AMSTERDAM |
Uredništvo to oprava: Ljubljana, fielenburgova ulica St. 6/11.
Izhaja vsak četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesefno Din 3‘—. celoletno 35 Din. — Za ilane izvo4 po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti frankirani In podpisani, ter opremljeni ■ štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitninc proste.
Glasile Strokovne komlslle za Slovenilo. (Pokralinski odbor GDSJ.)
Lato X., it. 42.
PoStnlna platana v polovim.
V Ljubljani, 18. oktobra 1923.
V	organizaciji te ant, kolikor mod — toliko pravk«
Problemftuledinienja strokovnega
pokreta.
Dne 10. 11. in 12. oktobra t. 1. se je vršila v Zagrebu plenarna seja uprave Glavnega radničkega saveza.
Na tej seji se je določil tekst statuta, ki ga predloži centralna uprava prihodnjemu strokovnemu kongresu. Ta Statut priobčimo na drugem mestu našega lista v celoti.
Naše organizacije dobivajo s tem priliko, da ga vsestransko prouče, tako da ne bo mogel nihče reči, da je bil postavljen v tej važni zadevi pred gotova dejstva.
Načrt, kakor je bil v Zagrebu sprejet, je plod dolgotrajnejše izmenjave misli, pri kateri so tudi slovenske strokovne organizacije sodelovale. On predstavlja že okvir, na kojega se je posrečilo zediniti različne predstave o oblikah naše strokovne organizacije. To bodo morale imeti pred očmi vse organizacije, ki bodo o njem razpravljale.
Naše organizacije bodo imele pri presojanju predloženega načrta še posebno lahko stališče. V Zagrebu sprejeti načrt se vjema v vseh bistvenih točkah z načrtom, ki ga je izdelala in odobrila tozadevno Strokovna komisija za Slovenijo, in sicer bolj kakor bi se
lo	na prvi pogled zdelo. Zakaj, sprejeti tekst je kratko stiliziran in pove v malo besedah mnogo. Razen tega pa prepušča, da se odrejajo vse podrobnosti, ki jih bo treba češče spreminjati s posebnimi pravilniki, ki se tozadevno že pripravljajo. Vse te spremembe pa so tudi po našem uverjenju spremembe na bolje. Vendar pa načrt do potrditve po kongresu še ni polnomočen. Zato bodo manjše spremembe še mogoče.
Iz teh razlogov nadaljni nasveti še koristno pomagajo k izboljšanju. Seveda, — ako hočemo, da bodo res pomagali, se moramo vsi živo zavedati, kako težko je uravnati tisoč misli v en sam načrt, — kar je v našem slučaju potrebno. Zato je treba veliko diskusije v organizacijah in časopisih, da se ustvari v trenju misli in duhov enotno gledanje na stvar. A nič manj ni treba pri tem strpnosti in globokega uver-jenja, da edinstva strokovnega pokreta ne moremo doseči, ako se ne znamo poglobiti tudi v druge potrebe in druge misli.
Kjer te predpriprave ni, — tam se morajo tudi kongresi končavati brez-plodno. Kongresi in konference zaključujejo dozorelo, — za proces duševnega zbližanja so prekratki.
Ta proces potrebuje, kakor se nam zdi še izpopolnitve. — Statut kakor smo ga zamislili za platformo ujedinje-nja ne sme predstavljati kompromisa, ampak res enotno voljo. Temu naj služijo naslednje vrstice, kjer podajamo še enkrat razloge, zakaj želimo, da se organizira naš strokovni pokret tako, kakor je to zapopadeno v sprejetem Statutu.
Mi želimo, da bi ujedinjenje prizadevanj p0 zdravem gospodarstvu v strokovnih organizacijah ne oneiuogo-t./i’ amPa,c podprlo. V to svrho je '0 vPostaviti povsod ravnotežje med t ''|H '• 'U	Treba pa je še več.
leia je, <ja ostaja od prispevka so-.azmoma svota za namene agitacije (ki ^ mora vršiti predvsem lokalno, tam j-jer so elani!), sorazmeren del za tisk in izobrazbo, sorazmeren del za fonde in sorazmeren del seveda za razno podpore.
