldočilne vloge (V_06_0, povprečje: 4,491 ). Rezultati opisnih statistik v storitvenem sektorju, predvsem s stališča identificiranega posnemovalnega pristopa (F1_s) in zadovoljevanja razumskih potreb uporabnikov nakazujejo na neizkoriščene potenciale. 3.5.5 Rezultati faze 2: primerjalna analiza med sektorjema Ob upoštevanju tabele (Tabela 21), zanimivo, ni opaziti statistično značilnih razlik med vrednostmi inovacijskih dejavnikov. Razlika se kaže le v težnji k zadovoljevanju čustev uporabnika, ki je močnejša v storitvenem sektorju (Sig. (2-tailed) = 0,044). Kljub temu, da pri inovacijskih dejavnikih, kakor tudi inovacijskih in neposrednih rezultatih s t-testom povečini nismo uspeli potrditi razlik v vrednostih, pa se kažejo pomembne razlike v organiziranosti inovacijske dejavnosti v obeh sektorjih. Medtem, ko v predelovalnem sektorju inovacijska politika (IP) predstavlja neodvisni konstrukt, pa se v storitvenem sektorju povezuje s trženjsko politiko (IPTP). Zanimivo je, da povprečne ocene skupnih trženjskih spremenljivk presegajo ocene večjega dela skupnih inovacijskih spremenljivk (zlasti V_40_0, V_06_0, V_43_0). S trženjskega vidika podjetja v povprečju namenjajo veliko skrb zadovoljevanju razumskih potreb uporabnika (V_12_0), tako v storitvenem (povprečje: 5,997), kot predelovalnem sektorju (povprečje: 5,982). Kar se tiče dejavnikov, vezanih na inovacijsko politiko, pa podjetja relativno visoko ocenjujejo zaposlovanje ustvarjalnih ključnih sodelavcev (V_41_0, oceni v sektorjih: 4,973 oz. 5,474. Ko pogledamo inovacijske sposobnosti njihovih ključnih sodelavcev bolj kritično, v smislu primernosti za vodilni položaj v panogi, pa so podatki že bolj zaskrbljujoči (V_43_0, oceni v sektorjih: 4,297 oz. 4,456). Neizkoriščeni potenciali se kažejo tudi v nagrajevanju inovativnih sodelavcev (V_40_0, oceni v sektorjih: 4,297 oz. 4,456). Glede na ocene inovacijskih spremenljivk v predelovalnem in storitvenem sektorju se kaže smiselnost dodatnih izobraževanj s področja inoviranja - zlasti vodilnih sodelavcev. Prav inoviranje vodstva je namreč, po podatkih številnih raziskav, nujni predpogoj za vzpostavitev inoviranju naklonjenega in skladno s tem učinkovito organiziranega podjetja. Predvsem pri obravnavanih podjetjih, katera inovacijske procese očitno podrejajo zgolj osnovnim, razumskim željam kupca, bi lahko pričakovali, da obstoječi inovacijski potenciali podjetja niso v polni meri izkoriščeni. >PDF t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp TOIL povprečno število podanih predlogov na zaposlenega v 0,013), kar je več kot 50x manj kot npr. dosegajo nemški konkurenti! (Dib, 2010). I udi povprečna vrednost RMI v storitvenem sektorju (povprečje: 7,545) govori o močni prevladi inovacij, ki niso bile nove na trgu. Kaže, da storitvena podjetja ne posnemajo zgolj inovacijske politike konkurentov, pač pa tudi same inovacije le-teh. Predelovalna podjetja dosegajo znatno višjo vrednost RMI (povprečje: 31,257) - razlika je statistično značilna. Zanimiva v tem kontekstu je ugotovitev, da povprečne koristi od inovacij predelovalna podjetja ne ocenjujejo više od storitvenih, oziroma je omenjena korist celo nižja (V_17_a, Sig. (2-tailed) = 0,032). Prav tako predelovalna podjetja oblikam zaščite intelektualne lastnine pripisujejo nizke povprečne vrednosti (F2_p, povprečje: 3,861). Glede na razpoložljive podatke slovenska predelovalna podjetja za evropskimi ne zaostajajo le po učinkih, pač pa tudi številu inovacij. Po povprečnem številu inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_a, povprečje: 0,215) slovenska predelovalna podjetja za nemškimi zaostajajo za faktor ca. 4,5. Podobno velja tudi za število inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c). Tabela 21 Opisne statistike spremenljivk in razlike v povprečjih med sektorjema - po ključnih spremenljivkah posameznih inovacijskih dejavnikov Spremenljivka Vrsta podjetja Inovacijski dejavnik31 N Poprečje 32 Std. odklon t-test Sig. (2-t.) V_30_0 Indikator Inovacijska politika je zastavljena dolgoročno predelovalno IP 74 4,568 1,844 0,445 storitveno KO 57 4,807 1,674 V_41_0 Indikator Podjetje zaposluje ustvarjalne, samoiniciativne in pogumne ključne sodelavce predelovalno IP 74 4,973 1,605 0,061 storitveno IPTP 57 5,474 1,364 V_40_0 Indikator Podjetje nagrajuje inovativne in podjetne sodelavce predelovalno IP 74 4,203 1,813 0,352 storitveno IPTP 57 4,491 1,670 V_06_0 Indikator Podjetje načrtno išče dobre prakse podjetij drugih panog predelovalno IP 74 3,932 1,823 0,077 storitveno IL 57 4,491 1,713 V_43_0 (S14) Indikator Podjetniško-inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih so primerne za vodilni položaj v panogi predelovalno IP 74 4,297 1,524 0,560 storitveno IPTP 57 4,456 1,571 31 Kratka imena inovacijskih dejavnikov: IP = Inovacijska politika, KO = Primerjava s konkurenco, IPTP = Inovacijska in tržna politika, IL = Odnos do intelektualne lastnine, EM = Emocionalni vidik, NT = Nagnjenost k tveganju t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. edelovalno 331 panogi _ ^oritveno IP KO 74 57 4,284 4,596 1,380 1,321 0,193 V_58_0 Indikator Pomen modelov za poslovni uspeh podjetja predelovalno IL 55 4,218 storitveno IL 35 4,057 1,912 1,748 0,688 V_57_0 Indikator Pomen patentov za poslovni uspeh podjetja predelovalno IL 59 4,169 storitveno IL 34 3,941 1,993 1,841 0,586 V_56_0 Indikator Pomen znamk za poslovni uspeh podjetja predelovalno IL 64 5,047 storitveno EM 46 5,413 1,906 1,641 0,295 V_14_0 Indikator Podjetje pri razvoju proizvodov zagotavlja visoko zaščito pred posnemanjem predelovalno IL 74 4,027 storitveno IL 57 3,807 1,821 1,875 0,500 V_12_0 Indikator Podjetje pri razvoju proizvodov skuša popolnoma zadovoljiti razumske potrebe uporabnika predelovalno TP 74 5,997 storitveno IPTP 57 5,982 1,060 1,203 0,941 V_15_0 Indikator Podjetje v razvoj novih tržišč vlaga vse potrebne napore predelovalno TP 74 4,730 storitveno IPTP 57 4,754 1,723 1,755 0,936 V_13_0 Indikator Podjetje pri razvoju proizvodov skuša popolnoma zadovoljiti čustva uporabnika predelovalno TP 74 4,595 storitveno EM 57 5,211 1,850 1,521 0,044 V_49_0 Indikator Stopnja avtonomije dela, ki jo imajo praviloma zaposleni predelovalno NT 74 3,676 storitveno AD 57 3,877 1,346 1,310 0,392 V_37_0 Indikator Naklonjenost podjetja k tveganju glede na povprečje v panogi predelovalno NT 74 4,014 storitveno KO 57 4,105 1,380 1,496 0,717 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. azlike v povprečjih med sektorjema - posredni in neposredni Spremenljivka34 Vloga Predelovalna podjetja Storitvena podjetja t-test N Poprečje Std. Odklon N Poprečje Std. Odklon Sig. (2-t.) V_34_f Indikator dimenzije Inovacijski predlogi na zaposlenega INOVACIJSKI REZULTATI 74 0,158 0,489 53 0,007 0,013 0,010 V_34_a indikator Število prijavljenih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega 74 0,215 0,548 53 0,013 0,023 0,002 V_34_b Indikator Število odobrenih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega 74 0,160 0,492 53 0,008 0,016 0,010 V_34_c Indikator Število realiziranih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega 53 0,019 0,026 53 0,005 0,010 0,001 V_35_a Indikator Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega 74 276,177 1158,083 57 438,597 2837,327 0,656 V_18_c Indikator dimenzije Število v obdobju 2006-2008 uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega 72 0,056 0,081 56 0,040 0,062 0,211 A_b5_b RMI - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij 74 31,257 38,533 55 7,545 24,188 0,000 A_b5_a RII - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih 66 16,470 21,050 24 8,292 22,722 0,114 F_06_e Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 NEPOSREDNI REZULTATI 65 0,098 0,170 23 0,139 0,170 0,321 F_03_j Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 65 0,138 0,324 23 0,097 0,093 0,551 F_03_k Indikator Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 65 0,052 0,084 23 0,045 0,048 0,737 F_03_b Indikator Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) 65 0,053 0,116 23 0,064 0,083 0,667 F_06_g Indikator Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 66 -0,994 0,005 22 -0,992 0,006 0,101 34 Spremenljivke rezultatov so definirane enako za predelovalni in storitveni sektor. Definicije so na voljo v poglavju 3.3.4. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. F_06_f Indikator Rast ROE 06/08 V_17_a Indikator dimenzije Povprečje skupnih koristi od inovacij V_17_1 Indikator Skupna korist za podjetje od: a) Inovacij izdelkov V_17_2 Indikator Skupna korist za podjetje od: b) Inovacij storitev V_17_3 Indikator Skupna korist za podjetje od: c) Inovacij postopkov/procesov V_17_4 Indikator Skupna korist za podjetje od: d) Inovacij na področju organiziranosti V_17_5 Indikator Skupna korist za podjetje od: e) Inovacij na področju trženja V_17_6 Indikator Skupna korist za podjetje od: f) Inovacij poslovnega modela 74 33049,122 17510,018 56 42093,982 35365,394 0,083 65 -119,180 886,657 22 150,568 512,777 0,181 74 4,850 1,214 57 5,325 1,281 0,032 70 5,071 1,618 42 5,024 1,506 0,877 74 3,081 2,363 57 4,965 1,991 0,000 74 5,230 1,692 57 5,211 1,998 0,953 74 4,351 2,103 57 4,947 2,013 0,104 74 3,946 2,340 57 4,789 2,226 0,039 74 3,405 2,299 57 4,298 2,556 0,038 3.5.6 Rezultati faze 3: regresijske analize na podvzorcu predelovalnih podjetij V nadaljevanju prikazujemo rezultate regresijskih analiz na posameznih kategorijah spremenljivk: - vplivi inovacijskih dejavnikov na inovacijske rezultate (Tabela 23), - vplivi inovacijskih dejavnikov na neposredne rezultate (Tabela 24), - vplivi inovacijskih rezultatov na neposredne rezultate (Tabela 25). Rezultati v posameznih tabelah sledijo enotni strukturi. Odvisne spremenljivke posameznih regresijskih modelov navajamo v prvem stolpcu z leve. Neodvisne spremenljivke si sledijo v okviru stolpca »Neodvisne spremenljivke«. V posamezni model smo, glede na predhodna testiranja, smiselno vključili le tiste neodvisne spremenljivke, pod katerimi navajamo ocene regresijskih parametrov (stolpec »Ocene parametrov«). Ocena standardiziranega regresijskega koeficienta je pri tem označena s »Standardized Beta«, delež pojasnjene variance z »Adjusted R square« oz. »R square« pri enostavnih regresijskih modelih, medtem ko oceno statistične značilnosti predstavlja »Sig«. Statistično značilne vplive pri a = 0,05 smo označili z *. Če pogledamo npr. regresijski model z odvisno spremenljivko V_18_c, lahko iz razeberemo (Tabela 23), da vključuje le eno neodvisno Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and in (Standardized Beta = 0,259) in statistično značilen (Sig. = ijene variance (R square = 0,064). Na podobni način se lotevamo interpretacije rezultatov tudi v nadaljevanju: ločeno bomo proučili vplive na inovacijske in neposredne rezultate; ob koncu poglavja pa sledi sinteza. Tabela 23 Regresijske analize na podvzorcu predelovalnih podjetij - vplivi spremenljivk, ki pripadajo kategoriji inovacijskih dejavnikov, na spremenljivke inovacijskih rezultatov Inovacijski rezultati (odvisne spremenljivke) Ocene parametrov Inovacijski dejavniki (neodvisne spremenljivke) F1_p Indikator dimenzije Inovacijska politika F2_p Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine F3_p Indikator dimenzije Tržna politika F4_p Indikator dimenzije Nagnjenost k tveganju V_18_c Indikator dimenzije Število uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega Standardized Beta (P) 0,259* R square 0,064 Sig. 0,032 V_34_f Indikator dimenzije Inovacijski predlogi na zaposlenega Standardized Beta (P) 0,239* -0,277* Adjusted R square 0,109 0,109 Sig. 0,034 0,015 A_b5_b RMI - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij Standardized Beta (P) 0,273* R square 0,074 Sig. 0,019 V tabeli (Tabela 23) si oglejmo vplive inovacijskih dejavnikov na inovacijske rezultate. Na inovacijski rezultat števila uvedenih inovacij proizvodov na zaposlenega smo identificirali statistično značilni vpliv dejavnika podpore inovacijski politiki (F1_p), pri čemer gre za šibek pozitivni vpliv (Standardized Beta = 0,259, Sig. = 0,032). S predpostavljenim dejavnikom F1_p je moč pojasniti 6,4 % variance (R Square = 0,064) števila inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c). Na število inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f) se kaže šibek statistično značilni vpliv dveh dejavnikov. Pri prvem gre ponovno za F1_p, katere vpliv je pozitiven (Standardized Beta = 0,239, Sig. Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and m pa je dejavnik, ki obsega skrb za intelektualno lastnino iv, zanimivo, negativen (Standardized Beta = -0,277, Sig. = 0,01b). b predpostavljenima dejavnikoma je moč pojasniti 10,9 % variance (Adjusted R Square = 0,109) števila inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f). Rezultati kažejo, da podjetje z inovacijskimi dejavniki lahko vpliva tudi na delež inovacijskih prihodkov od inovacij, novih za trg, v skupnih prihodkih oz. RMI (A_b5_b). Statistično značilni vpliv kaže inovacijski dejavnik intelektualne lastnine (F2_p). Gre za šibek pozitivni vpliv (Standardized Beta = 0,273, Sig. = 0,019). S predpostavljenim dejavnikom F2_p je moč pojasniti 7,4 % variance (R Square = 0,074) RMI. Na ostale spremenljivke, ki pripadajo kategoriji inovacijskih rezultatov vplivov nismo zaznali 35 Tabela 24 Regresijske analize na podvzorcu predelovalnih podjetij - vplivi spremenljivk, ki pripadajo kategoriji inovacijskih dejavnikov, na spremenljivke neposrednih rezultatov Neposredni rezultati (Odvisne spremenljivke) Ocene parametrov Inovacijski dejavniki (Neodvisne spremenljivke) F1_p Indikator dimenzije Inovacijska politika F2_p Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine F3_p Indikator dimenzije Tržna politika F4_p Indikator dimenzije Nagnjenost k tveganju F_03_j Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE) Standardized Beta (P) -0,280* R square 0,079 Sig. 0,024 F_06_g Indikator Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 Standardized Beta (P) -0,306* R square 0,093 Sig. 0,013 V_17_a Indikator dimenzije Standardized Beta (P) 0,559* 0,172 35 Vplivov nismo zaznali za odvisne spremenljivke: V_35_a Indikator Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega, A_b5_a RII - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Sig. 0,323 0,000 0,323 0,079 Ugotovili smo vplive inovacijskih dejavnikov na inovacijske rezultate, zanima pa nas tudi ali je mogoče z inovacijskimi dejavniki vplivati na neposredne rezultate poslovanja. Poglejmo si tabelo (Tabela 24). Na ROE (F_03_j) smo identificirali statistično značilni vpliv enega dejavnika. Gre za dejavnik intelektualne lastnine (F2_p). Slednji izkazuje šibek vpliv, ki pa je, zanimivo, negativen (Standardized Beta = -0,280, Sig. = 0,024). S predpostavljenim dejavnikom F2_p je moč pojasniti 7,9 % variance (R Square = 0,079) ROE (F_03_j). Tudi na povprečno rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega (F_06_g) smo ugotovili statistično značilni vpliv enega dejavnika, in sicer dejavnika intelektualne lastnine (F2_p). Vpliv dejavnika je šibek in negativen (Standardized Beta = -0,306, Sig. = 0,013). S predpostavljenim dejavnikom F2_p je moč pojasniti 9,3 % variance F_06_g (R Square = 0,093). Na skupni neposredni rezultat, t.j. povprečje skupnih koristi od inovacij (V_17_a) se kaže vpliv dveh dejavnikov, ki je v primeru enega od slednjih statistično značilen. Gre za dejavnik podpore inovacijske politike (F1_p), ki izkazuje močan pozitivni vpliv (Standardized Beta = 0,559, Sig. = 0,000). Vpliv zaščite intelektualne lastnine (F2_p) sicer ni statistično značilen, a kaže, da gre tudi v tem primeru za dejavnik s pozitivnim vplivom na povprečje skupnih koristi od inovacij (Standardized Beta = 0,172, Sig. = 0,079). Z obema dejavnika lahko pojasnimo relativno visok delež variance V_17_a, in sicer 32,3 % (Adjusted R square = 0,323). V primeru ostalih spremenljivk, ki pripadajo kategoriji neposrednih rezultatov, vplivov nismo zaznali36. 36 Vplivov nismo zaznali za odvisne spremenljivke: F_06_e Čista dobičkovnost kapitala (ROE08), F_03_b Indikator Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS), F_03_k Indikator Čista dobičkovnost sredstev (ROA), V_aj_a Indikator Dodana vrednost na zaposlenega, F_06_f Indikator Rast ROE 06/08 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expi Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. :u predelovalnih podjetij - vplivi spremenljivk (posrednih) ezultatov inovacijsKi učene posreani rezultati (neodvisne spremenljivke) rezultati parametrov V_18_c V_34_f V_35_a A_b5_b RMI A_b5_a RII - Indikator Indikator Indikator - Indikator Indikator Delež (odvisne spremenljivke) dimenzije dimenzije Letna Delež prihodkov od Število v Inovacijski gospodarska prihodkov inovacij obdobju predlogi na korist od inovacij proizvodov v 2006-2008 zaposlenega inovacijskih proizvodov, celotnih uvedenih predlogov na novih za trg, prihodkih inovacij zaposlenega v celotnih izdelkov in prihodkih storitev na od inovacij zaposlenega F_06_g Indikator Standardi Povprečna rast zed Beta čistih prihodkov (P) -0,332* od prodaje na zaposlenega R square 0,110 06/08 Sig. 0,003 Standardi zed Beta V_17_a Indikator dimenzije Povprečje skupnih (P) 0,389* 0,207* 0,242* Adjusted R square 0,212 0,212 0,212 koristi od inovacij Sig. 0,000 0,048 0,021 Rezultati so pokazali, da je s predpostavljenimi inovacijskimi dejavniki moč vplivati na inovacijske (Tabela 23) in neposredne rezultate (Tabela 24). Vprašati pa se moramo še ali in v kolikšni meri so inovacijski rezultati povezani tudi z neposrednimi poslovnimi rezultati. Rezultati (Tabela 25) kažejo na obstoj takšnih vplivov. Pri neposrednih finančnih rezultatih so se vplivi izkazali le na povprečno rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega (F_06_g). Šibek negativen vpliv nanjo, ki pa je statistično značilen kaže spremenljivka A_b5_b - RMI (Standardized Beta = -0,332, Sig. = 0,003). Z RMI (A_b5_b) je moč pojasniti 11,0 % variance F_06_g (R square = 0,110). Čeprav bi na podlagi identificiranega negativnega vpliva spremenljivke A_b5_b na F_06_g morda pričakovali drugače, pa so vplivi inovacijskih rezultatov na povprečje skupnih, materialnih in nematerialnih, koristi od inovacij za podjetje (V_17_a) pozitivni. Gre za vplive treh spremenljivk na t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. močnejši je vpliv števila uvedenih inovacij proizvodov na = 0,389, Sig. = 0,000). Nekoliko šibkejši je vpliv števila inovacijskih predlogov (V_34_t) (Standardized Beta = 0,207, Sig. = 0,048), ki je primerljiv z vplivom RMI (A_b5_b) (Standardized Beta = 0,242, Sig. = 0,021). S spremenljivkami V_18_c, V_34_f in A_b5_b je moč pojasniti 21,2 % variance povprečja skupnih koristi (V_17_a). Na ostale spremenljivke, ki pripadajo kategoriji neposrednih rezultatov, vplivov nismo zaznali37. 3.5.6.1 Rezultati faze 3: povzetek za predelovalni sektor Ugotovili smo, da inovacijski rezultati vplivajo na neposredne rezultate poslovanja. Glede na ocenjeno velikost vpliva na povprečje skupnih koristi (V_17_a) se kaže zlasti smiselnost doseganja čim večjega števila uvedenih inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c); sledita delež prihodkov od inovacij, novih za trg (A_b5_b) in število podanih inovacijskih predlogov (V_34_f). Identificirali smo dva inovacijska dejavnika, ki vplivata na neposredne poslovne rezultate. Najmočnejši je pozitivni vpliv dejavnika podpore inovacijski politiki (F1_p) na povprečne skupne koristi od inovacij (V_17_a) - gre za močan vpliv. Podpora inovacijski politiki pomeni večjo skrb za: podjetniško-inovacijske sposobnosti zaposlenih, inovacijske cilje, načrtno iskanje dobrih praks, zaposlovanje ustvarjalnih ključnih sodelavcev, in njihovo nagrajevanje. Kaže, da je koristi od inovacij v povprečju mogoče povečati tudi z večjo ravnjo spodbujanja zaščite intelektualne lastnine F2_p (skrb za: patente, modele,znamke, celovito ustreznost oblik zaščit), vendar gre v tem primeru za manj izrazit, šibek in neznačilen vpliv. Na neposredne finančne rezultate pa vpliva le dejavnik zaščite intelektualne lastnine F2_p (šibek vpliv). Ob negativnem vplivu tega dejavnika na ROE kaže, da so vložki v intelektualno lastnino bolj tvegani v primeru (manjših) podjetij, ki ne razpolagajo z ustrezno visokim kapitalom. V smislu množičnosti (število uvedenih inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c), kakor tudi število predlogov zaposlenih na inovacije (V_34_f)) so pomembni zlasti dejavniki F1_p. Pri inovacijah, dejansko novih za trg, pa se kaže pomembna vloga zaščite intelektualne lastnine (F2_s). Podjetja z večjo stopnjo zaščite IL imajo znotraj inovacijskih prihodkov večji delež prihodkov od takšnih inovacij, ki so bile nove za trg (in ne npr. le za podjetje). Povzamemo lahko, da tako na posredne, kakor neposredne rezultate vplivata dejavnika podpore inovacijski politiki (F1_p) in zaščite intelektualne lastnine (F2_p). Pri tem pa so izključno vplivi podpore inovacijski politiki (F1_p) izkazali pozitivne vplive na obe kategoriji rezultatov. Zaščita intelektualne (F2_p) pa sicer izkazuje šibek pozitivni vpliv v smislu skupnih neposrednih učinkov (V_17_a), a vložki v F2_p predstavljajo finančno tveganje v smislu znižane dobičkovnosti kapitala 3.5.7 Rezultati faze 3: regresijske analize na podvzorcu storitvenih podjetij V nadaljevanju prikazujemo rezultate regresijskih analiz na posameznih kategorijah spremenljivk: • vplivi inovacijskih dejavnikov na inovacijske rezultate (Tabela 23), 37 Vplivov nismo zaznali za odvisne spremenljivke: Vplivov nismo zaznali za odvisne spremenljivke: F_06_e Čista dobičkovnost kapitala (R0E08), F_03_j Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE), F_03_b Indikator Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS), F_03_k Indikator Čista dobičkovnost sredstev (ROA), V_aj_a Indikator Dodana vrednost na zaposlenega, F_06_f Indikator Rast ROE 06/08 (F_03_j). Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, HUh complete. posredne rezultate (Tabela 24), Dosredne rezultate (Tabela 25). Rezultati v posameznih tabelah sledijo enotni strukturi. Odvisne spremenljivke posameznih regresijskih modelov navajamo v prvem stolpcu z leve. Neodvisne spremenljivke si sledijo v okviru stolpca »Neodvisne spremenljivke«. V posamezni model smo, glede na predhodna testiranja, smiselno vključili le tiste neodvisne spremenljivke, pod katerimi navajamo ocene regresijskih parametrov (stolpec »Ocene parametrov«). Ocena standardiziranega regresijskega koeficienta je pri tem označena s »Standardized Beta«, delež pojasnjene variance z »Adjusted R square« oz. »R square« pri enostavnih regresijskih modelih, medtem ko oceno statistične značilnosti predstavlja »Sig«. Statistično značilne vplive smo označili s * (ob stopnji tveganja a = 0,05). Če pogledamo npr. regresijski model z odvisno spremenljivko V_18_c, lahko iz tabele (Tabela 23) razberemo, da vključuje le eno neodvisno spremenljivko F1_p, katere vpliv je pozitiven (P = 0,259) in statistično značilen (Sig. = 0,032) ob relativno nizkem deležu pojasnjene variance (R square = 0,064). Na podobni način se lotevamo interpretacije rezultatov tudi v nadaljevanju: ločeno bomo proučili vplive na inovacijske in neposredne rezultate; ob koncu poglavja pa sledi sinteza. Tabela 26 Regresijske analize na podvzorcu storitvenih podjetij - vplivi spremenljivk, ki pripadajo kategoriji inovacijskih dejavnikov, na spremenljivke inovacijskih rezultatov Inovacijski rezultati (odvisne spremenljivke) Ocene parametrov Inovacijski dejavniki (neodvisne spremenljivke) F1_s Indikator dimenzije Inovacijska in tržna politika F2_s Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine F3_s Indikator dimenzije Primerjava s konkurenco F4_s Indikator dimenzije Emocionalni vidik F5_s Indikator dimenzije Avtonomija dela V_34_f Indikator dimenzije Inovacijski predlogi na zaposlenega Standardized Beta (P) 0,274* 0,227 Adjusted R square 0,079 0,079 Sig. 0,046 0,095 V_35_a Indikator Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega Standardized Beta (P) 0,326* R square 0,107 Sig. 0,013 A_b5_a RII - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih Standardized Beta (P) 0,526* R square 0,276 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 0,008 V tabeli (Tabela 26) prikazujemo vplive inovacijskih dejavnikov na inovacijske rezultate. Na število inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f) se kaže šibek vpliv dveh dejavnikov, od tega je vpliv enega dejavnika statistično značilen. Gre za za dejavnik podpore inovacijski in tržni politiki (F1_s), katerega vpliv je pozitiven (Standardized Beta = 0,274, Sig. = 0,046). Pri dejavniku z neznačilnim vplivom pa gre za avtonomijo dela, ki je dana zaposlenim (F5_s) (Standardized Beta = 0,227, Sig. = 0,095). S predpostavljenima dejavnikoma je moč pojasniti 7,9 % variance števila inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f) (Adjusted R square = 0,079). Identificirali smo tudi vplive inovacijskih dejavnikov na letno gospodarsko korist inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f). Natančneje gre za vpliv enega dejavnika, in sicer dejavnika zaščite intelektualne lastnine (F2_s). Vpliv je, zanimivo, pozitiven (Standardized Beta = 0,326, Sig. = 0,013). S spremenljivko F2_s je moč pojasniti 10,7 % variance spremenljivke V_35_a (R square = 0,107). Tudi na delež inovacijskih v celotnih prihodkih podjetja (A_b5_a) statistično značilno vpliva le dejavnik zaščite intelektualne lastnine (F2_s), pri čemer pa gre za močan pozitiven vpliv (Standardized Beta = 0,526, Sig. = 0,008). S spremenljivko F2_s je moč pojasniti 27,6 % variance spremenljivke A_b5_a (R square = 0,276). Rezultat kaže, da tudi v storitvenem sektorju zaščita intelektualne ne igra zgolj zanemarljive vloge. Vplivov na preostale spremenljivke, ki pripadajo kategoriji inovacijskih rezultatov, nismo zaznali38. 