km-
V Gorici, v torek dne 1. oktobra 1907.
Taca) XXXVII.
^j« trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek
j^  ob 4. uri popoldne ter Btane   po poŠti '.-»rt ali v Gorici na dom poSiijana:
*      vse leto      ........15 K
i/,...........10   »
ii                    ........S   »
. 10 .   5
9imiine Številke stanejo 10 vin.
'"   SOČA" ima naslednje isradne. priloge:.Ob no-
..» »Kažipot po Goriškem in (Mdlt&nskem"*in"*f
ypot po "Jobljani in kranjskih mestih", dalje dva
Lv letu „Vozni red Železnic,  parnikov in poštni*
u ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik".
SiioSnii^  sprejema apravništvo v Gosposki  ulici
' ;!. nailstr. v »Goriški   Tiskarni«   A. Gabršček
uroCila brez doposlanenaročnine se ne.oziramo,
ilisi in poslanice  se računijo po Petit-vrstah če
¦j l-krat  16 v, 2-krat 14 v, 3-krat  12 v   :iaks
Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. —
salame in spisi t uredniškem dolu 30 v vrata. Za
L3 ]a vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, Bvobodo in napredek!«   Dr, K. LavruL
Uredništvoma nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. nadsti. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne? ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
HaroSnino in oglase je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniStvn.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclmarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v u&ci Formica, I. ffovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenČifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič vViorici,
$ je bil sprejet novi
v deželnem zboru?
Klerikalci najnesramneje lažejo o krem volilnem redu. Na vseh straneh bjo, kje bi kaj našli, kar bi jih pokrilo iz blata izdajalstva in koristo-Cstva, ali ker nič ne pomaga, so za* p pihati, kakor da je bil volilni red Ujet tudi s glasovoma obeh napred-fe poslancev.
Kako torej je bilo v seji, v kateri
bil sprejet famozni volilni red ?
Oba napredna poslanca nista doka načrta v roke. Dne 13. marca zve-fcrje bila seja deželnega zbora, drugi |u so bile seje odsekov, popoldne ob
uri zopet seja deželnega zbora, na (stfnem redu novi volilni red. Da bo
dan volilni red na dnevnem redu, \ pač dobro vedeli  vsi laški in  vsi
fvenski klerikalni poslanci. Poznali tudi vsebino volilnega reda. V de-fenem odboru je bil od laške in slo-nnske strani načrt soglasno odobren, š zmenili so se tudi, da ga sprejmejo »deželnemu zboru. Ali, da bi presle-L oba napredna poslanca, so govorili, u pojdu stvar v odsek, kjer se bo po-fefcneje razpravljalo. Vsakdo bi pa adi pričakoval, da pojde taka reč po-$t} v odsek ter se jo odda tudi jav-MrtL v pretres; ali tu se nepričakovano a ni zgodilo, marveč je bil deželni vo-ii red kar sprejet. Niti čitali ga niso, aao neko premembo je predlagal Gre-tM> kateri se je protivil Bombig, i načrt, ki šteje 4 Člene in 57 para-piiov, je bil sprejet potom nujnosti v ta pol ure.
Napredna poslanca nista vedela ~-*sar, dr. Treo je šel v pisarno de-kaega odbora iskat načrt. Ko ga je Tresel, potem je šele videl, kje in ka-t nore ugovarjaii. In ugovarjal je, ali p. pomaga, ko je spletka med Lahi '* klerikalci šla že h koncu.
— T«lofon it. 83. —
»Gor. Tiakarna« A. GabrSček {odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
iGorfca« pravi, da so bile nekatere točke soglasno sprejete. Kaka zvitarija! Kako naj glasujeta napredna poslanca, ko ne vesta, zakaj gre. Tudi če bi obsedela, ko drugi glasujejo s sedenjem, to vendar ni nikako glasovanje! »Gorica* pa sama priznava, da so za nujni predlog poslanca Maranija, naj se sprejme zakon tudi v drugem in zadnjem čitanju, glasovali vsi poslanci raz?en Treota in Štreklja. Torej sta glasovala proti sprejetju volilnega reda, in tako tudi proti določbam v njem, da v kuriji mest in trgov goriško mesto voli skupaj z drugimi furlanskimi trgi in tudi proti temu, da imajo Lahi v splošni kuriji toliko mandatov kolikor Slovenci.
Pa vrnimo se nazaj pred sojo. Laški in klerikalni poslanci so skuhali skupno novi volilni red. Napredna nista nič vedela, kak je načrt, ker ga nista dobila. Ker pa so klerikalci razglašali in ker se je tudi moralo po stari parlamentarni navadi pričakovati, da se izroči načrt pristojnemu odseku, je bilo pač opravičeno misliti, da takoj stavi jeden ali drugi poslanec izmed Lahov ali klerikalnih Slovencev predlog, da se odda načrt v odsek. Kdor ne ve nič o načrtu, tudi ne more o njem nič predlagati. Sicer pa vzemimo slučaj, da bi bil dr. Treo rekel, naj se odda načrt odseku in bi se bilo to zgodilo — kaj bi bilo potem ? Odsek bi bil hitro opravil svoje delo, drugi dan bi bila zopet seja, in načrt bi bil sprejet, morda kar en bloc, z glasovi Lahov in klerikalcev. Odpor dveh proti "avetnajstim bi bil brezuspešen. Laki in klerikalci so MU pripravljen! na vse e?entualnosti ter so bili gotovi, da prodrejo s svojo »reformo«!
Tako izdajskega čina na najvital-niših interesih slovenskega naroda, «** koršen je omogočenje sprejetja za nas tako krivičnega volilnega reda, ne pozna slovenska politična zgodovina. Dr. Gregorčič je tisti, ki nosi tak izdajski greh na svojem posvečenem telesu. Sedaj pa
še hvalisajo to velikansko krivico, sedaj se predstavljajo šo za nekake dobrotnike slovenskega ljucfitva. V brezmejnem izdajstvu, skrajni podlosti in peklenski izprijenosti se še zaletavajo v oba napredna poslanca, glede* katerih porečejo kmalu, da sta ona dva kriva, da imamo nov tako krivičen volilni red. Kadar bo kazalo, tudi porečejo tako, kadar bo kazalo, pa bodo hvalili še naprej svoje izdajsko delo, kakor ga hvalijo sedaj.
Gregorčič si je postavil s tem volilnim redom spomenik v politični zgodovini goriških Slovencev, spomenik, kateri bo pričal, da se je našel človek, rojen pod slovenskim krovom, ki je prodal goriške Slovence Lahom iz grdih strankarskih ljudstvu škodljivih ozirov in iz sebičnih nagibov, da bi že vendar enkrat zablestela na njegovi široki glavi škofovska mitra, po kateri hrepeni, kakor jelen po hladni vodi....
