PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV V otroškem varstvu uresničevati vzgojne smotre Republiški odbor jo obravnaval vprašanja vzgojno varstvenih ustanov in domov ter reorganizacijo sindikatov V Domu sindikatov je bila 11. februarja plenarna seja vprašanja reševala, zato je treba jejo, da so na|e gospodarske or- se zbirajo tudi drugi otroci kra- finančnih sredstev za vzgojila 1» republiškega odbora sindikata prosvetnih in znanstvenih nanje opozarjati in rešitve pred- ganizacije v tem pogledu skoraj- jevne skupnosti. Odgovorne so za podobno, delavcev LRS. Na dnevnem redu so bila vprašanja vzgojno lagati čim bolj konkretno. da odpovedale. — Lahko bi si delo preko vsega leta, tudi ob Medtem ko .SO, varstvenih ustanoc in domov ter reorganizacija sindikatov. „ . .. vzeli za vzgled LR Hrvatsko, šolskih počitnicah in šolskih na šolah osebni dohodki iz-bolp- Poleg članov so se seje udeležili nekateri gostje, med njimi v . ao„s ri 1v ^ t^e a p ‘ kjer je skupščina sprejela sklep, praznikih, skratka, ves dan in šali, pa pri uvajanju ekonomskih sekretar Sveta za šolstvo BORIS LIPUZIC, članica sekreta- sanje finančnih obveznos i gospo- 0kvezuje gospodarske organi- vse leto, ko potrebuje otrok var- cen v ustanove, ki naj bi jih riata republiškega sveta Zveze sindikatov DOLFKA BO- danskih organizacij do otroškega zacije, da odvajajo namenska stva. Strokovno osebje večjih krili starši, sploh ni bilo mogoče ŠTJANClC, predsednica Zveze društev prijateljev mladine varstva. Tem bi predvsem mora- srecistva za razširjanje omrežja ustanov daje strokovno pomoč računati na izboljšanj eosebnih OLGA VIPOTNIK in drugi. lo biti jasnh, da sta storilnost in varstveno-vzgojnih ustanov in novim, manjšim oblikam varstva dohodkov vzgojnega oseibja. — Sejo je vodila predsednica republiškega odbora SLAVI- delovni uspeh podjetij, zlasti njih delovanja. na terenu, strokovno pomaga ne- Menimo, da teh ukrepov niso poslujejo žensko de- Odločno premalo so v tem po- šolanemu kadru, ki dela v usta- narekovali samo finančni razlo-^ xt t 11 n A l v« -i i 4*.. /j i n i ^ ^... 4- v. a i1 4 i i oo(noln,o nerazumev a— CA ZIRKELBACHOVA. onih, ki za; Referat o problematiki vzgojno varstvenih ustanov je lovno silo, močno odvisna od ‘gledu storile tudi sindikalne or- novah, otroških sobah, igriščih, gi, temveč popolno nerazumeva- urejenih družinskih razmer, ka- ganižacije, ki bi morale — kot letovanjih itd. Nudi strokovno nje osnovne dejavnosti tega pomor spada tudi dobro preskrbljen politične sile proizvajalcev — pomoč terenskim organizacijam klica. otrok, To pomeni,. da morajo vplivati na delitev sredstev v varstva, kolikor ni ustanova že Četudi resolucija povsem jas-starši — proizvajalci imeti ure- podjetjih in komuni v korist sama glavni organizator v svojem no govori.o tem, da pod varstvom jeno varstvo'otrok v času, ko so varstva, hkrati pa osveščati star- območju. —Skrbi za pedagoško .pojmujemo vzgojno dejavnost, ki Predšolsko vzgojo, _ je dejala Po resoluciji se otroško varstvo zaposleni na delovnem jnestu. še, da se bodo zavzemali za re- izobraževanje staršev svojih va- otroka vsestransko vzgaja, pa so tov. Mušičeva, smo pri nas doslej ne pojmuje.več kot ^enostranska Dosedanje izkušnje nam dokazu- sevanje otroških problemov. rovancev, sodeluje s socialnimi in marsikje vendarle varstvo td&ma- ime.la članica predsedstva republiškega odbora DESA^ MUSIČEV A, o dijaških domovih pa je poročal tov. MILKO DO-MANJKO. Danes objavljamo referat tov. Mušičeve in pa nekaj iz razprave o tej problematiki. razvijali bodisi preko posebnih vzgojna dejavnost, temveč kot predšolskih ustanov, ki pomenijo kompleksna socialna, zdravstvena začetek sistematičnega izobraže- in vzgojna zaščita otroka. Interes vanja in vzgoje otrok, bodisi kot za otroka je po resoluciji bolj pomoč sta*ršem v okviru družbene živ, bolj množičen, varstvena de-dejavnosti za socialno in vzgojno javnost se je bolj približala, ker ogrožene predšolske in šolske to omogoča komunalni sistem sa-btroke, zlasti pa za otroke, za- moupravljanja. Mobilizacija dr-poslenih staršev. Pozitiven odnos žavljanov, staršev oziroma obča-naše skupnosti do predšolske nov je bila po resoluciji večja kot vzgoje je jasno označen v sploš- kdaj koli prej. nem zakonu o šolstvu s tem, ko Kot napredek moremo šteti daje predšolski vzgoji mesto v tudi dejstvo, da se je sistem našem izobraževalnem in vzgoj- otroškega varstva organizacijsko nem sistemu. Vprašanje pa je, če in vsebinsko izpopolnil zlasti v smo danes že sposobni razvijati tem, da je zajel mimo predšolskih sistematično predšolsko vzgojo otrok tudi šolarje, da je opustil 1 vseh otrok spričo množice pro- vse toge, šablonske organizacij-blemov na stopnji osemletne šole ske oblike varstva in se prožno in na področju družbene skrbi prilagaja potrebam staršev. Tako za naš naraščaj. Družbeni razvoj, zlasti večji varstveni zavodi raz-zlasti pa vsevečja zaposlitev žena, vijajo že dokaj širok program sta povzročila, da so problemi svoje dejavnosti za stalne varo-otrok zaposlenih staršev danes vance in še za druge otroke kra-tako živi, da so nujno prodrli v jevne skupnosti ter tako postajajo ospredje in jih družba uvršča centri zbiranja' otrok v kfejevni. med tista vprašanja, katera je skupnosti. Tam dobijo otroci treba reševati v prvem planu, prehrano, organizirana je pred-Tako stališče je zavzela Ljudska šolska vzgoja, učenje, interesne skupščina LRŠ v resoluciji o na-: zaposlitve za šolarje, fazne oblike legah komune in stanovanjske dela na igriščih, letovanjih in skupnosti pri otroškem varstvu, podobno. Resolucija je izrednega pome- Vse te P^itivne in napredne na, ker daje otroškemu varstvu pojave pa so spremljale in se enakovredno mesto med drugimi spremljajo številne tezkoce, ki dejavnostmi, katere so namenje- !lh moramo poznati ce hočemo ne boljšemu življenju občanov, uspesno napredovat1. Glav i vsestranskemu napredku skup- problemi bi bili sledeči, nosti in pa ker je izraz humanega Kakor je znano, so po resolu-odnosa naše družbe do otroka — ciji, deloma tudi že pred njo, hoče mu zagotoviti brezskrbno, krajevne skupnosti prevzele ze srečno mladost v vsestranskem obstoječe vzgojno-varstvene usta-razvoju. Resolucija daje dokon- nove, ki so jih poprej upravno čno spoznanje, da je otroško var- administrativno vodile občine, stvo ekonomska nujnost za špro- Čeprav je bil ta prenos pogojen stitev ženske delovne sile in da s splošnim procesom razvijanja je zaradi tega urejeno varstvo krajevnih skupnosti, so v prvi otrok nepogrešljiv činitelj našega fazi nastajali zastoji v dejavnosti nadaljnjega gospodarskega in varstva. Delni vzrok je neanga^ Koristno in pametno jih je treba zaposliti — posnetek iz vzgojno varstvene ustanove Ljubljana-Šiška Problemi samoupravljanja čili povsem laično in zanikali vzgojno vsebino s tem pa odgovornost in težo vzgojiteljskega poklica. V taki situaciji se je po*-loža j vzgojnega osebja v preteklih letih zelo poslabšal. S tem je postal ta poklic neperspektiven, kar je napotilo mnoge vzgojitelje na druga delovna področja ali na študij s ciljem prekvalifikacije. Mlade vzgojiteljice zlahka dobe mesto na osnovnih šolah, prekvalificirajo se za učiteljice, na njihova mesta v varstvenih ustanovah pa stopajo laični kadri. Vzgojiteljice so vključene v skupni Sindikat prosvetnih delavcev. Tli so po navadi v manjšini. Njihova problematika se, kot manj zanimiva od problematike šol, le redkokdaj obravnava. Nekatere krajevne skupnosti pa so vzgojiteljice celo primorale, da so kot komunalni uslužbenci stopile v njihov sindikat Ta razdrobljenost s celotnim prosvetnim sindikatom, ki bdi nad pravicami prosvetnih delavcev, jih dela nesigume in jih hromi. Nujno pa se bo to sčasoma odrazilo tudi v kvaliteti dela varstvene dejavnosti. Prosvetni sindikat mora biti živo zainteresiran na tem, da otrokovo varstvo v prihodnosti raste skladno z našo splošno družbeno rastjo in napredkom na področju vzgoje, da dobi v vrsti dejavnosti za otroka enakovredno mesto kakor delo na šolah in drugih vzgojnih institucijah, da se v varstvu uresničujejo naši varjala vsaka vzgojiteljica, se je . . t ’ ' d Otroško ^ „ Po.„,o «, „0^0 „ S 5» £* K. _ dejavnost krajevne skupnosti kriterijih, kar onemogoča izved- vgeh teh velikih nalo« se ie ve- bene težn,e po ^&lovnem zado- An ^ , -XV-• x: i ,-n i r V\r\ /-1 ; + v, _ _ j „ i _n „ ... & J vnlictr-ii i m 7 o L-; 4« družbenega nap7<£toT S Tem pa žkanjT i7vTh, 'odgovornih čtei- zato, da ga je družba izročila v bo delitve osebnega dohodka po člna našega osebja lotila z razu- in. ST^[ e.loYek®> j« te stopa varstvena dejavnost v in- teljev, dalje nejasnosti in nera- loke občanom in starsan, ki so delovnem uspehti. Iz podatkov je mevanjem in delovno pripravlje- C1'1e _Ust:varJa- Zato je treba danes teresno področje vseh družbenih zumevanje vloge krajevne skup- za varstvo najbolj zainteresirani, razvidno, da je približno 50 °/o nostjo. Brez pretiravanja mu vP1^san.,a otroškega varstva — organizacij — tudi sindikata pro- nosti, pa tudi dejstvo, da slednja s ^exm . Je. pniogočila, da si ustanov prešlo na sistem nagra- lahko priznamo, da je doseglo ^sti pa vprašanja statusa vzgoji-svetnih delavcev. — v kratkem času njenega for- varstvo oblikujejo in nadalje raz- jevanja po delu, kar pomeni uspehe. Mislimo zlasti na razne ^Va..Y va^stvu SG osvetliti m ortentadjoln ŠdpSS^ruTbenm * »"»“L $£53» WTi£lS?5SSJ»»r "“SjeUh^nT delovneVgoJe ara P; “ ° s« “s v “ "ieno 7- ~ SlSni SndSiW žSSttU SenSm“oSnS»™'v«- t ‘Ul" moto.ga MWk * varivSIh ef« In načrtnos« stva. organ upravljanja delovnega ko- izkoriščanja sredstev, do poveča- ustanovah upravičeno pnčakova- pleksno zadostiti otrokovim mate- J * - lektiva, svet staršev. Tem samo- nG£a obsega dela in zboljšanja izboljšanje delovnih pogojev, rialnim, socialnim, čustvenim, , upravnim organom je pač treba nieS°ve kvalitete, do koriščenja Tsrnu pa nj bilo tako. Težnje intelektualnim in drugim po- 1/rirt in Irralrn nf)! cnfirmnnra varstvo zaupati in jim delo omogočiti bo- notranjih rezerv itd. Ker so ne- Kra.levnih skupnosti za pocenitev trebam. Cilji so skupni. Zato tudi J\UU lil JwllWv 11 mJ ® diši z materialno ali strokovno katere ustanove uspele v pogojih varstva, so se zelo ostro odrazile med njima ne more biti meje, _ , • •„ s«!,.*,,- ».atmranin itH Skratka v začet- pomočjo ter jih usposobiti za sa- ^^upravljanja jasno začrtati v. Poslabšanju delovnih pogojev zato ne sme ostati varstveno Zakon o financiranju s ^ vsakega leta ie negotovost za mostojno in odgovorno uveljav- P01, k smotrom in jih uspešno strokovnega kadra, kakor so npr. področje nekje ob robu naših obveznos^tiftj. ^bveznosti^ustano- sredstva, nato celoletna borba, ki Ijanje samoupravnih pravic. V feahrirale, jetreba vzpodbuditi J-eL°Yn_e _ob* li4.n_0;VZ??jnih P^evanj kot docela angažira vsai enega usluž- tem smislu so delale le nekatere v.se činitelje, da dajejo doslej pa- veznosti, nekje celo do 8 ur, pre- manj važno področje, temveč se elja vzgojnih _ . * b ustanove ponavadi uprav- krajevne skupnosti. Ne manjka slvuim ustanovam potrebno po- obremenjevanje s številom otrok, more skupno s šolo zliti v celotni sr rsararass. ■—» •»*?» «»». * ^ «»»»»». Sveni zavodi nalog, prav tako tudi organe upravnih pravic organov zavoda, v nj.hovih težnjah podpro. _____________ Ob prenosu ustanoviteljstva upravljanja, kar vse slabo vpliva administrativnega vmešavanja v Ob navajanju izkušenj s podse je vsa pozornost osredotočila na delovne uspehe zavoda. notranje za e ve samostojnih za- rocja samoupravljanja ne more- le na probleme financiranja- s Videti je,, da so sestavljakd ™ deistev’ so si?fk.al- okviru sol do- tendenco, da se varstvu odtegne- resolucije računali z višjo stop- nosu na krajeimo skupnost, posta- ne organizacije v jo že zagotovljene družbene da- njo razumevanja za tovrstne u ooij utesnjeni kakor -so bili bile veliko pomoč s strani druž-•iatve in da se postavijo na po- družbene potrebe. Praksa tega ni MajKon prej. m primer: obrav- bemh organov, medtem ko pogo-Polno finančno samovzdrževanje. potrdila. Zato upravni organi na\ajo ji . servise, tj. kot sto varstvene ustanove k razpra- Mnogi ljudski odbori so smatra- varstvenih zavodov smatrajo, da ekonomske enote y katerih Jih vam 0 pravilih, pravilnikih, li — nekateri smatrajo še danes bi bilo vendarle nujno izdati ^a«lma ® Q ° asluzek in doh°' nagrajevanju po delu, sistemizi-— da je napočil trenutek, ko se konkretnejša določila, kdo in po ne pa osnovni smoter — to ranju delovnih mest in podobno, lahko otresejo nezaželenih izdat- kakšnih kriterijih naj sofinanci- ^ ~ za otrc*a i« starse. sploh niso bile povabljene in so kov. Drugod so jih hoteli redu- ra varstvo. To zahtevo postav- Drugod razpolagajo z na- bile prepuščene same sebi. V tem cirati z namenom štednje druž- Ijajo tudi naša okrajna porpcila. ™nsko dodeljenimi srpdstvi var- pogledu se je v naši dosedanji benih sredstev. Tak odnos pa ni Menimo pa, da s centralno odloc- stvenim ustanovam tudi v korist praksi delala očitna razlika med v duhu resolucije, ki gbvori o bo teh vprašanj ne bi mogli re- H . ’ no dopuščajo solarni ki varstvenimi zavodi. To tem, da so družba in starši zaim- šiti tajto zadovoljivo, kakor jo ' n , kolektivu samo- Pa je v mnogih primerih demo- teresirani za varstvo in tudi za- labko rešijo statuti v posameznm stojno razpolagati s sredstvi, niti raliZlralo kadre odgOVOrne za dolženi za kritje materialnih in občinah. Družbene dotacije za £ okviru Ze Potrjenega plana, delo na tem področju, finančnih obveznosti varstva. - področje varstva ne morejo biti ^ Cplja^].a ^ “stan0vah tudi take Resolucija ie postavila stro-2 intervencijo. SZDL so seta na- P°vsod enake ali enotne, temveč ulje krajevnih skupnosti, ki niso k v varstven h usta Pačna pojmovanja razčistila. V se odmerjajo po ekonomski vedno v skladu z interesi staršev novah ^^S^ce rdaneš 1», „62 v glavnem »iih'šl.,fo'S V nove prejemale družbene dotacil krajevne skupnosti upoštevajoč V absolventke Srednje ^zgojiteliske ie. vendar pa ne ob predlogih tudi ekonomsko potrebo staršev P°vah, posledica tega pa je, da šole) Mrvmcirsala v letu. .»63 pojav- njih ^.vifa,«^. — ^ ggg^ »*£ «»»6 tja isti problem. Tako bomo za družbeno pomoč. — .