38 Vplivov nismo zaznali za odvisne spremenljivke: V_18_c Indikator dimenzije Število uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega, A_b5_b RMI - Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Neposredni rezultati (odvisne spremenljivke) cu storitvenih podjetij - vplivi spremenljivk, ki pripadajo enljivke neposrednih rezultatov cene parametrov inovacijski dejavniki (Neodvisne spremenljivke) F1_s Indikator dimenzije Inovacijska in tržna politika F2_s Indikator dimenzije Odnos do intelektualne lastnine F3_s Indikator dimenzije Primerjava s konkurenco F4_s Indikator dimenzije Emocionalni vidik F5_s Indikator dimenzije Avtonomija dela F_03_b Indikator Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) Standardized Beta (P) -0,481* R square 0,231 Sig. 0,020 Standardized Beta (P) -0,348 -0,270 0,334 0,401* F_06_f Indikator Rast ROE 06/08 Adjusted square R 0,308 0,308 0,308 0,308 Sig. 0,075 0,178 0,105 0,048 Standardized Beta (P) 0,448* 0,422* 0,204 V_17_a Indikator dimenzije Povprečje skupnih koristi od inovacij Adjusted R square 0,388 0,388 0,388 Sig. 0,000 0,000 0,057 V tabeli (Tabela 27) si oglejmo, kateri inovacijski dejavniki kažejo vplive na kategorijo neposrednih rezultatov. Na ROS (F_03_b) ugotavljamo vpliv enega dejavnika, ki je statistično značilen. To je dejavnik skrbi za ustreznost proizvodov z emocionalnega vidika (F4_s), katerega vpliv pa je negativen (Standardized Beta = -0,481, Sig. = 0,020). S predpostavljenim dejavnikom je moč pojasniti 23,1 % variance ROS (F_03_b) (R square = 0,231). Na rast ROE (F_06_f) smo zaznali vpliv 4 inovacijskih dejavnikov, izmed katerih pa je vpliv enega statistično značilen. Gre za dejavnik avtonomije dela zaposlenih (F5_s), za katerega rezultati kažejo pozitivni vpliv (Standardized Beta = 0,401, Sig. = 0,048). Izmed preostalih dejavnikov pa se, glede na izračunano vrednost Sig., kaže zlasti možnost šibkega vpliva zaščite intelektualne lastnine (F2_s), ki je negativen (Standardized Beta = -0,348, Sig. = 0,075). S predpostavljenimi dejavniki je moč pojasniti 30,8 % variance rasti ROE (F_06_f) (Adjusted R square = 0,308). t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and t_17_a) se kaže vpliv treh dejavnikov, ki je v primeru dveh isti primerljiv, srednje močan pozitivni vpliv dejavnikov podpore inovacijski in tržni politiki (H_s) (Standardized Beta = 0,448, Sig. = 0,000) in primerljivosti inovacijske politike s konkurenco (F3_s) (Standardized Beta = 0,422, Sig. = 0,000). Čeprav skrb za ustreznost proizvodov z emocionalnega vidika uporabnikov (F4_s) kaže pozitivni vpliv, ki ni značilen (Standardized Beta = 0,204, Sig. = 0,057), pa glede na relativno nizko stopnjo značilnosti Sig. pozitivne vloge dejavnika ne gre povsem izključiti. Skupno je s predpostavljenimi dejavniki moč pojasniti 38,8 % variance povprečja skupnih koristi od inovacij (Adjusted R square = 0,388). Vplivov na preostale spremenljivke, ki pripadajo kategoriji neposrednih rezultatov, nismo zaznali 39 Tabela 28 Regresijske analize na podvzorcu storitvenih podjetij inovacijskih na spremenljivke neposrednih rezultatov vplivi spremenljivk (posrednih) Neposredni rezultati (odvisne spremenljivke) Ocene param etrov Inovacijski rezultati (neodvisne spremenljivke) V_18_c Indikator dimenzije Število uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega V_34_f Indikator dimenzije Inovacijski predlogi na zaposlene ga V_35_a Indikator Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega A_b5_b RMI -Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij A_b5_a RII -Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih F_06_e Čista dobičkovnost kapitala (R0E08) Standa rdized Beta (P) 0,413* R square 0,170 Sig. 0,015 V_17_a Indikator dimenzije Povprečje skupnih koristi od inovacij Standa rdized Beta (P) 0,433* 0,343* 0,283 Adjust ed R 0,292 0,292 0,292 39 Vplivov nismo zaznali za odvisne spremenljivke: F_06_e Čista dobičkovnost kapitala (R0E08), F_03_j Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE), F_03_k Indikator Čista dobičkovnost sredstev (ROA), V_aj_a Indikator Dodana vrednost na zaposlenega, Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 0,024 0,059 Tabela 28 prikazuje vplive inovacijskih na neposredne poslovne rezultate. Opazimo lahko, da gre izključno za pozitivne vplive. Na čisto dobičkovnost kapitala (F_06_e) srednje močno in značilno vpliva število inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c). Gre za pozitivni vpliv (Standardized Beta = 0,413, Sig. = 0,015). S številom inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c) lahko pojasnimo17,0 % variance čiste dobičkovnosti kapitala (F_06_e) (R square = 0,170). Opazni so tudi vplivi inovacijskih rezultatov na povprečje skupnih, materialnih in nematerialnih, koristi od inovacij (V_17_a). Na V_17_a vplivajo tri spremenljivke, pri čemer je vpliv dveh statistično značilen. Najmočnejši značilni pozitivni vpliv izkazuje število uvedenih inovacij proizvodov na zaposlenega (Standardized Beta = 0,433, Sig. = 0,005). Nekoliko šibkejši je pozitivni vpliv števila inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f) (Standardized Beta = 0,343, Sig. = 0,024). Vpliv RMI (A_b5_b) sicer ni statistično značilen, a gre, ob upoštevanju vrednosti Sig. kljub temu za spremenljivko, katere pozitivnega vpliva ne gre izključiti (Standardized Beta = 0,283, Sig. = 0,059). Skupno s predpostavljenimi dejavniki lahko pojasnimo 29,2 % variance povprečja skupnih koristi od inovacij (V_17_a) (Adjusted R square = 0,292). Vplivov na preostale spremenljivke, ki pripadajo kategoriji neposrednih rezultatov, nismo identificirali.40 3.5.7.1 Rezultati faze 3: povzetek za storitveni sektor Ugotavljamo da inovacijski rezultati pozitivno vplivajo na neposredne rezultate poslovanja. Podjetja z večjim številom inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c) glede na enoto vloženega kapitala dosegajo večje dobičke (srednje močan pozitivni vpliv na F_06_e). Na povprečno skupno korist od inovacij (V_17_a) pa opažamo srednje močan vpliv števila inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c), kakor tudi nekoliko šibkejši vpliv števila inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f). Opažamo pa tudi pozitivni vpliv RMI (A_b5_b) na povprečno skupno korist od inovacij (V_17_a), a rezultat ni povsem zanesljiv oz. statistično značilen. Na inovacijske rezultate je možno vplivati s podporo inovacijski in tržni politiki (F1_s), prav tako tudi z odnosom do intelektualne lastnine (F2_s). Podpora inovacijski politiki je povezana zlasti s skrbjo za: zaposlovanje ustvarjalnih sodelavcev, inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih, zadovoljevanje razumskih potreb uporabnikov, razvoj novih tržišč, nagrajevanje inovativnih. Odnos do intelektualne lastnine (IL) pa zajema skrb za: modele, patente, splošna raven zaščite pred posnemanjem, iskanje praks drugih panog. Število inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_34_f) je možno povečati s podporo inovacijski in tržni politiki (F1_s). Gre za šibak vpliv. Na letno gospodarsko korist predlogov na zaposlenega (LGK) vpliva odnos podjetja do intelektualne lastnine (F2_s), prav tako pa je ta odnos vpliven na delež inovacijskih v celotnih prihodkih (A_b5_a). Glede na to, da se v storitvenem sektorju 40 Vplivov nismo zaznali za odvisne spremenljivke: F_03_j Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE), F_03_b Indikator Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS), F_03_k Indikator Čista dobičkovnost sredstev (ROA), V_aj_a Indikator Dodana vrednost na zaposlenega, F_06_f Rast ROE 06/08, Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. h panog (najvišja povprečna ocena v okviru IL), je možna ija podajajo bolj koristne predloge, deloma vezane tudi na prenos inovativnih storitev / proizvodov v lastno panogo oz. podjetje. Ugotavljamo 4 inovacijske dejavnike, vplivne na neposredne poslovne rezultate. Na povprečno skupno korist od inovacij (V_17_a) opažamo dokaj primerljiv pozitivni vpliv podpore inovacijske in tržne politike (F1_s) ter skrbi za primerjavo s konkurenco (F3_s). V primeru F1_s pa gre za skrb za ustreznost inovacijskih ciljev, politike in naklonjenost k tveganju v primerjavi s konkurenco. V obeh primerih je vpliv srednje močan in pozitiven. Na finančne rezultate smo zaznali srednje močan pozitivni vpliv avtonomije zaposlenih pri delu (F5_s), ki pa se kaže šele na daljši rok (vpliv na F_06_f rast ROE 2006-2008). Kaže tudi, da fokusiranje na emocionalni vidik proizvodov (skrb za: emocionalne potrebe kupcev, razlikovanje na podlagi znamk, ne pa po inovativnosti) predstavlja težavo pri doseganju dobička s prodajnimi prihodki (negativni vpliv na F_03_b ROS). Povzamemo lahko, da na posredne in neposredne rezultate hkrati vplivajo trije dejavniki, in sicer: dejavnik podpore inovacijski in tržni politiki (F1_s), dejavnik zaščite intelektualne lastnine (F2_s) in dejavnik avtonomije dela, ki jo imajo zaposleni (F5_s). Pri tem sta vpliva podpore inovacijski politiki (F1_s) in avtonomije dela (F5_s) na obe kategoriji pozitivna. Rezultat v primeru avtonomije dela (F5_s) velja jemati s previdnostjo, saj vpliv na inovacijske rezultate, tj. število predlogov (V_34_f) ni povsem zanesljiv. Prav tako F5_s na neposredne rezultate vpliva zlasti na daljši rok (vpliv na F_06 Rast ROE 06/08). Zaščita intelektualne (F2_s) pa sicer izkazuje pozitivni vpliv na inovacijske rezultate (zlasti na A_b5_a), a se kaže možnost negativnega vpliva na neposredne rezultate, tj. kazalnike rasti dobičkovnosti (F_06_f Rast ROE 06/08), kar lahko pomeni oslabitev vloženega kapitala (rezultat ni povsem zanesljiv). 3.6 Omejitve raziskave Vzorec ni povsem reprezentativen, saj je skoraj 76% podjetij v vzorcu beležilo realizacijo kakršnih koli inovacij - po podatkih SURS v enakem obdobju SURS (2010) je bilo vseh takšnih podjetij v Sloveniji ca. 50%. Zato lahko predpostavimo, da rezultati analiz predstavljajo stanje, ki je nad slovenskim povprečjem. Prav tako smo inovacijske dejavnike definirali kot shranjene faktorje (t.i. factor score) in ne na podlagi izbora spremenljivk z najmočnejšimi komponentnimi utežmi. Vendar pa gre za pomembni pristop, s katerim smo omogočili, da neodvisne spremenljivke v okviru regresijskih analiz niso bile medsebojno korelirane (problem multikolinearnosti). Ena od omejitev je dejstvo, da v določenih primerih ni bilo mogoče pridobiti podatke vseh 173 podjetij. Uporabili smo tudi podatke več različnih časovnih obdobij. Ceprav anketa večinoma zajema podatke za leto 2008, pa nekateri drugi podatki, zlasti finančni zajemajo druga časovna obdobja. Gre za podatke, ki bi jih s samo anketo težko pridobili (RII, RMI, finančni kazalniki rasti,... ), vendar so s stališča izvedbe raziskave, kakor tudi nastalih sinergijskih učinkov odigrali pomembno vlogo. 3.7 Rezultati in diskusija V okviru analiz faz 1, 2 in 3 smo obravnavali vrsto spremenljivk, ki pripadajo kategorijam organizacijskih in inovacijskih dejavnikov, ter posrednih in neposrednih rezultatov (definirane v poglavju 3.3.4). Rezultati kažejo na več zanimivih ugotovitev, ki se kažejo na ravni vseh podjetij t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ezultate analiz, ki obravnavajo zgolj predelovalna (poglavje )■ 3.7.1 Splošne ugotovitve Od 173 podjetij v anketi je bilo kar 131 tistih, ki so v 3-letnem obdobju 2006-2008 uvedla vsaj eno inovacijo (inovacija izdelka, storitve, organizacijska inovacija, inovacija na področju trženja, inovacije poslovnega modela). Kljub temu pa rezultati analiz kažejo na številne neizrabljene inovacijske potenciale. Inovativna podjetja večjo pozornost kot neinovativna namenjajo učinkoviti organiziranosti za spodbujanje ustvarjalnosti. V vodilnih podjetjih zaposleni ne rešujejo zahtevnih nalog šele, ko se pojavijo, pač pa značilno večji poudarek od neinovatorjev, namenjajo načrtnemu iskanju problemov (V_05_0). Razreševanje aktualnih problemov / izzivov pa lahko predstavlja vrsto priložnosti za izboljšave na ravni procesov, kakor tudi končnih proizvodov (Terwiesch & Loch, 1998; Krishnan, Eppinger, & Whitney, 1997; Thomke & Fujimoto; 2000). Vodilni inovatorji izstopajo tudi po načrtnem iskanju dobrih praks izven lastne panoge. Vlogo ustrezne organizacijske klime, kot temeljnega podpornega dejavnika za vzpostavitev inovativne organizacije, ugotavlja več avtorjev (npr. Carrier, 1994; Carrier, 1996; Carrier, 1998; Covin et al., 1991; Hornsby et al., 1993; Kanter, 1983). Kaže, da je proces vzpostavitve takšne klime pomembno povezan z inovacijsko kompetentnostjo vodstva (V_43_0). Mulej (2008) govori o t.i. upravljalskih inovacijah. Slednje so najpomembnejše od vseh tipov inovacij, saj predstavljajo nujen pogoj za vse ostale, torej prehod iz rutinerskega v inovativno poslovanje. Glede na omenjeno spremenljivko obe skupini inovatorjev (1. in 2.) dosegata značilno višje vrednosti od neinovativnih podjetij. Tako inovatorji sledilci kot vodilna podjetja v značilno večji meri spodbujajo zaposlene k zahtevnim nalogam / izzivom (V_42_0). Posebej nas je zanimalo tudi, kateri organizacijski dejavniki strateške podpore ustvarjalnosti ločujejo sledilce (skupina 1) od vodilnih inovatorjev (skupina 2). Zanimivo, razlike se kažejo zlasti v številu ur, porabljenih za izobraževanja vodstva s področja inoviranja. Za vodilna podjetja smo tako ugotovili, da letno v povprečju (povprečje:) namenjajo 10-11 ur za izobraževanja o ustvarjalnosti in inoviranju (V_54_0, povprečje: 3,478), medtem ko inovatorji sledilci za tovrstna izobraževanja porabijo le ca. 5 -6 ur (V_54_0, povprečje: 2,614). Testi statistično značilnih razlik tudi kažejo, da je organizacijska klima, ki podpira odprtost pomemben predpogoj za doseganje inovacijske vodilnosti. Vodilni inovatorji ideje, katerih niso zmožni realizirati sami, v večji meri nudijo drugim potencialnim uporabnikom / organizacijam (V_08_0). Gre za organizacijski dejavnik, ki se navezuje na t.i. koncept odprtega inoviranja, kjer podjetje prevzame zlasti tisti del inovacijskega procesa, ki je del njegovih temeljnih kompetenc (npr. design), v preostalih fazah pa v povečani meri sodeluje s partnerskimi organizacijami (npr. razvoj). Tudi zadnje raziskave Statističnega urada RS kažejo, da večina slovenskih podjetij, ki so 2006-2008 uvedla inovacije, pri razvoju proizvodov povečini ne sodelujejo z drugimi organizacijami (SURS, 2010) in se torej opirajo na njihov know-how, kar je značilnost dobrih praks iz tujine (IBM, Procter & Gamble, Google). Mala, srednja in velika slovenska podjetja so večinoma sama t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ;tij je bilo 66,6 %; 27,4 % podjetij je razvilo nov izdelek ali ali ustanovo, le 6,0% podjetij je razvoj novega izdelka ali storitve prepustilo drugemu podjetju ali ustanovi (SURS, 2010). Podjetja po številu inovacijskih predlogov s strani zaposlenih, kakor tudi številu inovacij proizvodov večkratno zaostajajo za evropskimi konkurenti Rezultati faze 2 kažejo na nizko povprečno število podanih predlogov na zaposlenega v storitvenem sektorju (V_34_a, povprečje: 0,013), kakor tudi v predelovalnem sektorju (V_34_a, povprečje: 0,215). Glede na podatke za nemška podjetja (Dib, 2010) je število v predelovalnem sektorju ca. 5x manjše od doseženega v nemških podjetjih, v storitvenem sektorju pa celo več kot 50x manjše! Glede na razpoložljive podatke, merjene preko 3-letnega obdobja (Jones et al., 2001), je tudi novih proizvodov (V_18_c) v slovenskih predelovalnih podjetjih malo: dosegamo ca. 2x manj inovacij na zaposlenega od Britanskih podjetij in ca. 3x manj od nemških predelovalnih podjetij. Acs in Audretsch (1990) sicer opozarjata, da povprečno število inovacij na zaposlenega v podjetjih glede na velikost podjetja lahko variira tudi za faktor 2. Ne glede na to je zaostajanje slovenskih podjetij očitno. Večja raven spodbujanja inovacijskih dejavnikov, vplivnih na število inovacij, kakor tudi predlogov zanje, se tako izkazuje kot posebno smiselno in dolgoročno tudi nujno. Slovenski inovatorji dosegajo skoraj dvakrat nižjo dodano vrednost na zaposlenega od povprečja EU. Ob primerjavi s povprečjem držav članic EU-27 ugotavljamo, da ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji v obeh sektorjih dosega bistveno nižje številke. Medtem, ko je EU povprečje predelovalnega sektorja (Eurostat, 2011) preko 62.000 EUR, obravnavana slovenska podjetja dosegajo le polovico tega, t.j. 33.000 EUR na zaposlenega. Podobno tudi storitvena podjetja očitno zaostajajo za evropskim povprečjem. Le-to znaša 60.000 EUR na zaposlenega, v analiziranem slovenskem podvzorcu pa ca. 43.000 EUR na zaposlenega. Ob tem moramo imeti v mislih, da slovenski podatek vključuje le inovativna podjetja (t.j. tista, ki so imela kakšno inovacijo), medtem, ko višje EU povprečje zajame celo tiste, ki inovacij sploh niso imela. Podjetja z močnejšo podporo inoviranju imajo od svojih inovacij večje koristi. V obeh sektorjih smo z regresijsko analizo (faza 2) identificirali pozitivni vpliv inovacijske (oz. v storitvenem sektorju inovacijsko-tržne) politike na povprečje skupnih koristi od inovacij (V_17_a). Gre za kazalnik, ki je bolj celovita mera od samih finančne koristi od inovacij, saj zajame tudi nematerialne koristi inoviranja. Tudi več odgovornih v sodelujočih podjetjih je poudarilo, da pogosto finančnih učinkov določenih inovacij sploh ne uspejo oceniti, kljub temu pa so slednji opazni - zlasti na ravni procesov (skrajšanje trajanja delovnih procesov, učinkovitejša komunikacija, izboljšanje varnosti pri delu,.). t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. no vpliva na finančne rezultate, še posebno pri manjših V obeh sektorjih tudi ugotavljamo signifikantni vpliv odnosa do intelektualne lastnine (F2_p -predelovalna podjetja, F2_s - storitvena podjetja) na neposredne finančne rezultate, ki pa je negativen. Ob negativnih vplivih, zlasti na ROE (predelovalna podjetja) oz. rast ROE (storitvena podjetja) se kaže, da podjetja, ki svojo poslovno uspešnost v večji meri povezujejo z zaščito intelektualne lastnine na enoto vloženega kapitala ustvarijo manjši dobiček. Obenem raziskave opozarjajo, da je razvoj novih proizvodov nemalokrat povezan s precejšnjimi vložki, katerih rezultati se pokažejo šele s časovno zakasnitvijo (npr. Likar in Kopač, 2010). Glede na ugotovljene negativne vplive intelektualne lastnine (F2_p oz. F2_s) na finančne rezultate (ROE / rast ROE) kaže, da so visoki vložki v intelektualno lastnino povezani z manjšimi tveganji predvsem v podjetjih, ki razpolagajo z ustrezno visokim kapitalom in tako z zaščito (inovativnih) proizvodov ne ogrožajo tekočega poslovanja. Inovacijski rezultati vplivajo na neposredne poslovne rezultate. Tako število uvedenih inovacij (V_18_c), kot delež inovacijskih prihodkov od inovacij, novih za trg -RMI (A_b5_b) sta v predelovalnem in storitvenem sektorju povezani s povprečjem skupnih koristi od inovacij (V_17_a). Rezultat kaže na smiselnost inovacijskih dejavnosti za doseganje pozitivnejših končnih poslovnih rezultatov podjetja. Glede na povezave z omenjenim kazalnikom povprečja skupnih koristi (V_17_a) je smiselno spodbujati čim večje število uvedenih inovacij, obenem pa kaže, da bodo skupne koristi še višje pri podjetjih, ki večji delež inovacijskih prihodkov dosegajo s tistimi inovacijami, ki bodo dejansko predstavljale novost na trgu (A_b5_b). Ugotovitev o vplivu tržno novih proizvodov je skladna z navedbami Hamela (2003), ki ugotavlja, da so edino proizvodi z visoko ravnjo novosti tisti, ki podjetju omogočajo rast na dolgi rok in doseganje vodilnega položaja. Na osnovi primerjalne analize med obema sektorjema (faza 2) večinoma nismo identificirali statistično značilnih razlik po vrednostih inovacijskih dejavnikov ter posrednih in neposrednih rezultatov. Ugotovili pa smo, da se inovacijske dejavnosti v obeh sektorjih različno medsebojno povezujejo; so torej različno organizirane (strukturo teh aktivnosti po sektorjih obravnavamo v poglavjih 3.7.2 (predelovalni sektor) in 3.7.3 (storitveni sektor). Rezultati se delno ujemajo z ugotovitvami švedske študije (Loof in Heshmati, 2006). Njuna študija na vzorcu podjetij z 20 ali več zaposlenimi podaja sklep, da tako inoviranje storitev kot izdelkov postavljata podjetja pred podobne izzive. Hughes in Wood (1999) na podlagi analize malih in srednje velikih podjetij celo ugotavljata obstoj izrazitejših razlik znotraj sektorjev kakor med njima. Podjetja niso ustrezno organizirana za doseganje novih trgov. Pri razvoju novih proizvodov podjetja v povprečju namenjajo veliko skrb zadovoljevanju osnovnih, razumskih potreb uporabnika (V_12_0), tako v storitvenem (povprečje: 5,997), kot predelovalnem sektorju (povprečje: 5,982). Manjša pa je skrb za razvoj novih tržišč (V_15_0, ocene v sektorjih: 4,730 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, razvoju novih trgov. Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. islujejo relativno ustvarjalne sodelavce (V_41_0, ocene v 2lno presegati osnovne potrebe uporabnikov in stremeti k Manj kot tretjina zaposlenih razume inovacijsko politiko podjetij, kar vpliva na število inovacij. Odstotek zaposlenih (%), ki jasno razumejo inovacijsko politiko podjetja in z njo povezane cilje ter aktivnosti (V_52_0) izkazuje statistično značilno pozitivno povezavo s številom inovacij v obeh sektorjih (V_18_c oz. V_18_b), kar je razvidno iz prilog (Povezanost spremenljivk, ki niso bile del osnovnih analiz, s posrednimi rezultati (predelovalni sektor), Povezanost spremenljivk, ki niso bile del osnovnih analiz, z neposrednimi rezultati (predelovalni sektor)). Kljub temu pa v obeh sektorjih niti tretjini zaposlenih niso jasni inovacijski cilji in politika podjetja ter aktivnosti v okviru le te (V_52_0) -rezultat je razviden iz priloge (Opisne statistike spremenljivk, ki niso bili del osnovnih analiz). Podjetja prepozno sprejemajo odločitev o razvoju novih proizvodov, ki bodo zamenjala stare. Glede na izpise dodatnih analiz, dosegljive v prilogah (Opisne statistike spremenljivk, ki niso bili del osnovnih analiz). Vodstvo podjetij v povprečju sprejme odločitev o razvoju novega proizvoda (V_38_0) šele tik preden se glavni obstoječi proizvod približuje fazi zrelosti. To pa je tik pred pričetkom padca prodajnih prihodkov, ko inoviranje postane orodje preživetja, ne pa orodje ustvarjanja konkurenčnih prednosti. Pri tem je potrebno upoštevati, da od odločitve o razvoju do novega proizvoda, ki pride na trg in začne prinašati dohodke mine precej časa, od več mesecev do več let. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. sektorju X U UJ CIJ A rujc pi uuu ■m t tuitmi ..ici ■ posegajo z inovacijami. V povprečju 16,5 % celotnih prihodkov podjetij predstavljajo inovacijski prihodki (A_b5_a). Inovacijski prihodki, doseženi z inovacijami, ki predstavljajo novost na trgu, pa zajemajo slabo tretjino celotnih inovacijskih prihodkov (A_b5_b, povprečje: 31,3 %). Podpora inovacijski politiki pozitivno vpliva na inovacijske in neposredne rezultate. Podjetja z močnejšo podporo inovativnosti (F1_p) dosegajo ugodnejše inovacijske rezultate: večje število inovacij proizvodov (V_18_c) in inovacijskih predlogov (V_34_f). V smislu neposrednih rezultatov podanih s strani zaposlenih (V_34_f) pa inovacijska politika (F1_p) izkazuje statistično značilni pozitivni vpliv na povprečje skupnih koristi od inovacij (V_17_a). Glede na vsebino dejavnika inovacijske politike, bodo imela podjetja z bolj ustvarjalnimi ključnimi sodelavci (V_43_0), visokimi inovacijskimi cilji (V_29_0) in kadrovsko politiko, usmerjeno na zaposlovanje ustvarjalnih (V_41_0), od svojih inovacij v povprečju tudi večje koristi. Slika 21 Povprečne ocene inovacijskih dejavnikov v predelovalnem sektorju Tržna politika ne spodbuja doseganja inovativnih proizvodov. V okviru regresijskih analiz (faza 3) smo ugotovili, da dejavnik tržne politike (F3_p) ne vpliva niti na inovacijske niti na neposredne rezultate poslovanja. Nadaljnji pregled po spremenljivkah, ki obsegajo ta dejavnik, je pokazal, da podjetja v povprečju precejšnjo pozornost namenjajo zadovoljevanju t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. (V_12_0, povprečje: 5,997), opazno manjši poudarek pa V_13_0, povprečje: 4,595) in razvoju povsem novih tržišč (V_15_U, povprečje: 4,/3U). l-okus na osnovne racionalne potrebe uporabnikov in ne trud za razvoj povsem novih tržišč pa kaže na zmanjšane možnosti za razvoj inovativnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. V primerjavi s povprečjem vseh predelovalnih podjetij držav članic EU (Eurostat, 2011), ki znaša ca. 62.000 EUR/ zaposlenega, obravnavana podjetja dosegajo skoraj dvakrat nižjo dodano vrednost (V_aj_a) - le ca. 33.000 EUR / zaposlenega. Pri tem velja poudariti, da podatek o evropskem povprečju zajema tudi podjetja, ki inovacij sploh niso imela! Skrb za zaščito intelektualne lastnine predstavlja tveganje za podjetja z majhnim kapitalom. Na neposredne finančne rezultate (ROE, povprečna rast čistih prihodkov 2006-2008) dejavnik zaščite intelektualne lastnine (F2_p) vpliva negativno. Hkrati pa je vpliv IL (F2_p) na skupne koristi od inovacij (V_17_a) blizu statistični značilnosti (Sig. = 0,074), zato se se kljub negativnim povezavam z ROE (F_06_e) in rastjo prodajnih prihodkov (F_06_g) zaščita intelektualne lastnina kaže kot potencialno smiselna in koristna. Glede na ugotovljene negativne vplive F2_p pa kaže, da so visoki vložki v intelektualno lastnino povezani z manjšimi tveganji predvsem v podjetjih, ki razpolagajo z ustrezno visokim kapitalom in tako ne ogrožajo tekočega, operativnega poslovanja. Podjetja po številu inovacijskih predlogov s strani zaposlenih, kakor tudi številu inovacij proizvodov večkratno zaostajajo za evropskimi konkurenti. Rezultati faze 2 kažejo na nizko povprečno število podanih predlogov na zaposlenega v predelovalnem sektorju (V_34_a, povprečje: 0,215). Glede na podatke za nemška podjetja (Dib, 2010) je število v slovenskem predelovalnem sektorju ca. 5x manjše od doseženega v nemških podjetjih. Podatki, ki obravnavajo obdobje 3 let (Jones et al., 2001) tudi kažejo, da je novih proizvodov (V_18_c) v slovenskih predelovalnih podjetjih malo: dosegamo ca. 2x manj inovacij na zaposlenega od Britanskih podjetij (0,13 inovacij na zaposlenega) in ca. 3x manj od nemških predelovalnih podjetij (0,18 inovacij na zaposlenega). Acs in Audretsch (1990) sicer opozarjata, da povprečno število inovacij na zaposlenega v podjetjih glede na velikost podjetja lahko variira tudi za faktor 2. Ne glede na to je zaostajanje slovenskih podjetij očitno. Večja raven spodbujanja inovacijskih dejavnikov, vplivnih na število inovacij, kakor tudi predlogov zanje, se tako izkazuje kot posebno smiselno in dolgoročno tudi nujno. Podjetja prepozno sprejemajo odločitev o razvoju novih proizvodov, ki bodo zamenjale stare. Vodstvo podjetij v povprečju sprejme odločitev o razvoju novega proizvoda (V_38_0) šele tik preden se glavni obstoječi proizvod približuje fazi zrelosti. To pa je tik pred pričetkom padca prodajnih prihodkov, ko inoviranje postane orodje preživetja, ne pa orodje ustvarjanja konkurenčnih prednosti. Rezultat temelji na nekaterih dodatnih analizah, razvidnih iz prilog (Opisne statistike spremenljivk, ki niso bili del osnovnih analiz). t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ktorju X UliJClJtl IC 111 /j C 1\ UC1C: p. iiivumv z inovacijami proizvodov. Glede na povprečno vrednost spremenljivke RII (A_b5_a) ti prihodki predstavljajo le 8,3 % celotnih prihodkov. Doseganje inovacij, novih za trg, je razmeroma neučinkovito organizirano. Ugotavljamo, da je na ugodnejše inovacijske rezultate (npr. na št. inovacijskih predlogov) možno vplivati s podporo inovacijski in tržni politiki, ki sta tesno povezani. Na to kaže spremenljivka F1_s, ki obravnava skrb za: zaposlovanje ustvarjalnih sodelavcev, inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih, zadovoljevanje razumskih potreb uporabnikov, razvoj novih tržišč in nagrajevanje inovativnih sodelavcev. Vendar spodbujanje dejavnikov te politike ni ustrezno usklajeno. Podjetja kljub zaposlovanju relativno ustvarjalnih sodelavcev (V_41_0, povprečje: 5,474) napore usmerjajo predvsem v zadovoljevanje osnovnih, razumskih potreb uporabnikov (V_12_0, povprečje: 5,997). Nižje pa so ocene za težnjo k razvijanju novih tržišč (V_15_0; povprečje: 4,730). Tako kot za vpliv inovacijske in tržne politike ugotavljamo približno enak, srednje močan vpliv dejavnika primerjave s konkurenco (F3_s). Slednji obravnava skrb za ustreznost inovacijskih ciljev, politike in naklonjenost k tveganju v primerjavi s konkurenco. Slika 22 Povprečne ocene inovacijskih dejavnikov v storitvenem sektorju Inovacijski rezultati vplivajo tudi na neposredne rezultate. Večje število inovacij proizvodov na zaposlenega (V_18_c) pomeni večjo dobičkovnost kapitala -ugotovili smo srednje močan pozitivni vpliv na ROE (F_06_e). Prav tako se s številom inovacij t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. a korist od inovacij (V_17_a). Zato se skrb za doseganje evila inovacij kaže kot posebej smiselna. Podjetja v večji meri posnemajo kot razvijajo inovativne proizvode. Prihodki od inovacij, novih za trg, so skromni - v povprečju znašajo le 7,6 % vseh inovacijskih prihodkov (A_b5_b). Lahko bi sklepali, da podjetja inovacijske prihodke ustvarjajo zlasti s posnemanjem obstoječih inovacij. Zato ni presenetljivo, da podjetja namenjajo izmed vseh dejavnikov v povprečju najmanjšo skrb prav zaščiti intelektualne lastnine (F2_s; povprečje: 3,483). Povezano s to ugotovitvijo bi sicer lahko trdili, da je posnemanje inovacij povezano z manjšimi razvojnimi stroški in s tem povezanimi tveganji (Alam, 2006). Kljub temu pa so prav inovacije, ki so velika novost na trgu tiste, ki podjetju ponujajo največje možnosti za rast (Hamel, 2003). V prihodnosti gre pričakovati, da bodo strategije stroškovnega vodstva v inoviranju storitev vse manj primerne, kajti globalna konkurenca in razvoj tehnologije vse bolj postavljata v ospredje kakovost ponudbe (Johne in Storey, 1998). Inovacije niso plod načrtnega spodbujanja inoviranja, ampak se pojavljajo neodvisno od teh aktivnosti. Vplivov inovacijskih dejavnikov na število inovacij na zaposlenega (V_18_c) nismo zaznali. Prav tako nismo identificirali vplivov F1_s na spremenljivke, ki zadevajo prihodke od inovacij proizvodov (A_b5_a - RII oz., A_b5_b - RMI). Ker nismo zaznali pomembnejših vplivov inovacijskih dejavnikov na število inovacij, sklepamo, da inovacije niso plod načrtnega spodbujanja inoviranja, ampak se pojavljajo neodvisno od teh aktivnosti. Ugotovitve drugih raziskovalcev kažejo, da pomanjkanje zavezanosti k inoviranju na strateški ravni, predstavlja zaviralni dejavnik razvoja radikalnih inovacij. Obsežna študija znotraj storitvenega sektorja-hotel irske panoge, ki sta jo izvedla Ottenbacher in Harrington (2010) je pokazala, da razvoj visoko inovativnih storitev zahteva pripravljenost k sprejemanju višjih stopenj tveganja, pripravljenost za upravljanje s sredstvi in inoviranju naklonjeno organizacijsko klimo. Podobno tudi Stieglitz in Heine (2007) ugotavljata, da je razvoj uspešnih, prebojnih produktov v storitvenem sektorju vezan na predhodno usklajenost s temeljnimi strateškimi usmeritvami podjetja in organizacijsko strukturo v podjetju. Podjetja posnemajo dobre prakse drugih panog. Rezultati, zanimivo, kažejo na nezanemarljivo vlogo zaščite intelektualne lastnine v storitvenem sektorju. Odnos do intelektualne lastnine (F2_s) izkazuje statistično značilni pozitivni vpliv na letno gospodarsko korist inovacijskih predlogov na zaposlenega (V_35_a). Pozitiven in signifikanten je tudi vpliv F2_s na delež inovacijskih v celotnih prihodkih (A_b5_a). Ker spremenljivka F2_s obsega tudi iskanje dobrih praks iz drugih panog (V_06_0), in gre tudi za spremenljivko, ki ima največjo povprečno oceno v okviru F2_s (4,491), se izkazuje, da zaposleni na podlagi tega iskanja podajajo predloge z višjo gospodarsko koristjo. Gre torej prvenstveno za prenos dobrih praks, ki kaže na strategijo inovacijskih sledilcev. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ov s strani zaposlenih močno zaostajajo za evropskimi Rezultati faze 2 kažejo na nizko povprečno število podanih predlogov na zaposlenega v storitvenem sektorju (V_34_a, povprečje: 0,013). Glede na podatke za nemška podjetja (Dib, 2010) je število več kot 50x manjše od doseženega v nemških podjetjih! Podatkov o podrobni strukturi nemških podjetij glede na številu zaposlenih nimamo, a se ne glede na to. na to kaže, da je zaostajanje slovenskih podjetij očitno. Večja raven spodbujanja inovacijskih dejavnikov, vplivnih na število inovacijskih predlogov se tako izkazuje kot posebno smiselno in dolgoročno tudi nujno. Slovenski inovatorji dosegajo skoraj dvakrat nižjo dodano vrednost na zaposlenega od povprečja EU. Ob primerjavi s povprečjem držav članic EU-27 ugotavljamo, da ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji dosega bistveno nižje številke. Medtem, ko je EU povprečje storitvenega sektorja (Eurostat, 2011) preko 60.000 EUR, obravnavana slovenska podjetja dosegajo le 43.000 EUR na zaposlenega. Ob tem moramo imeti v mislih, da slovenski podatek vključuje le inovativna podjetja (tj. tista, ki so imela kakšno inovacijo), medtem, ko višje EU povprečje zajame celo tiste, ki inovacij sploh niso imela. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ija Da bi olajšali absorpcijsko vrednost rezultatov raziskave za gospodarstvo, smo si prizadevali za njihov enotni in transparentni prikaz. Gre za model, ki identificirane inovacijske vplivne dejavnike raziskave razvrsti po njihovi vplivnosti na rezultate. Ob osredotočenju na dejavnike pa bomo predstavili tudi situacijo na področju doseženih rezultatov podjetij, ki še posebej osmišljajo večje spodbujanje vplivnih dejavnikov. Model na podlagi inovativnih podjetij41 bo služil kot osnova za oceno lastne inovacijske učinkovitosti in izvedbo morebitnih korektivnih akcij (zato govorimo o t.i. referenčnem modelu). Podjetja bodo s primerjanjem lastnega spodbujanja posameznih dejavnikov, glede na priporočila modela, lahko ustrezno reorganizirala svojo inovacijsko dejavnost in s tem prispevala k učinkovitejšemu managementu inovacijskih procesov. Strukturiran je tako, da najprej poda priporočila na nivoju predelovalnega in storitvenega sektorja, potem pa podrobneje za nizko in srednje-nizke ter visoko tehnološke predelovalce, nato pa še podrobneje, za storitvenike z nižjo ter visoko vsebnostjo znanja. 