[Največji v Združenih driavmh Velio u rt« leto • • • $6.00 Z« pol leta > • • • • $3.00 Za Nmt York celo leto • $7.00 list slotenskih delavce?t Ameriki TELEFON: CHelsea 5—1242 Intend m Second Olua Matter September 21, 1903, at the Poet Offloi at Hew York, H. Y„ vate Aet of Oonfreei of March 3, 1879. TELEFON: OHebea 1-1241 No. 186. — Stev. 186. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 10, 1937—TOREK, 10. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. VEC T1S0C TEKSTILNIH DELAVCEV JE ZASTAVKALO Cerkev bo sodila jugoslovanske ministre ODVETNIK ZATRJUJE, DA GRE NATL LABOR RELATIONS BOARD NA ROKO LEWISOVEMU ODBORU Uslužbenci vaeh tekstilnih tovarn v Passaic dolini in v Pennsylvania stavkajo.—Voditelji C.I.O. so prepričani, da se bo stavka fcončala s popolno zmago delavstva. — Labor Relation^ Board baje noče priznati odredbe najvišjega sodišča. PATERSON, N. J., 9. avgusta. — V Pennsylvania in v Passaic dolini v državi New Jersey so zastavkali vsi tekstilni delavci. Stavka je tako popolna. da jo je mogoče smatrati za generalno stavko. Vrši se pod vodstvom C. I. O. (Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo). Voditelji so uverjeni, da bo stavka kmalu končana in sicer s popolno zmago delavstva. Neki zastopnik odbora za organiziranje tekstilnih delavcev je izjavil: — Vsi kraji, v katerih so svilarne, so vsled stavke prizadeti. Tovarnarji se že pripravljajo na pogajanja z nami. Trdno smo prepričani, da bomo še pred koncem tekočega tedna sklenili pogodbe s pretežno večino tovarnarjev. V New Jersey, Pennsylvaniji in v New Yorku je nad šestdeset tisoč tekstilnih delavcev, ki žive v skrajno slabih razmerah ter delajo pod skrajno slabimi pogoji. Vodstvo stavke je poslalo pikete le pred one tovarne, ki niso prenehale obratovati. Lastniki velikih tovarn v Wilkes^Barre, ki imajo uslužbenih nad dvanajst tisoč delavcev, pravijo, da skoro vsi delajo, dočim zatrjujejo voditelji C. I. O., da skoro vsi stavkajo. Natančnejših podatkov pa noče nobena skupina objaviti. ROCHESTER, N. Y., 9. avgusta. — Policija je z.istražila danes vse krojaške delavnice in čistilnice, ker so včeraj štrajkarji pobili pri "sedmih izložbena okna. Obleko, ki je bila v njih, so polili z neko smrdljivo tekočino. \ DETROIT, Mich., 9. avgusta. — V avtni industriji je bila danes zopet normalna delavnost. — Chryslerjeva Plymouth tovarna, in tovarne, ki so v zveri ž njo, obratujejo s polno paro. Fordove tovarne. ki so bile v svrho inventarja nekaj dni zaprte, zopet obratujejo. Samo v Detroitu se je vrnilo na delo približno stotisoč avtnih delavcev, 60 tisoč pa po drugih krajih. PITTSBURGH, Pa., 9. avgusta. — Odvetnik National Electric Products Company je danes obtožil National Labor Relations Board (NLRB), da ni hotel vpoštevati odločitve zveznega sodišča. William A. Wilson, odvetnik družbe, ki ima svoje tovarne v Ambridge, Pa., je rekel, da je sklenila njegova družba pogodbo glede 'closed shopa* z unijo, pripadajočo Ameriški Delavski Federaciji, dočim zatrjuje Lewisov odbor (C. I. O.), da u-nija Ameriške Federacije ne zastopa večine de-lavev. — National Electric Company, — je izvajal Wilson, — je na podlagi Wagnerjeve delavske postave sklenila glede zastopstva pri kolektivnih podajanjih pogodbo z unijo Ameriške Delavske Federacije. Pretežna večina naših delavcev spada k uniji. GOV. ALLRED ZA IZVOLITEV ROQSEVELTA Governer države Texas je gost mehiške vlade. Zavzema se za tretji termin preds. Roosevelta. POLICIST JE UMORIL SVOJO PRIJATELJICO Oženjen policist je priznal, da je ustrelil svojo prijateljico. — Izgovarja se z naključjem. MEXICO CITY, Mehika, G. Newyorški jezdeči policist avgusta. — Governer države Arthur H. Chalmers, ki je o Texas James V. Allred, ki se ženjen in ima poleg žene tudi nahaja v mehiškem glavnem dva otroka, je priznal, da je mestu kot gost mehiške !vladc,l20. julija ustrelil *ia Harleui se je javilo izrazil za tretji ter-1 Ri'ver Spedway 37 let staro lilij!] predsednika Roosevelta. j francosko služkinjo Irmo Lo-Allred je rekel: luise Pradier. "Ako ga je (Roosevelt) mo- Policija je takoj spočetka goče zopet dobiti za isti urad, j domnevala, da mora biti mori-se zanj zavzamem in sicer za- lec jezdeči policist, ker se je FAŠISTI POROČAJO 0 USPEHIH radi tega, kar je do sedaj storil. Njegovo srce bije samo za narod in ne v živa samo spoštovanje naroda Združ. držav, temveč celega sveta. uanorjenka proti svojim prijateljicam hvalila, da se bo poročila z nekim "lepim policistom na konju". V času preiskavege bil Chai Ogrožajo postojanko, ki je ključ do važne ceste. Fašisti so Ustrelili 500 upornikov. HEN D AYE, Francija, 9. avgusta. — Španski fašistični častniki izjavljajo, da general Franco s svojo ofenzivo pri Albarracinu hoče presekati vsako 'vladno zvezo med Madridom in Sredozemskim (morjem. Močni fašistični motorizira ni oddelki že pritiskajo na Salvacanete, ki je ključ do Cuenca-Teruel ceste. Ako fašisti zavzemajo Salvacanete, tedaj bodo oddaljeni od Cuen-ce 50 milj, kjer je križišče cest med Madridom, Guadalajairo, Vprašanju, ako je večji del emrs na počitnicah v državi | Teluerom, Valencijo