----- .. - ------— ------ _ novo proračunsko leto pričeli že statutih, s katerimi želimo žago- ugotovljene. JJelo s predšolskimi otroki se Prehojeno pot znova. Zopet proš- toviti materialno bazo varstva, pa Uveljavljanje delovnih kolek- le razširji0 še na delo s šolarji, nje, dokazovanja, sestavljanje se je treba zavedati, da je tudi tivov kot samoupravnih organov CPI oj določeno število stalnih neskončnih analiz, sestanki, po- od nas odvisno, kako se bodo ta zlasti zavira dejstvo, da se dota- oskrbovancev, za katere je odgo- SKLEPI Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev je na plenarni seji 11. febr, t. I. na osnovi referata in razprave b problematiki vzgojno varstvenih ustanov sprejel naslednje sklepe: 1. Rešiti je potrebno vprašanje ustanoviteljstva in v zvezi s tem finančnih sredstev za nemoteno delo vzgojno varstvenih ustanov. Sredstva za vzgojno dejavnost naj bi bila v celoti zagotovljena, v družbenem skladu za šolstvo, socialni skladi pa naj bi zagotavljali sredstva za delno ali celotno oskrbovalnino socialno šibkih in ogroženih otrok. 2. Vzgojno varstvene ustanove so samostojne družbene ustanove in jim je treba zagotoviti status samostojnosti; zato je treba krepiti organe upravljanja in samoupravljanja. Sistem delitve dohodka je potrebno tudi v teh ustanovah izpopolnjevati tako, da bo stimulirano čim kvalitetnejše vzgojno delo in smotrno trošenje sredstev. 3. S pomočjo strokovnih služb naj ustanove izdelajo delovne načrte, ki naj zajemajo vse oblike vzgojno varstvene dejavnosti, in skrbe, da bo celotno delo načrtno. 4. Delavci v vzgojno varstvenih ustanovah so po značaju svojega dela prosvetni delavci, zato sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev smatra, da je pravilno, če so vključeni v bodoči 'sindikat družbenih dejavnosti. ZAOSTAJAMO V VSEBINSKI, IDEJNI IN DIDAKTIČNI PREOBRAZBI ŠOLE Iz poročila predsednika Zveze pedagoških društev Slovenije Franca Strmčnika na nedavni skupščini VZGOJITELJ IMA v družbi priznano mesto Iz razprave na plenumu republiškega odbora V razpravi, ki je sledila poro- vključi tja. Imeli smo primere z Čilu tov. Dese Mušičeve, so disku- industrijskimi šolami, kjer so nam tanti poudarjali med drugim po- rekli, da radi sodelujejo z nami, trebo — to zlasti na podeželju — toda da je njihovo mesto v to- ... po upoštevanju normativov za iz* varni, tam imajo konkretne na* Resen problem naše šole in Izhodiščna stopnja, katere namen sistem napredovanja učencev OS* učitelja in njegovega temeljitega gradnjo predšolskih ustanov. Ne- loge in delo. Dejali smo jim, da vzgoje sploh je v tem, da prei- mora biti bolj demokratično, novne šole iz nižjih razredov v usposabljanja ter z zanemarja- katere občine hočejo varčevati s je čisto prav, če so vključeni v demo od ekstenzivnosti in več množično in temeljitejše vzga- višje, smo kar zadovoljni s števi- njem teoretičnega osmisljevanja tem, da ukinjajo vzgojno varst- sindikat kovinarjev, izrazili so le ali manj le zunanjega organizacij- janje in izobraževanje naše mla- lom napredujočih, čeprav nismo in oplajanja vzgojne prakse smo vene ustanove, namesto da bi še željo po strokovnem sodelovanju, skega saniranja našega šolstva in dine. Vsako razširjanje neke zagotovili hkrati tudi to, da bi spregledali dva najvažnejša, med razširjale njihovo mrežo. Tudi Ce se pa tak kolektiv sam čuti vzgoje k intenzivnosti, efektiv- dejavnosti in uvajanje novega, ki tisti učenci, ki napredujejo s seboj tesno povezana pogoja vsa- pri izgradnji stanovanjskih nase- s svojim delom povezan s sindi- nosti in racionalizaciji vzgojno zanemarja kultiviranje in dsmis- slabimi ocenami, nadomestili kega večjega internega napredka lij ne predvidevajo primernih katom prosvetnih in znanstvenih izobraževalnega procesa. Ijevanje le tega, vodi nujno k manjkajoče znanje. Prav tako naše Šole. Oboje se nam mašču- prostorov za varstvo otrok. delavcev oziroma bodočim sindi- Vse do danes smo skrbeli pre- prakticističnim, formalističnim in pripisujemo realno vrednost viso- je v slabokrvnem uveljavljanju Olga Vipotnikova je poudari- katom družbenih služb, ga nima težno le za organizacijski in pozitivističnim rezultatom, s če- kemu številu učencev, ki uspešno in funkcioniraju naših posamez-la, da moramo biti pri obravna- nihče pravice siliti v članstvo v normativni vidik šolske reforme, mer se samo negira in spreobrne zaključijo obvezno šoloi, čeprav nih reformnih ukrepov, v prak- vanju varstvene problematike kak drug strokovni sindikat. kjer smo dosegli kar lepe uspehe, v nasprotje prvotnih namenov, so učni uspehi zadnjega razreda ticistično in formalistično obar- bolj temeljiti. Varstvo otrok je v Toda vse to so drobni proble- Močno smo razširili vzgojno de- To pravilo potrjuje tudi nekatere vse do predzadnje redovalne kon- vanem stilu dela mnogih naših zadnjem času toliko napredovalo, mi. Poglavitno je, kako ljudi v javnost izven okvirov šole, skoro slabosti na področju naše vzgoje, ference v izrazitem nasprotju z vzgojiteljev in končno v pomanj- da je dobilo ustrezno mesto v varstveno vzgojnih ustanovah na vsa torišča, kjer dela in živi Čeprav ni verjetno, da se jih ne zaključnimi učnimi rezultati in kljivih vzgojno-izobraževalnih vrsti vzgojnih institucij kot del mobilizirati za boljše delo, za naša mladina. Uvedli smo mnogo bi zavedali, je vendarle res, da o četudi kažejo mnogi, ki končajo rezultatih naše mladine, našega družbenega standarda, lastno strokovno izpopolnjevanje; reorganizacij z namenom, da njih zelo malo kritično razprav- osnovno šolo, na najrazličnejših . » , , ... , Tudi Ljudska skupščina bo v brez tega postanejo ljudje pasiv- vključimo šolo v naš celotni druž- Ijamo in še to največkrat ab- sprejemnih izpitih zelo pomanj- . ,ce 11 ,j"?° . eJ. avignm našo kratkem obravnavala materialno ni. Ni vseeno, kako nekdo izpe- beni mehanizem in jo spremenimo straktno in načelno, kar ne vodi kljivo znanje. Enako nekritično f010 na V11S11 ™vo m prem k in- osnovo vzgojno varstvenih usta- Ije program, ali strokovno pro- v samostojno družbeno ustanovo, do konkretnih praktičnih ukre- interpretacijo opažamo tudi pri tenziviranju^ i_n ^ raciManzaranju nov, kakor tudi njihovo notranjo učuje okolje ali ne. Ali vidi na- Razširili smo naloge in oblike pov. Mnogi pokazatelji govorijo vrednotenju procentov srednje- vzgOjno-izobraževainega dela, mo- vzgojno problematiko. Nepravil- loge, ki izvirajo iz takih ugoto- vzgajanja v skladu s potrebami zato, da ocenjujemo vrednost in šolskih diplomantov in njihovega ram0 ??sY.e1;Ul Pfav izobraževano je, če danes trdimo, da vzgo- vitev. Vse to je treba postaviti časa in pritegnili v to delo mnogo učinkovitost naše vzgoje po mfto- znanja, ocenjenega po nezahtev- n'u učiteljstva in proučevanju jitelj ni družbeno pravilno treti- v sistem nagrajevanja, da bo družbenih sodelavcev. Močno pa gih na oko ugodnih statistikah in nih kriterijih reformiranega zre- vzgojne prakse najvecjo pozor- ran. Imamo vrsto vzgojiteljev, ki človek za svoje delo pravilno zaostajamo v vsebinski, idejni in poročilih, po zunanjih formah lostnega izpita. Dokazujemo, da ?0!“- ,z rešitvijo teh dveh vpra- so si s svojim delom zagotovili stimuliran, didaktični preobrazbi naše šole in manifestacijah, ki niso vselej smo z ukinjanjem kombiniranega Sani, oomo z istočasnim izooijse- tak status, da ga v družbi ne za- Na seji republiškega odbora in vzgoje sploh, ki naj dvigne konkretizirana v večji vzgoje- pouka vsaj organizacijsko odpra- va?Je,m1 materialnega položaja nikajo; po njihovi zaslugi smo je bilo govora tudi o problematiki njeno kvaliteto in Intenziteto, nosti in izobraževalnosti naše vili razliko med obveznim izo- naSe šola druge dosegli lep napredek vzgojno dijaških domov. O tem bomo po- Toda bili bi kratkovidni in dog- mladine. braževanjem v mestu in na pode- njene slabosti. Naj podkrepim varstvenih ustanov. Svoje delo ročali v prihodnji številki našega matiki, če bi pri tem ostali in ne Naj navedem samo nekaj pri- zelju, čeprav je jasno, da sam te 011811 2 besedami tov. Tita: so tl vzgojitelji zastavili tako, da H*** je postala ta problematika ne le stvar družbenih organizacij, Temveč tudi zadeva, s katero se ukvarjajo urbanisti. Laični kader v teh ustanovah nam je Še potreben, ker nimamo dovolj kvalificiranih vzgojiteljev; tudi nam doprinaša pozitivne stvari: v varstvene ustanove: je laični kader vnesel družinsko vzdušje. Za vrsto teh vzgojiteljev dobivamo dobre ocene, kajti tisti, ki se je odločil za to delo, se je odločil zavestno. Družbeno upravljanje v teh ustanovah pa ni dovolj razvito. Treba bo ustanove osamosvojiti in v njih razviti organe družbenega upravljanja tako, da bodo odgovorni za delo ustanove pred našo družbo. Tudi je napačno, če kdo misli, da lahko vzgojna ustanova opravlja obveznosti Šole. Otrok ne potrebuje varstvene ustanove takrat, kadar mu v šoli ne gre dobro, temveč zato, da ima organiziran prosti čas. Boris Lipužič je govoril o potrebi, da pri nadaljnji izgradnji šolskih prostorov mislimo tudi na to, da bodo ob šoli zgradili prostore za varstvene ustanove. O vprašanju financiranja teh ustanov pa je dejal: Po tem, kako ocenjujemo financiranje vseh vzgojnih dejavnosti,'mislim, da je leto 1963 zadnje prehodno leto, ko marsikje še prakticistično rešujemo' to vprašanje in nimamo sistema in objektiviziranja kriterijev za financiranje. Vse izkušnje zadnjih let nam bodo služile, da bomo letos prišli do analiz, na osnovi katerih bomo izoblikovali najustreznejša merila za financiranje tudi varstveno vzgojne dejavnosti. K temu naš ne vodi samo ekonomski interes (razbremenitev zaposlene žene), temveč gre tu za najširši družbeni interes, za ureditev našega družbenega standarda, standarda družine. S tem : pa bomo hkrati bi vedeli, da je to le prva in lam, ki usposabljajo učni kader, in skrbeti za stalno izpopolnjevanje učiteljev med njihovo prakso,« Ko govorimo o potrebi po te- Občinska sveža za telesno kulturo občine Mostc-Polje spada med najbolj delavne v Sloveniji. Posebna pohvala gre komisiji za šolska športna društva, ki je zelo razgibala telesno vzgojno dejavnost med molčansko mladino. Med šolskimi društvi organizira vrsto tekmovanj v košarki, atletiki, rokometu in drugih panogah. Nedavno so imeli v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča turnir v malem rokometu, s katerega je tudi naš posnetek. Nastopila so moštva večine moščanskih šol. V začetku marca bo v isti dvorani zimsko prvenstvo v rokometu med ljubljanskimi šolami v organizaciji ObZTK Moste-Polje. UČITELJSKA DRAMSKA SKUPINA je uprizorila Zupančičevo »Hišo na robu mesta« merov. Odkar smo uvedli nov sistem izobraževanja še ne pove ^^4predvsem^od° toga^kc>3 celodnevno učno obveznostjo, brez ideološko izobraženi ter pedago-kvalifikacije in v težkih učnih „ ° ‘n met ceneno usposobljeni.., "pogojih. Pišemo, da bomo kmalu To P°meni, da se mora v bodoče rešili problem pomanjkanja uči- P<^v'e““ posebna^ ^ teljskega kadra, ne povemo pa ~ " hkrati tudi to, da sprejemamo v učiteljsko službo ljudi brez pedagoške kvalifikacije. Poročamo o uspešnosti in množičnosti posameznih pionirskih in mladinskih meljitejši izobrazbi našega pro-akcij in izvenšolskih aktivnosti, svetnega delavca, moramo imeti čeprav ni nobena skrivnost, da nenehno pred očmi, da se je te številke dostikrat niso realne družbena funkcija naše šole in in da se za njimi v nemajhni meri učitelja bistveno spremenila. Žal skriva težnja po prestižu ene se tega ne zavedamo dovolj in šole nad drugo itd. Formalizem radi gledamo na učiteljevo vlogo in prakticizem sta se močno skozi klasična očala, čeprav mu zakoreninila tudi v samem nepo- nalagamo vsak dan bolj zahtev-srednem vzgojno izobraževalnem ne naloge. Nastane tale para-procesu. Res je, da o teh nimamo doksna situacija, ki je v kontra-temeljitejših analiz, toda že dikciji še s tako nezahtevno lo-intuitlvne domneve, ki temeljijo Siko. Od učitelja zahtevamo, da na priložnostnem in fragmentar- čimbolj vzgoji in izobrazi mlade-nem opažanju, zlasti pa rezultati ga človeka, prav malo pa nare-našega prvega testnega prever- dimo za to, da bi bolje usposo-janja znanja, čeprav ni bilo brez bili učitelja, ki' naj usposablja slabosti, opravičujejo našo skepso druge, čeprav je preprosta res-do resničnih rezultatov naše šole niča, da lahko zagotovilo kvali-in vzgoje sploh. ^ teto šole predvsem kvalitetni Teh pomislekov nisem nave- učltelli-del zaradi tega, da bi negiral Dinamični družbeni razvoj, precejšnje uspehe, ki smo jih njegove vse večje potrebe po kljub slabostim dosegli na pod- dobro usposobljenih kadrih, spre-ročju vzgoje. Omenil sem jih zato, minjanje kvalifikacijske struktu-da bi se bolj zamislili v relativ- re našega prebivalstva, vse hi-nost teh uspehov, da s pretiranim trejši razvoj tehnike in znanosti, poudarjanjem tega, karsmonare- humaniziranje družbenih odno-dili, ne bi prekrivali tistega, kar sov, demokratizacija našega šol-bi morali in kar moramo storiti, stva itd., vsi tl sociološki in da se ne bi zadovoljevali s ekonomski premiki zahtevajo od polovičnimi in površinskimi rezul- naše šole, da se čimbolj prilagodi tatl, ki so zlasti na vzgojnem potrebam družbenega razvoja, da področju dvomljive vrednosti, da zajame čimvečje število mladih bi prišli do trdnega spoznanja, in odraslih in da čim bolj vse-da je poglabljanje, osmisljevanje stransko usposobi našega nepoln intenziviranje vzgoje nujno »rednega proizvajalca in uprav-pogoj, če nočemo stagnirati in se Ijalca, da razvija v njem sposob-vrteti na mrtvi točki. Do svojega nosti in kvalitete enakopravnega dela moramo biti kritični, kar člana socialistične skupnosti. Od je imperativ- za napredek naše šole. tod kopičenje nove učne snovi v naših učnih načrtih in razšir- _________, , V torek sz. Januarja 1963 je imela kaj let ne dela, lahko zaCne razmišlja- novega, nekaj, kar ne bo enako tt- prlpomogli k rešitvi perečega na- dramska skupina v Šmartnem pri Ll- ti o svojem nedelu, cionalnega Vprašanja vnrašamia to! svolo premiero. Predstavili smo Kraj ni ne vas, ne mesto, imamo nataliteti.. Pri retamj/vz*,)™ S S5 raT “STl« So“ ............................................. varstvene problematike se sre- uspelo, Občinstvo je bilo navdušeno ljudje že dali časa niso Skušali sto- da je bilo zanimivo in da bi sl še že- zaviralnih čuiemo z vrsto rvoKlimn/v«. c in je po nekaj letih prvič napolnilo riti kaj več kot Oditi dvakrat na te- — ■ - - ___ j. -V, u ,r;uv' S dvorano. Prav to občinstvo je bilo ti- den v kino. Nikomur se ni dalo dela- rooiemom profluktivnosti. na- sto, česar smo se bali, a ne preveč, ti. Imam# tudi dve tovarni, kar do- stim. kar vedno vidimo, izbrali smo ravnodušni do slabosti naše šole. I]?,v , 511 m,ani no\a Mirka Zupančiča »Hiša na robu me- ]vjoSa nanaka r,a Vzgojna torišča, kot 90 komunal- sta«, zanimivo, sodobno delo. Mnenja ", napaka pa je ona v tem, no-ekonomska vzaoia, delovna so lahko različna; marsikdo prizna, da mamo videli VSeh njenih nrofzvZT in Tehnika talitete, kakor tudi S tem da je kajti verjeli smo tudi v radovednost, volj Inteligence, študente, in tako Otrokova vzeola orsatrinVana in^ker smo igrali sami prosvetni delav- nismo prosvetni delavci edini, ki bi - oK.ova goja organizirana m cl( ln marslkcio Je prišel, ki sicer ne morali delati vse. Toda. ko ie na eni hodi preveč rad na podobne priredit- konferenci padlo vprašanje, »Kaj ste ve. . storili za kulturo kraja?