Regiiterad th* S.P.O., Sydney, for transmission by poit a« a periodical. I i S ♦; $ 8 >; I S >: s s >; I I 1 v 8 I v V v MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FM 1525 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej * Naslov: MISLI 6 Wentworth St., Point Piper, Sydney ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 TROJNO OZNANILO P. Odilo PRVO: Velikonočne plošče to nam popolnoma pošle. Naročil sem novo zalogo, pa ne veliko. Kdor še želi to ploščo, naj se hitro oglasi* Naroči naj jo na naslov: P. Odilo Hajnšek, 66 Gordon St., Paddington, NSW. Cena ji je £2-10-0. DRUGO: Od Mohorjeve v Celovcu je prišla nujna prošnja, da bi jim poverjeniki čimprej poslali denar od prodanih knjig. Potrebujejo za nakup papirja in drugih potrebščin. Ker sem letos v odsotnosti g. dr. Mikule jaz glavni poverjenik za Avstralijo, bi najrajši poslal vso vsoto obenem. Žal imam pa še eno tretjino neprodanih knjig na rokah. Nujno prosim tiste, ki jih še nimate: NAROČIT^ JIH na moj naslov. ŠTIRI knjige stanejo EN FUNT. Krajevne poverjenike pa tudi pro,sim, naj pošljejo izkupiček ali meni ali naravnost v Celovec. Samo čimprej, ker se mudi. TRETJE: To je za Slovence v Sydneyu in okolici. Na veliko* nočni ponedeljek dne 15. aprila bo spet prijetna družabnost v Pad-dington — Town Hall. Splošno znana velika dvorana. Igrala bo slo* venska godba. Začetek ob 7:30 zvečer. KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalajskih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve-lezanimivo! — £ 1-10-0. POVESTICE — Iz zbirke spisov pisatelja Stanka Majcena. Izdala Slov. Kulturna Akcija. — Vezana knjiga — £1-0-0 NOVELE IN ČRTICE — Iz zbirke pisatelja Pavla Perka. Izdala Mohorjeva v Celju. Vezana knjiga £1-0-0. DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic v emigraciji. Izdala SKA. Vezana knjiga £1-0-0. ZEMLJA — zelo lepa povest Karla Mauserja — — 6 šil. POTA DO ČLOVEKA — Spisal dr. A. Trstenjak. O knjigi velja isto kot o drugi njegovi: človek v stiski. Stane 10 šil. NOVA PESEM, 14 prelepih črtic Vinka Beličiča. Oceno napisal L. Klakočer v julijski številki MISLI. — £ 1-0-0 KAR PO DOMAČE — Zelo zanimiva in šaljivo poučna knjiga. Izdala Baragova založba v At' gentini — £1-0-0. HEPICA — vesela povest o gorenjski papigi. Izdala Sl. Kult. Akcija — Cena £1-0-0. OVČAR MARKO — Jalnova povest, prva iz zbirk® VOZARJI. Tako lepa kot Tri zaobljube. 10 šil. SLO VEN IZ PETO VI JE, zgodovinska povest Stafl' ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njegovo oltarno čast je popisano v tej knjigi. TONČE S SLOMA — Povest iz Slomškove ml8' dosti. Spisal p. Bernard Ambrožič. — 10 SOČLOVEK V STISKI. — Spisal dr. A. Trstenjak-Pisatelja poznamo po spisih Fant in dekle *®r Mož in žena. Ta knjiga je pa za vsakega P0" sebe j — imenitna! — Stane 10 šil. DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak' cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 1-0-0' let0 xi/. MAREC, 1063. ST EV. 3. ČE OSTANE AVSTRALIJA PRAZNA - ČIGAVA BO? Katoliški škofje Avstralije so za “Immi-S^ation Sunday” — 24. februarja — javno 8pregovorili o nujni potrebi, da si Avstralija Pridobi kolikor mogoče novih naseljencev. Za *° priložnost je imel sydneyski nadškofijski lednik THE CATHOLIC WEEKLY naslednji uvodnik. — Ur. v ŠKOFJE pravijo, da ZMANJŠANO šte-'LO NOVIH NASELJENCEV v zadnjem času Povz»-oča resne skrbi. desnično, mora jih povzročati! Če Avstralija močno dvignila števila novih naseljencev, da' *an'mo s' rajši prelivanje krvi in že vnaprej J »no svojo deželo eni ali drugi tuji državi, ki ,;o napolnila s svojimi ljudmi in izrabila ogromne a*’avn veštv£ ne zaklade Avstralije v korist vesoljnega člo- l>ereče ^ed mnogimi naših bližnjih sosedov je močn.i vprašanje, kaj napraviti s prevelikim šte- Vil°m ljudi. ^ Japonska in Indija skušata ustaviti narašča ■ P*'ebivalstva z nemoralnimi sredstvi, ki jih a kršč mo- rteželi meirda scanska vest do kraja obsoditi. Toda ker sta se v ogromni večini poganski, jima vest ne brani umetne porodne kontrole, uniče- človeških zaplodkov, steriliziranja odraslih ai' .ie še takega grdega početja. Navzlic vsemu temu število ljudi v Aziji silno ne - vse Pokrajine bodo kmalu prenapolnje-viitl 06 n'S° — Avstralija je pa tik pred njiho-pragoni skoraj prazna. ta- ^^avimo se ob naslednjih številkah: Na Ki-i'at 6tn vključenim Tibetom) pride na kvad-n° miljo 178 ljudi, v Indiji 34f>, na Japonskem 655. Če ne upoštevamo Antarktike, pride na vsem svetu poprečno na kvadratno miljo 57 ljudi. V Avstraliji sami pa poprečno komaj 5 ali še manj! Torej: Japonska 055 — Avstralija 5! Če poslušamo vest, moramo priznati, da nimamo pravice lastiti si tako ogromno ozemlje, ki bi se dalo izkoristiti z obdelavo — dokler nas je tako malo. Zemlja je ustvarjena za vse ljudi, ne le za nekatere izbrance. Po vesti nimamo niti pravice, da bi samo poskusili z orožjem odbiti kak naval od strani milijonskih in milijonskih narodov v Aziji, ki bi morda zahtevali od nas, da jim prepustimo Avstralijo. Poskus bi se nam itak ne posrečil, onih je preveč, nas premalo, čemu prelivati kri, ko moramo priznati, da si stradajoči revež sme vzeti sam, ako presit bogatin noče dati? Neka evropska revija, Cornelius Cuppnes, ki se zelo resno bavi z družboslovnimi zadevami sveta, je nedavno predlagala, naj Avstralija prodi Japonski 300,000 kvadratnih milj skoraj prazne zemlje, pa bo Japonska naselila tam 30,000,000 svojih ljudi in to v velikansko ekonomsko korist preostalim krajem Avstralije. Ni nujno, da takim predlogom prikimamo. Omenjamo jih zato. ker je bilo takih in podobnih predlogov že več — in še jih bo. Navajamo to v dokaz, da se široki svet zanima za Avstralijo in ugiba, kaj z njo narediti. In bo še bolj ugibal, ako Avstralci sami ostanemo brezbrižni. Z drugo besedo: Nabirajmo in uvažajmo nove naseljence sami, preden nam jih začno drugi izbirati in uvažati — ne da bi nas vprašali, če jih hočemo ali ne! ZADEVA KATOLIŠKIH SOL v Avstraliji Nadaljevanje SVOBODA IN ENAKOPRAVNOST V AVSTRALIJI JE SPLOŠNO PRIZNANO kot eno temeljnih necel, da smo po naravi vsi ljudje enako vredni. Zato pred zakonom nihče ne sme imeti prednosti pred drugim. Postave so za vse iste, vsi se jih moramo enako držati. Prav tako smo ponosni na to, da je med nami vsem enako odprta pot do napredovanja v najrazličnejših smereh. Avstralija ne pozna — vsaj v načelu ne — priviligiranih državljanov, razredne razlike med ljudmi nam veljajo za zlo preteklosti in starega sveta. Družabna in moralna vest Avstralije je zelo občutljiva za obrambo človečanskih pravic. V tisku in govorjeni besedi naša javnost zahteva od policije, da se v ničemer ne vmešava v privatne zadeve državljanov. Celo v primerih, ko gre za zločine, ki spravljajo javnost v veliko nejevoljo, sodnijski postopek zavaruje zločin'ea pred javnim nasiljem. Vse to drži in vsak Avstralec je ponosen, da njegova domovina brez oklevanja smatra ta nače • la za samo po sebi umevna. In vendar — ko gre za to, da se splošno sprejeta načela uveljavijo tudi v dejanju, se pokaže, da praksa ni enaka teoriji. Zlasti ne na torišču šolanja in izobraževanja. Otroci neodvisnih šol in njihovi starši zapadejo kazni, ker se nočejo podrediti uniformiranem« sistemu državnih šol. Kazen je: dvojno plačevanje. DEDIŠČINA PRETKLOSTI Te razmere so se razvile iz preteklosti in' nam jih razloži pogled v zgodovino Avstralije. Žal da tisti, ki so odgovorni za današnjo zakonodajo, ne uvidijo in ne spoznajo, kako slabo se ujema zahteva po uniformiranju šol z načelom enakopravnosti vseh državljanov. Ko so h koncu prejšnjega stoletja prepustili državi vso oblast nad šolstvom, kako so mogli pričakovati, da bodo vsi državljani brez ugovora sprejeli ta sistem? In se s stem odrekli svobodi na enem najvažnejših šloveških to-rišč — v vzgoji in izobraževanju mladine? Dandanes menda že vendar enkrat lahko čisto mirno in nepristransko pogledamo nazaj v čase pred 1900 jn presodimo, kaj so nam ustvarili te- danji kovači šolskih postav in' naredi). V luči da-nasiljih načel, splošno sprejetih po vsej AvstraliJ1, ' njihovo početje prav gotovo ni bilo ne demokratično ne svobodoljubno. Z eno besedo: Ni bilo avstralsko! Zato bi bilo nad vse prav, če bi današnj1 čuvarji postav to uvideli in popravili, kar je zagi'e" šila preteklost. NE GRE ZA PRIVILEGIJE Pravijo, da katoliške šole ne smejo dobivati finančne pomoči od države, ker Avstralija ne pos-na privilegijev. Toda te šole se ne potegujejo pomoč kot, nekaj priviligiranega, ampak prav za' to, ker hočejo imeti iste pravice kot drugi. več, pa tudi nič manj. Država nalaga svojim ljudem bremena in ji*" nudi ugodnosti —• vsem enako. Vsaj biti bi moralo tako. Davčna bremena za vzdrževanje šol so i'eS enaka za vse. Država ne vpraša, kakšne vere si' kam pošiljaš otroke v šole — plačaj in molči. Zoper to nimamo nič. Toda ko država nato ta dena* uporablja za šole, ali je pravično, da zdaj pride n” dan diskriminacija? Tisti starši, ki pošiljajo otroke v državne šol-' so deležni denarne pomoči iz davkov, drugi pa ne' Ali moremo ob takem početju še govoriti o enak°' pravnosti državljanov? Ali se enakopravnost neha tam, kjer mora spregovoriti vest očeta in matere’ Ali je enakopravnost samo nekaj zunanjega, navideznega, v človekovo duševnost pa ne sega? PRIMERA Z DRUGIMI UGODNOSTMI Država podpira poleg mnogo drugega tudi bolnišnice. Saj bi drugače ne mogle obstati. Bolnih nice so državne in' privatne. Med privatnimi jih je veliko v rokah katoliških sester in' bratov, pa tud' judovskih in protestantskih je mnogo, čudno, avstralska javnost bi ne prenesla — vsaj dandane3 ne, — če bi država odrekla pomoč privatnim bolni3' nicam in ves razpoložljiv denar razdelila med državne. Ko pa je govor o šolah, Avstralija ne sam0 mirno prenaša to razlikovanje, velika večina nje‘ nih ljudi to celo naravnost zahteva! Čudno! Ko si bolan, ti daje država vso svobodo, da greš v tak ali tak spital — njena pomoč ne bo odrečena. če si pa otrok katoliških staršeVi moraš iti v državno šolo — ali pa ti država obri^ hrbet! Ne rečem, država bi to smela narediti, bi mogla pokazati na zaostalost katoliških šol kaj takega. Pa tega ne more — rajši nasprotno^ Prav tako, kot ne more pokazati na zaostalost k®’ toliških bolnišnic — podpira jih. Kje je doslednosti kje je enakopravnost, kje je pravičnost? (Se!) IZ ROKAVA P. ODILA Nu neki sicer dober fant v melbour- me je vprašal: “Pater, ali iz vašega rokava * hudič kdaj pogleda?” — Ko ga začuden vpra-Sarn’ kaj s tem misli, nadaljuje: “Nedavno ser.) Poslušal pogovore, ki so trdili, da hudiča sploh ni. jesite nam nekaj o tem vprašanju iz svojegi 10 ava, vsi bomo radi brali,” Saj sem ravno pri tem predmetu, ko pišem 0 verski resnici: Ve • *'ujem v Boga Očeta, vsemogočnega Stvarnika AH je torej Bog ustvaril tudi tistega, ki mu avimo hudič? Le beri moj odgovor, Janez v e hournu, pa še kdo drug s teboj. Takole je: bit' Je us*-var** tu(l* najvišja najpopolnejša — angele. Imajo visok razum in popolno-“bo-v^0^0^n° V0'j0; Obdajajo tron božji in so Poslanci in izpolnjujejo božja povelja.” y ^a angelih ni nič materialnega, nič telesnega, j. ^ar jim je Bog dal moč, da se lahko prikažejo U etn v tvarni podobi. (]e ^ angelih vemo, da jih je Bog ustvaril, pre-n Je prvi človek grešil. Saj se je eden odpadlih gelov skrij v kačo in premotil Evo. Po ustvar-go Je Bog postavil angele na preizkušnjo, da j,] lahko odločili za Boga ali proti njemu. Večno t^azenost so s> morali pridobiti z zvestobo de k Va5n*ka' Neko število angelov se je postavilo nart' *n v svojem napuhu so rekli: “Kdo jy ^ami? Ne bomo služili!1” p , ,astala je vojska med njimi in uporne je Bog n“ v večni ogenj, kakor piše sv. Peter: “Bog P^zanesel niti angelom, ki so grešili.” . ^olik0 angelov je Bog ustvaril in koliko mu je °S*a*° zvestih, nam ni razodeto. Prerok Daniei jj 2aP'sal: “Deset tisoč krat sto tisoč angelov sto-božjim obličjem.” Seveda jih Daniel ni šte • Je samo nakazati, da jih je ogromno Vet v, drugem mestu govori sv. pismo o de- a korih angelov, od katerih so najbolj znani *> nadangeli, Kerubini in Serafini. da sec*a “angel” pomeni poslanec. Poslani so, S](aVarujej0 človeška bitja na zemlji. Saj je ver-Vft *esnica, da ima vsak človek svojega angela . • "a- Za posebna in izredna poslanstva se Bog W nadagelov: nadangel Gabriel je bil pos- tal ^ar'ji in ji prinesel oznanjenje, da bo pos-obljubljenega Odrešenika. Mihael je bil g]ay sk‘ vojvoda in se je boril zoper Luciferja, T0h^rja °^Pa(*lih angelov. Rafael je vodil mladega '■la na potovanju. Odpadli angeli — hudobni duhovi Odpadli angeli v svojem večnem trpljenju niso navezani na neki kraj, ki mu pravimo pekel. Duhovni svet ni z zidom omejen kraj. Kjerkoli so, pekel nosijo s seboj. Ostala jim je moč, da zapeljujejo ljudi v odpad od Boga in' to moč pridno izrabljajo, ker so nam nevoščljivi. Vedo namreč, da smo ljudje poklicani, da napolnimo v nebesih po angelih odpadnikih izpraznjene prostore — to jih pa jezi. Sv. Peter nas resno svari: "Bodite trezni in stojte na straži, zakaj hudič, vaš nasprotnik, hodi okrog kot rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavljajte se mu, močni v veri!” Janez, pazi se! Hudič najrajši “hodi okoli” zakrinkan, nepoznan — incognito, kot se to reče — in nastavlja zanke. Najbolj je vesel tistih med nami, ki pravijo, da hudiča ni. S takimi ima prav lahko delo. Taki se mu nič ne “ustavljajo”, z lahkoto jih zapelje, ko pač niso “močni v veri.” Vedeti .moramo tudi to, da je moč hudobnih duhov omejena in nam ne morejo škodovati, če se zatečemo po pomoč k Bogu. Sv. Pavel piše: “Bog je zvest in nas ne bo pustil skušati preko naših moči.” — Če torej podležemo v skušnjavah, smo tega sami krivi. Saj nam je Bog dal angela varuha, ki je vedno pripravljen bojevati se z nami v skušnjavah, če le hočemo njegovo pomoč. Sv. pismo pravi: “Svojim angelom je zapovedal, da te varujejo in spremljajo na vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da z nogo ob kamen ne zadeneš.” Svojega angela varuha ljubimo in mu zaupajmo, to je najboljša obramba pred zapeljivostjo hudiča. Noben dan ne opustimo molitvice, ki nas jo je naučila ljuba mama: Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj! Stoj mi noč in dan na strani, vsega hudega me brani! DtJSNOPASTIRSKI OBISKI ZA VELIKO NOČ (Stran 90) ČASTITLJIVA VISOKA OBLETNICA V LETOŠNJEM LETU POTEKA ENAJST STO LET, odkar sta prišla med naše prednik" slovanska apostola, »veta brata Ciril in Metod. Da, pisalo se je tedaj 863 in tako slavimo tudi letos častitljiv jubilej,, ki vodi naše misli in čustva daleč nazaj v sivo davnino. S prihodom sv. bratov na Moravsko je nastala v zgodovini Cerkve in slovanskih narodov silno pomenljiva prelomnica. Slovani