Spomin je zapustil — preklinjali ga bodo prihodnji rodovi med goriškimi Slovenci in miru ne bo imel v zemlji. Kakoršno delo, tak spomin. Izdajica drugega ne zasluži.
DOPISI. Iz kanalskega okraja.
IZ Kanala, 2G./9. (Klerikalne pasti). — Hlapci Rima, tega starega sovražnika Slovanov sploh, so jeli razpenjati svoje mreže po dosedaj mirnem kanalskem okraju. »Kmečka zveza", ki ni nič drugega nego sredstvo za zatiranje naprednega življa med slovenskim narodom, so je osnovala na Kanalskem. V nedeljo, ko se je tu vršil občni zbor, je dr. Brecelj izjavil, da tvorijo „Kmečke zveze" bistveni del strankarske organizacije. Napram tej izjavi je dolžnost naprednih elementov, da ljudstvu z neovržnimi dokazi predočijo' cilj, katerega skuša klerikalna stranka tem potom doseči. Saj že ona bora udnina ne obeta sijajnih uspehov.  Nerazsodnemu ljudstvu obetajo,
da se bodo poslanci ravnali le po tem, kar bodo te zveze odobravale. Kedaj se vendar gre za važnejša vprašanja v deželnem zboru nego tnkiai;, ko se sklepa o novem volilnem redu. Takrat ja čas, da se ljudstvo pouči in seznani s tem načrtom. Toda naše slavno narodno vodstvo je molčalo in ne le naš km«i < Ao oni, ki se resno zanimajo za pojave v /•osem političnem življenju, niso slutili, kaj se za kulisami godi. Stremljenje slovenskega naroda na Goriškem obstoja iz jedne same točko, namreč, da si pribori v deželnem zboru ono moč, ono večino, ki mu pritiče. Le na ta način dosežemo, da se bode naš materni jezik primerno upošteval in da se bode denar pravično delil med davkoplačevalce obeh narodnosti v deželi. To je istina, vse drugo je puhlo in prazno.
V svojem govoru v nedeljo je dr, Brecelj nazore o ljudski šoli navidezno preme-njal. Storil je to iz bojazni, kajti vedel je dobro, da se naklepi radi ljudskega šolstva, katere namerava izvesti klerikalna stranka, obelodanijo. Eekel je, da dosedanji ustroj ljudske šole ni za nič. Resnica je, da ljudska šola ne ustreza popolnoma svojemu namenu, toda glavni.vzrok ne tiči v ustroju samem, temveč ga moramo iskati tudi drugje. Kmečki stan po večini je sovražnik šole. Oče, kateri mora svojega 6 letnega fantiča pošiljati v šolo, se jezi, češ, sedaj, ko bi mi lahko kaj pomagal pri delu, ga moram pošiljati v to pro-kleto šolo pohajkovat. Take in hujše pritožbe sliši otrok na svoja uha celih osem let, in kdo bi se torej Čudil, če učenec uk zanemarja, če sovraži šolo in učitelje, če se raje potepa po šumi, mesto da bi se v šoli skrbno učil. Po vrtai tega je mladost že naravnim potom podvržena bolj igračam nego učenju. Ta mržnja do šole in učfcuja se v mladosti tako vcepi otroku v glavo, da jo obdrži celi Čas življenja. Ko tako sprijen fantič dočaka tako težko pričakovani konec šole, vrže knjige v kot in ne zmeni se za nje več. Čitanje mu je zo-perno. (K večjemu da posluša kak „Prim. list", katerega pošiljajo brezplačno v vas). Nič čudnega ni torej, če 21 letni mladenič, katerega vzamejo k vojakom, ne zna niti pisma pisati svojim starišem. To je krivda starišev.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
*=„Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ¦*===   ALEXANDRE DUMAS.   =
i                                              (Dalje.)
—  Vi ste bili tu, gospod? vpraša spoštljivo. ~ Da, tu sem bil, odvrne grof.
—  In me niste vzbudili ?
,   — Hotel sem vam privoščiti še nekaj trenutkov
t* krasnega spanja, prijatelj; gotovo ste utrujeni od
večera, ki se je zavlekel tako pozno v noč.
~- O, gospod, kako ste dobri! pravi Raoul.
Athos se nasmehne.
—  Kako se počutite? vpraša nato.
~~ Ah, izvrstno, gospod, čisto svež sem in spočit. ^ ~~ Vi še rastete, nadaljuje Athos s tistim očetov-¦ % ljubeznivim sočutjem zrelega moža napram mla-, Jfa, in v vaši starosti čuti Človek vsak napor v dojeni meri.
^ "7 0» gospod, oprostite mi, pravi Raoul, sramuje" to»ko skrbnosti, v trenutku bom oblečen. Athos je poklical Olivaina, in res je bil mladenič k*n desetih minut ves oblečen, kajti Athos je bil ^M svojemu varovancu tisto točnost, katere se je •tabT n8kolik0 odva<*H, odkar ni bil več v vojaški
—  Sedaj pa pripravite mojo prtljago, pravi mladenič lakaju.
—  Prtljaga vas že čaka, Raoul, odvrne Athos. Dal sem napolniti torbo v svoji navzočnosti, in nič vam ne bo manjkalo. Vreča in torba morata biti že na konjih, če so se izvršila moja povelja.
—  Vse se je zgodilo, kakor ste želeli, gospod grof, odgovori Olivain, in konji Že čakajo.
—  In jaz sem spal, vsklikne Raoul, dočim ste vi, gospod, pripravljali vse te podrobnosti! O, gospod, res, obsipate me z dobrotami.
—  Upam, da me vsaj malo ljubite zato, odvrne Athos s skoro mehkim glasom.
—  O, gospod, vsklikne Raoul, ki se je moral z vsemi silami premagovati, da ne pokaže svojega gi-njenja dejanski, o, gospod, Bog mi je priča, da vas ljubim in nad vse čislam.
—  Glejte, da kaj ne pozabite, pravi Athos ter gleda okoli sebe, kakor da nekaj išče, samo da nebi pokazal svoje ginjenosti.
—  Nič, nič, odvrne Raoul. Tedaj se lakaj približa Athosu ter mu, nekako
obotavljajo se, pravi čisto tiho:
—- Gospod vikomt nima meča, kajti sinoči ste mi ukazali, gospod grof, naj odnesem onega, ki ga je bil odložil.
—  Že prav, odvrne Athos, to je moja skrb. Kakor je bilo videti, ni Raoul zapazil ničesar o
tem razgovoru. Ko sta Sla dol po stopnicah, se je vedno oziral na grofa, če je že prišel trenutek slovesa; toda Athos ni trenil z očesom.
Ko sta prišla na peron, je zagledal Raoul tri konje.
—  O, gospod, je vskliknil ves radosten, torej me hočete spremiti?
—  Da, pojezdim malo z vami, odvrne Athos. Veselje je žarelo Raoulu v očeh, in dvignil se
je lahno na svojega konja.