«, je bilo mo- Naša dramska skupina Je postala goče malo boleče, a obenem potrebno, polna idealizma, da nekoliko poživi vsi mlajši smo vzeli čas in sklenili kulturno dejavnost v našem kraju, ustanoviti dramsko skupino. Potem Zaspano društvo »Svoboda«, ki že ne- smo izbirali dramo. Hoteli smo nekaj Izraelski prosvetni delavci na obisku da otrok ni prepuščen ulici. Dolfka Boštjančičeva je opozorila nsi nerešeno materialno vprašanje prosvetnih delavcev, ki delajo v vzgojno varstvenih ustanovah. Komune kljub težki situaciji ne bi smele zmanjševati sredstev za delo teh ustanov, nagrajevanje delavcev v njih pa pa naj se reši po delu. Seveda imamo Ne bi mogli t,Mi, da amo bili K tSTSfiSZ išča, kot st ka vzgoja da je bilo zanimivo in da bi si še že- zaviralnih silnic, da iih nismo P^b^V^na in tehnična vzgoja, jeli podobne prireditve. Mnogi so bolj znali , , '.J* poklicna vzgoja, zahtevnejša mo- navdušem naa komedijo. Tudi mi ml- nan_vseiej zrangirati po njihovih ralna in sočialna vzgoia (rmr slimo, da bo nekaj veselega potreb- resničnih vrednostih, da nismo crDoina vzffoinJ estotakJ no. Toda izbrati moramo delo, ki bo videli niihove medsehoinp nove- 8Po na Vzgoja), estetska vzgoja zadovoljilo naš m njihov okus. Nič . measeDojne pove- (npr fiimska vzgoja) itd K temu lepšega kot komedija Branislava Nu- zanosti in odvisnosti enih od dru- moramo prišteti še vso h e tern ve KfTmhar A«« PO-eb«) i„ „“S,“prl«»v»irS deiovanielveIa ln tam 1,0 potrebl,° so* loCujoČ značaj. Zelo dolgo smo akri ra7 njega S€ tfr?n“ Podobnih dramskih'skupin verjet- ?ol2i11 2a nezadovoljive vzgojno- pedagoško^osobl enost^ 0110 no ni mnogo, morda smo edina sku- izobraževalne rezultate naše šole * g usposooi,lenost. staviien S1?venlJ1'u,Ce pa skuplna’ se“ samo družbeno konservativnost Ze samo to razširjanje delo- cev!1:ienapo1mmabiihžeu™\VoedeiOTaneje^ ^ teološko labilnost"našihVpro- kr°2a današnje šole 'zahteva oblik* gostovanj. svetnih delavcev, potem spet skoroda enciklopedično izobrazbo nismo ručesa? storltoNekal smo,’ ali f™0 star slstem in organizacijo učitelja, ki mu je dosedanji si-vsaj poskušamo, prav vsi smo morali s0ist'la> Pa_ smo zapaduli iz ene stem izobraževanja ne more za-delati. Bili smo scenografi, reorganizacije V drugo Ko Smo untoviti .... SUETA s: sr&k# *i°i» ir sr?. S« popusma11tudlhvVnajtežJ?hVtrenutklh! nlli- da odpravili to slabost ^ Pi^aja Vsaki dan, ^ sem prosvetni delavec že nekaj let, sam° z menjanjem učnih načrtov, prooiem nase sole. Posloviti vfn šoli6 zdi? ‘0.ukar..smS,.MV.vif; z nvajanjem novih učnih pred- se bomo niorali od precej zako-o'6- zda1 naJlepše- M,,oš Dlukle metov, z družbenim upravljanjem reninjenega predsodka v nas u 10 samoupravljanjem našega šol- vseh, da je izobraževanje' dolgo- Geza Cahuk je govoril o tem, Mordechai" Segal, upravitelj uči- TFHTVTf^MT !VfTT7,F».T V ®tava-Zadnie ča8e.se dosti govori, trajni proces, ki zahteva dosti kalco delovne kolektive v vzgoj- teljskega seminarja gibanja Ki- -a-^lTAlN J. IN J. V Tl A. vrKU/lS U 11T,oJa1gb®san^^bin°st šolstva in širokogrudno odmerjenega časa, . Pred kratkim je obiskala Ju- skala osnovno šolo Toneta Cufar- tu vrsto vprašanj, kot goslavijo delegacija Unije pro- ja, srednjo tehnično šolo, Bled in vprašanje delovnega časa, dopu- svetnih delavcev Izraela. Delega- Vrbo ter Begunje. stoy ipd. Problem znotraj ustanov cjja je bila goSt Centralnega Člani delegacije so se v raz-je sistem nagrajevanja po delu. 0(jkora sindikata prosvetnih in govorih s predstavniki šolskih treba tu bilo urediti status usta- znanstvenih delavcev Jugoslavi- kolektivov seznanili z razvojem noviteljev z jasno nakazano si- je y delegaciji so bili: Shalom šolstva in prosvete pri nas ter z tuacijo da miajo ljudje neko Levin, generalni sekretar Unije dejavnostjo našega sindikata, perspektivo. Potrebno bo najti prosvetnih delavcev Izraela, P. V. j“dl y kolektiva v borbi za Hedva Ish Shalom, upravitelj dohodek ustanove. osnovne šole v Jeruzalemu in nih ustanovah nekateri problemi buči. ,, „ ^ A , pasivizirajo. Te ustanove so se Izraelska delegacija je v Beo- go.l^rije.lfil? Janiarja v osamosvojile in kolektivi imajo gradu obiskala grob osvobodite- Zagrebu, se je udeležilo nad 200 de- uradniško mezdna mentaliteta v prosveto«, delavca prav trato p‘‘% ”> ■»»S«5« »«*«'- vedno več pravic in dolžnosti, liev Beosrrada židovsko DOkooa- legatov iz vse države, med njimi tudi preosnovala v Pokret za tehnično Daleč rvrf tntra do ll8bO, ki se priae, kolikor HAcraia na eo Ha c« b-rs.1 aIz-a* • u i* • iz Slovenije. Kongres Je razpravljal vzgojo narodov Jugoslavije, ki poleg pod* toliko solidno stroati v učenčpvi^ dogaja pa se, da se kolektivi ob Iliče m židovski muzej, prisostvo- 0 preteklem 6-ietnem obdobju razvo- organizacij Ljudske tehnike vkijuču- ^©njeval vrednost teh posamez- cfiav^ nn+a™ e raznih težavah — kot npr. nera- vala je peti plenarni seji CO ja organizacije Ljudske tehnike in je Se vse ostale družbene orsranlT.aH- nih ukrAtVktr in &Acive» poiem Domo prisiljeni cim je §e vse ostale družbene organizaci- nih ukrepov in še mani vseh ie in i..m#.«.*.--...#« . — zumevanje s strani nekaterih Sindikata prosvetnih in znanstve- *brveieT vrst0 novlh P°bud ter skle' Jtehn"čnoSkunit ustanove- kl skrbe za skupaj kot sestavni del celote. 1)011 ek°nomizirati, intenzivirati krajevnih činiteljev ali zaradi nih delavcev Jugoslavije. Sef p poročilo o delu co ltj za raz- v kongresni™'dnevih so v zagre- Tc>da vedeti moramo, da je Šola in racionalizirati učenčeve spo- kakih objektivnih težav — umak- izraelske delegacije Shalom Levin dobje 1957—1962 navaja, da je organi- bu odpm prvi tehnični muzej v naši strukturni celostni mehanizem zn*vne procese in preiti k take- braževanje, kl Jih je prirejala Ljud- modernejših motorjev, od vlaka do zirane vse njene zaviralne in aa TnonTo u x ska tehnika, je šlo okrog 15.000 ljudi reaktivca. Prikazan je tudi rudnik, »nnilnp » 89 znanJa na vseh stophjah ŠO- — večinoma prosvetnih delavcev, kl ki so ga pripravili velenjski rudarji * ne komponente, pa zato lanja. Čeprav nam bodo mnogo IJanje. Predvsem bi bilo važno, da bi bili delovni kolek- v Beogradu. __ tjvi v vzgojno varstvenih ustano- V .LR Hrvatski se je delega- so se usposabljali za delo v tehničnih vab mobilizirani in da bi kvali- cija razgovarjala v republiškem krožkih, klubih, posebno pa še za tetno delali. Tudi ni tako Važno vprašanje, skala več galerij in muzejev ter tem razdobju!" V katerem sindikatu je kolektiv varstveno vzgojnih ustanov. Obi- _ Dosedanji^ predsednik vključen. Ce vidi perspektivo v skala je tudi Kumrovec ________ . _____ . uvnih^načhiov Ifo ^epoTnT'm^mo^S« 13011 k<3t doslel pristoPila na P°- od-boru.iin“ Hrvate, obi- ‘^‘^g^^n^uSv^e^T 3v krož^K^m ^h teCi^ol?^ odjaviti in jim pripisovati od- ^ ,,že znana f6 nepoznana gojiteljem, da usmerijo ekskurzije rešilnega značaja. Tega spozna- tennicna učna sredstva, bo moral iSiSSBš! .ris ss? . . CO LTJ Franc Leskošek je v svojem refera-, . j., r . i,, ., , , tu posebej poudaril pomen dela s pekem drugem sindikatu, naj se V Sloveniji je delegacija obi- pionirji in mladino v šoli in izven §t. ■« Smotri in naloge dodatne pomoči Seznam revij in periodik ki jih prejema knjižnica Zavoda za napredek šolstva Vprašanje napredovanja učencev z negativnimi vo, da je lahko uspešno delo le napredovali z eno ali dvema vzgojnimi in izobraževalnimi za 1 p e d agotksMEpi ° ^ minhr.r a- ocenami, kakor tudi problematika dodatne pomoči je z naiv©č 6 do 8 učenci. NEZADOSTNIMA ocenama v smotri, če bi kakor koli zniže- cija: Beograd, Moše Pijade 12/v. ir™ srrafs af , J , , , , ' usjienin oz. neus»pe ln profesorji uporabljali pretez- radi vrzeli v prejšnjem gradivu. Vanja učnih uspehov. Razen te- Hrvatske. Administracija: Zagreb, mn učenčev osnovnih sol ob letošnjem polletju. Na- no frontalni način učnega deia Zato morajo nadoknaditi glavne ga naj še enkrat poudarim, da je Trg maršala Tita i. prosili smo dva priznana pedagoška strokovnjaka, naj kot žal običajno pri rednem po- vrzeli v prejšnji snovi ter po- osnovna napaka uveljavljati se- PzaACSofs^ka Si'V^mkumo-Dr(>- za bralce našega lista napišeta svoia opažania in po- uku v razredu- To pa ni dovolj manjkljive osnove učnega pred- danji način napredovanja učen- svetna pitanja. Pokrajinski odbor iacnito „„1.c+„i;sx„ i,; • j J i. ^ uspešno, ker je treba delati z meta. Rezultati kažejo, da mno- cev, ne da bi zanje hkrati po- Pedagoškog društva nrs za apv. jasnita nekatera stalisca, ki se vedno niso dovolj raz- t-čenci v glavnem individualno, go učencev, zlasti tistih, ki so skrbeli s kvalitetno dodatno po- Administracija: novi sad, vojvode ciscena: prosvetni svetovalec za didaktična in meto- — Učeince smo vključevali v napredovali z eno nezadostno v močjo. 4. naša škola. Časopis za pe- dična vprašanja v skupini za pedagoško in psihološko dodatno pomoč po nasprotujočih višji razred, uspejo s posebno Pri nas pa lahko čestokrat dagoška pitanja, organ Pedagoškog raziskovalno delo na Zavodu za napredek Šolstva ?* kriterijih; želje dobrih, za pomočjo šole popraviti neuspeh opazimo prav to! Toliko o tem murfMj*klričSi1faciia: Sa* Roman Oherlintner niše n emnti-ib in nnlnoab dndatne sol° zel° °8retlh učenčev; žeije v prihodnjem solskem letu. To vprašanju, ki pa je se zmeraj na 5. nastava i vaspitanje. Ca- , tnter Plse 0 smotrih in nalogah dodatne ambicioznih staršev; mnenja uči- velja, poudarjam, predvsem za terenu zelo pereče in mnenja če- sopis za pedagoška pitanja. Pedago- pomoci, svetnik skupine za prosvetno pedagoško sluz- tel jev o potrebi pomoči za slab- one učence, ki so napredovali z stokrat močno deljena! rfa-dBeogVradNTerSazrie'26AdmlnlStra‘ bo na Zavodu za napredek šolstva Sikst Marion pa o še učence in podobno. eno nezadostno! Slabše pa je pri Pomoči pa so potrebni tudi prosvjetniZ1vjesnik. siuž- nanredovaniu učencev 7 negativnimi ocenami Razumljivo je, da tako za- učencih, ki so napredovali z šibki učenci, ki so sicer prejšnji beni organ savjeta za prosvjetu nk napredovanju učenčev z negativnimi ocenami. stavljena in izvajana dodatna dvema nezadostnima. Izkušnje razred izdelali, vendar so bili Hrv.Wte. ^Skoiska knjiga«. Admi- Danes že težko najdemo več- Učiteljeva naloga pri dodatnem pomoč ni mogla biti tako uspeš- naših praktikov, tudi najboljših, nasploh komaj zadostni. Učna greb, n?ca 28. jo, razvito osnovno šolo, kjer delu je, da glede na ugotovljene Da> kot bi sicer lahko bila glede kažejo, da bolj redko učenci, ki snov pri posameznih učnih pred- 7. prosvetni glasnik, siuž- Učiteljski zbori ne bi organizirali vzroke neuspeha pri posamez- rav veliko prizadevanje mnogih so napredovali z dvema neza- metih je tem učencem delala ve- s^ije^i^saveu e2i kuituru^NR s£ Zz slabše učence tako ali dru- nem učencu izbere ustrezne na- požrtvovalnih učiteljev in profe- dostnima, uspejo popraviti v na- like težave že v prejšnjem raz- bije. zavod za izdavanja udžbemka gačno dodatno pomoč. Saj nam čine dela in motivacijska sred- sorjev. Zato se moramo v praksi slednjem razredu nezadovoljiv redu, sedaj v letošnjem šolskem nr Srbije, Beograd, obiiičev venae 5. zakon o osnovni šoli nalaga po- stva. Organizacija in metodika najprej izogibati teh napak in učni uspeh. Zato ne morejo letu pa zopet nihajo med pozi- turnVpros^rlog1 ZJ«2T' jJiŽsiaviil' sebno nalogo, da naše vzgojno- dodatnega dela sta posebno važ- vključevali v ustrezno obliko do- uspešno napredovati v nadaij- tivno in negativno oceno. Pri tej Administracija: Beograd, Terazije «. izobraževalno delo izvajamo ta- ni vprašanji, ki terjata poglob- datne pomoči res samo tiste njih razredih osnovne šole. Zato skupini učencev pomeni dodatna s. pogledi i iskustva u he-ko, da upoštevamo in poskrbi- Ijenega razpravljanja; zato se ju učence, ki jim je pomoč neob- je potrebna seveda še večja od- pomoč preventivo, ki je po iz- !lOR™nm^^aScIjaA'eafopisaka»Pogiedi bio za razvoj tudi tistih učencev, ne moremo lotiti v tem prispev- hodno potrebna. Upoštevajmo, govornost ,in pretehtanost uči- kušnjah, kot vemo, veliko bolj i iskustva«. Zagreb, mca 28. ki se počasneje razvijajo. Hkrati ku, ampak kdaj prihodnjič. da ni mogoče uspešno delati, če teljskih zborov, ko sprejemajo uspešna kot kurativa. 