4.1 Referenčni model za predelovalna podjetja 4.1.1 Inovacijski dejavniki Tabela 29 prikazuje povprečne ocene dejavnikov in njihove vplive na inovacijske rezultate (npr. število inovacij, delež prihodkov od inovacij v celotnih prihodkih,...), kakor neposredne rezultate (ROE, ROA, ROS, skupna materialna in nematerialna korist). Vsak dejavnik obravnava množico med seboj povezanih elementov inovacijskega procesa (stolpec »Vsebina dejavnika«). Ob prevladujočem pozitivnem vplivu dejavnika, smo to označili s »+«, v primeru, ko smo zaznali zlasti negativne vplive pa s »-«. V primeru dokaj usklajenih vplivov pa smo uporabili oznako »+-«. Dejavnik, ki prevladuje po pozitivnih vplivih lahko smatramo kot bolj pomemben. Oznaka »/« pomeni, da ni statistično značilnega vpliva. Maksimalna možna povprečna vrednost dejavnika znaša 7. Ocene inovacijskih dejavnikov, potencialno vplivnih na inovacijske in neposredne rezultate so bile zmerno visoke. 41 Uporabljeni kriterij: Ali je vaše podjetje v obdobju 2006-2008 uvedlo kakršnekoli inovacije? >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, dejavniki Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. inovacijske (I) in neposredne rezultate (N) na dejavnika 42 Inovacijska politika (F1_p) Odnos do intelektualne lastnine (F2_p) Tržna politika (F3_p) Nagnjenost tveganju (F4_p) k -Inovacijska politika je zastavljena dolgoročno, -Podjetje zaposluje ustvarjalne, samoiniciativne in pogumne ključne sodelavce, -Podjetje nagrajuje inovativne in podjetne sodelavce, -Podjetje načrtno išče dobre prakse podjetij drugih panog, -Podjetniško-inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih so primerne za vodilni položaj v panogi, -Višina postavljenih inovacijskih ciljev glede na najboljše v panogi. -Pomen modelov za poslovni uspeh podjetja, -Pomen patentov za poslovni uspeh podjetja, -Pomen znamk za poslovni uspeh podjetja, -Podjetje pri razvoju proizvodov zagotavlja visoko zaščito -pred posnemanjem. -Podjetje pri razvoju proizvodov skuša popolnoma zadovoljiti razumske potrebe uporabnika, -Podjetje v razvoj novih tržišč vlaga vse potrebne napore, -Podjetje pri razvoju proizvodov skuša popolnoma zadovoljiti čustva uporabnika. -Stopnja avtonomije dela, ki jo imajo praviloma zaposleni, -Naklonjenost podjetja k tveganju glede na povprečje v panogi. Povp. ocena (1-7) 4,4 3,9 5,1 3,8 Vplivi (I) Vplivi (N) + + / / / / Tabela 29 izkazuje, da tako na posredne, kakor neposredne rezultate vplivata podpora inovacijski politiki (F1_p) in zaščiti intelektualne lastnine (F2_p). Vendar pa ima izključno podpora inovacijski politiki (F1_p) obenem pozitivne vplive na posredne, kakor tudi na neposredne rezultate. Zato priporočamo, da podjetja v visoki meri skrbijo za: dolgoročno inovacijsko politiko, zaposlovanje ustvarjalnih, njihovo nagrajevanje, načrtno iskanje dobrih praks, in visoke inovacijske cilje. Ob povišani podpori izvrševanju inovacijske politike (trenutna povprečna ocena: 4,4) pa je potrebno zagotoviti njeno učinkovito komuniciranje zaposlenim. Rezultati so ob analizi nekaterih dodatnih 42 Najprej navajamo tiste elemente, ki so z dejavnikom najmočneje povezani. 43 Rezultat ni povsem zanesljiv. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ;ot tretjina zaposlenih (ca. 28 %) jasno razume inovacijsko :ivnosti. Poleg pomanjkanja razumevanja inovacijske politike s strani zaposlenih je dodatna analiza pokazala, da vodstvo pretežnega dela podjetij sprejme odločitev o razvoju novega proizvoda relativno pozno. Le 29 % podjetij to stori še pred nastopom faze zrelosti obstoječega glavnega proizvoda (Slika 23). Ostali odločitev sprejmejo v kasnejših fazah, ko prihaja do upadanja prodajnih prihodkov. Priporočljiv bi bil dolgoročnejši pristop, kjer do inoviranja ne pride zaradi nujnosti, ampak predvsem ustvarjanja konkurenčnih prednosti. % podjetij po fazi odločitve o razvoju novih proizvodov 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 48% 1 22% 1 3% Z /o Uvaja nje Rast Zrelost Upadanje Iztek Slika 23 Porazdelitev predelovalnih podjetij glede na to, kdaj v življenjskem ciklu obstoječega proizvoda sprejmejo odločitev o razvoju novega V smislu vplivov posameznih oblik zaščite intelektualne lastnine (F2_p) kaže, da vložki v F2_p predstavljajo finančno tveganje v smislu znižane dobičkovnosti kapitala ROE. Na povprečne skupne koristi od inoviranja pa se kaže pozitivni vpliv F2_p, kar govori o tem, da so višji vložki, v posamezne oblike zaščite intelektualne lastnine (patenti, modeli, znamke, druge oblike) kljub vsemu za podjetje lahko koristni. Ob negativnem vplivu na ROE, pa je skrb za zaščito intelektualne lastnine manj tvegana in bolj smiselna zlasti v (večjih) podjetjih, ki imajo na razpolago dovolj kapitala. Tržna politika podjetij (skrb za: razumske potrebe uporabnikov, njihove čustvene potrebe, razvoj novih tržišč) ni dovolj učinkovito organizirana za ustvarjanje novih trgov, kar se kaže tudi v odsotnosti vplivov na inovacijske in neposredne rezultate. Podjetja v povprečju precejšnjo pozornost namenjajo zadovoljevanju osnovnih, razumskih potreb uporabnika (povprečna ocena: 6,0), premajhna pa je skrb za zadostitev čustvenih potreb uporabnikov (povprečna ocena: 4,6) in, skladno s tem, razvoju novih tržišč (povprečna ocena: 4,7). Rezultati tudi kažejo, da nagnjenost k tveganju ni povezana z inovacijskimi in neposrednimi poslovnimi rezultati. Kljub temu pa rezultati kažejo, da ne gre za povsem irelevantni dejavnik. Ugotovili smo namreč, da se nagnjenost k tveganju povezuje z avtonomijo zaposlenih pri delu. Delo, pnc Your complimentary Referenčni model inoviranja ^ use period has ended. Complete Tf,3nkyouforusin9 PDF Complete. inih postopkih in procedurah pomeni za podjetje sprejem e zajema podrobneje (gre za splošno tveganje v primerjavi s povprečjem panoge) Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp 3geF 4.1.2 Inovacijski rezultati Stanje na področju inovacijskih rezultatov prikazujemo v tabeli (Tabela 30). Tabela 30 Inovacijski rezultati - predelovalni sektor Inovacijski rezultati Poprečje Število prijavljenih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega 0,215 Število odobrenih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega 0,160 Število realiziranih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega44 0,019 Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega 438,597 Število uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega 0,020 RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v 31,257 celotnih prihodkih od inovacij RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih 16,470 Podatek za RII kaže, da inovacije proizvodov ne igrajo zanemarljive vloge pri doseganju prihodkov podjetja. Kljub temu pa so zaposleni premalo intenzivno vključeni v inoviranje. Na podlagi primerjave s podatki za nemška podjetja ugotavljamo ca. 4x manjše število podanih inovacijskih predlogov (Slika 24). 44Gre za realizirane inovacijske predloge zaposlenih, kar ne pomeni nujno inovacij izdelkov in storitev. Slika 24 Povprečno število inovacijskih predlogov na zaposlenega: primerjava obravnavanih podjetij z nemškimi (NEM) Tudi novih proizvodov na leto je v slovenskih predelovalnih podjetjih malo: dosegamo ca. 2x manj inovacij na zaposlenega od Britanskih podjetij (0,04 inovacij na zaposlenega) in ca. 3x manj od nemških predelovalnih podjetij (0,06 inovacij na zaposlenega). Stanje nazorno prikazuje slika (Slika 25). Število inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega 0 0,01 0,02 0,03 0,04 0,05 0,06 0,07 Slika 25 Povprečno število inovacij proizvodov (izdelkov in/ali storitev) : primerjava obravnavanih podjetij z britanskimi (UK) in nemškimi (NEM) 4.1.3 Neposredni poslovni rezultati Tabela 31 prikazuje osnovne kazalnike poslovnih rezultatov in njihove povprečne vrednosti v obravnavanih podjetjih. >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. i sektor _ Poprečje Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 0,098 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,138 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,052 Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) 06 0,053 Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 (%)45 -0,994 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 33049,122 Rast ROE 06/08 (%)46 -119,180 Povprečje skupnih koristi od inovacij (1-7) 4,850 Skupna korist za podjetje od: a) Inovacij izdelkov (1-7) 5,071 Skupna korist za podjetje od: b) Inovacij storitev (1-7) 3,081 Skupna korist za podjetje od: c) Inovacij postopkov/procesov (1-7) 5,230 Skupna korist za podjetje od: d) Inovacij na področju organiziranosti (1-7) 4,351 Skupna korist za podjetje od: e) Inovacij na področju trženja (1-7) 3,946 Skupna korist za podjetje od: f) Inovacij poslovnega modela (1-7) 3,405 Rezultati kažejo na v povprečju močan upad ROE v letu 2008 glede na 2006. Tudi glede na dodano vrednost na zaposlenega rezultati niso zavidljivi. Ugotavljamo, da je dodana vrednost podjetij na zaposlenega bistveno nižja, kot v primeru konkurentov na področju EU. Povprečje vseh podjetij EU znaša 62.0000 EUR na zaposlenega, v Sloveniji pa le dobro polovico tega, t.j. 33.000 EUR na zaposlenega (Slika 26). 45 Povprečje iz rasti čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 05/06 ter 07/08 46 Povprečje iz rasti ROE 05/06 ter 07/08 Slika 26 Povprečna dodana vrednost: obravnavana podjetja in podjetja držav, članic EU V smislu skupnih materialnih in nematerialnih koristi, doseženih z inoviranjem ugotavljamo precejšnje razlike med posameznimi tipi inovacij. V povprečju so podjetja največje koristi, zanimivo, dosegla ne z inovacijami izdelkov (povprečna ocena: 5,0), pač z inovacijami postopkov oz. procesov (povprečna ocena: 5,2). Gre za relativno visoke ocene koristi (max. možna ocena: 7). Še vedno pa podjetja precej manj uspešno izkoriščajo prednosti inovacij storitev (povprečna ocena: 3,1) ter inovacij poslovnega modela (povprečna ocena: 3,4), kar bi bilo smiselno spremeniti. Zlasti prakse najuspešnejših v svetu (npr. Apple) kažejo, da so inovacije poslovnih modelov (katere je tudi težje posnemati) vse pomembnejše za ustvarjanje dolgoročnih konkurenčnih prednosti. 4.2 Referenčni model za storitvena podjetja 4.2.1 Inovacijski dejavniki Tabela 32 prikazuje povprečne ocene in vplivnost inovacijskih dejavnikov. Vsak dejavnik obravnava množico med seboj povezanih elementov inovacijskega procesa (stolpec »Vsebina dejavnika«). Ob vsakem dejavniku podajamo tudi informacijo ali smo zaznali vplive slednjega na inovacijske rezultate (npr. število inovacij, delež prihodkov od inovacij v celotnih prihodkih,.), kakor neposredne rezultate (ROE, ROA, ROS, skupna materialna in nematerialna korist). Ob prevladujočem pozitivnem vplivu dejavnika, smo to označili s »+«, v primeru, ko smo zaznali zlasti negativne vplive pa s »-«. V primeru dokaj usklajenih vplivov pa smo uporabili oznako »+-«. Dejavnik, ki prevladuje po pozitivnih vplivih lahko smatramo kot bolj pomemben. Oznaka »/« pomeni, da ni statistično značilnega vpliva. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to inovacijske (I) in neposredne rezultate (N). Unlimited Pages and Exp na dejavnika47 Povp. Vplivi Vplivi dejavniki ocena (1-7) (I) (N) Inovacijska in tržna politika (F1_s) -Podjetje zaposluje ustvarjalne, samoiniciativne in pogumne ključne sodelavce, -Podjetje pri razvoju proizvodov skuša popolnoma zadovoljiti razumske potrebe uporabnika, -Podjetje nagrajuje inovativne in podjetne sodelavce, -Podjetniško-inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih so primerne za vodilni položaj v panogi, -Podjetje v razvoj novih tržišč vlaga vse potrebne napore. 5,0 + + Odnos do intelektualne lastnine (F2_s) -Pomen modelov za poslovni uspeh podjetja, -Pomen patentov za poslovni uspeh podjetja, -Podjetje načrtno išče dobre prakse podjetij drugih panog, -Podjetje pri razvoju proizvodov zagotavlja visoko zaščito pred posnemanjem. 3,4 + (-)48 Primerjava s konkurenco (F3_s) -Višina postavljenih inovacijskih ciljev glede na najboljše v panogi, - Naklonjenost podjetja k tveganju glede na povprečje v panogi, -Inovacijska politika je zastavljena dolgoročno. 4,5 / + Emocionalni vidik (F4_s) -Podjetje pri razvoju proizvodov skuša popolnoma zadovoljiti čustva uporabnika, -Pomen znamk za poslovni uspeh podjetja. 4,9 / (+-)49 Avtonomija dela (F5_s) -Stopnja avtonomije dela, ki jo imajo praviloma zaposleni. 3,9 (+) + Maksimalna možna ocena dejavnika znaša 7. Vidimo, da so bile ocene večine inovacijskih dejavnikov, potencialno vplivnih na inovacijske in neposredne rezultate, v povprečju zmerno visoke. Ob tem pa vsi dejavniki vplivajo na bodisi posredne bodisi neposredne rezultate. Pri tem pa opažamo pomembne razlike. Dejavnika, ki izkazujeta pozitivni vpliv tako na inovacijske, kakor neposredne rezultate sta dejavnik podpore inovacijski in tržni politiki (F1_s) ter dejavnik avtonomije dela, ki jo imajo zaposleni (F5_s). Ker rezultat v primeru avtonomije dela ni povsem zanesljiv, lahko na prvem mestu izpostavimo vlogo inovacijske politike (F1_s). Priporočamo, da podjetja v visoki meri skrbijo za: zaposlovanje 47 Najprej navajamo tiste elemente, ki so z dejavnikom najmočneje povezani. 48 Rezultat ni povsem zanesljiv; enako velja za druge rezultate v oklepajih. t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. azumskih potreb uporabnika, nagrajevanje inovativnih in h zaposlenih ter razvoj novih tržišč. Kljub relativno visoki skupni oceni dejavnika (povprečna ocena: 5,0) velja omeniti, da smo zaznali pomanjkanje usklajenosti med posameznimi elementi, kar onemogoča doseganje inovacij, novih za trg. Izkazalo se je namreč, da podjetja kljub zaposlovanju relativno ustvarjalnih sodelavcev (povprečna ocena: 5,4) napore usmerjajo predvsem v zadovoljevanje osnovnih, razumskih potreb uporabnikov (povprečna ocena: 6,0), nižje pa so ocene za težnjo k razvijanju novih tržišč (povprečna ocena: 4,8). Ob visoki podpori izvrševanju inovacijske politike pa je potrebno zagotoviti njeno učinkovitejše komuniciranje zaposlenim. Rezultati dodatnih analiz so namreč pokazali, da manj kot tretjina zaposlenih (ca. 30 %) jasno razume inovacijsko politiko podjetja, z njo povezane cilje in aktivnosti. Poleg pomanjkanja razumevanja inovacijske politike s strani zaposlenih je dodatna analiza pokazala, da vodstvo večine podjetij sprejme odločitev o razvoju novega proizvoda relativno pozno. Le 21 % podjetij to stori še pred nastopom faze zrelosti glavnega obstoječega proizvoda (Slika 27). Ostali odločitev sprejmejo v kasnejših fazah, ko prihaja do upadanja prodajnih prihodkov. Priporočljiv bi bil dolgoročnejši pristop, kjer do inoviranja ne pride zaradi nujnosti, ampak predvsem ustvarjanja konkurenčnih prednosti. % podjetij po fazi odločitve o razvoju novih proizvodov 70% G0% b0% 40% 30% 20% 10% 0% 5S% 19% 8% 13% ■ 2% Uvajanje Rast Zrelost Upadanje Iztek Slika 27 Porazdelitev storitvenih podjetij glede na to, kdaj v življenjskem ciklu obstoječega proizvoda, sprejmejo odločitev o razvoju novega V smislu vplivov na rezultate je tudi dejavnik avtonomije dela (F5_s) pomemben, saj vpliva na neposredne rezultate, kot tudi na inovacijske. V povezavi z inovacijskimi rezultati bodo bolj avtonomni zaposleni očitno podajali večje število inovacijskih predlogov (vpliv ni povsem zanesljiv). Neposredni rezultati avtonomnega delovanja pa se kažejo ob pozitivnem vplivu na rast ROE 06/08. Neposredne rezultate povečane avtonomnosti zaposlenih je torej pričakovati predvsem po preteku t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. i se utegnejo pokazati tudi že prej (vpliv na inovacijske Zaščita intelektualne lastnine (F2_s) izkazuje negativni vpliv na neposredne rezultate, t.j. kazalnik Rast ROE 06/08, kar lahko pomeni oslabitev dobičkovnosti vloženega kapitala (rezultat ni povsem zanesljiv). Bolj zanesljiv je pozitivni vpliv odnosa do intelektualne lastnine na inovacijske rezultate, predvsem na doseženi delež inovacijskih v celotnih prihodkih (A_b5_a), pa tudi na letno gospodarsko korist inovacijskih predlogov. Zlasti podjetjem, ki razpolagajo z dovoljšnjim kapitalom (manjše tveganje zaradi oslabitve ROE) priporočamo povečano skrb za uvajanje posameznih oblik zaščite intelektualne lastnine, pa tudi načrtno iskanje dobrih praks izven lastne panoge. Dejavnik primerljivosti inovacijske politike s konkurenco (F3_s) je pomemben zlasti z vidika doseženih neposrednih rezultatov, in sicer vpliva na doseženo povprečno skupno korist od inovacij (V_17_a). Podjetja z bolj dolgoročno orientirano inovacijsko politiko, višjimi inovacijskimi cilji in pripravljenostjo k tveganju bodo imela od svojih inovacij tudi večje skupne koristi. Kaže, da je fokusiranje na emocionalni vidik proizvodov (F4_s) premalo za doseganje kakršnih koli inovacijskih in poslovnih rezultatov. Zgolj omogočanje razlikovanja proizvodov na podlagi registriranih znamk in doživetih emocij kupca še ne pomeni inovativnega proizvoda - vpliva F4_s na inovacijske rezultate ni bilo zaznati, na neposredne (ROS) pa je vpliv celo negativen. 4.2.2 Inovacijski rezultati Tabela 33 prikazuje osnovne kazalnike poslovnih rezultatov in njihove povprečne vrednosti. Tabela 33 Inovacijski rezultati - storitveni sektor Inovacijski rezultati Poprečje Število prijavljenih inov. predlogov v letu 2008 na 0,013 zaposlenega Število odobrenih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega 0,008 Število realiziranih inov. predlogov v letu 2008 na zaposlenega50 50 0,005 Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na 438,597 zaposlenega Število uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega 0,013 RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij 7,545 50 Gre za realizirane predloge zaposlenih, kar ne pomeni nujno inovacij izdelkov in storitev. Comnli Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp zvodov v celotnih 8,292 Storitvena podjetja le nizek delež svojih prihodkov dosegajo s prihodki od inovacij proizvodov (RII). Glede na povprečno vrednost RII inovacijski prihodki predstavljajo povprečno le 8,292 % celotnih prihodkov. Tudi prihodki od inovacij, novih za trg so neznatni - glede na povprečno vrednost RMI je le 7,545 % inovacijskih prihodkov pripisati inovacijam, ki za trg predstavljajo novost. Podatek za RMI kaže na posnemanje obstoječih inovacij proizvodov, namesto razvoja dejansko novih, ki lahko zagotovijo prednost pred konkurenti. Število inovacijskih predlogov na za poslenega NEf/ pocjetjč 0,69 0,01 0 0,1 0,2 0,3 0,-1 0,5 0,6 0,7 0,£ Slika 28 Povprečno število inovacijskih predlogov na zaposlenega: primerjava obravnavanih podjetij z nemškimi (NEM) Dokaj neznatni učinki v smislu inovacijskih prihodkov se odslikavajo tudi v nizkem številu inovacijskih predlogov. Glede na podatke za nemška podjetja je število podanih inovacijskih predlogov v v storitvenem sektorju celo več kot 50x manjše (Slika 28). Praksa nemških podjetij kaže, da je nenehni napredek možen ob proaktivnem povezovanju z nacionalnimi organizacijami, kjer iščejo podporo v smislu optimalne organiziranosti množične inovacijske dejavnosti, svoje sisteme pa med seboj celo primerjajo v okviru nacionalnega tekmovanja, kar predstavlja še posebno spodbudo. Podatka o številu realiziranih inovacij proizvodov sicer nismo uspeli pridobiti, a glede na RII vsekakor kaže, da so učinki inoviranja majhni in je smiselno stremenje k njihovemu povečanju. >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ti _ Tabela 34 Neposredni rezultati - storitveni sektor Neposredni poslovni rezultati Poprečje Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 0,139 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,097 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,045 Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) 06 0,064 Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 (%)51 -0,992 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 42093,982 Rast ROE 06/08 (%)52 150,568 Povprečje skupnih koristi od inovacij (1-7) 5,325 Skupna korist za podjetje od: a) Inovacij izdelkov (1-7) 5,024 Skupna korist za podjetje od: b) Inovacij storitev (1-7) 4,965 Skupna korist za podjetje od: c) Inovacij postopkov/procesov (1-7) 5,211 Skupna korist za podjetje od: d) Inovacij na področju organiziranosti (1-7) 4,947 Skupna korist za podjetje od: e) Inovacij na področju trženja (1-7) 4,789 Skupna korist za podjetje od: f) Inovacij poslovnega modela (1-7) 4,298 Podatki iz tabele (Tabela 34) kažejo na precejšnjo rast ROE v letu 2008 glede na 2006. Vendar pa gre za podatek, ki se v precejšnji meri spreminja z dobičkom in je potrebno preveriti tudi dejansko vrednost slednjega. Na voljo smo imeli sorodni podatek o dodani vrednosti, ki pa v evropskem merilu kaže na nekonkurenčnost. Glede na doseženo dodano vrednost na zaposlenega slovenska storitvena podjetja skoraj za faktor 2 zaostajajo od evropskega povprečja. Le-to znaša 60.000 EUR na zaposlenega, v analiziranem slovenskem podvzorcu pa ca. 43.000 EUR na zaposlenega (Slika 29). Ob tem moramo imeti v mislih, da slovenski podatek vključuje le inovativna podjetja (t.j. tista, ki so imela kakšno inovacijo), medtem, ko višje EU povprečje zajame celo tiste, ki inovacij sploh niso imela. 51 Povprečje iz rasti čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 05/06 ter 07/08 52 Povprečje iz rasti ROE 05/06 ter 07/08 Slika 29 Povprečna dodana vrednost: obravnavana podjetja in podjetja držav, članic EU Zanimivo je, da podjetja sama ocenjujejo, da so bile koristi od večine tipov inovacij zanje relativno velike. Omenjeno bi, ob neugodnih finančnih rezultatih, lahko bilo znak, da so bile ocene podane v odnosu do slovenskih podjetij oz. panoge in ne v evropskem / globalnem smislu. Gre zgolj za domnevo. Izpostavimo pa lahko, da podjetja očitno prednosti inovacij poslovnega modela še ne uspejo izkoriščati v polni meri, čeprav gre za tip inovacij, ki ga vse bolj uvajajo vodilna inovativna podjetja v svetovnem merilu (npr. Google). Gre za celovit pristop, kjer ne gre zgolj za inoviranje proizvoda, ampak tudi spremljajočih procesov, kar tekmecem onemogoča posnemanje in zagotavlja dolgoročnejšo konkurenčno prednost. 4.3 Referenčni model za NTP 4.3.1 Opis skupine Skupina nizko tehnoloških predelovalnih podjetij je najobsežnejša med panožnimi skupinami, saj zajema več kot polovico vseh v raziskavo vključenih enot (N = 442). Tabela 35 prikazuje njene osnovne poslovne kazalnike. Tabela 35 Kazalniki uspešnosti poslovanja, celotna panožna skupina NTP Mean Median N Std. Deviation Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 20.990.885 8.601.054 428 41.060.559 Čisti prihodki na zaposlenega 08 194.671 78.951 394 1.706.449 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 28.471 24.129 391 17.713 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,03 0,02 415 0,08 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,11 0,06 413 0,70 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) 2,33 2,26 403 51,81 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. -4,74 -3,77 395 1,84 1,77 413 22,46 0,50 Fovprecna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 08/06 (%) 11,31 6,82 393 7,28 4,75 406 -21,30 -15,79 367 4,84 5,17 408 32,41 19,07 398,45 14,97 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) Povprečna rast ROE 08/06 (%) Povprečna rast plač 08/06 (%) 4.3.2 Inovacijski dejavniki Kot referenčno skupino opredelimo skupino inovacijsko vodilnih podjetij (skupino 2). Ta skupina vlaga v inoviranje v povprečju 3,01 % svojih prihodkov od prodaje. Znatne razlike med povprečji in medianami (celo v skupini sledilcev so mediane štirih kategorij stroškov enake 0) in visoki standardni odkloni sicer nakazujejo, da tudi znotraj inovacijskih skupin obstaja velika razpršenost vzorca glede višine vlaganj. Tabela 36 prikazuje referenčno namembnost inovacijskih vlaganj. Glavnina vlaganj je usmerjena v tehnologijo, potrebno za industrializacijo inovacij. Tabela 36: Referenčna (skupina 2) namembnost inovacijskih vlaganj, NTP Namembnost vlaganj Odstotni delež Vlaganja v intelektualno lastnino 1,14% Vlaganja v tehnologijo 1,61% Vlaganja v trg 0,26% Skupaj 3,01% Slika 30 prikazuje podrobno referenčno strukturo inovacijskih vlaganj. Približno polovica vlaganj je namenjena tehnološki opremi, četrtina notranjemu RR, 5-10 % trženjskim dejavnostim, notranjemu RR in usposabljanju, preostanek vlaganj pa je razdeljen med manjše dejavnike. Drugo; 1,7% ZunRR; 5,7% t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. )ina 2) struktura inovacijskih vlaganj, NTP Za podjetja skupine NTP se za doseganje gospodarskih rezultatov kaže pomen inovacijskega sodelovanja. Podjetja, ki imajo nižje razmerje med notranjimi in zunanjimi stroški RR (ki torej več vlagajo v zunanje izvajanje RR dejavnosti), dosegajo (statistično značilno) višji ROE. V tej panožni skupini se kot najpomembnejši dejavniki inovativnosti kažejo različne oblike prepletanja inovacijskih dejavnosti podjetja z inovacijskimi dejavnostmi drugih podjetij - tu gre tako za sodelovanje celotne oskrbne verige (dobavitelji, kupci) v inovacijskih dejavnostih podjetja kot za sodelovanje z javnimi RR ustanovami (vključujoč univerze in druge visokošolske ustanove ter vladne ali javne raziskovalne ustanove). Šibkost lastnega razvoja v tem industrijskem sektorju narekuje iskanje zunanjih partnerjev; najbrž gre v precejšnji meri za partnerje, ki delujejo na višjih tehnoloških nivojih oz. v panožni skupini VTP, bodisi kot dobavitelji surovin (npr. panoga Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (24)) ali kot dobavitelji proizvodne opreme (npr. panogi Proizvodnja strojev in naprav (29) in Proizvodnja električnih strojev in naprav (31)). Razvojne aktivnosti dobaviteljev oz. njihove inovacije na področju materialov in strojne opreme za podjetje v NTP sektorju predstavljajo osnovo za razvoj lastnih inovacij. Seveda take inovacije praviloma niso prebojne narave, saj so novi materiali in nova oprema sočasno dosegljivi vsem konkurentom v panogi. 4.3.3 Inovacijski rezultati Prihodki od inovacij v celotnih prihodkih (RII) referenčne skupine inovacijsko vodilnih znašajo 50,4 %, kar je 2,6-krat več kot v skupini sledilcev. Prihodki od inovacij, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij (RMI) referenčne skupine znašajo 72,9 %, kar je 2,2-krat več kot v skupini sledilcev. V referenčni skupini znašajo inovacijski stroški 7 % prihodkov od inovacij. Podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 13,4 evrov prihodkov. Vodilna podjetja so v povprečju 8-krat učinkovitejša pri izrabi sredstev za inoviranje od sledilcev. V obeh skupinah predelovalcev (VTP, NTP) je znesek (€) prihodkov, ki jih podjetje ustvari z enim € inovacijskih stroškov (1/CRIT) pri vodilnih precej višji (ugodnejši) kot pri sledilcih. Za NTP je ta pri vodilnih 8x višji kot pri sledilcih, za VTP pa le 4x. V visoko tehnološkem sektorju prehod iz skupine sledilcev med vodilne torej zahteva višja vlaganja in prinaša skromnejše rezultate kot v nizko tehnološkem sektorju. Napredovanje med vodilne je torej za NTP »lažje« kot za VTP. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, imajo v primeru NTP vodilna podjetja ugodnejše poslovne rezultate od sledilcev. To pomeni, da lahko prizadevanja za prehod med inovacijsko vodilne v primeru NTP razmeroma hitreje obrodijo rezultat, tudi finančni. 4.3.4 Gospodarski rezultati inoviranja Tabela 37 prikazuje referenčne kazalnike uspešnosti poslovanja (mediane) vodilnih in primerjavo z neinovativnimi in sledilci. Podjetja, ki se uvrščajo v skupino inovacijsko vodilnih, so (po čistih prihodkih od prodaje) v povprečju največja med tremi skupinami. Kljub temu, da visoke stopnje rasti t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. itjih, pa se tu izkazuje, da so vodilni hkrati veliki in obenem te skupine med vsemi skupinami rastejo najhitreje, v vseh opazovanih obdobjih (0//06, 08/0/, povprečna rast 08/06). Tudi število zaposlenih v obdobju 06-08 pri inovacijsko vodilnih podjetjih raste, medtem ko pri obeh ostalih skupinah upada. Po prihodkih na zaposlenega se inovacijsko vodilna podjetja uvrščajo pred neinovativna in za inovacijske sledilce, pri čemer je povprečna rast le-teh v obdobju 08/06 med tremi skupinami najnižja. Glede na to, da absolutni znesek prihodkov skupine inovacijsko vodilnih raste, je očitno nižja rast relativnih prihodkov na zaposlenega posledica naraščanja števila zaposlenih. Torej lahko sklepamo, da skupina inovacijsko vodilnih zaposluje v večjem obsegu kot sledilci in neinovativni. Inovacijsko vodilna podjetja so najdonosnejša (najvišji ROE, ROA), pri čemer ROE v obdobju 06/08 tudi najhitreje rase (s podatki o rasteh ROA ne razpolagamo). Ne nazadnje, inovacijsko vodilna podjetja dosegajo najvišjo rast plač, skupaj s sledilci pa tudi pa tudi za tretjino višjo bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) od inovacijsko neaktivnih. Tabela 37 Referenčni (skupina 2) kazalniki uspešnosti poslovanja (mediane) in primerjava z neinovativnimi in sledilci, NTP Neinovativni Vodilni (2) (0) Sledilci (1) (ref. sk.) Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 5.948.850 12.396.325 13.535.754 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,02 0,02 0,03 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,06 0,06 0,08 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 07 0,07 0,06 0,06 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 0,04 0,03 0,05 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 20.746 27.079 27.199 Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 64.774 90.350 80.156 Indeks rasti čistih prihodkov 07/06 (%) 8,54 6,98 10,12 Indeks rasti čistih prihodkov 08/07 (%) 0,26 -0,51 6,02 Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 1,78 1,75 1,82 Povprečna letna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 08/06 (%) 6,86 6,82 5,81 Indeks rasti sredstev 07/06 (%) 6,18 6,03 8,15 Indeks rasti sredstev 08/07 (%) 1,75 2,04 3,35 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) 4,65 4,77 3,37 Indeks rasti kapitala 07/06 (%) 4,44 5,66 2,4 Indeks rasti kapitala 08/07 (%) 1,04 0,93 3,54 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) 1,73 2,39 4 Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) -4,35 -3,6 3,08 Indeks rasti ROE 07/06 (%) -24,74 -10,29 -16,5 Indeks rasti ROE 08/07 (%) -29,92 -48,38 -37,51 Povprečna rast ROE 08/06 (%) -24,17 -7,45 -5,81 Indeks rasti plač 07/06 (%) 5,98 5,08 8,29 >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 5,18 5,09 7,17 4.4 Referenčni model za VTP 4.4.1 Opis skupine Skupina visoko tehnoloških predelovalnih podjetij zajema 182 enot. Tabela 38 prikazuje njene osnovne poslovne kazalnike. Tabela 38 Kazalniki uspešnosti poslovanja, celotna panožna skupina VTP Std. Mean Median N Deviation Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 42.403.384 13.046.838 182 117.096.219 Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 117.281 87.054 175 87.183 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 34.598 29.188 175 25.378 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,04 0,04 181 0,10 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 -0,18 0,09 180 4,43 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) -2,20 4,14 176 73,50 Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) 4,61 2,55 176 27,74 Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 1,91 1,86 179 0,57 Povprečna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 08/06 (%) 7,76 7,27 175 13,91 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) 9,58 7,99 178 18,10 Povprečna rast ROE 08/06 (%) 29,98 -6,95 170 367,22 Povprečna rast plač 08/06 (%) 8,79 8,35 178 14,66 4.4.2 Inovacijski dejavniki Kot referenčno skupino opredelimo skupino inovacijsko vodilnih podjetij (skupino 2). Ta skupina vlaga v inoviranje v povprečju 6,82 % svojih prihodkov od prodaje. Primerjava relativne strukture stroškov kaže, da z rastjo inovativnosti upada relativni delež (glede na celotne inovacijske stroške) vlaganj v stroje in opremo, narašča pa delež vlaganj v usposabljanje in v trženje inovacij. Tabela 39 prikazuje referenčno namembnost inovacijskih vlaganj. Glavnina vlaganj ni usmerjena v tehnologijo kot pri NTP, pač pa v ustvarjanje intelektualne lastnine (vlaganja v notranji RR (34,3 % vseh vlaganj), zunanji RR (6,8 % vseh vlaganj), usposabljanje (6,5 % vseh vlaganj) in pridobivanje drugih zunanjih znanj (npr. patenti, licence) (1,9 % vseh vlaganj)). Tudi vlaganja v trženje inovacij imajo precej večji pomen kot pri NTP (1,15 % delež prihodkov od prodaje oz. 16,8 % vseh vlaganj). Tabela 39: Referenčna (skupina 2) namembnost inovacijskih vlaganj VTP Namembnost vlaganj Odstotni delež Vlaganja v IL 3,38% Comnli Click Here to upgrade to 2,29% Unlimited Pages and Exp 1,15% Slika 31: Referenčna (skupina 2) struktura inovacijskih vlaganj, VTP Korelacijska analiza medsebojnih razmerij med posameznimi kategorijami inovacijskih stroškov na eni strani ter poslovnimi rezultati na drugi kaže pomen povečanja vlaganj v tehnološko opremo glede na vlaganja v tvorbo intelektualne lastnine. Povečan delež vlaganj v tehnologijo izboljšuje inovacijske rezultate. V poglavju 2.4.1.2 smo sicer pokazali, da bolj inovativna VTP podjetja manj vlagajo v tehnologijo in več v intelektualno lastnino, kar je na prvi pogled kontradiktorno. Vendar smo v poglavju 2.6.1.2 ugotovili, da imajo bolj inovativna VTP podjetja slabše gospodarske rezultate. Povečanje tehnoloških vlaganj v tej panožni skupini torej sicer zmanjšuje inovativnost (prihodke od inoviranja), a izboljšuje gospodarske rezultate (ROE). Sklepali bi lahko, da VTP svoja inovacijska vlaganja v preveliki meri usmerjajo v ustvarjanje znanj in v premajhni meri v industrializacijo teh znanj. Kot smo pokazali v poglavju 2.4.1, VTP vlagajo v tehnologijo v povprečju 47 % vseh svojih inovacijskih vlaganj, NTP pa kar 72 %. 4.4.3 Inovacijski rezultati Prihodki od inovacij v celotnih prihodkih (RII) referenčne skupine inovacijsko vodilnih znašajo 50,5 %, kar je 2,4-krat več kot v skupini sledilcev. Prihodki od inovacij, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij (RMI) referenčne skupine znašajo 76,5 %, kar je 2,7-krat več kot v skupini sledilcev. V referenčni skupini znašajo inovacijski stroški 13 % prihodkov od inovacij (CRIT). Podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 7,8 evrov prihodkov. Vodilna podjetja so v povprečju 4-krat učinkovitejša pri izrabi sredstev za inoviranje od sledilcev. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. anja It I CI TKc-uspešnosti poslovanja (mediane) vodilnih in primerjavo z I dUCId H-L/ [JI I l\d£UJt ICICI CIILIIC IS.dZ.dl neinovativnimi in sledilci. Tudi v tej panožni skupini so sicer inovacijsko vodilna podjetja po čistih prihodkih od prodaje v povprečju največja med tremi skupinami. Inovacijsko vodilna podjetja pa so poslovno manj uspešna tako od neinovativnih kot od sledilcev. Indeks rasti prihodkov in kapitala je v tej skupini najnižji. Po prihodkih na zaposlenega se inovacijsko vodilna podjetja uvrščajo nekoliko nad neinovativna in na približno enak nivo kot inovacijski sledilci, pri čemer kot edina med tremi skupinami beležijo negativno povprečno rast prihodkov na zaposlenega v obdobju 08/06. Vsi NTP beležijo upad ROE v obdobju 06/08, pri čemer je pri inovacijsko vodilnih ta upad največji (ob tem, da je že sama ROE (in tudi ROA) pri inovacijsko vodilnih najnižja). Inovacijsko vodilna podjetja dosegajo podobno bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) kot ostali dve skupini, a najnižjo rast plač. Več kazalnikov (kapital, sredstva, plače) je pri inovacijsko vodilnih v obdobju 06/07 sicer raslo nadpovprečno ali vsaj povprečno, vendar je v celotnem opazovanem obdobju (06/08) ta rast podpovprečna. O možnih vzrokih za to neskladje med inovacijskimi in poslovnimi rezultati smo diskutirali v poglavju 2.10.3. Tabela 40 Referenčni (skupina 2) kazalniki uspešnosti poslovanja (mediane) in primerjava z neinovativnimi in sledilci, VTP Neinovativni Vodilni (2) (ref. (0) Sledilci (1) sk.) Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 10.772.921 13.966.046 18.882.458 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,05 0,04 0,04 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,12 0,08 0,10 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 07 0,11 0,08 0,08 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 0,10 0,06 0,03 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 28.400 29.231 28.128 Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 83.917 93.673 92.283 Indeks rasti čistih prihodkov 07/06 (%) 12,77 14,39 8,37 Indeks rasti čistih prihodkov 08/07 (%) 6,22 7,16 -6,75 Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 1,86 1,89 1,76 Povprečna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 08/06 (%) 8,96 7,21 -2,54 Indeks rasti sredstev 07/06 (%) 9,70 9,69 11,47 Indeks rasti sredstev 08/07 (%) 6,68 5,51 4,47 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) 9,75 7,80 9,68 Indeks rasti kapitala 07/06 (%) 7,38 6,06 6,03 Indeks rasti kapitala 08/07 (%) 1,12 4,29 -1,24 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) 3,94 4,42 2,00 Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) 3,69 1,17 7,46 Indeks rasti ROE 07/06 (%) -2,93 -9,74 -38,41 Indeks rasti ROE 08/07 (%) -31,39 -14,57 -67,76 Povprečna rast ROE 08/06 (%) -7,74 -2,74 -34,81 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to 9,67 8,54 11,06 Unlimited Pages and Exp 8,47 9,17 6,70 4.5 Referenčni model za SNVZ 4.5.1 Opis skupine Skupina storitvenih podjetij z nizko vsebnostjo znanja zajema 178 enot. Tabela 41 prikazuje njene osnovne poslovne kazalnike. Omejitev tu predstavlja namenski vzorec podjetij, zajetih v raziskavo. Za razliko od predelovalnega sektorja, kjer so med srednjimi in velikimi podjetji zajeta vsa, pa so v storitvenem sektorju na podlagi metodologije SURS zajete le izbrane panoge. Tabela 41 Kazalniki uspešnosti poslovanja, celotna panožna skupina SNVZ Std. Mean Median N Deviation Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 35.805.055 11.634.217 171 75.801.013 Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 240.570 129.044 164 333.339 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 48.786 34.034 164 40.527 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,02 0,02 167 0,10 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 -1,00 0,06 167 14,57 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) 9,19 4,52 163 43,59 Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) 4,66 1,79 164 23,47 Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 1,87 1,78 170 0,51 Povprečna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 08/06 (%) 10,02 6,78 164 16,59 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) 11,58 8,14 166 19,61 Povprečna rast ROE 08/06 (%) -9,67 -5,80 154 364,79 Povprečna rast plač 08/06 (%) 9,34 8,48 166 12,74 4.5.2 Inovacijski dejavniki Kot referenčno skupino opredelimo skupino inovacijskih sledilcev (skupino 1) in ne vodilnih (2). Skupina inovacijsko vodilnih podjetij namreč zajema le 4 enote. Inovacijske sledilce zato v tej panožni skupini označujemo kot »inovativna« podjetja. Referenčna skupina vlaga v inoviranje v povprečju 1,48 % svojih prihodkov od prodaje (Tabela 42, Slika 32). Primerjava relativne strukture stroškov tudi v tej panožni skupini kaže, da z rastjo inovativnosti upada relativni delež (glede na celotne inovacijske stroške) vlaganj v stroje in opremo, narašča pa delež vlaganj v pridobivanje zunanjih znanj (patenti in nepatentirane invencije, strokovna znanja in izkušnje ipd.) in v trženje inovacij. Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expanded Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. hlh- complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp lost inovacijskih vlaganj, SNVZ Odstotni delež Vlaganja v IL 0,30% Vlaganja v tehnologijo 1,04% Vlaganja v trg 0,13% Skupaj 1,48% Slika 32: Referenčna (skupina 1) struktura inovacijskih vlaganj, SNVZ Za SNVZ korelacije nakazujejo prevladujočo potrebo po vlaganjih v trženje inovacij in ne v razvoj le-teh. Razmerje med stroški za uvajanje inovacij na tržišče na eni strani in stroški za RR na drugi (torej sorazmerno višja vlaganja v trg), korelira z ROE in s čistimi prihodki na zaposlenega. Povečanje vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v razvoj torej ugodno vpliva na uspešnost. Regresijska analiza kaže, da so v tej panožni skupini za inovativnost (dvig RII) pomembni zlasti notranji viri, za prave tržne novosti (dvig RMI) pa so potrebna tudi zunanja partnerstva. Če se pri NTP zunanje partnerstvo oz. zunanji viri znanja kažejo kot pomembni za ustvarjanje inovacijskih prihodkov, pa je pri SNVZ očitno primerneje, da se oprejo na lastne vire. Naslanjanje na informacije od dobaviteljev ima na inovativnost celo negativen vpliv. Predelovalna podjetja so po svoji naravi dejavnosti bistveno bolj vpeta v oskrbno verigo kot storitvena, zato lahko NTP svoj primanjkljaj pri inovacijskih virih nadomeščajo z zunanjimi viri oz. v sodelovanju z zunanjimi partnerji (ki pogosto obvladujejo zahtevnejše tehnologije). SNVZ pa teh »višje-tehnoloških« zunanjih virov nimajo oz. razpoložljivih ne uporabljajo, zato lahko razlikovanje od konkurentov na osnovi inovativnosti ustvarijo zlasti na podlagi notranjih virov. Če pa želi storitveno podjetje ustvariti inovacije, ki bodo nove na trgu in ne le za podjetje samo (višji RMI), pa so tudi v storitvah pomembne lastne inovacijske in RR aktivnosti in povezovanje z zunanjimi RR organizacijami. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. tMibiutkm-.ViuM^f' riiiiuuiM uu iiiuvdi~ij v i~eiuiiiiii |ji n iuuimi i II) referenčne skupine inovativnih podjetij znašajo 19,9 %. Prihodki od inovacij, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij (RMI) referenčne skupine znašajo 19,2 %. V referenčni skupini znašajo inovacijski stroški 46 % prihodkov od inovacij (CRIT). Podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 2,2 evrov prihodkov. 4.5.4 Gospodarski rezultati inoviranja Tabela 43 prikazuje referenčne kazalnike uspešnosti poslovanja (mediane) inovativnih in primerjavo z neinovativnimi. Inovativna SNVZ podjetja so poslovno uspešnejša od neinovativnih. Podjetja iz skupine inovativnih so po čistih prihodkih od prodaje v povprečju večja od podjetij iz skupine neinovativnih. Prav tako so večja tudi po prihodkih na zaposlenega in tudi po rasti le-teh. Ob tem jim intenzivneje raste tudi število zaposlenih, kapital in sredstva. Po donosnosti (ROA, ROE) je skupina inovativnih uspešnejša, hkrati pa dosega nižji povprečni upad donosnosti (ROE); le-ta namreč v opazovanem obdobju v celotni panožni skupini upada. Ne nazadnje, inovativna podjetja v tej panožni skupini dosegajo višjo bruto dodano vrednost na zaposlenega (2008) in višjo rast plač. Tabela 43 Referenčni (skupina 1) kazalniki uspešnosti poslovanja (mediane) in primerjava z neinovativnimi, SNVZ Neinovativni (0) Inovativni (1) (ref. sk.) Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 10.824.413 23.679.598 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 07 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 0,01 0,06 0,08 0,06 0,02 0,07 0,07 0,06 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 32.535 122.222 41.153 161.585 Indeks rasti čistih prihodkov 07/06 (%) Indeks rasti čistih prihodkov 08/07 (%) Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) Povprečna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 8,76 7,92 1,78 7,97 10,24 1,75 08/06 (%) 6,53 9.46 5,90 7,93 5,02 2,07 3,61 1.47 -14,53 7,01 9,70 4,96 10,38 9,45 3,31 7,63 1,86 -19,86 Indeks rasti sredstev 07/06 (%) Indeks rasti sredstev 08/07 (%) Povprečna rast sredstev 08/06 (%) Indeks rasti kapitala 07/06 (%) Indeks rasti kapitala 08/07 (%) Povprečna rast kapitala 08/06 (%) Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) Indeks rasti ROE 07/06 (%) t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to ^^^^^^^ -31,27 -14,81 Unlimited Pages and Expanded Fe -6,63 -4,79 Indeks rasti plač 07/06 (%) 7,52 5,95 Povprečna rast plač 08/06 8,29 8,78 4.6 Referenčni model za SVVZ 4.6.1 Opis skupine Skupina storitvenih podjetij z visoko vsebnostjo znanja zajema le 60 enot. Tabela 44 prikazuje njene osnovne poslovne kazalnike. Omejitev tudi tu predstavlja namenski vzorec podjetij, zajetih v raziskavo. Za razliko od predelovalnega sektorja, kjer so med srednjimi in velikimi podjetji zajeta vsa, pa so v storitvenem sektorju na podlagi metodologije SURS zajete le izbrane panoge. Tabela 44 Kazalniki uspešnosti poslovanja, celotna panožna skupina SVVZ Mean Median N Std. Deviation Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 33.357.092 10.702.875 58 74.553.119 Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 155.267 101.071 57 133.944 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 63.415 50.608 56 57.678 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,06 0,05 56 0,11 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,03 0,12 55 0,74 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) 14,41 5,85 54 43,45 Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) 3,92 5,17 57 20,43 Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 2,07 1,87 57 1,58 Povprečna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 08/06 (%) 8,80 5,90 57 19,30 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) 10,25 9,24 55 19,97 Povprečna rast ROE 08/06 (%) 11,82 4,09 55 192,66 Povprečna rast plač 08/06 (%) 9,86 10,91 55 12,28 4.6.2 Inovacijski dejavniki Kot referenčno skupino opredelimo skupino inovacijskih sledilcev (skupino 1) in ne vodilnih (2). Skupina inovacijsko vodilnih podjetij namreč zajema le eno enoto. Inovacijske sledilce zato v tej panožni skupini označujemo kot »inovativna« podjetja. Referenčna skupina vlaga v inoviranje v povprečju 3,77 % svojih prihodkov od prodaje, od tega večinski delež v intelektualno lastnino. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, HUh complete. )nost inovacijskih vlaganj, SVVZ 6Q,,J Odstotni delež Vlaganja v IL 2,23% Vlaganja v tehnologijo 1,36% Vlaganja v trg 0,18% Skupaj 3,77% Slika 33: Referenčna (skupina 1) struktura inovacijskih vlaganj, SVVZ Za SVVZ zaznavamo pomen povečanja vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v ustvarjanje le-teh, tj. močno korelacijo med razmerjem stroškov za uvajanje inovacij na tržišče na eni strani in ostalih stroškov (RR, nakup tehnologije) na drugi ter kazalniki uspešnosti (ROE, rast prihodkov, rast sredstev). Povečanje vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v ustvarjanje le-teh torej ugodno vpliva na uspešnost. Regresijska analiza za RII izpostavlja pomen sodelovanja s kupci in trženja inovacij, medtem ko za prave tržne novosti (RMI) potrebna zunanja znanja. Na prihodke od inovacij novih za trg (RMI) v tej panožni skupini razmeroma močno vplivajo informacije z univerz. 4.6.3 Inovacijski rezultati Prihodki od inovacij v celotnih prihodkih (RII) referenčne skupine znašajo 11,5 %. Prihodki od inovacij, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij (RMI) referenčne skupine znašajo 45,9 %. V referenčni skupini znašajo inovacijski stroški 59 % prihodkov od inovacij (CRIT). Podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 1,7 evrov prihodkov. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. I dUCId H-U JJI ll\d£UJ neinovativnimi. C I CI anja eicimic i\dzLdiini\e uspešnosti poslovanja (mediane) inovativnih in primerjavo z Inovativna SNVZ podjetja so poslovno uspešnejša od neinovativnih. Skupini inovativnih in neinovativnih sta po dodani vrednosti na zaposlenega, po čistih prihodkih od prodaje in njihovi rasti ter po prihodkih na zaposlenega primerljivo veliki. Pač pa prihodki na zaposlenega v skupini inovativnih rastejo precej hitreje. V skupini inovativnih hitreje raste tudi število zaposlenih, sredstva in kapital. Po donosnosti (ROA, ROE) je skupina inovativnih nekoliko uspešnejša, pač pa dosega nižjo povprečno rast donosnosti (ROE). Višji nivo inovativnosti je torej v panožni skupini SVVZ povezan s hitrejšo rastjo podjetij, ne pa tudi s hitrejšo rastjo donosnosti. Tabela 46 Referenčni (skupina 1) kazalniki uspešnosti poslovanja (mediane) in primerjava z neinovativnimi, SVVZ Inovativni (1) Neinovativni (0) (ref. sk.) Čisti prihodki od prodaje 06 (EUR) 10.598.100 9.219.267 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 06 0,04 0,05 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 06 0,14 0,12 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 07 0,17 0,15 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 0,12 0,14 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 08 (EUR) 50.291 50.023 Čisti prihodki na zaposlenega 08 (EUR) 100.606 105.929 Indeks rasti čistih prihodkov 07/06 (%) 14,03 10,78 Indeks rasti čistih prihodkov 08/07 (%) 3,75 4,69 Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 1,88 1,81 Povprečna letna rast čistih prihodkov na zaposlenega 08/06 (%) 3,68 6,59 Indeks rasti sredstev 07/06 (%) 12,42 17,55 Indeks rasti sredstev 08/07 (%) 2,14 11,27 Povprečna rast sredstev 08/06 (%) 4,75 15,22 Indeks rasti kapitala 07/06 (%) 17,34 14,68 Indeks rasti kapitala 08/07 (%) 1,52 3,49 Povprečna rast kapitala 08/06 (%) 4,51 7,08 Povprečna rast števila zaposlenih 08/06 (%) 3,49 8,05 Indeks rasti ROE 07/06 (%) -5,20 -14,30 Indeks rasti ROE 08/07 (%) -20,82 2,97 Povprečna rast ROE 08/06 (%) 4,73 2,29 Indeks rasti plač 07/06 (%) 10,69 9,07 Povprečna rast plač 08/06 (%) 10,61 10,91 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. » w 5.1 Vsa podjetja • Obstaja povezava med višino tržnih prihodkov od inoviranja in finančnimi rezultati podjetja. Uspešnost poslovanja, merjena kot ROE, je v skupini inovacijsko vodilnih za 40 % višja kot pri sledilcih in neinovativnih. • Povečanje inovacijskih vlaganj ne vodi (nujno) v povečano inovacijsko uspešnost. Povečevanje vlaganj sovpada s povečanjem produktivnosti vloženih sredstev v tistih podjetjih, ki imajo relativno nizke prihodke od inovacij (RII). Vlaganje z namenom, da povečamo delež »prebojnih« inovacij (delež RMI) pa znižuje produktivnost teh sredstev. V primerih, ko želimo povečati RMI, so vlaganja z vidika izrabe vloženih sredstev torej manj učinkovita, vendar za dosego večjega deleža prebojnih inovacij nujno potrebna. • Glavni organizacijski dejavniki, ki vplivajo na rast RII, so uvajanje zlasti tehnoloških inovacij (nekoliko manj, a še vedno v veliki meri to velja tudi za organizacijske), inovacijsko sodelovanje z zunanjimi partnerji, zlasti kupci, vlaganja v inovacijske dejavnosti in učinkovita izraba teh sredstev. • Mala podjetja niso manj inovativna od velikih, kot kažejo nekatere raziskave. Med malimi podjetji je del takih, ki sodijo med vodilne, del pa takih, ki so neinovativna. V kategorijo sledilcev pa se uvrščajo zlasti srednja in velika podjetja. 5.2 Srednja in velika podjetja • Več kot polovica (56 %) velikih in srednjih podjetij ne beleži prihodkov od inovacij, uvedenih v opazovanem triletnem obdobju, od tega med predelovalnimi slaba polovica, med storitvenimi pa več kot tri četrtine. Le 6 % vseh podjetij se uvršča v kategorijo inovacijsko vodilnih, od tega med predelovalnimi 7,5 %, med storitvenimi pa le 2,1 %. Tu je potrebno upoštevati, da (glede na metodologijo statističnega zbiranja podatkov) celo visoka vrednost RMI in RII ne pomeni (nujno) »prebojne« inovativnosti podjetja. • Inovativna podjetja večjo pozornost kot neinovativna namenjajo učinkoviti organiziranosti za spodbujanje ustvarjalnosti in načrtnemu iskanju problemov/izzivov. Inovatorji sledilci v značilno večji meri kot vodilna podjetja spodbujajo zaposlene k zahtevnim nalogam / izzivom. • Podjetja z močnejšo podporo inoviranju imajo od svojih inovacij večje koristi. V obeh sektorjih smo z regresijsko analizo identificirali pozitivni vpliv inovacijske (oz. v storitvenem sektorju inovacijsko-tržne) politike na skupne koristi od inovacij. • Manj kot tretjina zaposlenih razume inovacijsko politiko podjetij. Obenem pa ugotavljamo, da je odstotek zaposlenih, ki jasno razumejo inovacijsko politiko podjetja pozitivno povezan s številom inovacij na zaposlenega v obeh sektorjih. • Podjetja prepozno sprejemajo odločitev o razvoju novih proizvodov, ki bodo zamenjale stare. V povprečju vodstvo sprejme takšno odločitev nekoliko pred fazo zrelosti v življenjskem ciklu najpomembnejšega proizvoda. • Podjetja tako po številu inovacijskih predlogov zaposlenih kot po številu inovacij zaostajajo za EU konkurenti. V predelovalnem sektorju je število podanih predlogov ca. 5x manjše od tistega v nemških podjetjih, v storitvenem sektorju pa celo več kot 50x manjše. Inovacij proizvodov je v slovenskih predelovalnih podjetjih malo: dosegamo ca. 2,5x manj inovacij na zaposlenega od t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. jposlenega) in več kot 3x manj od nemških podjetij (0,06 • Slovenska inovativna podjetja dosegajo občutno nižjo dodano vrednost na zaposlenega od povprečja držav članic EU. 5.3 Predelovalni in storitveni sektor 5.3.1 Predelovalni sektor - inovativna podjetja • Podjetja svoje prihodke v zmerni meri dosegajo z inovacijami. 16,5 % celotnih prihodkov pripada inovacijskim prihodkom; od tega inovacije, ki predstavljajo novost za trg, doprinesejo slabo tretjino (RMI=31,3 %). V primerjavi s povprečjem EU predelovalnih podjetij (ca. 62.000 EUR/ zaposlenega) slovenska podjetja dosegajo skoraj dvakrat nižjo dodano vrednost (ca. 33.000 EUR / zaposlenega). • Najmočnejši pozitivni vpliv na množičnost inoviranja, na število invencijskih predlogov in posledično na skupne koristi od inovacij ima inovacijska politika. To pomeni, da priporočamo večjo skrb za: podjetniško-inovacijske sposobnosti zaposlenih, inovacijske cilje, načrtno iskanje dobrih praks, zaposlovanje ustvarjalnih ključnih sodelavcev in njihovo nagrajevanje. Na skupne koristi od inoviranja pozitivno vpliva tudi število uvedenih inovacij proizvodov na zaposlenega. • Tržna politika podjetij ni dovolj uspešna pri ustvarjanju novih trgov. Podjetja v povprečju precejšnjo pozornost namenjajo zadovoljevanju osnovnih, razumskih potreb uporabnika (ocena 6 od možnih 7 točk), opazno manjši poudarek pa dajejo čustvenim potrebam uporabnikov (ocena 4,6 od 7) in razvoju povsem novih tržišč (ocena 4,7 od 7). • Na neposredne finančne rezultate (ROE, povprečna rast čistih prihodkov 2006-2008) šibko negativno vpliva dejavnik zaščite intelektualne lastnine (IL). Kaže se, da so vložki v IL bolj tvegani v primeru podjetij (manjših), ki ne razpolagajo z ustrezno visokim kapitalom. Stopnja zaščite IL je še posebno pomembna pri inovacijah, ki predstavljajo novost za trg, in pozitivno vpliva na delež prihodkov od teh inovacij. 5.3.2 Storitveni sektor - inovativna podjetja • Podjetja le nizek delež prihodkov dosegajo z inovacijami proizvodov (RII); ti prihodki predstavljajo le 8,3 % celotnih prihodkov. Tudi prihodki od inovacij, novih za trg (RMI), so skromni - le 7,6 % vseh inovacijskih prihodkov. Medtem, ko je EU povprečje dodane vrednosti storitvenega sektorja (srednja in velika podjetja) ca. 60.000 EUR na zaposlenega, obravnavana slovenska podjetja dosegajo le 43.000 EUR na zaposlenega. • Podjetja v večji meri posnemajo kot razvijajo inovativne proizvode. Ker nismo zaznali pomembnejših vplivov inovacijskih dejavnikov na število inovacij, sklepamo, da inovacije (kot rezultat posnemanja) niso plod načrtnega spodbujanja inoviranja, ampak se pojavljajo neodvisno od teh aktivnosti. • Doseganje inovacij, novih za trg, je razmeroma neučinkovito organizirano. Ugotavljamo, da je na ugodnejše inovacijske rezultate (npr. na št. realiziranih invencijskih predlogov) možno vplivati s podporo inovacijski in tržni politiki, ki sta tesno povezani (skrb za: zaposlovanje ustvarjalnih sodelavcev, inovacijske sposobnosti ključnih zaposlenih, zadovoljevanje razumskih potreb uporabnikov, razvoj novih tržišč, nagrajevanje inovativnih sodelavcev). Vendar spodbujanje dejavnikov ni ustrezno usklajeno. Podjetja kljub zaposlovanju relativno ustvarjalnih sodelavcev (ocena 5,4 od 7) napore usmerjajo predvsem v zadovoljevanje osnovnih, razumskih potreb t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. «_i j u V^. -I IXV/I o ocene za težnjo k razvijanju novih tržišč (4,8 od 7). Tako ilitike ugotavljamo približno enak, srednje močan vpliv -^rb za ustreznost inovacijskih ciljev, politike in naklonjenost k tveganju v primerjavi s konkurenco). Inovacijski rezultati vplivajo na neposredne poslovne rezultate; večje število inovacij/zaposlenega pomeni večjo dobičkovnost kapitala (srednje močan pozitivni vpliv na ROE) in večjo skupno korist od inovacij. Na poslovne rezultate podjetja (rast ROE) smo zaznali srednje močan pozitivni vpliv avtonomije zaposlenih pri delu.. Na gospodarsko korist predlogov/zaposlenega (srednje močan vpliv) in na delež inovacijskih prihodkov v celotnih prihodkih (močan vpliv) vpliva tudi odnos do IL. Ker IL korelira z iskanjem dobrih praks iz drugih panog, se izkazuje, da zaposleni na podlagi tega iskanja podajajo predloge z višjo gospodarsko koristjo. To kaže na strategijo inovacijskih sledilcev. 5.4 Rezultati podrobnejše panožne delitve • Velike strukturne razlike glede inovacijskih dejavnikov in rezultatov med skupinami podjetij nakazujejo, da je za podrobnejšo analizo potrebna ločena obravnava, na le na nivoju predelovalnih/storitvenih dejavnosti, ampak tudi na nivoju panožnih skupin. Za različne panožne skupine morajo biti različne tudi politike in ukrepi za spodbujanje večje inovativnosti. • Z linearno regresijo smo podrobneje preučili vplivne dejavnike na inovacijske rezultate. Kljub razmeroma nizkim pojasnjevalnim močem regresijskih modelov je mogoče ugotoviti, da med panožnimi skupinami obstojijo razlike v vsebini dejavnikov, ki vplivajo na inovacijske rezultate. • S korelacijsko analizo smo podrobneje preučili medsebojna razmerja med posameznimi kategorijami stroškov in poslovnimi rezultati. Za doseganje gospodarskih rezultatov nizko tehnoloških predelovalcev je pomembno inovacijsko sodelovanje, v primeru visoko tehnoloških predelovalcev pa povečanje deleža vlaganj v tehnološko opremo glede na vlaganja v tvorbo intelektualne lastnine. V storitvah pa je za doseganje gospodarskih rezultatov pomembno povečanje deleža vlaganj v trženje inovacij glede na vlaganja v ustvarjanje le-teh. • Inovativna podjetja v vseh štirih panožnih skupinah v inoviranje vlagajo bistveno višje deleže sredstev kot neinovativna. Na prihodke od inovacij pa poleg višine vlaganj vpliva tudi učinkovitost izrabe teh sredstev. Inovacijsko vodilna podjetja vlaganja učinkoviteje pretvarjajo v prihodke. V skupini inovacijskih sledilcev podjetje z enim v inoviranje vloženim evrom v povprečju ustvari 1,7 evra prihodkov, v skupini inovacijsko vodilnih pa 11 evrov. • Struktura inovacijskih vlaganj kaže, da vodilni v primerjavi s sledilci več vlagajo v ustvarjanje intelektualne lastnine (indeks 1,48) in v trženje inovacij (2,27), nižji pa je delež tehnoloških vlaganj (0,84). • Inovacijsko vodilna podjetja iz nizko tehnoloških panog so poslovno uspešnejša tako od neinovativnih kot od sledilcev. V visoko tehnoloških panogah pa so manj uspešna. Možna vzroka za neuspešnost sta prevelika vlaganja v razvoj (in prenizka v industrializacijo inovacij) ter nizek razvojni nivo visoko tehnološke industrije v Sloveniji. Inovativna podjetja v storitvenih dejavnostih so poslovno uspešnejša od neinovativnih. • Inovativnost je v nizko »tehnoloških« predelovalnih in storitvenih panogah povezana z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, česar pa pri visoko »tehnoloških« panogah ne beležimo. Sklepati je moč, da so za dvig dodane vrednosti potrebne bolj prebojne inovacije, pogoj za to pa so primerne kompetence zaposlenih, ustrezna inovacijska kultura in klima ter s tem povezana organiziranost inovacijskih procesov, česar pa Raziskava na podatkih SURS ne vključuje. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Acs, Z. J., Audretsch, D. B. (1990) Innovation and Small Firms, Cambridge: MIT Press. Alam, I. (2006) 'Service innovation strategy and process: a cross - national comparative analysis', International Marketing Review, Vol. 23, No. 3, str. 234-54. Carrier, C. (1994) 'Intrapreneurship in large firms and SMEs: a comparative study', International Small business Journal, Vol. 12, No. 3, str. 14-61. Carrier, C. (1996) 'Intrapreneurship in Small Businesses: an Exploratory Study', Entrepreneurship, Theory and Practice, Vol. 21, No. 1, str. 5-20. Carrier, C. (1998) 'Employee Creativity and Suggestion Programs: An Empirical Study', Creativity and Innovation Management, Vol. 7, No. 2, str. 62 - 72. Covin, J.L., Slevin, D. P. (1991) 'A Conceptual Model of Entrepreneurship as a Firm behaviour', Entrepreneurship, Theory and Practice, Vol. 16, No. 1, str. 7-25. Dib, (2010) Dib-Report 2009 - Ideenmanagement in Deutschland, Frankfurt am Main: Deutscher Institut fur Betriebswirtschaft. Eurostat, (2011) Labour productivity by sector and enterprise size-class in the EU-27. Dosegljivo na: http:// estr. eurostat. ec. europa.eu/tgm/table. do?tab=table&init=1&plugin=0&language=en&pcode=tin0 Hamel, G. (2003) 'Innovation as a deep capacity', Leader to Leader Institute, Vol. 27, str. 19-24. Hughes, A.,Wood, E. (1999) Rethinking innovation comparisons between manufacturing and services: the experience of the CBR SME surveys in the UK, Cambridge: ESRC Centre for Business Research. Hornsby, J.S., Naffziger, D.W., Kuratko, D.F., Montagno, R.V. (1993) 'An Interactive Model of the Corporate Entrepreneurship Process', Entrepreneurship, Theory and Practice, Vol. 17, No. 2, str. 29- Johne, A., Storey, C. (1998) 'New service development: a review of the literature and annotated bibliography', European Journal of Marketing, Vol. 32, No. 3/4, str. 184-251. Jones, O., Conway, S., Steward, F. (2001) Social interaction and organisational change: Aston perspectives on innovation networks, UK: World Scientific. Kanter, R.M. (1983) The Change Masters: Inovation for productivity in the American Corporation, New York: Simon and Schuster. Krishnan, V., Eppinger S., Whitney, D. (1997). A model-based framework to overlap product development activities. Management Science, 43. Likar, B., Kopač, J. (2005) 'The methodology of benchmarking of innovation, technological and research processes', Les, Vol. 57, No. 9, str. 251-256. Loof, H.,Heshmati, A. (2006) 'On the relationship between innovation and performance: A sensitivity analysis', Economics of Innovation and New Technology, Vol. 15, No. 4, str. 317-344. 