Athos se je počasi vspel na svojega; prej je še nekaj pošepetal lakaju na uho, in ta jima ni takoj sledil, temveč se je še vrnil v hišo. Raoul je bil ves očaran, da ga grof spremlja ter ni ničesar zapazil, ali pa se je samo tako delal.
Plemiča sta krenila preko Pont-Neufa, šla dalje ob nasipih, ali, kakor so takrat te nazivali, ob »Pč-pinovi napajalnici«, in še dalje ob zidovju Grand-CMtelet-a. Zavila sta ravno v ulico Saint-Denis, ko ju je lakaj došel.
šla sta tiho svojo pot. Raoul je dobro čutil, da se bliža trenutek ločitve; grof mu je bil naroČil že prejšnji večer različne važne stvari za ta dan. Sicer so pa njegovi pogledi izražali tem večjo nežnost, in ono malo besed, kar jih je izgovoril, je kazalo tem globljo ljubezen. Od časa do časa mu je ušla kaka misel ali kak svet, in njegove besede so bile polne nemirne skrbi.
Ko sta pustila jezdeca vrata Saint-Denis za seboj ter dospela na vrh Recollet, se je ozrl Athos po Raoulovem konju.
(Dalje pride.)
Kdor se hoče pa kazati prijatelj  »kmečkega j stanu", naj v prvi vrsti deluje  na to, da ae J oni davek, katerega mora kmet plačati za vz- j drževanje ljudskih Sol, tudi porabi v korist kmečkega stanu. Če bodo starisi otroke bodrili k učenju, smejo z vso gotovostjo pričakovati, da se bodo v 8 letih naučili potrebno za življenje.
Druga namera »Kmečke zveze", katero narodni Slovenec ne more odobravati, je ta, da namerava ista ustanovljati po Kanalskem „konsninim drnšt?aa. (Tako -e je objjubilo kmetom na zaupnem shodu, kragelj bo baje" direktor). Kazlogi, kateri imajo ljudstvo odvračati od takih društev, so jasni in razločni. Vodstvo imajo v rokah navadno ljudje, ki niso temu zmožni, ki samovoljno gospodarijo in piščance sami pohrustajo, posledica temu jeTbankerot, ~f6Sm~^r^oaSSm~'Exa^arjer imela že nebroj takih izgledov. Konsumna društva so le slepilo in niso v korist nikomur, razun črni gardi.
Slovenski narod tvorijo kmetje, trgovci, obrtniki in delavci. — Pravih trgovcev imamo v izobilju. Življenski interesi teh stanov se ne križajo, ampak se med seboj vežejo v neločljivo vez. Vsi smo bratje, kri ene krvi. Vsi imamo na svoji zemlji pravico do eksistence in kot taki moramo živeti skupno v bratstvu in slogi. Ako se kateri teh slojev razvija, mu nihče ne sme tega ovirati. Vsi ti stanovi tvorimo eno veliko maso, katero zo-vemo — narod . Kedaj pa bode ta narod velik, močan, kedaj postane neodvisen od naših sosedov? Gotovo le tedaj, ko bode vzajemno deloval v eno in isto svrho, v smislu skupnega zadružnega dela. Stranka pa, ki se hoče pospeti do premoči s tem, da katerega teh stanov potepta v prah, ni niti ljudska, še manj pa narodna. Taka stranka ne zasluži vodstvo naroda, ker njena podlaga je gnila in trhla in mora vsakdo, kojemu še ni zamrlo srce za razvoj in povzdigo celokupnega naroda slovenskega, delovati z vsemi svojimi močmi v to, da se taka stranka zgubi čimpreje s površja zemlje. Namen »konsumnih društev" je uničiti ali vsaj oškodovati trgovca i obrtnika. Katoliška vera uči: ljubi svojega bližnjega. Naj gosp. »katoliški" prvič prekličejo ta Kri-stov nauk, potem jim bode šele dovoljeno, da uničujejo in davijo one, ki ne trobijo v njihov rog.
Jasno je, kakor beli dan, da se kmeta ščuva proti trgovcu in obrtniku. Grda zavist in nevoščljivost ste že stari lastnici slovanskih narodov. Dolžnost duhovščine pa je, da skrbi v to, da izginejo ti grehi iz katoličanov.
Ni dolgo temu, kar je bila vsa trgovina in obrt v tujih rokah. Zadnji čas so se tudi iz naših vrst pospeli elementi, ki skušajo naval tujincev zaprečiti ter živeti med narodom. Dolžnost vsakogar je, da ta naraščaj po možnosti podpira. Uvaževati moramo pomen trgovine in obrti za obstoj naroda. Kjer je trgovina in obrt, tja se stekajo in kopičijo vsi dohodki Dosedaj je vse doneske naših žu-Ijavih rok požrl tujec in ves kapital je ostal v njegovi mošnji. Če podpiramo našega trgovca, si s tem množimo le svojo last.
Kar se tiče g. Zega, ki je nastopil kot govornik ter bil izvoljen v odbor z namenom, da postane voditelj »Kmečke zveze", obračunamo drugič. Jasno bode marsikaj, posebno, kako goreč prijatelj je kmečkega stanu. Mož spada samo tja, kamor se je zadnji čas zatekel.
iz cerkljanskega okraja.
Iz OflitZt. — »Slov. kat. izobraževalno društvo" je bilo priredilo veselico v prostorih J. Jereba. Zares velikega pomena je bila ta katoliška veselica, kajti ljudje so kar trumo-ma odhajali, še predno je bila veselica končana; da to ni za može, to je le za babe, je govoril nekdo. Neka ženska njihove strani je rekla, da je lepše, ako doma otroci rujovejo, kakor pa na tej veselici. V Otalež je bil prišel tudi tehant iz Cerkna dr. Knavs. Farovž je bil zaprt, ker so bile litanije, zato je šel k Brejcu št. 93. Pravil je tehant, da smo toženi na glavarstvo radi nevarnosti proti požaru, tožili da so socijalni demokratje. Menila sta se tudi o občinskih volitvah. No; pa mi ne spimo. Kurat naš je bil oznanil popolu-danško službo božjo ob 1V4; ali bile so komaj nekaj minut pred 2. uro, ker so morali čakati cerkljanskih klerikalcev oziroma pevcev. Zvonovi pašo jim morali zvoniti, kakor da bi bili kupljeni za klerikalne veselične namene. Vsi naši predniki so bili primorani plačati jih, kakor tudi sedaj za novo župniSČe nismo ločeni; vsi smo v imeniku dobri kri-
stjani napredcjaki in socialni demokratje. Ali sedaj, ko je rekel tehant, da smo ločeni od Boga z ysem, bomo mogoče ločeni tudi plačevanja za novo župnišče ? — Gostilničar Jereb je imel na dan veselice mnogo opravka, klical je večkrat hudiča na pomoč, da bi odnesel proč Vipavce, ki delajo nov farovž, ker so mu baje delali zgago.