so sprejeli Kristusa in njegov nauk, Cerkvi se je odprl obširni svet slovanskega severa in vzhoda. Te velike reči sta dosegla sveta brata s svojini misijonskim delom med Slovani. Do tako odličnega uspeha je pripomoglo še posebno to, da sta jim dala cerkveno bogoslužje v njihovem domačem jeziku. Uspehi svetih bratov zasenčeni Po enajst sto letih na žalost ne moremo pomisliti na uspehe svetih slovanskih blagovestnikov s takim veseljem, da ne bilo našemu navdušenju primešanih veliko kapelj neljubega razočaranja. Zgodnja stoletja, ki so sledila smrti svetih bratov, sc prinesla med Slovane znani cerkveni razkol, ločila “pravoslavno” Cerkev od katoliške in odtrgala Petrovi skali skoraj ves slovanski vzhod, človeške slabosti so kopale med obeme Cerkvama vedno bolj globoke jarke, razpoke so se poglabljale in žugale močno zasenčiti svetlobo, ki je nekoč ožar-jala imeni svetih bratov. V našem stoletju je pritisnil komunizem, ki se na vso moč trudi, da bi od Petrove skale odtrgani slovanski vzhod odtrgal tudi od samega Kristusa, obenem pa potegTiil v dokočni odpad z vzhodom vred tudi slovanski sever. Da, površen pogled današnji slovanski svet ne nudi kaj prida upanja, da bodo sadovi apostolskega dela pred 1100 leti dozorevali tudi še v 12. stoletje po Cirilu in Metodu, potem pa še in še. Toda prav to je, da moramo površnemu opazovalcu zaklicati z vsem prepričanjem odločne besede: Prijatelj, globlje poglej! Pravoslavje Res je zelo zelo žalostno, da je prišlo tako kmalu po smrti svetih bratov do razkola med krščanskim Vzhodom in Zahodom. Krivdo za to lo- čitev skušajo najti od obeh strani — pa s ten' vprašanjem se na tem mestu ne mislimo baviti-Nekaj drugega želimo poudariti: O veliki večini pravoslavnih gotovo še dane5 velja, da žive v poštenem in iskrenem prepričanj'1’ Pravoslavna Cerkev je prava Kristusova Cerkev Katoličani vemo, da so v zmoti, vemo pa tudi, d® so v zmoti vse bolj zaradi zunanjih okoliščin in m1' mer, ne iz lastne osebne krivde. Razmere so še d»" nes take, ad jim ni lahko razvideti, kje naj bi bil3 zmota. Pred svojo vestjo in pred Bogom ni maj0 krivde. Bog se jih kljub vsemu lahko posluži ^ kaj velikega in znani naziv “Sveta Rusija” naj ne izvablja na ustih katoličanov pomilovalne®*1 nasmeška! Mehka slovanska duša tudi pod pravoslavje’11 ni nehala snovati prenovitve sveta in ni rodila s»' mo tako vidnih prerokov, kot sta Salovjev in Dostojevski. V njih imamo močne priče bogate krščanske duhovnosti v pravoslavju. Razglašajo os' novni temelj slovanske duše, ki želi samo sebe pi'e' čistiti v krščanstvu, nato pa vsemu svetu na nov° predstaviti Kristusa. Naš Slomšek je do dna razumel to slovanski dušo “Svete Rusije”. Ustanovil je Apostolstv0 sv. Cirila in Metoda, da bi se po njem krščansk1 Vzhod in Zahod spoznavala, zbliževala in konci0 združila. In prav v tem letu — ob llstoletnem jubileju svetih bratov — je zablestelo njuno delovanj® med Slovani v novi luči — na vesoljnem cerkvenem zboru v Rimu. TRPEČIM B R A T O M Stanko Janežič Moje srce pa roma na vzhod, poljublja stopinje — v davnine sinje sta jih pisala Ciril in Metod. Mimo zaves in pregrad pred iko7ie svete duša se sklanja in tihotna vanjo pozvanja stoletij tajnostna blagodat. Na gomilah dedov trpeči rod: podoba dne in noči se menja, a vselej nad tabo se vzpenja nebesni svod. (Kraljestvo božje) Misli, January, 1963 Komunizem la moremo pozabiti, kaj je povedal pravos- 111 ruski svečenik o delu svoje Cerkve pod komunizmom : na ^ Slavnem ne moremo drugega, kot čakati ‘ vernike, da pridejo k nam in se med štirimi aMi naših cerkva združujejo z Bogom po na-ein veličastnem bogoslužju”. n jih dočakajo? Ali verniki prihajajo? Bež- Poročila izza železnega zastora odgovarajo do- volj Prepričevalno: Prihajajo! Svojih upov v pro- v . cornunistične diktature ne stavijo v kako____________ °> ampak se zanašajo na notranjo moč evan- gelija, ki naj prerodi poedince in po njih ljudske množice. Ne posnemajmo nekaterih zaslepljenih zahodnjakov, ki sta jim Rus in komunist eno in isto!' Ni tako! Tudi pod komunizmom zorijo v Rusiji — in ne samo v Rusiji — duhovni orjaki. Morda Bog pripušča zlo komunizma prav zato, da v tej grozni vihri slovanski narodi prečistijo svojo dušo in svojo vernost, pa zopet zgradijo most do Petrove skale, ki ga je podrl nesrečni razkol. Visoki jubilej svetih bratov Cirila in Metoda naj oživi med nami pomen Slomškovega Apostoi-stva in njegova “ciril-metodijska ideja” naj postane neoddajna last nas vseh! ALI BODO SPREMENILI KOLEDAR? u Se1sk, v AVSTRALIJI SMO SE DOBRO PRIVADI-&MU, da imamo pomladne mesece jeseni, je- e spomladi itd. Pa je bilo nekoč tudi v Ev- 1 tako, da so imeli “narobe svet”. Vgjj Sc>^ smo se učili, da so v starem in srednjem ]6(j računali čas po takozvanem “julijskem ko- . arju”. Uvedel ga je namreč Julij Cezar okoli a 45 Pred Kristusom. ]j0j Cezar se je za svojo ureditev občnega slov aiJa nas*anJal na račune egiptovskih zvezdo- Pri tem se pa ni oziral na razlike med sončil ZVezc'n*m časom. Zato se po nekaj deset-si. stetJe mesecev ni več ujemalo z letnimi ča-ratn Senski meseci so prihajali v pomlad — in ob- Tp Ur Pogreške je popravil nov koledar, ki ga je Prav*' Gregorij XIII. leta 1582 in mu zato cer !m° "gregorijanski.” Popoln pa tudi ta ni. Si-ža .* na vsakih 10,000 let pokaže pogreška sest dn; i{al, je maienkost, vendar kaže na nemost koledarja. ^o^3 maJhna nepopolnost ne povzroča posebne nJe v časovnih računih, da bi bilo treba grego- 'ljanski ki - kli' • Za k e^° P° novi ureditvi koledarja. Gre zlasti Djaj, °. 0 ureditev cerkvenega koledarja, ki je v Slcem vsako leto drugačen. Velika noč se rav-P°m^atlni polni luni, ki seveda ni zme-Ce|a **a 'sti dan. Po veliki noči se ravna potem lllj v,,sta drugih praznikov. Zraven pride še raa-v teh praznovanjih med katoliško in pravo- koledar zavreči. So pa druge okolnosti, Misli slavno Cerkvijo. Pravoslavna ni hotela sprejeti gregorijanskega koledarja, zato v praznovanju božiča in velike noči že kar po 14 dni zaostaja za katoliško. želja je, da bi vse Cerkve ob istem času praznovale velike praznike. Zato se je v zvezi z vprašanjem zedinjenja cerkva sprožilo vprašanje, če se bo sedanji vesoljni cerkveni zbor lotil tudi reformiranja koledarja. Res so tudi to postavili v svoj program, če bodo pa tudi kaj sklenili, bo pokazala bodočnost. Najbolj sprejemljiv način, kako koledar preurediti, je predložil, pi’avijo, kardinal Cicognani. Po tem načrtu naj bi vsako četrtletje vsakega leta štelo po 13 tednov — vseh tednov v letu je 52. Prvi dan v letu naj bi se začel na nedeljo, zadnji končal s soboto. Prvi mesec vsakega trimesečja v letu naj bi imel 31 dni naslednja dva po 30 — to bi zneslo pa šele 364 dni in zadnji od teh bi bila sobota. Med to soboto in naslednjo nedeljo (ki bi bila že 1. januarja v naslednjem letu), naj se vrine “Silvestrovo” — torej teden z osmimi dnevi? Ker pa ostane potreba, da je vsako četrto leto “prestopno”, bi imeli na vsaka štiri leta zadnji teden v letu kar z 9 dni! Končno: Velika noč naj pride vsako leto na nedeljo 8. aprila, pa bo koledar lepo urejen. Seveda ta načrt ni edin, ki bi prišel v poštev, zdi se pa najbolj sprejemljiv, če in kdaj se bo cerkveni zbor lotil tega problema, je danes še težko reči. ★ KO BODO TE “MISLI” MED NAMI, bomo ravno končavali teden svetega misijona v Melbournu, zato o njegovem uspehu ali neuspehu ne morem še nič napisati. To je prvi slovenski celotedenski mi ■ sijon v Avstraliji — v zadnji tipkariji sem omenil željo, da bi ga imeli. Saj zdaj imamo tako prijazno cerkvico na razpolago . . . Nekaj razgovorov s p. Odilom ob priliki njegovega obiska v Melbournu, pa sva se zmenila. Poslal sem tiskana vabila na vse naslove, kar jih imam po mestu na razpolago; kako bo misijon uspel, pa drugič. — Tudi o šentalbanskem tridnevnem misijonu danes še ne morem nič reči. Je to že tretji v sedmih letih; prireja jih tamkajšnja župnija za razne svoja narodnosti. ■* Omenil sem obisk p. Odila za tretjo februarsko nedeljo. Na prosvetnem večeru po maši nas je razveselil s krasnimi skioptičnimi slikami, s katerimi je prikazal življenje našega velikega Antona Martina Slomška. Dvorana je bila polna kljub izletu, ki ga je isti dan priredilo naše tukajšnje društvo. Malo prilike imamo v tujini za kulturne prireditve, kot je bil ta naš prosvetni večer. Žal nam manjka zavesti, kaj nam kulturna prireditev pomeni. Po Odilo je naslednji dan ponovil predavanje tudi za geelongške Slovence. ★ Dne 3. februarja je v naši kapelici Marije Pomagaj oblila krstna voda Tončka, sinka Antona Dolinška in Marije r. Dobravec iz North Carltona. — Drugi Tonček pa je pri istem krstnem kamn.i zajokal dne 9. februarja: sinko Franca Grl in Marije r. Zorman. — Dne 10. februarja sem krščeval v družini Marka Zitterschlagerja in Katarine r. Herman v St. Albansu: dobili so Andreja Antona. — Dne 23. februarja sta bila dva krsta pri Mariji Pomagaj: Loretta Michelle je hčarka Ivana Lebra in Marije r. Vdovič. Katarina pa prvorojenka Bo- gomirja Krševana in Leslie Jean Johnstone. — Dne 2. marca je bila, tudi v naši kapelici, krščeni* Majda Suzana, hčerka Daniela Špacapana in Ane r. Pahor iz West Footscraya. — Naše čestitke družinam!' ★ Poroke morem danes omeniti štiri: V cerkv* sv. Jožefa v Malvernu sta si dne 9. februarja P°' dala roke Ivan Plačko in Marija Debernardi. nin je iz Kotoribe, nevesta pa iz Šmarja pri Kopru. — Dne 16. februarja sta prišla pred oltar Ma-rije Pomagaj Janez Rotar in Marija Rakovec. že' nin je iz vasi Ples, župnija Moravče, nevesta pa ,z Peč pri Moravčah. — Isti dan sta si pri Sv. Jožef'1* v Malvernu obljubila zvestobo Jožef Balažič in 3°' lanka Svetec. Ženin je iz Hotize, nevesta pa *z Markovcev. — Dne 2. marca pa je v cerkvi bi. 01'-verja v Pascoe Vale Mihael Kelher pr:2akal svojo avstralsko nevesto Joan Glennie. Nevesta je roje na v Melbournu, ženin pa v Gorjanah, župnija P°’ dsreda. — Vsem parom obilico božjega blagoslova1 * Naš slovenski hostel Padua Hall je izgubil svoje ime, ali bolje rečeno: znova je bil krščeH' Ravno na dan sv. Valentina, 14. februarja, mi je nadškofija sporočila, da slovenski hostel lahko imenujemo BARAGOV DOM, po našem velikem misijonarju in ameriškem pionirju Frideriku Baragi1, V angleščini se bo hostelu reklo: BARAG A HOUSE. Seveda bo kljub uradni spremembi n8" slova hiše nekaj mesecev v uporabi staro in noV° ime. Tudi v katalogu karitativnih ustanov, katerega je nedavno izdal Council for Social Service1’ of Victoria, bo do nove izdaje hostel veljal za P£>' dua Hall. — Upam, da sv. Anton’ Padovanski n® bo zameril našemu oltarnemu kandidatu Baragi da mu je prevzel čast imena hiše. Le naj bo 3V-Anton še vedno naš hišni patron — vsaj dotlej, dokler ne bomo tudi pred Baragovim imenom sn:*^1 napisati vsaj “blaženi”, če že ne “sveti”. 1^. , * Akademskemu kiparju Vladimirju Doriču, ob^.^lal kip Slovenke za naše pokopališče, sem ^ Priliki pokazal Baragov portret. Plemeniti obraz Je tako ugajal, da me je zaprosil še za ostale aiagove slike, ki so na razpolago. Preštudiral jih > Pred kakim mesecem pa pripeljal dar našemu u — doprsni kip Baraga, izdelan v mavcu. Je le^Sn° Ume^'n***<0 delo. če bo kaj darovalcev, bo še 08 v bronu in na granitnem podstavku krasil st/"> vhod Baragovega doma. Naj se na tem me-Umetniku iskreno zahvalim za dragoceni dar. kraj oddiha in razvedrila v prosti naravi za slovensko mladino! Kraj je res kot nalašč za počitniško kočo in šotore. Juhej, otroci Slomškove šole! Kar vidim vaše obrazke, kako bodo zažareli, ko vam bom to povedal. Tudi fantje našega hostela so novico sprejeli z veseljem. Prepričan sem, da bo kraj po ureditvi postal prijetna izletna točka nas vseh. Posebej se moram zahvaliti Slovenki (saj bo verjetno edina od dobrotnikov brala te vrstice), ki se je z darom £100 pridružila avstralskim darovalcem. Bog povrni! y.^. * Še eno nepričakovano novico moram obja-,1- ličnem naj jo s toplo zahvalo svojim avstral-Ije ’ pr^a^e*jem> ki razumejo obširno delovno po-k 1Zse^enskega duhovnika, morda v časih še bolj gQ na®i ljudje. Na pepelnično sredo (27. febr.) jagS sv°j° darežljivostjo kupili za Slovensko Cari-Ije 'i°S zem^e °b mol'ju v (obsegu 135 x 229 čev-v'> kakih 45 milj iz mesta. Namen darovalcev: ★ Velikonočnega sporeda pa danes še nimam. Le rojakom po Gippslandu lahko povem, da bo prilika za velikonočno spoved prvi dan velikega tedna (ponedeljek 8. aprila) od 6. — 8. ure zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Morvvell. Upam, da bo aprilska številka Misli med nami dovolj zgodaj za druge objave. (Da, če Bog da. Toda moram imeti vse dopise najkasneje 28. marca! — Ur.) .♦ M M ** M • ,♦ »• M M »« M M M M M M M M ♦ « ♦♦ *♦ ♦# M ♦♦ «*« **« «« ♦♦ *♦ ♦♦ *M* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦ ****** ** ** ** ****** » ** ♦♦ ♦♦♦’« *'**'* ** *'* *'* *'* *'* *'* *'* *'♦ *’i ♦> ♦> j' aktiven in vodi nadškofijo v splošno zadovoljnost. i v Melbournu, kjer imajo najstarejšega nadpastirja § J,i na vsem svetu. if it Nadškof dr. Daniel Mannix v Melbournu na it *"* ♦!