10. prosvetna dokumenta- Pa naj ne bi pozabili posvečati obe vrsti dodatnega dela, ta- nlma“? skuPin® s^bšik uče": f1**, kateri učenci naj napre- f K dodatnemu delu včasih «xa. ^f4Š2og^u^e^re* več skrbi tudi zelo nad ar je- j^0 za nadarjene učence kakor cev lo,cene drugih skupin in dujej<> z dvema ah celo več ne- vključimo tudi nekatere ponav- n. tehnicko vaspitanje. no- fcim učencem. Razumljivo je, da za ciaKčP moramo lorpvati od če ie v Srupi učencev več kakor zadostnimi ocenami. To so lahko Ijalce, za katere ugotovimo, da vinsko-izdavačko poduze<5e ^Tehnič- naša skupnost želi in pričakuje, interesnih krožkov pri posamez- 6-8x učencey; SJce; n© moremo samo redki učenci, pri katerih jim učna snov dela težave pri ka ^^jzid^^TUR^ Beograd, da bo vse več učencev uspesno ujnih predmetih in drugih z ucenci individualno delati, ce- je njihov ucm uspeh resnično posameznem predmetu kljub te- Deiigradska 27. dovršilo osnovno šolo, vendar na svobodnih dejavnosti v osnovni tudi bi to hoteli- Razen,tega pa trenutnega značaja zaradi poseb- kapitulaciji. Mnogi ponavljale) t«novi dejanskega znanja. Kljub g svobodnimi dejavnostmi širokemu uveljavljanju dodatne jn interesnimi krožki šola zado-Pomoči v preteklih dveh treh volji nagnjenja in zanimanja i€tih, pa čestokrat opažamo na učencev, pri čemer je poudarek seminarjih, predavanjih in raz- na prostovoljnosti ih samouprav-govorih na terenu, da niso v ijanju. Tako uspešneje organizi-Praksi smotri in. naloge dodatne ramo in izkoristimo prosti čas Potnoči še dovolj jasne in raz- učencev, pri čemer delo v šoli eiščene. še bolj povežemo z življenjem, Dodatno delo v širšem smislu širšim okoljem ter tistimi orga-ham pomeni posebno pomoč za r,izacijami. ki delajo z mladino. *labše učence in dodatno razvi- vidimo torej, da so smotri svo-Mnje nadarjenih učencev. Vemo hodnih dejavnosti čisto drugač-lz nekaterih ugotovitev, da veči- ni od namenov, ki jih ima doba naših učiteljev in profesorjev datoa Pomoč — posebno pa še b- posveča posebno veliko skrbi dodatna pomoč za slabše učence, boljšim in najboljšim učencem Morda se zdi komu nepotreb- 13. STRUCNO OBRAZOVANJE. Pedagoški servis Više stručne pedagoške škole, Rijeka. 14. DRUŠTVO I VASPITANJE. Administracija: Beograd, Moše Pijade 12/IV. 15. REVIJA SKOLSTVA. Biblioteka prosvetnih radnika Jugoslavije, Beograd, Kralja Milutina 66. 16. PROSVETEN GLASNIK. Službeni organ na Savetot za kultura na NR Makedonija. Administracija: »-Prosvetno delo«. Skopje. 17. PROSVETNO DELO. Spisani« za pedagoška prfcšanja. Pedagoško društvo NR Makedonije. Administracija: Skopje, Ivana Milutinoviča 1. Seznam časopisov Pri rednem učnem delu. Vzroki nc> razpravljati o razmejitvi teh Spomin na letošnje zimske počitnic^ za to so različni, predvsem pa p^hnih oblik in vrstah dela z Pomanjkanje časa, veliko število Herici, ^i jih je uveljavila prav učencev v razredu, premalo upo- šolska reforma. Vendar ni tako! tevanje tehnik m načinov mto- v praksj vsak dan ugotavljamo idualnega ter individualizirane- precej primerov, ko zamenjuje-ga deia, zahtevnejša priprava, mo jn mejamo med seboj smo-teeja poraba časa itd. Torej po- iR naloge interesnih krožkov, sobno dodatno delo je potrebno bno razvijanje nadarjenih za nadarjene učence in tiste, ki ^encev dodatno č Za slab. imajo nagnjenja, kajti za našo uče^c dopo]nilnl obvezni skupnost so nadarjeni ucenci-iz- pouk ln sv’obodne dejavnosti. To 2° 1^r1agocen.1* . _ v potrjujejo nekatera dejstva in Sc bolj pa je pri nas pereča ^ otovitve: ^datna pomoč za učence ki _ y preteklem golskem letu korkoli zaostajajo pri učenju na p,rjmer v naši republiki 2a ne dose8ato zadovoljive- prejemai0 dodatno pomoč kar »a učnega uspeha, io vrsto pc- 36 ^ vseh učencev na osnovnih b: preveliko vključevanje učen- nih prilik, v katerih so to šolsko pa dejansko niso potrebni redne *oci slabšim ucencem bomo šolah, kar gotovo ni resnično po- cev, ki bi hoteli prihajati k do- leto živeli, pa so sicer dobri in pomoči. Pomembno pa je, da po- *VT?ava^k . . j • trebno. datnemu delu, pomenilo podalj- sposobni učenci. Ne bi pa bilo navljalce v okviru rednega po- , Najprej naj poudarim, da je _ Dodatno pomoč so dobi- sevanje pouka, kar pa ne bi bilo utemeljeno, da bi v celoti one- uka čim bolj in čim večkrat ak- Krb za vsakega učenca v raz- vad pOVečini skupaj v istih sku- dopustno iz higienskih, psiholo- mogočih napredovanje z eno ali tiviziramo, kajti sicer postanejo euu, posebej pa za slabše in jnah dohri in slabi ter najboljši ških in pedagoških vidikov. v izjemnih primerih tudi z dve- dokaj pasivni. Učitelj mora po- J>jslabše učence, resnično hu- učenci skupaj so delali tako Ce je bila prej pomoč učen- ma nezadostnima ocenama v sebej pazljivo spremljati razvoj nana vzgojna naloga, ki jo de- učencj> kj nimajo nezadostnih cem v šoli zelo koristna, pa je višji razred v osnovni šoli. Samo vsakega ponavljalca posebej. Jonsko v praksi skuša uresmee- ocen in tudi sicer niso šibki v z novim načinom napredovanja od učiteljskih zborov je odvisno, Ce smo učence za dodatno ati in jo^ uresničuje le sociali- u-ni snovk kakor oni učenci, ki , učencev z nezadostnimi ocenami kako premišljeno in po vesti pomoč pravilno izbrali, k temu l8na družba. In če govorimo o nikakoj. ne zmorejo iz različnih postala nujno potrebna. Dejan- sprejemajo sklepe o napredeva- pritegnili še razredno skupnost ©tormirani šoli, potem si je ne vzrokov zadostiti niti osnovnim sko v praksi sploh ni mogoče n ju učencev, čeprav s tem ne v razredu, jim pojasnili ~ namen oremo zamisliti, ne da bi si minimajnjm zahtevam. pravilno izvajati nov način na- pravim, da ni zaradi tega često- pomoči , in učence prav grupirali ^adevala načrtno organizirati — y skupinah, kjer so dobi- predovanja, če hkrati ne organi- krat težje učnovzgojno delo v v skupine — potem smo zago- ui dodatno pomoč. vali dodatno pomoč učenci, je ziramo tudi potrebno dodatno razredu. Eno pa je gotovo, da tovili prvi in zelo pomemben po- hn smoter douatne bdo p0,Vpirečno 14 do 15 učenček, pomoč za te učence. Razumljivo moramo pri upoštevanju določil go j, da bo dodatno delo z učen- moči za slabše učence je: po- pcnekod pa cei0 tudi do 18 in je, da so v prvi vrsti potrebni zakona o osnovni šoli upoštevati, S tudi uspešno, agati tistim učencem, ki pri 20 utencev čeprav je razumlji- posebne pomoči učenci, ki so da bi bilo v nasprotju z našimi Roman Oberlintner mednem pouku nikakor ne zmoglo uspešno osvojiti učno snov ln. si pridobiti potrebne spreitno-in privajenosti. Učenci naj bi Pri dodatnem delu zamašili vr-v prejšnji učni snovi in navadno izurili privajenosti, ki so heobhodno potrebne za usvaja- • ... hje tekoče in nadaljnje učne Ocenjevanje in napredovanje kriva prave vzroke zaostajanja teljski zbori ali posamezni šolniki učenca, ki je pokazal na splošno Tudi v tem primeru se ne pod-snovi. Tako bi popravili oziro- učencev je eno izmed ključnih v učenčevem uspehu. določila drugega odstavka 35. in slab uspeh. reja učiteljski zbor morebitni za- izboljšali nezadovoljiv učni vprašanj v naši pedagoški teoriji Določilo o napredovanju z 37- člena 2ak°na o osnovni šoli. Ker na st ■; razredneea htevi staršev, da njihov otrok 8sPeh. z bolj prilagojenimi na- in praksi. Solniki so pogosto raz- negativnimi ocenami je vzbudilo Nekatere šole tudi poročajo, p0uka ceiotno vzgoino izobraže- mora na.Pr6do.vati v razred eini učnega dela posameznim pravljali o učencih-ponavljalcih. v naši javnosti izredno zanimanje da mnogi starši nočejo razumeti vajno dei0 v skrbi eneea učite z nega^vnimi ocenami. Seveda 'Sencem želimo, da bodo na Ugotavljali so negativne pos- zlasti pri šolnikih in starših. Ni duha zakona ter zahtevajo od ija-razrednika ta nailaže in ne pa pri te;i 0-dložitvi Potrebno, ^novi lastnega prizadevanja, ledice, ki jih je puščalo pri otroku potrebno posebej povedati, da je šole, da njihov otrok v vsakem daeoško naiboli oravilno oresoia da razredni zbor individualno pri 5*©ia in napredka uspeli piri do- ponavljanje razreda. Posamezniki na svojski način našlo odmeva prirneru napreduje v višji razred, llaDredek nosamezneaa učenca z vsakem učencu presoja z vso pe- točenem predmetu, pri* katerem so ob teh učencih še posebej tudi pri učencih. čeprav bi bilo njegovo napre- vidika razvoia vseh nieeovih st>o- c,agoško odgovornostjo, kdaj je kl.iub vsem učiteljevim naporom upoštevali njihovo življenjsko vendar še danes po štirih dovanje po presoji učitelja ali sobnosti prizadevani in vseh ti- za U8enca koristno in potrebno rednem pouku ‘ niso dosegli zgodovino, kakovost in stopnjo letih izvaianja zakona o osnovni razrednega učiteljskega zbora za stih elementov, ki neposredno da. razred Ponavlja, v katerem toovoljivega učnega uspeha. razvitosti otrokovih intelektual- šoli in po ustreznem tolmačenju nadaljnji razvoj učenca škodljivo. aii posredno vplivajo na niegovo prlI)?e?u pa bl.bdo ho1!6- da na" . iz tega lasno sledi, da ie po- nih sposobnosti, njihovo čustveno 2avoda za napredek šolstva LRS Na mnogih Sni=v. o« nroa. —„14:___________________* __________preduje v višji razred. Ker na Šolska vodstva Turistično podjetje KOMPAS bo tudi letos organiziralo POSEBNE VLAKE za šolsko mladino, ki bodo vozili v PLANICO iz vseh večjih krajev Slovenije v petek, 22., in soboto, 23. marca. Omogočite mladini obisk NAJ-VECJE zimsko-športne PRIREDITVE V JUGOSLAVIJI. Najboljši tekmovalci iz 16 držav bodo tudi letos navduševali vse obiskovalce tradicionalne prireditve v PLANI-ci na povečani skakalnici, ki bo dopuščala skoke do 135 m. Prijave za prevoze šolske mladine v PLANICO že sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA! Napredovanje učencev z negativnimi ocenami ugotovi, kakšen in kolik- Zakon o osnovni šoli posebej zbon a pnon odklanjajo napre- ^mni g"™1 z zaK“°m ° razvoj konzultira starše n1egove celotne osebnos le neuspeh določenega učen- obravnava vprašanje ocenjevanja v v*ajl ^azrad z neSatlv- d ug0 vprašanje ucmkov ’ 3 n^i in razv°ia- v takem primeru Ca. in analizira vzroke njegove- in napredovanja učencev iz raz- mm! »fnami pri katerem koli dr ® Hp anje- a.h na3 ^čenec razrfd ponavl3a lahko povprečno dober učenec ?° Potrebi tudi z njegovimi star- resne gmotne težave v družinah ®lal>° Pa vpliva na dobre učence Zakon namreč jasno določa, razred. njem ufenca jn njegovih indivi- d°nieni se za obliko in način in še v večji meri vzgojne težave da njihovi neprizadevni da učenci do vključno četrtega 36. člen zakona o osnovni šoli dualnih posebnosti ter sposobno- " čestokrat že takšna »indivi- s slehernim učencem, da se se- raz£f°- pravi, da učenec napreduje, če- red, razen če so iz več kot dveh učencev. ^uaina skrb« zaleže. Sele nato znanja s celotnim in splošnim firuga skrajnost, ki se pojavlja tudi ima več negativnih ocen. predmetov ocenjeni s« časn WiU^mo v redn? 311 pa ob* zaradi negativnih ocen pri posa- “J” uclte1jski zbori dopuščajo razredni učitelj lahko po posve- redni zbor lahko po posvetovanju red' izraz humanizacije naše šole aano dodatno nomoc. i v. rvT-oRmotih Hkrati na napredovanje vseh učenemr ki tnvanju s starč; -ai.zi a-_- _ —44, j. _ __ -j •, , . ^ _ napredovanju Ob zaključku ugotavljamo, 'nrf„ti j zahteve ji učiteljski službi pa se je najdalj so bile dejansko za prvo razvojno potrebe, možnosti m zahteve zadržal na .Dolenjskem, v Krki, Treb- nuine in SO V njem In zdaj v Novem mestu, kjer stopnjo pouica nujne in so v je kot pedagoški svetovalec v med- glavnem Še danes za razvijanje J *. ra7.vnio jn konkret- občinskem zavodu za prosvetno pe- osnov potrebne, vendar pa zelo dali možnost razvoja in konkret dagoško službo. Kot pravega sveto- . « zavoda,mn da nas ie vaica ga poznajo šolniki Suhe Kraji- Pičle, Ce se zavedamo, aa nasuje ne, metliškega konca in trebanjske razvoj V naši življenjski ravni v doline. Udejstvuje pa se tudi pri' Svo- neposredni predhodni dobi tako bodah, pri Partizanu, sodeluie v druž-benih organizacijah: posebno pa je prenitei. S tem hočemo reči, da moramo učne načrte stalno usklajevati z razvojem, ki ga prinaša čas. Res je, da je v okviru načrta in navodil prosvetno-pedagoške Japonska dekleta študirajo življenja, katerim bodo kot bodoči proizvajalci, in upravljalci no podporo. S poglabljanjem problematike na tak način bo pouk gospodinjstva dosegel večjo pozornost in se ne bodo pojavljali predlogi za njegovo izključitev iz predmetnika osnovne šole. Upravičeno trdimo, da je gospodinjski pouk velika pomoč tudi za naša družbena prizade- benlh organizacijah; posebno pa je vidna njegova pomoč pri organizaciji Ljudske tehnike v Novem mestu: že 10 let je predsednik komisije za tehnično vzgojo mladine pri okrajnem odboru LT v Novem mestu, zdaj pa podpredsednik občinskega odbora JPI. Prav tovariš Janez je začel orati ledino tehnične dejavnosti med pl- Itiviin\ns?mmknrjiVzaSOimebektehnič- službe ta možnost dana vsakemu vanja, saj sloni na znanstvenih ne dejavnost so plod njegovih priza- prosvetnemu delavcu, vendar je izsledkih in razvoju naše družbe, devanj, prav tako pa tudi vrsta po- ge razmeroma dosti učiteljev gO- rsvoj^as^diMCentrainf^dbfr spodinjstva takih ki se ne znaj-Ljudske tehnike Jugoslavije z bro- dejo, kako bi uskladili določene nasto plaketo Borisa Kidriča, jubi* sistemizirane orientacije z druž-Ifrfdem Z ^din™0*0 ^^t^ beno \ekonomskim razvojem. Če bomo imeli dovolj strokovno usposobljenih učiteljev gospodinjstva, ki bodo s sodobnimi metodami in s pozitivnim odno- Japonska dekleta, katerim se je zdel še pred 20 leti podrejeni položaj v družbi povsem razumljiva stvar, postopoma vse bolj posegajo v dejavnosti in poklice, ki so bili do nedavnega namenjeni Izključno moškim. Danes že Japoncev ne moti, če so v brivnicah in frizerskih salonih zaposlene predvsem ženske in da je vedno več žensk tudi za volanom; ženske vozijo tovornjake, delajo v kovinskih strokah, postajajo višje državne uradnice ipd. Pred drugo svetovno vojno na Japonskem niso poznali mešanih univerz, le malo deklet je obiskovalo višje šole. Po letu 1954 pa so se tudi ženskam odprla univerzitetna vrata. Na Japonskem se ni lahko vpisati na univerzo: kandidat mora uspešno opraviti sprejemni izpit, ki je precej zahteven. V povprečju se prijavi za vsako prosto delovno mesto z univerzitetno izobrazbo po 20 mladih ljudi. Na splošno pa ugotavljajo, da se dekleta učijo bolje kot fantje in so pri izpitih uspešnejše. V drugem letniku oddelka za angleško književnost na tokijski univerzi je 76 deklet In en sam slušatelj, v tretjem letniku francoskega jezika in književnosti pa posluša predavanje en fant na 50 deklet. Vendar je zdaj še tako, da japonsko dekle z univerzitetno diplomo precej težje dobi ustrezno zaposlitev kot njen študijski kolega, voditelji večjih podjetij utemeljujejo to tako, da se dekleta prej ali slej omožijo in ostanejo doma. Žirija za Levstikove nagrade Založniški svet založbe MLADINSKA KNJIGA je izvolil za člane žirij za letošnjo podelitev Levstikovih nagrad: za izvirna leposlovna dela Mileta Klopčiča, književnika, Mitjo Mejaka, kritika, in Sergeja Vošnjaka, člana založniškega sveta; za Izvirne ilustracije prof. Jelisaveto Čopičevo, akad. slikarja Franceta Miheliča in akad. slikarja Zorana Dideka; za izvirna poljudnoznanstvena dela dr. Roberta Neubauerja, prof. dr. Svetozarja Ilešiča in dr. ing. Franceta Avčina. Nagrade bodo podeljene v marcu. dal Zavod za napredek šolstva LRS, in sicer »Osnovne smernice za poklicno vzgojo v osnovni šoli«, ki še konkretneje prikazuje šolam in učiteljstvu to dejavnost. Knjiga bi bila morala iziti že v začetku šolskega leta septembra 1962, a se je žal tisk zakasnil. Kljub temu upamo, da bo novi priročnik — poleg druge literature, ki jo že imajo po učiteljskih knjižnicah — izdatno služil pri teh pomembnih akcijah za lepšo bodočnost mladine in v dobro družbe. 