Žalostno za tako društvo, o katerem pravijo, da šteje 124 udov, da ne morejo sami napraviti veselice. Pa kaj hočemo ? Stare babe ne morejo delati igre.
Klerikalci so bili pripravili prostor za veselico na šupi zraven sena in slame in pod slamnato streho. Nevarnost za požar je bila velika. Šla je pritožba na glavarstvo v Tolmin in »upravitelj" Kosmač je moral kot redar priti k nam, na kar je bilo strogo prepovedano kaditi
Iz goriške okolice.
II Št. Andraža. - (Poslanec Fon).—, Fon je bil v nedeljo v Št. Andražu. Na shodu je bilo 60 oseb; glasov je dobil ob volitvah pa 162. Tako se je že ohladila ljubezen Štandrežcev do dičnega katoliškega poslanca Fona. Pa tudi med navzočimi je bilo kakih 15 naprednjakov in par socijalnih demokratov. Predsedoval je župan. Fon je govoril različno. Vprašan je bil po raznih rečeh. — Glede srednješolskega vprašanja je rekel Fon, da se dela bolj na tihem in da so že bili pri Becku. Kdaj pa?! Zanimivo je pri tem to, da je Fon pobil »Gorico" radi onega, kar je pisala proti »Edinosti". — Vprašan je bil tudi glede jugoslovanskega ministra. Modri Fon je rekel, da bi jugoslovanski minister čisto nič ne koristil. In če bi že prišlo do jugoslovanskega ministra, bi moral biti iz »Slovenskega kluba". Potem že verjamemo, da bi nič ne koristil, ako bi bil minister vzet iz Šusteršičevega kluba, katerega se je prvotno branil tudi Fon. — Potem je pripovedoval o melioracijah, hvalil Luegerja. Govoril je tudi o uravnavi Soče, da bo komi-sijonalni ogled itd. Govoril je poslanec na razna vprašanja precej zmedeno; jasna nam je bila njegova neodkritosrčnost. Kurat mu je predlagal zaupnico, kateri so nekateri klerikalci pritrdili, ker ti ljudje pritrdijo vsemu, kar ukaže gospod nune. In z zaupnico v žepu nas je zapustil gospod Fon. Adijo pa zdravi ostanite!
Iz Vrtojbi. -- (Zahvala.) Podpisano vodstvo se najtopleje zahvaljuje tuk. županstvu, ker je izvolilo podeliti 30 K za šolske potrebščine tukajšnjim ubožnim šolskim otrokom. Bog plati! — Vodstvo trorazredne ljudske šole v Vrtojbi, 29. septembra 1907.
Iz ŠimpaSI. — (Občinske volitve.) Naš župnik je zopet nekaj skuhal. Sveti mož se boji poštenih občinskih volitev. Radi tega so bile volitve razglašene samo v Šempasu pred cerkvijo proti dosedanjemu običaju, da so dobili volilci vabila na dom za občinske volitve. Volilci v občini in izven občine so čakali, kdaj pridejo vabila za volitve pa jih ni bilo, volitve pa so se kar naenkrat vršile v soboto za vse 3 razrede. Ker volilci niso vedeli, je zbobnal OrČa skupaj samo 36 svojih volilcev za vse 3 razrede, in tako je volilo v tretjem razredu 17 volilcev, v drugem 10, v tretjem 9. Izvoljeni so seveda samo župnikovi podrepniki in župnik sam tudi v tretjem razredu. — Proti taki volitvi se vloži utok, kateri mora biti uslišan.
Več volilcev. Iz Štipisa. — Klerikalcem se je pamet že popolnoma zmešala. Pravijo celo, da je prav, da so klerikalci prodali Gorico Lahom z novim deželnim volilnim redom. Novi stara-sina Klanjšček pa je rekel celo, da bi bilo prav, če bi bili klerikalci že poprej prodali Gorico, potem bi imeli že sedaj v Šempasu laško Šolo. Sram ga bodi! Fej takemu izdajalcu ! Tukaj vidite klerikalce, da jim ni čisto nič mar za narodnost, ampak še kar sami lezejo v laške verige. Klanjšček pa naj si zapomni, da ostane starešina le malo časa, kajti kadar bo rešen ntok, štrli iz starašinstva tako, kakor pritiče laškemu in farškemu podrepniku.
Iz kobariškega okraja.
iz Kflll, — Na poziv uredništva »Primorskega lista" se je hitro oglasil nekdo in spisal v zadnji številki tega lista precejšnjo klobaso, iz katere se povzema, da dopisnik ni več normalen, da bo kmalu zrel za norišnico. Ni torej čudno, da se je ob zadnjih volitvah
s tako vnemo potezal za poslanca, ki je pripomogel, da se sezida pri Št. Petru nova norišnica. — Kakor vsi dopisniki »Prim, lista" obregnil se je tudi ta v prvi vrsti ob napred-njake, kojiii število se na njegovo veliko žalost množi dan na dan.
Žalosten je tudi, ker ne more priti vec do organista in katerega tudi ne dobi tako kmalu, kajti ni še pozabljeno, kaj je vse počenjal ž njim takrat, ko ga je imel. Sicer mu pa pevke omožene in neomožene, katere porablja tudi za aportiranje, vse lepo opravijo. Nič se ne čudim, da se je lotil tudi učitelj-stva, saj je to njegova in njegovih sobratov stara navada. — Nadalje piše tudi o neki opici z očali, kateri je pa on najbolj podoben. — H koncu bi mu svetoval, da bi v prihodnje raje nekoliko pošegetal poslanca Gregorčiča in ga zahvalil za volilno reformo in za drugo ter ga povabil med volilce poročat o uspehih in nas pustil pri miru, sicer mu jih utegnemo povedati še in še!
Iz ajdovskega okraja.
MNmliri, 2G./9. 1907. — Zasledovalci mojih, vedno s podpisom potrjenih  vprašanj
—   Županu in cest. odborniku Pavlici bodo gotovo mnenja, da ni vredno odgovarjati „ri-ganju"  v preteklih sobotnih štev. ^Gorice".
—   »Ta kmet" me vpraša, kako sem plačeval jaz voznike in delavce društva »M. & Cie." — Naj si bode »ta kmet" Drejc, Jože, France, Urh, ali bogsigavedi kakega imena, mora vsak razsoden človek priznati, da nisem dolžan jaz nobenemu teh odgovora. Kot zasebni uradnik bil sem odgovoren za svoje početje — svojim delodajalcem in ti slednji so bili odgovorni za vse njihovo osobje, bodisi napram c. kr. oblastnijam, kontrnhentom in delavcem.
To vprašanje 'je bilo pa tudi iz drugih vzrokov nepotrebno, kajti jaz sem to zadevo na javnem shodu, koji se je vršil na dvorišču županovih ožjih sorodnikov, dne 12./V. t. L, pri katerem je bilo navzočih nad 300 oseb, dovolj jasno raztolmačil.