Na te stvari polagamo pri ujedinje-nju glavno pažnjo. Vse kar smatramo drugače za potrebno, je le logična posledica vsega tega.
Bilo bi sicer mogoče misliti, da bi najpopolnejša centralistična ureditev dovoljno skrbela tako za agitacijo, kakor za tisk. Vendar predpostavlja to razvit in uravnotežen aparat.
Pri razmerah, kakor so, pa bi se prav lahko dogodilo in se dogaja, da primanjkuje na vseh koncih in krajih sredstev za agitacijo in za tisk, ker je pač naše celo gospodarstvo neuravnoteženo. V takih položajih se rado zgodi, da se skušajo opreti potapljajoči se drug na druzega, mesto da bi se učili sami plavati. Seveda se potem tudi drug na drugega jezijo in ujedinjenje ima za posledico duhovno razedinjenje.
To so razlogi radi katerih nočemo pretiranega centralizma in skoka v temo. Zato smo se zavzemali za to, da se izvrši ujedinjenje na sledečih podlagah:
1. Na podlagi ločitve prispevkov za centralno upravo na eni strani, in prispevkov za lokalno upravo, agitacijo in tisk na drugi strani.
2. Na podlagi tega, da so prispevki za lokalno upravo, agitacijo in tisk kolikor mogoče lokalno upravljani. — To pa zato, ker je za uspešen bej proti vsem težavam, ki se tozadevno pojavljajo trajen in ozek stik s članstvom nujno potreben. V Zagrebu sprejeti štatut G. R. S. ,T. s temi vidiki računa. Za konkretno ujedinjevanje posameznih osrednjih društev pa je važno, da skušamo stališče drug gru-gega razumeti, ne samo vpoštevati. Zato smo svoje naziranje še enkrat obrazložili in utemeljiti.
Kovinarska organizacija je vprašanje ujedinjenja po našem mnenju v predpripravah dobro rešila.
Sedaj se bo treba sporazumeti o ujedinjenju naprej, med organizacijo naših kemičnih delavcev in slično organizacijo Opčega Radničkega Saveza v Zagrebu. Opči radnički savez zavzema v našem strokovnem pokretu odlično stališče in je v nekaterih pokrajinah skoro edino v poštev prihajajoče strokovno društvo.
V	njem so združeni tovarniški de-lavci onih strank, za katere ne obstojajo posebne profesionalne zveze. Ves aparat je ponekod še v njegovih rokah, medtem ko nima Glavni radnički savez, kot zastopnik celote nobenega aparata. Slednje je nezdravo. Ker so druge samostojne zveze, razen morda kovinarjev pri nas povsod slabe, ne morejo skrbeti za dovoljno lokalno agitacijo. Zato propadajo. Vsled tega je nujno potrebno, da dobi Glavni radnički savez povsod svoje tajnike, ki bodo skupni lokalni tajniki za manjše stroke. Vsled tega je tudi potrebno, da postane ves tisk tudi formalno tisk glavnega radničkega saveza in njegovih pododborov.
Opči radnički savez ne bi na svoji poziciji nič zgubil, če bi dal del svojega aparata na razpolago Glavnemu rad-ničkemu savezu — za redakcijo skupnega lista in za agitacijo. Nasprotno! Čimbolj bo skušal računati, ne le s svojimi interesi, temveč tudi z interesi izven niega stoiečih strokovnih skupin, tembolj bo postal uvaževana in odloču-!<■:"> s‘!n v celokupnem delivskem
Mi smo na tem, da pride v Hrvatski do spremembe, v tem pravcu močno interesirani. Zakaj? Navedimo primer! Recimo, da pride centrala rudarjev k nam.
V	tem slučaju bo mogla vršiti taka centrala nalogo le, če se bo mogla opreti tudi po drugih pokrajinah, povsod tam, kjer so rudarji, na bolj ali manj močan aparat in na tisk, za katerega bo rada sorazmerno prispevala, ki ga pa bo po nekod sama težko vzdrževala. Na seji v Zagrebu smo videli, da se v tem oziru deloma še slabo razumemo.