3. Problematika izbire poklica s svojimi vejami: poklicnim usmerjanjem, vključevanjem mladine, v poklicno življenje ter spremljanjem mladine na poklicni poti postaja iz dneva v dan zadeva celotne družbe, kar je popolnoma pravilno, saj moramo biti vsi zainteresirani, kako bo z mlado generacijo jutri in poju- ■ trišnjem. Tu bi poudarili predvsem - dejavnost vključevanja mladih ljudi v nadaljnje šolanje ali neposredno v proizvodnjo v smislu izučevanja, prlučevanja ali zaposlovanja. Posebno zadnje leto so postali marsikje pozorni na vrsto problemov, kam z mladino, pri čemer nam lahko povzroča še posebno skrb bodočnost ženske mladine, kam in kako bi jo vključili v poklicno življenje. Ob reformi poklicnega šolstva, širokem in ozkem profiliranju poklicev, razmišljanju delovnih organizacij o perspektivah kadrovske politike ipd. so zajeta mnoga vprašanja v javnem razpravljanju, kar moramo kot šolniki in javni delavci, ki poleg roditeljev neposredno pripravljamo mladino za življenje, samo pozdraviti. 4. Jasno je, da bi ostalo poklicno usmerjanje le enostranska akcija, če ne bi mogli absolventa osnovne šole v najbumej-ši dobi njegovega razvoja tudi vključiti ali v šolo ali v delo. Brezdelje je za mladega človeka pot v propast. Služba poklicnega usmerjanja oziroma šola opozarja na to dejstvo in trka na vrata družbe, vseh političnih, gospodarskih, socialnih in kulturno-pro-svetnih faktorjev, da težnje te službe podpro in pomagajo mladini, ko stoji na važnem življenjskem razpotju. 5. Da bi poklicno usmerjanje dobilo tudi množično zaledje v vseh tistih, ki jim je ta problematika pri srcu, je zadnja leta poskrbelo tudi Jugoslovansko, združenje za poklicno usmerjanje — sekcija za LRS, ki je zajelo v svoje članstvo mnoge pomembne činitelje našega političnega, gospodarskega, socialnega ter kulturno prosvetnega življenja._ Mreža sodelavcev pri poklicnem usmerjanju se je medtem tako razpredla, da se je pokazala potreba ustanavljati sekcije te organizacije za območje ene ali več komun. Sedaj smo v tem stadiju razvoja naše službe in pričakujemo že to pomlad ustanovitev vrste takih sekcij Jugoslovanskega združenja za (poklicno usmerjanje na terenu. Tudi ta sekcija bo bodočnosti mladine samo v korist! Ob mesecu poklicnega usmerjanja v marcu 1963 pa se bomo vsi skupaj v mnoga nereča vprašanja še poglobili. Podjavoršek Prano Vončina: Vesele in vsakršne iz popotne šolske torbe gojzd in v laz bo moj sin že z gozd vsak dan vidijo, stoječ les menoj hodil. Čakava da boste meriti pa je zanje še prezgodaj. Z izrekom, »da se živemu najino ovadbo uslišali in učitelja Rad bi bil učitelj pripomnil, da UČITELJ OBTOŽEN dopoldne poučuje II. razred, opoldne je pri kosilu, po kosilu gre brat časopise in spat, ob treh popoldne pa že gre v gostilno. človeku vse pripeti«, se je učitelj daji prož in ga štrafali. — dober mesecapotem“ kfje J»urav- Med tem branjem se je učitelj naval vole« pred tablo, nadučitelj Suški nervozno premikal m prižel poklical popoldne v pisarno. Nad- skoraj do . »----- učitelj Konjeslav je ob njegovem On pa je med tem ze pokril poa- je d0 večera, med odmorom vstopu sedel široko za mizo, ga piše na ovadbi m vprašal učitelja, pa ne gme IZ raZireda, — toda očitajoče pogledal čez ščipalnik, kaj bo sedaj. Ta je takoj povedal ki mu je visel že čisto na koncu imeni očetov, ki sta pritožbo nanosa, velel ostati pri vratih, sam pisala, opisal celoten dogodek v začel brati z donečim glasom, šoli, kako sta njuna sinova pri- odmore, listek, na katerem je pisnikarico tov. Gizela, ki je se-bilo napisano, da bo popoldne daj po njegovem prihodu bila ob štirih učiteljska konferenca, rešena tega dela in je lahko katere naj se udeležijo vsi uči- sedla zadovoljno v zadnjo klop telji, in se prepustila uživanju vsebine Ob štirih so že bile zbrane vse romana, učne moči pred učilnico, v kate- Nadučitelj je stopil v razred, ri je nadučitelj dopoldne pouče- sedel za kateder, nataknil šči-val drugi razred, in ko je popol- palnik, pogledal preko njega po danska učiteljica spustila iz nje vseh kotih učilnice in ko je vi-učence, so vdrli vanjo učitelji in del, da je v vsakem po ena učna je do nadučitelja težko priti, ker zasedli prostore po klopeh, loče- moč, je povabil učitelja Suškega, mu ni daleč drug od drugega. Vsak je pred sebe na klop položil nešteto stvari. Tovariš Zavrtanik šolski dnevnik in učbenike, iz katerih je takoj začel prepisovati in delati pripravo za pouk naslednjega dne, tovarišica Filo-mena je prinesla dve gobi in več da sede v prvo klop pred njega, ker bo sedaj on do nadaljnjega konferenčni zapisnikar. Suški je edini tudi imel s seboj zvezek, pripravljen za zapiske pri konferenci, in vanj je sedaj začel pisati zapisnik. Prva točka konference je bilo branje zapisnika zadnje seje. za' pa se tega ni upal. Prosil je nadučitelja, naj pusti prepisati ovadbo in napra- parov nogavic in jih pričela mapa ------—.... a-—.., - . . viti zagovor, kar je Višji šolski šiti, tovarišica Astra je pletla Nadučitelj je pomolil knjigo __ ki je ubogemu učitelju privzdi- vezala z vrvjo svoja soseda, kako svet y Ljubljani tudi zahteval. veliko črno jopo in pri tem spu- pisnikov učitelju Suškemu z na- goval lase, tole ovadbo: 3ta se upirala priti k tabli, pri Nadučitelj mu je po ponovni za- stiia v košaro za smeti ogromno logo, da ga prebere in pri tem - V„, Sol*i ».i. u LuMml i"«". ~ kurzij on ne dovoljuje, dal ovadbo Gizela pa je odprla Zevaccov ro- lokov. Nadučitelj je medtem na- v prepisu In naročil pismen žago- man Most vzdihljajev in pričela tlačil svojo dolgo pipo, jo prižgal vor. Zagovor je Višji šolski^ svet brati, ne da bi se ozrla okrog je nadučitelj vso zgodbo vzel v vednost in naročil učitelju sebe. naj se strogo drži paragrafa, ki telesne kazni učencev prepo- Mi dva, doma iz Hreščeče vasi in Podrebri se pritoživa proti Učitelju, ki ste ga poslali nam. Vzemite ga nazaj in ga dajte v kmetijsko šolo, da bo tepel vole in bike po Rit, ne pa mojega sina in sina mojega Prjatla. Zadnjič metrske palice in s pomočjo te prisilil oba učenca k tabli, ki sta se mu upirala in ga je prvi hotel celo udariti. Ko „ slišal, je rekel, da bi učitelj ^ ______ ___. ____________________ moral priti ponj, da bi že on je v šoli nabutal z metrom mojega nabil oba učenca, njega se ne upa veduje. sina in sina mojega Prjatla, da nihče naznaniti. Očetje, s katerimi je imel čmovice. Ko bi ga bil že pride večkrat skupaj v gostilni, po Rit, pa ga je po rokah in po mu celo naročajo, naj jih tu in hrbtu. Pa tud po Rit ne pustim, tam natepe. Nadalje je še učitelj Pa ta novi učitelj naj v šoli uči. Suški povedal vzroke, ki so ga Pa je vlekel otroke v gojzd, samo dovedli do poučne ekskurzije v da ni v šoli učil. Pretepanja pa gozd. K tej točki pa je nadučitelj pa tudi po Rit ne trpim, in pu- izjavil, da bi se bil moral učitelj UČITELJSKA KONFERENCA in se naenkrat izgubil v oblakih dima, tako da menda ni mogel videti, kako vestno je tov. Zavrtanik pisal svojo pripravo za pouk, Filomena mašila nogavice, Astra pletla jopo, Gizela pa brala stim pa tud ne pustim da bi najprvo z njim pogovoriti, izleta po razredih učenec nadučiteljeve- mlajša učna moč na šoli. ©kol hodili in Cajt zapravljali. V pa ne bi bil dovolil, ker otroci ga razreda, tisti, ki je tudi zvonil učiteljem Suškim je bila Učitelj Suški je bil prvič na konferenci in ni poznal sedežnega reda ter zato ni vedel, kam bi sedel. Tov. Zavrtanik mu je pokazal prazno mesto v nekem vo- roman. galu učilnice, češ da je bilo to Druga točka je bilo branje mesto njegovega prednika. Sicer došlih dopisov in odlokov. Te je Približno na vsaka dva mese- pa bo moral sesti blizu naduči- bral nadučitelj sam in pri tem ca in nekaj čez je nadučitelj skli- telja, ker bo pisal konferenčni počakal, da je Suški lahko točno ceval učiteljsko konferenco. Do- zapisnik. Stalni zapisnikar uči- napisal številko, datum in predpoldne pred konferenco je nosil teljskih konferenc je vedno naj- met odloka. Ker je bilo tista leta Pred po prvi svetovni vojni teh ,odlo-za za- kov mnogo, je to branje trajalo tudi poldrugo uro ali več. Kot tretja točka so bile slučajnosti, h katerim je samo nadučitelj dal nekaj smernic. Prvo! telesne kazni učencev so prepovedane. Naj ne bo več primera, kot ga je imel učitelj Suški V ponavljalni šoli. Vse učence, k> bi napravili kakšen prestopek, j4 takoj poslati v nadučiteljev razred. . Drugo: ekskurzije nis® umestne, ker učenci zapravljaj4 čas. Učitelj naj bo v razredu U* naj se točno drži umika. Ko je nadučitelj vprašal, č{ ima kdo kaj pripomniti, so v*1 učitelji nejevoljno dvignili glav«' češ, kaj nas motiš pri našem de* lu, in so bili tiho. Zato je nad' učitelj zaključil konferenco, s1 natlačil novo pipo, počakal, d* je 'učiteljstvo odšlo In naroč'1 Suškemu, naj spiše v dveh dne1! zapisnik na posebno polo in ns1 mu ga predloži v pregled. To il Suški storil in po treh dneh nadučitelj počakal zapisnikar]8 pred razredom in mu vrnil zs' Pisnik, mu pokazal, kje je ' tekstu pozabil nekaj vejic in tri' kaj pik na črko 1 in naročil, n* to takoj popravi. Ko je to naprš' vil, je šele smel s tega čistopis prepisati zapisnik v knjigo z«' Pisnikov in s čistopisom odda1' nadučitelju. Prihodnjič: Na zimske počitnice Pustovanje! •S t 4 Nove poti do učbenikov Sodeč po besedah, ki so bile učni načrt. Zato mislim, da se — vsak nov učbenik naj izide t zvezi z reformo naših šol iz- bomo po izkušnjah prakse vračali najprej v začasni izdaji, naj bo govorjene in napisane v zadnjih spet in spet k programu in na- torej tiskan in ilustriran, dobijo iesetih letih, bi morale biti ne- vodilom za izdelavo Šolskih učnih naj ga v roke tudi učenci, čez leto iatere stvari mnogo bolj naprej, knjig. ali dve naj učna praksa da svoje sakor so v resnici. Res je, da ne Skoraj gotovo je, da bodo ta predloge, da učbenik lahko izide rt A 4 sO-..: M "KT „ 1 ~ i 3 _ • ; J 2£ Približajmo knjigo doraščajočemu človeku u____ __ ___ r_______o_;____________________ Industrijske rudarske šole so je v jami veliko bližji. Tudi fi- Ali pa: Danes boste napisali smemo biti nestrpni in ne malo- navodila precej okvirna. Naloga v dopolnjeni izdaji in se dokončno me<* tistimi strokovnimi šolami, žično delo samo je zanje' pač za domačo vajo spis Novo leto dušni, ker se šolstvo ne izpremi- sestavljavcev, recenzentov in uvede v šolo. kamor le težko privabiš gojenca, manj zahtevno kot ono naporno, ali Moj najlepši doživljaj. Vemo, nja kar čez noč, marveč je vsako izdajateljev učnih knjig tudi za V Sloveniji preizkušamo v tem Nič čudnega! Mladina ve, da je umsko v razredu. Nehote se da spisi močno oblikujejo učenčev reformno gibanje dolgotrajen ne- naprej ne bo lahka. šolskem letu oba od Omenjenih rudarski stan težak in pri njego- spomnim, kako pomembno je pač besedni zaklad in ga navajajo na Prekinjen proces. Eno je bilo napisati npr. uČbe- načinov. O prvem načinu govori vern vedno teče grenak pot! v jami delo mojstrov z mladimi izražanje, kot ga navaja slovnica V našem šolstvu so se vendar- nlk v štarem smislu. Avtor se je poseben članek, tu bi omenil le Zat0 je bilo doslej skoraj ne- učenci. Kajti izjava, da so raje na pravilno govorjenje. Zato le izvršili pomembni premiki, ki orientiral v glavnem na neko še nekaj o drugem načinu. mogoče vpisati v tako šolo učen- na šolskem čelu kot v razredu, morajo biti spisi v strokovni šoli niso samo zunanji, ampak še bolj izpremembo v učnem načrtu, sicer Svet za šolstvo LRS je dal ce s Popolno osnovno šolo. Le-ti pove tudi to, da je pedagoško osrednje jedro dela z gojenci, notranji. reformo osnovne šole pa se vse drugo v učbeniku ni pobudo in omogočil, da je zavod 50 ,se umaknili drugam, če so delo mojstrov z mladimi rudarji Teme pa predvsem take, s kate- smo npr. že tako daleč,, da smo bistveno menjalo ali vsaj ne za napredek šolstva LRS v kMičkaj utegnili. Tako na ru- neprimerno bolj učinkovito kot rimi se približamo njihovemu Prešli k uvajanju novih učbeni- mnogo. Cisto nekaj drugega pa šolskem letu 1962/63 .organiziral darsko šolo prihajajo predvsem ono v šoli. Zato bomo morali tudi življenju in zanimanju. Pomislil kov. Velika večina novih učbe- je napisati danes učbenik npr. za proučevanje ustreznosti šestih taki^z nepopolno osnovnošolsko v prihodnje posvetiti vso skrb sem le na dva, tri take naslove: nikov za osnovno šolo je že iz- neko novo učnovzgojno področje, osnovnošolskih učbenikov. 