in Barce- ameriškega naroda za tretji Rooseveltov termin, se je All-Sred izognil, rekel pa je, da jc prepričan, da država Texas in druge južne države podpirajo Roosevelta. Na vprašanje, ako sam ne želi postati predsednik Združenih držav, je Allred odgovoril: "Združene države potrebujejo velikega moža, jaz ,pa sem zelo majhen. Mogoče predsednik Roosvelt tega ne Maine in v Kanadi. Ko se je lono. tvrnil, je bil takoj poklican k zaslišanju. Svoje dejanje je priznal, toda se izgovarja, da je bila Ir-ma ustreljena, iko sta se t avtomobilu, v katerem sta se peljala, vlekla za njegov revolver, katerega je nemerila nanj v jezi, ker se ni hotel odpelja ti ž njo v Kalifornijo. Ob istem času ipa je imel "le- as nima sedečih stavk in jih tudi ne bo imel." Allred je že drugi governer, ki ije v zadnjih tednih zagovarjal tretji termin predsednika Roosevelta. Najprej se je izrekel za tretji termin governed držav Pennsylvania Geo. H. Earle._' ALFONZ IN VIKTORIJA STA SE POBOTALA LAUSANNE, Švica, 8. avgusta. — Uradno je bilo naznanjeno, > ipolicist ljubavno razmerje vorim, ker pa je bilo to vpra- z Mrs. Vero Lorden, ki se je šanje že enkrat mačeto..Tu- 48 lir p0 umoru s Chalmersom kaj je Allred prekinil stavek. . odpeljala na počitnice. Allred je pohvalil gostoljub- ,r . .. . . ,, , . 0 ... Mrs. Lorden ne v nedeljo iz nost Mehike ter je razpravljal' Tv" . , o delavskem vprašanju v Zdr. ^^ 36 , ^ J* državah, rekoč: "Ljudje ima- Uran' ^ >,r* i t.««^ «« ga moza Johna, ki je bral rae- 10 pravico do stavke. Imajo pa ° . . v . \ J : . j j i • j deli slu časopis in mu pravi: tudi pravico do dela in do ivpo- 'JT . y . .. . r , __- • rrw "John, nekaj ti imam pove- rabe svojega premoženja. Tex- * . • . J e 1 dati. Ko si bil ti na pocitm- cah, sem se odpeljala s Chal- mersom." Mož jo pogleda, kot bi ga kdo udaril po glavi. Nato je možu mirno pripovedovala, da je poznala Chal-mersa nad eno leto. Seznanila sta se v neki res ta) vrači ji, kjer je delala. Kmalu je med njima nastalo ljubavno razmerje. 44Ko je dobil počitnice," je ■prepovedovala Vera svojemu možu, "me je povabil naj grem ž njim Ker si šel na počitnice ijn isi obiskal svoje sorodnike, sem si mislila, da ne bi bilo slabo, ako grem s Chalmer-som. Na potu sva bila en teden. Šla sva v Beimington, Vt., v Old Orchard, Me., in v Montreal, Canada." Mož jo prekine z besedami; "Ne vem, zakaj mi vse to priznaš. Saj vendar moraš »vedeti, kako me to boli." * Žepa pa mu je odgovorila: "Da, John, nta to sem mislila.' odtujila po revoluciji leta 193i ko je Alfonz izgubil španski, prestol. Viktorija, ki je sedaj stars. 50 let, se je s kraljem Alfonzom poročila, ko je bila stara 18 let ter je ž njim živela skozi tragedije in prelivanje krvi. 1 Neko fašistično poročilo pravi, Via so 'čete generala Franca zasedle vas Jabaloyas, 6 milj vzhodno od bila dva republikanska napada s težkimi izgubami odbita. Fašistični viri zopet poročajo o krvavih bojih v Barceloni med anarhisti in komunisti. Republikanci zbirajo močno vojsko blizu Canete, 10 milj južno od Salvacanete, da vstavijo fašistično prodiranje proti Cuenci. MADRID, Španska. 9. avgusta. — V Andaluziji so se uprli španski fašistični častniki in vojaki, ker jim je najvišje po veljstvo ukazalo, da prepuste svoje najboljše vojašmice in taborišča italijanskim četam. — Vnel se je boj, »v katerem je padlo nad 500 mož. Falangisti (fašisti) so se pridružili Italijanom ter so oblegali upornike v vojašnici. Pozneje so bili boji »'. Save so verniki molče poslušali, ko so duhovniki brali imena. V mnogih cerkvah je množica ipri vsakem imenu izrekla besede: "Naj bo preklet!" Vsled odredbe svetega sinoda je pravoslavnim duhovnikom prepovedano stopiti v hišo izobčenega, ali pa sploh ž njim občevati in zmjegovo družino. En teden star sin nekega ministra ne more biti krščen. Po celi Srbiji razdeljujejo meti ljudi pozive, da bojkotirajo vse one, ki so bili izobčeni iz cerkve. Cenzura 'jugoslovanskim listom ne dovoljuje, da bi poročali o teh dogodkih, toda skrivaj tiskajo poročila, v katerih napadajo vlado in celo regenta kneza Pavla. Ministrski predsednik Stoja-dinoviČ ne -priznava veljavnosti cerkvene kaani ter pravi, da nobeno sodišče, niti cerkveno, ne more zvračati odgovornosti na narodne poslance za njihovo glasovanje v inarodni skupščini. Po Beogradu so razširjene govorice, da bo mogoče po stavljen 'koalicijski kabinet, ki bo olajšal napetost, toda dobro poučeni krogi ne mislijo, da bi regent knez Pavel dovolil, da bi Stojadinovie oo 500 din in 510 avstrijskih šilingov. Nato pa je tujec hitro izginil. Izginil je tudi iz Ljubljane, toda policija ima že sled za njim in najbrže ne bo dolgo ko ga bodo pri t i ral i v Ljubljano. Gre najbrže za kakšnega mednarodnega pustolovca, ki za silo lomi tudi angleščino. ROPARSKI UMOR POJASNJEN Mariborskim orožnikom se je po napornem iskanju posrečilo pojasniti zagonetni roparski umor v Rresternici, katerega žrtev je bila 56-letna posestni-ea Katarina Gselman. V sredo 21. julija je sopro-gp. posestnika Bnusa iz Sv. Miklavža, ki je kot sestra pokojne Gselmanove ostala edina dedinja, poslala svojega hlapca