Ako nisi bil ti, dragi »kmetic", slučajno navzoč, posluži se do nekega Ženskega bitja v Frlanico, ki sliši na ime »Malka", poprašaj o »govorancah" na tem shodu in uverjen sem, da ti ne pride nikdar več na misel mešati, »kjer smrdi",
To Žensko bitje je prisostvovalo shodu na nekem — kakih 30 m oddaljenim hodniku. Mali odmor neke govorance je bil vzrok, da so se mu' vsi — telesni udje »spuntali". Revišče se je moralo vsesti ter počakati, da mu je — »odtihnilo" in je šele čez nekoliko časa zbežalo.
Prijatelj je tega govornika celo opozoril na § 335. kaz. zak., meneč, da bi znal imeti njegov »nepreviden" govor — hude posledice! K sreči je pa iztekla zadeva (izvzemal malih neprilik) povsem gladko!
Bodisi, dragi „kmetičtt, da ti je namen braniti župana Pavlico ali pa prevzeti mojo zalogo »špecijalitet" v »komisijo", povem ti, da je tvoj trud brezuspešen, kajti pri meni pride vsaka stvar o svojem času na vrsto. Zapomni si to! — Vinko Cigoj.
IZ AJdOVŠČfn«, 30. sept. 1907. (Poročilo o javni ljudski knjižnici v Ajdovščini.) — Tukajšnja javna ljudska knjižnica je prejela v teku III. četrtletja zopet v dar mnogo primernih knjig. Darovali so jih p. n. gg.: C. kr. poštar Josip Kavs 54 knj*g, župan Avgust Schlegl 35 knjig, c. kr. notar Artur Lokar 22 knjig, nadmlinar Vergles 3 knjige, župan Ignacij Kovač 12 knjig, vpokojeni gozdar Josip Plesničar in nadučitelj Pavel Ples-ničar 42 knjig in več deloma uporabnih koledarjev. Gospod c. kr. pisarniški ravnatelj dež. sodišča Franc Čibej je podaril knjižnici 10 K. — Srčna hvala vsem gospodom daro-vateljem! — Nadaljni darovi se hvaležno sprejmejo.
Knjižnica se je ustanovila kot društvo na podlagi od c. kr. namestništva na znanje sprejetih pravil. Njen namen je, povspeševati v Ajdovščini in v ajdovskem sodnijskem okraju narodno izobrazbo, zlasti z vzdrževanjem javne knjižnice v Ajdovščini in s prirejanjem poljudnih predavanj in zabav. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 25 K, redni udje pa po 20 v na mesec. Knjige se izposojujejo ob nedeljah od 11 V,—12l/s. Javna knjižnica ima sedaj 47 članov. Delovati je pričela 19. julija 1.1. Sedaj ima 350 knjig. Izposodilo se je do sedaj 137 knjig. Knjižnična pokroviteljica je občina Ajdovščina.
Iz tolminskega okraja.
Za pogorelce na Ponikvah je prejelo mbi
sano županstvo:                                         p
G. dr. Pavel pl. Musil, c. kr. okr. k0 •
v Trstu..........'^ nus-
g. Ig. Bajt, c. kr. učit. v kaznil.           1U
v Gradišču.........
Županstvo Bilje....."    '^
v Soči. .-..'."   :;
»       Solkan    .   .   .   .    "   ^
skuparrrnnžž
prej izkazanih......              ..
Skupaj   . 7k~5 V imenu pogoreleev se zahvaljuje Županstvo Ponikve, dne 28.. 9. 1:107 Župan: KuStrin.
Iz tržiškega okraja.
V OflbefdObu so bili izvirki jezera vstal ,.;! tako upadli, da se takega pomanjkanja voV ni pomnilo. Ribam se godi slaba. Zatekle v se tje, kjer je še kaj več vode. Ali uu.0jih' z dinamitom precej pomorili, nekaj pohril druge pa pustili v yodi v nevarnost zdr,v.-'.i prebivalstva. Orožniki iščejo .dinainitarl^
Iz komenskega okraja.
Iz Kostanjevica je pobegnil ic-letni j0,y| Umek. Iščejo ga orožniki zaradi tabli..,] Ukradel je suknjo z voza, novo, in jo |,ro.is.l za 2 K. Bil je kaznovan Že štirikrat zara.,1 tatvine. Klati se po Krasu pa tudi okoli t;J rice. Občina bi ga radi spravila v prbiho ,i..;u j
Sredi Netili In Ksstm(itlei se odpin ]mx j Sluti se, da po isti črti se steka Sk.^jas.ks 1 voda. (ilobočiua je najbrže velika; pici-v..... 1 ali je voda notri. Stara ustno izročilu |.r.»..l da je nekdaj padla noter deklica in pnr %ulo. I Deklica je prišla ven z vodo v štiviiM [ril Devinu.                                                          1
Sirjasloiniolisteiill
se najlažje prodaja na tržaškem trgu polom mojega pod-jelja pod jako ugodnimi pogoj/. H<»"«jem tudi na lasten račun po dnei*     :enah.
Vekoslav Plesničar
komisije in zastopstva
TRST
Olica Gaelano Donizetli štev. 5.
Domače in razne nouice.
Za „DIJaikl klfciljl" je daroval ii. .Vrk. Ant. 4 K, dr. Fink, zdravnik v Aj'!*-*^ K 10 (ne 4 kakor pomotoma objavljen, '; selo omizje, praznujoč imendau postiii.i'!".'-g. Mihaela Ahaca K Ul. - Hvala: ' veli posnemovalci t
Parifcll SI |« v  pondeljek 30.  septfE1* t. 1. zdravnik g. dr. Otmar B r o v e t .: i-žestno gospico Marijo Parčie v Dobrin;-otoku Krku.
Smdna kisa,— Včeraj popoludne j*1 uc po dolgem bolehanju v Kobaridu gospod w brijel D e v e t a k, posestnik in hotolier. ^ roko znan po Primorskem in Kranjskem I** kojni Devetak je bil jako podjeten in - ¦ ljuben mož. Pogreb bo jutri zjutraj oi> *. '"¦*¦ Kaj počiva v mira!  Preostalim naše m^;*1
V Volčah so pokopali uglednega c- • posestnika Valentina Dušo.     "                .
Ii finančna sluibe, — Asistent pri lic^ deželni blagajni, g. Milan Pater nos'L je imenovan za blagajniškega oficijala v \- ^ razredu, za carinskega asistenta v M- "•'"' razredu je pa imenovan carinski praktik-gosp. Milan BI a ž o n.