0054. 37. % Complete Thank you forusing PDF Complete. K., Mulj N., Potočan V., Prosenak D., Škafar B., Zenko Z., nt z uporabo dialektične teorije sistemov (podlaga za linije gieue inoviranja), Likar B (Urednik), Ljubljana: Korona plus d.o.o. — Inštitut za inovativnost in tehnologijo. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp yvTUL Ottenbacher, M.C., Harrington, R.J. (2010) 'Strategies for achieving success for innovative versus incremental new services', Journal of Services Marketing, Vol. 24, No. 1, str. 3-15. Stieglitz, N., Heine, K. (2007) 'Innovations and the role of complementarities in a strategic theory of the firm', Strategic Management Journal, Vol. 28, No. 1, str. 1-15. Statistični urad Republike Slovenije (2010) Inovacijska dejavnost v predelovalnih in izbranih storitvenih dejavnostih, Slovenija 2006-2008. Dosegljivo na: http://www. stat. si/novica prikazi. aspx?id=3447 in http://www. stat. si/novica prikazi. aspx?id=3163. Terwiesch, C., Loch, C. (1998) 'Measuring the effectiveness of overlap development activities', Working Paper No. 98/45/TM, INSEAD Thomke, S., Fujimoto, T. (2000) 'The effect of "front-loading" problem-solving on product development performance', Journal of Product Innovation Management, Vol. 17, No. 2, str. 128-142. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 7.1 Priloga 1: Seznam vključenih spremenljivk z viri Šifra Spremenljivka Razpon Vir53 0_ 00_ 1 Matična številka - PS 0_ 00_ 2 Zaporedna številka - PS 0_ 00_ 3 Regija - (po šifrantu) PS 0_ 00_ 4 Dejavnost Nominalna (po šifrantu) PS 0_ 00_ 5 Dejavnost Nominalna (po šifrantu) PS 0_ 00_ 6 Vrsta lastnine Nominalna (po šifrantu) PS 0_ 00_ 7 Poreklo kapitala 1....domači 2....mešani 3....tuji PS 0_ 00_ 8 Upravna enota Nominalna (po šifrantu) PS Dejavnost (združene predelovalne 0_ 00_ a dejavnosti) Opisni PS 0_ 00_ b Dejavnost Opisni PS 0 00_ c Dejavnost - predelovalna vs. storitvena Opisni PS A a1 0 Podjetje je del skupine podjetij 1...da 2...ne INOV A a2 0 Država sedeža Nominalna (po šifrantu) INOV A a2 a Sedež v Sloveniji, EU ali tretji državi? 1....slo 2....EU 3.....tretja država INOV 1...na lokalnem trgu.....2....na A a3 a Lokacija prodajnih trgov nacionalnem trgu...3...izvozniki INOV 0...ne 1..da (če "da" pri bodisi A a3 f Podjetje prodaja na tujih trgih A_a3_d ali A_a3_e) INOV Indeks internacionalizacije trženja A a3 g proizvodov - (A_a3_b + A_a3_c * 2 + A_a3_f * 5) INOV A b1 1 Uvedli vsaj en nov izdelek 1...da 2...ne INOV A b1 2 Uvedli vsaj eno novo storitev 1...da 2...ne INOV A b1 a Uvedli vsaj en nov izdelek ali storitev 0...ne 1, če pod B1 vsaj en "da" INOV A b2 0 Kdo je razvil inovacije proizvodov 1...sami 2....v sodelovanju 3....drugi INOV Inovacije proizvodov so nove na tržišču A b4 1 podjetja 1...da 2.ne INOV Inovacije proizvodov so nove le za A b4 2 podjetje 1...da 2.ne INOV Odstotek skupnega prihodka od inovacij A b5 1 proizvodov, ki so novost na trgu % INOV Odstotek skupnega prihodka od inovacij A b5 2 proizvodov, ki so novost le za podjetje % INOV Odstotek skupnega prihodka od A b5 3 proizvodov, ki niso bili spremenjeni % INOV RII - Delež prihodkov od inovacij A. b5 a proizvodov v celotnih prihodkih % INOV 53 PS - Baza Poslovni subjekti INOV - Baza INOV-P-S AJPES - Baza AJPES SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. III wu IJ lih A_ b5 c Indeks vodilnosti [NT/(SP-NT)] *[(NT+NP)/SP] INOV Odstotek skupnega prihodka od prodaje od inovacij - nove na vašem tržišču/nove A_ b5 d za vaše podjetje - INOV Podjetje je uvedlo nove postopke A_ .c1_ l predelave ali proizvodnje l...da 2...ne INOV Podjetje je uvedlo novo logistiko, načine A_ .c1_ 2 za dostavo ali distribucijo l...da 2...ne INOV Podjetje je uvedlo nove podporne A_ .c1_ 3 dejavnosti za svoje procese l.da 2...ne INOV A_ .c1_ a Podjetje je uvedlo vsaj en nov postopek 0...ne l...da INOV A_ c2_ 0 Kdo je razvil inovacije postopkov l.sami 2....v sodelovanju 3....drugi INOV V podjetju so potekale ID, ki so opuščene A_ dl _0 ali niso dokončane l.da 2...ne INOV A el l Podjetje je izvajalo notranje RR l.da 2...ne INOV Je podjetje izvajalo notranje RR redno, A el 2 občasno ali jih ni izvajalo? l...redno....2..občasno.....3...nikoli INOV A el 3 Podjetje je izvajalo zunanje RR l.da 2...ne INOV Podjetje je pridobivalo stroje, opremo ali A el 4 programsko opremo l.da 2...ne INOV Podjetje je pridobivalo drugo zunanje A el 5 znanje l.da 2.ne INOV A el 6 Podjetje je izvajalo usposabljanje l.da 2...ne INOV A el 7 Podjetje je uvajalo inovacije na trg l.da 2...ne INOV Podjetje je izvajalo druge priprave za A el 8 uvajanje inovacij l.da 2...ne INOV A e2 l Stroški notranjih RR l000 SIT INOV A e2 2 Stroški zunanjih RR l000 SIT INOV Stroški pridobitve strojev, opreme in A e2 3 programske opreme l000 SIT INOV Stroški pridobitve drugega zunanjega A e2 4 znanja l000 SIT INOV Delna vsota stroškov A e2 5 (notrRR+zunRR+stroji+zun_znanje) l000 SIT INOV A e2 6 Stroški usposabljanja l000 SIT INOV A e2 7 Stroški uvajanja inovacij na tržišče l000 SIT INOV A e2 8 Stroški drugih priprav za uvajanje inovacij l000 SIT INOV A e2 9 Inovacijski stroški skupaj l000 SIT INOV Stroški notranjih RR / Čisti prihodki od A e2 a prodaje 2006 - INOV Stroški zunanjih RR / Čisti prihodki od A e2 b prodaje 2006 - INOV Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/čisti prihodki od A_ e2_ c prodaje 2006 - INOV A_ e2_ d Stroški pridobitev drugega zunanjega - INOV % INOV t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 2006 A e2e A e2 f A_e2_g A e2h A e2 i A_e2_j A_e2_k A_e2_ m A_e2_n A_e2_p A_e2_r A e2s A e2 t A_e2_u A e2v A e2w A_e3_1 A_e3_2 A_e3_3 A_e3_4 A_e3_a A_f1_1 A_f1_2 u r\r\T ^riuir r\r\T^unr\r\Tbir uji-r^un_z;ridiije)/Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški uvajanja inovacij na trg/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški drugih priprav/Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški skupaj / Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški notranjih + zunanjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški notranjih RR / Število zaposlenih 2006 Stroški zunanjih RR / Število zaposlenih 2006 Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/Število zaposlenih 2006 Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja/Število zaposlenih 2006 Delna vsota stroškov (notrRR+zunRR+stroji+zun_znanje)/Števil o zaposlenih 2006 Stroški usposabljanja/Število zaposlenih 2006 Stroški uvajanja inovacij na trg/Število zaposlenih 2006 Stroški drugih priprav/Število zaposlenih 2006 Stroški skupaj / Število zaposlenih 2006 Stroški notranjih + zunanjih RR / Število zaposlenih 2006 Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od lokalne oblasti Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od države Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od EU Podjetje je sodelovalo v 6. OP Nosilec finančne podpore Pomen notranjih informacij Pomen informacij od dobaviteljev opreme, materialov ali programske 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1000 SIT 1...da 2...ne 1...da 2...ne 1...da 2...ne 1...da 2...ne 1...nobene podpore 2...od lokalne/nacionalne oblasti in ne od EU 3.....od EU (in lahko tudi od ostalih)_ 4.1 visok...srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok...srednji...nizek...neuporabljen INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. A f1 4 A f1 5 A f1 6 A f1 7 A f1 8 A f1 9 A f1 a A f2 0 A f3 a A f3 b A f3 c A f3 d A f3 e A f3 f A_f3_g A f3 h A f3 i A_f3_j A_f3_k A_f3_m A_f3_n A_f3_p A_f3_r A_f3_s llUinidUJ UU blldllK dll Kupcev Pomen informacij od konkurentov ali drugih podjetij Pomen informacij od svetovalcev in zasebnih RR ustanov Pomen informacij z univerz Pomen informacij iz javnih raziskovalnih ustanov Pomen informacij s konferenc in sejmov Pomen informacij iz revij in drugih publikacij Pomen informacij iz strokovnih združenj Ali je podjetje pri ID sodelovalo z drugimi podjetji ali ustanovami?_ Partner pri ID: druga podjetja v skupini Partner pri ID: dobavitelji Partner pri ID: stranke ali kupci Partner pri ID: konkurenti ali druga podjetja Partner pri ID: svetovalci ali zasebne RR ustanove Partner pri ID: univerze Partner pri ID: javne raziskovalne ustanove Partnerji pri ID - Slovenija Partnerji pri ID - tujina Lokacija partnerjev pri ID Partner pri ID: druga podjetja v skupini (iz tujine) Partner pri ID: dobavitelji (iz tujine) Partner pri ID: stranke ali kupci (iz tujine) Partner pri ID: konkurenti ali druga podjetja (iz tujine) Partner pri ID: svetovalci ali zasebne RR ustanove (iz tujine) Partner pri ID: univerze (iz tujine) 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 4.1 visok. .srednji...nizek...neuporabljen 1...da 2...ne 1...4 Slovenija...Ostala Evropa...ZDA...Vse druge države 1...4 Slovenija...Ostala Evropa...ZDA...Vse druge države 1...4 Slovenija...Ostala Evropa...ZDA...Vse druge države 1...4 Slovenija...Ostala Evropa...ZDA...Vse druge države 1...4 Slovenija...Ostala Evropa...ZDA...Vse druge države 1...4 Slovenija...Ostala Evropa...ZDA...Vse druge države 1...4 Slovenija...Ostala Evropa...ZDA...Vse druge države INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV 0....7 število vrstic z "da" pri Slovenija INOV 0....7 število vrstic z vsaj enim "da" pri Ne-Slovenija_ INOV 1...slovensko partnerstvo..2..mešano partn.......3..tuje partn._ INOV 0.1 (če pri F3a "da" za katero koli opcijo tujine) INOV 0.1 (če pri F3b "da" za katero koli opcijo tujine) INOV 0.1 (če pri F3c "da" za katero koli opcijo tujine) INOV 0.1 (če pri F3d "da" za katero koli opcijo tujine) INOV 0.1 (če pri F3e "da" za katero koli opcijo tujine) INOV 0.1 (če pri F3f "da" za katero koli opcijo tujine) INOV /"\ I -L t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. f-\ I U A_g1_1 A_g1_2 A_g1_3 A_g1_4 A_g1_a A_g2_0 A_g3_1 A_g3_2 A_g3_3 A_g3_4 A_g3_5 A x0a A x0b A x0 c A x0 d A x0 e A_x0_f A x1a A_x1_b A_x2_a A_x2_b A_x2_c A_x2_d l\JdJI\Ul lb ruTEJ id VI bid pdlintlljd pi i ID Podjetje je uvedlo nove poslovne prakse za organizacijo dela ali postopkov Podjetje je uvedlo nove sisteme upravljanja znanja Podjetje je uvedlo nove metode organizacije delovnega mesta Podjetje je uvedlo nove metode organiziranja zunanjih odnosov Podjetje je uvedlo vsaj eno organizacijsko inovacijo Kdo je nosilec razvoja organizacijskih inovacij Učinek org. inovacij je skrajšan čas za odziv na potrebe strank ali dobaviteljev Učinek org. inovacij je izboljšana kakovost proizvodov Učinek org. inovacij so zmanjšani stroški na enoto proizvoda Učinek org. inovacij je izboljšano zadovoljstvo zaposlenih in/ali zmanjšanje fluktuacije_ Učinek org. inovacij je izboljšana komunikacija ali izmenjava informacij Število uvedenih inovacij (proizvodov/storitev/organizacijskih) Uvedli vsaj eno inovacijo (proizvodov/storitev/organizacijskih) Oblike inoviranja Nivo tehnološke inovativnosti Nivo organizacijske inovativnosti Število točk pri vseh tipih inovacij (b1, c1, g1) CRIM - Delež neposrednih stroškov ID v prihodkih od inovacij CRIT - Delež skupnih stroškov ID v prihodkih od inovacij Stroški notranjih RR / Celotni inovacijski stroški Stroški zunanjih RR / Celotni inovacijski stroški Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme / Celotni inovacijski stroški Stroški pridobitev drugega zunanjega 0...1 (če pri F3g "da" za katero koli opcijo tujine) INOV Numerični, po šifrantu INOV 1...da 2...ne INOV 1...da 2...ne INOV 1...da 2...ne INOV 1...da 2...ne INOV 0. ne 1...da INOV 1...sami 2....v sodelovanju 3....drugi INOV 4...Zelo pomembno 1...Ni pomembno INOV 4...Zelo pomembno 1...Ni pomembno INOV 4...Zelo pomembno 1...Ni pomembno INOV 4...Zelo pomembno 1...Ni pomembno INOV 4...Zelo pomembno 1...Ni pomembno INOV INOV da/ne INOV 0.8 (Vsota „da" pri B1a+B1b+C1a+C1b+C1c+E1a+E1b+vs aj eden od G1 (po 2007 Innobarometer)) INOV 0...6 (vsota b1, c1 in d1) INOV 0. 4 (vsota g1) INOV 0.9 (Vsota "da" pri B1, C1 in G1) INOV INOV INOV INOV INOV INOV INOV t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. A x2e A x2 f A_x2_g A x2h A_x2_j D 00 1 D 00 2 D 00 3 D 00 a D 00 b D_00_c D_00_d D 01 a D_01_b D 01 c D 01 d D 01 e D_02_a D_03_a D_03_b D_04_a D_05_a D_05_b D_05_c D_05_d D_05_e D_05_f D_05_g D_05_h D_05_i D_05_j D_05_k D_05_ m D_05_n u r\r\T ^riuir r\r\T^unr\r\Tbir ujiT^uri_^ridrije)/ Celotni inovacijski stroški Stroški usposabljanja/ Celotni inovacijski stroški Stroški uvajanja inovacij na trg / Celotni inovacijski stroški Stroški drugih priprav / Celotni inovacijski stroški Stroški notranjih + zunanjih RR / Celotni inovacijski stroški Število zaposlenih 2004 Število zaposlenih 2006 Število zaposlenih 2008 Indeks rasti števila zaposlenih 04-06 Število zaposlenih 2006 (4 velikostne skupine) Število zaposlenih 2006 (4 velikostne skupine) Število zaposlenih 2006 (3 velikostne skupine) Delež starih do 25 let Delež starih od 26 do 35 let Delež starih od 36 do 45 let Delež starih od 46 do 55 let Delež starih nad 55 let Delež žensk Delež zaposlenih, ki imajo delovno razmerje za nedoločen čas Delež zaposlenih, ki imajo delovno razmerje za določen čas Delež pripravnikov Delež zaposlenih doktorjev znanosti Delež zaposlenih magistrov znanosti Delež zaposlenih z visoko strok. izobrazbo Delež zaposlenih z višjo strok. izobrazbo Delež zaposlenih s srednjo strok. izobrazbo Delež zaposlenih z nižjo strok. izobrazbo Delež visoko kvalificiranih zaposlenih Delež kvalificiranih zaposlenih Delež polkvalificiranih zaposlenih Delež nekvalificiranih zaposlenih Delež zaposlenih z višjo ali visoko šolo Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom Delež zaposlenih z vsaj višjo šolo % ((zap06-zap04)/zap04)*100 Opisni Opisni Opisni % % % % % % % % % % % % % % % % % % % % % % INOV INOV INOV INOV INOV SRDAP SRDAP AJPES SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP SRDAP t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. razbo D_05_r D_05_s D_05_t D_06_a D_06_b D_06_c D_06_d D_06_e D_06_f D_06_g D_06_h D_06_i D_06_j F 00 1 F 00 2 F00 3 F 01 1 F 01 2 F 01 3 F 01 4 F 01 5 F 01 6 F_02_1 F_02_2 F_02_3 F_02_4 F_02_5 F_02_6 F_03_a [JUJIUI III I L. Ul UZ.L/UJIUVI IU izobrazbo med visoko izobraženimi Delež zaposlenih z vsaj višjo tehnično izobrazbo (med vsemi zaposlenimi) Delež zaposlenih z vsaj višjo družboslovno izobrazbo (med vsemi zaposlenimi) Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi (delež med visoko izobraženimi %) Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev (delež med visoko izobraženimi %) Umetnost in humanistika (delež med visoko izobraženimi %) Družbene, poslovne, upravne in pravne vede (delež med visoko izobraženimi %) Naravoslovje, matematika in računalništvo (delež med visoko izobraženimi %) Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (delež med visoko izobraženimi %) Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo (delež med visoko izobraženimi %) Zdravstvo in sociala (delež med visoko izobraženimi %) Storitve (delež med visoko izobraženimi %) Neopredeljeno po širokem področju (delež med visoko izobraženimi %) Čisti prihodki od prodaje 2004 Čisti prihodki od prodaje 2006 Čisti prihodki od prodaje 2008 Kapital 2003 Kapital 2004 Kapital 2005 Kapital 2006 Kapital 2007 Kapital 2008 Vsa sredstva 2003 Vsa sredstva 2004 Vsa sredstva 2005 Vsa sredstva 2006 Vsa sredstva 2007 Vsa sredstva 2008 Gospodarnost poslovanja 2006 % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP % SRDAP 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES € AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES € AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES 1000 SIT AJPES € AJPES - (Čisti prihodki od prodaje 06 / AJPES t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. _UJ_U ^ l\W J j Z. F_03_c F_03_d F_03_e F_03_f F_03_g F_03_h F_03_i F_03_j F_03_k F_03_m F_03_n F_04_a F_04_b F_04_c F_04_d F_04_e F_04_i F_04_k F_05_a F_05_b F_05_c F_05_d uuo Ddkov Kosmata dobičkovnost skupnih prihodkov 2006 Skupni prihodki na zaposlenca 2006 Čisti dobiček na zaposlenca 2006 Kosmati dobiček na zaposlenca 2006 Dobiček iz poslovanja na zaposlenca 2006 Stroški dela na zaposlenca 2006 Povprečna plača na zaposlenca 2006 Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 2006 Čista dobičkovnost sredstev (ROA) 2006 Proizvodnost sredstev (STA) 2006 Kosmata dobičkovnost kapitala (ROEBT) 2006 Rast čistih prihodkov 04/03 Rast čistih prihodkov 05/04 (%) Rast čistih prihodkov 06/05 (%) Rast čistih prihodkov 07/06 Povprečna rast čistih prihodkov 03/06 Rast čistih prihodkov na tujih trgih 07/06 Bruto dodana vrednost na zaposlenega 2008 O_EBIT_Emp+O_EBT_Emp+O_Tot_Eff+O _ROA O_La b_Emp+O_Sal r_Em p+O_Sa l_Em p O ROS+O EBT Sal O ROE+O ROEBT Poslovni odhodki 06) - (Čisti dobiček oz. izguba 06 / Čisti prihodki od prodaje 06) - (Celotni dobiček oz. izguba 06 / Čisti prihodki od prodaje 06) 1000 SIT (Čisti prihodki od prodaje 06 /Število zaposlenih 06) 1000 SIT (Čisti dobiček oz. izguba 06/Število zaposlenih 06) 1000 SIT (Čisti dobiček oz. izguba 06/Število zaposlenih 06) 1000 SIT (Dobiček oz. izguba iz poslovanja EBIT 06/Število zaposlenih 06) 1000 SIT (Stroški dela 06/Število zaposlenih 06) 1000 SIT (Plače 06 /Število zaposlenih 06) - (Čisti dobiček oz. izguba 2006 / [(Kapital 06 + Kapital 05)/2]) - (Čisti dobiček oz. izguba 06 / [(Vsa sredstva 06 + Vsa sredstva 05)/2]) - (Čisti prihodki od prodaje 06 / [(Vsa sredstva 06 + Vsa sredstva 05)/2]) - (Celotni dobiček oz. izguba 06/[(Kapital 06 + Kapital 05)/2]) % % % % % % Rezultat faktorske analize Rezultat faktorske analize Rezultat faktorske analize Rezultat faktorske analize AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES AJPES € Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, HUh complete. med spremenljivkama RII oz. RMI in nljivkami (celoten vzorec, vse panoge) A_b5_a RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih A_b5_b RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij Šifra Spremenljivka SCC54 Sig. N SCC Sig. N A al 0 Podjetje je del skupine podjetij -0,171 0 2503 0,044 0,236 713 A a2 a Sedež v Sloveniji, EU ali tretji državi? 0,056 0,005 2503 -0,036 0,334 713 A a3 a Lokacija prodajnih trgov 0,077 0 2503 0,007 0,85 713 A a3 f Podjetje prodaja na tujih trgih 0,201 0 2503 0,006 0,875 713 A b2 0 Kdoje razvil inovacije proizvodov 0,034 0,36 721 -0,036 0,336 713 A b5 a RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih 1 2503 0,064 0,087 713 A b5 b RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij 0,064 0,087 713 1 713 A b5 1 Odstotek skupnega prihodka od inovacij proizvodov, ki so novost na trgu 0,788 0 2503 0,788 0 713 A b5 2 Odstotek skupnega prihodka od inovacij proizvodov, ki so novost le za podjetje 0,864 0 2503 -0,592 0 713 A c1 1 Podjetje je uvedlo nove postopke predelave ali proizvodnje -0,574 0 2503 0,035 0,356 713 A c1 2 Podjetje je uvedlo novo logistiko, načine za dostavo ali distribucijo -0,389 0 2503 -0,024 0,527 713 A c1 3 Podjetje je uvedlo nove podporne dejavnosti za svoje procese -0,48 0 2503 -0,008 0,823 713 A c1 a Podjetje je uvedlo vsaj en nov postopek 0,62 0 2503 -0,028 0,448 713 A c2 0 Kdo je razvil inovacije postopkov -0,184 0 769 0,049 0,257 543 A d1 0 V podjetju so potekale ID, ki so opuščene ali niso dokončane -0,511 0 2503 -0,024 0,52 713 A e1 1 Podjetje je izvajalo notranje RR -0,747 0 2503 -0,035 0,357 713 A e1 2 Je podjetje izvajalo notranje RR redno, občasno ali ga ni izvajalo? -0,752 0 2503 -0,087 0,02 713 A e1 3 Podjetje je izvajalo zunanje RR -0,477 0 2503 0,003 0,928 713 A e1 4 Podjetje je pridobivalo stroje, opremo ali programsko opremo -0,674 0 2503 0,054 0,149 713 A e1 5 Podjetje je pridobivalo drugo zunanje znanje -0,495 0 2503 -0,06 0,107 713 A e1 6 Podjetje je izvajalo usposabljanje -0,695 0 2503 -0,007 0,849 713 A e1 7 Podjetje je uvajalo inovacije na trg -0,645 0 2503 -0,133 0 713 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 'e to upgrade to , j^^^^fl d Paaes and Evoanded ce 1 0,685 0 2465 0,076 0,046 683 Ae2 b ULI UOI\l 1.UI IUI IJII 1 1 \l \ / WltJLI prihodki od prodaje 2006 0,408 0 2489 0,05 0,182 702 A e2_j Stroški notranjih + zunanjih RR/ Čisti prihodki od prodaje 2006 0,692 0 2462 0,089 0,02 681 A e2 i Stroški skupaj / Čisti prihodki od prodaje 2006 0,745 0 2441 0,065 0,095 672 A e2 c Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/čisti prihodki od prodaje 2006 0,619 0 2456 -0,039 0,307 685 A e2 d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja/čisti prihodki od prodaje 2006 0,436 0 2487 0,099 0,009 701 A e2 e Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/čisti prihodki od prodaje 2006 0,73 0 2443 0,048 0,217 674 A e2 f Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 0,803 0 2432 0,111 0,004 668 A e2 g Stroški uvajanja inovacij na trg/čisti prihodki od prodaje 2006 0,544 0 2484 0,166 0 696 A e2 w Stroški notranjih + zunanjih RR / Število zaposlenih 2006 0,688 0 2475 0,081 0,034 689 A e2 v Stroški skupaj / Število zaposlenih 2006 0,731 0 2471 0,065 0,088 687 A e2 n Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/Število zaposlenih 2006 0,606 0 2480 -0,034 0,369 695 A e2 r Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/Število zaposlenih 2006 0,717 0 2472 0,044 0,249 688 A e2 s Stroški usposabljanja/Število zaposlenih 2006 0,792 0 2467 0,112 0,003 684 A e3 1 Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od lokalne oblasti -0,154 0 2503 -0,114 0,002 713 A e3 2 Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od države -0,367 0 2503 -0,039 0,296 713 A e3 3 Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od EU -0,264 0 2503 -0,101 0,007 713 A e3 4 Podjetje je sodelovalo v 6. OP -0,119 0,246 97 0,211 0,054 84 A e3 a Nosilec finančne podpore 0,409 0 2503 0,084 0,025 713 A f1 1 Pomen notranjih informacij 0,105 0,001 968 0,071 0,059 710 A f1 2 Pomen informacij od dobaviteljev opreme, materialov ali programske opreme 0,063 0,05 968 -0,05 0,18 710 A f1 3 Pomen informacij od strank ali kupcev 0,234 0 968 0,021 0,576 710 A f1 4 Pomen informacij od konkurentov ali drugih podjetij 0,116 0 968 -0,021 0,58 710 A f1 5 Pomen informacij od svetovalcev in zasebnih RR ustanov 0,142 0 968 0,037 0,321 710 A f1 6 Pomen informacij z univerz 0,139 0 968 0,097 0,01 710 A f1 7 Pomen informacij iz javnih raziskovalnih ustanov 0,115 0 968 0,05 0,18 710 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 'e to upgrade to I d Paaes and Evnanderi ce 1 0,169 0 968 0,038 0,315 710 A f1 9 ■ Ul II UM 1111 11 IU^IJ 11— I^vij iii drugih publikacij 0,15 0 968 0,002 0,955 710 A f1 a Pomen informacij iz strokovnih združenj 0,099 0,002 968 0,026 0,489 710 A f2 0 Ali je podjetje pri ID sodelovalo z drugimi podjetji ali ustanovami? -0,119 0 969 -0,05 0,186 711 A f3 a Partner pri ID: druga podjetja v skupini 0,06 0,171 518 -0,027 0,588 417 A f3 b Partner pri ID: dobavitelji 0,203 0 518 -0,022 0,659 417 A f3 c Partner pri ID: stranke ali kupci 0,271 0 518 0,001 0,99 417 A f3 d Partner pri ID: konkurenti ali druga podjetja 0,195 0 518 -0,022 0,652 417 A f3 e Partner pri ID: svetovalci ali zasebne RR ustanove 0,198 0 518 -0,006 0,9 417 A f3 f Partner pri ID: univerze 0,236 0 518 -0,006 0,906 417 A f3 g Partner pri ID: javne raziskovalne ustanove 0,145 0,001 518 0,019 0,706 417 A f3 h Partnerji pri ID - Slovenija 0,213 0 518 -0,017 0,73 417 A f3 i Partnerji pri ID - tujina 0,309 0 518 -0,043 0,381 417 A f3 j Lokacija partnerjev pri ID 0,231 0 518 0,021 0,674 417 A g1 1 Podjetje je uvedlo nove poslovne prakse za organizacijo dela ali postopkov -0,394 0 2503 -0,02 0,601 713 A g1 2 Podjetje je uvedlo nove sisteme upravljanja znanja -0,33 0 2503 -0,044 0,241 713 A g1 3 Podjetje je uvedlo nove metode organizacije delovnega mesta -0,384 0 2503 -0,01 0,781 713 A g1 4 Podjetje je uvedlo nove metode organiziranja zunanjih odnosov -0,324 0 2503 0,005 0,9 713 A g1 a Podjetje je uvedlo vsaj eno organizacijsko inovacijo 0,462 0 2503 -0,018 0,627 713 A g2 0 Kdo je nosilec razvoja organizacijskih inovacij -0,017 0,576 1089 0,036 0,388 570 A g3 1 Učinek org. inovacij je skrajšan čas za odziv na potrebe strank ali dobaviteljev 0,073 0,015 1089 -0,057 0,171 570 A g3 2 Učinek org. inovacij je izboljšana kakovost proizvodov 0,176 0 1089 0,048 0,249 570 A g3 3 Učinek org. inovacij so zmanjšani stroški na enoto proizvoda 0,05 0,1 1089 0,021 0,62 570 A g3 4 Učinek org. inovacij je izboljšano zadovoljstvo zaposlenih in/ali zmanjšanje fluktuacije -0,007 0,815 1088 0,04 0,336 569 A g3 5 Učinek org. inovacij je izboljšana komunikacija ali izmenjava informacij -0,068 0,024 1089 0,003 0,934 570 D 00 a Indeks rasti števila zaposlenih 04/06 -0,033 0,111 2284 0,099 0,012 650 D 00 2 Število zaposlenih 2006 0,205 0 2205 -0,104 0,013 577 D 02 a Delež žensk 0,034 0,087 2490 -0,029 0,433 712 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. A x0 f F 03 a F 03 b F 03 d F 03 e F_03_g F 03 i F 03 j F 03 k F 03 m F 04 d F 04 e F 04 i F 04 j A x0 d A x0 e D 05 m D 05 n D 05 p D 05 r A x1 a A x1 b i Število točk pri vseh tipih inovacij (b, c, g)_ Gospodarnost poslovanja ROS - Čista dobičkovnost skupnih prihodkov_ Skupni prihodki na zaposlenca Čisti dobiček na zaposlenca Dobiček iz poslovanja na zaposlenca_ Povprečna plača na zaposlenca ROE - Čista dobičkovnost kapitala ROA - Čista dobičkovnost sredstev STA - Proizvodnost sredstev Rast čistih prihodkov 06/07 (%) Povprečna rast čistih prihodkov (%) Rast čistih prihodkov na tujih trgih 06/07 (%)_ Povprečna rast čistih prihodkov na tujih trgih (%)_ Nivo tehnološke inovativnosti (vsota b1, c1 in d1)_ Nivo organizacijske inovativnosti (vsota g1) _ Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom Delež zaposlenih z vsaj višjo šolo Delež zaposlenih s tehnično izobrazbo med visoko izobraženimi Delež zaposlenih z družboslovno izobrazbo med visoko izobraženimi CRIM - Delež neposrednih stroškov ID v prihodkih od inovacij_ CRIT - Delež skupnih stroškov ID v prihodkih od inovacij_ -0,081 0,016 0,71 -0,018 0,068 0,014 0,042 0,019 0,065 0,019 0,052 -0,04 0,012 -0,016 0,04 0,045 0,869 0,476 0,243 0,182 -0,103 0,102 -0,297 -0,324 0 0,606 0 0,397 0,002 0,518 0,056 0,38 0,003 0,382 0,017 0,067 0,576 0,461 0,169 0,132 2490 1081 2503 2122 2121 2172 2108 2140 2106 2101 2101 2101 2154 2197 1189 1115 2503 2503 2490 2490 2070 2070 673 671 -0,015 -0,058 0,027 0,062 0,05 0,022 0,079 0,091 0,093 0,063 0,059 -0,015 0,082 0,073 -0,031 -0,055 0,03 0,021 0,01 0,077 -0,042 0,043 -0,008 0,011 0,688 0,247 0,471 0,114 0,2 0,567 0,045 0,02 0,018 0,111 0,132 0,7 0,037 0,06 0,512 0,258 0,424 0,57 0,79 0,04 0,279 0,273 0,829 0,769 712 401 713 652 652 654 642 649 642 648 648 648 651 663 453 427 713 713 712 712 661 661 673 671 s r 0 0 0 0 0 0 0 0 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, podjetja) Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. med spremenljivkama RII oz. RMI in enljivkami (celoten vzorec, predelovalna A_b5_a RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih A_b5_b RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij Šifra Spremenljivka SCC55 Sig. N SCC Sig. N A a1 0 Podjetje je del skupine podjetij -0,209 0 1382 0,038 0,393 495 A a2 a Sedež v Sloveniji, EU ali tretji državi? 