v hišo Gselmanove, da bi odpeljal seno, ki se je nahajalo na podstrešju hiše. Pri vstopu na podstrešje mu je udaril v nos strahovit smrad po troh-nobi. Odkopal je seno in pod njim našel truplo pokojnice. Obvestil je oblasti, ki so odredile preiskavo, ki je ugotovila, da je bila pokojnica umorjena. Sum je takoj padel na 21-letne-ga posestnikovega sina iz Bres-ternice, Marka Ferša, ki je takoj po odkritju umora izginil in se skrival po okoliških gozdovih., Pozneje se je orožnikom posrečilo osumljenca z zvijačo spraviti iz gozda, nakar so ga aretirali in poslali v mariborske policijske zapore. DVAJSET LET PO PADCU CARIZMA Ko so ga odpeljali na kraj umora, kjer ga je zasliševal komandant orožniške stanice Maribora, je po sipretnem izpraševanju in na podlagi zbranih podatkov priznal svoj zločin. V svoji izpovedi navaja, da je 16. julija zjuftraj ob 5. prišel k Gselma^ovi in od nje zahteval pri njej zaslužen denar, katerega pa mu pokojnica ni hotela dati. To ga je silno razkačilo, da je potegnil velik kuhinjski nož ki ga je prinesel s seiboj, in jo zalbodel v srce. Mrtvo ženo je nato dvignil in jo odnesel na podstrešje ter jo zalkopal v seno. Morilec je zelo hladnokrvno opravljal svoj strašni posel. Breme mu je na OTRGfc JE ZAKRIVIL POŽAR V Podložu, občina Ptujska gora, je pri posestniku Predi-kaku nastal na gospodarakem poslopju požar. Zgorela je vsa eta\foa in z njo gospodarsko o-rodje in e izmaknil 400 din gotovine, fie istega dne je potem svojenuu bratu vrnil dolžni znesek 500 din. Ker so ga po odkritem umoru takoj sumili, je izginil v gozdove. VELIK VIHAR V PREČNI Velik vihar s točo je divjal po Prečni. Kar v trenutku se je nebo stemnilo in z velikansko silo je prihrumel dež s točo. Kozolci, založeni s .snop-jem, so se zrušili in polomili; snop je je bilo razmetano in žito se je osipalo. V Prečni je popolnoma zdrobilo farovtski kozolec 9 štantov; v Dol. Straži je prevrnilo Koširjev kozolec. Toča'je naredila zlasti po Novi gori ogromno škodo po vinogradih; grozdje je raflbito in odbito, listi razcefrani. Delo po vinogradih je bilo končano. Pričakovali so zorenja grozdja, sedaj je (pa toča vse Opozorila." Bridko je to. skupni vrednosti nad 5000 din. ČUDOVITA DOGODOV-SČINA. Ribič David Emerton v Fons-1 za'*;nem Pisati: Nedavno sem dobii pismo, ki me ni malo presenetilo. — Lahko je tebi,,— mi piše neznajni rojak,— ker se Ti ni treba ubijati pri težkem delu. Mi se mučimo v tej vročini^ da nam curkoma lije pot s čela in od ivsepovsod, Ti pa lepo pri mizi sediš, svoj trebuh rediš ?u tiste stori je pišeš. Najhujše delo, kar jih vršiš, je tolči na taj-prajter. Tisto vsaka baba lah ko dela. V .pol ure napišeš storijo'. pa opraviš za tisti dan. Poleg tega, — kot slišim, — ii pa tudi dobro iplačajo, in ti ni treba skrbeti za vsakdanji kruli. . . Tako nekako in še marsikaj drugega mi je sporočil. Pisma sem bil vesel, ker mi je dalo priliko odgovoriti nanj. Nobeno delo ni lahko; tudi moje ni. Žuljevih rok sicer nimam, toda 'včasi me resno skrbi, da se mi bo naredil žulj na možganih in na sedalu. Naprimer: Sedem k mizi in terju na Angleškem je pravkar hotel potegniti ribiške mreže iz morja, ko se je nenadoma prikazal 13 čevljev dolgi morski volk in skušal ugrabiti ribe v mreži. Emerton je vzel sekiro v roke in je s svojega motornega čolna hotel na manjši čol-niček, da bi dosegel morskega volka, a je pri tem padel v vodo in ga je zverina takoj na-| padla. Ribič je udrihal s sekiro in morskega volka močno ranil. A morski volk se je obrnil in takoj spet naipadel ribiča. Vnel se je srdit boj in le v poslednjem hipu se je ribiču posrečilo, da je ušel strašnemtn žrelu morske pošasti. Toda moreki volk ga je pri tem vrgel v zrak, nesrečni Emerton je padel prav na hrbet zverine, a preden ga je morski volk vrgel s hrbta, je ribič še v tretje zamahnil s sekiro po njem. S četrtim zamahom šele se je končal ta siloviti boj. Morski NAPRODAJ Trgovina, ki donaša na leto $60,000; zaloga je vredna nad $16.000 Ponudba veljavna samo 30 dni. Cena $10,000. Lahki pogoji. Pišite mojemu agentu. C. M. DOUGLAS, Fort Plain, N. Y. Živela sta mož in žena. Pet let sta bila poročena." To je začetek. Kaj pa sedaj« Seveda sta živela mož in žena. Saj jih živi milijone in milijone. In poročena sta bila. Ce ne pet let, pa že vsaj leto ali dve. No, in kaj sedaj ? Kaj (naj rečem o možu? Da je bil zgleden zakonec, da je svoji ženi ustrezal, ali da je bil pijanec in baraba? In kaj naj rečem o nji? Da je bila lepa in mlada, dobra ko kruh, ali hudobna ko satan! "Živela sta mož in žetna. Pet let sta bila poročena." To sta komaj tke vrstici. — Kje je ipa drugih sto vrstic, da bo kolona polna? Kaj sta počela ta mož in ta žena? Ali sta se rada imela, ali sta se kregala? Nekateri se imajo radi, nekateri se kregajo. Nič novega ne NAJVIŠJO GORSKO CESTO so v pričo francoskega predsednika Lebruna otvorili na prelazu Iseran, blizu italijanske meje. Po tej cesti je moči priti oa Sredozemskega morja do Ženevskega jezera. Najvišja točka ceste je v višini 2800 m nadmorske višine. Cesto so delali 9 let. Delo je bilo izredno naporno in nevarno. ob dvajseti obletnici