Soriška »SleiMska mladina« je Priredil* *
nedeljo  dne  28.  pr.   m.  svojo prvo w t plesno vajo v  dvorani   „ Goriške Čitalnic^ Udeležba je bila naravnost sijajna ter fia^ med občinstvom splošna zadovoljnost. bW* si v dolžnost, izraziti svojo najsrčnejšo z»« _ fe vsem našim damam  in gospodom, ki » prvi vaji prišli v tako velikem številu, u 5amo se pa vnovič do vseh naših nar  ^
dam, gg. uradnikov, trgovcev, trgo'
ivakih
^ikov, uclteljstva in dijaStva vseh zavoja da z ozirom na rodoljuben namen teh oljnih vaj tudi zanaprej polnoštevilno za-L8jo k plesnim vajam v ^Čitalnico". — Občno priznanje je žel plesni učitelj gosp. piaim iz Ljubljane, ki je pokazal, da je m svoji težki nalogi. Prihodnjič bode pred Iforano pripravljen potrebni bufet. Vsi oni, ll ge ne znajo plesnega koTifo,"in:bi*«a?-ga n$ priučili v »Čitalnici", naj se blagovolijo •njaviti prih. nedeljo točno ob l/2U uri v dvorani „Goriške Čitalnice" k poduku za majhen
Odbor Goriške »Slovenske, inJadine". t
Miturt) m realki r Gorici so z dobrim uspeha zvršili 30. sept. t. L: Bucik Avgust, gninar Gabrijel, Pehani Emil, Premru SaVs.
Za 6rtl«rČfČfV spftltfllk je naloženega v .ijoriMd ljudski posojilnici8 do danes (»07 K .., vin,
KOCljBOT koncert bo drevi ob 8. uri v gle-ali*ki dvorani.
Zigrftkikl »Obzof je priobčil Članek o go-ski volilni reformi, v katerem se bavi s r^ji-iini in sedanjim volilnim redom ter pravi, i% moralno odgovornost za ta udarec slovenski ;',vari nosi v prvi vrsti slovenska klerikalna •irankii.       1 /.dajalce povsodi obsojajo!
Zimski vozsl riti za 1907.1908. Zimski vozni ?r,l .. kr. avstrijskih državnih železnic — ve-:iveu od 1. oktobra 1007, naprej — je stoji «:i yseh črtah c. kr. ravnateljstva držav-:ih železnic v Trstu ob polnoči med 30. sep->ailtrom in 1. oktobrom 1007. v veljavo. Ta wui rod ima proti sedaj veljavnemu sledeče ;.rt'Mf»mbe: Proga Jpoenice-Trst c. kr. drž. itk/.: Brzovlaki štev. 1, % 7 in 8 ostanejo Ukor dosedaj. Vlak St. 10. (do sedaj odhod ;; Tr.-ra c. kr. drž. žel. ob 9. uii 5 min. zju-sraji bo 2«) minut poprej vozil in bo v Gorici drž. žel. nekaj manje časa stal, tako, ia bo, kakor je resnično potreba, v Jesenicah •v zu-7.0 na vlak 17 IG proti Trbižu dosegel. \hk St. 17 (do sedaj prihod v Trst c. kr, ¦;i2. žel. ob .'i. uri 2f» min, zjutraj i bo iz Wni'' 7 minut kasneje odhajal in v Trst kr. drž. žel. ob T>. uri IJO min. zjutraj pri-'.jn!. Vlak St. IS (od seda? odhod iz Trsta '.. kr. drž. žel. ob f>. uri popoldne) bo it mi-ut, kasneje odhajal. Vlak st. 41 (do sedaj .iiioil i/, .lesena- ob ;">. uri 10 min. zjutraj) -.-i 't minut kasneje odhajal in bo iz O o-r.ve drž. žel. do Trsta c. kr. drž. Žel. po-aljSun, kas:cr bo ob 10. uri predpoldne pri-Mpi S tem se je napravila nova jutranja re/a iz Trbiža v Trst. Vlak St. 42 <do sedaj cihoii iz Trsta e. kr. drž. žel. ob 6. uri zju-sraji bo lf» minut prej odhajal in bo že ob >.uri ."7 min. zjutraj v Gorico drž. žel. ;rihajul. Nedeljski vlak St. 44 (do sedaj od-"xi i/ Trsta drž. žel. ob 1. uri 25 min. po-;<s!dntM bo i uro kasneje, nasprotni vlak št. '-"¦ --i') sedaj prihod v Trst c. kr. žel. ob 9. »ri ¦)'¦> min. zvečer) iz Gorice dri. žel. 30 r.iatit prej vozil, t Prihod v Trst c. kr. drž. '"1. tii) ',». uri 24 min. zvečer.) Pri drugih ^kih vlakih na tej črti so samo na posa->:ui\\ delnih progah majhne izpreruembe. — •ro-;i Gorica drž. žel.-AjdovSčina; Vlak št, '*'- tlo sedaj odhod iz Ajdovščine ob f>. uri 2*j run. zjutraj) bo 5 minut kasneje vozil, celjska in praznižka vlaka 858 in 859 po-:'*%\ ue bosta vozila.
FOB — firttfiU posJlMC — Da je Fon fa-"ov>ki poslanec, se je pokazalo tudi v Št. Acdrežu. Žtandrežki gospod nune je ukazal sojini vernim izreči mu zaupnico, kakor so '«* storili nunci na shodih, katere je imel ^*iej. Na vsakem Fonovem shodu je vodilna **bf. nune, ki komandira ter vodi poslanca '¦i zaupnice do zaupnice. No, Fon se je pa -4i poboljšal ter se odkriva že cerkvam, če--1? poprej v celem svojem Življenju ni nikdar 'toril.
Druilil ST. Mohorji šteje letos 79.146 udov, :i-2>3:i manj od prejšnjega leta. Goriška fcdSkohja šteje udov 9095 (— 120), Lavan-foska škofija šteje udov f3.732 (— 1272), tajanska škofija šteje udov 31,007 (— 1633). fo drugih je odpadek majhen. 474.876 Mo-f-orjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! Če dodamo to število onemuprejS-*i»h let, pridemo do števila 11,275.810 knjig, rfci enajst milijonov, dvestopetinsedemdeset "^č, osem sto in deset knjig, katere je družba ^fco kot letna darila svojim udom razdelila °«svojega obstanka sem. Knjige se pošiljajo ^ tej-le vrsU: 1. Amerika in Afrika, 2. Krška JkoflJa, 3. Razni kraji, 4. Tržaška škofija, 5. Javantinska škofiija, 6. Ljubljanska škofija, '• Goriška nadškofija.