0,078 0,004 1382 -0,027 0,551 495 A a3 a Lokacija prodajnih trgov -0,001 0,956 1382 -0,021 0,646 495 A a3 f Podjetje prodaja na tujih trgih 0,236 0 1382 -0,022 0,624 495 A b2 0 Kdoje razvil inovacije proizvodov 0,07 0,122 495 -0,047 0,293 495 A b5 a RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih 1 1382 0,076 0,091 495 A b5 b RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij 0,076 0,091 495 1 495 A b5 1 Odstotek skupnega prihodka od inovacij proizvodov, ki so novost na trgu 0,769 0 1382 0,798 0 495 A b5 2 Odstotek skupnega prihodka od inovacij proizvodov, ki so novost le za podjetje 0,865 0 1382 -0,565 0 495 A c1 1 Podjetje je uvedlo nove postopke predelave ali proizvodnje -0,576 0 1382 0,063 0,159 495 A c1 2 Podjetje je uvedlo novo logistiko, načine za dostavo ali distribucijo -0,386 0 1382 -0,067 0,137 495 A c1 3 Podjetje je uvedlo nove podporne dejavnosti za svoje procese -0,455 0 1382 -0,002 0,965 495 A c1 a Podjetje je uvedlo vsaj en nov postopek 0,622 0 1382 -0,036 0,43 495 A c2 0 Kdo je razvil inovacije postopkov -0,146 0,001 516 0,022 0,661 387 A d1 0 V podjetju so potekale ID, ki so opuščene ali niso dokončane -0,514 0 1382 -0,038 0,405 495 A e1 1 Podjetje je izvajalo notranje RR -0,729 0 1382 0,001 0,989 495 A e1 2 Je podjetje izvajalo notranje RR redno, občasno ali ga ni izvajalo? -0,729 0 1382 -0,029 0,518 495 A e1 3 Podjetje je izvajalo zunanje RR -0,501 0 1382 -0,007 0,877 495 A e1 4 Podjetje je pridobivalo stroje, opremo ali programsko opremo -0,676 0 1382 0,062 0,171 495 A e1 5 Podjetje je pridobivalo drugo zunanje znanje -0,448 0 1382 -0,046 0,306 495 A e1 6 Podjetje je izvajalo usposabljanje -0,684 0 1382 0,049 0,28 495 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 331 A e2 a A e2b A_e2_j A e2 i A e2 c A e2 d A e2 e A e2 f A e2 g A e2 w A e2 v A e2 n A e2 r A e2 s A e3 1 A e3 2 A e3 3 A e3 4 A e3 a A f1 1 A f1 2 A f1 3 A f1 4 A f1 5 A f1 6 _ prihodki od prodaje 2006 Stroški zunanjih RR/ Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški notranjih + zunanjih RR/ Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški skupaj / Čisti prihodki od prodaje 2006_ Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja/čisti prihodki od prodaje 2006_ Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/čisti prihodki od prodaje 2006_ Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški uvajanja inovacij na trg/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški notranjih + zunanjih RR/ Število zaposlenih 2006_ Stroški skupaj / Število zaposlenih 2006 Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/Število zaposlenih 2006 Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/Število zaposlenih 2006 Stroški usposabljanja/Število zaposlenih 2006_ Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od lokalne oblasti_ Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od države_ Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od EU_ Podjetje je sodelovalo v 6. OP Nosilec finančne podpore Pomen notranjih informacij Pomen informacij od dobaviteljev opreme, materialov ali programske opreme_ Pomen informacij od strank ali kupcev_ Pomen informacij od konkurentov ali drugih podjetij Pomen informacij od svetovalcev in zasebnih RR ustanov Pomen informacij z univerz -0,637 0,675 0,438 0,685 0,739 0,615 0,392 0,723 0,801 0,548 0,683 0,726 0,602 0,709 0,789 -0,115 -0,372 -0,257 -0,085 0,413 0,106 0,084 0,228 0,092 0,153 0,139 0 0,467 0 0,007 0,033 0,02 1382 1362 1378 1361 1344 1352 1370 1345 1337 1373 1376 1374 1376 1374 1372 1382 1382 1382 76 1382 641 641 641 641 641 641 -0,139 0,04 0,051 0,058 0,028 -0,07 0,071 0,013 0,051 0,169 0,042 0,024 -0,064 0,004 0,045 -0,062 -0,013 -0,092 0,203 0,061 0,065 -0,045 0,034 -0,002 0,02 0,105 0,002 0,384 0,256 0,203 0,546 0,129 0,116 0,777 0,272 0,356 0,595 0,155 0,926 0,32 0,17 0,775 0,041 0,103 0,175 0,151 0,313 0,456 0,956 0,656 0,02 495 480 491 479 471 478 486 472 468 487 489 488 490 488 486 495 495 495 66 495 494 494 494 494 494 494 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ■e to upgrade to , j^^^^fl d Paaes and Evoanded ce 1 0,094 0,018 641 0,059 0,187 494 A f1 8 sejmov 0,157 0 641 0,019 0,672 494 A f1 9 Pomen informacij iz revij in drugih publikacij 0,15 0 641 -0,014 0,751 494 A f1 a Pomen informacij iz strokovnih združenj 0,127 0,001 641 0,024 0,597 494 A f2 0 Ali je podjetje pri ID sodelovalo z drugimi podjetji ali ustanovami? -0,147 0 642 -0,049 0,277 495 A f3 a Partner pri ID: druga podjetja v skupini 0,039 0,46 353 -0,036 0,532 300 A f3b Partner pri ID: dobavitelji 0,197 0 353 0,006 0,911 300 A f3c Partner pri ID: stranke ali kupci 0,256 0 353 -0,074 0,204 300 A f3 d Partner pri ID: konkurenti ali druga podjetja 0,131 0,014 353 -0,008 0,885 300 A f3 e Partner pri ID: svetovalci ali zasebne RR ustanove 0,2 0 353 -0,032 0,583 300 A f3 f Partner pri ID: univerze 0,256 0 353 -0,061 0,294 300 A f3 g Partner pri ID: javne raziskovalne ustanove 0,145 0,006 353 -0,005 0,935 300 A f3 h Partnerji pri ID - Slovenija 0,221 0 353 -0,022 0,707 300 A f3 i Partnerji pri ID - tujina 0,259 0 353 -0,087 0,132 300 A f3 j Lokacija partnerjev pri ID 0,148 0,005 353 0,021 0,721 300 A g1 1 Podjetje je uvedlo nove poslovne prakse za organizacijo dela ali postopkov -0,397 0 1382 -0,018 0,694 495 A g1 2 Podjetje je uvedlo nove sisteme upravljanja znanja -0,319 0 1382 -0,01 0,818 495 A g1 3 Podjetje je uvedlo nove metode organizacije delovnega mesta -0,376 0 1382 -0,001 0,983 495 A g1 4 Podjetje je uvedlo nove metode organiziranja zunanjih odnosov -0,316 0 1382 -0,012 0,797 495 A g1 a Podjetje je uvedlo vsaj eno organizacijsko inovacijo 0,48 0 1382 -0,033 0,459 495 A g2 0 Kdo je nosilec razvoja organizacijskih inovacij 0,029 0,462 648 0,073 0,148 393 A g3 1 Učinek org. inovacij je skrajšan čas za odziv na potrebe strank ali dobaviteljev 0,078 0,046 648 -0,048 0,342 393 A g3 2 Učinek org. inovacij je izboljšana kakovost proizvodov 0,167 0 648 0,045 0,378 393 A g3 3 Učinek org. inovacij so zmanjšani stroški na enoto proizvoda 0,048 0,222 648 0,026 0,602 393 A g3 4 Učinek org. inovacij je izboljšano zadovoljstvo zaposlenih in/ali zmanjšanje fluktuacije -0,024 0,545 647 0,039 0,438 392 A_g3_5 Učinek org. inovacij je izboljšana komunikacija ali izmenjava informacij -0,08 0,041 648 0,003 0,959 393 D 00 a Indeks rasti števila zaposlenih 04/06 -0,022 0,435 1282 0,067 0,15 469 D 00 2 Število zaposlenih 2006 0,272 0 1188 -0,085 0,095 392 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 'e to upgrade to i Pages and Ex 0,062 0,021 1374 -0,004 0,931 495 . _________—_________ s -0,099 0 1374 -0,01 0,817 495 0 00 7 Poreklo kapitala -0,011 0,782 617 -0,067 0,256 294 A x0 f Število točk pri vseh tipih inovacij (b, c, g) 0,73 0 1382 0,028 0,535 495 F 03 a Gospodarnost poslovanja -0,045 0,124 1165 0,041 0,375 460 F 03 b ROS - Čista dobičkovnost skupnih prihodkov 0,072 0,014 1165 0,036 0,44 460 F 03 d Skupni prihodki na zaposlenca 0,159 0 1190 0,027 0,565 460 F 03 e Čisti dobiček na zaposlenca 0,107 0 1154 0,069 0,145 453 F 03 g Dobiček iz poslovanja na zaposlenca 0,076 0,009 1174 0,068 0,147 458 F 03 i Povprečna plača na zaposlenca 0,172 0 1154 0,08 0,09 453 F 03J ROE - Čista dobičkovnost kapitala 0,013 0,648 1150 0,028 0,55 459 F 03 k ROA - Čista dobičkovnost sredstev 0,042 0,152 1150 0,013 0,779 459 F 03 m STA - Proizvodnost sredstev -0,05 0,093 1150 -0,091 0,05 459 F 04 d Rast čistih prihodkov 06/07 (%) 0,017 0,564 1178 0,063 0,177 457 F 04 e Povprečna rast čistih prihodkov (%) -0,014 0,615 1206 0,071 0,124 468 F 04 i Rast čistih prihodkov na tujih trgih 06/07 (%) 0,035 0,353 706 -0,051 0,352 341 F 04 j Povprečna rast čistih prihodkov na tujih trgih (%) 0,059 0,13 669 -0,052 0,35 328 A x0 d Nivo tehnološke inovativnosti (vsota b1, c1 in d1) 0,862 0 1382 0,05 0,264 495 A x0 e Nivo organizacijske inovativnosti (vsota g1) 0,483 0 1382 0,009 0,834 495 D 05 m Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom 0,311 0 1374 -0,004 0,922 495 D 05 n Delež zaposlenih z vsaj višjo šolo 0,295 0 1374 0,068 0,132 495 D 05 p Delež zaposlenih s tehnično izobrazbo med visoko izobraženimi -0,079 0,009 1113 -0,047 0,315 461 D 05 r Delež zaposlenih z družboslovno izobrazbo med visoko izobraženimi 0,079 0,009 1113 0,047 0,31 461 A x1 a CRIM - Delež neposrednih stroškov ID v prihodkih od inovacij -0,345 0 472 -0,041 0,374 472 A x1 b CRIT - Delež skupnih stroškov ID v prihodkih od inovacij -0,379 0 471 -0,02 0,67 471 >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. i gunuuCipRm podjetja) med spremenljivkama RII oz. RMI in jpn-crrienljivkami (celoten vzorec, storitvena A_b5_a RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih A_b5_b RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij Šifra Spremenljivka SCC56 Sig. N SCC Sig. N A a10 Podjetje je del skupine podjetij -0,209 0 1121 0,038 0,454 218 A a2a Sedež v Sloveniji, EU ali tretji državi? 0,078 0,123 1121 -0,027 0,355 218 A a3 a Lokacija prodajnih trgov -0,001 0 1121 -0,021 0,295 218 A a3 f Podjetje prodaja na tujih trgih 0,236 0,015 1121 -0,022 0,081 218 A b2 0 Kdoje razvil inovacije proizvodov 0,07 0,617 226 -0,047 0,497 218 A b5 a RII - Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih 1 1121 0,076 0,644 218 A b5b RMI - Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij 0,076 0,644 218 1 218 A b5 1 Odstotek skupnega prihodka od inovacij proizvodov, ki so novost na trgu 0,769 0 1121 0,798 0 218 A b5 2 Odstotek skupnega prihodka od inovacij proizvodov, ki so novost le za podjetje 0,865 0 1121 -0,565 0 218 A c1 1 Podjetje je uvedlo nove postopke predelave ali proizvodnje -0,576 0 1121 0,063 0,258 218 A c1 2 Podjetje je uvedlo novo logistiko, načine za dostavo ali distribucijo -0,386 0 1121 -0,067 0,29 218 A c1 3 Podjetje je uvedlo nove podporne dejavnosti za svoje procese -0,455 0 1121 -0,002 0,983 218 A c1 a Podjetje je uvedlo vsaj en nov postopek 0,622 0 1121 -0,036 0,977 218 A c2 0 Kdo je razvil inovacije postopkov -0,146 0 253 0,022 0,217 156 A d1 0 V podjetju so potekale ID, ki so opuščene ali niso dokončane -0,514 0 1121 -0,038 0,724 218 A e1 1 Podjetje je izvajalo notranje RR -0,729 0 1121 0,001 0,112 218 A e1 2 Je podjetje izvajalo notranje RR redno, občasno ali ga ni izvajalo? -0,729 0 1121 -0,029 0,001 218 A e1 3 Podjetje je izvajalo zunanje RR -0,501 0 1121 -0,007 0,797 218 A e1 4 Podjetje je pridobivalo stroje, opremo ali programsko opremo -0,676 0 1121 0,062 0,782 218 A e1 5 Podjetje je pridobivalo drugo zunanje znanje -0,448 0 1121 -0,046 0,309 218 A e1 6 Podjetje je izvajalo usposabljanje -0,684 0 1121 0,049 0,058 218 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 331 A_e2_a A_e2_b A_e2_j A_e2_i A_e2_c A_e2_d A_e2_e A_e2_f A_e2_g A_e2_w A_e2_v A_e2_n A_e2_r A_e2_s A e3 1 A e3 2 A e3 3 A e3 4 A e3a A f1 1 A f1 2 A f1 3 A_f1_4 A f1 5 A f1 6 _ prihodki od prodaje 2006 Stroški zunanjih RR/ Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški notranjih + zunanjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški skupaj / Čisti prihodki od prodaje 2006_ Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja/čisti prihodki od prodaje 2006_ Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/čisti prihodki od prodaje 2006_ Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški uvajanja inovacij na trg/čisti prihodki od prodaje 2006 Stroški notranjih + zunanjih RR / Število zaposlenih 2006_ Stroški skupaj / Število zaposlenih 2006 Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/Število zaposlenih 2006 Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/Število zaposlenih 2006 Stroški usposabljanja/Število zaposlenih 2006_ Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od lokalne oblasti_ Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od države_ Podjetje je prejelo javno finančno podporo: od EU_ Podjetje je sodelovalo v 6. OP Nosilec finančne podpore Pomen notranjih informacij Pomen informacij od dobaviteljev opreme, materialov ali programske opreme_ Pomen informacij od strank ali kupcev_ Pomen informacij od konkurentov ali drugih podjetij Pomen informacij od svetovalcev in zasebnih RR ustanov Pomen informacij z univerz -0,637 0,675 0,438 0,685 0,739 0,615 0,392 0,723 0,801 0,548 0,683 0,726 0,602 0,709 0,789 -0,115 -0,372 -0,257 -0,085 0,413 0,106 0,084 0,228 0,092 0,153 0,139 0 0,185 0 0,059 0,923 0,007 0,027 0,015 1 121 1103 1111 1101 1097 1104 1117 1098 1095 1111 1099 1097 1104 1098 1095 1121 1121 1121 21 1121 327 327 327 327 327 327 -0,139 0,04 0,051 0,058 0,028 -0,07 0,071 0,013 0,051 0,169 0,042 0,024 -0,064 0,004 0,045 -0,062 -0,013 -0,092 0,203 0,061 0,065 -0,045 0,034 -0,002 0,02 0,105 0,067 0,053 0,341 0,05 0,086 0,469 0,049 0,111 0,01 0,015 0,03 0,046 0,404 0,066 0,008 0,006 0,028 0,026 0,48 0,006 0,33 0,59 0,877 0,377 0,211 0,177 21 8 203 211 202 201 207 215 202 200 209 200 199 205 200 198 218 218 218 18 218 216 216 21 6 216 216 216 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 'e to upgrade to d Paaes and Eyi 0,094 0,008 327 0,059 0,686 216 mk A f18 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Ul 1 1 1 IJ o IV*-' 1 1 1 O 1 O 1 IO III sejmov 0,157 0,002 327 0,019 0,144 216 A f19 Pomen informacij iz revij in drugih publikacij 0,15 0,012 327 -0,014 0,514 216 A f1a Pomen informacij iz strokovnih združenj 0,127 0,248 327 0,024 0,73 216 A f2 0 Ali je podjetje pri ID sodelovalo z drugimi podjetji ali ustanovami? -0,147 0,258 327 -0,049 0,321 216 A f3 a Partner pri ID: druga podjetja v skupini 0,039 0,265 165 -0,036 0,918 117 A f3b Partner pri ID: dobavitelji 0,197 0,012 165 0,006 0,406 117 A f3c Partner pri ID: stranke ali kupci 0,256 0 353 -0,074 0,009 300 A f3 d Partner pri ID: konkurenti ali druga podjetja 0,131 0 353 -0,008 0,428 300 A f3 e Partner pri ID: svetovalci ali zasebne RR ustanove 0,2 0,012 353 -0,032 0,533 300 A f3 f Partner pri ID: univerze 0,256 0,016 353 -0,061 0,091 300 A f3 g Partner pri ID: javne raziskovalne ustanove 0,145 0,043 353 -0,005 0,384 300 A f3 h Partnerji pri ID - Slovenija 0,221 0,002 353 -0,022 0,705 300 A f3 i Partnerji pri ID - tujina 0,259 0 353 -0,087 0,239 300 A f3 j Lokacija partnerjev pri ID 0,148 0 353 0,021 0,387 300 A g1 1 Podjetje je uvedlo nove poslovne prakse za organizacijo dela ali postopkov -0,397 0 1382 -0,018 0,735 495 A g1 2 Podjetje je uvedlo nove sisteme upravljanja znanja -0,319 0 1382 -0,01 0,175 495 A g1 3 Podjetje je uvedlo nove metode organizacije delovnega mesta -0,376 0 1382 -0,001 0,77 495 A g1 4 Podjetje je uvedlo nove metode organiziranja zunanjih odnosov -0,316 0 1382 -0,012 0,496 495 A g1 a Podjetje je uvedlo vsaj eno organizacijsko inovacijo 0,48 0 1382 -0,033 0,814 495 A g2 0 Kdo je nosilec razvoja organizacijskih inovacij 0,029 0,113 648 0,073 0,69 393 A g3 1 Učinek org. inovacij je skrajšan čas za odziv na potrebe strank ali dobaviteljev 0,078 0,109 648 -0,048 0,273 393 A g3 2 Učinek org. inovacij je izboljšana kakovost proizvodov 0,167 0 648 0,045 0,55 393 A g3 3 Učinek org. inovacij so zmanjšani stroški na enoto proizvoda 0,048 0,619 648 0,026 0,458 393 A g3 4 Učinek org. inovacij je izboljšano zadovoljstvo zaposlenih in/ali zmanjšanje fluktuacije -0,024 0,104 647 0,039 0,975 392 A g3 5 Učinek org. inovacij je izboljšana komunikacija ali izmenjava informacij -0,08 0,653 648 0,003 0,546 393 D 00 a Indeks rasti števila zaposlenih 04/06 -0,022 0,462 1282 0,067 0,061 469 D 00 2 Število zaposlenih 2006 0,272 0,192 1188 -0,085 0,346 392 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 'e to upgrade to i Pages and Ex 0,062 0,605 1374 -0,004 0,196 495 . _________—_________ s -0,099 0,003 1374 -0,01 0,789 495 0 00 7 Poreklo kapitala -0,011 0,075 617 -0,067 0,642 294 A x0 f Število točk pri vseh tipih inovacij (b, c, g) 0,73 0 1382 0,028 0,767 495 F 03 a Gospodarnost poslovanja -0,045 0,103 1165 0,041 0,386 460 F 03 b ROS - Čista dobičkovnost skupnih prihodkov 0,072 0,002 1165 0,036 0,535 460 F 03 d Skupni prihodki na zaposlenca 0,159 0,317 1190 0,027 0,64 460 F 03 e Čisti dobiček na zaposlenca 0,107 0,192 1154 0,069 0,459 453 F03g Dobiček iz poslovanja na zaposlenca 0,076 0,483 1174 0,068 0,15 458 F 03 i Povprečna plača na zaposlenca 0,172 0 1154 0,08 0,407 453 F 03_j ROE - Čista dobičkovnost kapitala 0,013 0,005 1150 0,028 0,185 459 F 03 k ROA - Čista dobičkovnost sredstev 0,042 0,001 1150 0,013 0,071 459 F 03 m STA - Proizvodnost sredstev -0,05 0,966 1150 -0,091 0,16 459 F 04 d Rast čistih prihodkov 06/07 (%) 0,017 0,272 1178 0,063 0,161 457 F 04 e Povprečna rast čistih prihodkov (%) -0,014 0,874 1206 0,071 0,446 468 F 04 i Rast čistih prihodkov na tujih trgih 06/07 (%) 0,035 0,185 706 -0,051 0,863 341 F 04 j Povprečna rast čistih prihodkov na tujih trgih (%) 0,059 0,696 669 -0,052 0,463 328 A x0 d Nivo tehnološke inovativnosti (vsota b1, c1 in d1) 0,862 0 1382 0,05 0,666 495 A x0 e Nivo organizacijske inovativnosti (vsota g1) 0,483 0 1382 0,009 0,634 495 D 05 m Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom 0,311 0 1374 -0,004 0,824 495 D 05 n Delež zaposlenih z vsaj višjo šolo 0,295 0 1374 0,068 0,274 495 D 05 p Delež zaposlenih s tehnično izobrazbo med visoko izobraženimi -0,079 0,036 1113 -0,047 0,249 461 D 05 r Delež zaposlenih z družboslovno izobrazbo med visoko izobraženimi 0,079 0,037 1113 0,047 0,244 461 A x1 a CRIM - Delež neposrednih stroškov ID v prihodkih od inovacij -0,345 0,004 472 -0,041 0,434 472 A x1 b CRIT - Delež skupnih stroškov ID v prihodkih od inovacij -0,379 0,001 471 -0,02 0,4 471 Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 HUh complete. _ panog SKD57 Nizko in srednje-nizko tehnološki predelovalci (NTP) DA15 PROIZVODNJA HRANE, PIJAČ IN KRMIL DB17 PROIZVODNJA TEKSTILIJ DB18 PROIZVODNJA OBLAČIL, STROJENJE IN DODELAVA KRZNA, PROIZVODNJA KRZNENIH IZDELKOV DC19 PROIZVODNJA USNJA, OBUTVE IN USNJENIH IZDELKOV, RAZEN OBLAČIL DD20 OBDELAVA IN PREDELAVA LESA, PROIZVODNJA IZDELKOV IZ LESA, PLUTE, SLAME IN PROTJA, RAZEN POHIŠTVA DE21 PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA DE22 ZALOŽNIŠTVO, TISKARSTVO, RAZMNOŽEVANJE POSNETIH NOSILCEV ZAPISA DF23 PROIZVODNJA KOKSA, NAFTNIH DERIVATOV, JEDRSKEGA GORIVA DH25 PROIZVODNJA IZDELKOV IZ GUME IN PLASTIČNIH MAS DI26 PROIZVODNJA DRUGIH NEKOVINSKIH MINERALNIH IZDELKOV DJ27 PROIZVODNJA KOVIN DJ28 PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, RAZEN STROJEV IN NAPRAV DN36 PROIZVODNJA POHIŠTVA IN DRUGE PREDELOVALNE DEJAVNOSTI DN37 RECIKLAŽA SKD Visoko in srednje-visoko tehnološki predelovalci (VTP) DG24 PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV, UMETNIH VLAKEN DK29 PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV DL30 PROIZVODNJA PISARNIŠKIH STROJEV IN RAČUNALNIKOV DL31 PROIZVODNJA ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV DL32 PROIZVODNJA RADIJSKIH, TELEVIZIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN OPREME DL33 PROIZVODNJA MEDICINSKIH, FINOMEHANIČNIH IN OPTIČNIH INSTRUMENTOV TER UR DM34 PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL, PRIKOLIC IN POLPRIKOLIC DM35 PROIZVODNJA DRUGIH VOZIL IN PLOVIL SKD Storitve z nižjo vsebnostjo znanja (SNVZ) E40 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM, PARO IN TOPLO VODO E41 ZBIRANJE, ČIŠČENJE IN DISTRIBUCIJA VODE F45 GRADBENIŠTVO G51 POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA NA DEBELO, RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI G52 TRGOVINA NA DROBNO, RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI, POPRAVILA IZDELKOV ŠIROKE PORABE H55 GOSTINSTVO I60 KOPENSKI PROMET, CEVOVODNI TRANSPORT I63 POMOŽNE PROMETNE DEJAVNOSTI, DEJAVNOST POTOVALNIH IN TURISTIČNIH ORGANIZACIJ 57 Šifra kategorije po SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, 2002 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. inja (SVVZ) I64 J65 J66 J67 K72 K74 N85 \ii rrv UIVIL i POŠTA IN TELEKOMUNIKACIJE FINANČNO POSREDNIŠTVO, POKOJNINSKIH SKLADOV RAZEN ZAVAROVALNIŠTVA IN DEJAVNOSTI ZAVAROVALNIŠTVO IN DEJAVNOST POKOJNINSKIH SKLADOV, RAZEN OBVEZNEGA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA POMOŽNE DEJAVNOSTI V FINANČNEM POSREDNIŠTVU OBDELAVA PODATKOV, PODATKOVNE BAZE IN S TEM POVEZANE DEJAVNOSTI DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO SKD Panoge, ki niso zajete v raziskavo A01 KMETIJSTVO IN LOV TER Z NJIMA POVEZANE STORITVE A02 GOZDARSTVO IN GOZDARSKE STORITVE B05 RIBIŠTVO IN RIBIŠKE STORITVE CB13 PRIDOBIVANJE RUD DA16 PROIZVODNJA TOBAČNIH IZDELKOV G50 PRODAJA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, TRGOVINA NA DROBNO Z MOTORNIMI GORIVI K70 POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI K71 DAJANJE STROJEV IN OPREME BREZ UPRAVLJALCEV V NAJEM, IZPOSOJANJE IZDELKOV ŠIROKE PORABE K73 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ L75 DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE M80 IZOBRAŽEVANJE O90 DEJAVNOSTI JAVNE HIGIENE O91 DEJAVNOSTI ZDRUŽENJ, ORGANIZACIJ O92 REKREACIJSKE, KULTURNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI O93 DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI P95 ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM Q99 EKSTERITORIALNE ORGANIZACIJE IN ZDRUŽENJA t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. acijsko dejavnost Stroški za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD): 1 Notranji stroški za raziskovalno-razvojno dejavnost To so vsi stroški, ki so namenjeni za RRD v podjetju, ne glede na vir financiranja; upoštevani so vsi tekoči in investicijski stroški. To so tista sredstva, ki jih je podjetje namenilo za opravljene storitve s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki jih je zanj opravilo drugo podjetje ali inštitut. 3 Stroški za nakup strojev in opreme in programske opreme Ti stroški zajemajo namestitve tistih strojev in opreme, ki izboljšujejo postopke v proizvodnji ali dobavi storitev, in tistih, ki so potrebni zaradi uvedbe novih izdelkov in storitev v podjetju. Izključeni so stroški za opremo za raziskave in razvoj. 4 Stroški za pridobitev drugega zunanjega znanja Vključujejo stroške za pridobitev licence za patente in nepatentirane invencije, strokovnega znanja in izkušenj in drugih vrst znanja od drugih podjetij ali organizacij. 6 Stroški za usposabljanje To so stroški za notranje ali zunanje usposabljanje vašega osebja izrecno za razvoj in/ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali postopkov. 7 Stroški za uvajanje inovacij na tržišče Ti stroški zajemajo stroške za dejavnosti, povezane z uvajanjem vaših novih ali bistveno izboljšanih izdelkov ali storitev, vključno z raziskavo trga in oglaševanjem ob lansiranju ter vsemi notranjimi in zunanjimi aktivnostmi, ki so potrebne za uvedbo novih ali bistveno izboljšanih izdelkov in storitev. 8 Stroški za druge priprave Ti zajemajo stroške za postopke in tehnične priprave za uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov. 2 Zunanji stroški za raziskovalno-razvojno dejavnost Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp HUh complete. UUl kJ 1111111 1 #_j U1 ft,U L.1 ;d posameznimi kategorijami stroškov in -NTP58 NotrRR / (ZunRR + ZunZn) (NotrRR + ZunRR + ZunZn) / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Trg / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) partnerji Število področij, kjer ima podjetje partnerstvo Pearson Correlation ,213 0,095 -0,061 0,022 -0,108 Sig. (2-tailed) 0,023 0,186 0,359 0,762 0,131 N 114 197 231 197 198 NotrRR / (ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation 1 ,281 0,014 0,186 0,032 Sig. (2-tailed) 0,005 0,882 0,065 0,735 N 114 99 114 99 114 (NotrRR + ZunRR + ZunZn) / Stroj Pearson Correlation ,281 1 -0,009 ,307 -0,039 Sig. (2-tailed) 0,005 0,905 0 0,619 N 99 197 197 197 164 Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Pearson Correlation 0,014 -0,009 1 ,705 ,264 Sig. (2-tailed) 0,882 0,905 0 0 N 114 197 231 197 198 Trg / Stroj Pearson Correlation 0,186 ,307 ,705 1 0,116 Sig. (2-tailed) 0,065 0 0 0,139 N 99 197 197 197 164 Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation 0,032 -0,039 ,264 0,116 1 Sig. (2-tailed) 0,735 0,619 0 0,139 N 114 164 198 164 198 kap0607 Rast kapitala 07/06 Pearson Correlation -0,145 -0,05 0,015 0,024 0,024 Sig. (2-tailed) 0,138 0,501 0,823 0,744 0,744 N 106 184 215 184 187 kap0708 Rast kapitala 08/07 Pearson Correlation 0,015 0,049 -0,051 0,001 0,006 Sig. (2-tailed) 0,882 0,514 0,466 0,987 0,931 N 103 180 210 180 182 kap0608 Povprečna rast kapitala 08/06 Pearson Correlation -0,11 -0,07 -0,015 0,012 0,023 Sig. (2-tailed) 0,262 0,341 0,825 0,867 0,752 N 106 186 217 186 188 zap0608 D_00_b Indeks rasti števila zaposlenih 0608 Pearson Correlation 0,016 0,054 0,044 0,085 0,109 Sig. (2-tailed) 0,87 0,473 0,521 0,256 0,141 N 104 182 212 182 183 prih0607 F 04 d Rast čistih prihodkov 07/06 (%) Pearson Correlation -0,003 -0,119 -0,01 0,013 0,032 Sig. (2-tailed) 0,976 0,104 0,879 0,858 0,66 N 107 188 219 188 189 prih0708 F 04 d Rast čistih prihodkov 08/07 (%) Pearson Correlation -0,064 0,05 -0,028 -0,022 0,026 Sig. (2-tailed) 0,518 0,503 0,687 0,772 0,731 N 104 182 212 182 183 prih0608 F_04_d Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) Pearson Correlation -0,053 0,048 0,031 0,023 0,021 Sig. (2-tailed) 0,588 0,515 0,643 0,75 0,77 N 107 188 219 188 189 58 Oznake stroškov so pojasnjene v 2.4. poglavju (Tabela 10): t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. _ SP_€ V3.4: A. Čisti prihodki od prodaje 2006 (EUR) prihzap08 Čisti prihodki na zaposlenega 08 sred0607 sred0708 sred0608 O_ROE06 F_03_j Čista dobičkovnost kapitala (ROE) ROE07 ROE 07 ROE08 roe0607 Rast ROE 06/07 roe0608 Rast ROE 06/08 roe0708 Rast ROE 07/08 place0607 Rast plač 06/07 place0608 Rast plač 06/08 DV_zap1 F04_k Bruto dodana vrednost na zaposlenega 2008 ion -0,044 -0,038 -0,048 -0,053 -0,037 0,66 0,612 0,493 0,475 0,621 1 N 103 181 210 181 181 Pearson Correlation 0,062 -0,005 -0,014 0,012 -0,047 Sig. (2-tailed) 0,52 0,95 0,839 0,867 0,514 N 111 194 227 194 195 Pearson Correlation -0,054 -0,02 -0,015 -0,016 -0,016 Sig. (2-tailed) 0,589 0,784 0,828 0,826 0,833 N 104 182 211 182 182 Pearson Correlation -0,068 -0,139 -0,02 -0,044 -0,058 Sig. (2-tailed) 0,486 0,059 0,764 0,551 0,432 N 106 186 217 186 188 Pearson Correlation -0,107 0,081 -0,05 0,026 0,007 Sig. (2-tailed) 0,28 0,281 0,474 0,729 0,928 N 103 180 210 180 182 Pearson Correlation -0,105 -,152 -0,04 -0,031 -0,039 Sig. (2-tailed) 0,282 0,038 0,562 0,672 0,597 N 106 186 217 186 188 Pearson Correlation -0,053 -0,006 -0,046 -0,04 -0,01 Sig. (2-tailed) 0,584 0,933 0,497 0,587 0,891 N 109 190 223 190 192 Pearson Correlation -,300 -0,008 -0,103 -0,042 -0,005 Sig. (2-tailed) 0,002 0,913 0,145 0,587 0,942 N 101 174 202 174 175 Pearson Correlation -0,066 0,037 -0,044 -0,003 0,011 Sig. (2-tailed) 0,51 0,626 0,523 0,965 0,883 N 103 180 210 180 182 Pearson Correlation 0,101 0,033 0,01 -0,002 -0,004 Sig. (2-tailed) 0,317 0,671 0,884 0,979 0,958 N 100 172 199 172 172 Pearson Correlation 0,088 0,021 0,018 -0,001 0,015 Sig. (2-tailed) 0,384 0,783 0,802 0,99 0,848 N 101 174 201 174 174 Pearson Correlation -0,012 -0,029 0,015 0,001 0,022 Sig. (2-tailed) 0,903 0,708 0,836 0,987 0,772 N 101 174 201 174 174 Pearson Correlation 0,074 -0,05 0,043 0,077 ,321 Sig. (2-tailed) 0,448 0,495 0,525 0,295 0 N 106 186 217 186 188 Pearson Correlation 0,001 -0,063 0,131 ,154 ,255 Sig. (2-tailed) 0,988 0,393 0,055 0,036 0 N 106 186 217 186 188 Pearson Correlation -0,14 ,170 0,062 0,121 0,049 Sig. (2-tailed) 0,159 0,022 0,374 0,107 0,514 N 103 180 209 180 180 Pearson Correlation -0,029 0,137 -0,066 0,001 0,055 Sig. (2-tailed) 0,766 0,059 0,324 0,992 0,45 N 109 191 224 191 193 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. ;d posameznimi kategorijami stroškov in gospodarskimi rezultati, VTP NotrRR / (ZunRR + ZunZn) (NotrRR + ZunRR + ZunZn) / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Trg / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) partnerji Število področij, Pearson Correlation 0,043 0,019 -0,105 0,128 -0,105 kjer ima podjetje partnerstvo Sig. (2-tailed) 0,705 0,841 0,235 0,18 0,257 N 81 111 129 111 119 NotrRR / (ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation 1 -0,042 -0,025 -0,049 -0,038 Sig. (2-tailed) 0,724 0,825 0,681 0,737 N 81 72 81 72 81 (NotrRR + ZunRR + ZunZn) / Stroj Pearson Correlation -0,042 1 -0,028 ,265 -0,042 Sig. (2-tailed) 0,724 0,77 0,005 0,677 N 72 111 111 111 101 Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Pearson Correlation -0,025 -0,028 1 ,878 ,973 Sig. (2-tailed) 0,825 0,77 0 0 N 81 111 129 111 119 Trg / Stroj Pearson Correlation -0,049 ,265 ,878 1 ,832 Sig. (2-tailed) 0,681 0,005 0 0 N 72 111 111 111 101 Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation -0,038 -0,042 ,973 ,832 1 Sig. (2-tailed) 0,737 0,677 0 0 N 81 101 119 101 119 kap0607 Rast kapitala 07/06 Pearson Correlation -0,059 0,006 0,039 0,083 0,03 Sig. (2-tailed) 0,608 0,953 0,664 0,389 0,747 N 79 109 125 109 115 kap0708 Rast kapitala 08/07 Pearson Correlation -0,031 0,02 0,009 0,016 -0,031 Sig. (2-tailed) 0,785 0,835 0,92 0,871 0,74 N 78 108 124 108 114 kap0608 Povprečna rast kapitala 08/06 Pearson Correlation -0,054 0,019 0,026 0,051 0,003 Sig. (2-tailed) 0,638 0,843 0,777 0,598 0,973 N 79 109 125 109 115 zap0608 D_00_b Indeks rasti števila zaposlenih 0608 Pearson Correlation -0,07 -0,05 -0,045 -0,04 -0,005 Sig. (2-tailed) 0,538 0,608 0,619 0,677 0,959 N 79 109 125 109 115 prih0607 F 04 d Rast čistih prihodkov 07/06 (%) Pearson Correlation -0,044 -0,007 -0,027 0,02 -0,024 Sig. (2-tailed) 0,695 0,938 0,763 0,832 0,798 N 80 110 127 110 117 prih0708 F 04 d Rast čistih prihodkov 08/07 (%) Pearson Correlation -0,07 -0,064 0,009 0,092 0,048 Sig. (2-tailed) 0,542 0,51 0,922 0,342 0,609 N 79 109 125 109 115 prih0608 F_04_d Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) Pearson Correlation -0,045 -0,017 0,032 -0,001 0,008 Sig. (2-tailed) 0,692 0,862 0,72 0,99 0,929 N 80 110 127 110 117 prihzap0608 Povprečna Pearson Correlation -0,043 -0,039 0,05 ,193 0,074 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. v-3.4: a. oisti prinoQKi od prodaje 2006 (EUR) prihzap08 Čisti prihodki na zaposlenega 08 sred0607 sred0708 sred0608 O_ROE06 F_03_j Čista dobičkovnost kapitala (ROE) ROE07 ROE 07 ROE08 roe0607 Rast ROE 06/07 roe0608 Rast ROE 06/08 roe0708 Rast ROE 07/08 place0607 Rast plač 06/07 place0608 Rast plač 06/08 DV_zap1 F04_k Bruto dodana vrednost na zaposlenega 2008 0,708 0,686 0,583 0,045 0,433 79 108 124 108 115 rearson oorreiauon -0,065 0,02 -0,036 0,121 -0,045 Sig. (2-tailed) 0,567 0,837 0,683 0,204 0,624 N 81 111 129 111 119 Pearson Correlation -0,105 -0,042 -0,048 -0,011 -0,05 Sig. (2-tailed) 0,359 0,666 0,596 0,912 0,599 N 79 108 124 108 115 Pearson Correlation -0,132 -0,111 0,106 0,111 0,124 Sig. (2-tailed) 0,242 0,248 0,236 0,247 0,183 N 80 110 127 110 117 Pearson Correlation -0,05 -0,076 -0,027 0,009 -0,016 Sig. (2-tailed) 0,664 0,435 0,769 0,928 0,869 N 79 109 125 109 115 Pearson Correlation -0,108 -0,118 0,038 0,069 0,055 Sig. (2-tailed) 0,34 0,22 0,674 0,477 0,557 N 80 110 127 110 117 Pearson Correlation -0,03 -0,073 -0,063 -0,042 -0,063 Sig. (2-tailed) 0,792 0,446 0,477 0,662 0,499 N 81 110 128 110 118 Pearson Correlation -0,114 -0,015 0 -0,006 0,006 Sig. (2-tailed) 0,319 0,878 0,998 0,95 0,953 N 78 107 123 107 113 Pearson Correlation -0,022 -0,046 -0,033 -0,069 -0,029 Sig. (2-tailed) 0,847 0,636 0,714 0,474 0,758 N 79 109 125 109 115 Pearson Correlation -0,079 -0,017 -0,034 0,04 -0,036 Sig. (2-tailed) 0,491 0,86 0,714 0,687 0,706 N 78 106 122 106 112 Pearson Correlation -0,073 -,235 -0,029 -0,03 -0,044 Sig. (2-tailed) 0,524 0,015 0,751 0,759 0,643 N 78 107 123 107 113 Pearson Correlation -0,018 -,334 -0,003 -0,091 -0,026 Sig. (2-tailed) 0,879 0 0,972 0,351 0,787 N 78 107 123 107 113 Pearson Correlation -0,153 -0,045 -0,088 -0,029 -0,025 Sig. (2-tailed) 0,175 0,639 0,325 0,765 0,787 N 80 110 127 110 117 Pearson Correlation -0,102 -0,066 -0,071 -0,022 -0,029 Sig. (2-tailed) 0,367 0,496 0,431 0,818 0,755 N 80 110 127 110 117 Pearson Correlation -0,078 -0,04 0,001 0,015 0,001 Sig. (2-tailed) 0,493 0,682 0,996 0,879 0,989 N 79 108 124 108 115 Pearson Correlation -0,052 -0,132 -0,154 0,005 -0,134 Sig. (2-tailed) 0,643 0,167 0,082 0,962 0,145 N 81 111 129 111 119 Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp HUh complete. UUl kJ 1111111 1 #_j U1 ft,U L.1 ;d posameznimi kategorijami stroškov in -SNVZ NotrRR / (ZunRR + ZunZn) (NotrRR + ZunRR + ZunZn) / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Trg / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) partnerji Število področij, kjer ima podjetje partnerstvo Pearson Correlation ,521 0,096 -0,156 -0,182 -0,149 Sig. (2-tailed) 0,003 0,585 0,261 0,296 0,339 N 31 35 54 35 43 NotrRR / (ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation 1 -0,135 -0,112 0,233 -0,107 Sig. (2-tailed) 0,58 0,548 0,337 0,568 N 31 19 31 19 31 (NotrRR + ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation -0,135 1 -0,107 -0,096 -0,157 / Stroj Sig. (2-tailed) 0,58 0,542 0,582 0,463 N 19 35 35 35 24 Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Pearson Correlation -0,112 -0,107 1 ,980 ,509 Sig. (2-tailed) 0,548 0,542 0 0 N 31 35 54 35 43 Trg / Stroj Pearson Correlation 0,233 -0,096 ,980 1 ,716 Sig. (2-tailed) 0,337 0,582 0 0 N 19 35 35 35 24 Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation -0,107 -0,157 ,509 ,716 1 Sig. (2-tailed) 0,568 0,463 0 0 N 31 24 43 24 43 kap0607 Rast kapitala 07/06 Pearson Correlation -0,196 0,049 -0,018 -0,034 ,349 Sig. (2-tailed) 0,308 0,787 0,902 0,851 0,025 N 29 33 51 33 41 kap0708 Rast kapitala 08/07 Pearson Correlation -0,103 0,122 0,014 0,018 -0,024 Sig. (2-tailed) 0,594 0,507 0,926 0,921 0,881 N 29 32 50 32 41 kap0608 Povprečna rast kapitala 08/06 Pearson Correlation -0,19 0,108 -0,002 -0,008 0,171 Sig. (2-tailed) 0,323 0,55 0,989 0,967 0,284 N 29 33 51 33 41 zap0608 D_00_b Indeks rasti števila zaposlenih 0608 Pearson Correlation -0,022 0,192 0,071 -0,013 -0,046 Sig. (2-tailed) 0,904 0,277 0,615 0,94 0,77 N 31 34 53 34 43 prih0607 F 04 d Rast čistih prihodkov 07/06 (%) Pearson Correlation -0,199 -0,011 -0,044 -0,171 -0,098 Sig. (2-tailed) 0,282 0,949 0,752 0,327 0,532 N 31 35 54 35 43 prih0708 F 04 d Rast čistih prihodkov 08/07 (%) Pearson Correlation 0,146 0,205 -0,078 -0,038 -0,108 Sig. (2-tailed) 0,435 0,245 0,578 0,829 0,49 N 31 34 53 34 43 prih0608 F_04_d Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) Pearson Correlation -0,199 -0,065 -0,059 -0,149 -0,098 Sig. (2-tailed) 0,282 0,712 0,67 0,393 0,532 N 31 35 54 35 43 prihzap0608 Povprečna Pearson Correlation 0,03 -0,004 -0,179 -0,163 -0,153 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. v-3.4: a. oisti prinoQKi od prodaje 2006 (EUR) prihzap08 Čisti prihodki na zaposlenega 08 sred0607 sred0708 sred0608 O_ROE06 F_03_j Čista dobičkovnost kapitala (ROE) ROE07 ROE 07 ROE08 roe0607 Rast ROE 06/07 roe0608 Rast ROE 06/08 roe0708 Rast ROE 07/08 place0607 Rast plač 06/07 place0608 Rast plač 06/08 DV_zap1 F04_k Bruto dodana vrednost na zaposlenega 2008 0,871 0,981 0,2 0,358 0,328 31 34 53 34 43 rearson oorreiauon -0,122 0,058 0,209 0,237 ,357 Sig. (2-tailed) 0,512 0,742 0,13 0,171 0,019 N 31 35 54 35 43 Pearson Correlation -0,165 0,042 ,320 ,363 ,679 Sig. (2-tailed) 0,376 0,815 0,02 0,035 0 N 31 34 53 34 43 Pearson Correlation -0,03 -0,013 -0,12 -0,121 -0,129 Sig. (2-tailed) 0,878 0,943 0,397 0,494 0,421 N 29 34 52 34 41 Pearson Correlation 0,166 0,084 0,08 0,126 -0,095 Sig. (2-tailed) 0,389 0,641 0,578 0,485 0,555 N 29 33 51 33 41 Pearson Correlation 0,063 0,028 -0,051 -0,035 -0,155 Sig. (2-tailed) 0,746 0,877 0,72 0,843 0,333 N 29 34 52 34 41 Pearson Correlation -0,205 -0,036 0,038 0,041 ,340 Sig. (2-tailed) 0,285 0,839 0,789 0,818 0,03 N 29 34 52 34 41 Pearson Correlation -0,173 0,164 0,138 0,155 ,386 Sig. (2-tailed) 0,371 0,363 0,335 0,39 0,013 N 29 33 51 33 41 Pearson Correlation -0,016 -0,08 -0,007 -0,026 0,005 Sig. (2-tailed) 0,935 0,66 0,961 0,885 0,976 N 29 33 51 33 41 Pearson Correlation 0,207 -0,003 -0,02 -0,015 -0,063 Sig. (2-tailed) 0,281 0,986 0,889 0,935 0,698 N 29 33 50 33 40 Pearson Correlation 0,171 0,06 0,036 0,052 -0,019 Sig. (2-tailed) 0,376 0,739 0,802 0,774 0,907 N 29 33 50 33 40 Pearson Correlation 0,107 0,063 0,042 0,057 0,014 Sig. (2-tailed) 0,579 0,732 0,776 0,756 0,932 N 29 32 49 32 39 Pearson Correlation -0,147 0,17 0,034 -0,098 -0,163 Sig. (2-tailed) 0,446 0,337 0,809 0,581 0,309 N 29 34 52 34 41 Pearson Correlation -0,06 0,209 -0,033 -0,115 -0,263 Sig. (2-tailed) 0,756 0,236 0,815 0,518 0,097 N 29 34 52 34 41 Pearson Correlation -0,081 0,3 -0,058 -0,069 -0,109 Sig. (2-tailed) 0,664 0,085 0,679 0,698 0,485 N 31 34 53 34 43 Pearson Correlation -0,051 0,057 0,002 0,042 -0,073 Sig. (2-tailed) 0,795 0,75 0,988 0,812 0,648 N 29 34 52 34 41 Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, HUh complete. ied posameznimi kategorijami stroškov in SVVZ NotrRR / (ZunRR + ZunZn) (NotrRR + ZunRR + ZunZn) / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Trg / Stroj Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) partnerji Število področij, kjer ima podjetje partnerstvo Pearson Correlation 0,26 0,311 -0,259 -0,098 -0,276 Sig. (2-tailed) 0,254 0,195 0,175 0,691 0,155 N 21 19 29 19 28 NotrRR / (ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation 1 0,271 0,112 0,114 0,008 Sig. (2-tailed) 0,329 0,629 0,685 0,974 N 21 15 21 15 21 (NotrRR + ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation 0,271 1 -0,087 0,302 -0,168 / Stroj Sig. (2-tailed) 0,329 0,722 0,209 0,506 N 15 19 19 19 18 Trg / (NotrRR + ZunRR + Stroj + ZunZn) Pearson Correlation 0,112 -0,087 1 ,727 ,709 Sig. (2-tailed) 0,629 0,722 0 0 N 21 19 29 19 28 Trg / Stroj Pearson Correlation 0,114 0,302 ,727 1 ,595 Sig. (2-tailed) 0,685 0,209 0 0,009 N 15 19 19 19 18 Trg / (NotrRR + ZunRR + ZunZn) Pearson Correlation 0,008 -0,168 ,709 ,595 1 Sig. (2-tailed) 0,974 0,506 0 0,009 N 21 18 28 18 28 kap0607 Rast kapitala 07/06 Pearson Correlation 0,124 -0,062 0,021 0,064 -0,066 Sig. (2-tailed) 0,592 0,799 0,913 0,796 0,739 N 21 19 29 19 28 kap0708 Rast kapitala 08/07 Pearson Correlation -0,181 0,111 -0,245 -0,297 -0,264 Sig. (2-tailed) 0,433 0,652 0,199 0,217 0,174 N 21 19 29 19 28 kap0608 Povprečna rast kapitala 08/06 Pearson Correlation 0,035 -0,017 -0,084 -0,045 -0,158 Sig. (2-tailed) 0,881 0,946 0,666 0,856 0,421 N 21 19 29 19 28 zap0608 D_00_b Indeks rasti števila zaposlenih 0608 Pearson Correlation 0,226 -0,104 0,061 0,066 0,192 Sig. (2-tailed) 0,324 0,673 0,752 0,788 0,327 N 21 19 29 19 28 prih0607 F 04 d Rast čistih prihodkov 07/06 (%) Pearson Correlation -0,139 -0,175 0,083 -0,224 0,05 Sig. (2-tailed) 0,547 0,475 0,668 0,357 0,799 N 21 19 29 19 28 prih0708 F 04 d Rast čistih prihodkov 08/07 (%) Pearson Correlation -0,036 -0,186 0,02 0,212 ,528 Sig. (2-tailed) 0,876 0,445 0,919 0,383 0,004 N 21 19 29 19 28 prih0608 F_04_d Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) Pearson Correlation -0,139 -0,175 0,083 -0,224 0,05 Sig. (2-tailed) 0,547 0,475 0,668 0,357 0,799 N 21 19 29 19 28 prihzap0608 Povprečna letna rast čistih prihodkov Pearson Correlation -0,267 -0,239 0,008 -0,1 0,318 Sig. (2-tailed) 0,243 0,325 0,967 0,683 0,099 Comnli Click Here to upgrade to ■ 21 19 29 19 28 Unlimited Pages and Exj ion 0,051 -0,225 -0,062 -0,077 -0,002 oa proaaje zuuo ^i=uk) Sig. (2-tailed) 0,828 0,354 0,75 0,755 0,993 N 21 19 29 19 28 prihzap08 Cisti prihodki na zaposlenega 08 Pearson Correlation 0,073 -0,127 0,086 0,101 0,315 Sig. (2-tailed) 0,752 0,604 0,657 0,68 0,102 N 21 19 29 19 28 sred0607 Pearson Correlation 0,129 -0,421 ,789 -0,023 ,452 Sig. (2-tailed) 0,577 0,073 0 0,925 0,016 N 21 19 29 19 28 sred0708 Pearson Correlation 0,102 -0,216 -0,126 -0,201 0,029 Sig. (2-tailed) 0,659 0,375 0,514 0,41 0,882 N 21 19 29 19 28 sred0608 Pearson Correlation 0,134 -0,392 ,625 -0,131 ,405 Sig. (2-tailed) 0,562 0,097 0 0,592 0,032 N 21 19 29 19 28 O_ROE06 F_03_j Čista dobičkovnost kapitala (ROE) Pearson Correlation 0,024 0,263 -0,034 ,658 0,043 Sig. (2-tailed) 0,917 0,276 0,862 0,002 0,829 N 21 19 29 19 28 ROE07 ROE 07 Pearson Correlation -0,059 -0,101 0,07 0,132 0,063 Sig. (2-tailed) 0,798 0,68 0,72 0,589 0,749 N 21 19 29 19 28 ROE08 Pearson Correlation -0,222 -0,089 -0,072 -0,056 0,001 Sig. (2-tailed) 0,334 0,718 0,711 0,819 0,994 N 21 19 29 19 28 roe0607 Rast ROE 06/07 Pearson Correlation -0,248 -0,257 0,106 -0,242 -0,002 Sig. (2-tailed) 0,278 0,288 0,584 0,319 0,991 N 21 19 29 19 28 roe0608 Rast ROE 06/08 Pearson Correlation -0,036 0,177 0,096 -0,008 0,041 Sig. (2-tailed) 0,877 0,469 0,621 0,974 0,837 N 21 19 29 19 28 roe0708 Rast ROE 07/08 Pearson Correlation 0,143 0,334 0,022 0,152 0,046 Sig. (2-tailed) 0,536 0,162 0,909 0,534 0,817 N 21 19 29 19 28 place0607 Rast plač 06/07 Pearson Correlation 0,115 0,228 0,143 0,361 0,165 Sig. (2-tailed) 0,618 0,347 0,46 0,129 0,4 N 21 19 29 19 28 place0608 Rast plač 06/08 Pearson Correlation 0,016 -0,029 -0,063 -0,133 -0,113 Sig. (2-tailed) 0,947 0,906 0,746 0,587 0,567 N 21 19 29 19 28 DV_zap1 F04_k Bruto dodana vrednost na zaposlenega 2008 Pearson Correlation 0,063 -0,223 0,354 ,459 ,814 Sig. (2-tailed) 0,785 0,36 0,059 0,048 0 N 21 19 29 19 28 O_ROA F_03_k Čista dobičkovnost sredstev (ROA) Pearson Correlation -0,068 0,406 -0,069 ,521 -0,134 Sig. (2-tailed) 0,77 0,085 0,72 0,022 0,497 N 21 19 29 19 28 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 7.11 Priloga 11: Test razlik za upravičenost delitve podjetij v panožne skupine 7.11.1 Predelovalna podjetja NTP VTP Anova Mean Median N Std. Deviation Mean Median N Std. Deviation F Sig. INOVACIJSKI DEJAVNIKI Exp_mark A_a3_g Indeks internacionalizacije trženja proizvodov 6,7896 8,0000 442 2,13567 7,2473 8,0000 182 1,67179 6,672 0,010 b2 A_b2_0 Kdo je razvil inovacije proizvodov 1,39 1,00 207 ,587 1,27 1,00 113 ,500 3,433 0,065 c2 A_c2_0 Kdo je razvil inovacije postopkov 1,69 2,00 208 ,682 1,55 1,00 115 ,625 3,525 0,061 g2 A_g2_0 Kdo je nosilec razvoja organizacijskih inovacij 1,38 1,00 256 ,531 1,38 1,00 127 ,576 0,002 0,960 PP1 Razvoj inovacij 1,4686 1,3333 303 ,51987 1,3867 1,3333 150 ,46154 2,683 0,102 CRIM A_x1_a Delež neposrednih stroškov ID v prihodkih od inovacij ,5030 ,0828 204 1,95047 ,3618 ,1077 113 ,83037 0,538 0,464 CRIT A_x1_b Delež skupnih stroškov ID v prihodkih od inovacij ,5424 ,0930 204 2,01306 ,4671 ,1339 113 1,02762 0,138 0,711 pe2_1a A_e2_a Stroški notranjih ,0036 ,0000 442 ,01401 ,0109 ,0015 182 ,02328 23,098 0,000 -* Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp<. ,0004 ,0000 442 ,00171 ,0023 ,0000 182 ,00678 31,003 0,000 RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 pe2_3 A_e2_c Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/čisti prihodki od prodaje 2006 ,0136 ,0000 442 ,04493 ,0154 ,0009 182 ,04203 0,204 0,651 pe2_4 A_e2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja/čisti prihodki od prodaje 2006 ,0002 ,0000 442 ,00111 ,0004 ,0000 182 ,00157 1,461 0,227 pe2_5a A_e2_e Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/čisti prihodki od prodaje 2006 ,0178 ,0002 442 ,05003 ,0289 ,0083 182 ,05203 6,212 0,013 pe2_6 A_e2_f Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 ,0006 ,0000 442 ,00214 ,0012 ,0001 182 ,00511 4,407 0,036 pe2_7a A_e2_g Stroški uvajanja inovacij na trg/čisti prihodki od prodaje 2006 ,0007 ,0000 442 ,00338 ,0036 ,0000 182 ,01833 10,135 0,002 pe2_8a A_e2_h Stroški drugih priprav/Čisti prihodki od prodaje 2006 ,0002 ,0000 442 ,00169 ,0010 ,0000 182 ,00505 9,151 0,003 pe2_9a A_e2_i Stroški skupaj / Čisti prihodki od prodaje 2006 ,0194 ,0006 442 ,05182 ,0348 ,0111 182 ,06190 10,162 0,002 pe2_12a A_e2J Stroški notranjih + zunanjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 ,0040 ,0000 442 ,01433 ,0132 ,0023 182 ,02666 31,118 0,000 se2_1 a A_x2_ a Stroški notranjih ,2663 ,1111 240 ,31969 ,3547 ,2582 133 ,31774 6,569 0,011 -t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp< ,0491 ,0000 240 ,14867 ,0681 ,0034 133 ,14971 1,395 0,238 / Celotni inovacijski stroški se2_3a A_x2_c Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/Celotni inovacijski stroški ,4998 ,5596 240 ,38768 ,3930 ,3115 133 ,35900 6,839 0,009 se2_4a A_x2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja / Celotni inovacijski stroški ,0305 ,0000 240 ,10316 ,0156 ,0000 133 ,04168 2,552 0,111 se2_5a A_x2_e Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/ Celotni inovacijski stroški ,8457 ,9507 240 ,23627 ,8326 ,9463 130 ,25912 0,241 0,624 se2_6 A_x2_f Stroški usposabljanja/ Celotni inovacijski stroški ,0656 ,0134 240 ,12503 ,0547 ,0166 133 ,13494 0,611 0,435 se2_7a A_x2_g Stroški uvajanja inovacij na trg / Celotni inovacijski stroški ,0677 ,0000 240 ,17798 ,0735 ,0000 133 ,16198 0,094 0,760 se2_8a A_x2_h Stroški drugih priprav / Celotni inovacijski stroški ,0212 ,0000 240 ,08534 ,0407 ,0000 133 ,14084 2,752 0,098 se2_12a A_x2J Stroški notranjih + zunanjih RR / Celotni inovacijski stroški ,3153 ,1508 240 ,34389 ,4228 ,3948 133 ,34031 8,411 0,004 pp2 Pomen informacij - strokovna raven 1,9549 2,0000 255 ,69264 1,9946 2,0000 138 ,67304 0,299 0,585 pp3 Pomen informacij - poslovna raven 3,0557 3,2000 255 ,55829 3,1681 3,2000 138 ,56374 3,607 0,058 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi HI 2,7468 2,0000 154 f3_tuj A_f3_i Partnerji pri ID - tujina 2,7013 2,0000 154 zap_izobr_67 D_05_k Delež zaposlenih z višjo ali visoko šolo 10,3942 8,2192 439 zap_izobr_89 D_05_m Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom ,3374 ,0000 439 zap_teh D_05_p Delež zaposlenih s tehnično izobrazbo med visoko izobraženimi 47,4028 50,0000 430 zap_soc D_05_r Delež zaposlenih z družboslovno izobrazbo med visoko izobraženimi 52,5972 50,0000 430 zap_teh_vsi D_05_s Delež zaposlenih z vsaj višjo tehnično izobrazbo 5,4933 3,9548 439 zap_soc_vsi D_05_t Delež zaposlenih z vsaj višjo družboslovno izobrazbo 5,2383 4,3860 439 stroski_1vs24 8,4814 1,5607 114 stroskM 24vs3 5,9152 ,2290 197 stroski_7vs1234 ,0539 ,0000 435 stroski_7vs3 ,2621 ,0000 431 stroski_7vs124 ,6172 ,0000 198 partnerji Število področij, kjer ima 1,2262 ,0000 442 1,99857 3,1485 3,0000 101 1,85680 2,606 0,108 2,09927 3,3465 3,0000 101 2,69606 4,585 0,033 8,50528 15,7079 12,3246 180 11,77345 39,364 0,000 ,76434 ,8766 ,2220 180 1,46209 35,869 0,000 24,23261 37,4456 36,2021 180 17,54344 24,914 0,000 24,23261 62,5544 63,7979 180 17,54344 24,914 0,000 6,61835 5,9999 4,5235 180 5,85926 0,798 0,372 4,11213 10,5846 7,4739 180 8,84335 105,176 0,000 15,62099 22,6506 5,0000 81 73,77933 3,963 0,048 31,59479 9,8783 ,8891 111 39,77832 0,923 0,337 ,32133 ,4144 ,0000 182 3,05134 5,929 0,015 1,54423 ,7709 ,0000 174 3,18072 6,973 0,008 3,02737 ,8357 ,0131 119 4,16701 0,290 0,591 2,00983 2,1319 2,0000 182 2,28717 24,106 0,000 -t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp< INOVACIJSKI REZULTATI 0_lntd_Proc A_c1_a Podjetje je uvedlo vsaj en nov postopek ,4706 ,0000 442 ,49970 ,6319 1,0000 182 ,48363 13,681 0,000 0_lntd_Good en nov izdelek A_b1_1 Uvedli vsaj 1,56 2,00 442 ,497 1,42 1,00 182 ,495 10,785 0,001 0_intd_Serv A_b1_2 Uvedli vsaj eno novo storitev 1,83 2,00 442 ,380 1,69 2,00 182 ,465 15,076 0,000 0_lntd_Prod A_b1_a Uvedli vsaj en nov izdelek ali storitev 1,53 2,00 442 ,500 1,38 1,00 182 ,487 12,205 0,001 0_lntd_Prod_Mkt A_b4_1 Inovacije proizvodov so nove na tržišču podjetja 1,39 1,00 207 ,489 1,35 1,00 113 ,478 0,662 0,416 0_lntd_Prod_Cmp A_b4_2 Inovacije proizvodov so nove le za podjetje 1,20 1,00 207 ,400 1,11 1,00 113 ,309 4,500 0,035 RII A_b5_a Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih 11,06 ,00 442 21,262 16,04 6,00 182 22,274 6,879 0,009 RMI A_b5_b Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij 18,07 ,00 442 33,054 21,94 ,00 182 32,324 1,783 0,182 0_lndx_lntd_Prod A_b5_c Indeks vodilnosti ,4799 ,0000 439 6,60857 ,0720 ,0000 182 ,27384 0,692 0,406 -t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi 1,4344 1,0000 442 1,57114 2,0549 2,0000 182 1,63432 19,642 0,000 0_Count_C)rg A_xO_e Nivo organizacijske inovativnosti (vsota 91) 1,3597 1,0000 442 1,43475 1,7143 1,5000 182 1,49242 7,689 0,006 0_lnd_Act A_xO_c Oblike inoviranja (kompleksni kazalnik) 3,2217 3,0000 442 2,33298 4,2143 5,0000 182 2,32527 23,380 0,000 INOVATIVCI A_xO_f Število točk pri vseh tipih inovacij (b, c, g) 2,8303 2,0000 442 2,69217 3,7637 4,0000 182 2,80769 15,112 0,000 FINANČNI REZULTATI 0_lnd_Earn F_04_e Povprečna rast čistih prihodkov (%) 14,1967 9,3340 425 31,17872 15,5120 13,0993 181 18,92385 0,278 0,598 0_lnd_Earn_Exp F_04J Povprečna rast čistih prihodkov na tujih trgih (%) 14,3084 3,5433 378 189,24358 4,2943 3,7044 172 5,35006 0,481 0,488 kap0607 Rast kapitala 07/06 3,5384 4,4068 398 70,32406 -3,7269 6,3716 176 82,20801 1,171 0,280 kap0708 Rast kapitala 08/07 2,4853 1,0995 385 74,97683 -,4222 3,5306 174 118,42469 0,123 0,726 kap0608 Povprečna rast kapitala 08/06 2,3329 2,2579 403 51,80858 -2,1995 4,1399 176 73,50425 0,717 0,397 zap0608 D_00_b Indeks rasti števila zaposlenih 06-08 - 4,7384 -3,7736 395 22,45778 4,6060 2,5513 176 27,74096 18,144 0,000 prih0607 F_04_d Rast čistih prihodkov 07/06 (%) 8,8663 7,7656 413 19,66989 13,9933 13,1798 179 20,23933 8,337 0,004 -t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi ,5506 ,0144 394 21,20528 5,1910 6,1092 176 27,22690 4,855 0,028 prih0608 F_04_d Povprečna čistih prihodkov 08/06 (%) rast 1,8391 1,7702 413 ,49762 1,9150 1,8628 179 ,56701 2,668 0,103 prihzap0608 Povprečna letna čistih prihodkov od prodaje zaposlenega 06/08 rast na 11,30624 6,82241 393 32,410899 7,76271 7,27029 175 13,911544 1,932 0,165 SP_€ V3.4: A. Čisti prihodki prodaje 2006 (EUR) od 20.990.885 8.601.054 428 41.060.559 42.403.384 13.046.838 182 117.096.219 11,118 0,001 prihzap08 Čisti prihodki zaposlenega 08 na 194.671 78.951 394 1.706.449 117.281 87.054 175 87.183 0,359 0,549 sred0607 10,2592 6,2907 406 24,36985 11,0684 9,7496 178 21,60702 0,146 0,703 sred0708 4,8727 2,2212 387 27,46711 8,2907 5,5062 175 26,17726 1,921 0,166 sred0608 7,2829 4,7508 406 19,06785 9,5840 7,9947 178 18,10454 1,858 0,173 O_ROE06 F_03J Čista dobičkovnost kapitala (ROE) ,11212 ,06282 413 ,703080 -,17694 ,09396 180 4,429032 1,666 0,197 RQE07 ROE 07 ,0807 ,0670 369 1,64976 ,0684 ,0983 171 ,69293 0,009 0,925 ROEO8 ,00261 ,03315 389 1,449283 ,17085 ,06658 175 ,766803 2,093 0,149 roe0607 Rast ROE 06/07 56,8839 -20,5587 359 509,98141 66,2037 -11,8161 169 603,03474 0,034 0,854 roe0608 Rast ROE 06/08 -21,3012 -15,7948 367 398,45389 29,9781 -6,9536 170 367,21953 2,020 0,156 roe0708 Rast ROE 07/08 -93,0157 -37,3747 366 586,47115 -4,8704 -22,3639 170 425,58252 3,084 0,080 place0607 Rast plač 06/07 6,1765 5,4795 408 19,56930 9,9778 9,2804 178 14,23087 5,455 0,020 place0608 Rast plač 06/08 4,8381 5,1723 408 14,96714 8,7907 8,3489 178 14,66500 8,749 0,003 T^PDF t Complete Click Here to upgrade Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 0_R0A F_03_k Cista dobičkovnost sredstev (ROA) 28.471 02587 24.129 391 ,02032 415 17.713 ,079114 34.598 ,04038 29.188 ,04341 175 181 25.378 ,102605 10,918 3,517 0,001 0,061 P^nnr Your complimentary v use period has ended. t Complete ThaVDTcZTtge Priloge i rUr Lomp/ere. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expanded H SNVZ SWZ Anova Mean Median N Std. Deviation Mean Median N Std. Deviation F Sig. b2 A_b2_0 Kdo je razvil inovacije proizvodov 1,25 1,00 28 ,441 1,81 2,00 31 ,749 11,755 0,001 c2 A_c2_0 Kdo je razvil inovacije postopkov 1,65 2,00 26 ,629 1,89 2,00 53 ,670 2,195 0,143 g2 A_g2_0 Kdo je nosilec razvoja organizacijskih inovacij 1,24 1,00 34 ,431 1,50 1,00 82 ,593 5,546 0,020 PP1 Razvoj inovacij 1,3902 1,0000 41 ,48535 1,6580 2,0000 96 ,58708 6,594 0,011 Exp_mark A_a3_g Indeks internacionalizacije trženja proizvodov 5,5500 6,5000 60 2,63886 4,2809 3,0000 178 3,06240 8,237 0,004 CRIM A_x1_a Delež neposrednih stroškov ID v prihodkih od inovacij ,5045 ,1174 26 1,05580 ,2508 ,0178 30 ,39353 1,496 0,227 CRIT A_x1_b Delež skupnih stroškov ID v prihodkih od inovacij ,5674 ,1554 26 1,07167 ,3970 ,0308 30 ,81786 0,454 0,503 pe2_1a A_e2_a Stroški notranjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 ,0086 ,0000 60 ,02313 ,0003 ,0000 178 ,00158 22,867 0,000 pe2_2a A_e2_b Stroški zunanjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 ,0016 ,0000 60 ,00556 ,0002 ,0000 178 ,00112 10,035 0,002 pe2_3 A_e2_c Stroški pridobitev strojev, opreme in programske opreme/čisti prihodki od prodaje ,0058 ,0000 60 ,02551 ,0042 ,0000 178 ,02883 0,143 0,706 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. pe2_4 A_e2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja/čisti prihodki od prodaje 2006 pe2_5a A_e2_e Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/čisti prihodki od prodaje 2006 pe2_6 A_e2_f Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 pe2_7a A_e2_g Stroški uvajanja inovacij na trg/čisti prihodki od prodaje 2006 pe2_8a A_e2_h Stroški drugih priprav/Čisti prihodki od prodaje 2006 pe2_9a A_e2_i Stroški skupaj / Čisti prihodki od prodaje 2006 pe2_12a A_e2J Stroški notranjih + zunanjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 se2_1a A_x2_a Stroški notranjih RR/Celotni inovacijski stroški se2_2a A_x2_b Stroški zunanjih RR / Celotni inovacijski stroški ,0005 ,0166 ,0012 ,0007 ,0003 ,0188 ,0102 ,3267 ,1227 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,2151 ,0000 60 60 60 60 60 60 60 29 29 ,0002 ,0050 ,0002 ,0002 ,0003 ,0057 ,0005 ,2017 ,1332 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,0000 ,0393 ,0000 178 178 178 178 178 178 178 56 56 ,00141 ,02902 ,00076 ,00222 ,00301 ,02929 ,00197 ,32503 ,25862 2,446 0,119 6,169 0,014 10,920 0,001 2,615 0,107 0,031 0,861 7,586 0,006 25,273 0,000 2,904 0,092 0,034 0,854 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 44 i. se2_4a A_x2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja / Celotni inovacijski stroški se2_5a A_x2_e Skupni znesek izdatkov (4 kategorije)/ Celotni inovacijski stroški se2_6 A_x2_f Stroški usposabljanja/ Celotni inovacijski stroški se2_7a A_x2_g Stroški uvajanja inovacij na trg / Celotni inovacijski stroški se2_8a A_x2_h Stroški drugih priprav / Celotni inovacijski stroški se2_12a A_x2J Stroški notranjih + zunanjih RR / Celotni inovacijski stroški pp2 Pomen informacij - strokovna raven pp3 Pomen informacij - poslovna raven f3_slo A_f3_h Partnerji pri ID -Slovenija f3_tuj A_f3_i Partnerji pri ID - tujina ,0449 ,7887 ,1137 ,0791 ,0185 ,4494 2,0606 2,9333 3,3200 2,3600 ,1153 ,0000 ,9146 ,0286 ,0000 ,0000 ,3472 2,0000 3,0000 3,0000 1,0000 ,4130 ,0653 ,8098 ,0946 ,0465 ,0457 ,3349 2,0444 2,7774 2,9032 ,9677 ,2980 ,0000 ,9571 ,0025 ,0000 ,0000 ,1528 2,0000 2,8000 2,0000 ,0000 56 56 55 56 56 56 56 62 62 31 31 ,41112 ,19410 ,26470 ,17961 ,15584 ,16306 ,38352 ,75819 ,53483 2,15027 1,51622 1,832 0,180 0,299 0,586 0,123 0,727 0,196 0,659 0,796 0,375 0,770 0,383 1,839 0,179 0,010 0,922 1,711 0,194 0,532 0,469 4,754 0,034 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi 95 44,0604 60 20,39093 20,9356 17,6471 178 16,86206 58,264 0,000 zap_izobr_89 zaposlenih z doktoratom D_05_m Delež magisterijem ali 3,6068 1,9854 60 4,42558 1,2873 ,0000 178 3,05553 20,290 0,000 zap_teh D_05_p Delež zaposlenih s tehnično izobrazbo med visoko izobraženimi 44,2805 40,0000 60 23,26028 52,3129 50,3731 174 27,36922 4,135 0,043 zap_soc D_05_r Delež zaposlenih z družboslovno izobrazbo med visoko izobraženimi 55,7195 60,0000 60 23,26028 47,6871 49,6269 174 27,36922 4,135 0,043 zap_teh_vsi D_05_s Delež zaposlenih z vsaj višjo tehnično izobrazbo 19,9147 16,2281 60 16,59912 11,0094 7,6296 178 9,69242 25,540 0,000 zap_soc_vsi D_05_t Delež zaposlenih z vsaj višjo družboslovno izobrazbo 24,9215 20,4164 60 18,93660 11,2135 6,8028 178 14,10917 35,289 0,000 stroski_1vs24 2,9885 2,0408 21 3,47964 1,0848 ,2726 31 2,00729 6,249 0,016 stroskM 24vs3 2,0313 ,5385 19 2,81558 1,0700 ,0770 35 2,25465 1,876 0,177 stroski_7vs1234 ,1047 ,0000 60 ,45054 ,0149 ,0000 177 ,08870 6,364 0,012 stroski_7vs3 ,0908 ,0000 55 ,36270 ,0104 ,0000 173 ,07876 7,469 0,007 stroski_7vs124 ,4466 ,0000 28 1,37837 ,1841 ,0000 43 ,78163 1,048 0,310 partnerji Število področij, kjer ima podjetje partnerstvo 1,4667 ,0000 60 2,11104 ,4944 ,0000 178 1,35816 16,985 0,000 0_lntd_Proc A_c1_a Podjetje je uvedlo vsaj en nov postopek ,4333 ,0000 60 ,49972 ,2978 ,0000 178 ,45856 3,747 0,054 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi 72 2,00 60 ,454 1,93 2,00 178 ,251 21,122 0,000 0_intd_Serv A_b1_2 Uvedli vsaj eno novo storitev 1, 58 2,00 60 ,497 1,87 2,00 178 ,343 23,798 0,000 0_lntd_Prod A_b1_a Uvedli vsaj en nov izdelek ali storitev 1,53 2,00 60 ,503 1,83 2,00 178 ,380 22,354 0,000 0_lntd_Prod_Mkt A_b4_1 Inovacije proizvodov so nove na tržišču podjetja 1,29 1,00 28 ,460 1,58 2,00 31 ,502 5,500 0,023 0_lntd_Prod_Cmp A_b4_2 Inovacije proizvodov so nove le za podjetje 1,32 1,00 28 ,476 1,10 1,00 31 ,301 4,800 0,033 RII A_b5_a Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih 6,12 ,00 60 13,208 4,26 ,00 178 16,670 0,615 0,434 RMI A_b5_b Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij 20,81 ,00 60 36,680 4,38 ,00 178 17,489 21,397 0,000 0_lndx_lntd_Prod A_b5_c Indeks vodilnosti ,0564 ,0000 59 ,41637 ,0042 ,0000 177 ,03029 2,754 0,098 0_Count_Tech A_x0_d Nivo tehnološke inovativnosti (vsota b1, c1 in d1) 1,3167 1,0000 60 1,46706 ,4944 ,0000 178 ,96403 24,567 0,000 0_Count_Org A_x0_e Nivo organizacijske inovativnosti (vsota 91) 1,4333 1,0000 60 1,52234 ,9888 ,0000 178 1,29313 4,837 0,029 0_lnd_Act A_x0_c Oblike inoviranja (kompleksni kazalnik) 3,5833 4,0000 60 2,49264 2,1573 1,0000 178 1,88001 21,706 0,000 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi ■ 67 2,0000 60 2,83616 1,6461 1,0000 178 2,03181 14,185 0,000 0_lnd_Earn F_04_e Povprečna rast čistih prihodkov (%) 19,2458 14,9566 58 23,77646 19,5012 8,6775 177 44,03843 0,002 0,966 0_lnd_Earn_Exp F_04J Povprečna rast čistih prihodkov na tujih trgih (%) 23,5881 3,7967 42 99,64962 47,4758 3,6075 116 458,91450 0,111 0,739 kap0607 Rast kapitala 07/06 27,6482 16,5178 53 49,72881 13,1811 5,4701 163 56,00918 2,813 0,095 kap0708 Rast kapitala 08/07 2,2297 2,1057 54 51,39348 4,8465 2,1195 157 64,16050 0,074 0,787 kap0608 Povprečna rast kapitala 08/06 14,4129 5,8485 54 43,45334 9,1860 4,5186 163 43,58529 0,584 0,445 zap0608 D_00_b Indeks rasti števila zaposlenih 06-08 3,9217 5,1724 57 20,42644 4,6551 1,7899 164 23,47213 0,044 0,834 prih0607 F_04_d Rast čistih prihodkov 07/06 (%) 23,0477 13,4844 57 75,54387 11,3472 8,5887 170 21,14076 3,328 0,069 prih0708 F_04_d Rast čistih prihodkov 08/07 (%) 8,0497 4,6882 57 38,25761 9,3114 8,0525 164 20,80858 0,097 0,756 prih0608 F_04_d Povprečna rast čistih prihodkov 08/06 (%) 2,0674 1,8678 57 1,57619 1,8727 1,7751 170 ,50653 1,995 0,159 prihzap0608 Povprečna letna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 8,79618 5,90229 57 19,300025 10,01887 6,78128 164 16,586520 0,211 0,647 SP_€ V3.4: A. Čisti prihodki od prodaje 2006 (EUR) 33.357.092 10.702.875 58 74.553.119 35.805.055 11.634.217 171 75.801.013 0,046 0,831 prihzap08 Čist zaposlenega 08 i prihodki na 155.267 101.071 57 133.944 240.570 129.044 164 333.339 3,526 0,062 t Complete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi 62 92 13,1425 4,9152 55 55 sred0608 10,2477 9,2421 55 0_RC)E06 F_03J Čista dobičkovnost kapitala (ROE) ,03363 ,12024 55 ROE07 ROE 07 ,1995 ,1498 55 ROEO8 ,28921 ,12383 55 roe0607 Rast ROE 06/07 40,7307 -6,5613 54 roe0608 Rast ROE 06/08 11,8191 4,0901 55 roe0708 Rast ROE 07/08 -18,1119 -14,7782 55 place0607 Rast plač 06/07 9,6422 9,7630 55 place0608 Rast plač 06/08 9,8588 10,9119 55 DV_zap1 F04_k Bruto dodana vrednost na zaposlenega 2008 63.415 50.608 56 0_R0A F_03_k Čista dobičkovnost sredstev (ROA) ,05827 ,04826 56 23,95426 15,2672 9,4685 166 28,45588 0,068 0,795 28,92074 7,5425 5,8534 160 19,53131 0,119 0,730 19,97263 11,5767 8,1411 166 19,61383 0,188 0,665 ,739954 -,99929 ,06214 167 14,569068 0,275 0,600 ,20366 ,1907 ,0792 158 ,78522 0,007 0,934 ,931966 ,09254 ,05680 160 ,415512 4,535 0,034 189,37539 29,0728 -15,3870 152 300,91015 0,071 0,790 192,65708 -9,6740 -5,7985 154 364,78805 0,173 0,678 346,40426 -47,0528 -24,5020 152 682,59736 0,090 0,764 15,24443 8,9187 7,0828 166 16,27202 0,084 0,772 12,28034 9,3447 8,4841 166 12,74285 0,068 0,794 57.678 48.786 34.034 164 40.527 4,321 0,039 ,105976 ,01752 ,01502 167 ,095320 7,242 0,008 odeli 7.12.1 Nizko in srednje-nizko tehnološki predelovalci, RII Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the Estimate Change Statistics R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,278a ,078 ,073 22,273 ,078 17,065 1 203 ,000 2 ,377" ,142 ,133 21,534 ,064 15,172 1 202 ,000 3 ,428c ,183 ,171 21,066 ,041 10,072 1 201 ,002 4 ,430d ,185 ,169 21,093 ,002 ,493 1 200 ,483 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. t Complete Click Here to upgrade to Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Unstandardized Standardized Coefficients Coefficients Correlations Collinearity Statistics B Std. Error Beta t Sig. Zero-order Partial Part Tolerance VIF 1 (Constant) 10,298 2,046 5,032 ,000 Af4_b Pomen partnerstva s kupci ,316 ,077 ,278 4,131 ,000 ,278 ,278 ,278 1,000 1,000 2 (Constant) 5,560 2,322 2,394 ,018 Af4_b Pomen partnerstva s kupci ,297 ,074 ,262 4,006 ,000 ,278 ,271 ,261 ,996 1,004 A_f4_d Pomen partnerstva z RR ustanovami ,285 ,073 ,254 3,895 ,000 ,272 ,264 ,254 ,996 1,004 3 (Constant) ,980 2,692 ,364 ,716 Af4_b Pomen partnerstva s kupci ,292 ,073 ,257 4,022 ,000 ,278 ,273 ,256 ,995 1,005 A_f4_d Pomen partnerstva z RR ustanovami ,315 ,072 ,281 4,361 ,000 ,272 ,294 ,278 ,979 1,022 Af4_e Pomen partnerstva z dobavitelji ,179 ,056 ,204 3,174 ,002 ,171 ,218 ,202 ,983 1,017 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. )loški predelovalci, RMI Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the Estimate Change Statistics R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,266a ,071 ,066 34,709 ,071 15,440 1 203 ,000 2 ,375" ,140 ,132 33,463 ,070 16,402 1 202 ,000 3 ,381c ,145 ,132 33,458 ,005 1,066 1 201 ,303 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Unstandardized Coefficients B Std. Error Standardized Coefficients Beta t Sig. Correlations Zero-order Partial Part Collinearity Statistics Tolerance VIF (Constant) Af4_e Pomen partnerstva z dobavitelji 17,545 ,363 3,228 ,092 ,266 5,435 3,929 ,000 ,000 ,266 ,266 ,266 1,000 1,000 (Constant) Af4_e Pomen partnerstva z dobavitelji A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami 9,379 ,408 ,687 3,708 ,090 ,170 ,299 ,266 2,529 4,551 4,050 ,012 ,000 ,000 ,266 ,229 ,305 ,274 ,297 ,264 ,984 ,984 1,016 1,016 (Constant) Af4_e Pomen partnerstva z dobavitelji A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami pe2_7a A_e2_g Stroški uvajanja inovacij na trg/čisti prihodki od prodaje 2006 9,377 ,399 ,647 600,770 3,708 ,090 ,174 581,909 ,293 ,251 ,069 2,529 4,430 3,714 1,032 ,012 ,000 ,000 ,303 ,266 ,229 ,143 ,298 ,253 ,073 ,289 ,242 ,067 ,975 ,934 ,945 1,026 1,070 1,058 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. inološki predelovalci, RII Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the Estimate Change