Sovjetske unije so se vršile v Moskvi c v velike svečanosti. Iz vseh krajev dežele je dospelo nad i stotisoč atletov. Na sliki vidite atlete iz sovjetske republike Georgije. Važno za Js nnMijen »etoatt t stari kraj ali dobiti k»fn «d Im, Ji patnfcoe, Je patfwi T vseh stvareh. Vsled ude dveletne alt utaje Vam usmi-jsm dnftl najboljta pojasnila in tedl ess potrebne preskrbeti, da Ja peteeanjo odebno In hltrCL M » DIM tMto ii IK u m fdjuolla. Ml »tpfcrfcine vsa, bediš! prafaije m pevratna dovoljenja, potil Hite, vlieje In ijleb ne, kor Je za potovanje petreboo nnjhltrejiens tnsn, in kar Je (favno, ta najmanjše Nedriavljam naj m edlaiajo do uyfejecn treon** far ptefee ee 4eM is Wnshlncfteaa povratno dovoljenje. feE-KNT&lf PURMt?. trpi najmanj en PUM« torej takoj u krespiafna navadila In sacetavljame Vam, 4a baste peeefil in udeboe potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street tiew Yorfe, N. Y. volk se je obrnil s trebuhom P™*lal> Pa nai ^čem ta- navzgor in Emerton ie bil sl«l- ko "l1 * . njič rašen. naj 'Pnslinim poleg se tretjo osebo? Naprimer mladega fanta, ki lazi za ženo. in ga žena rada pogleda? Ali naj postavim pred čita-telje mlado in lepo dekle, zaradi katere skače mož preko zakonskih ojnic! Ali naj rečem, da žena ve vse to, ali naj ji prikrijem in privoščim možu izvenzakonske sladkosti ? Kaj bi ti rekel, dragi rojak, kaj naj storim! Kaj bi ti storil v mojem slučaju? Zvečer začnem pisati, pa mi ne gre delo od rok. Naj še tako segam «v domišljijo, ničesar pametnega ne dosežem. Pa pravim zvečer: — Nak, danes pe gre. Mogoče bo šlo jutri. Nemara se mi bo duh jutri razsvetlil. Ponoči se nemirno premetavam po postelji, kajti v spanju mi bijejo na uho besede: "Živela) sta mož i n žena. Pet let sta bila iporočena." In tako me ta "mož in žena, ki sta bila pet let poročepa" preganjata v spanju in iv sanjah do ranega jutra. Nevoljen se odpravim z doma. V tiskarni me že čaka pri jatelj Jože, ki stavi mojo kolono. — Kje je rokopisi — je pje* gov prvi pozdrav. Obljubim mu, da ga bo doKl fy dobrih desetih minutah. Sedem k pisalnemu stroju. Udarim po tipkah, in ma belem papirju se prikažejo besede: — " Živela sta moz in ž^na. Pet let sta bila poročena". Po tej tpiki mi «pa zmanjka modrosti. Kazalec na uri se neusmiljeno poihika naprej. Le par minut je še časa, v glavi je pa taka praznina in toka samota, da me je samega sebe strah. tfj, prijatelj, ni tako lahko, ni tako lahko... . + New York,_Tue«day, AugU8t lOv 1937 f THE EARQE8T EffiVENB VAllt 7RTJ33. Dr. L Č.: To je bilo tiste čase, ko so as v Parku omočili, za "čvrst način" in so zavezniške čete zasedle Porenje, da bi Nemci bolj trezno razmišljali o plačilu vojne škode. Pri 2. batalj. senegatekih ■strelcev v Aachenu je sergent-major (višji podčastnik) Fayel tiknbiio govoril podrejenim: "Otroci moji! Danes imate prvič prosto popoldne. Ko se kx*te raošli, ne pooabite, da smo v sovražni deželi. Nemško prebivalstvo bo opazovalo vaše vedenje, vsak vaš korak. Lepo vedite! Ne popivajte, ne izzivajte! Da ne bo kakšnih diplomatskih zapletljajev ali celo vojne! Francija se vojne ne boji, a sovraii jo, ker prekinjajo vojne napredek in civilizacijo. Majhni vzroki imajo včasih velike posledice. Zalkaj je Napoleon izgubil bit/ko pri Waterloo? Nekateri mislijo, da za to, ker je bilo jedro Wellingto-nove armaide sestavljeno [z zločincev, ki so jih na hitro pobrali iz angleških kaznilnic in (ki so se vrgli na Francoze z obupnim pogumom. C'est faux. (Napačno). Drugi zopet trdijo, da zato, ker se je vekel pred nagleskimi vrstami dolg širok in precej globok jarek, ki ni bil zaznamovan na sicer tako točnih Napoleonovih zemljevidih. Francoska konjenica je navalila na nasprotnika, da bi izsilila predor, pa so konji po-ipadali v jarke in jezdece so sprejeli škotski bajoneti. Tudi to ni bilo odločilno! Napoleon je izgubil bitko pri Waterloo, ker se general Grouchy, ki je bil velik sladkosnedež ni mogel ločiti od skede svežih jagod, ki so mu jih prinesli, ko je v neki belgijski vasici čakal z rezervnimi četami, da poseže v metež. Samo nekaj minut je zamudil, pa se je Blue-cher združil z Angleži. In tako je bila skleda svežih jagod vzrok, da je zašla garda kot zadnji ostanek Napoleonove armade v mienico brez izhoda in da je njen poveljnik Cam-bronne na sovražnikov poziv, naj se vda, zavpil: "Merck! La ga ride meftirt, mais ele ne se rend pas. (D—k! Garda umrje a se ne ipotda!) Dragi strelci in afriški rojaki! Z zgledom iz zgodovine eera vam pojasnil, da je "malenkost" beseda, ki bi jo bilo treba črtati iz vseh vojaških slovarjev. Izogibajte se najmanjših nepravilnosti! Upoštevajte tudi, da nas, senegalskih strelcev, prav nič ne ljubijo, ker mi črnci nimamo svetlih las in modrih oči! Raahod in dobro zabavo!'