* svoj 99. rojstni dan — 5. marca letos. Je šei vedno J-j aktiven in vodi nadškofijo v splošno zadovoljnost. P. Bazilij je ponosen, da pase slovenske ovce prav $ * s v s J.: Obrobne zanimivosti z vesoljnega zbora GLEDE ŠTEVILA PRISOTNIH ŠKOFOV IN KARDINALOV je na prvem mestu Evropa s številom 1089. Ameriški kontinent od Kanade do Patagonije jih je prispeval 977 (Severna Amerika 404, Srednja 84, Južna 489). Azija jih je dala 360, Afrika 296, Avstralija z Oceanijo 75. Če se ozremo na poedine dežele, ,je imela prednost Italija s številom 430, takoj za njo so pa Združne države Amerike, ki jih imajo 241. Sledi Brazilija s številom 204, nato Francija s 159, potem druge z vedno manjšim številom. Iz Jugoslavije so izostali trije: krški škof dr. Srebrnič, hvarski nadškof dr. Pušič in zagrebški pomožni Salis-Sewis — vsi zaradi visoke starosti. V Rim so potovali iz oddaljenih krajev večinoma z letali, po morju mnogi tudi z ladjo, po suhem pa vlakom. V primeri s prejšnjimi vesoljnimi zbori je bilo potovanje to pot prava igrača. Iz Amerike in Japonske po zraku ni vzelo niti 24 ur, iz Francije eno uro in pet minut. Še najbolj ”po starem” je menda potoval v Kirn izven Italije ljubljanski nadškof Vovk, ki se je vozil z avtom in je porabil za pot tri dni. Seveda je zaradi bolezni delal vmes razne postaje. Toda če beremo, kako so potovali na vesoljni zbor pred pičlimi sto leti (I. vatikanski leta 1870), je bila tudi vožnja nadškofa Vovka zgolj prijazen izlet. Takrat je na primer pariški nadškof potoval do Rima mesec dni in prijezdil na zbor na mu- li. Če pa sežemo še za en zbor nazaj (tridntinski v 16. stoletju), izvemo, da so nekateri škofje potovali celo leto in prišli do cilja v spremstvu vojakov (nekateri so jih imeli kar po tisoč), ker na potovanju brez oboroženih stražnikov niso bili varni življenja. In vendar so bili skoraj sami Evropejci — kdo naj bi takrat klical na zbor škofe iz Amerike in Japonske — da Avstralije niti ne omenimo... Za razne predloge — ali proti njim — so morali zbrani škofje glasovati. Pa še precej pogosto. Na glasovnicah je bilo tiskano: Odobravam — ne odobravam — odobravam v določenem smislu. Vsak škof je dvoje od tega črtal, eno pustil in je glasovnico oddal. Glasove so hitro prešteli — z elektronskimi stroji. Uradni jezik za vse razprave je latinščina Zanimivo pri tem je, da latinščino vsi razumejo, če jo imajo pred seboj v tisku. Ko pa jo govorijo in drug drugega poslušajo, se zaradi različne izgovorjave med seboj včasih le težko razumejo. Kakšni so stroški — kdo jih poravnava? že samo skoraj štiri let trajajoče priprav« za vesoljni zbor so stale ogromne vsote. Potovanj# škofov in drugih, vzdrževalnina v Rimu in polno drugega — spet ogromne vsote. Pravijo, da je približno ena polovica vseh so-delavcev obljubila, da bodo osebne stroške poraV' nuli sami. Ameriški škofje, na primer, so zase, svoje tajnike in še druge spremljevalce najeli v Rimu hotel Michelangelo, ki ima 150 sob in je prav blizu trga sv. Petra. Najemnina stane n*i dan — milijon lir. In kakšni stroški so bili s prireditvijo bazili' ke sv. Petra, da so omogočili v njej zborovanje koncila! Samo prav površen popis teh priprav bi zahteval nekaj strani v našem listu. Na kratko povedano: Nekdo, ki se na te reci razume, je preračunal, da bodo vsi stroški koncila (če ga bodo zaključili v letu 1963), znašali bli" zu 20 milijard lir. Vsaj polovico teh ogromnih i*' datkov bo moral nositi sv. Oče sam — oziroma V*' tikan. Odkod denar? Verniki vsega sveta bodo pozvani, da letos 2 veliko darežljivostjo prispevajo k zbirki za “Petrov novčič.” Celo edini verski listič DRUŽINA, ki sme izhajati v Sloveniji, je zapisal: “Verniki bodo pri darovanju' za Petrov novčačujejo sosedje tako: Bil sem v J-ah, grem v Brezne, prihajam iz Brezen. Brez rtiš^6 Pret* z8'raditvijo dravskih elektrarn sre-‘ce splavarstva in je imelo v juniju vsako let) “flosarsko nedeljo”. Brezno je imelo svojo ‘*'ijino cerkev vsaj že leta 1112. Odkar je sam- , °Jna župnija, je poteklo že 850 let. Za to viso-et Prišle ko obletnico so sedanjo cerkev vso prenovili, da co stare umetnine v njej do vsestranske velja- Ve 7 restavracijo se je zavzel Zavod za varstvo nie»ikov, ki je sprejel cerkev pod svoje Varstvo, tik ka JESENICAH v ondotni bolnišnici je umrl . Pred novim letom bogoslovni profesor in čast-* an°nik dr. Andrej Snoj. Rodil se je 1. 188'i Scah pri Bledu, vse življenje je bil zdrav in ano delaven. Zdaj ga je pa zagrabil rak na ln ga hitro zlomil. Duhovnik je bil nad 52 lleUgn jetrih H lfc +V LJUBUANI so komunistične oblasti odkri-Vor?Jn0 Pr°t'komunistično organizacijo, ki so io li 1 ^n^on Kregar, Frane Jevšek in Leopold in •• NajP‘'ej.so tem voditeljem napravili proces Pold-*1 0^sot''*' na zapor do 14 let. Kmalu nato so dt- lLa*' *31 ec* soc*išče še druge nadaljnje člane po-Hul .-6 orSanizacije in jih obsodili, toda niso jim mnogo let, nekaterim samo mesece v ječi. Vi v. °ks°jenimi beremo imena: Vinko Brezovar, dr v ^°l‘nar, Amalija Stajnko, Rudi Brezovar, • Karl Vojska, Ludvik Buček, Ferdo Avsec. Njin •vda Je bila v tem, da svojega članstva v komu- ,°m nasprotni organizaciji “niso prijavili ob. "Štern”, JiijaSAM0 ŠTIRI OKRAJE ima republika Slovenk °(* *e^°™je8'a januarja naprej — do kdaj? j)rel|> Venomer spreminjajo upravne zadeve tam Pa v°’ *^a s' komaj neko novo reč na znanje vzel, čft^f vn* več res. Zdaj so iz osem bivših okrajev v0 s^'r> in jih združili s štirimi, ki so ostali. No-,j z njenim okrajnim ozemljem so priki- 11 Kopru, Novo mesto in Kranj Ljubljani, Ma-toisii, ribor in Celje si delita bivšo Štajersko s Prekmurjem in nekaj bivše Kranjske. Torej štirji okraji so zdaj: Maribor, Celje, Ljubljana in Koper. Pravijo, da bo po tej uredbi republika prihranila na stroških, ker bo treba dosti manj uradnikov. Koliko bo pa “prihranil” Belokranjec, ki bo moral po opravkih na okraj v Ljubljano, ali Tolminec, ki bo moral v Koper — itd. — ta račun so prepustili tovariši “navadnim državljanom”. AKADEMIJA ZNANOSTI in umetnosti v Ljubljani pripravlja velik znanstven slovar ali besednjak slovenskega jezika. Objavila je obširen poziv na javnost s prošnjo, naj bi kolikor mogoče vsi sodelovali v pripravljalnih delih, zlasti seveda vsi tisti, ki se kakorkoli bavijo s slovenskim jezikom. Besednjak bo izhajal v poedinih zvezkih in bo končno iz zvezkov nastala zelo velika knjiga. V svoji objavi in pozivu na javnost prireditelji razlagajo precej na široko, po kakšnih načelih mislijo besednjak urediti, radi bodo pa sprejemali drugačna mnenja, če bo njihov poziv rodil uspehe. Podpisani so pod pozivom za redakcijski odbor Anton Bajec, Mile Klopčič in France Tomšič. POLEG SLOVENCEV so v slovenski republiki, ki po najnovejši statistiki šteje 1,522,227 prebivalcev, še naslednje narodnosti: Hrvatov 31,000, Srbov 13,000, Črnogorcev 1,300, Makedoncev 1,000, Madžarov 10,000, Italijanov 3,000, Čehov 600, Albancev 300, Bolgarov 200, Turkov 140, vrhu tega pa še okoli 4,000 “drugih”. Slovenci pa bivajo tudi v drugih republikah Jugoslavije in sicer: na Hrvaškem 39,100, v Srbiji 20,000, v Bosni 6,000, v Makedoniji 1,200, v črni gori nekaj nad 800. “NAŠA LUČ”, glasilo Slovencev v zahodni Evropi, v svoji novoletni številki nakazuje v kratkih potezah, kako je v resnici s svobodo vere v Sloveniji. Svojo ugotovitev zaključuje s temi besedami: “Slovenski izseljenci obžalujemo, da oblasti vere ne upoštevajo, kot bi bilo treba. V novo leto 1963 stopamo z željo, da bi se to neznosno stanje kmalu uredilo. Potem bomo z večjim veseljem prihajali v domovino na obisk.” V ŠOŠTANJU, kjer se naklada velenjski premog na železnične vagone, je tak promet, da je ta kraj na prvem mestu v Sloveniji v pogledu količine naloženega blaga. Leta 1961 je imel šoštanj 1,635,000 ton prometa, dočim je glavni kolodvor v Ljubljani zmogel komaj 931,000 ton. Vmes me 1 šoštanjem in Ljubljano sta pa še kraja Jesenic-2 in Trbovlje. IN IME MU JE BILO BARAGA V angleščini napisal Amerikanec StepHen Olivier. S slovenščino prevedel Jože Vovk. Natisnila duhovniška revija OMNES UNUM v Argentini. Od tam prepisujemo za MISLI. — Ur. Na Gornjem jezeru — Lake Superior NI BILO MRZLO TISTO ZIMSKO JUTRO, ko se dva moža odpravita na pot, ki se je izkazala za nevarno, pa tudi kot pot po načrtih božje previdnosti. Za oba moža in za tiste čase ni ta pot nič nenavadnega. Vsaj v začetku ne. Oče Friderik Baraga, misijonar v gornjem Michiganu, Wisconsinu in Minnesoti, večkrat prečka Gornje jezero po ledu. Ima vero v jezero in led, še bolj močna je pa njegova vera v Boga. Zato on in njegov vodnik s polnim zaupanjem zapustita indijanski misijon v La Pointu in se odpravita mi-sijonarit med Indijance v Ontanogonu, onkraj jezera. Močan veter ju podpira na poti, zato je kmalu za njima obala, ob kateri se grmadijo skladi ledu. Govorita komaj kaj. Zatopljen v svoje misli in molitev se misijonar poganja za vodnikom. Ta bližnjica ga bo hitro privedla v Ontanogon med Indijance. Mnogo takih krajev ima na skrbi v tej beli divjini. Koliko spovedi ga čaka tam? Ali so novi spreobrnjenci zvesti veri, ki so jo nedavno sprejeli? Bog bodi zahvaljen za velike milosti, ki Indijanci nanje večkrat odgovarjajo tako... Klic vodnika pretrga misel. Pogleda in ne zdrzne! Voda, sama voda! Ledu ni več. Nemogoče! Ali sta res zašla? Komaj verjetno, vendar... vse tako kaže. Ni več strnjenega ledu, na odtrgani plošči plavata, kakor na ledenem otočku! Živčno razburjen se naglo poganja za svojim vodnikom, da bi se jima spet pokazal strnjen led. Če je veter že do kraja odtrgal ta kos ledu, da plava, prepuščen vetru, po prostranem jezeru — poti nazaj ni več! Iščeta sem, iščeta tja — povsod okoli sama voda! Dognala sta: odtrgana sva na ledu, ki se pod nama najbrž že drobi. Ali sta res prepuščena zvijačnemu jezeru, da odloči njuno usodo? Veter piha in piha. Po svoje jo reže, nič več ni njun zaveznik. Oče Baraga mora dajati poguma prestrašenemu vodniku. V svoji veri, ki so jo utrdila leta molitve, dela in požrtvovalne ljubezni, najde besede, ki vlivajo zaupanje in pogum. Bog ju bo varoval, le moliti morata. Takle leden otok je počasen in muhast. Veter ga žene neizprosno ali ven l1*1 odprto jezero ali nekam proti obali. Kdo bi vedel’ Oče Baraga se oprime molitve brevirja. Z vroč0 pobožnostjo moli, s premrlimi prsti obrača liste P° knjigi. Ledeni otok plava in plava. Prihaja mrak' in glejte, obala je tu! Božja previdnost in Bara-gova vera sta res zelo blizu v sorodu. Odhajal iz svoje ledene pasti na obalo — le kakšnih 1* milj od kraja Ontanogon. Bog bodi zahvaljen! Oče Baraga — odkod? Dvajset let preizkušenj, trudov in ljubezni ^ Boga v razsežnem ozemlju severo — zahodnega Michigana je prekalilo Friderika Baraga v krep^ značaj. Večkrat spet in spet zatrjuje, da je treb11 premagati mraz in lakoto, trudnost, težave, ne' varnost in omahovanje (ne moreš jih seveda Z®' nikati), kadar gre za zveličanje duš. To je posta' lo del njega samega. Oče Baraga ni Amerikanec po rojstvu, ni pre' živel otroških in mladostnih let v tej deželi. P1'*' silil se je in se tako prilagodil mučno trdemu žaljenju indijanskega misijonarja. V zavesti, & zveličanje mnogih odvisi od njegovega dela. K#' ko je pisal pred leti sestri v domovino? “Moja želja je izpolnjena, živim med ubož' nimi Indijanci, mnogi med njimi so še pogani-” Neprestano hvalim Boga za njegovo neizrekljiv*j usmiljenje, da me je poklical na misijonskeo delO’ Baragovo življenje je polno nasprotij. Roje” iz plemenite evropske družine živi tu v pomarfJ' kanju indijanske “civilizacije.” Dobro izobražen v zatišju slovenskih šol in dunajske univerze obso^1 parnega sebe na življenje med divjaki severi^ Amerike. Duhovno izoblikovan po sv. Klemen1* Hofbauerju se sedaj trudi, da bi to duhovnost širil med pogani — brez podpore duhovniške druŽ' be, sam samcat. Zamenjal je življenje mlade#8 duhovnika, priljubljenega pri rojakih, za življenj3 potujočega misijonarja, ki ga Indijanci le pol*1' goma umevajo, večkrat pa ne marajo zanj. Težka odločitev? Za večino človeških biW prav gotovo! A Baragu vseh šest let, ko je plodO' vito deloval med rojaki v domačih župnijah, praV po tej izbiri želja raste in raste. Povedal je san1’ “Po treznem premisleku skozi več let, potei” ko sem skrbno skušal božjo voljo odkriti, sem trdno odločil, da odidem v misijone severne Awe' like. želim prinesti tja luč prave vere vsaj nek*1' terim dušam, ki še sede v temi poganstva *** smrtni senci. Da bi jih mogel voditi po poti edin0 zveličavne vere v nebeško kraljestvo!” (Se!) DELAVSKE stavke v dobi AVTOMATIZACIJE Zj V SVOBODNIH DEŽELAH IMAJO ORGANI-ANI DELAVCI priznano pravico, da se v pri-^ krivičnih postopkov z njimi zatečejo k stav-'> štrajku. V preteklosti je bilo širom po svetu Ute*° S^av^' so povzročile predolge delovne > Prenizke plače ali nezadostne varnostne in Ije aVs^vene odredbe, ki so delavstvu grenile živ-Je- Kadar si delavstvo ni moglo drugače po-Br 'v Je naP°vedalo stavko in v večini primerov dil 1 Podjetja, da so delavskim zahtevam ugo-ti n Vendar je bilo v večini primerov treba gledaje *°> da je stavkujoče delavstvo imelo na svoji i„,.n 'simpatije javnosti, drugače se je stavka kaj ahko Ponesrečila. Vale^e^avske organizacije so to bolj in bolj uvide-W ln Za^° opuščale stavke, ki niso obetale popu-ftirn * ’zven ožj^a kroga delavstva. S previd-s. , ^Porabljanjem močnega orožja — štrajkov — nij^e. v teku časa delavski stan priboril vsakovrstni IZ.*}°y®anj in ugodnostij ki je mogel pred deda 0 komaj sanjati. Poleg stavk so seve lrin ^'Pomogle delavcem k zboljšanju položaja še sto°Fe druf?e okolnosti novih časov, vendar so tud’. Xavk® dosegle svoje. p . j1jSo Mvice do stavk in stavke same tudi zdaj še stavil ^ne^a^e' Prav *"ako potreba, da so na strani hala 6V simPatiJe široke javnosti, še ni prene-dgj8'. ^andanes so po večini po vseh industrijskih Var P'ače visoke, delovne ure ne predolge, 2aht°S^ne uredbe ugodne. Zato so tudi stavke z SVeteVa>»i po višjih plačah dosti redke, vendar pa ^ brez njih. Dejstvo pa je, da te vrste stavba ° P°Pularne in zato navadno nimajo izgledov letal.u-.‘ so v Ameriki šli na štrajk pilotje ir. „a s ’ inženirji, ki so imeli plače do 2,000 dolarjev vo^-c, je nastala v javnosti precejšnja neje-l^v Podobno je bilo spričo stavk tiskarskih de ■ šanjeV’ k' niso slabo plačani, pa so zahtevali povi-' Podobno zopet o priliki stavkanja pristalo n t,eiavcev. Take stavke povzročajo celo vrs-tenj ve('nosti in zastanka v prometu tor drugih mo-(lnj v*akdanjem življenju ljudi, nešteto delovnih in izgubo in' z njimi seveda zaslužek. b0]j NejeVolja javnosti zavoljo te vrste štrajkov je tiret)lr! dvigala glas, da se taki spori ne morejo tjern 'ca*-i v poravnavo zgolj delavstvu in pod.je-’ a,npak da morajo posegati vmes vlade ter iz-"iali T ’ danuary, 1963 dati zakone, ki bodo vezali na eni strani delavske organizacije, na drugi pa tudi podjetja. Takih zakonodaj imajo vse države že desetletja za cele knjige, vendar nove okoliščine spet in' spet pokažejo, da je treba iznajti še kaj novih paragrafov. Ko dandanes, izbruhne štrajk kjerkoli, takoj postane pozorna državna oblast in čuti dolžnost, da poseže vmes. Najprej poskusi s posredovanjem; prigovarja h kompromisu, priporoča pogajanja z dobro voljo. Če to ne pomaga, poseže po bolj izdatnih sredstvih. Mnogo štrajkov, ki utegnejo izbruhniti dandanes in v dogledni bodočnosti, izvira in takozvane avtomatizacije. Novi in novi stroji, ki nadosmetu-jejo človeško delo — to je avtomatizacija. Avtomat dela bolje, bolj zanesljivo, bolj vztrajno, seveda tudi ceneje — podjetja jih uvajajo, ljudi odpuščajo. Delavske unije pa imajo za svoje članstvo ljudi, ne avtomate, čutijo potrebo, da se zanje zavzamejo. In če vse drugo odpove, mora spet priti do veljave štrajk. V mnogih primerih stojimo pred nasprotjem: podjetnik pravi: Meni gre za to, da tovarna čirn-več proizvede, zato uvajam avtomate. Unija pravi: Meni je za to, da svojim članim zagotovim de-lo in zaslužek. Tako je nastalo vprašanje: Kaj naj bo prvo — učinkovitost proizvodnje ali gotov zaslužek in človeka vredno življenje delavcev? Zmaguje mnenje, da se te dve zahtevi ne izključujeta. Obe sta na mestu. Avtomatov ne kaže preganjati, toda nujno je, da z njih prihodom tovarne potrebujejo manj ljudi. Pa če jih ne potrebujejo, naj jih zato ne mečejo na cesto in nanje pozabijo. Podjetja naj se med seboj organizirajo v drugem smislu, ne zgolj za uspešnejšo učinkovitost# in dobiček, ampak za ustvarjanje novih zaposlitev tistim delavcem, ki so jih avtomatje izrinili. Za dosego tega cilja naj si pritegnejo na eni strani pomoč organiziranega delavstva, na drugi pomoč državne zakonodaje. Z iskrenim sodelovanjem vseh prizadetih je mogoče premostiti vse težave, ki jih ustvarja avtomatizacija. Vera, da je ta misel, pravilna, je uvedla že marsikaj dobrega. Odpuščenim delavcem najdejo zaposlitev v manj zahtevnih podjetjih ali jih pa pošljejo v tečaje, kjer se naučijo novih spretnosti. Starejšim, ki niso zmožni novega učenja, dajo primerno odškodnino. Delovne ure krajšajo, plačane po-šitnice daljšajo, dobiček, ki ga avtomatizacija počasi dviga, gre deloma tudi v korist delavcev. (Kon»c »tr, 83) DNEVNIK DEKLICE, KI NI SMELA HITI ROJENA (Neznan avtor, natisnjeno že v mnogih jezikih) 5. oktobra 19: Danes se je pričelo moje življenje. Moj oče in mati še nič ne vesta, da sem. Res sem še majhna kot cvetlični prašek, vendar živim in sem jaz. Deklica. Imela bom svetle lase in modre oči. Skoraj vse je že zdaj odločeno zame z mojo prihodnost. Celo to, da bom ljubila cvetlice. 