»Goriški Zmau, to je tista „ Z veza", katero so v Ljubljani klerikalci obsodili ter rekli, da bo vedno le šibko stebelce na polju zadružništva, ima novega predsednika. Ta ni nihče drugi, nego duhovnik dr. Andrej Pavlica. Ta bo sedaj držal stebelce, da ga veter ne odnese. Predsednika niso mogli izbrati boljšega; razume namreč o zadružništvu toliko, l^ik«i^«ajec^»?l)«bB»4-.-«   .«***»,-
Malenkostna »SarlCI", — Kako* je malenkostna Gregorčičeva »Gorica8, je pokazala zopet v naznanilu in poročilu o predstavah slovenskih ljubljanskih igralcev v Gorici. Posedala je, da bosta dve predstavi in poročala, da sta bili, ali k j e, tega pa ni hotela povedati. »Trgovski Dom" — tega ne sme zapisati. Njeni čitatelji so lahko mislili, da so bile predstave na Travniku 1
HiSmT «rillfcl ITorlCl so zborovali ter sklenili peticijo, da se glede doklad postavi Gorico v višjo vrsto, in to z ozirom na draginjo, ki je res velika v našem mestu.
Štiri klttpttjt, — Pevma je res srečna vas, kar štiri katehete ima in to po zaslugi g. kurata -Janeza Nepomuka. Ta ima v šoli tri otroke, dve deklici in enega dečka; na te je jezen, ker se ga očetje teh otrok ne boje. In kaj je napravil g. kurat, rekel je, da jih noče več poučevati veronauka, češ naj jih očetje doma uče ta predmet. Ti novi kate-betje so gg. Miklus, Klanjšček in Pavlin. Iz-borno je rešil g. kurat ,,društvo katoliško mislečih učiteljev* iz zagate radi pomanjkanja udov. S tem, da je imenoval tri nove katehete, je mislil, da se poveča Število „katoliško mislečih" učiteljev, kajti veroučitelj mora pristopiti k temu novemu društvu, No, za enkrat se je zmotit. Ako poskrbi za vsakega otroka domačega veroučltelja, bo lahko Še pridnejše hodil na izprehotl po Brdifo in v Gorico. To zabavo mu že privoščimo.
Cirkus »KfllOSlJ" je res jako lep ter vreden obiska. Telovadci in teloviidkinje, žongler, iz-učeni psi in razne druge točke, vse ugaja ter je izvedeno mojstrsko, umetno. Med igralci so tudi Čehi. Drevi ob H'/L. zopet predstava. Glej oglas!
TlStO nlUMO", o kateri smo poročali zadnjič, je obsodila policija na 24 ur zapora; potem so jo odvedli v pristojno občino.
Izpustili SO onega Žida Samuela Lnznrjn, o katerem smo poročali, da je prodajal japonske „nientoltt-čaše m čiščenje zob. Svarimo občinstvo, naj ne kupuje tega blaga I
Dl |8 rizitill šempaskega župnika Grčo in poslanca Fona, je bil klican pred sodnijo Ivan Mladovan iz Šetnpasa, Dve priči sta izjavili, da ni rekel razžaljive besede, vikar Franke iz Oseka pa je prisegel, da je rabil M. žaljivko. Sedaj ima vso reč v rokah okrožna sodnija.
Rliir|l. — V soboto, nedeljo in ponedeljek je bilo polno romarjev po Gorici, ki so prihajali na Sv. Goro in s Sv. Gore. Menihi na Sv. Gori so imeli dober „kšeft". Nagnali pa »o romarje na Sv. Goro ta čas menda radi tega, da so molili na grobu kardinalovem v kapeli Sv. Mihaela. Čudeža ni bilo nobenega; po Izvestnih mesecih se bo morda čudila kaka pobožna romarica.
Pred kapucinsko cerkvijo sta padla včeraj ob 12 Vi pop. z voza hlapec iz neke zaloge piva in neka ženska, M se je peljala ž njim; ali seje splašil konj ali, je drug vzrok, se ne ve. Na hlapca je padel tudi sod. Ženska je le opraskana, hlapca pa so odpeljali v bolnišnico.
NtfllCl redne vojske, vojne mornarice in deželne brambe se imajo dne 15. ozir. 16; oktobra t. 1. pri pristojnem okrajnem dopolnilnem poveljstvu ob 7; uri zjutraj predstaviti v sv"hu naatopa aktivne službe.
Tlačilo Ji danes zjutraj med nalivom v Pevmi v neko hišo. Strela je šla skozi dimnik. Škode ni posebne.
pomočnike velike važnosti. Kaj res ne more priti tudi v Gorici do društva slovenskih trgovskih pomočnikov sedaj, ko vidijo, da ni mogoč stik z laškimi ?.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
C kr. finančno rafnitoljstro naznanja, da v smislu § 200, zakonsi od 25. oktobra 1896, drž. zak. št. *220, so dolžni posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši sta-nujočih oseb, in sicer po znanih določbah. Uzorci se dobijo pri davkarijah.
Društfo slovenskih trgovskih pomočnikov se je ustanovilo prošli mesec — pa ne v Gorici, ampak v Kranju. Tako društvo je za trgovske
Razgled po suetii.
IZVOlSkl In Aerintll. — R6ski**-zunanji minister Izvolski in avstrijski sta imela 30. t. m. sestanek o političnem položaju Evrope v obče, posebno pa o vprašanjih glede" Balkana. Stremljenja gredo na pomirjenje Macedonije in ureditev razmer.
V  Trstu so aretirali 21-letnega trgovskega potnika H. Gambela, ki je zvabil iz Pulja s seboj v Trst svojo 20-letno ljubico Olgo S. ter jo sedaj prisilil, da je šla k neki babici, da jej poskrM splav. Babica ni hotela tega storiti.
Razpečevale« ponarejenega denarja je zasledila tržaška policija v osebah 33 letni Elizabeti Palaksiano, 41 letnem V. Chiarelliju, njegovi ženi in sinovih, Vsi so doma iz Italije, Razpečevali so se ponarejeni goldinarji.
Proti konjnsu »Svobodne misli" v Pragi se je
vršil v nedeljo v Budjejevicah klerikalni protestni shod ob neveliki udeležbi. Vsi govori so obsezali le natolcevanje in denuncijantstvo. Govoril je tudi slavni grof Sternberg.
H Bolemgradu v trdnjavi sta bila v preiskovalnem zaporu urednik protizarotniškega lista BZa otačbinu", Novakovih in brat Maksim. Posrečilo se jima je v jetničarjevi sobi polastiti se puške in revolverja, s katerimi sta streljala. Udati se nista hotela. Potem sta se baje usmrtila, pravijo pa tudi, da ju je umorila policija?
GOJpOdarsIVO V Vltlkanu. - Zaradi slabe plače so je začela papeževa nobelgarda puntati, a tudi število Švicarjev se manjša z vsakim dnevom, ker Švicarji zaslužijo doma več kakor pri »vaškem župniku", kakor imenujejo papeža Pija X. Med čuvaji palače (guardia palatina) se tudi disciplina čimdalje bolj krši, Ilekrutira se iz malih obrtnikov in na čelu ji stoji nečak pokojnega papeža grof Pecci. To gardo baje papež sploh razpusti. Tudi pri višjem upravnem uradništvu ni vse v redu. Nedavno so zaradi velikih nerodnosti odslovili odličnega vatikanskega uradnika. Sedanji papež skuša celo upravo reformirati, toda po'; d naleti na odpor, da se bo končno vdal v milje, v katerem so živeli njegovi predniki, a gospodarji Vatikana ostanejo stari šlendrijani.