Strokovna komisija za Slovenijo ne gleda na vprašanje ujedinjenja strokovnega pokreta z ozkosrčnega slovenskega stailšča.
Ona ima pred očmi celoto. In sicer tako pred očmi, da postaja ves njen načrt neizvedljiv, če se izvrši samo v Sloveniji. Zahteva, da dobi Glavni rad-
ii	ički savez svoj aparat in svoj tisk, je predpogoj, da se more v Zagrebu sprejeti načrt izvesti.
Slovenci smo se zavzemali za koncentracijo strokovnega tiska v tem smislu, da bi vzdržavale vse stroke istega jezikovnega področja skupne strokovne liste. Izvrševalni odbor G. R. S. J. je v svojem načrtu pokazal veliko umevanje za to potrebo in je dal to v načrt pravil. Sklenilo se je končno, da to ne pride v pravila, pač pa bo o tem sklepal kongres v resoluciji. — Tozadevna debata se je pokazala, da se mora o tem še pisati. Na tej koncentraciji nismo v prvi vrsti mi intere-siranl. Pri nas tozadevno pri strokov-
ne in tisku, v nasprotju s političnim, — Se ni najslabše. Posredno pa smo na tem vendar interesirani. Strokovni tisk je na vsem našem jugu žalostno razcepljen in neuravnovešen.
Pri tem je mogoče samo dvoje: ali se strokovno organizirani člani ne bodo izobraževali v pisani besedi, in to je naša skupna škoda, — ali pa se bodo na tak način, da tisk ne bo imel denarnega ravnovesja. V tem slučaju se je bati, da bo posegel po bojnih fondih, ki jih želimo imeti ločene od upravnih in kulturnih fondov. Zato je vprašanje strokovnega tiska v srbohr-vatskem področju za slučaj, da bomo ujedinjeni, v daljnih posledicah tudi naša stvar, če tudi ni v prvi vrsti naša stvar.
Zato nam bo tozadevno stališče Opčega radničkega saveza, ki ima po našem mnenju tu ključ do situacije v rokah, zelo olajšalo zavzemanje za priključitev slovenske organizacije mešane industrije, ki spada v to zvezo. Mi smo postopali v vprašanju nadomestitve central, — ne tako, kakor bi odgovarjalo to našim posebnim interesom, ampak tako, kakor je to v interesu celote. Centrale, ki smo jih predvideli za Slovenijo, vsaj za danes ne pomenjajo mnogo. A tudi te centrale so le takrat vzdržljive in mogoče, ako morejo računati na jugu na enako zaslombo, kakor jo bo prožal v Sloveniji vsem centralam aparat Glavnega radničkega saveza (Strokovne komisije). V tem vidimo duševno še precej nerešeno jedro problema ujedinjenja.	,„.*?■
m r	' ' I
Ukinitev ministrstva socialne politike.
Vlada je sklenila ukiniti ministrstvo socialne politike. Ta sklep vlade se ima provesti preko skupščine v zakonu o centralni upravi.
Iz tega sklepa se vidi jasno tendenca vlade proti vsej socialni politiki in zlasti proti zakonom o zaščiti delavcev, o zavarovanju delavcev, inšpekciji dela, stanovanjskega vprašanja in delavske higijene, prehrane in v obče zaščite socialnega položaja delavstva.
Kes, da ukinjenje ministrstva socialne politike ne znači že ukinjenja celokupne socialno - politične delavske zakonodaje. Ali že samo s tem, da se porazdele posamezni oddelki in odseki današnejga ministrstva za socialno politiko na druga ministrstva, je jasno, kot beli dan, da bodo ti posli za ta ministrstva posli postranskega pomena in da bodo vse zgoraj navedene ustanove pod tem trpele.
Ni nam menda treba dokazovati, da bi trpelo pod posledicami tega vse delavstvo in ves delavski razred.
Resnica je, da tudi sedanje ministrstvo za socialno politiko ni kazalo tiste vneme za provedbo socialnih zakonov, kakor bi jo moralo kazati. A če
se ukine in se razmečejo delavska vprašanja v druga ministrstva, je več nego sigurno, da se bo posvečala tem vprašanjem od merodajnih faktorjev še manja pažnja. Delavska politika bo udušena.