19. oktobra: Zdaj sem že nekoliko zrasla, pa ne še dovolj, da bi mogla sama zase kaj storiti. Skoraj vse mora napraviti zame moja mati, čeprav še vedno ne ve, da me nosi pod srcem. Ne zaveda se, da mi vzdržuje življenje in me hrani z lastno krvijo. Tako dobra je do mene. Toda ali je res, da jaz še nisem nič, da še nisem človek in je samo moja mati tukaj? Ne, ni res! Tudi jaz sem že človek, oseba zase — enako kot je majhna drobtinica kruha resničen kruh. Mo ja mati živi kot samosvoja oseba, toda tudi jaz sem že človek. 23. oktobra: Imam že usta, ki se odpirajo in zapirajo. Še kako leto dni, pa se bom lahko smejala. In kmalu potem bom spregovorila. Moja prva beseda bo: Mama! Kako lepo bo takrat! 25. otkobra: Danes sem začutila, da že bij* moje srce. In bo bilo odslej vse moje življenje. Mehko bo bilo, pa brez prestanka. Po mnogih letih se bo utrudilo, prenehalo bo in takrat bom umrla. 2. novembra: Rastem, kar naprej rastem. Roke in noge se mi pričenjajo oblikovati, toda še dolgo bo treba čakati, da me bodo te tanke nožiče dvignile do materinega naročja in bodo moje majhne ročice objemale svet ter sklepale prijateljstva med ljudmi. 12. novembra; Na rokah se mi pričenjajo oblikovati drobni prstki. Kako majčkeni so! Nekoč bom z njimi božala mamine lase. Potegnila bom njene lase v moja usta in ona bo rekla: Ti packa taka! 20. novembra: Danes je zdravnik povedal materi, da ima mene pod srcem. Lahko si mislim, kako je bila vesela. Mamica, ali si zelo srečna? 25. novembra; Mati in oče se posvetujeta, se mi zdi. Gotovo se pogovarjata, kako bo meni ime. Pa še ne vesta, če sem deček ali deklica. Najbrž sta rekla, da bom Andrejček. Pa bosta že zvedela, da ne bom. Hočem biti Barbara, zdaj sem že kar velika in imam svoje misli. 10. decembra; Zdaj mi že rastejo tudi 1&3*0' Svetli so in se blešče kot sonce. Zelo lepi bodo. dovedna sem, kakšne ima moja mati. Da bi jih ze kmalu videla! -f 13. decembra: Vse je temno okoli mene, pa 5 mi vendar zdi, da bi že lahko videla. Čutim, ^ imam lepe očke. O, kako bo lepo, ko me bo m9*1 spravila na svet!1 Vse bo svetlo okoli mene in lice bodo polne sonca in barv. Saj veste, da še "j. koli nisem videla rož, zato komaj čakam. kot rože pa bi rada videla mater. O, mamica >”0 ja, kakšna si neki? 24. decembra; Rada bi vedela, če mati čuti . M tje mojega srca. Pravijo, da se nekateri otroci i'° s slabim srcem, pa zdravnik z rahlim pritiskom jega nežnega prsta naredi čudež in srce je zdr9-vo. Moje srce pa ni slabotno, to kar dobro čutil*' Bije zelo enakomerno: tup tup tup tup . . . O ^ mica moja, imela boš zdravo in lepo hčerko! ® bova srečni. 28. decembra: Na današnji dan je Herod ^ pomoriti nedolžne otročiče. In prav danes je m®)* mati umorila tudi mene. Naredila je splav. Niselfl več živa, zato je tudi mojega dnevnika konec. POIZVEDOVANJA Ivanka Tomšič, kje je? Njena mati je ^ Neža, r. Hribar v Žirovnici pri Cerknici in P°lf" čena v Koritnicah pri Pivki. Išče jo teta Tere Klučar v Ameriki. Za naslov prosi Joe Hrib*1’ 147 Grantham St., Floreat Park, W.A. Franc Zamrlu, kje je? Nekoč je stanoval 128 Oxford St., Sydney. Naj se oglasi, ima pisl1* iz domovine pri MISLIH. Kdo ga bo opozoril? Branko Kupljenik, kje je? Nekoč je imel n*’ lov: C> Stanley St., Kogarah, N.S.W. Ima pisni® ' domovine pri MISLIH. Kdo ga bo opozoril? MOTORNO KOLO, dobro ohranjeno, kdo bi r kupil? Prodati ga želi Karel Zupančič, 524 Cle'' land St., Surry Hills, Sydney. Zaposlitev za starejšo ženo, kje bi bila? L8*1 samo tri ali štiri dni na teden. Bi varovala otro^s čistila, kuhala, prala, šivala — karkoli. Ima last'* stanovanje v Burvvoodu. Je zdrava in močna. ^ nudbe na MISLI. !k°MŠKOV VEČER V PADDINGTONU (Urednik) pIiIREDlL NAM GA JE' seveda p. Odilo, ka-“l’ že poprej rojakom v \Vollongongu, Canberri, e‘bournu in (jeeiongu. Bilo je v soboto 23. feb-fUarja. Program, kot si ga je zamislil in gladko kr>e<^ P' je res ne'taJ izrednega. Uro in pol ^a$nih slik v barvah, ki so vse imele zvezo s °>nškom, zvonovi, orgle, pevski zbori s Slomško-Popevkami — če to ni prvovrsten kulturni uži- tek, deni 1 res ne vem, kaj naj bo. Tudi krasno izve- 2elja vmesni vložki na odru pod režijo Ivana Ko- •a so bili vseskozi posrečeni. Udeležba ni bila naib0] Jsa, pa tudi ne ravno slaba. Vsi vemo, da S1 ljudje niso vajeni mirno in tiho sedeti po dvo-jo . ^ar poldrugo uro, pa to pot jim je to uspe-1,1 niti težko jim ni bilo. Vse oči so bile prikle-0|jene na platno, vsa ušesa na električni trak. Le j Znanih pesmih so se nehote odprla usta in dvo-a Je ojačila glasove na traku. j . ^redništvo je prejelo precej dolgo pismo o tej )jjlledtivi. Napisal ga je “dobro znani prijatelj”, Od?3 n’kakor noče biti podpisan. Zelo pohvali p. Za ?,Za' njeg°v obilni trud, kritizira pa rojake, da e prireditve ne pokažejo več smisla. Ured- tak, niku se pismo ne zdi nič hudo napačno, toda če bi ga objavil brez podpisa “dobro znanega prijatelja”, bi ljudje lahko mislili, da sta ga urednik in p. Odilo sama sestavila. Samo nekaj naj vzamem iz pisma, kar se tiče Slomškove slovenske šole, ki jo je ustanovil p. Odilo in mu pismo za to tudi daje vse priznanje. Piše med drugim: “Leta 1952 je moj nečak služil vojaški rok v Trstu. Rojen' je bil v Severni Ameriki in imel je slovensko mater. Ko sva se prvič videla, sva kar zijala drug v drugega, jaz nisem znal nič angleški, on komaj nekaj besed po slovensko. Prav počasi so mu prihajale v spomin besede, ki jih je nekoč slišal iz ust svoje matere, čez nekaj dni mi pa pravi: Veš, stric, kaj jaz vedu, da tebe v Trstu vidu! Jaz bil trmast.*Mama meni rekla po slovensko, jaz nazaj po angleško. Tako nič slovensko vedu.” Tako, drage matere — nadaljuje pismo — zapomnite si to resnično zgodbo in pošiljajte svoje otroke k slovenskemu pouku, nikoli človek ne va, kdaj in kje mu prav pride, kar se je naučil. In tudi same ne pozabite doma učiti otroke slovensko. Učite jih slovensko tudi govoriti, ne sami poslušati! ★ Naj gornji izvleček zadostuje iz dolgega pisma. Drugič boste pa gotovo prišli v večjem številu, da bo naš “dobro znani prijatelj” lahko pohvalil tudi vas, ne samo p. Odila. In takrat se verjetno ne bo branil dati v javnost tudi — svoj podpis. MATIČNIH KNJIG N.S.W. Krsti ^ Tomislav Spolarič, oče Tomislav, mati Kristi- * *• Golobič. Mascot. Botrovala Rafko in Francka ^ ' 13, jan. 1963. nu, on°ra Domenica Rojc, oče Vinko, mati Do-ltanJCa Lotella. Tempe. Botrovala Henrik in Ivan-Uriševič — 19. jan. 1963. ^ek*ander Anton Gianesi, oče Livio, mati v**1 r' I{eJa- Burvvood. Botrovala Nino Zitteri e*'a Reja — 3. marca 1963. Je,, ^n8«la Tanja Zust, oče Stanislav, mati Tilda Canley Vale. Botrovala Janez in Marija 3. marca 1963. )aniel Berke, oče Franc, mati Marija Dajčar. g 'a,Ylatta. Botrovala Franc in Angela Plohl — ' ^arca 19(53. Poroke Alojzij Kmetič iz Ježice pri Ljubljani in Kristina Tomažič, Matenja vas pri Postojni — 26. jan. 1963. Franc Korotančnik iz Puščave in Gertrud S»r- kan iz Cankove — 9. febr. 1963. Jožef Škrlj iz Soze in Grace M. Vadala — 23 febr. 1963. Franc Mikel iz Črne na Koroškem in Ana Goričanec iz Žabnika, Medjimurje — 2. marca 1963. Angel Uljan iz Podgraj in Olga Cergol iz Slivja — 9, marca 1963. Vsem navedenim najlepše čestitke in najboljše želje za vse DOBRO na poti skozi življenje!' ^ <~D č e k <^0 etrov “TOLOVAJI IN NORCI” je naslov članku v KLICU TRIGLAVA, v katerem beremo v prvih vrsticah: “Če se klin v politiki v klinom izbija, imajo prav emigranti, ki so napadli urad jugoslovanske trgovinske misije pri Bonnu, in jih je treba pohvaliti. Podobni napadi bi v komunistični revolucionarni borbi zavzeli častno mesto i'.\ napadalci bi se uvrstili med heroje proletarske revolucije. Mi ostro nasprotujemo nasilju, pa naj bo rdeče, črno ali rjavo — fašistično ali komunistično. Tolovaj je tolovaj, kakršnokoli srajco obleče. V demokratični družbi, kakršno si želimo, tolovaji ne spadajo v politiko, ampak v ječo. Zato je tudi napad na titovski urad v Bonnu kot tolo-vajstvo obsojanja vreden, kot politično početje pa nor. Napadalci kažejo vsemu svetu in ljudem doma, da so pristaši nasilja... Ali naj pošteni ljudje v emigraciji podpro tako noro početje?” V CARACASU, GLAVNEM MESTU VENEZUELE, so komunistični teroristi, tajno organizirani in oboroženi, povzročili največji požar, kar jih dežela pomni. Zažgali so skladišče velike ameriške trgovske firme Sears Roebuck, škode je blizu 3 milijone dolarjev. Kmalu nato so zajeli na odprtem morju venezuelsko ladjo in jo odvedli proti Braziliji. Tudi v notranjosti dežele je že večkrat prišlo do spopadov med oboroženimi komunisti in legalnim vojaštvom. Zdi se, da je trenutno Venezuela prav posebna tarča komunističnega nasilja. Iz nje hočejo narediti novo Cubo. NADŠKOF JOŽEF SLIPIJ je bil glava (metropolit) katoličanov vzhodnega obreda v Ukrajini. Mesto Lviv (Lvov) je bila njegova prestolica. Ko so Sovjeti po vojni odtrgali Ukrajino od Poljske, so deželo nasilno popravoslavili, seveda zgolj :z političnih razlogov, škofe in duhovnike pa odgnali v Sibirijo, kjer so drug za drugim pomrli. Kolikor je znano, je ostal pri življenju edini nadškof Slipij, ki je zdaj star 71 let. Na veliko začudenje Zahoda se je nadškof po 18 letih zapora in težkega dela v Sibiriji v začetku februarja pojavil v Rimu in se dal slikati s papežem. Potem je prišlo na dan, da nadškofova osvoboditev ni bila tako nepričakovana, ampak uspeh tajnih pogajanj med Vatikanom in Sovjetijo. Podrobnosti niso znane, zato je pa veliko ugibanja o “spremenjeni tak-tiki” v odnosih med Vatikanom in Kremljem. TITO — ZUNANJI MINISTER SOVJETI J K' Nikita Hruščov ga je naprosil, da namesto njega razpošlje “neutralcem” pisma in jim sporoči, da v sporu med Indijo in rdečo Kino Sovjetija dr® z Indijo. Hruščov ni imel poguma, da bi taka P1" sma sam razposlal, preveč bi se zameril kitajskin> komunistom. Tito je pa tako da konca umazan f kitajskih očeh, da si kaj takega lahko privošči-Tako so v raznih državah Azije in Afrike bral1 Titova pisma, pa so, dobro razumeli, da jim v reS' nici piše Hruščov. Razumeli so pa kajpada tudi Kitajci. NEZNATNA CUBA je še vedno hudo boleče kurje oko na stopalih demokratične Amerike, ko' munistični Sovjetiji pa “male duri” za prodiranj0 v svet. Pogajanja in dogovori med Kennedjrjen1 in Hroščovom na videz še vedno ugodno potekaj0 in' ustvarjajo mnenje, da je nevarnost oboroženega izbruha minila. Toda mnogi Amerikanci i® drugi, ki na svojo roko in neuradno zasledujejo potek dogodkov, so uverjeni, da je v zagotovili!1 Hruščova komaj pol resnice ali še manj. Zadnje čase se sumničenja ne tičejo toliko sovjetskeg9 napadalnega orožja na Cubi, gre pa za vprašanje> čemu Hruščov drži najmanj 17,000 (nekateri j1*1 naštejejo 40,000) svojega vojaštva na otoku. HrU" ščev menda čuti, da bi Cubanci brez njih napra' vili revolucijo zoper Castra, Kennedy izjavlja, d» pod nobenim pogojem ne bo dovolil, da bi se sovjetsko vojaštvo spustilo na Cubi v kakšna vojn* podjetja, Castro je pa prepričan, da bi Amerika napadla njegov otok, če Sovjeti svoje ljudi umaknejo. Poleg tega skuša komunizem s Cube prodi' rati v druge države Južne Amei-ike in ustvarja1* prekucije. Gotovo je, da je napetost okoli Cub3 zelo velika in njena nevarnost ni majhna. Povečuje jo še zahteva mnogih Amerikancev, ki silij® v svojega predsednika, naj se neha pogajati, n»i rajši spet zaropota, kot je zaropotal lansko leto- V BEDFORDU NA ANGLEŠKEM je im«1 malo pred Božičem novo mašo Slovenec, šta-g jerski rojak Štefan Falež, ki ga je malo poprej posvetil v duhovnika mariborski škof dr. Držečnik v Rimu. Novi maši je prisostvovalo okoli ^ Slovencev in 400 Angležev.. Slovesnost se je vršila sredi ostre zime, kakoršne Anglija ne pomn* kakih sto let. Kljub temu se je moglo vse vršit1 po naprejdoločenem načrtu. Dolenjske Toplice — seveda na Dolenjskem l KAJ JE POSTNA POSTAVA? NADALJNI DAROVI ZA SKLAD Avstralijo je postna postava taka: lik ^ Nekatere dni ne smemo jesti mesa brez ve- 6 P°trebe. To je zdržek (angl. abstinence). Nekatere dni se ne smemo več ko enkrat do najesti — to je post (angl. fast.). st« ^ Nekatere dni ne smemo jesti mesa in se m° tudi samo enkrat do sitega najesti — to je ** zdržek. pa v^- Zdržek je vsak petek skozi vse leto, zraven Srn Se na PePe^n'čno sredo. Vse druge dni v letu etn° jesti meso. ^ Post je vse dni od pepelnice do velike noči razen nedelj. Vse Zdržek in post je na pepelnično sredo in P*tke od pepelnice do velike noči. Sjjjjf ’ ^ržek veže, ko je otrok star 7 let in vse do *’ razen v bolezni, starostni oslabelosti ali dru-veliki potrebi. P«»t veže (poleg zdržka) od 21. do 59. leta °sti, če ni izgovora kot v točki 7. P0j). e*'k' petek je V Avstraliji državni praznik, vin, 1110 k sv. maši in prejmimo sv. obhajilo. Opra- 0 tudi križev pot. ,v ^erkven'a opravila zadnje tri dni velikega ali Cerk t]' mu prazen želodec speljava misli drugam-. Naj l0 z mirno vestjo potolaži lakoto, če/trav je to zdrU' ženo z majhnim delom na sobotni dan. Povedal ji’111 je zgled in preteklosti. Ko je bil David s svojin11 vojaki v stiski in so bili vsi lačni, je šel v tempel) m si vzel Bogu darovane hlebe. Take hlebe so vs«k teden menjali, prejšnje so smeli použiti samo dtt‘ hovniki. Duhovnik Abjatarr jih je pa z mirno vestjo dal Davidu in njegovim vojakom, zakaj v sili, k« je treba ljudem priskočiti na pomoč, taka zapove(* preneha. Stčorv •Ca* ari* Philippl &-+tkjauya 5'MoW{c«n« - A ctzareth. o • . M T Tnbo ‘ #Artum Sebaats • •oichat- •Hebron «rCa MOŽ S SUHO ROKO Stopil je spet v shodnico in tam je bil mož s Posušeno