* Strelec Paul Soleil je odšel v mesto. Krivico bi mu delali, če bi trdili, da mu je Aancfaen vdihnil premišljevanje o Karlu Velikeqj-in o zgodovinskem pomenu tega mesta za nemški narod. Še kar mu je v mladih letih misijonar-ucitelj ipravil o zgodovini Senegala in Francije, je bil že zdavnaj poeabil. Gledal je lepe stavbe, nove avtomobile, elegantno meščanstvo, bogate izožbe in zamrm-ral: "Ah! Lee salaud-s! (Grdo-1>$!) Pca,yijo, da nam ne morejo plačati reparaciji" Zavil je v neko krčmico, naroči) Jfo« regpclive jemlje ii) četrt mopelskega vina. Ni sfo-bo, je dejal, a tako dobro se mj pa ne godi kakor onemu tovarišu od I. bataljona, ki, je btf v Aachenu tri mesece in mfl je IjnbWi kuharica v odličnem} totdp, nosila ofc nedeljah tek p neizrečeno dobre močnate jed J, č«sar Ustnik restavracije naj- M % iB m SRCE PA JE BELO ljubezen je kakor ciganski o- trok, ki qe pozna postav. Okrepčan je zapustil gostilno, premer jI prometno ulico in sklenil: Prerivanja iudirindaja imam v vojašnici dovolj. Malo grem v okolico (pogledat. Kmalu je bil na državni cesti, ki vodi iz Aacliena v Dueren. Že koraika skozi malo vas. Hud pes se zakadi vanj. Soleil ni ljubil psov. Sovražil je tiste male igračkaste psičke "les ohiens microbe^" — ker noben Senegalec tako dobro ne je in tako udobno ne živi kakor ti pasji razvajenci. Velikil^ psov pa ni mogel trpeti, ker se zaganjajo v ljudi, tudi če jim nihče nič noče Kako prikupna in modra žival je mačka! Kakor zatopljena v skrivnostno razmišljanje; ne briga se za ves svet. Soleil se je nalahko otepal psa in nadaljeval svojo pot. Na hišnih oknih je tu in tam uzrl Ohatelet popoldne za figuranta, zvečer pa za "chlaqueurja" (plot&alca). Medtem se je toliko izvežbal v godbi, da je igral v "Moulin Rouge" v orkestru, a najpomembnejši dan njegovega življenja je bil, ko se je seznanil z boksarskim prvakom, črncem Sikijem in mu je ta rekel, da ima on, Soleil, vse lastnosti, da more postati dober boksar. Vojašnica ga je sicer odtrgala od boksarskega vežbanja, Soleil je pa vseeno v senci nemškega gozda skd ko sanjal o trenutku, ko bo radio oznanil: "Halo! Svetovno prvenstvo v bokpju srednje kategorije je od-j nesel črnski boksar Paul Soleil." Zdajci je Soleil planil ookon-ci. Toča kamenja se je vsula ROOSEVELT BO IMENOVAL SObNlkA HYDE PARK, N. Y., 8. avgusta. — Predsednik Roosevelt se je umaknil vročini Washing tona ter ke-je odpeljal na svoj dom iv Hyde Park, kjer bo izbral novega člana v vrhovno sodišče, mesto sodnika Willisa Van Devanterja, ki je prostovoljno stopil v pokoj. Predsedinik opravlja Mvoje posle v majhui (pisarni hiše, v kateri je bil rojmi in pomagata mu samo dve tajnici Marguerite Le Hand in Grace Tullv. Ko se bo proti koncu tega tedna Roosevelt vrnil v Washington. bo že Joločen novi sodnik. Ime novega sodnika ne to prej znano, da ne bo pod predsednik Garner, ki je predsednik .sepata, odprl pred-sedni- L. Ganghofer; Grad Hubertuš :: Roman :: 175 "Popolnoma!" "To bo olajšalo preiskalo. In da planem ta-kaj z durmi v hišo — sinoči sta me nepričakovano obiskala dva moja stapov«?ka tovariša. Bilo bi mi drago, ako mi svetlost dovoli, da bi -mela pri preiskani biti navzoča tudi moja prijatelja." Grof Egge se je vznemiril. Potem je dejal suho: "Govoriva odkrito! Dva tako stara zajca ko midva, ni treba, da bi se slepila z otročarijami. Ta tako imenovana prijatelja f Eden od njiju je pač monailoovski čudodelni k, o katerem :te govorili zadnjič? Naročili ste ga malo na, kovega pisma in bodo senator- svojo pest? Ali ni tako?" nanj. Nekaj je moralo hiti ostrega vines; z obraza mu malo curja kri. Žvižg in že ni skoraj ničesar obraz, ki je zopet izginil; tu in! več. videti, le bežeče postave iz-tiam so se hitro zaprla vrata. 'ginjajo v gozdu. Ljudem tega ni zameril. | Lepa prilika, da si pobllže „ , _____ Saj pravijo še v Franciji: j ogleda kakšnega Nemca, se jejdidatu pregledal njegovo dm Kadar gre tujska legija skozi .razveselil Pavel, in jo ubral v.žinsko ozadje, osebne sposob-vas, matere varno zapirajo | gozd za njimi. Aha, glej ga dekleta in kokoši. Kako da se. tamle, fantička, ki se je spone bi Nemci zaklepali, če grejtaknil ob vejevje in ima malo zamorsko-ifrancoska pošast čez zamude v begu. Nič več ne u- ji slišali predsednikovo poslanico, v kateri bo navedel ime novega sodnika. Izbira novega sodnika je bi! glavni povod " skrivnostnega odhoda" predsednika Roosevelta iz Washingtona v Hyde Park, kjer ima najlepši mir m ga nikdo ne moti pri njegovem delu, kar je izključen v Beli hiši. Predsednik ima v svojem seznamu nad 12 kandidatov za vrhovnega sodjiika. Predno bo enega izbral, bo o vsakem kan- tegne, da bi dotekel tovariše, zato hiti iz gozda ven če» trav- vas. Le najprej. Z vražjo brzino drvijo mimo njega izletniški j ">k proti državni cesti, avtomobili in motorji. Na teh' Je prav dober tekač, toda gladkih nemških cestah za peš- noga, ki se je v najnežnejši mladosti utrjevala na afriških puistinjah, vidno krajša razdaljo, komaj je dobro na cesti, ga že drži Senegalec. "Presneti Fritz, zakaj lučaš ca tudi na deželi ni pravega miru. Po stezi proti gozdu pojdem, se je odločil Soleil. Na robu gozda se je vlegel v senco, t Kmalu bo sicer večer, malo po-' kamenje?" Fantalin je sicer čitka si pa še lahko privošči j postaven, šestnajstleten in bolj pred povratkom v vojašnico. | dekliškega obraza. Oudno je človeško življenje, j "Gnade nicht toten ..