Statistics R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,234a ,055 ,046 23,218 ,055 6,557 1 113 ,012 2 ,315" ,099 ,083 22,766 ,044 5,528 1 112 ,020 3 ,421c ,177 ,155 21,854 ,078 10,548 1 111 ,002 t Complete Click Here to upgrade to Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Unstandardized Coefficients Standardized Coefficients Correlations Collinearity Statistics B Std. Error Beta t Sig. Zero-order Partial Part Tolerance VIF 1 (Constant) -5,774 10,921 -,529 ,598 f 1_1 A_f1_1 Pomen notranjih informacij 7,763 3,032 ,234 2,561 ,012 ,234 ,234 ,234 1,000 1,000 2 (Constant) -30,802 15,099 -2,040 ,044 f 1_1 A_f1_1 Pomen notranjih informacij 8,043 2,975 ,243 2,703 ,008 ,234 ,247 ,242 ,998 1,002 g3_1 A_g3_1 Učinek org. inovacij je skrajšan čas za odziv na potrebe strank ali dobaviteljev 6,777 2,882 ,211 2,351 ,020 ,201 ,217 ,211 ,998 1,002 3 (Constant) -36,503 14,600 -2,500 ,014 f 1_1 A_f1_1 Pomen notranjih informacij 7,447 2,862 ,225 2,602 ,011 ,234 ,240 ,224 ,994 1,006 g3_1 A_g3_1 Učinek org. inovacij je skrajšan čas za odziv na potrebe strank ali dobaviteljev 7,725 2,782 ,241 2,777 ,006 ,201 ,255 ,239 ,987 1,013 zap_izobr_89 D_05_m Delež zaposlenih z magisterijem ali doktoratom 3,969 1,222 ,282 3,248 ,002 ,271 ,295 ,280 ,984 1,016 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. inološki predelovalci, RMI Model Std. Error Change Statistics R R Square Adjusted R Square of the Estimate R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,265a ,070 ,061 33,494 ,070 7,341 1 97 ,008 2 ,302" ,091 ,073 33,284 ,021 2,227 1 96 ,139 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Unstandardized Coefficients B Std. Error Standardized Coefficients Beta t Sig. Correlations Zero-order Partial Part Collinearity Statistics Tolerance VIF (Constant) se2_4a A_x2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja / Celotni inovacijski stroški 27,400 197,546 3,608 72,910 ,265 7,593 2,709 ,000 ,008 ,265 ,265 ,265 1,000 1,000 (Constant) se2_4a A_x2_d Stroški pridobitev drugega zunanjega znanja / Celotni inovacijski stroški A_f4_d Pomen partnerstva z RR ustanovami 21,399 205,371 ,195 5,388 72,642 ,131 ,276 ,146 3,971 2,827 1,492 ,000 ,006 ,139 ,265 ,126 ,277 ,151 ,275 ,145 ,995 ,995 1,005 1,005 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. lanja, RII Model Summary Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the Estimate Change Statistics R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,362a ,131 ,101 24,664 ,131 4,385 1 29 ,045 2 ,510" ,260 ,207 23,167 ,129 4,869 1 28 ,036 3 ,527c ,277 ,197 23,316 ,017 ,644 1 27 ,429 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and 331 Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Coefficients" i. Unstandardized Coefficients B Std. Error Standardized Coefficients Beta t Sig. Correlations Zero-order Partial Part Collinearity Statistics Tolerance VIF 1 (Constant) pe2_6 A_e2_f Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 6,638 6458,540 4,889 3084,309 ,362 1,358 2,094 ,185 ,045 ,362 ,362 ,362 1,000 1,000 2 (Constant) pe2_6 A_e2_f Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 f1_2 A_f1_2 Pomen informacij od dobaviteljev opreme, materialov ali programske opreme 55,100 6159,984 -14,813 22,438 2900,258 6,713 ,346 -,359 2,456 2,124 -2,207 ,021 ,043 ,036 ,362 -,375 ,373 -,385 ,345 -,359 ,998 ,998 1,002 1,002 3 (Constant) pe2_6 A_e2_f Stroški usposabljanja/čisti prihodki od prodaje 2006 f1_2 A_f1_2 Pomen informacij od dobaviteljev opreme, materialov ali programske opreme A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami 48,238 5362,006 -13,392 ,211 24,147 3083,624 6,984 ,263 ,301 -,325 ,143 1,998 1,739 -1,917 ,802 ,056 ,093 ,066 ,429 ,362 -,375 ,323 ,317 -,346 ,153 ,284 -,314 ,131 ,894 ,934 ,838 1,119 1,071 1,194 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. lanja, RMI Model Summary Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the Estimate Change Statistics R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,385a ,148 ,135 17,221 ,148 11,152 1 64 ,001 2 ,485" ,235 ,211 16,451 ,087 7,125 1 63 ,010 3 ,514C ,264 ,228 16,265 ,029 2,456 1 62 ,122 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Coefficients" Model Unstandardized Coefficients Standardized Coefficients Correlations Collinearity Statistics B Std. Error Beta t Sig. Zero-order Partial Part Tolerance VIF 1 (Constant) 2,413 2,273 1,061 ,292 pe2_1 a A_e2_a Stroški notranjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 4533,582 1357,595 ,385 3,339 ,001 ,385 ,385 ,385 1,000 1,000 2 (Constant) ,600 2,275 ,264 ,793 pe2_1 a A_e2_a Stroški notranjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 3183,717 1392,047 ,271 2,287 ,026 ,385 ,277 ,252 ,868 1,152 A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami ,427 ,160 ,316 2,669 ,010 ,414 ,319 ,294 ,868 1,152 3 (Constant) ,957 2,261 ,423 ,674 pe2_1 a A_e2_a Stroški notranjih RR / Čisti prihodki od prodaje 2006 4728,057 1692,692 ,402 2,793 ,007 ,385 ,334 ,304 ,574 1,743 A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami ,410 ,158 ,303 2,585 ,012 ,414 ,312 ,282 ,864 1,158 Af4_b Pomen partnerstva s kupci -,290 ,185 -,213 -1,567 ,122 ,076 -,195 -,171 ,643 1,555 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. znanja, RII Model Std. Error Change Statistics R R Square Adjusted R Square of the Estimate R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,412a ,169 ,148 14,037 ,169 7,955 1 39 ,008 2 ,557" ,310 ,274 12,962 ,141 7,741 1 38 ,008 Coefficients" Model Unstandardized Coefficients Standardized Coefficients Correlations Collinearity Statistics B Std. Error Beta t Sig. Zero-order Partial Part Tolerance VIF 1 (Constant) 7,175 2,281 3,146 ,003 stroski_7vs1234 11,588 4,109 ,412 2,820 ,008 ,412 ,412 ,412 1,000 1,000 2 (Constant) 1,463 2,941 ,497 ,622 stroski_7vs1234 13,074 3,831 ,464 3,412 ,002 ,412 ,484 ,460 ,981 1,020 partnerji Število področij, kjer ima podjetje partnerstvo 2,555 ,918 ,379 2,782 ,008 ,314 ,411 ,375 ,981 1,020 znanja, RMI Model Summary Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the Estimate Change Statistics R Square Change F Change df1 df2 Sig. F Change 1 ,433a ,187 ,152 40,787 ,187 5,305 1 23 ,031 2 ,478" ,228 ,158 40,642 ,041 1,165 1 22 ,292 3 ,496c ,246 ,138 41,118 ,018 ,494 1 21 ,490 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Coefficients" Model Unstandardized Coefficients Standardized Coefficients Correlations Collinearity Statistics B Std. Error Beta t Sig. Zero-order Partial Part Tolerance VIF 1 (Constant) 3,766 17,623 ,214 ,833 f1_6 A_f1_6 Pomen informacij z univerz 16,971 7,369 ,433 2,303 ,031 ,433 ,433 ,433 1,000 1,000 2 (Constant) -8,789 21,063 -,417 ,681 f1_6 A_f1_6 Pomen informacij z univerz 17,901 7,393 ,457 2,421 ,024 ,433 ,459 ,454 ,986 1,014 Af4_b Pomen partnerstva s kupci ,511 ,474 ,204 1,079 ,292 ,150 ,224 ,202 ,986 1,014 3 (Constant) -9,150 21,316 -,429 ,672 f1_6 A_f1_6 Pomen informacij z univerz 12,664 10,559 ,323 1,199 ,244 ,433 ,253 ,227 ,495 2,021 Af4_b Pomen partnerstva s kupci ,664 ,526 ,264 1,262 ,221 ,150 ,265 ,239 ,818 1,223 A_f4_c Pomen partnerstva z javnimi RR ustanovami ,473 ,673 ,203 ,703 ,490 ,327 ,152 ,133 ,431 2,322 >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. raziskave na turistični sektor in varnost iJlilt^-lllV 1 Poleg predstavljenega osrednjega dela projekta smo dodatno uporabili podatke za dve zanimivi analizi, ki interdisciplinarno obravnavata področje inoviranja v povezavi z drugima temama. Prva je povezana z varnostjo informacijskih sistemov, druga pa s turističnim sektorjem. Rezultati obeh so zanimivi in relevantni in so bili že delno publicirani oz. so v fazi recenzije. 7.13.1 Apliciranje raziskave na varnost informacijskih sistemov 7.13.1.1 Kratek opis raziskave izvedene s pomočjo raziskave (podatkov) projekta Področje inovativnosti smo uspeli interdisciplinarno povezati s področjem varnosti informacijskih sistemov. Osredotočili smo se na tri ključna vprašanja povezana z varnostjo informacijskih sistemov in pa uporabo tehnik inovativnosti za izboljšanje le te. Ta vprašanja se nanašajo na frekvenco predlogov za izboljšanje varnosti informacijskih sistemov, delež realiziranih tovrstnih predlogov in pa oceno škode, ki jo je dotično podjetje utrpelo iz naslova problemov z varnostjo informacijskih sistemov. Nato smo postavili tri hipoteze (navajamo v angleščini): • Bolj ko je podjetje inovativno,večje je število predlogov za izboljšanje varnosti IS (hipoteza 1, H1). • Bolj ko je podjetje inovativno, večji je delež predlogov za izboljšanje varnosti IS, ki se realizira v praksi (hipoteza 2, H2). • Bolj ko je podjetje inovativno, večja je škoda, ki jo je v zadnjih treh letih podjetje utrpelo iz naslova internih in eksternih vdorov v IS (hipoteza 3, H3). S pomočjo dobljenih podatkov smo uspeli identificirati deset faktorjev, iz katerih smo tvorili kompozitne spremenljivke in preverjali prvenstveno korelacije. Dobili smo sledeče rezultate: Za predelovalna podjetja: • H1 moramo zavreči. • Pri H2 velja, da je število realiziranih predlogov za izboljšanje varnosti IS pozitivno korelirano z številom majhnih inovacij na zaposlenega. • H3 moramo zavreči. Za storitvena podjetja: • H1 je delno potrjena (frekvenca predlogov za izboljšanje varnosti IS šibko korelira s povprečnimi koristmi iz naslova inovacij v obdobju 2006-2008 in s številom realiziranih inovacij na zaposlenega). • H2 je prav tako le delno potrjena na podobni osnovi kot H1. • Tudi H3 je delno potrjena in sicer je število vdorov v IS šibko korelirano z številom malih inovacijskih predlogov na zaposlenega. 7.13.1.2 Ključni rezultati a) objavljeno poglavje v monografiji t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. aziskovalni procesi - predelovalna in lesno-predelovalna IKAR, Borut (ur.), FATUR, Peter (ur.). Inovacijski, tehnološki in raziskovalni procesi v predelovalni in lesni industriji, (Znanstvene monografije Fakultete za management Koper). Koper: Fakulteta za management, 2010, str. 31-37, ilustr. [COBISS.SI-ID 3822807] b) članek v postopku recenzije za SCI revijo Trček D., Likar B., Computers and Information Systems Security - How Is It (and Can It Be) Driven by Innovations?, 2011. 7.13.2 Apliciranje raziskave na turistični sektor 7.13.2.1 Uvod Pridobljene podatke lastne raziskave smo uspeli interdisciplinarno prenesti v panogo turističnih podjetij, ki se sooča z vse večjim problemom nizke konkurenčnosti. Slovenija namreč po aktualnih podatkih Svetovnega gospodarskega foruma kot turistična destinacija ne dosega zavidljivih rezultatov (Blanke in Chiesa, 2009). Krovni turistični razvojni dokument (Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 - RNUST) potencial mehkih dejavnikov za konkurenčnost slovenskega turizma izpostavi le deloma (prioritetni področji: razvoj človeških virov, zagotavljanje kakovosti), medtem ko sistematična obravnava inovacijskih dejavnikov ni del njegovih temeljnih ciljev. Zato smo dokument RNUST skušali ustrezno dopolniti na podlagi nabora dodatnih inovacijskih dejavnikov iz projekta, predvsem v smislu relevantnih dodatnih vsebin, kakor tudi spremljajoče metodologije, katero je bilo potrebno ustrezno uskladiti z obstoječo metodologijo RNUST. Oboje predstavlja pomemben korak za vzpostavitev sinergij med inovacijskimi in že obstoječimi dejavniki RNUST, omogočiti pa smo želeli tudi prenos rezultatov na snovalce aktualnega razvojnega načrta in odgovorne v podjetjih. Prispevek tako lahko predstavlja nabor uporabnih ugotovitev za izboljšanje obstoječega stanja. 7.13.2.2 Metodologija Glede na skladnost ciljev RNUST in temeljnega projekta smo relevantne inovacijske dejavnike temeljnega projekta skušali aplicirati na posamezne politike RNUST (slika 9), v okviru katerih bi bila možna njihova sistematična obravnava (in implementacija) po obstoječi metodologiji RNUST. Slika 9: ključna področja - politike po RNUST 2007-2011 (vir: Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, 2006) V celotnem vzorcu je bilo 173 podjetij. Skladno z vsebino prispevka v nadaljevanju obravnavamo le podvzorec podjetij, ki opravljajo turistične in podporne storitve (skupno 20 enot). Analitični del je obsegal študijo povezav med vhodnimi dejavniki in kazalniki izhodov - rezultatov inovacijskih dejavnosti. Pri vseh gre za ordinalne spremenljivke (večinoma 7-stopenjska Likertova lestvica). Vhodne dejavnike opredeljuje 22 trditev v lastnem vprašalniku. Pri odločitvi o relevantnem naboru kazalnikov izhodov pa smo izhajali iz klasifikacije tipov inovacij, skladne z metodologijo inovacijskega vprašalnika INOV-P-S 2006 (Statistični urad RS, 2007). Le-ta je osnovan na harmonizirani metodologiji celotne EU, glede na trende managementa inovativnosti pa dodajamo tudi kazalnik koristi od inovacij poslovnega modela (Johnson, Christensen in Kagermann, 2008). Glede na mali vzorec in ordinalnost spremenljivk smo kot mero povezav med vhodnimi dejavniki in indikatorji izhodov uporabili Spearmanov koeficient korelacije rangov (v nadaljevanju: SCC). Skupno je bilo izvedenih 22 (vhodni dejavniki) x 6 (indikatorji izhodov) = 132 izračunov SCC. 7.13.2.3 Rezultati Identificirali smo vrsto statistično značilnih povezav, ki kažejo na pozitivne učinke vhodnih inovacijskih dejavnikov. Ugotovitve kažejo na značilne povezave med inovacijskimi dejavniki z večine področij RNUST (gre za politike: Zagotavljanje kakovosti, Razvoj človeških virov, Razvoj IT, Trženje in promocija) in doseženimi koristmi za podjetja. Največje število pozitivnih povezav s koristmi za podjetja izkazuje dejavnik razvoja človeških virov, ki meri raven spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja v podjetju. Tesno mu sledi dejavnik področja zagotavljanja kakovosti, s katerim opredeljujemo raven aktivnosti za razreševanje odkritih problemov. V manjšem obsegu so bile pozitivne statistično značilne povezave z rezultati odkrite za inovacijske dejavnike področja IT (dejavnik pogostosti predlogov za izboljšave in dejavnik stopnje njihove realizacije) in področja trženja in promocije (dejavnik razvijanja tržišč in dejavnik ponujanja neizvedljivih idej drugim). V nasprotju z obstoječimi ugotovitvami pa nismo uspeli potrditi pozitivnih učinkov dejavnikov s področja trajnostnega in regionalnega razvoja ter dejavnikov s področja spodbujanja raziskav in razvoja v turizmu. Rezultati nakazujejo na pomembnost vključevanja inovativnosti v nacionalnih t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. h nalog pristojnih institucij, managementu v podjetjih pa retnih pomembnih aktivnosti za celovito obvladovanje inovacijskih procesov. Strateško načrtovanje njihove implementacije v okviru turističnih razvojnih dokumentov vsekakor postavlja potrebne temelje razvoju. 7.13.2.4 Ključni rezultati a) ROPRET, Marko, LIKAR, Borut. Inovacijski dejavniki Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma = Innovation factors of the development plan and policies of Slovene tourism. ROPRET, Marko, LIKAR, Borut. V: BREZOVEC, Aleksandra (ur.), MEKINC, Janez (ur.). Management, izobraževanje in turizem : družbena odgovornost za trajnostni razvoj : 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo. b) članek v postopku recenzije za revijo s faktorjem vpliva ROPRET, Marko, LIKAR, Borut, The Role of Innovation in Tourism Development Policies - The Case of Slovenia, 2011. t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Inovacija proizvoda je uvedba novega ali bistveno izboljšanega izdelka (ali storitve). Inovacija procesa/postopka je uveljavitev novega ali bistveno izboljšanega proizvodnega postopka, načina za distribucijo vaših surovin, izdelkov ali storitev ali pa podporne dejavnosti za vaše izdelke ali storitve. Organizacijska inovacija pomeni izvajanje novih organizacijskih metod v poslovnih praksah vašega podjetja (vključno z upravljanjem znanja), organizaciji delovnega mesta ali zunanjih odnosih, ki jih vaše podjetje pred tem še ni uporabilo. Inovacija (nova ali izboljšana) mora biti nova za podjetje, ni pa nujno, da je nova tudi za vaše področje ali tržišče. (Vir: Statistični urad RS - vprašalnik INOV-P-S/2006 ) Inovacija na področju trženja je uveljavitev novega koncepta ali strategije trženja, ki se bistveno razlikuje od obstoječih metod trženja vašega podjetja in ki še ni bila uporabljena. (Vir: Statistični urad RS. 2009. Metodološko gradivo, št. 11) Inovacije poslovnega modela opredeljujejo celovit pristop podjetja, ki rezultira v novih ali bistveno izboljšanih: temeljnih zmožnostih podjetja, omrežjih partnerjev, stroškovni strukturi, vrednosti za kupca, odnosih s kupci,distribucijskih kanalih in tržiščih. (Vir: spletna enciklopedija Wikipedia). Z geografsko označbo se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. (Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino) Kot znamka se sme registrirati znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. (Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino) Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. (Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino) Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe, s katero se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. (Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino) Poslovni izid (dobiček ali izguba) je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju. (Vir: Slovenski računovodski standard 19-2006) Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave). Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. (Vir: Slovenski računovodski standard 18-2006) Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke t ComDlete Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. . Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek ) sestavina prihodkov od prodaje. Podobno tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso sestavina prihodkov od prodaje (prihodek od prodaje je le storitev zastopnika). (Vir: Slovenski računovodski standard 18-2006) Sredstva so v denarni merski enoti izraženi stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga podjetje. Gledano iz finančnega zornega kota so povezani z naložbenjem podjetja. (Vir: Slovenski računovodski standard 24-2006) Kapital je obveznost do lastnikov podjetja kot financerjev podjetja, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati ali če se sprejme sklep o dekapitalizaciji podjetja zaradi zmanjšanja njegovega delovanja. Če se gleda nanj iz finančnega zornega kota, se imenuje tudi lastniški kapital, da se razlikuje od dolgovanega kapitala (upniškega kapitala). (Vir: Slovenski računovodski standard 242006) Dohodek (dodana vrednost) kot na novo ustvarjena vrednost je razlika med seštevkom vseh prihodkov in seštevkom vseh odhodkov razen plač in povračil, ki pripadajo zaposlencem v okviru poslovnih odhodkov, razen obresti in drugih nadomestil, ki pripadajo posojilodajalcem in kreditorjem v okviru odhodkov, ter razen davkov, ki pripadajo državi. To je poslovni izid, ki se deli a) zaposlencem s plačami in povračili; b) posojilodajalcem in kreditorjem z obrestmi in drugimi nadomestili; c) lastnikom z dividendami in drugimi vrstami nadomestil; č) podjetju z oblikovanjem rezerv in zadržanim čistim dobičkom ter d) državi z davki. (Vir: Slovenski računovodski standard 19-2006) Srednje veliko podjetje: 50-249 zaposlenih (definicija po Eurostat) Veliko podjetje: 250 in več zaposlenih (definicija po Eurostat). >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. Anektni vprašalnik raziskave je dosegljiv na spletni strani: https://ssl.fmkp.si/anketiranje/index.php?sid=81162&newtest=Y&lang=sl t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. 7.16.1 Opisne statistike spremenljivk, ki niso bili del osnovnih analiz Vrsta podjetja Povprečje Std. Odklon V_27_l Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo formalno izobraženi predelovalno 4,66 1,693 storitveno 5,39 1,250 V_27_2 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo neformalno izobraženi predelovalno 4,81 1,430 storitveno 5,33 1,367 V_27_3 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo timski predelovalno 5,15 1,552 storitveno 5,19 1,505 V_27_4 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo vztrajni predelovalno 5,64 1,348 storitveno 5,67 1,504 V_27_5 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo prilagodljivi predelovalno 5,42 1,462 storitveno 5,51 1,465 V_38_0 (S14) Faza sprejema odločitve o razvoju novih proizvodov predelovalno 2,94 ,843 P^nnr Your complimentary v use period has ended. * .Complete Priloge Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expanded H storitveno 2,88 ,851 V_45_0 Zaposleni delo opravljajo z velikim zadovoljstvom predelovalno 4,26 1,257 storitveno 4,51 1,337 V_46_0 Odobravanje posebnih, nekonvencionalnih sodelavcev predelovalno 4,34 1,334 storitveno 4,60 1,289 V_50_l Odstotek inovativnih v vodstvu podjetja (%) predelovalno 48,16 30,584 storitveno 57,98 29,069 V_50_2 Odstotek inovativnih nevodstvenih zaposlenih (%) predelovalno 24,77 20,466 storitveno 23,51 16,770 V_51_l Odstotek ustvarjalno porabljenega delovnega časa v a) razvojno-tehnološkem delu podjetja (%) predelovalno 36,22 24,229 storitveno 28,87 24,532 V_51_2 Odstotek ustvarjalno porabljenega delovnega časa v b) trženjskem delu podjetja (%) predelovalno 27,79 23,494 storitveno 26,85 20,943 V_52_0 Odstotek zaposlenih (%), ki jasno razumejo inovacijsko politiko podjetja in z njo povezane cilje ter aktivnosti predelovalno 28,32 23,442 storitveno 30,03 25,825 P^nnr Your complimentary v use period has ended. * .Complete Priloge Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expanded H odstvenega delavca v 2008 za ti in inoviranju predelovalno 3,19 1,410 storitveno 2,97 1,482 >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. niso bile del osnovnih analiz, s posrednimi rezultati (predelovalni sektor) Spremenljivka59 V_18_c Število v obdobju 2006-2008 uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega V_34_f Indikator dimenzije Inovacijski predlogi na zaposlenega A_b5_b RMI -Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij A_b5_a RII -Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih V_35_a Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega V_27_1 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo formalno izobraženi -0,062 -0,122 -0,176 0,094 -0,220 V_27_2 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo neformalno izobraženi 0,157 0,048 -0,021 -0,228 -0,255* V_27_3 Najuspešnejši inovatoiji v podjetju so zelo timski 0,107 -0,170 -0,154 0,079 -0,111 V_27_4 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo vztrajni 0,240* 0,059 0,027 0,207 0,147 V_27_5 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo prilagodljivi 0,235* 0,019 0,031 0,170 0,138 V_38_0 (S14) Faza sprejema odločitve o razvoju novih proizvodov -0,151 -0,052 -0,088 -0,226 -0,297* V_45_0 Zaposleni delo opravljajo z velikim zadovoljstvom 0,119 0,167 0,258* 0,070 0,071 V_50_1 Odstotek inovativnih v vodstvu podjetja (%) 0,209 0,175 -0,063 -0,095 0,113 V_50_2 Odstotek inovativnih nevodstvenih zaposlenih (%) 0,136 0,083 0,021 -0,122 -0,059 V_51_1 Odstotek ustvarjalno porabljenega delovnega časa v a) razvojno-tehnološkem delu podjetja (%) 0,155 -0,058 -0,051 -0,122 0,037 DIIC Your complimentary v j j use period has ended. -t .Complete ovnega časa v b) 0,181 Pr -0,039 i loge 0,040 -0,230* 0,047 Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expanded m V_52_0 Odstotek zaposlenih (%), ki jasno razumejo inovacijsko politiko podjetja in z njo povezane cilje ter aktivnosti 0,268* 0,177 -0,028 -0,055 0,027 V_54_0 (S14) Povprečno število ur na vodstvenega delavca v 2008 za izobraževanja/usposabljanja o ustvarjalnosti in inoviranju 0,268* 0,053 0,044 -0,037 0,229* >PDF t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. niso bile del osnovnih analiz, z neposrednimi rezultati (predelovalni sektor) Spremenljivka60 F_06_e Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 F_06J Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE) F_03_b Indikator Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) F_03_k Indikator Čista dobičkovnost sredstev (ROA) V_aj_a Dodana vrednost na zaposlenega Rast ROE 06/08 Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 V_17_a Povprečje skupnih koristi od inovacij V_27_1 Najuspešnejši inovatoiji v podjetju so zelo formalno izobraženi 0,000 -0,128 -0,121 -0,140 -0,060 0,029 -0,010 0,059 V_27_2 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo neformalno izobraženi 0,024 -0,049 -0,055 0,018 -0,106 0,131 0,151 0,131 V_27_3 Najuspešnejši inovatoiji v podjetju so zelo timski 0,139 0,076 -0,092 -0,089 -0,043 -0,207 0,076 0,178 V_27_4 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo vztrajni 0,168 0,006 -0,220 -0,199 -0,075 -0,114 -0,095 0,308* V_27_5 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo prilagodljivi 0,227 0,035 -0,182 -0,121 -0,020 -0,138 0,100 0,129 V_38_0 (S14) Faza sprejema odločitve o razvoju novih proizvodov 0,071 0,097 -0,069 0,010 -0,019 0,032 0,183 -0,180 V_45_0 Zaposleni delo opravljajo z velikim zadovoljstvom -0,065 -0,118 -0,181 -0,118 -0,035 -0,046 -0,017 0,184 V_50_1 Odstotek inovativnih v vodstvu podjetja (%) 0,028 0,062 -0,141 -0,077 -0,063 -0,083 0,124 0,063 V_50_2 Odstotek inovativnih nevodstvenih zaposlenih (%) -0,082 -0,051 -0,029 -0,110 0,115 -0,037 -0,096 0,124 V_51_1 Odstotek ustvaijalno porabljenega delovnega časa v a) razvojno-tehnološkem delu podjetja (%) -0,002 0,113 0,078 -0,064 0,035 -0,211 -0,142 0,357* V_51_2 Odstotek ustvaijalno porabljenega delovnega časa v b) -0,120 -0,015 0,039 -0,064 0,191 -0,089 -0,090 0,285* -* Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exi rumeio inovacijsko 0,196 0,202 -0,082 -0,121 0,021 -0,308* -0,127 0,360* politiko podjetja in z njo povezane cilje ter aktivnosti V_54_0 (S14) Povprečno število ur na vodstvenega delavca v 2008 za izobraževanja/usposabljanja o ustvarjalnosti in inoviranju 0,029 0,138 0,104 -0,005 -0,032 -0,160 0,009 0,349* >PDF t Complete Click Here to upgrade to Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. niso bili del osnovnih analiz, s posrednimi rezultati (storitveni sektor) Spremenljivka61 V_18_c Število v obdobju 2006-2008 uvedenih inovacij izdelkov in storitev na zaposlenega V_34_f Indikator dimenzije Inovacijski predlogi na zaposlenega A_b5_b RMI -Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij A_b5_a RII -Indikator Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih V_35_a Letna gospodarska korist inovacijskih predlogov na zaposlenega V_27_1 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo formalno izobraženi 0,053 0,041 -0,005 0,179 0,184 V_27_2 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo neformalno izobraženi 0,015 -0,043 0,090 0,024 -0,220 V_27_3 Najuspešnejši inovatoiji v podjetju so zelo timski -0,172 0,105 0,061 -0,037 0,170 V_27_4 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo vztrajni 0,055 0,043 -0,031 -0,040 -0,050 V_27_5 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo prilagodljivi -0,055 0,028 -0,069 -0,001 -0,036 V_38_0 (S14) Faza sprejema odločitve o razvoju novih proizvodov -0,004 -0,210 0,004 -0,051 -0,149 V_45_0 Zaposleni delo opravljajo z velikim zadovoljstvom 0,051 0,056 0,151 0,030 0,049 V_50_1 Odstotek inovativnih v vodstvu podjetja (%) 0,036 0,045 0,039 0,011 0,114 V_50_2 Odstotek inovativnih nevodstvenih zaposlenih (%) 0,164 0,179 0,104 0,014 0,171 V_51_1 Odstotek ustvarjalno porabljenega delovnega časa v a) razvojno-tehnološkem delu podjetja (%) 0,176 0,179 0,062 -0,023 0,163 ^ 111 Your complimentary v | use period has ended. -t .Complete ovnega časa v b) 0,126 Pr 0,176 i loge 0,044 -0,098 -0,024 Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expanded m V_52_0 Odstotek zaposlenih (%), ki jasno razumejo inovacijsko politiko podjetja in z njo povezane cilje ter aktivnosti 0,184 0,242* 0,120 0,010 0,227 V_54_0 (S14) Povprečno število ur na vodstvenega delavca v 2008 za izobraževanja/usposabljanja o ustvarjalnosti in inoviranju 0,092 0,166 -0,035 -0,048 0,163 t Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp, Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete. niso bili del osnovnih analiz, z neposrednimi rezultati (storitveni sektor) Spremenljivka62 F_06_e Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE) 08 F_03J Indikator Čista dobičkovnost kapitala (ROE) F_03_b Indikator Čista dobičkovnost skupnih prihodkov (ROS) F_03_k Indikator Čista dobičkovnost sredstev (ROA) V_aj_a Dodana vrednost na zaposlenega Rast ROE 06/08 Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje na zaposlenega 06/08 V_17_a Povprečje skupnih koristi od inovacij V_27_1 Najuspešnejši inovatoiji v podjetju so zelo formalno izobraženi 0,159 0,089 -0,034 0,033 -0,066 -0,111 0,242 0,306* V_27_2 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo neformalno izobraženi 0,286 0,246 0,166 0,304 -0,064 -0,047 0,052 0,235 V_27_3 Najuspešnejši inovatoiji v podjetju so zelo timski -0,052 -0,045 0,154 -0,011 -0,027 -0,038 -0,099 0,369* V_27_4 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo vztrajni 0,266 0,186 0,286 0,216 0,044 -0,121 0,223 0,416* V_27_5 Najuspešnejši inovatorji v podjetju so zelo prilagodljivi -0,228 -0,292 0,160 -0,352 -0,024 -0,053 -0,214 0,185 V_38_0 (S14) Faza sprejema odločitve o razvoju novih proizvodov 0,041 -0,197 0,183 -0,081 0,120 0,039 -0,329 0,028 V_45_0 Zaposleni delo opravljajo z velikim zadovoljstvom 0,030 -0,074 0,103 0,071 0,036 0,136 -0,090 0,240* V_50_1 Odstotek inovativnih v vodstvu podjetja (%) -0,136 -0,030 -0,076 0,219 -0,039 -0,295 0,125 0,089 V_50_2 Odstotek inovativnih nevodstvenih zaposlenih (%) -0,186 0,116 -0,103 0,170 0,064 -0,250 -0,009 0,181 V_51_1 Odstotek ustvaijalno porabljenega delovnega časa v a) razvojno-tehnološkem delu podjetja (%) 0,153 -0,278 0,032 -0,037 0,076 -0,115 -0,233 0,214* V_51_2 Odstotek ustvaijalno porabljenega delovnega časa v b) 0,176 -0,177 -0,050 0,092 -0,116 -0,174 -0,250 0,225* ^Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Exp< :umeio inovacijsko 0,132 0,190 0,010 0,198 0,191 -0,271 0,100 0,216* politiko podjetja in z njo povezane cilje ter aktivnosti V_54_0 (S14) Povprečno število ur na vodstvenega delavca v 2008 za izobraževanja/usposabljanja o ustvarjalnosti in inoviranju 0,064 -0,121 -0,082 -0,040 -0,136 -0,112 -0,096 0,113 Complete Click Here to upgrade to Unlimited Pages and Expanded Your complimentary use period has ended. Thank you for using PDF Complete.