roko. Opazovali so ga farizeji, če ga bo °*dravil v soboto, da bi ga zatožili. On pa je vedel *a njih misli in je rekel možu, ki je imel suho ro. °* Vstani in stopi v sredo! Ta je vstal in stopil. Jezus jim je rekel: Vprašam vas, če se sme v v°boto dobro storiti ali hudo storiti, življenje re-Kd a** Pa so mo^čali. Pa jim je govoril: ° izmed vas, ki bi imel ovco, pa bi mu v soboto P* la v jamo, je ne bi prijel in izvlekel? In koliko J človek več kot ovca! Torej Se sme v soboto dob- delati. Srdito jih premeri in žalosten nad slepoto njih **eče človeku: Stegni roko! In stegnil jo je in a Je bila ozdravljena. Farizeji pa so odšli in se Pe* njega posvetovali, da bi ga pogubili. VELIKE MNOŽICE PRITISKAJO y Jezus je zvedel in se od ondod umaknil. ^ e množice so šle za njim. In rekel je učen- naj bo zanj čoln pripravljen zaradi množice, lat * nC st*8^a^* Mn°S° je namreč ozdravil; ^ 80 tiščali za njim, da bi se ga dotaknili, kateri i 1 1 v nadlogah. In kadar so ga videli nečisti du-novi . . .. *el ' *° pat*a*‘ Predenj >n vpili: Ti si Sin. božji! In ° Jlm je zabičeval, naj ga ne razglase; da se je i. 1,0> kar je bilo povedano po preroku Izaiju, *' Pravi; ^6j> služabnik moj, ki sem ga izvolil, Jn°j ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! * mu bom svojega duha 1,1 oznanil bo pravico narodom: bo se prepiral in ne bo vpil, | lomljenega trsta ne bo prelomil, 1X1 nihče ne bo silšal na ulici njegovega glasu. *n tlečega stenja ne bo ugasil, doki »n er pravice ne privede do zmage; vanj bodo upali narodi. DVANAJST APOSTOLOV dneh je šel na goro in je noč prečul v ko 8e je zdanilo, je poklical učence »n n°va| ^ *zmed njih izbral dvanajst, katere je ime-tudi apostole: Simona, ki ga je imenoval tudi ^il* * njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Alf^* ^artolomeja, M«*teja, Tomaža, Jakoba, sina lll.ft^eve8a, Simona s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega in Juda Iškarjota, ki je postal SPET V KAFARNAUMU Ko jo Jezus zavrnil farizeje zaradi obtožbe učencev, ki so smukali klasje, niso mogli kaj pri-aa reči zoper njegov dokaz. Počakali so ■na novo priložnost, da bi spet dviginli kako obtožbo. Tudi 1 tem primeru je šlo za ozkosrčno razlago sobot-v ega i>očitka. Mož s suho roko bi rad postal zdrav. Toda sobota je! Gospodov dan! Pa menda ja ne bo Jezus na tak dan koga ozdravil? Farizeji so mislili, da je zdravljenje ob sobotah nedovoljeno. Jezus pa še zmerom ve in tudi pove, da je sobota zaradi človeka, ne pa obratno. Spet sc skliiujc na primer iz življenja Judov. Farizeji niso imeli nič zoper to, če je kdo pomagal nu noge ovci ali drugi živali, oko ji je v soboto žugala nezgoda. Toda ali ni človek neprimerno več kot žival? Pomagati mu iz težav na sobotni dan — dobro delo je to! Seveda farizeji niso bili z njim enih misli — hoteli so ga pač — pogubiti. OB OBALI GALILEJSKEGA MORJA Hudo je bolelo farizeje, ko so vuleli večje in večje množire okoli Jezusa. Če pojde tako naprej, bodo oni izgubili ves vpliv na narod, vse ljudstvo jim bo obrnilo hrbet in šlo zo, Jezusom. To nikakor nc sme biti — farizeji so in hočejo ostati vodniki in učitelji naroda. Jezusa je treba spraviti s poti, naj velja, kar hoče. Gospod je seveda dobro vedel, da mora nekoč postati njih žrtev in sc dati umoriti. Toda tisti čas še ni tu. Mora še poprej učiti narod in vzgajati učence, zlasti dvanajst apostolov, ki bodo po njegovi smrti nadaljevali z delom. Zato sc še noče dati ujeti, rajši se umakne iz mesta ven na deželo in pusti, da ljudstvo pride za njivi tja. Obkoljen od jrrijateljev ne bo v nevarnosti pred manj številnimi sovražniki. Jezus ozdravlja in izganja hudobne duhove. Ne morejo se mu upirati, nagajajo mu s tem, da zoper njegovo voljo vpijejo, da ga poznajo. Tega, On noče, ker preprosti ljudje še ne razumejo jtrav, kaj je Njegov poklic za rešenje sveta. — Evangelist Matej pa vuli v Jezusovi umaknjenosti iz mesta izpolnitev napovedi preroka Izaija, hi jo tu navaja. DOKONČNA IZVOLITEV APOSTOLOV Videli smo že večkrat, kalco je Jezus poklical tega ali onega iz množice, naj postane njegov stalni učenec. Drugi so bili bolj ali manj stalno pri ■njem kar sami od sebe. Zdaj je pa prišel čas, da izmed velikega števila resnih spremljevalcev dokončno izvoli dvanajstorico. Sam jim je dal ime: apostoli — poslanci. Evangelisti poleg njihovega štveila navajajo tudi njihova imena — s Simonom Petrom na čelu. ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje) “Fantje, mirno kri!” ČEMU BI OPISOVAL PRIREDITEV IN VESELICO? Ni mi na tem, da jo ocenim v celoti in objektivno označim pomen tistega dneva. Ni slovenskega srca, ki bi tega ne umelo. Pišem “spomine” in tudi s šentiljske slavnosti mi je poročati subjektivne vtise, ki imajo namen pokazati, kako vplivajo podobne prireditve na posameznega udeleženca. Govorili in prirejali smo, kar smo govorili in prirejali že stokrat. Novo je bilo le, da se je vse vršilo pač v Št. liju. Zato je imela slovesnost poseben čar in smo jo preživljali s posebnim občutjem. Sredi popoldneva so nas opozorili na Sudmark-hof. Ozrli smo se tja dol. Na terasastem dvorišču se je zbrala obilna množica ljudstva, ki je prišlo od vseh strani protestirat zoper naš “napad” na Št. Ilj. Baje je poseben vlak od severa in juga pripeljal cele trume. Izzivajoče so peli svojo zveličavno “Wachto” in se grozeče obračali proti Slovenskemu domu. Kako čudno nam je zagomazelo po udih! Dobesedno nas je zasrbelo v pesteh, da smo si nehote začeli drgnti desno ob levo, levo ob desno. Z očmi smo merili razdaljo in iskali, kaj bi se dalo najti, da bi treščili med ljudi tja dol in jim zamašili široko odprta žrela — — — Pa je že bil med nami starejši gospod in nas pogovarjal ter miril. “Fantje, mirno kri! Takega izzivanja so tukaj vajeni kot blatne ilovive deževne dni. Naše ljudstvo že zdavnaj ve, da se je treba blata ogniti, ne zaganjati se vanj. Pustite kričače, naj izzivajo! Izzvali bodo le svojo onemoglost, če bomo mi količkaj pametni. Pojdite nazaj k našim ljudem.” Šli smo in se ohladili. Poiskali smo si nekaj šentiljskih ljudi in si dali pripovedovati o dolgih dnevih narodnostnega boja na življenje in smrt. Kako vse drugače nam je seglo do srca, nego kadar smo doma ležali pod hruško in brali poročila z naših mej! Pa se je spet kamlu zgodilo, da nam je zavrela kri. Počil je glas o najnovejšem nasilju Nemcev. Zaprli in zastražili so nam občinsko pot, da ne bomo mogli po njej na postajo! Ne, take nesramnosti ne bomo prenesli! Dovolj nas je. Sto krepkih fantov v kroju, približno toliko v navadni obleki in še drugih moških v zadostnem številu. Pa naj si damo ukazovati od oholih Nemcev in nahujskanih nemčurjev? Pogum, fantje! Zavihajte rokave, planimo na sovraga! Sami si napravimo pot! Završali smo, da smo drug drugega pehali in porivali s komolci. Pa je že stal eden prisotnih narodnih poslancev na govorniški tribuni. “Ljudstvo moje, čuj me! Ohrani mirno kri' Vem, težko prenašaš. Toda pamet, pamet! Kaj dosežeš z bojem? Kri in spet kri in ječo in zapoi' in prepoved vsake nadaljnje manifestacije. Vedite, da so Nemci tisti, ki hočejo boja. če jim hočete ugoditi, udarite! Če jih hočete osramotiti, ostanite mirni, ignorirajte njihovo izzivajoče početje-Odidite iz št. lija kot zmagovalci, odidite kot kulturni ljudje mimo divjakov. Zlasti vam, fantje kličem ponovno in ponovno: mirno kri, mirno kri! Spet smo se za silo unesli. Kljub obilnemu razburjenju tega dne smo mogli še trezno presojati govornikove besede. Oprijeli smo se njegovega svarila in ga ponavljali kot geslo: “Fantje, mirno kri, mirno kri!” Skrajna napetost Ob šestih je zapela trobenta in spet se je pojavil govornik na tribuni. “Ljudje, poslavljamo se od št. lija. Krasni spomini tega dne pojdejo z nami. Toda še je nevarnost, da polomimo in poderemo, kar smo zidali ves dan. Sovražnik nas čaka kakor v zasedi, da nas izzove. Minute, ki so pred nami, so odločilne-Dvigam glas v tej silno resni uri. Ponavljam svoje svarilo: Ne dajte se zapeljati k izgredom! RcSi občinsko pot so nam zaprli — naj jo imajo! Preostaja nam državna cesta, ki nam je zapreti ne morejo. Po njej bomo korakali in vse bo dobro. Odločilna minuta se bliža. Izvršili smo danes lep0 l.alogo, toda št. Ilj še ni rešen. Rečem vam tole'-Med potjo na kolodvor nam je dana možnost, da št. Ilj rešimo ali ga dokončno zapravimo. Če bo tekla kri, je št. lij izgubljen. Zato niti kretnje, nit' koraka — brez povelja! Fantje, danes bomo videli« če ste urejena in disciplinirana orlovska četa, aH pa morda slučajno skupaj zbobnana čreda ovac.-” Načelnik je zatrobil. Nastop! Hiteli smo v vrsto. Drhteli smo v pričakova' liju, kaj ima priti. Vsem se je poznal trden sklepi ki smo ga skovali pod vtisom tako slovesnih besed Govornikovih: Mirno kri, mirno kri!' “Četa, stopaj!” Stopili smo in viharen živio nas je obsul od \ .. f*'1'an>- Ob stezi so stali šentiljčani in nam tal * r°^e V s^ovo' Neizrečeno mehko mi je pos-pri srcu... Odkorakali smo po neki zasilni bllznjici. V trenutku smo pozabili opomin: Nobene kret-yJe brez povelja! Nagibali smo se iz vrste na lo-ln desno in grabili po ponujanih desnicah. Bili 0 srečni, da smo mogli še enkrat stisniti te ste, vdano hvaležne. bratske roke. Nihče nas ni 'aril. Pomislil sem: Gorje, če se enako spoza- bimo ob drugem in drugačnem prekipevanju čustev doli ob Sudmarkhofu, kjer nas čaka vse drugačno — poslavljanje... Državna cesta je vodila mimo njega. V nekaki omotici sem stisnil roko, ki mi jo je prožil v zadnji pozdrav sključen starček ob poti. Za trenutek sem mu pogledal v vdano oko in ostrmel: Iz očesa mu je padel svetel biser na velo lice in še drugi in še tretji... Zmeglilo se mi je v očeh, da nisem videl nobene roke več in nobenega človeka. Mehanično som stopal po taktu godbe, šele spodaj na državni cesti sem spet našel samega sebe in spet odprl oči. Imel sem kaj videti! oŠol) “KAR PO DOMAČE!” SPET NOVA KNJIGA in tak je njen naslov. Sama o sebi knjiga pravi: ‘Naredimo si življenje lažje, enostajvnejše, Pr°stejše in toplejše. K«r po domače, prosim!” njt. Tisti, ki je knjigo po več letih na novo natis-pr * ^ — ’n ®e sam nekaj strani pripisal — Simon reProst v Argentini — ve povedati o knjigi to: slo star* ^anec, veliki glob-trotter, zlata Ver>ska duša ■— Osip Šest, profesor, režiser, pre-lec iz ruske, češke, nemške, francoske in an-ske dramatike, pisec, večni popotnik in gentle-kn" V Plavem sm>slu besede, je nekoč napisal j J'g0 ‘Kar po domače!’ Tak uspeh je imela, da je jo *^n' po izidu ni bilo mogoče najti, pa če si ke s SVetilko iskal. Vem, da je tudi on sam ni ime!, svoj izvod nekomu posodil.” , Tako torej! Pa nič čudno, zakaj v knjigi je ati na primer: Janko snubi Metko Peljal jo je pred svojo novo hišo in rekel: (Lepa je moja bajta, kaj?’’ ^ Lepa”, je rekla Metka, i Samo enega hudiča ji še manjka, pa bi bila K°mplet.>. ptjv|. Kuharice ni v njej, zame in za tiste, ki bi še Kako je bilo Metki všeč, je v knjigi povedano, pa: Feliks se tudi ženi >ie i-6 Vern‘h duš dan je na grobu svoje druge že-‘ hval rože, ko je prišla mimo Francka. Pocukal jo je za rokav, pokazal na grob in mencaje izdavil: “Dve sem že pokopal. Ali bi ti bilo nerodno, če bi bila ti tretja?” In res — Francka ga je vzela! In tako dalje Da, da, da! Polno takega, da človek, ki je knjigo prebral, mora vedeti, kaj je prav in kaj ni. Kako tudi ne, saj ima knjiga 220 strani fletnega branja — pa kako fletnega!1 Dobite jo pri MISLIH. Cena ji je EN FUNT in dva šilinga za poštnino — razen če prideš sam ali sama ponjo in se že ob pogledu na njene platnice prijazno nasmehneš — zastonj! Tako skušajo uspešno premostiti globoko razpoko, ki je pretila nastati med človekom in avtomatom v dobi avtomatizacije. Videti je, da v teh naporih prednjači vsemu svetu severna Amerika, vendar tudi drugod ne zaostajajo dosti za njo. Upajo, da se bo posrečilo stavkam spodbiti tla, preden bi se pojavile. Pravice do stavk v svobodnih deželah nihče ne odreka, ne smejo pa biti samovoljne, imeti morajo zadostno upravičenost, drugače ne bodo nikjer popularne. In če stavkujoče delavstvo ne zna pridobiti simpatije široke javnosti, bo bolj verjetno stavka prinesla škodo nego korist tudi organiziranemu delavstvu — ne le podjetjem in več ali manj vsej široki javnosti. t ■ s/ Kristusova najbolj človeška ura (Po Ricciottiju) POZNO ZVEČER NA VELIKI ČETRTEK je po zaključeni zadnji večerji Jezus tudi zaključil svojo takozvano “velikoduhovniško molitev”, ki nam o njej poroča evangelist Janez. Potem nadaljuje Janezov evangelij: “Po teh besedah je odšel Jezus s svojimi učenci čez potok Cedron; tam je bil vrt, na katerega je stopil on in njegovi učenci.” Vrt je bil nekje na Oljski gori. Imenoval se je Getzemani in to pomeni “stiskalnica za olje”. Vrt je bil ob današnji cesti iz Jeruzalema v Be-tanijo, kjer rastejo še dandanes tisočletne izredno velike oljke. Bil je verjetno last kakega Jezusovega učenca in Jezus je pogosto zahajal tja. Bila je svetla noč s polno luno. Ob vhodu na vrt je bilo pokrito zavetje za vrtnarja in shrambo, nekoliko naprej v skalo vsekana votlina, v njej pa stiskalnica. Jezus je bil med potjo žalosten, zato so bili tihi in zamišljeni tudi apostoli. Ko so prišli na vrt, jim je Jezus rekel, naj poležejo, ker bodo tam prebili noč. Nič čudnega, saj so pogosto ljudje spali na prostem, samo v plašče zaviti. Jezus se je poslovil in rekel: “Ostanite tu, jaz pa pojdem tja in bom molil. Molite, da ne padete v skušnjavo.” Ko pa je odhajal, je vzel s seboj tri: Petra, Janeza in Jakoba. Ko so se nekoliko oddaljili, so trije izvoljeni apostoli hitro spoznali, da bodo to noč priče čisto drugačnega prizora, kot so ga nekoč videli na gori Izpremenjenja. Jezus je nenadoma začel žalovati in trepetati. Verjetno so ga apostoli skušali tolažiti, pa se je obrnil k njim iri rekel: “Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tu in čujte z menoj.” A tudi družba apostolske trojice mu ni prinesla tolažbe. V neskončni bridkosti, ki ga je morila, je skušal že naprej ostati sam in moliti. V silnem naporu mu je obraz posinel, stegnjene roke so iskale opore. Odtrgal se je od njih kakor za lučaj kamna, potem pa kakor brez moči padel na kolena in molil. Judje niso imeli navade moliti kleče, ampak stoje. Jezus je padel na kolena kot človek, ki nima več moči, da bi se držal na nogah, in hoče moliti z obrazom v prahu. Tudi trije apostoli so bili seveda žalostni, ko sc opazovali v luninem svitu iz zadostne bližine, Kako je ležal na tleh in vzdihoval: “Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!” “Kelih” je pesniški izraz za usodo, ki je koniu zapisana, in ta izraz pogosto najdemo v judovskih spisih tistega časa. Kelih ali usoda, ki jo ima tu Jezus v mislih, je zadnja preizkušnja — vse trpljenje od bičanja do križanja — ki jo mora Mesij« prestati, preden pride v svojo slavo. Je odločilna ura, ko mora zrno umreti v zemlji, da iz njega vzbrsti novo življenje. A kakšna razlika med Jezusovim notranjim razpoloženjem prejšnjo nedeljo in v tej noči! Takrat ni prav nič omahoval, ko je napovedal to uro z znanimi besedami: “Prišla je ura, da se poveliča Sin človekov. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če p** umrje, obrodi veliko sadu.” Imel je tedaj pred očmi poveličanje, nič potrtosti ni kazal, dasi je prav tako kot nocoj dobro vedel, da mora v poveličanje skozi strahotno trpljenje. V tej noči, nekaj hipov pred pričetkom končne preizkušnje, pa omahuje in celo izrecno prosi Očeta, naj mu prizanese, vendar samo, če bi se to skladalo z voljo Najvišjega. Nikoli poprej — nobeno uro v vsem svojem življenju — ni bil Jezus v tako visoki meri — človek! Ko bi ga videl Poncij Pilat, bi ga lahko še vse bolj upravičeno kot naslednji dan pokazal svetu s besedami: “Glejte, človek!” Evangelist Luka, ki je bil po poklicu zdravnik, zdaj pove naslednje: “Prikazal se mu je pa angel iz nebes in ga krepčal. In ko so ga obšle smrtne težave, je šc bolj goreče molil in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo.” Zdravniki poznajo fiziološki pojav, ki mu pravijo “hematidroza” ali krvavi pot. Poznali so ta pojav že v Aristotelovih časih in ga omenjali-Podvrgel se je temu pojavu tudi Jezus v svoji najbolj človeški uri, ko se je med pripravljanjem na končni sprejem “keliha” ponižal do samega dna svoje človeške narave. ★ Ni bilo brez pomena, da je Jezus takoj ob vstopu v vrt Getzemani posvaril učence: “Molite. tla ne padete v skušnjavo.” Vedel je pač, da se bodo res mnogi pohujšal' — celo med prvimi kristjani — ko bodo brali po- l'is njegove “najbolj človeške ure” v evangeliju sv. •'Uke. In sc jc rcs j5g>f)dilo. Bolje bi bilo', so mislili, bi sv. Luka ne pisal o tem v svojem evangeliju, čeprav niso dvomili, da je povedal resnico. Ta godek namreč preveč podčrtava resničnost Jezuse človeške narave in na videz ])otrjuje klevete, 1 so jih nekateri tedanji pisatelji, krščanstvu s°vražni, širili med ljudi. v. , Tako na primer zlasti neki Celsus, ki je tedaj fes'* Sv°je spise v javnost in pobijal krščanstvo, 6S razbija rimski imperij, ki je bil do tedaj Poganski. Trdil je, da je za človeka sramot-> ce veruje v božanstvo Kristusovo, ko je ven-^ r znano, kako je umrl na križu — ali more ta-umirajoč človek biti obenem Bog? v Kajpada, Celsus je mnogim vzbudil dvom, še nc1”^6 ^>a nlen^a takih, ki so se z njim vred Sc 1f6Vali iz krščanstva in samega Kristusa. Kar brali v evangeliju sv. Luke o Kristusovi “naj-°lj človeški uri,” jih je še posebno utrjevalo v ePnčanju, da je bil samo človek in prav nič Bog. n ^govorniki in širitelji krščanstva so bili v v m®ihni zadregi. Sami zase se sicer niso dali za-u S v dvome ali celo v nevero, toda kako dovolj •sPešno spodbijati norčevanje Celsusa in drugih7 I adli so v skušnjavo — menda so pač prema-10 molili! jj ^ tistih časih so evangelije seveda prepisova-Sc na 1-°ko, tiska tedanji svet še ni poznal. Prepi-])a.anje ni bilo kaj prida organizirano. Kdor se je Mo ,Zanimal in utegnil, je napravil prepis, de/ 8 ^Va a*' ve^‘ PrePis Je ali prodal aii 0V;ll, kakor je pač naneslo. In je bilo med pra- P O S T N A Oljsko goro tiha unč pokriva, potok Cedron žalostno Šumija. Medna luna za oblak se skriva, zvezdica, nobena ne miglja. ★ O, zakaj žaluje Oljska gora, o, zakaj vsa zemlja drgeta? O, ne vprašaj, le solze pretakaj z Jezusom, ki pot krvav poti. •k Duša viu je žalostna do smrti, srce. krči se od žalosti. Božja usta prosijo utehe, V grozni boli vse, ga zapusti, pisovalci nekaj takh, ki so v evangeliju sv. Luke kratko in malo izpustili prizor iz vrta Getzemani — preveč poniževalen se jim je zdel, preveč je — vsaj na videz — podpiral trditve Celsusa in njegovih pristašev! Dotične rokopise so seveda zopet drugi prepisovali in kajpada tudi v teh dotičnegu prizora ni bilo! Poleg teh pomanjkjivih prepisov sc pa nastajali vzporedno tudi novi in novi, ki prizora iz Kristusove “najbolj človeške ure” niso opuščali. Šele ko je minila Celsusova nevarna propaganda in je Cerkev nekoliko bolj organizirano uvedla prepisovanje, so pazili, da je vsak prepis spet imel tudi dotični prizor — Jezusov krvavi pot. Ogromna večina tedanjih prepisov novega zakona je zob časa uničil. Kljub temu se je nekaj prav dragocenih starih prepisov ohranilo prav do danes — v grščini — in so med njimi tudi taki, ki omenjenega prizora nimajo. Ni jih veliko, nekaj jih pa je. Učeni raziskovalci svetega pisma so dognali, zakaj je tako — in njih dognanja smo tu povedali. V teku stoletij so vstali še mnogi mnogi “Cel-susi” — in Renani in, in..., ki so tajili Jezusovo božanstvo, mnogi celo to, da je sploh kdaj živel. Našli so še vse polno drugih “nesmislov” v evangelijih, ne le Kristusov krvavi pot. Kristus pa vendar zmaguje in vlada v milijonih človeških src kot Bog IN človek. Vlada v srcih tistih, ki se oklepajo njegovega svarila: “Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo!” c“P(\>wo iz *3^ali]cn\ije Dr. Ivan Mikala Santa Cruz, 1 .febr. 1963 ŠE NAM DONI V UŠESIH požvižgavati]'« pismonošev v predbožičnih dneh. Vesel rezek žvižg-, pa je pri vas v Avstraliji teklo staro in mlado k poštni skrinjici ob vratih vrtne ograje. Skoro uro za uro, kajne, se je ponavljajo požvižgavanje ir> dviganje nog, ki so nesle radovedneže tja ven. Pa v tistih dneh radovednost ni le ženska lastnost, tudi baje bolj modri in manj radovedni nosovi mož in fantov vohajo v skrinjico. Hlastno grabijo roke po pismih in voščilnih kartah, po polževo se pomikajo nazaj po stezici do hišnega stopnišča. V hiši se dviga z vsakim pismom praznično razpoloženje in pričakovanje nadaljnjih voščil. Mojih voščilnih pisem ni spremljalo veselo požvižgavanje, ker so bila zelo redka in še bolj skromna. To nekam čudno doni, ko je prav Amerika slavno znana zaradi razpošiljanja “sezonskih'1 pisem. Toda širna Avstralija, sicer zelo redko naseljena, je natrpana mojih rojakov, prijateljev in znancev. Ako bi vsem hotel poslati voščila, bi nii zmanjkalo sape in časa, da denarja sploh ne omenim, ker se ne izplača izkazovati osebnemu premoženju tako odlične pozornosti. Sicer pa itak vam vsem nenehoma voščim in želim iz vsega srca vse dobro in zvesto molim za to. Neljubo bi mi bilo, če bi kdo mislil: glej, požvižgal se je na nas! Saj mi je prav raznašanje božičnih voščil, ki se tu vrši mirno in uradno — brez veselega požvižgavanja — pa praznovanje božičnih skrivnosti vzbujalo živo domotožje po Avstraliji. Tam sem prepotoval v adventu Wollongong, Waggo, Coomo, Snowy Mountains, Tumut, Albu-ry, Newcastle. Božičeval sem v Sydneyu in Bris-banu, novoletil v Sydneyu in Canberri. In nato je bila že v pripravi pot v Perth in druge kraje v Western Avstraliji. Kako lepa, pestra, sončna je vsa Avstralija! O njej lahko velja Župančičeva slava Sloveniji: “Bogata si zemlja in blagor mu, komur plodiš!” Hvaležen moram biti božji Previdnosti, da preživljam že skoro pol leta v Kaliforniji, ki je nekaka Avstralija v malem. Slično je tod podnebje v obmorskem pasu: toplo, milo, bolj skopo v. deževjem. Slična je notranjost z vročino, pustinjami, suhimi viharji, pomanjkanjem vode. Le ene prednost ima notranjost Kalifornije: visoke skalnate gore, ki navpično rastejo iz pustinje. V zameno so pa avstralske pustinje bolj na gosto posejane z drevjem, grmičjem, travo, da nudijo obsežne pašnike govedini in zlasti drobnici. Avstraliji primanjkuje le naroda, da bi obljudil in obdelal ogromne rodovitne pokrajine. Kalifornija je v Ameriki tako privlačna, da je s svojimi 18 milijoni prebivalcev najbolj obljudena med vsemi 50 državami. V njej živi desetina vseh Ame-rikancev. Samostojnost in zavest samostojnosti je močno razvita, nekako slično kot v Zapadni Avstraliji. Zato so ljudje na svojo državo zelo ponosni. Zlasti izrazit je ta ponos v velikih mestih: San Francisco, Oakland, Los Angeles, San Diego in v glavnem mestu Sacramento. Obmorske pokrajine so slikovite, bogate zalivov, gričev, gor, rek. Pestro so obrasle z raznovrstnim drevjem, dragocenim redwood in avstralskim gumtree, ki mu tukaj pravijo evkaliptus. Dosti žitnih farm, živinoreje in sadjarstva vseh vrst, zlasti pa južnega sadja, pa še vrelci nafte in premogovniki tvorijo glavno bogastvo. Slavna je Kalifornija še posebej zavoljo svojega Hollywooda in filmske proizvodnje tam. L« znana megla Los Angelesa nekoliko zastira to filmsko slavo, ki pa — žal — ni vedno navezana na najbolj odlične značaje in osebnosti. Kalifornijska morska obala ob Pacifiku j® privlačna reviera za Amerikance in Kanadčane v poletnem času, južna Kalifornija, nekako od Lo? Angelesa do meksikanske meje, pa nudi tudi v zimskem času v notranjem Desertu ali ob morju s svojim milim podnebjem številnim turistom skoro spomladanske prijetnosti. Zelo je namreč po* ; dobna podnebju južno od Brisbana do Wollongon* ga, ali pa od Geraltona do Pertha v Avstraliji-Verjetno bi naš Prešeren prišteval Kalifornijo “podobi raja” in Gregorčič bi lahko dejal, da j® poleg Goriške “dežela rajsko mila.” Te vrstice pišem na farmi koroškega rojaka di. Štefana Erlacha v Santa Cruz, sto milj južno od San Francisca ob morju. Ameriko, Kanado in Evropo drži zima v ledenih kleščah kot že desetletja ne. Nemogoče bi bilo za moje zdravstveno stanje potovanje skozi to nenavadno ostro zimo. Tu pit imamo sonce v zeleni pokrajini. Celo vrtnice , cvetijo, čeprav v Avstraliji pozimi — v juliju in avgustu — niti ne zelenijo. Citrone, oranže, bres- | kve so v cvetju. Dež je namočil zemljo. Starodavna cerkvica sv. Jožefa v Capitoli rada sprejme duhovniško pomoč. Tako mi je prav prijetno čakati pomladi, ko mi bo ozelenela popot- | na palica in me povedla v dežele, ki so sedaj globoko zasnežene. Vas tam doli v vročem avstralskem poletju naj pa moji prisrčni pozdravi ohladijo! *!Ki* ZAHVALNO pismo p. poderžaja IN ŠE KAJ Misijonar p. Poderžaj piše Chandenagore, 30. jan. 1963 ro.jaki v Avstraliji: — ^ nekaj dnevi sem po State Bank prejel ftied ^ funt0V’ ^ na^ra^ zame P- Bernard Zel avstralskimi prijatelji in dobrotniki. prj Sem hvaležen in se dobrotnikov spominjam Mii-.VSaki sve^ maši- Naj Bog vsem obilno povrne. še 1JOnsko polje v tej deželi je obširno in se je Vet^no bolj širi, tako tudi drugod po svetu. Zato Vel^0Šenj’ toliko> da na en sam kraj ne more priti v 0 misijonske podpore. Darovi za naš tukaj- j ®ls>jon se nujno krčijo, torej mi Vaši darovi e «o prav pridejo. j, ®*aSoslovili smo novo šolsko poslopje in ga tjin uP°labi. Mogli smo pa postaviti samo trs-v P stavbe, ki je v načrtu. Kadar bo ta plačana — jetno bo vzelo več let — bomo nadaljevali z anjem. ^ena^6^0 13<* napisal in razposlal spet razmno-.Por°čila o našem misijonskem delovanju po l naslovom Z BENGALSKIH POLJAN, pa dni na?k°ljši volji ne najdem časa. Že skoraj leto nisem prišel do tega dela, je enostavno ne-u°goČ- cani oce. Za Plaznik neodvisnosti Indije se tudi katoli- °Pr Pridružil«o splošnemu praznovanju in javno naeoV'm° mo*'*:ve za blagor dežele. Za Chander- sem jaz uradno predstavljal katoličane ir. na javnem trgu opravil molitev, kot jo je se-n°j na* kardinal. Je zelo lepa. Pred mft- ske m°^'a P° sv°je svečenik hindujske pogan-sVo-Ve'e’ na*"° Pa muslimanski mulvi. Prvi je pel e verze v prastarem jeziku “sanskrit”, drugi arabščini. Za njima sem jaz opravil molitev l BENGALSKIH POLJAN v bengalščini, da so vsi lahko razumeli. To je bilo množici zelo všeč, zakaj onih dveh jezikov razen nekaterih izobražencev nihče ne razume. Moram reči, da katoliška vera le počasi prodira v tukajšnja srca. Na splošno se močno zanimajo za našo stvar, radi kaj slišijo o Jezusu, berejo sveto pismo in življenje svetnikov, tudi nrav-stveni pouk, kot ga mi dajemo mladini, jih zanima. Spreobrnjenj pa med izobraženci ni veliko, vsaj zaenkrat ne. Bomo morali razbiti še veliko ledu. Trdno smo pa prepričani, da bo šlo zelo hitro, ko enkrat steče, Pisirčno pozdravljam vas vse in se priporočam v molitev. Skušam vam vračati s spominom pri sv. mašah. V presv. Srcu zelo hvaležen misijonar Stanko Poderžaj S.J. Darovi za p. Poderžaja Jože Marinč ....................... £ 1-0-0 Julka Mrčun ....................... £ 3-0-0 Ivan Legiša ....................... £ 2-0-0 George Marinovič .................. & 1-0-0 Ana Kustec ........................ £ 1-0-0 Neimenovan......................... £ 9-0-0 Jože Ogrizek ...................... £ 1-0-0 Iskrena hvala in prošnja za nadaljnje darove. Po veliki noči bi želel blagemu misijonarju poslati nekaj naših — pirhov! Ali brez loterije ne gre? Kratko poročilo v THE CATHOLIC WEEKLY se glasi: Ljudje, ki kupujejo loterijske srečke, gotovo večkrat pri belem dnevu sanjarijo o tem, kaj bi naredili z denarjem, ako jim gospa Sreča nakloni dobitek. Nov avto — Jaguar E-type — , potovanje okoli sveta? Poznamo nekoga, ki hoče ostati neimenovan. Napravil je obljubo, da bo dal polovico dobitka za misijone. Držal je besedo, ko je po več poskusili končno zadel. Prinesel nam *je £6,000 za misijone na Japonskem. Lep dar je bil in lepo smo se mu zahvalili. Prišlo nam je pa na misel naslednje vprašanje: Ali je res treba čakati na dobitek v loteriji, preden se odločimo za misijonski dar iz sredstev, ki nam jih dan za dnem naklanja dobrota božja? Zdravi delamo, služimo, varčujemo — vsaj drobtino naklonimo od časa do časa kakemu misijonarju ! KOTIČEK NAŠIH MALIH Odprla so se šolska vrata Petega februarja smo zopet začeli s poukom. Jaz sem letos začela hoditi v High School. Prvi dan smo imeli angleščino. Dobile smo dobro učiteljico. Po računski uri smo imele počitek od težkega dela. Šle smo se ven igrat. Po odmoru je glavna učiteljica imela govor. Potem smo zopet šle v razrede. Ura se nam je zdela zelo dolga, ker smo bile lačne. Doma je vse drugače. Jedla sem, kadar se mi je zljubilo. Komaj sem že čakala zvonca. Končno se je le oglasil in me smo bežale k obedu. Tam zunaj na velikem dvorišču sem srečala prijateljice, ki niso v mojem razredu. Ko smo utešile lakoto, smo se igrale, bežale in kričale tako, da same sebe nismo slišale. Pa je zopet zapel zvonec in smo morale nazaj v razrede, kjer smo se spet začele pridno učiti. Ivanka Cvetko, Melbourne « Še iz domovine staršev Bili smo tudi v raznih mestih v Jugoslaviji in Avstriji. Za mesta nisem bil nič navdušen, saj so eno drugemu enaka. Beograd je lep. Posebno se mi je dopadel stari grad. Zagreb ravno tako. Slavonske Požege pa ne bom tako hitro pozabil, ker sem oblečen padel v bazen za kopanje. Potem sem moral moker sedeti v avtu, ker smo vse stvari imeli v stanovanju. Mašna