(mi-je pomislil. Nikdar ni slutil, j lost, ne me uibiti). da bo hodil po teh krajih. Sej "Škoda, da ne razumem kaj kot otrok je prišel v Pariz. Sta ; pravi," si misli Soleil. rejši brat, ki bi bil še naprej' "Na pomoč, na pomoč, bra-lepo skrbel zanj, je padel v bo-1 ta mi bo uibil!" jih pri Verdunu. Verdun so Iz vasi priteče objokan« grdi" obrekovalci krstili zal dekle, poklekne pred strašnega 4 '.črnsko klavnico." Soleil pa je j tujega vojaka in prosi: 'NNe le tuez pas, ne le tuez pas! (Ne ubijte ga, ne ubijte ga!) Moj brat je!" "Gospodična, le vstanite in nič se ne bojte," ji pravi Soleil. "Ker vidim, da rammete malo francosko, povejte bratu, da more pojesti še dosti klobas in cmokov, če se hoče katerikrat lotiti zamorskih boksarjev. Sedaj le mirno pojdita domov. Ubiti ga ne maram. Moi, ih y a noir, mais 11 v a coeur blan-c. (Črn .sem, res, srce pa je belo.) nosti, njegov značaj in pravne znanje. SKRIVNOSTNE SILE v ZELENJAVI. vedel, koliko domačih Francozov je tudi padlo pri Verdunu. Črnci, ki so se borili za Francijo, eo se zavedali, da imajo na francoskih tleh vse pravice. Z grozo se je Soleil spomnil, da so nekega njegovega strica liučali v Ameriki. Počasi, z u-iitkom so ga umorili. Kaj takega v Franciji ne bi bilo mo-goče. Mislil je na skrbi polno mladost. Bil je hotelski "gflDom" (deček za malo, hitro postrežbo). Kadar je bil brezposeln, je odpiral vrata avtomobilov za majhno napitnino, zraven pa poibiral o#rke. Ko ie malo dorasel, je hodil v gledališče NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEvHIX V AMERIKI Danski učenjak prof. Soder-man je po mnogoštevilnih poskusih ugotovil, da so v zelenjavi sile, za katere ljudje doslej nijsmo vedeli. Soderman pravi, da pospešuje špinaca častihlepnost, krompir del« človeka molčečega, grab te napravi lahkomiselnega, kisliea o-tožnega, zelena solata pa muzi-kalnega. Vsem psihologom bi bilo torej treba priporočiti, naj zapisujejo ljudem s kompleksi manjvrednosti trikrat na dan špinačo, prepirljivim zakoncem krompir, sk o pušk i m stricem pa grah. Na žalost ne navaja profesor Soderman nobene zelenjave, ki bi polnila prazne mošnjiče in ki bi jo človek potem rade volje kombiniral z grahom. UKRADEN POKAL RUSKEGA CARJA. Pred nekaj dnevi je neznanec vlomil v modni salon Halasz v Budimpešti. Odnesel je zlat pokal, ki ga je lastnici modnega salona poklonil njen tast, bivši uslužbenec avstro-ogrskega poslaništva v Petrogradu. Zlati pokal je dobil obdarovanec ob neiki priliki od zadnjega ruskega carja. Vlomilec je prodal pokal na starini za borih pet pengov. "Da, svetlost! Vam v prid. kakor upam," zdravnikov glas .je omahoval, "ioi da bom sana miren!" * "No torej! Tudi to še! Mečim se! Ako bi vaša preroka utegnila res kaj pripomoči, da bi bil hitreje rešen te slepe miši, jima bom hvaležen.' Naj ju torej pokličejo, v božjem imenu!" "Gospoda sta že »v gradu." "Ho!" Grof Egge se je medlo zasmejal. "To se pa prilega kakor ponedeljek na nedeljo. To-lej sem z njima! Upam, da ni treba še kakšniu posebnih priprav?" "Obsedite kar v inaslonjaču, svetlost, samo obvezo vam bom snel z oči." Med tem'pogovorom je Moser tiho odstranil opaž izpred okna, snel debelo preprogo, s katero so bile zagrnjene šipe, in odprl naoknice. V sobo je planila jarka svetloba in se razlila čez bolnika, ki je negibno počival >v naslonjaču, ko mu je zdravnik snemal obvezo. Hrbet grofa Eggeja je bil zgrbljen, vsa postava pogreznjena vase, lasje in brada razmršeni. Nabrazdani obraz je bil uvel in rumenkast. Čez čelo in pol lica, da kamor je segala obveza, se je (vlekla modrikasta bela proga. Ko mi več čutil obveze, je gref Egge mežikajoč trenil z zardelimi, še vedno rahlo oteklimi vekami. Potem je počasi dvignil roko. si potegnil s prsti čez oči in globoko zadihal: "Končno!" Doktor Eisler je hlastno vprašal. "Ali se vam blešči? Ali vidite, svetlost?" "Toda doktor!" Grof Egge je obračal obraz sem in tja. Pri tem ni nič gibal z očmi — bile so >uhe, brez bleska in sivo za.strte. "Kako naj neki vidim v tej egiptovski temi? Odprite prej okno!" Maser se je zgrozil, da je obstal ko okamenel. In doktor Eisler je vprašal s stisnjenim gladom: "Ako svetlost dovoli, bom poklical tovariša." Zapustil je sobo. Grof Egge je čul, da so se vrata odprla. — "Smešno!" je zamrmral predse in obračal obraz z mrtvimi očmi na vse strani: "Kako neki je to napravil ? Z vrati ? Ali ste pa zagrnili tudi vežo? Moser! Odstrani že 'vendar to črnino izpred okna!" Starcu so se usipale solze v brke. Grof Egge je postal nestrpen. "Odpri okno! Padarji tu zunaj me vendar ne morejo preiskati v temi. Razsvetli okno!" "Toda prosim, gospod grof," je jecljal Moser, "že davno sem odiprl naoknice in v ^bi je sončno svetel dan!" "Ali si nor?" je zabebljal grof Egge s pritajeno grozo. "Ali si pijan.'" Z drhtečimi prsti si je otipal oči. "To je »vendar nesmiselno! — To je vandar nesmiselno!" je nenehoma ponavljal kakor sam zase. Tedaj je začul korake v veži in pritajen pogovor. Razburjen se je obrnil /. očmi v tisto smer. Čul je, da so se odprla vratar—in grozoten strah mu je zailrgetal -na obrazu. Komaj je T>il doktor Eisler povedal imena obeh gospodov, ko je grof Egge bripavo vprašal: "Povejte mi, saj