Zato se poživljajo vse delavske organizacije, da na svojih sejah in zborovanjih protestirajo proti	ukinjen ju
ministrstva za socialno politiko, da zahtevajo njegov obstanek in zlasti, da zahtevajo, da se sedanja delavska zakonodaja izvede. V tem cilju se pri-poročuje:
1. Da se obvesti na zborovanjih in konferencah o zgornjem vse organizirano in neorganizirano delavstvo.
2. Da pošlje vsaka organizacija z navedbo članstva predsedništvu vlade, predsedništvu Narodne skupščine kakor vsem parlamentarnim klubom takoj protestne izjave prob' nameravani ukinitvi.
To je potrebno takoj storiti, da bi bila vlada in Narodna skupščina pred-no bo rešen zakon o centralni upravi, to je pred 1. novembrom o razpoloženju in zahtevah delavskega razreda, obveščena.
Delavski pokret v Romuniji,
Strokovni kongres
V	palači koložvarske redute, v dvorani, kjer so se nekoč posvetovali in sestajali sedmograški plemiči, so se sestali delavci SedmograŠke, romunskega Banata in Stare Romunije, da se posvetujejo med seboj o položaju delavskega razreda v Romuniji in da določijo bodočo smer strokovnega in političnega gibanja v Romuniji. Ker i1;i’.rumski strokovni pokret ni im ;rl ostati zaščitnik gospodarski! in-
teresov delavskega razreda, je bilo potrebno, da si začrtajo zastopniki romunskega pokreta novo pot. O strokovnem pokretu v Romuniji moremo reči, da je še-le v povojih. Iz statistik o tem gibanju lahko razvidimo. da so celi teritoriji v Romuniji, kjer strokovnega pokreta sploh ni. Tako je delavstvo docela neorganizirano v Besarabiji, v Bukarešti in najvažnejših središčih Moldavije.
Romunski sodrugi sami so mnenja,
da je vzroke temu iskati predvsem v tem, da stoje strokovne organizacije pod popolnim vplivom intelektualcev,
ki vodijo danes to strokovno gibanje. Razumljivo je, da sami nimajo smisla za krušno borbo delavstva, a kar je še važnejše: oni se ravnajo dosledno po navodilih Moskve.
V	pokrajinah, ki so že pred vojno tvorile romunsko državo, je obstojal že davno krepak pokret, ki se je pozneje razvil in je s tem postal važen faktor v gospodarskem in političnem življenju Romunije.
Oslabili pa so delavsko gibanje pre-napeteži Stare Romunije in so s tem ustavili razvoj in napredovanje delavskega razreda v vsej državi.
Pretekla so leta, kongres v Velikem Sibinju je sklenil, da zaupniki strokovnih organizacij ne morejo sodelovati pri katerikoli politični stranki. Izvajali so ta sklep socialisti, dočim so komunisti ta sklep zlorabljali in se z »nevtralnostjo« hoteli polastiti strokovnih organizacij.
Naravno je, da je to zlorabljanje vedlo do medsebojnih sporov obeh struj. Na 16 . septembra t. 1. je bil sklican kongres in komunisti so upali, da si pribore v strokovnem pokretu na tem kongresu največji vpliv in s tem tudi vpliv na ves ostali delavski pokret.
Otvoril je imenovani kongres s. German. Kot gosti so prisostvovali kongresu: ss. Ivan Sasenbach (za amsterdamsko internacionalo), Klemen San-
V	podružnici kovinarjev na Jesenicah smo imeli v nedeljo dne 7. okt. t. 1. izredni občni zbor, ki Be je izvršil iz razlogov, ki so vsem kovinarjem Slovenije že itak znani, ob slabi udeležbi. Občni zbor se je otvoril. Predsednik začasnega odbora s. France Burnik je otvoril občni zbor uro pozneje in konstatiral, da bo občni zbor sklepal definitivno ob vsaki članski udeležbi na občnem zboru.