39 izobrazbo. Kruha so si morali po- pedagoško-psihološki izobrazbi S Popovičem sem poletel okoli sla in /služi pouku. Nekateri pa tudi za kateri koli star učni praktikov ob pouku analizira po iskati- Toda neverjetno hitro se mojstrov praktičnega pouka! zemlje, Pomagal sem Alžircem v drugi so tik pred izidom. Kvan- predmet, kh ga je reforma poeta- izdelanem načrtu, navodilih in njihovo mišljenje o težkem in Pravilno je, da so v Velenju osvobodilnem boju. Tudi čisto titativno bo osnovna šola kmalu vila pred nove naloge in mu dala po enotnih kriterijih uporabnost zahtevnem rudarskem stanu spre- tako rudnik kot vodstvo rudarske literarne teme kaj lahko vpletemo, nasičena z učbeniki za učence, novo, vsebino. vsakega učbenika od teme do meni. šole vztrajali na tem, da naj bo kot Prešernovo Ne vrag, le sesedaj prihaja bolj in bolj do iz- V zvezi z učbeniki se Je namreč teme, od enote do enote in Poskusim s skromno anketo, izobrazba mladega rudarja teme- sed bo mejak ali Cankarjevo raza skrb za kvalitetnost novih marsikaj izpremenilo. Ni se samo ustreznost učbenika kot celote. V vseh treh razredih. Nad de- 1:i1,:a in nai traia tri leta- Mnogo Narod si bo pisal sodbo sam. In Učbenikov. menjala njihova vsebina zaradi Gradivo teh analiz bo zbrano v vetdeset odstotkov vseh izjavi, da smo med tem govorili o ozkih in že jo lahko povežemo s svetov- S šolskimi knjigami imamo že posebnih učnovzgojnih smotrov obliki zbirnih elaboratov, ki bodo jim je čas, ki ga prebijejo na siroklh profilih. Skoraj si ne nim dogajanjem! Res pa je, da od nekdaj skrbi in težave, imamo naše šole ter zaradi napredka osnova za predelave in dopolnitve šolskih čelih v jami, veliko pri- morem zamisliti, kako bi bilo z se psihi doraščajočega človeka ni dobre in slabe izkušnje. _ znanosti, še posebej zaradi na- učbenikov, če bodo potrebne. jetnejši kot oni v šoli. Strah iz- mladim osemnajstletnim člove- lahko približati in jo je zato Prehitro zastarijo. Učitelji so-predka tehnike, ampak so se Sodelavci pri teh analizah so gine in tudi mladi rudarji spo- kom> kl P^de delat v jamo, pa treba študirati, razočarani nad njimi zato, ker v mnogočem izpremenile tudi se 2. februarja 1963 zbrali v znajo, da - je z dobro organizaci- lma> denimo, le štiri ali pet razre- Kaj radi pri branju — na žabe ustrezajo vsem potrebam po- metodske naloge sodobnega učbe- Ljubljani. Pregledali so dosedanje jo in tehniko dela mogoče uspešno d°v osnovne šole. Ali bi danes, lost sploh nimamo dobrih beril za uka. Avtorji. so zagrenjeni, ker nika. Ob uvajanju aktivnih Učnih delo, ki je v polnem razmahu, streči transportnemu traku in ko govorimo o socialističnem strokovne šole — pozabljamo na valijo tisti, ki s knjigo niso za- metod ter zaradi potreb po večjem se dogovorili o podrobnostih za pravilno ter varno postavljati humanizmu, res _ smeli prezirati besede. Mimo mnogih novih dovoljni, nanje vso krivdo, da je sodelovanju učencev v učnem nadaljevanje teh analiz v drugem stojke. Iz ankete same pa bi ^aka vprašanja in zahtevati od gremo kot slepec mimo plota! Učbenik takšen in ne drugačen, procesu se jeizpremenila funkcija polletju in napravili načrt za lahko izluščili še v.eč: cilj, ki ga mladega človeka, da je le pro- Neštetokrat sem v vzgojni praksi ^vakšen na.i bi bil, pa jim kan- učbenika. Zato se je izpremenil zaključek proučevanja, hretno nihče ne pove^ in pokaže, tudi njegov značaj. Danes ima to Kritike so zelo splošne ali pa učno sredstvo pri pouku drugačno Presojajo knjigo le z ene strani. mest0 kakor nekdaj, učenci in starši negodujejo, ker Ni realno, če mislimo, da bomo se učbeniki preveč pogosto me- čez noč dobili popolne učbenike, bjavajo, ker morajo vedno kupo- preveč bi zahtevali od avtorjev, ^ati nove. Naj bodo šolske knjige če bi pričakovali, da sami rešijo se tako subvencionirane, so ven- vrsto zapletenih vprašanj v zvezi aarle drage, če pomislimo na šte- s sestavo učbenikov. Vilo učnih predmetov in na šte- Nobena skrivnost ni in tudi vilo šolskih knjig, ki jih potrebu- čudno ni, če je zelo težko dobiti le učenec. Ce je v družini več avtorje za nove učbenike. Pisanje Solarjev, predstavlja nakup šol- učnih knjig je težko in nehva-ssih knjig kar občutno postavko iežno delo. Vjlružinskem proračunu. Tu gotovo ni nekaj V redu. Mislim, da ni najbolj pravilna pri nas že kar ustaljena praksa, da planemo z vseh strani na avtorja in na njegov učbenik potem, ko je slednji že izšel, ko so ga učend kupili v veri, da gre za dokončen učbenik, ki bo ostal dalj časa v veljavi. Pomoč strokovnjakov In praktikov bi bila bolj na mestu, če bi jo nudili avtorju, še preden je šel rokopis učbenika v tisk. Iskati bo treba in najti najprimernejšo obliko takšne pomoči In sodelovanja. Kaže se potreba, da postanejo učbeniki plod kolektivnega dela, ne glede na to, če bo glavni avtor en sam. Naj bo pri sestavi učbenika tudi več sodelavcev, bo dokončno sodbo o njegovi ustreznosti izrekla šele praksa. ______ Odpira se zatorej še eno vpra- Izšla Je 6. številka mesečnika žanie- to je, kako priti do mnenja Pionir, Vsebina prinaša vrsto in predlogov učne prakse, še zanimivih člankov o tekočem predtm je učbenik izšel v dokončni traku, razvoju avtomobila, sten- izdaji in preden je bil splošno skem slikarstvu, planiških rekor- oziroma stalno uveden. ’ dih in drugo. Dane so zato nekatere mož- nosti, ki so vse sicer precej drage, Iz teh izkušenj se moremo in pa se jih bo le treba poslužiti. hiramo marsikaj naučiti. Omenim naj samo dve taki mož- Najprej lahko ugotovimo, da nosti: vedno nimamo dovolj dogna- — še preden gre rokopis učnega in jasnega programa za iz- benika v tisk, naj ga v ciklostilni delavo ter izdajanje šolskih knjig, izdaji dobi v roke Čim širši krog Katere učne' knjige in učna praktikov, da lahko da svoje Sredstva sploh naj npr. dobi uče- predloge za izpopolnitev; hsc osnovne šole za določeni učni Predmet na A. Š. želijo med šolanjem doseči, jim duktiven, da daje tone^ in nič dognal, da učenci, tudi oni od več? Ali ne bo on tisti, ki bo 15. do 17. starostnega leta, niso ustvaril najprej lastno družino, razumeli nove besede, pa niso ki bo vplival na svoje okolje? zanjo vprašali. Ob njihovi ne-Nehote se ob tem domislim izjav kritičnosti moramo biti kritični našega ravnatelja: »Da bi jih mi! Srečali smo se z besedo videli pred tremi leti! Bili so čislati. Razložili smo jo z besedo skoraj nepismeni, niso znali brati, spoštovati. Bčsedo očina smo ra-Danes pa so razgledani in knjiž- zložili z besedo očetnjava, domo-nica v domu mladih rudarjev je vina, rodna dežela. Sploh je dobro, ved,n0. P0!113!« Ros, tudi sam že da manj znano besedo ponazorimo doživljam prvo generacijo mladih z več znanimi in tako bogatimo rudarjev in morem le potrditi besedni zaklad! navedeno^izjavo. Kaj bi imeli od Osebno sem prepričan, da je rudarja, če bi znal nakladati le sedaj v poklicni šoli osrednje v premog? Kako naj potem govo- jeziku branje. Ne da bi samo nmo o samoupravljanju rudnika? brali, ampak da hkrati z Levsti-Sicer pa naj bi to ne bila moja kom vzkliknemo: »Vzbudimo v tema. Kako je mogoče izpolnje- gojencih ljubezen do branja!« Ure vati naloge, ki jih narekuje učni literature so za navajanje na načrt, se vprašam. Pomislite, v branje kot nalašč! Zato bi v razredu so sami taki, ki nimajo književnosti ne posvečali vse popolne osnovne šole. Vi pa od pozornosti biografskim podatkom^ njih zahtevate, da vam bodo ki nekje' kažejo na ozkost pre-tollko dojeli in znali kot oni s davateljevega odnosa do litera-popolno osnovno šolo. Jasno je, ture. Vse bolj je nujno, da v uri da nastaja tu vprašanje obsega literature približamo pisatelja učne snovi. Z njo pa se poraja učencem z enim njegovih velikih še ono, kar je pomembnejše. To je in pomembnejših del. Eksperi-vprašanje metode dela. Upajmo, mentalno sem večkrat dognal, da nam bodo novi učni načrti le kako so bile take ure učinkovite prinesli tudi bistvene novosti in invko je zazvonilo, so vzdihnili, bodo jasno opredelili minimalne češ, še bi poslušali. Jasno je, da in maksimalne zahteve! Sicer pa, Jth ob pripovedovanju del opo-čemu verifikacija, boste rekli. Ce zorimo še na druga in jim samo bomo kje le počasi lahko zahte- nakažemo vsebino. S tem posku-vali dovršeno osnovno šolo kot šamo vzbuditi interes za branje, pogoj za vpis, potem bo to gotovo _ Obvezno čtivo k temu mnogo rudarska šola. Kar vprašajmo se, pripomore. Kaj rado se zgodi, da kaj je bolje: dati jami nekvalifi- je v začetku precejšen odpor. Ko cirano delovno silo s skromno Pa pričnejo brati, zanimanje vse osnovnošolsko izobrazbo, ali pa bolj raste. Neštetokrat sem se mladega rudarja, ki se je tri leta spraševal, kakšen cilj naj ima sistematično izobraževal. Odgovor slovenski jezik v strokovni šoli. je popolnoma jasen. Pohvalno je, Danes vem: če sem pridobil da ga je tako pametno razumel gojenca, da, bo tudi potem, ko bo tudi _ velenjski rudnik, ki tako šolo zapustil, segel po knjigi, sem skrbi za mlad in kvalificiran svojo nalogo v mnogočem izpolnil, kader v velenjski jami. Kajti človek, ki v življenju vedno' V šoli poučujemo splošno-izo- znova seže po knjigi, ne bo ostal braževalne predmete. Kaj radi osamljen. Knjiga mu bo vedno slišimo, da so gojencem trn v tiista zvesta spremljevalka, ki ga peti. Enim, več, drugim manj. b? nasitila, neprestano bo širila Naša dolžnost je, da taka mnenja ujegovo umsko obzorje in žlaht-čim bolj zgladimo. To je mogoče nila njegov notranji svet. U' le s poukom, ki je življenjski,'so- Menim, da bi prav temu v doben, tak, ki zna vsa aktualna novem učnem načrtu- za stro-dogajanja neposredno povezovati kovne’ ak če hočete poklicne s tematiko pouka. šole, morali posvetiti vso skrb. Tako v urah slovenskega Vse več bi morali razpravljati o Prosti Čas — izkoriščen za prijateljski razgovor s knjigo ^ -—.v... določeni stopnji? ___ ŽiliSFiSS boj 2A filmsko vzgojo fečrnki in pomožno literaturo za Medtem ko teče Črnilo za ali malo časa (stara tožba, ki pa tovo si bomo še kaj Izmislili, ure . „ v,. • ---- .. _ i Citeije? Katere naloge ima ta proti večerni filmski šoli, pouk vendar nikogar ne gane, pa se pa najbrž skrčili na tri teden- i62,**® ®dblja suha slovnica In še kfko. gnjencu v soli pri- ,n katere ima ona zvrst šolskih v šolah poteka lepo naprej, filme tudi ne da spremeniti), pa se sko). bol;1 suhoParna literatura, če se bližati_ knjigo! Vzporedno s tem ^noig? Kakšna naj bo zato knji- vrtijo lepo naprej. No, le OZPM zgodi, da v kino bolj malo zaha- Pri organiziranju šolskih film- v nj!e'i ,omejimo le na golo našte- J® nujno potrebno urediti naše «a Po vsebini? Katerim potrebam Maribor ni čakala kar lepo na- jamo. Mi na vasi že še, , ker dru- skih predstav prav tako naletiš vanjp biografskih podatkov. šolske knjižnice Kamorkoli stopiš, ,al služi pri pouku? Kakšna naj prej, ampak je poslala na šole gih kulturnih ustanov nimamo, v na ovire. So filmi ki so primer- Slovnica je lahko na vseh vsepovsod slišiš: »Ni knjig za ° Po svoji didaktično metodski in varstvene zavode pismo, v ka- mestih in večjih krajih pa imajo ni le za določene razrede, ker bi stoPniah Z1V in zanimiv organi- Obvezno čtivo!« Nehote se spra- zionomiji? Kakšna naj bo nje- terem sporoča, da je predšolskim »kulturni izbranci« še manj časa. pa bilo v manjših krajih premalo zem- Povezatl Jo moramo z sujemo, zakaj takih kvalitetnih ^ metodska struktura? Itd. otrokom prepovedan vstop v kino Poznam profesorje v mestih, ki učencev; bi uprava kina imela aktualn0 vsebino življenja. Res knJ1g- ki bi lahko služile za ob- Republike imajo sicer pro- dvorane, da velja isto za Učence gredo letno dvakrat v kino, ker izgubo in raje filma ne predvaia ^e’ ni kovnice brez stavčne in vezao čtivo tako v osnovnih, šmarne za izdajanje novih šolskih nižje stopnje, razen če je film ni časa, saj mora v prostem času Rednih predstav pa si učenec besedne analize. Zato ne bomo Poklicnih kot srednjih šolah, ne /big. Ti programi pa niso plod primeren tej stopnji in šola or- prebrati še knjigo, časopise, gle- skoraj ne more ogledati, saj da_ analizirali stavkov: Oče seka drva tiskajo v večjih nakladah. Koliko uvolj širokih diskusij. O njih ganizira predstavo, da pa učen- dati televizijo. Vendar menim, da nes redko dobiš vstopnico izpod aih Mati kuha kosilo. Stavek bo nepotrebnih skrbi staršev, koliko , *fno toliko govorili in pisali cem 4., 5., 6., 7., 8. razredov ne je film predvsem v zadnjem času 100 din. So pa še ljudje, ki do- Postal ziv. spremenjen v stavčne nepotrebnega iskanja, ki včasih Kor recimo o temeljnih načelih prepovedujejo ogleda filmov, (mogoče zaradi tekmovanja s te- ločene filme mladini izmod 16 let clene> če bo takle: Satelit kroži t1"8!3 ure in dneve. laj bo osrednje materinščine. In izrvK - ’ ULne ncK-itu, ^ pravimo usmerjati« in da niSKi vrednosti (razen pri nas, črni Usti sc --- • — j^nrazevaniu učnega kadra itd. naj v 6., 7., 8. razredu uvajamo kjer snemamo: Naš avto, Minuto Nenavadna Amerika, Zbogom polno -1e takih stavkov, ki pobar- kolikor vec bo mlad človek bral, lovi- Praktiki so premalo sode- filmsko vzgojo. Nobenih velikih za umor, Žvižg ob osmih in le orožje... (Kako bo šele film po- va-i° učno uro in jo spremenijo v toliko laže se bo izražal, tolike vah pri teh programih. In ven- pretenzij nima moje pisanje, le včasih še kakšen vrednejši hujšljiv, ko že sam naslov dovolj Prijetno in dovzetno! lepši bodo njegovi spisi! prfir,s\mi zdi, da je šolska knjiga na nekatere momente bi rad opo- film — zakaj za vrednejše se, kot pove! Upam, da ne bodo po isti Pon v ,ako važna za kvaliteten zoril. kaže — težje dobi denar). Spom- logiki prepovedali tudi film Golo “K. kakor je npr. vazen dober ”---------- ’ ’ ' • - - VINKO SMAJS Prosvetni delavci imamo zelo nimo se umetnin Noč, Avantura, mesto.) Prav, prepovejmo te reči, Hirošima, ljubezen moja, Cisto zato pa priporočajmo (kar mnogi ......... ..... — nebo, Enainštirideseti. Ali • ’’ • - T J-’---- Ciklostilne izdaje novih učbenikov kvalitetne akvarelne In tempera šolske barve niso na vse kriplje delajo) Ljubezen Antonionija enakovredni pisatelj- sedaj se bo nekdo oglasil in re- če bi rokopisi brez koristi ležali pri red. ski moči Moravie? kel: tudi slab film ni škodliiv za učbenike au pa pn za- Za e,mna7i1n. Zame Je ,bl1 praifi kulturni če ^ga učitelj razloži. Prav, toda učiteljem ^ot pomofi0 prl^prlpravah A. Zun, Sodologlja (Izbor tekstov), škandal, ko je morala izdihniti kaze, da je pa dober film (in kaj ria p°uk. Na drugi strani bi bilo ze- »sociologija« za gimnazijo je po-reviia Film in ni bilo skorai leto imajo pri na= KnrHp za Hrvhpr l0x, koristno, če v tem času dobijo možni učbenik In je namenjen pro-dni filmskega čaSODisa ali m filmU ŠWu u - / , ,ueltebi na vpogled vsaj tekste ro- fesorjem. dokler ne dobijo dokonč- anifllmsKega časopisa aU revije film.) Škodljiv ob'učiteljevi raz- kopisa In v enoletnem delu ugotovi- neea priročnika za ta učni predmet. V Sloveniji. Končno stno dobili lagi. Tu je še mnogo drobnih re- uP°rebnost učbenika za pouk ter slcer pa so vse ciklostilne Izdaje v novo kvalitetno revijo Ekran 62. či. povem le to, da so učenci (ob m4v.morebitne Predloge za aopoi- ^ pSnr^uč&kl6 nrtročnlS Toda vprašajmo se, koliko šol je učiteljevi razlagi) ocenili film Vse to so omogočile začasne cik- ker 3ih učenci ne dobijo v roke." revijo naročilo, oziroma koliko Črni Orfej za odličen, odrasli loatiine izdaje rokopisov bo namen izdaje popolnoma UČiBi3dki3Xmrki se PrOSim> vaščani pa SO zavod za ,napredek Šolstva LRS je go možnost ,“e da^zVo* Sta Redki učitelji, KI Se s filmom rekli, neumnost. Toda, kdo na- v pr^em polletju 1962/63 izdal in s več praktikov naj da svoje pripombe bavijo, razen vzpodbudnih besed zadnje omogoči otroku ogled Pedag°5kjh, služb in predloge k rokopisom novih uč- pravzaprav nimajo kje prijeti, filma? Starši (ki nizo imeli fflm- Sjii ^čb^ovfčaSne iZdaje ^ benik°V' Na višji stopnji je filmska vzgoja ske vzgoje), ker pač ti dajo denar. ggy StlSiakiS Zavodi ^ za prosvetno pedagoško službo so že organizirali zbiranje pri- meno izražanje, ~ -------- -7 o« v vALiitj vaje, t fitoska vzgoja..5 in še kaj. Go- Partljič Tone vadnicama™.’ razred?nSka jezikovna treba rokopise pripraviti za tisk in oddati tiskarnam. A. S, ZAKLJUČNI RAČUNI ŠOL ^amen pričujočega članka je. da prikaže del problematike v zvezi z zaključnimi računi. da predvsem slajša članom kolektivov čitanje bilance, ne pa, da podrobno razlaga samo tehniko sestavljanja zaključnega računa. PORTRETI PROSVETNIH DELAVCEV: l Pisatelj Anton Ingolič in njegova dela o slovenskih izseljencih Izseljenci so velik, problem malega slovenskega naroda. O njih nam je zapel Oton Zupančič v svoji ‘>Dumi«. Tragedijo tistih belokranjskih rojakov, ki gredo z borne domače grude v svet, s trebuhom zn' kruhom, nam je prelil v pesem. Med prvimi slovenskimi književniki, ki so načeli izseljenstvo v literarni obliki, je bila pisateljica Zofka Kvedr-Jelovškova (1878—1926). Pisateljica je dobila snov za svoj igrokaz »Ameii-kanci» v svojem domačem kraju v Loškem potoku. Prikazala je ljudi, ki jih je pomanjkanje dela pognalo v svet, v Ameriko. ; Zofka Kvedrova je napisala svoje Amerikance, ko ji jč bilo 30 let, leta 1908. Med. najbolj marljive slovenske književnike, ki so se kdaj lotili gradiva o naših izseljencih, pa tudi povratnikih, sodi ljubljanski profesor Anton Ingolič. Ingolič je v zadnjih letih med najbolj plodnimi slovenskimi književniki. Pravkar je izšlo spet več njegovih del. Dovršeno nam ga prikazuje Mitja Mejak v zbirki črtic in novel pod naslovom »Oči«. Novele je izdala Mladinska knjiga in Mejak je prikazal avtorja v izčrpnem spremnem tekstu. Opus pisatelja Ingoliča je širok In bogat. Ingolič je sin mizarja m spominki na življenje v domači dru-žihi so mu nudili snov za roman o Matevžu Visočniku. Vsaka knjiga ima svojo zgodovino; tudi ta jo je doživela. Izšla je leta‘1941,. a ni mogla rried bralce. Pisatelj — tedaj profesor na ptujski gimnaziji — je moral v izgnanstvo v Srbijo. Tam sva bila soseda, on v Čupriji, jaz' ,v Varva-nhu. Izseljeniško življenje je naju zbližalo. Ingolič'nam je‘ ohranil dogodke na težka izseljenska in vojna leta v zbirki novel; Pred sončnim vzhodom. Kako so segli po njej bralci takoj po osvoboditvi! Brž je bila razgrabljena in leto dni kasneje -— 1946 — je izšla v popravljeni obliki spet v ponatisu. Ko je bil Ingolič kot brezdomec v Srbiji, je spoznal bedno okolje izgnancev, romarjev, izseljencev, ljudi, ki žive v tujini, delajo, a si žele domov. V zadnjih letih je segel med izseljence v več svojih delih. Leta 1956 je objavil' v reviji »Sodobnost« zgodbo, »Milkine norosti«. (Najdeš jo v njegovi knjigi: »Vidim te. Veronika«). Tudi knjiga »Črni labirinti«, ki je Izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Školjka, nam spet prikazuje izseljence. Državna založba Slovenije je izdala leta 1960 Ingoličev roman: »Kje ste, Lamutovi?« Avtor nas spremlja k zagorskim rudarjem Lamutovim, ki odidejo v svet. Popelje nas v Francijo in Nemčijo. Iz življenjskega okolja naših izseljencev je tudi roman: »Nebo nad domačijo«. Objavila ga je mariborska založba Obzorja. Ingolič je bil med ustanovitelji te založbe, ko je bil — še nedavnega — profesor na mariborski klasični gimnaziji. Ko mi pripoveduje o ustanavljanju Obzorij, meni, da je bil to drzen podvig: »Za izdajo prvih knjig te založbe smo si izposodili denar pri mariborskem dnevniku »Večer«. Zdaj so Obzorja pod vodstvom prof. Jožeta Kosarja na trdnih ^gospodarskih temeljih in pošljejo letno okrog 60 dobrih knjig v svet.« Ko govoriva o naših izseljencih, pripoveduje o svojih potovanjih v vse večje kraje po Evropu kjer žive skupine naših ekonomskih izseljencev, tako v Franciji, Belgiji, Nizozemski in Westfaliji. »Obiski pri naših ljudeh v Mar-lebachu, Heerlenu, Hambornu in drugod so mi dali še obilo snovi za moje nadaljpje pisanje o izseljencih,« pripoveduje pisatelj in me vodi pa svojih poteh za gradivom. Ob neki priložnosti sem bil navzoč, ko so ga zaprosili predstavniki naših izseljencev iz Amerike, naj bi tudi o njih napisal kako literarno delo. »Tudi na to mislim.« je dejal. »Vendar je problem naših ameriških Izseljencev vse bolj tvegan in pereč kakor življenje naših ljudi v Evropi.« Naši Amerikanci so ga povabili medse in Ingolič je temu vabilu res naklonjen. »Problem naših Amerikan-cev pa je neprimerno bolj kompliciran in pisateljsko zahtevnejši,« je dejal ob koncu najinega pogovora. K$r prihajajo zdaj spet vabila preko velike luže, bomo morda. res kmalu brali Ingoličev roman o tisočih naših ljudi, ki žive v novem svetu. Jože Župančič Samostojne ustanove morajo po preteku leta sestaviti zaključni račun ter ga v določenem roku dostaviti Službi družbenega knjigovodstva, pri kateri ima šola svoj žiro račun, in organu, ki je pristojen za zadeve in naloge šole. Zaključni račun šole ima pomen za šolo in njene organe (kolektiv, učiteljski zbor. upravitelja, šolski odbor) ter družbene prgane (služba družbenega knjigovodstva, sklad za šolstvo, svet za šolstvo), ki so zainteresirani na pravilnem poslovanju in uporabi družbenih sredstev, s katerimi je šola razpolagala. Zaključni račun šole . omogoča vpogled v realno in točno stanje ter finančne rezultate dela šole. Osnova je za družbeno kontrolo in analizo poslovanja ter pomeni končni obračun med šolo in družbo glede vseh terjatev in obveznosti v preteklem letu in uporabe sredstev, ki jih je šola dobila. Zaradi poenotenosti pri ugotavljanju stanja in rezultatov poslovanja je način sestavljanja zaključnega računa predpisan. Zaključni račun omogoča primerjavo med šolami in seznanja tudi širšo javnost s finančnim poslovanjem šole. Kolektivu pa zaključni račun pokaže, kako je gospodaril v preteklem letu. Da bi zaključni račun bil pravilno sestavljen in prikazoval realno in točno sliko šole, je pred njegovim sestavljanjem treba opraviti vrsto preddel, t. im. predzaključnih del. Ta dela se opravlja v decembru in januarju. Med ta dela štejemo: 1. nabava ali risanje potrebnih obrazcev za zakljuni račun in njegove priloge; 2. ažuriranje vseh evidenc o fi-nančno-materialnem poslovanju na šoli; 3. preverjanje vknjižb in vpisov v evidencah šole, razčiščevanje in usklajevanje stanja v različnih evidencah; 4. ugotovitev, ali so pravilno ugotovljeni izdatki in dohpdki šole; 5. ugotovitev, ali so pravilno obračunani in po potrebi razmerjem vsi stroški; 6. ugotovitev dejanskega stanja denarnih in materialnih vrednosti, terjatev in obveznosti šol z inventuro ter z njo v zvezi izravnave stanja v evidencah z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar povzroča. a) izknjiženje porabljenih in nerabljenih materialnih vrednosti. b) vknjiženje morebitnih primanjkljajev in presežkov, c) odpisovanje •• vrednosti nepremičnin in inventarja, d) izknjiženje neizterljivih in zastarelih terjatev in obveznosti šole, e) prikaz morebitnih vnaprej plačanih stroškov, obveznosti, ki so nastale v preteklem letu in še niso poravnane, prikaz vnaprej prejetih dohodkov (dotacij za prihodnje leto) in. dohodkov, ki bi jih šola morala prejeti v preteklem letu (dotacije), pa jih še ni prejela, temveč jih bo prejela v« tekočem letu za nazaj. To so t. im. razmejitve razhodkov in dohodkov, ki bodo vplivale na dohodek šole v prihodnjem letu in na dan 31. decembra pomenijo trenutne terjatve in obveznosti. f) usklajevanje izplačanih osebnih dohodkov z merili v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, razčlenjevanje osebnih dohodkov po posameznih vrstah (iz rednega delovnega razmerja, iz začasnega delovnega razmerja, iz dopolnilnega delovnega razmerja in na osnovi nadomestil za ločeno življenje, dnevnic nad predpisanim • maksimumom in podobno) ter preverjanje obračuna posameznih vrst prispevkov iz osebnih dohodkov; g) preverjanje, če so pravilno trošena investicijska sredstva, sredstva skladov in najetih kreditov. Preverjanje, če so iz investicijskega sklada šole izplačana sredstva za investicije vpisana v ustreznih evidencah o premoženju, oziroma če je investitor bil sklad za šolstvo neposredno, če je prejeta kolavdacijska odločba in če je investitor dal šoli podatke o vrednosti novih osnovnih sredstev, ki jih je šole dobila v upravljanje in uporabo. Ko so opravljena omenjena pred-zaključna dela, se izpolnjujejo obrazci, ki jih šola mora prildžiti k svojemu zaključnemu računu. Ves material se da na vpogled članom kolektiva šole in članom šolskega odbora. Kolektiv šole in šolski odbor razpravljata o inventurnem elaboratu na zaključnem računu. Sklepata o dokončni delitvi dohodka šole. Sole, ki evidenco o izvršitvi predračuna dohodkov in izdatkov vodijo v proračunski knjigi in nimajo dvojnega knjigovodstva, opravljajo inventuro, upoštevajoč navodila za evidenco o premoženju, ki ga opravljajo državni organi (Uradni list FLRJ, št. 50/1961). Sole pa, ki imajo v svojem sestavu stranke dejavnosti in vodijo svoje knjigovodstvo po načelih dvojnega knjigovodstva, opravljajo inventuro po predpisih, ki veljajo za gospodarske organizacije, ki se že nekaj let niso bistveno spremenili (Uradni list FLRJ. št. 53/1956, 50/1959, 49/1960 in 50/1961). Bistvenih razlik med enim in drugim načinom popisovanja ni. Odbor Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo je na svoji seji dne. 6. julija 1962 zaradi poenotenosti določil terminologijo, ki jo naj hmr ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA UUBLMM, TITOVA 3 knjižnica »Čebelica« v februarju: • SLA KOKOS JE NA SEMENJ. Srbska narodna. Prevedel Severin Šali, ilustriral Vladimir Trbojevič. Cena br. IČO din, kart. 250 din. v marcu: ® ČAROBNA RIBJA KOST — Charles Dickens. Prevedla Mira Mihelič, ilustracije po starem angleškem izvirniku. KNJIŽNICA »SINJI GALEB« v februarju: • DROBNE VOJNE ZGODBE — Peko Dapčevič. Prevedel Jože Šmit, risbe Ive Šubic. v marcu: • UČITELJICA BREDA — France Bevk. Risbe Maksim Sedej. KNJIŽNICA »KONDOR« v februarju: , ® CIKLAMEN — AGITATOR — Janko Kersnik, v marcu: ® NA KLANCU — Ivan Cankar. Vse knjige lahko dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3/1. šole uporabljajo. Poznavanje te terminologije je potrebno tudi pri sestavljanju zaključnega računa. Glede financiranja in sestavljanja zaključnega računa delimo samostojne ustanove in s tem tudi vzgojno izobraževalne ustanove v naslednje skupine f 1. na samostojne ustanove, za katere se ne uporabljajo predpisi o določitvi financiranja po principu dohodka, med katere štejemo šolske in druge vzgojno-izobraževalne ustanove, ki se financirajo po predpisih osnovnega zakona o financiranju šolstva in ki jih zopet lahko uvrstimo med a) tiste, ki v .svojem sestavu nimajo stranske dejavnosti in evidenco o izvršitvi finančnega načrta vodijo v proračunski knjigi, in b) tiste, ki imajo v svoj‘em sg$ta-vu tudi stranske dejavnosti (šolske delavnice, dijaške domove, šolske kuhinje itd.), ki jih .je banka oprostila vodenja proračunske knjige in svojo evidenco vodijo po načelih dvojnega knjigovodstva s tem, da imajo zagotovljeno tudi zbiranje potrebnih podatkov o izvršitvi finančnega načrta po • predpisani klasifikaciji 'dohodkov in izdatkov; 2. na samostojne ustanove, ki po načelih gospodarskega poslovanja redno in trajno ustvarjajo dohodek (znanstvene ustanove, ki so s pravili določile, da se bodo financirale po predpisih, ki veljajo za gospodarske organizacije, zdravstvene ustanove, zaščitne delavnice za profesionalno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov, samostojne ustanove, ki opravljajo intelektualne in administrativne storitve). Pod točko 2. omenjene samostojne ustanove sestavljajo zaključni račun po predpisih, ki veljajo za gospodarske organizacije. Za razliko od gospodarskih organizacij le-te ne plačujejo prispevka iz dohodka, prispevka družbenim investicijskim skladom in obresti od poslovnega sklada (po sklepu izvršnega sveta republi-. ke). Te ustanove morajo tudi predlagati periodične obračune na obrazcih, ki veljajo za gospodarske organizacije ter se priporoča, da knjižijo po enotnem kontnem planu. Pod točko 1. omenjenih šol, ki vodijo evidenco o izvršitvi finančnega načrta v proračunski knjigi, zaključni račun obsega: 1. pregled izvršitve dohodkov in izdatkov po klasifikaciji dohodkov in izdatkov izkazanih v finančnem planu (Uradni list FLRJ, št. 35 1961).; 2. pregled izvršitve dohodkov in izdatkov skladov šole; ■ 3. poročilo o poslovanju šole; 4. zapisnik seje, na kateri je šolski' odbor razpravljal o zaključnem računu in ga odobril; 5. pregled sredstev in njihovih virov (saldo bilanca na dan 31. decembra); 6. pregled osebnih dohodkov po vrstah z obračunom prispevkov po vrstah; 7. popis celotnega premoženja na obr. P-l in P-2, upoštevajoč navodila za vodenje evidence o premoženju, ki ga upravljajo državni organi (Uradni list FLRJ. št. 50/1961). Letne knjigovodske odpise izračunate od osnovne vrednosti nepremičnin in inventarnih predmetov tudi za leto 1959, 1960, 1961 in 1962. če do sedaj niso bili izvršeni; 8. popis obveznosti po priloženem formularju; 9. popis terjatev po priloženem formularju; 10. rekapitulacijo materialnih iz- datkov na obr. Fin 14 po priloženem formularju. ■' Sole pa, ki imajo v svojem sestavu stranske dejavnosti in svojo evidenco vodijo po pricipih dvojnega knjigovodstva, sestavljajo: a) bilanco na dan 31. decembra, ki je spredaj omenjena na obrazcu št. 1, ki velja za gospodarske organizacije; b) zaključni list, na dan 31. decembra, ki spredaj ni omenjen, na obrazcu št. 2, ki velja za gospodarske organizacije; c) rekapitulacijo popisa materialnih vrednosti ha dan 31. decembra, ki spredaj ni omenjena, na obrazcu št. 3, ki velja za gospodarske organizacije, s tem, da v tem primeru ni treba priložiti pod točko 7 spredaj omenjenega obrazca1 P-l in