ste vendar prišli skozi \rata? In v sobo je morala pri tem zasijati svetloba ? In norec tu za mojim stolom pravi, da je okno svetlo? Ali je res!" Skušali so ga pomiriti. Iz njihovih prijaznih besed je posnel, da je res, kar trdi Moser. "Res!" Hropeč je planil grof Egge kvišku, se zgrabil z rokami za prsi in v presunljivi muki zakričal: "Nič ne vidim! — nič ne vidim!" Opotekel se je. Štiri roke so ga prestregle. Tresoč se po vseh udih. je omahnil nazaj na stol. Nobene besede ni več spregovoril. Težko dihajoč je sedel med blazinami in se vsega prepustil možem okoli sebe. Samo včasih je omočil z jezikom vroče, izsušene ustnice, in roke, počivajoče na naslonkoma pri stolu, so se mu kakor od groze neprestano stresale. DALJE t*RIDE POZORIŠČE JAP ONSKO-KFTAJSKEGA SPOPADA < ■ Pogled na Peiping, staro prestolico Kitajske, kjer so se za vršili prvi resnejši^popad med , >. ____ Japonci in Kitajci. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne Kotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? ki mu je Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "PadiSaKovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BASliADA ¥ 8TAMBCL 4 knife* ■ ilftiBi. m itrul VMUDI: Bmrt llobimed Anina;, Kara ran« mirti; Na tain ▼ Gor opt; Droit* Bn Nacr v GORAH BALKANA 4 knjige, • rtih—I. M® rtrwrf Vsebina: Koy&6 dimen; Zaroka » caprekaal: V ao!«b> njftkn: MobtmedftMkl fretol* LM XIt ro deželi niraiAMV « knjige, I dfcaai »11 YMMIW: Bnu AltdUJa; KoCa v soteski; Mirldlt; Ob Vardarju Cnp ................... IM SATAN IN ditfiun U kajlf. I riftMri, 1194 KmT TsflMfe: IimUmičI; Toma toter; Ne deda; Nerer *Mtl nasproti; Alnudeo; V treh deUb rret»; ' Iafejalep; Na lova; Spet v divjem snpadn; Milijoni; Dedi« WINTOY IS knjig, • rtih—t. 1751 Vsebina. Prvikrat na divjam npeda; Ze flrtjenjs; Nio-a, lepe Indljenke; Prokleetvo »l»ta; Ze detektiva; Med KomanCl In Ape«; Na nevarnih petlk,; Winnetovov roman; Sees Bar; Pil Komandi); Wlnnetove Hart; Win-netova oporoka -tm m Ž U TI 4 knjige, • Vsebine: Boj e medvedom; Jama draguljev; €no —; Bih, In njeiova poclednja pot JIM -LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "te mm* 216 Wert t Sth Street New York, N. Y. New York, Tuesday, August 16, 1937 t&w MMvuf vrerm imi m p,ja ME MOREM TI RAZODETI... A M ROMAN IZ ŽIVLJENJA e ženska dobila red osata. Seda-| ,v kolodvorski restav- nji angleški kralj Jurij VI., je prelomil stari običaj, ko je svo-j ji ženi, kraljici Elizabeti, prejš-i nji teden podelil naslov "ladvi ... v , osatovega reda." Angleži in na »*TU I"? Škoti pa so nekje v' kotičku| Natakarica je ta cas stregla svojega srca tudi precej roman-: I>otmkotii z mlekom, kavo m čajem. Bila je zelo presenečena, ko je stopil v restavracijo potnik, ki je hotel piti tako zgodaj zjutraj pivo. To mu je tudi povedala, češ, da se tako zgodaj ne pije pivo in da naj bi raje pil kavo ali mleko. Kralj je sicer priznal, da ima prav, vendar je pa hotel pivo i»n končno ga je tudi dobil. Natakari'-a se mu je pri tem že v zadregi opravičevala, kajti prihitel je bil policijski komisar, ki 11111 je bilo naroče- tični in so navezani na davni šege, znake in kostime. A' zadoščenje in radost jim je, če ima angeška kraljica, oblečena v oblačilo in pokrita z ba-retoni kot novopečena častna doktorica edirtburgnške univerze — javen govor, prvega po kronanju. V dno duše so navdušeni in vzhiČeni, ko vidijo sijaj starodavnih krasot, ko gledajo s perjem okrašena pokrivala starih škotskih loko-strelcev in obrede ob imeno- floooooooaoooooooooooooooft vanju kraljice za "lady jako;no paziti na osebno varnost starega in jako odličnega osa tovega reda." Vsi prevzeti sn ob pogledu na izročitev ključev edirtburghškili gradov, na sijaj škrlatasto rdečih in zelenih, z zlatom in s srebrom poši. tih in s krznom okrašenih oblačil. Le spomnimo so samo na kronanjske svečanosti v maju. H katedrali St. Gile v Edin-burghu spada tudi "Kapela o-sata." Tu je bila kraljica odlikovana z velikimi svečanostmi z redom. Nova članica o-satovega reda je morala priseči, da bo na vso moč delala za potem ima Škotska s tem re- vero in jo branlla, dom, ki se obstoja, najstarejši ^ bo kral]u in bratom tp„a red ^ ropi. ^ ^^ jn zvpsta jp vedno Kralj Jfurij VI., ki je bil nedavno s kraljico, katera je škotska plemkinja, v glavnem mestu fckotsfee, v Edinb-urigu in Glasgowu, je bil povsod prisrčno sprejet in slavljen, in je svojo soprogo odlikoval z redom osata. To izredno odlikovanje, ki ga malokdo doseže, ima za: res staro zgodovino. Poslednji \z vrst rodu Stuartov, ki je bil čuvala čast toga reda. Poslednjega dne bivanja kraljevske dvojice sta bila kralj in kraljica pri slavnostni maši v katedrali. Dekan "Osatove kapele" je pridigoval |n je po-vdarjal nomen starih viteških idealov in znakov. "Oni so," jo dejal, "v tem zmesanom, valovitem svetu teh dni potreben belgijskega kralja in povedal je prestrašeni natakarici, kilo jo potnik, ki hoče tako zgodaj zjutraj piti pivo. Natakarici jo bilo seveda zelo neprijetno, da je kralja oštela. Toda kralj j' ni zameril, saj ni ve(dela, kdo je. cMdlte nun za oec« voanlh U-itor, reservaeljo