Po otvoritvi je dobil besedo zastopnik centrale s. Svetek, ki je izvajal: Žalostno je, da imamo ob istem času dva občna zbora, (v dvorani Del. Doma je imela podruž. kovinarjev na Jesenicah svoj občni zbor — nezavisni kričači in razdirači enotnih organizacij pa so ustanavljali ntezavisno kovinarsko organizacijo v sosedni sobi) in da niti na našem niti na njihovem občnem zboru ni povoljne udeležbe. Da je prišlo do tega razkola v jeseniški podružnici, bi to tudi najboljši voditelji ne mogli preprečiti, čeprav kdo misli, da je to boj med voditelji; temu ni tako, ker izvira to iz idejnih razlik in iz teh razlogov cepitve ni bilo mogoče preprečiti.
Vedeti moramo, da ima ta idejni spor izvor v početkih znanstvenega socializma, da je imel idejne nasprotnike že Karl Marks, toda njegovi idejni nasprotniki »Bakuninovci« v tistih časih z ozirom na realnejše gospodarsko stanje niso prišli v poštev.
Z ozirom na to bomo lahko vsi razumeli, da centralnemu odboru kovinarjev ni bilo mogoče ravnati drugače, kakor na ta način, da je tisti odbor, ki je delal proti smernicam OD K razpustil in imenoval na njegovo mesto začasno drug odbor. Razpravljal je sodr. Svetek nadalje o taktičnih razlikah med nami in nezavisnimi s tem, da je kazal na zgodovino železničarjev, rudarjev itd. Povsod so razdirači sejali razdor in zlo, kjer so jim šli delavci na lini. Tudi nekateri jeseniški kovinarji so danes slepe kokoši, ki iščejo zrno tam, kjer ga ni. Nezavisni to nezavednost zlorabljajo, pa ponujajo jeseniškemu kovinarskemu delavstvu zastrupljena zrna.
Naša naloga sedaj obstoja v tem, da ostanemo mirni in dostojni čuvarji na straži, da nadaljujemo tam, kjer smo končali. Zgodovina pa nam bo še nadalje dokazovala, da nismo na napačni poti. Mi smo sedaj trenotno sani-tejci, ki krepe člane onemogle vojske, bomo pa vojaki, ko bo naša vojska zopet umirjena in okrepljena ter obogatela na duševnih silah jeseniških kovinarjev.
K izvajanju s. Svetka se je oglasil k besedi tudi s. Avsenik, ki je iz stati-
truček (za Češkoslovaško) in Ben Gal (za Madžarsko). Ze takoj pri začetnem delu kongresa so komunisti pričeli trositi prepir in zahtevali so, da se prečita dopis bolg. komunistov, ki so ga prinesli seboj, a ni bil naslovljen na kongres.
Vnel se je hud prepir, ki je končal z dejanskim izključenjem nekaterih razgrajačev, predvsem bukareškega komunista Nikoleska, ki je blatil kongres. S. Gajdoš je nato sejo zaključil. Svojo akcijo pa so komunisti nadaljevali tudi popoldne. Verifikacijski odbor je stavil predlog, da se odobri 292 delegatov, ki zastopajo 52.112 glasov, ostalih 60 pa naj se zavrže. Znano je, da v Besarabiji ni organiziranega delavstva, a so došli na kongres vendar delegati moskovske smeri, ki so bili sicer dobro plačani, a niso mogli dokazati, katere člane predstavljajo in kje se nahaja tisto delavstvo, ki ga predstavljajo. A vendar so komunisti zahtevali, da se stavi predlog verif. odbora na glasovanje. S podkupljenimi glasovi so dosegli z veliko težavo nekaj nad polovico glasov, kar je povzročilo razburjenje. Navzoči trezni delegati so z dokazi konstatirali, da so bile glasovnice komunistične smeri v veliki večini pokupljene. Nastal je zopet me-tež, na kar je predsednik kongres prekinil. Vodstvo kongresa se je nato posvetovalo in sklenilo, da razgrajače in razbijače izključi in uniči njihove mandate. Po tem sklepu je imel tajnik strokovnega saveza referat o delu strokovnega saveza.	(Konec prih.)
stičnih podatkov razgalil laži - nebesa nezavisnih na podlagi raznih stavk, ki so jih vodil nezavisni kovinarji na jugu, katerih lastna Statistika kaže, kako ogromne so njihove laži v primeri z njihovimi uspehi.