strežnika pri slovenski službi božji v I.eichhardtu: Frank Mugerli in Brakno Koblar. dveh drugih na sliki je eden bivši mašni strežnik’ eden pa bodoči. V Mariboru je pa uživala moja mama. Z moj9 teto sta si imeli mnogo povedati. Še vsi njeni sta-ri prijatelji so nas bili zelo veseli. Eno nedeljo p°' poldan smo šli na Pohorje. To je en visok hri*1. Tudi na lov smo mislili iti, a je ravno takrat bil stric bolan. V Mariboru sem našel enega prijatelja in se še zdaj dopisujem z njim. Dunaj se mi je zelo dopadel, a drugače sel" bil srečen, ko smo se vrnili nazaj v Jugoslavij0; Na mojega strica na Dunaju sem zelo ponosen, ij1 sestrične in bratrance nisem nič razumel. OdloC'1 sem, da se bom učil nemški, da drugič ne bom0 potrebovali tolmača. Ne smem pozabiti omenit1’ da se mi je cerkev sv. Štefana zelo dopadla. Aleksander Drezga, Melbourn® Milica in Medved (igra) Milica (se zunaj igra. Naenkrat krikne te1 beži proti hiši): Mama, mama, pomagaj! Medved8 sem videla.” Muti (pride iz hiše): Beži, beži! Misliš, da verjamen. Ti se rada poigraš z mano. Milica: Mama, ne šalim se. Res sem videla ve' j likega medveda. , | Mati (pride bliže): Mogoče je bila le lisica a'1 pa zajec. Milica: Ne, mama! Medved je bil. (Se joče.) Mati: Ne joči se. Milica! Pokaži mi, kje je ^ veliki medved. Milica (zajoče še huje): Odšel je in s sabo Je odnesel mojo punčko. Jaz jo hočem nazaj! Muti: Ata ti bo kupil lepšo in večjo punčk0' Samo jokati ne smeš. o Oče (se prikaže na vratih): Milica, kaj pa je' Zakaj jočeš? Milica: Velikega medveda sem videla in nioJ0 punčko je odnesel. Oče (zadržuje smeh in potegne izpod plaS6® j Miličino punčko): Na, Milica, tu je tvoja punčk8’ Milica (začudena): Kaj si jo vzel medvedu? Oče: Ne, Milica. Saj tisti medved sem bil j8*’ ; Hotel sem videti, če si res tako pogumna, kot I delaš. Pa sem te spravil v jok. (Vsi trije se smejejo. Milica veselo objai"e | punčko.) slava Nemec, St. AlbaHs j Misli, January, -19$ j Slomškov večer v Melbournu r*S> Kotiček: ____ ^ajprej se lepo zahvalim p. Odilu, da nam je at"u • *6Pe s*'*{e na ^re^j° nedeljo v febru- 0 v*?' ®>cer nisem vsega razumela, kar sem slišala niož ° Slomšku, to pa zdaj vem, da je bil velik Zv !n kmalu naš svetnik. Zelo se mi je dopadlo da tJenje *z slovenskih cerkvenih stolpov. Škoda, di V ^vs*ra^'j* tako ne zvonijo. Slišala sem tu-^ °mškove pesmi. Nekatere vem peti tudi jaz. ]6pe a sem se jih v slovenski šoli. Videli smo tudi Slo* Planine ln loze P° travnikih. Naša domovina ji v6niJa moia biti res 'ePa- 1° tako krasni oltar-kda' Cer^va^- Bog daj, da bi te lepote tudi ja:; še kd^1^6'3 ^a*"ra Odila pa prosimo, da bi prišel aJ med nas in nam pokazal slike iz domovine. Se y s*°vensko šolo rada hodim. Naša učiteljica Vsi *^la Z nam'> kadar imamo odmor. Le pridita Učili04)0*5* v *°*°’ pa se bomo skupaj igrali in se Pravih °VenS* da bodo verniki lahko pri pobožnosti in ojbenem pri sv. obhajilu. Za slovenske razmere je to rei> najprimernejše, ker so ljudje raztreseni po vsen1 mestu. Rojaki, vabljeni vsak večer! WOLLONGONG: Slovenci, zapišite si na vidno mesto: Duhovnik bo med vami v nedeljo 31' marca, že ob 3. uri popoldne vas bom čakal v spovednici. Sv. maša za vas bo ob 5 uri popoldn5 v stolni cerkvi. Do zdaj ste bili v Wollongongl‘ vedno najbolj točni, bodite tudi to pot. Torej n« tiho nedeljo! NEVVCASTLE: Slovenski rojaki! K vam pr*' dem na cvetno nedeljo, to je 7, aprila. Imeli bomo ravno tako večerno mašo, kot zadnjič: ob isti uri in v isti cerkvi. Spovedovanje se bo pričel® že ob 2. uri popoldne. Saj vam bo še vse nazna' njeno v posebnem pismu. Samo ne delajte nikje-drugih načrtov za oni dan. Pa o pravem času p1'1' dite k spovedi, ker zadnji trenutek ni mogoč0 vseh spovedati! BRISBANE, QLD. K vam pridem na belo ne' deljo 21. aprila. Sv. maša bo ob 11.30 dopoldne v cerkvi kot navadno. Spovedovanje bo pa od devete ure dalje. Se že veselim vašega lepega petjS' Bodimo edini vsi v tem, da se zberemo pri maš> in pri obhajilni mizi. to je kraj, kjer se vernik’ sestajajo s svojim duhovnikom. CANBERRA: K vam pridem prvo nedeljo me' seca maja in sicer 5. dan meseca. Sv. maša bo opoldne v cerkvi sv. Krištofa, spovedovanje bo dve uri prej. Vse drugo bom za vse štiri krajJ povedal v posebnih pismih. •• * f-:; RESNI POSTNI ČAS: že od prvih stoletij se pripravljajo kristjan' na veliko noč s postom. Prav gotovo po zgledu božjega Zveličarja, ki je šel puščavo, kjer se 13 postil 40 dni in 40 noči. Da bi izpolnili gotovo 40 dni posta, ker ob nedeljah posta ni, so že v 9. stoletju pričeli post na pepelnično sredo, ki jo zd»l imamo za prvi postni dan. Pri nas doma so včasih povsod v noči med pustnim torkom in pepelnično sredo opolnoči zvonili: to je bil “postni zvon”1 Na Dolenjskem, n. pr. na Kitnem vrhu pri Zagrad' obl- S° Se °*5 teni zvonJenJu vs' vaščani umili po ' se aZU’ ^laV ta^° so um'*' kuhinjsko posodo, da ne držala v pepelničnem jutru nikaka mai- pretne obraza ne posodja. Na Raki pri Krškem i'ek ^ S*ovesno družinsko večerjo na pustni to-lijo ZV°njenie °b 11- ur’- 0^ zvonjenju vsi mo-L ’ P°teni še kaj malega zavžijejo, nato pa pos- Poti 1J°- VSe mesne jec*’’ zalijej° meso v mast, dajo Ije ° k 'n ^ro^e suš't, umijejo vse lonce, celo burk-Tak° 8ne’°, da se ne ^1’žala mast. 0 Pričenjajo sveti postni čas. Vlj ^neyna maša v postnem času: Ponekod mora ši J_ec*en 0(1 hiše vsak dan med tednom k sv. ma-inia.er*{ev je navadno polna vsako jutro. Drugje maše navado’ da se v P°stu udeleže vsak dan sv. v 6 mladi možje in mlade žene, ki so se v*PUstu poročili. Zvečer se pa skozi ves post 2a &n 8'lasno moli družinski rožni venec: ki je Ob naS krvavi pot potil, ki je za nas bičan bil. pobonedelJ-ah popoldne so vse cerkve natrpane pri nemZv0sti sv- križevega pota. Zelo so bile v post-b0Vj Casu obiskane naše Kalvarije in Božji gro-'ostne stopnice in cerkve sv. Križa ter ža- Pob - ^atere božje. Zgledno je bila razširjena p0-«°st do s trnjem kronane božje glave. V poštn^ času — vsaj do velikega četrtka je vsak bi] .kristjan prejel sv. zakramente. Kdor bi ne velilfre^e3 Ve^konočnega sv. obhajila, ni smel jesti o^očnega žegna. Slovg fiflobokih spominih si tudi avstralski nci izprašajmo svojo krščansko vest! Zopet je smrt kosila: Na pustni torek, 2G ferbuarja, je kar na nag-loma umrl naš rojak JOŽEF BEK. Pokojni je bil rojen v Podlehniku, fara sv. Trojica v Halozah, in sicer ravno pred 58 leti. V Avstraliji je bil od Ita 1949 in je živel v Blacktownu. Že leta 1939. se je preselil v Avstrijo, kjer se je pred 22 leti poročil z ženo Angelo, ki je rojakinja iz Brezna ob Dravi. Bog je njun zakon obilno blagoslovil: Rodilo se jima je devet otrok, ki vsi žive. Najmlajša je stara šest let, najstarejša pa je že poročena. Sred nekaj leti je imel pokojni Jože nesrečo, da mu je skvarilo roko. Od tistega časa seveda ni mogel več toliko delati. Pa je družini pripravil lepo domačijo z zemljiščem. Bil je dober katoličan, prejemal je sv. zakramente in vsako nedeljo bil pri sv. maši. Še zadnjo nedeljo, dva dni pred smrtjo, je s težavo lezel v cerkev. To je seveda nam v velik zgled in družini v veliko tolažbo. Pil je pripravljen. Pogreb je bil 28. februarja iz cerkve sv. Patricija v Blacktownu. Zbralo se je precej rojakov in znancev, prijateljev. Pogrebne maše se je udeležila tudi farna šola s sestrami, ker pet Berovih otrok hodi v to šolo. Kar ganljivo je bilo videti in slišati, kako 'so šolske deklice — več sto jih je bilo — naredile zunaj cerkve velikanski živ obroč okrog rakve pokojnega in molile sv. rožni venec za 'dušo pokojnega. Kako lepo je umreti kot zgleden katoličan! Dragi Jože! Počivaj v miru! Družini naše sožalje! oljke K članku ” V,tU Germani, na strani NEW SOUTH WALES Sydney. — V zvezi s napovedjo v MISLIH, da bomo to leto kaj več brali o našem Frideriku Baragu, je zanimivo, da sem našel v sydneyskem nadškofijskem tedniku THE CATHOLIC WEEK-LY z dne 24. januarja na PAGE FOR JUNIORS prav prijazen spisek o Baragu pod naslovom CROSS IN THE WILDERNESS. Naslov je povzet iz znanega dogodka, kako je misijonar Baraga s svojim spremljevalcem na kosu ledu prečkal veliko jezero Lake Superior in v zahvalo za kar čudežno rešitev postavil na drugem bregu jezera velik križ. Vendar spis ne pove samo tega, ampak v kratkih besedah naznači vse delovanje misijonarja Baraga med Indijanci v Ameriki in tudi pove, kako ga je papež izbral za prvega škofa v tistem kraju. Napačno pa je, ko spis trdi, da je umrl leta 1867 — v resnici je umrl 19. jan. 1968. Kdo je članek napisal, ni povedano, skušajte poizvedeti, da bomo vedeli, kdo se zanima za našega Baraga v Avstraliji poleg nas Slovencev. — Jože F-ko. " La,; Narrabundah, ACT. — Canberrski in gotovo tudi drugi Slovenci poznajo Janeza Tadina, ki je iz Kranja doma, vendar po očetu Štajerc. Ko ^e je doma naučil mize in omare tesati, je vzel culo in šel po svetu s trebuhom za kruhom. Za nekaj let se je ustavil v Belgiji in pozneje ga je zaneslo v Pariz. Nato se je odločil, da pojde iskat srečo v Avstralijo in tu jo je tudi res srečal. Nastanil sc je v Canberri in našel zaposlitev v stroki, ki jo zna od doma. Ta Janez se je torej naveličal samskega življenja in' se je pred božičem poročil a gdično Elisabeth Ettema, ki je po rodu iz Holandije. Videl sem že precej porok, a tako slovesne še nikoli. Bila je v tukajšnji pro-katedrali s slovesno mašo, med katero je holandski zbor pel latinsko in to zelo mogočno. Vso slovesnost in tudi pozneje svatov-ščino so posneli na magnetni trak. Janez pravi, da zato, da ne bo pozabil, da je poročen, in se bo se v pozno starost spominjal tega lepega dne. Torej, Janez, imej vso srečo v življenju, tvoja Lizika pa zvestega moža! — Čas silno beži in za nami je tudi že dolgo drug dogodek, ki spada med novice. Deklica Sonja Leber v Melbournu je 15. novenib- ra 1962 dobila sestrico z imenom Mishelle Loretts-Ata Ivo in mama Mija sta je tudi vesela, čestitke vsem trem, mali Miški pa želim, da bi se telesno i*> duhovno razvijala v veselje ljubečim staršem ir‘ sestrici. — Joža Maček. Dulwich Hill. — Ko pošiljam naročnino in da* z SKLAD, naj povem tudi nekaj besed o svojem dopustu v Melbournu. Bili sva tam s prijateljic0 Ivanko Černe. Obiskali sva tudi p. Bazilija v slo-venskem hostelu. Uradno mu še zmerom pravijo Padua Hall, med Slovenci se pa že sliši naziv: Baragov dom. Upati je, da se bo nekoč tudi uradno tako imenoval. In prav obisk v tem domu nama Je ostal v najlepšem spominu. Hiša je kar velika lD lepa, da je res vredno iti tja na obisk. Bili sva pr*' jazno sprejeti in videli sva, kako je vse v lepem redu in prijetno. Lahko si je misliti, koliko trud8 je bilo treba, preden so vse spravili v tak red. Mnoge stvari v domu so zelo zanimive. Velika čast gre p. Baziliju in njegovim fantom, ki jih je poln® hiša in vsi pridno pomagajo, da bo še vse lepš®-Imajo še dosti načrtov za kaj novega, Bog daj, d« bi jih mogli izvesti. Prav lep pozdrav p. Bazilij11 in vsem v Baragovvem domu! — Anica Milavoe‘ Marrickvile:— Nekoliko pozno se oglašam z lepo zahvalo nadaljnjima darovalcema za nagrobni spomenik Rudiju Stembergerju v Melbournu- V upanju, da bom še kaj več dobil, sem odlaša1.’ Daroval je Jože Smrdel v Coomi £15 in brata Rud' ter Angel Uljan v Sydneyu skupno £5. Nabirk* je še odprta, če bi hotel še kdo kaj dati. Kot ž® veste, bo za nagrobni spomenik poskrbel p. Bazi' lij v Melbournu. Prav lepa hvala vsem darovalcem in tudi patru za prijazno naklonjenost. — Franc Vrtel j. Iiurvvood:— Zvedela sem na policijskem uradu, da je dne 24. jan. letos umrla rojakinja Marija Tavčar, por. Tamberi, doma iz Dutovljen na Krasu. Stanovala je na naslovu: 32 Franklin St-> Matraville. Podrobnosti mi niso znane. Gotov® ste jo mnogi poznali. Naj v miru počiva, mi P11 kaj pomolimo zanjo! — Ivanka Kariž. liCTORIA Uh Richmond. — Veseli me, da ste začeli v MIS-v s Prevajanjem iz angleščine. Precej člankov ze bilo v listu o raznih avstralskih živalih in tih' i)a ze'l° malo o bolj znamenitih osebnos- », ce izvzamem članek o slavni pevki Dame sg6 ^ je ^il pred časom v MISLIH, čudil sem vf’ niste nič omenili 501etnega jubileja nad-•°fa v Melbournu, dr. Mannixa. ^ke ^an'm'v Je tudi sP>s: “če ne verjamem v lur-ne čudeže...” Zelo spretno je napisan in vendar ® zadovoljuje popolnoma. Pišete: “Cerkev uči pr >n to Cerkev nezmoti ir. zato, ker ji je dal Kristus dar nezmotljivosti. res ni nikoli razglasila lurških čudežev za no versko resnico, vendar Lurd priznava ‘ Je ustanovila celo poseben praznik.” če torej ev ni razglasila lurških čudežev za nezmotno , lc<)> potem ne morete zahtevati v imenu ne- “Jive Cerkve, da ljudje sprejmejo lurške čude- ‘‘6, th ^>r'rnerjajte, kaj pravi dr. Rumble: “Belief in ^-PParitians and Messages o£ Our Lady of Fala 0Wever justified may otherwise be, does not as an integral part of the Apostolic heritage ^ e Catholic Faith and must therefore be judged CQ 0 Use the words of Pope Benedict XIV — ac-/ 'n8 to the rules of prudenee by which such st-apostolic) revelations appear probable and 1,,0U% credible.” .To ste sicer že Vi povedali, vendar ste šli v zaključku predaleč, oziroma ste uvedli nov sv°jem a*gu čl» !ment 0 “zaničevanju” lurških čudežev. Saj u ni šlo za zaničevanje. Vprašanje je bilo o 2a ariju ali dvomljenju, oziroma o presojanju eslj ivosti lurških čudežev. bo f k°ste zamerili, če rečem, da dr. Rumbla ne bif 6 P°sekali’ Prej ali slej moramo Slovenci doda ,lzk°r iz dr. Rumblovih odgovorov. Najbolje bo, Ya)^e ^ar lotite prevajanja. Natančno prevajanje lij ne bo delalo veliko težav, saj slovenščino od-ali ^ °^v^adate. če mislite, da je za nas pretežko k n* aktualno, ne bo držalo, saj so vendar dr. i’al e razprave namenjene poprečnim Avst-Ve^rn’ ne morejo biti pretežke za poprečne Slo-Branje dr. Rumbla je posebno primerno na ker se ob takem branju človek uči misliti 1(> to Pozd Je koristno za vse — l^ike in nelaike. Lepo *avlja — Stanko Andrejajič. Že dvakrat smo prejeli MISLI v leto*' Alban‘- - * - 10 snjem letu in vselej smo jih prav veseli. Ze Še i, nam dopade branje v tem listu, posebno pa »aše najdemo kaj iz domačih krajev, to je iz r°jstne domovine. Toplo se zahvaljujemo za redno pošiljanje lista in se priporočamo še za naprej. Najlepše pozdrave vsem naročnikom MISLI. — Tone Skok. Pascoe Vale. — O dveh dogodkih v Melbournu bi rad kaj napisal. Prvi je piknik v Twins Lake, ki ga je cerkvenim pevcem priredil p Bazilij. Čeprav je vreme hotelo nagajati, smo se vseeno zelo lepo imeli. V Geelongu smo se ustavili za nedeljsko službo božjo, potem nas je ondotni rojak g. Mejač vodil na cilj. Vozili smo se v privatnih avtomobilih in to je napravilo naš izlet še vse bolj domač in družinski. V “majorčku” je pa ga. Rozika Matkova skrbela za rožnato razpoloženje. Bilo