kabin ln po-Jasnlla u potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Borcu) Z16 W. 18th Si, New Ink frOOOOC<000000060000000001? KRETANJE PAENIKOV SHIPPING NEWS Konzerve iz starega veka Konzerve, ki so tako važno hranivo 'armade in civilnega prebivalstva v vojnih časih, so pa tudi jako primerno brašno iznanstvonili ekspedicij, turistov, izletnikov, lovcev in ljudi v krajih, kjer ni daleč naokrog nikakih selišč in trgovin. Razen najrazličnejših vrst ril), ze- Osemnajstletni Farouk I., ki je bil pred egiptskim parla montom zaprisežen ter je na to postal prvi kralj svobodnega P]gipta. la v škatlah, ki So važna tudi za prehrano ljudi na oceanskih parnikih, pa imajo zlasti to dobro lastnost, da so tudi čez več let še užitna. Dasi je čudno slišati tole, pa je vendarle res: da znanstvo pozna košček presnega masla ki je že 2600 let staro in je še takšno, kot je bilo pred 2G0U leti. To je pač mojstrsko konzerviranje, kakršnega je pač vešča samo gospodinja pri roda. Ta košček presnega masla so našli v lončeni posodi, ki so jo izkopali v Frigiji. Pravijo, da je še iz časa vladarja Mida, ki jo vladal 728 pred Kristusom. A kaj pomeni to presno maslo spričo najstarejšega jajca sveta! To jajce je tako staro, da njegove starosti sploh ni moči več določiti. Okamenine v kraju najdbe jajca povedo, da je bilo jajce zneseno pred dvema, tremi milijoni let. Ne poznamo ptiča, čigar jo to jajce in tudi len i a ve, paštet, divjačine, pe- j ni tako dobro ohranjeno kakor rutnine in sadja, so zlasti zna-1 je ono presno maslo. Ni sicer ne še konzerve sardin in mesnih' razbito, a od zunaj je že na jedi v neprodušnih tudi za pre- ____________voz in izvoz pripravnih ploče- pripomoček, ki morejo duše na- vinastih škatlah. Vsa ta živi- se (Dalje prihodnjič.) "Naši Kraji" Darcize pod Golico KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLEŠKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA... BEGUNJE... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOC-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE ... LOGARSKA DOLINA . ROGAŠKA SLATINA . . . ITD. — 87 SLIK v finem bakrotisku, tiskane na dobrem papirju. Oglejte si teh lepot Slovenije. Knjiga Vas stane — NAROČITE PRI: KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18tli ST., NEW YORK znotraj segla okamenina, vendar vsebina še ni bila uničena, tako da so jo kemično preiskali. .Tajce so našli ob severnoameriški reki Gila v Arizoni. Priroda je za konzerviranje uporabila isti način, kakor še mi storimo zdaj, če shranimo jajca za dalj časa: dala ga je v apno. Uporablja pa tudi ta način, da pusti hranivo zmrzniti. Najstarejše, znano zmrz-lo meso sveta je po mnenju učenjakov staro nič manj ko 20,000 let. To je meso mamuta, ki se je v Siibiriji prevrnil v neko jamo in si pri tem zlomil hrbtenico. V jami je bil1 led in je ostal led tudi še po-1 zneje. Na ta način je ostala žival v svoji ledenici in se je toliko tisoč let ohranilo meso sveže. Ta najdba je pač ena izmed najvažnejših na svetu, saj nam kaže vsaj približno podobo, kakšen je mamut prav za j prav bil. Vse, karkoli smo prej o njem vedeli, se je večinoma naslanjalo na domišljijo in se opiralo na najdibe kasti in risb 11. avgusta: Queen Mary t Cherbourg 14. avgusta: Vuleania v Twt Champlaln t Havre 18. avgusta: Norman«!le v Havre Aquitanla v Cherbourg 19. a- gusta: Bremen v Bremen 21. avgusta *. Purls v Havre Conte dl Savola ▼ Genoa Harengaria v Cherbourg M. avgusta: Roma v Genoa 25. avgusta. Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 1. septembra: Normandie v Havre Aquit&nia v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: tnamplaln v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Queen Alary v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre 0 11. septembra: lie de France v Havre Bereugaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savola v Genoa 15. septembra: Normandle v Havre Aquitacia v Cherbourg 18. septembra: Vuieania v Trat 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre De Grasse v Havre 25. septembra: Champlaln v Havre Rer v Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengarla v Cherbourg Normandie t Havre V POLETJU STA ZMENILA. Srednješolski profesor Hein-rioh Gunther iz Linca in 19^ letni srednješolec Kurt Gruber, Bta se nedavno napotila v Daih-stein. Zalotil pa ju je snežni vihar, .da nista več našla poti domov. Našli so ju mrtva in so ju prenesli v dolino, kjer so I jamskih pračlovekov. Po temi ju pokopali. ' mamutu so pa lahko proučevali dolžino in barvo dlake, kako-l * vost kože in sleherni ud trupla. I Iz vsebine želodca so mogli celo fc 4t t I določiti, da so se ti orjaki pra- 8 GLAS NARODA" i ' davnine preživljali s travo. i 4 pošiljamo v staro do- ^ Krasno je bil ta mamut kon- f movino. Kdor ga ho- iA j zerviran, prava mojstri na gos-. A , pe prirode. Meso je bilo popol-j noma sveže in lepo. Člani aks-pedicije, ki so se leto dni mučili, da so našli mamuta sredi gora in ledu, pa se ga le niso upa-(li jesti. Pač pa so ga dali za (poskmsnjo psom, ki so ga z na j-i večjim tekom pogoltnili in ga izvrstno prebavili. • rHr