V imenu začasnega odbora je podal poročilo s. Jeram povdarjajoč, da začasnemu odboru z ozirom na prevzeto anarhijo in nered v podružnici, ni bilo mogoče ustvariti si čim jasnejše slike o celotni upravi podružnice, da pa bo seveda naloga bodočega odbora, da nedokončano delo dovrši, in da na rednem občnem zboru poda jasnejšo sliko o položaju.
Pojasnil je, da je začasni odbor prevzel od razpuščenega odbora za mesec junij Din 7341.20, za mesec julij Din 3822.10 in za mesec avgust Din 2907.40, skupaj torej 14.070.70 Din, kar je bilo kot zadržan obračun takoj odposlano centrali. Nadalje je sprejel začasni odbor gotovine lokalne blagajne v znesku Din 2382.24 z inventarjem.
Na to je podal še blagajniško poročilo o ugotovljenih računih s. Avsenik mesto blagajnika v začasnem odboru, ki je zadnje dni pred občnim zborom obolel in se nahaja v bolnici.
S.	Avsenik je pripomnil, da se bodo našli sicer še marsikateri nedostatki v blagajniškem stanju od razpuščenega odbora, da se pa ni moglo vse to ugotoviti pred občnim zborom.
Nato so člani izvoljeni v struktivno komisijo ss. Bručan, Heinrich, Karol Ažman in Ivan Markezeti izvedli volitev novega odbora.
V	raznoterostih je s. Jeram stavil predlog, da se izjavi občni zbor za to, da bo blagajnik bodočega odbora podajal vsakomesečne računske zaključke članstvu v vednost na članskih sestankih, kar bo vodilo do popolnega medsebojnega zaupanja med člani in odborom. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nadalje je poročal o poteku Angleškega vsestrolcovnega kongresa, kjer so delegati zastopali v celoti 4.369.268 članov, ter omenil k temu še število strokovno organiziranega delavtsva 'v Nemčiji, ki šteje 7,721.290 članov. Pripomnil je, da je naravnost smešno, ako pomislimo, kako naivni so potem naši separatisti, ki ne vidijo čez domačo ograjo v svet, in ki si domišljajo, da bodo kot lokalna jeseniška peščica zavojevali s svojo nesrečno taktiko take preizkušene pokrete kot je angleški pokret, nemški, avstrijski itd., s katerimi smo mi združeni v eni internacionali, ki ima svoj sedež v Amsterdamu, ki je zastopnica zveze 18 milijonov organiziranih delavcev.
Proti koncu občnega zbora se je oglasil k besedi še s. Zupan, glavni zaupnik z Dobrave in pojasnil, da je tudi dobravska podružnica vsled jeseniških pučev imela krče, vendar ni prišlo do cepitve, temveč celo do ozdravljenja, tako da šteje podružnica Dobrava sedaj nad 300 članov. Poživljal je navzoče, naj vztrajajo in izpopolnijo podružnico Jesenice ravno tako, kot je Dobrava, čeprav so razni Frčeji trdili, da jim Dobrava sledi; silno so se motili, kajti mi nečemo cepitve, ker vemo, da bo potem po nas. Zaključil je
I. Ime in sedež centralne instance.
čl. 1.
Kot centralna instanca delavskega strokovnega pokrela v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je osnovan na Državni strokovni konferenci, ki se je vršila
7.	in 8. januarja 1922 v Beogradu Glavni radnički Savez (Glavna delavska zveza) s sedežem v Beogradu.
II. Organizacija centralne instance.
Čl. 2.
Glavni radnički savez Jugoslavije kot centralno instanco sestavljajo strokovne organizacije delavcev in nameščencev, ki se mu priključijo. Po tem takem njegovi člani ne morejo biti poedine osebe, temveč ccanizacije.
Čl. 3.