je res prav prijetno in takih izletov si želimo še več. Drug prelep dogodek smo doživeli na tretjo nedeljo v februarju, ko nas je obiskal p. Odilo in nam priredil Slomškov večer. Ta je bil že drugi, ker po prej smo ga imeli s prireditvijo otrok slovenske šole. P. Odilo je s svojimi krasnimi slikami zares vredno prikazal življenje in delo našega Slomška. Prizori s tega večera nam bodo vsem ostali v neizbrisnem spominu. Predavanje so pojasnjevale mojstrsko izdelane slike iz vseh krajev, ki so v zvezi s Slomškom. To je bil krasen užitek za vse gledalca in moramo biti patru res hvaležni za veliki trud, da je spravil skupaj tako imenitno zbirko slik, pevskih točk in drugega blaga za oko in uho, da je bilo veselje. Upamo, da nas bo p. Odilo še kdaj obiskal in zopet razveselil. — Mirko Cuderman. St. Albans. — Hitim z naročnino, ker bi MISLI zelo pogrešala, če bi začele izostajati. Vsak mesec mi je petnajsti dan najljubši, kar me vedno spominja na prihod MISLI. Iskreno pozdravlja Marija Bosnič. QUEENSLAND Laidley. — Prav lepo se zahvalim za prekrasni molitvenik, ki ste ga nama poslali: Zdrava Marija milosti polna. Nič ni predrag. Nekoliko sem ga že brala in nekatere molitve molila. Res je v tem molitveniku vse, kar je mogoče napisati o Mariji in njenem češčenju med Slovenci. To dokazuje, kako se naš narod od nekdaj zateka k Mariji in zaupa v njeno priprošnjo. Zahvala gre tudi našim duhovnikom, ki se v Avstraliji toliko trudite za nas. Povračati vam moramo s tem, da za vas molimo, posebno še kvaterne dneve, ko nas Cerkev posebej pozivlje, da molimo za duhovnike. Hvala vam za vso skrb za nas. Anton in Ana Kustec. NACA JE Z MOTORJEM krompir oral Zdravko Novak O, da bi naši omotorjeni fantje po širni Avstraliji ne imeli nikoli večje “smole”, z motorjem, kot jo je imel ta gorenjski Naca! — Ur. NACA JE BIL MESAR v Dupljah. Hodil je po tržiškem kotu in okolici Kranja ter kupoval živino. Vsak gospodar je zanj hranil živinče. “Naca najbolje plača”. Vozil se je pa Naca po svojih poslih navadno z zapravljencem, bližnje kraje je obletal kar s kolesom. Vsak pošten Gorenjec iz okolice Kranja je moral vsak ponedeljek v Kranj na sejem. Ni odločalo, koliko bo imel prodati ali kupiti. Stara navada jih je gnala. Ženske se temu niso mogle privaditi in so se močno protivib. Možja so si zato ves teden belili glave, kako bi izvrtali kak važen vzrok za pot v Kranj. Tudi Naca je šel tja vsak ponedeljek. Sploh je šel, kadar in kamor je hotel, žena mu njegovih poti ni pregovarjala. Naca je bil mož na svojem mestu. V 15 letih skupnega življenja ga žena še ni videla pijanega. Rad je dal za vino drugim, sam pa ni pil. “Na dobro zdravje, fantje!” Malo je odpil, plačal in šel. Neki ponedeljek se je Naca kar z avtobusom potegnil v Kranj. Šel bi bil s kolesom, pa mu je plašč na zadnjem kolesu odpovedal. Napravil je nekaj kupčije, nato se je odpravil k Lojzu, ki je imel trgovino s kolesi in motorji. “Najboljši plašč za kolo mi daj, meni itak ne bo dolgo služil.” Kupčija je bila hitro sklenjena, toda Lojz V/, rad prodal Nacu še kaj več. Vedel je, da ima denar. “Nekaj posebnega imam zate”, je dejal in z enim očesom zamižal. “Kaj pa? Morda konja?” se je pošalil Naca. “Da, konja, Naca, pa še kakšnega konja!” Pokazal je Nacu krasno motorno kolo. “Ta bi bil zate, Naca, ko vedno hodiš okoli po kupčijah. Koliko bi si prihranil na času in čas je zlato, to veš”. Naca je gledal motor, pa ni bil nič preVra navdušen. Ni vedel, kako naj s tako živalco ravni’-- Lojz je hitro zavlekel motor na prosto, ga jahal in razlagal Nacu, kako preprosto je ravna' nje s tako stvarjo. “Tukaj pri strani samo z nogo pritisneš, «jS se motor užge. Potem pa delaš samo z rokam1' Samo obračaš držaje na desno in levo, pa gre”. Povabil je Naca na zadnji sedež. Potegnila sta se po glavnem trgu in’ kot bi trenil sta bila naz^J pred Lojzovo trgovino. “Koliko pa zahtevaš za tega svojega konja- “Bova že naredila. Danes ga vzemi samo na poskušnjo. Prihodnjič, ko prideš, se domeniva.” Nacu je bilo kar prav. Avtobus je že zamudi na vlak se mu je zdelo predaleč. “Drži!” je dejal Naca in ponudil Lojzu rok0. Sedel je na motor in se počasi potegnil iz Kranj8' Kar lepo je šlo. Bil je lep dan, cesta bela 1,1 gladka. Nacove misli so bile pri kupčiji. Kot bi n»' gnil, je bil v Naklem in žejah. še čez železniš^1 tir, pa bo v Dupljah. Naca je že začel misliti ,kako bo “konja” n' stavil. Poskusil je prvo ročico. Motor je zaropotal da se je Naca ustrašil. Ko je obrnil še drugo rP' čico, je motor sunkoma skočil naprej, da ga J®-Naca komaj obdržal. Šlo je skozi Duplje, kot ^ ga nosil zlodej. Naca je zgubljal razsodnost. lesen je trdo držal ročice na krmilu. Malo je K11*' njkalo, da ni povozil otroka. Na ovinku bi se km*1' lu zaletel v voz. Oddahnil se je, ko je bil iz vasl zopet na odprti cesti. Premišljeval je, kaj naj naredi. Pa mu je P3' dla rešilna misel v glavo. Zavil je s ceste in zavoz1 na krompirjevo njivo. Motor je oral in nekaj čas* vlekel. Ko se je pa navilo okoli koles dovolj kron1' pirjevke, se je ustavil. Naca je počasi razjahal in si brisal pot s čel11. Prav takrat je primencal po cesti s svojim ki j Uš-' tem stari Požru. Vozil je gnoj za repo in se vr*' čal prazen. “Hej, Naca, ali boš letos krompir z motorje111! oral?” Naca bi najraje zaklel, če bi le kaj pomagal' “Prisedi, Naca, prisedi”. Naca je res prisedel. Ko mu je prva jeza spU*1’ tela, je pripovedoval Požruju, kako se je vse zf?°" dilo. Vedel je, da bo še danes znano po vseh P15 pljah, kako je Naca oral krompir. “Poslušaj, Požru P če molčiš o tem, kar si v'' del, dobiš v nedeljo zjutraj dve kili teletine in ter vina. Drži?” “Drži, Naca, seveda drži. Sej veš, da ne b01'1 nikomur pravil.” ^oma je Naca poklical hlapca, ht » ^r*s^’ na prozi srednji voz in vrzi nanj pla- Odpeljala sta se proti krompirjevi njivi. Kristl lad kaj vprašal, pa gospodar ni bil nič kaj pra-e Volje. Razgrnila sta plahto, nato pa dvignila motor • 8a kot poginulo žival naložila na voz. Naca ga ®Po zagrnil in dejal Kristlu: nal ' da je tudi v Condell Parku Slom-s°la, bodo gotovo še drugi prišli. Pouk se vrši vsako soboto dopoldne ob 10. Je še dovolj prostora, le pridite!1 Razen pouka v slovenščini — v govorjeni in pisani besedi — naše šole gojijo tudi slovensko petje in obnavljajo običaje iz rojstne domovine. Tako bomo za cvetno nedeljo delali butarice, za veliko noč barvali pirhe itd. Obenem se bomo pripravljali na proslavo materinskega dne, da se bo do naši otroci lepo izučili za nastop na odru. Upamo, da jih bodo vesele matere in vsi rojaki, ki se bodo proslave udeležili. »• 3. Leichhardt Pouk v tej šoli se bo začel spet po veliki noči in je upanje, da bo tudi ta šola v vseh ozirih uspešno napredovala. Rešila sem uganke l)0sl 0si’ečilo se mi je rešiti tri uganke, ki so jih ce, R®.v MISLI prejšnji mesec Hribarjeve dekli-UggnvS'^ev Prve uganke je: PISMO. Rešitev drugo e Je: SONCE. Rešitev tretje uganke je: ČREŠNJA. če bom izžrebana, bom dobila nagrado. Pozdravlja Štefanija Mali, Wollongong. (Štefka, nagrado dobiš, izžrebana pa nisi bila. Si samo Ti poslala rešitev, — Urednik.) MILOVAN DJILAS: 'STALINOV DUH JE OSTAL” Objavljamo nekaj izvlečkov z zadnjih strani Djilasove knjige: RAZGOVORI S STALINOM. Vse kaže da je moral Djilas v ječo prav zaradi teh zaključkov. Če bi bil samo Stalina obsodil, bi ga ne mogli preganjati, zakaj Tito in Hruščov sta obsodila Stalina pred Djila, som. Imel pa je fant dovolj poguma, da jima je zaklical: Vidva nista nič dosti boljša! Kako bi mogel Tito v Moskvo, če ne bi bil prej obsodil Djilasa? — Ur. MNOGI — MED NJIMI TROCKI — so omenjali Stalinove zločinske nagone in njegovo žejo po krvi. Pred kratkim so objavili v Moskvi, da je Stalin dal svoj čas ubiti tajnika komunistične stranke v Leningradu, Kirova, da je imel potem pretvezo za obračunavanje z opozicijo v stranki. Najbrž je imel Stalin svoje prste vmes tudi pri smrti pisatelja Gorkega, zakaj Stalinova propaganda je preveč kričeče valila krivdo za to smrt na opozicijo. Trocki je celo domneval, da je Stalin usmrtil samega Lenina in to z izgovorm, da mu jc treba skrajšati trpljenje. Trdijo tudi, da je Stalin ubil lastno ženo, ali pa jo vsaj prisilil, da jfc napravila samomor. Njegovi agenti so potem razširili glas, da se je zastrupila, ker je morala za svojega “ljubega” moža pokušati jedi. Stalin je bil zmožen vseh zločinov in jih tudi doprinašal. Kakorkoli obračamo sodbe o njem, priti moramo do zaključka, da je bil v vsej človeški zgodovini največji okrutnež in zločinec, zakaj združeval je v sebi lastnosti največjih krvolo-kov. Bil je brezčuten kot Kaligula, pretkan in lisičji kot Borgijci, surov in nasilen kot Ivan Grozni. Mene osebno najbolj zanima, kako je mogel tak temen, prekanjen in okruten človek voditi usodo ene največjih svetovnih držav celih 30 let. Dokler nam Stalinovi kritiki — Hruščov in drugi — tega točno ne pojasnijo, si moramo misliti, da oni sami v veliki meri nadaljujejo Stalinovo delo in da imajo iste ideje, pojme in metode, kakor jih je imel Stalin. Stalinu so pač bile v korist pri izvedbi zločinov razrvane razmere v Rusiji, ki je bila na tleh zaradi revolucije. Poleg tega je vladajoča plast v komunistični stranki potrebovala brezobzirnega i:i fanatičnega človeka Stalinovega tipa. Vladajoči razred komunistov mu je zagrizeno ,in ubogljivo sledil, dokler se Stalin ni preopil svojih zmag' 111 sc začel spozabljati nad lastnimi pristaši. In to )e tisto edino, kar mu današnji vladarji Sovjeti,te očitajo. Zvesto pa molče ti možakarji o strahotni brutalnostih, ki jih je Stalin počel nad “razredni1"1 sovražniki”, ki jih je videl v ruskih kmetih, zumnikih in celo v desnem in levem krilu same k°" munistične stranke. Dokler komunistična stranka ne bo prelomi*8 s stalinizmom v teoriji in praksi, to se pravi * ideološko enotnostjo in monolitskim sistem011’ stranke, je to brez vsakega dvoma dokaz, da k°' viunisti še vedno stopajo po Stalinovih potili. Stf' linov sistem je še vedno v rabi in če ne bo vojne’ moramo pričakovati, da se bo še dolgo držal, čep' rav sedanji gogočnjaki preklinjajo Stalina, je nje' gov duh še vedno podlaga in temelj sovjetske dr®*' be. Danes je za sovjetske voditelje lahka stvi>r' cdkiivati in objavljati Stalinove zločine. Kako P8 morejo zakrivati, da je prav Stalin tisti, ki jif je “zgradil socializem” in s tem postavil temelj6 sovjestkemu imperiju? In ta je še vedno vklenje1’ v stalinistični sistem. Stalinova miselnost je ostal11, po svojem bistva in moči neokrnjena. Kljub temu pa smemo upati, da se bodo v sovjetski zvezi v bližnji bodočnosti pojavile nove ideJe in nove struje, ki morda še ne bodo mogle ornaJ11' ti Hruščovega sistema in ene same vladajoče sk°' pine, pa bodo vendar vsaj pokazale na njeg»v(! nedostatke in protislovja. Sedanje odkrivanje Stalinovih zločinov doki*' zuje, da resnica končno le pride na dan, čepi'avr tisti, ki se zanjo bore, v borbi poginejo, človeški1 vest je neizprosna in se ne da ubiti. Za enkrat P8 stoji eno: Tudi sedaj, ko v Sovjetiji na videz o&' stranjajo stalinizem, ta v resnici še davno ni °^‘ stran jen. i $ :: u :: :: :: :: I it ISKRENA HVALA! NAROČNINA in darovi za SKLAD prve mesece v letu lepo in gladko tečejo. Okoli velike noči začno kapljati. Zaostali skrbite, da ne bodo kaplje zmrznile! GUILDFORD ROAD, holroyd furniture co., GrUILDFORD . I BOGATA IZBIRA Jedilne sobe Ure vseh vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADO-vOLJSTVO. Kadar kupujete pohištvo, obrni-TE SE NA NAS Tel.: 632-9951 Preproge in zavese Otroške postelje in vozički jj Radijski in gramofonski aparati Sprejemne in samske sobe Električni lustri in svetilke Kuhinjske omare, mize in stoli “OK PHOTO” 1(>8 GERTRUDE st./ fitzroy, vic. ^Pauf c~V[icolitcl\ Vsakovrstna fotografska dela: krsti, poroke, Kodovanja, priložnostni sestanki, igre v j! Jamčimo odlično izdelavo po konkurenčnih >i » cenah. >: Tel.: JA 5978 Kt VICTORIA PHOTO STUDIO | 144» Henley Beach Rd., Adeltid* | Jo*. Breglec -j , Vse vrste moderne fotografije: poroke, H « *0st°vanja, portreti, otroci. Tudi v barvah. |j Ugodne cene in hitro delo TEL: 576-560 H ZBORNIK 1963 Svobodne Slovenije v Argentini Izredno bogata knjiga Cena en funt, poštnina 2 Sil. Naročite pri MISLIH Ž S | •X~X~X~X»X’*X~X~X~X~X~X~X~X~X>'X~X~X**X’ g POZOR! POTUJETE v RIM — ITALIJO? « * h Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te § skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: g HOTEL — PENZION BLED $t Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak |j VINKO A. LEVSTIK j-: Izrežite in shranite! J? S — Piiite nam za cene in prospekte! § *: VESELO ALELUJO vsem našim klientom in vsem rojakom širom po Avstraliji! i 'i $ it: >: Dr. J. KOCE I Tel. 28-2311 G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. Tel. 28-2311 ;5 87-3854 (196 William St., Perth, W.A.) 87-3854 i j :♦ < >< 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH ; POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, J; MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) i 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR- S >; JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO ! £ DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. >! 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO- % OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG- \ !♦! LESKEGA JEZIKA. j | Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncur St., Woollalira, N.S.W. Tel. 32-4806 : J Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. ! | Tel. 65-9378 \ | KUPUJETE HIŠO? ALI MOGOČE TRGOVINO? | POTREBUJETE NASVET ALI INFORMACIJO? j| Vprašajte za EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTER pri COMMON WEALTH BANKI ali vsaki njeni podružnici. Specijalno izučeni uradniki in tolmači pri EMIGRANTSKO — INFORMACIJ' i jjjj SKEM CENTRU so v zadnjih letih dali 400.000 informacij o raznovrstnih problemih kot: g stanovanjski, financiski, davčni, zaposlitveni, socialna pomoč in mnogo drugih. EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTRI poslujejo brezplačno kot oddelek COMMONWEALTH BANKE. To je največja avstralska banka in zanjo jamči avstralska vlada. e | Naslovi EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKIH CENTROV v New South Wales so: § SYDNEY: Lower Ground, Commonwealth Banks, Comer George and Market Sts. $ FAIRFIELD: Commonwealth Banks. Corner Ware and Spencer Sts. || WOLLONGONG: Commonvvealth Banks, Crown St. § Poslovne ure: preko tedna: 9. — 5. | sobota: 9. — 11. R SYDNEY — center posluje ob nedeljah od 2. do 5. pop. p Ob pondeljkih in petkih je odprt EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CEN- § TER pri Commonwealth Banks, Liverpool. J