V  Črnemklltl v Istri je pogorela hiša Karla Šiškoviča s trgovino vred; tam je bil tudi poštni urad in orožniška postaja. Škode je 80.000 K; zavarovano je le 45.000 K.
V  Puljll se je ustanovila v nedeljo „Na-rodna delavska organizacija". Navzočih je bilo na shodu 1500 ljudij. — Objednem'so imeli jugoslovanski socijalisti shod, katerem je bilo navzočih 30 oseb.
Panika trčila Skupa). — Iz Antverpna: Vladni parnik, na katerem je bilo 700 oseb, je trčil na Šildi skupaj z nekim renskim par-nikom. Obe Indiji sta se razbili. Ponesrečil ni nihče.
Proti dvoboju. — Časnikarski kongres v Bordeauxu je sprejel predlog, ki zahteva, da vsa časnikarska društva in vsi listi delajo na tem, da sklenejo parlamenti zakou proti dvoboju in da se ustanove obrambena častna sodišča.                                    i
Prenapolnjena ruska vseučilišča. — Letos niso
vsprejeli na petrograjskem vseučilišču 10.496 dijakov iz razloga, ker je vseučilišče prenapolnjeno. Tako je tudi na drugih vseučiliščih.
Veliki cirkus Kolozej!
Birsov prostor„__JoWrjewjiKBa.._i__
V torek, l oktobra 1911, ob 8^ zvečer
velika
elitna predstava
Novo!                Tukaj prvikrat!
Prvi nastop!
m Frosso ? m Človek ali stroj ?
Največje čudo 20. stoletja. Vsak dan in ob vsakem vremena velika predstava; FROSSO nastopi pri vsaki = predstavi. = Gene prostorov in druge podrobnosti bodo razvidne na dnevnih plakatih. K obilni udeležbi ulj ud no vabi s spoštovanjem
R. Horvath,
ravnatelj in lastnik.
Anton Potatzky v Gorici.
Na uredt BaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliče ntrnberftkega la drabneg* blaga ter tkanin, preje In altlj.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in šec/farje.
Svetlnjlce. — fiožnl voncl. — Masne knjižice.
tišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.    2    35-8
--g^-rj^rg"-y. j#*^77T',:"-"Tl
\>se je n)OŽi>o doseči
ft) prekositi, le
jedilna mast,
5 spojili) fii)iit) oH«soit),
s svojo izdatnostjo in nizko ceno je neprekosljiva.
Za jesensko dobo
priporočam cenjenim odjemalcem svojo veliko novo zalogo novomodnega blaga, katerega sem si nabavil v velikanski množini zaradi povečanja svoje trgovine.
Postrežba solidna, cene najnižje.
Anton Bohinski Gorso G. Verdi štev. 35.
Peter Cotič
čevljarski mojster
Gorica, Raštelj št. 32.
Zaloga   vsakovrstnih Čevljev
vseh vrst za otroke in odrasle.
Naročila in poprave iz mesta ali dežele izvršuje v najkrajšem času po zmernih  cenah.
Naznanilo.
V nedeljo  dne  6.  oktobra t. 1.  prodajalo   se bode  v Biljani več parcel zemljišča in eno poslopje.
Natančneje pove Anton Prinčič, gostilničar v Biljani.
WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWYYY
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tolofon št. 79.
RaSan poštne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907.  se:
Hranilna vloge obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%.
Stanja 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37.'— Reservni zaklad: 82.38263. — Vrednost hiS: 112.328'—
============ Osti le z =========
GLOBUS
===== čistilnim ekstraktom. ======
Fran^ais
cours pour les examens, literature grammaire, conversation chez Madame Sidonie Pemnje — Kotalik qui fut pen-dant 14 ans mattresse a l'ecole evan-gelique a Trieste aux classes ainsi que, aux cours superieurs, et prepara en outre 41 demoiselles aux examens ==   d'Etat.   =====
Gorso Giuseppe Verdi 40, llf p.
9-12 a. m. 3—5 a. m.
Odlikovana pekarija in iladCiCarna
Karol Draščik
v Gorici m Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butetkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦¦*- po jako zmernih cenah. "-*•
HRISTGFLE
bata mfy b pBioiji ml mt
fitiiMii tsft» aosMoraftai
i&jhpšt fonns.
| Kontpiatns kstetft auunlL-¦Sfs orodja, poaodja za
OBuuto, kar«, OSJ,  »«-
rtartaostevidl vneto!
I JiiiM aadomasiilo pravda srebra.
a k*. *vwnl nloinlkl
Cki ;tife ICJ? - Dunaj
L Otenrtef S (Helnrlchflliof).
— Bartitiam niti na ithteranja. — T VMfc Motih laitopaao po preknpdh. KM jfmašm 9ftft Mnmti IjmJo mH iadelki •NiiiNMttiinriiihlM Okrbton«.
Žene!
Ako trpite na strjenju krvi in na n0. dobnih boleznin, tedaj pišite na P, Ziervas a Kalk 244 pri Kolino ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
.Gospa B. iz W. piSe: Upa hvala! va5e sredstvo jo učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piSe: „Pripofo5ala bom vsakomur VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli bre njega".
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi jo Vaše sredstvo u po 3-2nevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spigr| dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Na prodaj je
orehovo deblo
dolgo 5 m, debelo 130 cm,
Natančneje se izve pri Ivanu Bukovie, mizarju v Vipavi.
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske  prekoinorskc  družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Amerik
Veljavne vozne listke In   brezplačna   pojasnila  daje  samo
Cd. Smarda,
oblastveno potrjena potovalna plsaraa
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši  „Kmetske  posojilnice",  nasproti znane gostilne pri BFigovcutt.
Božidar Božič
pek In sladeičar
Sv. Lucija ob  Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino v steklenicah itd. itd.
Pfafiovi, šivalni stroji -*J
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za Šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, Šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNiG & DEKLETA V GORICI
Magistratna ulica štev. 1.
Imava v zalogi tudi šivalna stroja raznih drugih vrst In tovaran.
—r—=i Cene zmerne, pogoji ugodni.             -:
Slavni občinstvo je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pišlje zastonj in franke
8e dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
— REVMATIZMU in PROTINU -
It   likBr   Cldinfl   YY** 7 TrBtu/ Wwm» Bata«! Oorflaa, lakarae „Alla Miriom delta Salufe" pri Sv, Jakobu; Josip jw  imw   ¦emu«  u»mmm „AII< Isaa", Via del Parne« 4.
i f m. It tiiti n ¦• mitio;* ¦¦¦] mH§ 4 nghlntot prtll p uiitja ali ¦•prti ptiinlai mikom E 7- proito poltalat.
flodlne,