P-2; d) pregled obveznosti napram proračunu in skladom na obrazcu Št. 6, ki velja za gospodarske organizacije in spredaj ni omenjen ter e) vse druge obrazce, ki so omenjeni za šole spredaj pod točkami 1 do 10. Ker pa pravilniki o delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov morajo biti sestavljeni v soglasju z Navodilom za izvajanje načel in splošnih meril za delitev dohodka v pravilni* kih samostojnih ustanov (Uradni list FLRJ, št. 16/1962), bo verjetno na zahtevo ustreznih občinskih komisij potrebno zaključnemu računu priložiti še: — pregled o osnovnih elementih in odnosih pri delitvi dohodka, — pregled o povprečnih osebnih dohodkih po kvalifikacijah, — podatke o sredstvih za osebne dohodke in sklade ugotovljenih na podlagi obrazca iz navodila, — pregled gibanja osebnih dohodkov z mesečnim povprečjem neto osebnih dohodkov, — pregled osebnih dohodkov za nekatera delovna mesta. Sole pa, ki imajo v svojem sasta-stojni službi družbenega knjigovodstva, kakšne obrazce morajo priložiti k naključnemu računu In v katerem roku morajo predložiti zaključni račun, da ne bi imeli sitnosti (blokiranje žiro računa, kazni itd.). Če so šolske mlečne kuhinje v organizaciji šole ter so njihovi izdatki in dohodki predvideni v finančnem planu šole (partija 5-1 vplačila učencev za kuhinjo in partija 4-4 izdatkov dijaške kuhinje), se njihovo poslovanje zajame v zaključnem računu šole in v tem primeru šole za zaključni račun izpolnjujejo^-samo obrazce 1-10 pod točko la), ki so omenjeni spredaj (šole s proračunsko knjigo). OBJAVA Maturanti na učiteljišču v Ljubljani leta 1936 naj pošljejb svoje naslove tovarišu LILIJU BOGOMILU — Novo mesto, Tovarna Zdravil KRKA, ker je želja nekaterih, da se sestanemo'letos ob sedemindvajsetletnici mature. Kraj bomo izbrali sporazum- Bilanca prikazuje stanje vseh sredstev in virov sredstev, t. j.i celotnega premoženja šole na dan 31. decembra. Sole, ki vodijo proračunsko knjigo, jo sestavljajo na podlagi ugotovitev inventure (popisa) ter obrazcev, ki so bili sestavljeni ob inventuri. Sole pa, ki vodijo dvojno knjigovodstvo, jo sestavljajo na podlagi stanja kontov, na katerih so opravile vse predzaključne vknjižbe (knjižile inventurne razlike, odpise, časovne razmejitve itd.). Bilanca mora prikazovati dejansko stanje premoženja šole in finančni rezultat poslovanja, ki se lahko razdeli po pravilnikih šole. Za bilanco je značilno ravnotežje (enakost) med sredstvi in njihovimi viri. Izgubo ali presežek dohodkov ugotavljamo šele na koncu. O presežku dohodkov govorimo, če je vsota sredstev večja od vsote njihovih virov. O izgubi pa govorimo, če je vsota virov sredstev (pasiva) večja od vsote šole. Na osebne dohodke in sklade šple se lahko na podlagi ustreznih pravilnikov po sklepu šolskega odbora deli presežek dohodkov, ki je prikazan v bilanci. Pri sestavljanju bilance je treba upoštevati: 1. da vse postavke bilance morajo biti utemeljene z ustreznimi prilogami, 2. da bilanca mora prikazovati dejansko stanje (npr. material na podlagi ugotovitve inventure; stanje žiro računa na podlagi bančnega izpiska itd.); 3. da se stanje žiro računa, ki je prikazano v bilanci, mora ujemati tudi s presežkom nad izdatki, ki je 'prikazan v proračunski knjigi in obračunu dohodkov in izdatkov za preteklo.' leto; 4. da presežek dohodka, ki se lahko deli po pravilnikih šole, in je prikazan v bilanci, ni enak presežku dohodka, ki je prikazan v obračunu izvršitve plana in izdatkov in stanja žiro računa šole, ker mora biti korigiran s terjatvami in obveznostmi, avansi in podobno. Delimo lahko namreč samo tista denarna sredstva, ki jih že imamo, in ne tista, ki jih šele pričakujemo; 5. če šole v svoji evidenci prikazujejo poslovni sklad, naj. upošteva, da je poslovni sklad1 enak vsoti sklada osnovnih sredstev (t. j. vira osnovnih sredstev) in sklada obratnih sredstev (t. j. vira dela obratnih sredstev) in naj ga ustrezno analizira; 6. da investicije v-gradnji in denarna sredstva za investicije v gradnji {er vire osnovnih sredstev v grad-dnji prikazujejo samo šole, katerim je sklad za šolstvo dal sredstva za gradnjo na razpolago na poseben ra-„čun pri banki ter sklad ne plačuje neposredno 'situacij za sredstva v gradnji! To je primer pri višjih in visokih šolah, medtem ko te postavke pri šolah, ki jih financirajo občinski in mestni skladi za šolstvo navadnp jie pridejo v poštev; 7. da so zaloge drobnega inventarja in materiala, ki so prikazane v bilanci, bile plačane v preteklem letu in so pomenile takrat izdatke šole. s katerimi si je šola zmanjšala svoj presežek dohodkov nad izdatki. One pomenijo določeno angažiranje sredstev šole, ki jih zaradi tega šola trenutno nima na razpolago v denarni obliki in jih ne more deliti in izločiti v svoje sklade. Če so te zaloge bile prekomerne, se bo to odrazilo šele v bilanci za leto pozneje, ko bo šola imela manj izdatkov za .material in s tem tudi na razpolago večji dohodek za delitev. Čeprav šola nima praviloma lastnih obratnih sredstev ter živi od prejetih dotacij., je primerno, zaradi angažiranja sredstev v zalogah, da prikaže vrednost drobnega inventarja in potrošnega materiala kot sklad obratnih sredstev in se s tem trenutno izogne skušnjavi. da deli sredstva (denarna), ki jih trenutno nima. Na ta način dobimo analogijo s plačano realizacijo v gospodarskih organizacijah, katere namen je, da se delijo le tista sredstva, ki so na razpolago; 8. da je primerno zaradi kontrole š strani službe družbenega knjigovodstva, da šole bilanci priključijo predračun in obračun amortizacije za preteklo leto. Prav tako bodo na pod--lagi priloženega obrazca P-l šole sestavljale predračun amortizacije za prihodnje leto. Bistvo bilance je ravnotežje med sredstvi in viri sredstev šole ter na podlagi tega lahko sestavimo določene formule, ki nam pomagajo kontrolirati pravilnost sestavljene bilance,‘in sicer; a) sredstva šole (skupaj aktiva) = viri sredstev (skupaj pasiva) b) sedanja vrednost osnovnih sredstev = skupaj viri osnovnih sredstev c) skupaj osnovna sredstva v gradnji = viri osnovnih sredstev v gradnji d) denarna sredstva investicijskega sklada, izločena na posebnem računu pri banki = investicijski sklad pri banki e) denarna sredstva rezervnega sklada, izločena na posebnem računu pri banki = rezervni sklad f) objekti, inventar in material skupne porabe ter denarna sredstva sklada skupne porabe, izločena na posebnem računu pri banki —- popravek vrednosti skupne porabe = , sklad skupne porabe g) drobni inventar na zalogi in v uporabi + potrošni material na zalogi = sklad obratnih sredstev b) gotovina v blagajni + gotovina ua žiro računu pri banki + terjatve — obveznosti + dotacije prejete vna-■ prej -f- presežek dohodkov, kar je vse v spredaj prikazani bilančni shemi poudarjeno z določenimi črkami. Poročilo o poslovanju šole tvori del zaključnega računa. Delo pri sestavljanju tega poročila je treba razdeliti med upraviteljem oziroma ravnateljem šole, administrativnim osebjem in učiteljskim zborom šole. O poročilu naj razpravlja kolektiv šole, a sprejeti ga mora šolski odbor. Obsega tri dele: 1. splošni del, 2. posebni ali strokovni del, 3. zaključni del. Splošni del naj obsega splošne podatke o ustanovitvi, organih, osebju šole. Posebni ali 'strokovni del obsega Pfegled in analizo celotnega poslovanja šole, kakor tudi analizo doseže-mh rezultatov. Nakažejo se naj problemi, ki so bistvene važnosti za poslovanje šole..Pri oceni poslovanja in stanja v preteklem; letu naj poročilo zajema tudi stvarne predloge za odstranitev negativnih in ukrepe za pravilno izkoriščanje pozitivnih pojavov. Ta analiza stanja naj služi za ukrepanje v sami šoli in pri odločitvah glede vbodočega dela. Zaključni del naj razen event. potrebne še posebne utemeljitve posameznih bilančnih postavk vsebuje kratek povzetek dela v preteklem leju, predloge za prihodnje leto ter se mu naj priloži predračun dohodkov in izdatkov za prihodnje leto. . Poročilo o poslovanju šole naj ne bo le neke vrste izvleček, temveč naj J3® PrintetTio obsežno in tehtno ter kritično sestavljeno. BOJAN ČERNJAVIČ Razpis delovnih mest za učno in vzgojno osebje | Okrožnica Sveta za šolstvo LRS šolam in drugim |vzgojnim in izobraževalnim zavodom in za šolstvo pristoj-inim upravnim organom občinskih odborov. Šole in drugi vzgojni in izobra-=E ževalni zavodi vsako leto razpisu-= jejo prosta delovna mesta za učno = in vzgojno osebje. Po letnih poro-== čilih šol in v primerjavi z lanski-=E mi razpisi je ugotovljeno, da ne-== katere šole niso razpisale delovnih •E: mest po dejanskih potrebah šol. Te == šole so se omejile le na razpis de-== lovnih mest, za katere niso imele že učnega in vzgojnega kadra, ali pa ^ taka mesta sploh niso razpisale. Pri == tem so te šole zlasti težile za zvi-== šanjem osebnih dohodkov svojega == učnega in vzgojnega osebja ter se §= niso ozirale ne na pedagoško-== zdravstvene norme učne obveznosti, = ne na negativne posledice šolanja z == ustreznim učnim in vzgojnim oseb-== jem. Na teh šolah ši je učno in E= vzgojno osebje namreč razdelilo == učne ure nezasedenih delovnih mest == ter si naprtilo razen redne učne == obveznosti še pretirano število na-= dur. Dogaja se tudi, da na teh šo-^ lah poučuje posamezne učne pred-=S mete učno in vzgojno osebje, ki == sploh nima izobrazbe ali pa ima ne-= ustrezno stopnjo oziroma stroko 1= izobrazbe. Ni treba posebej ome-— n j ati, kakšno škodo s tem povzroča-H jo učencem, ki zapuščajo šole z niz-~ k O ravnijo znanja. Te negativne po-== jave v našem šolstvu je treba pra-= vočasno odpraviti, da ne postanejo E§ pravilo. H S tem v zvezi opozarjamo šole, Ež da morajo posvetiti posebno skrb ES pravilni izbiri učnega in vzgojnega Ež osebja. Razpis delovnih mest za uč-s no in vzgojno osebje ne sme biti = samo formalni akt, s katerim se Ež zadosti predpisom, ampak mora biti žž sredstvo, s katerim šole urejajo Ež svojo kadrovsko politiko. Šole mo-rajo torej, razpisati razen delovnih ^ me?t„ ki jih določa 3. člen pravil-=5. nika o izvajanju razpisov delovnih ^ mest za učno in vzgojno osebje p (Objave, leto IX. št. 2/1958) tudi vsa = stalna in honorarna delovna me-=E sta: ŠE — ki jih zaseda po stopnji in Ež stroki izobrazbe neustrezno učno in ž= Vzgojno osebje: — ki jih zaseda učno in vzgojno osebje z več kakor pet let službe brez strokovnega izpita; — katerih učne ure si je razdelilo učno in vzgojno osebje, ki je preobremenjeno s honorarnimi urami in nadurami; pri tem je treba upoštevati, da je skrajna obremenitev za redno zaposleno učno in vzgojno osebje največ do 10 honorarnih ur ali nadur. Pri izbiri kandidata je treba zlasti paziti na ustrezno stopnjo in stroko izobrazbe, kajti pri verifikaciji šol druge stopnje bo sekretariat sveta za šolstvo LRS zlasti pazil na ustrezno strokovno zasedbo delovnih mest učnega in vzgojnega osebja. Prav tako pa bo sekretariat sveta za šolstvo LRS poskrbel, da se bo tudi v osnovnih šolah izvršil temeljit nadzor nad zakonitostjo dela glede ustrezne zasedbe učnega in vzgojnega osebja. Opozarjamo za šolstvo pristojne upravne organe občinskih ljudskih odborov, da morajo po prvem odstavku 39. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javniii_ uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 31-432/62) nadzorovati zakonitost dela šolskih organov, zlasti glede tega, ali so izpolnjeni pogoji, ki so za imenovanje učnega in vzgojnega osebja predpisani z zakonom, drugimi predpisi in z razpisom in ali je bil razpis zakonito opravljen. Sekretariat sveta za šolstvo LRS bo tudi letos pri razpisu delovnih mest vzgojnega in učnega osebja nudil šolskim organom in za šolstvo pristojnim upravnim organom občinskih ljudskih odborov potrebno pomoč, hkrati pa bo nadziral zakonitost v sodelovanju s pristojnimi organi, spremljam izvajanj« razpisov in pri ugotovljenih nepravilnostih ustrezno ukrepal. POSEBNO OBVESTILO Po sklepu sekretariata Sveta «i šolstvo LRS bo odslej vse redne razpise prostih delovnih mest za učno in vzgojno osebje objavlja! Prosvetni delavec. Podrobnosti bomo še sporočili. iHII!!IIIIIIIINIIII!lllllllllll!lll!!!nilllll!lll!l!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!ll!llllllllllll||inill!lll!l|||||||||||||j|||||||||||||||||||||||||1|||||||!||||inil Komisija za ustanovitev gimnazije v Ljutomeru razpisuje na gimnaziji, ki bo pričela delovati v Ljutomeru z novim šolskim letom 1963/64, naslednja delovna mesta za: 1. ravnatelja 2. profesorja za slovenščino in ruščino 3. profesorja za zemljepis in zgodovino - 4. profesorja za matematiko in fiziko 5. profesorja za biologijo in kemijo 6. profesorja za telesno vzgojo 7. profesorja za tehnično vzgojo POGOJI: od 1 do 5: fakultetna izobrazba; pod 6 in 7: fakultetna izobrazba ali višja izobrazba z večletno prakso. Prošnje s kratkim življenjepisom vložite pri ObLO Ljutomer. Družinska stanovanja bodo zagotovljena do konca leta 1963, samska pa ob pričetku pomika na šoli. Razpis velja 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na naslednje publikacije, ki jih potrebujejo vsi prosvetni delavci obvezne šole: Osnovne smernice za poklicno vzgojo v osnovni šoli 30(>din Predmetnik in učni načrt za osnovno Šolo 450 din JOŽE ŽABKAR: Pouk matematike v obvezni šoli, IV. zv. MARTA IN RADOVAN KLOPČIČ: Metodika matematičnega pouka MAKARENKO: Knjiga za starše »sodi« Knjige, dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — LJUBLJANA, MESTNI TRG 26. 880 din' 700 din TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS Vabi na prvomajske izlete: • z avtobusom in vlakom v RIM, NEAPELJ, SORRENTO • z avtobusom v PARIZ (MILANO, ŽENEVA) ® z avtobusom v ŠVICARSKE ALPE preko Avstrije in Italije • z avtobusom na FRANCOSKO IN ITALIJANSKO RIVIERO (NICA, MONTE CARLO) • z avtobusom v PRAGO (DUNAJ) • z letalom in vlakom v LONDON v avgustu ® z avtobusom v CARIGRAD in SOFIJO ZAHTEVAJTE PROGRAME NOVIH SKUPINSKIH IZLETOV V AVSTRIJO IN ITALIJO (enodnevni avtobusni izleti. i Poleg izletov v inozemstvo bomo v času prvomajskih praznikov priredili tudi številne krajše avtobusne izlete po domovini — na Plitvička jezera, po Istri, po Štajerski, v dolino Soče in po Dolenjski. Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer zahtevajte tudi programe izletov in ostale informacije!