Ko postane član Glavnega radničkega saveza Jugoslavije poda vsaka strokovna organizacija pismeno izjavo, s kojo se obvezuje, da pripozna ta Statut in prejema obveznosti, ki iz tega slede; da se bo pokoravala vsem sklepom kongresa, Centralne uprave in izvrševalnega odbora Glavnega radničkega saveza Jugoslavije.
Čl. 4.
V	članstvu Glavnega radničkega saveza Jugoslavije po pravilu ne more biti več strokovnih organizacij enega delavskega poklica. Ali dotlej, dokler se ne doseže
ujedinjenje današnjih pokrajinskih strokovnih društev v centralistična državna osrednja društva se začasno dopušča tudi članstvo večjega števila strokovnih društev ene stroke.
III.	Naloge.
Čl. 5.
Naloge Glavnega radničkega saveza Jugoslavije so sledeče:
a) da se izgradi močan strokovni delavski pokret v državi. V tem namenu bo podpiral' z živo besedo in s svojim tiskom jačanje in konsolidiranje obstoječih in snovanje novih strokovnih organizacij in njih krajevnih skupin;
b) da vodi obsežnejše strokovne akcije ter pomaga izvesti svojim organizacijam njihove akcije za zaščito ekonomskih interesov svojih članov.
c) da ustanovi centralni stavkovni sklad, iz kojega bo materielno podpiral vse stavke, katere bo sklenil podpirati iz-vrševalni odbor.
d) da zastopa (svoje organizacije na-pram državnim /oblastem v celi državi in nudi moralno in pravno pomoč članom svojih organizacij.
Poljudno znanstveni delavski tečaj.
»Udruženje Delavskih Rediteljev« priredi v tekli zime 1923/24 poljudno znanstveni tečaj, to se pravi: celo vrsto poljudno znanstvenih in vzgojnih predavanj. Ta predavanja so namenjena za člane (članice) UDR, pa tudi za člane (članice) vseh razrednih organizacij
v	Ljubljani, torej za člane (članice) naših strokovnih, političnih, gospodarskih in izobraževalnih organizacij. Tečaji so brezplačni, obiskovalci prispevajo le za razsvetljavo in kurjavo zn vsako predavanje 1 Din. Za člane (Članice) UDR plača ta prispevek upravni odbor UDR.
Tečaji se vrše enkrat na teden (četrtek) zvečer od pol 7. do 8. ure, na željo udeležencev se pa prirede še posebni tečaji in diskuzije tudi poleg teh predavanj, na katerih se v predavanjih razjasnjena snov še natančnejše obdela ozir. predava še kaka posebna
s klicom: Naj živi O. D. K., za kar je dobil v odgovor gromki odmev z živio O. D. K.
K podrobni debati so se še oglasili ss. Ažman, Bručan, Sušnik, Zugowltz, Burnik in drugi.
Na to je v imenu struktivne komisije podal s. Ažman sledeče opročilo o izidu volitev: izvoljeni so bili ss. Jožef Sušnik, Franc Zorman, Joško Stražišar, Leopold Kovačič, Jurij Jeram, Janko Avsenik, Anton Pikon, Maks Gerdej, Alojz Wilman, Pavel Wilman, Ivan Beguš.
g) da na sedežih delavskih zbornic in drugod, kjer smatra za potrebno, osnuje in vzdržuje tajništva, za katerih delovanje bo izvrševalni odbor predpisal poseben pravilnik.
h) da radi čvrstejšega edinstva in hitrejšega ojačevanja strokovnega pokreta moralno in materielno podpira v vseh krajih, kjer je osnovanih več pododborov raznih profesij, krajevne strokovne odbore (kartele), o katerih delovanju bo predpisal poseben pravilnik.
i) da vodi preko strokovnih zborovanj, konferenc, predavanj in svojega tiska (časopisov, knjig in brošur) agitacijo za jačanje strokovnih organizacij tako pri mezdnih delavcih, \kakor fiameščencih, da dvigne stopnjo zavednosti in razredne borbe delavskega razreda.
IV.	Organi centralne instance.
Cl. 6.
Glavni radnički savez predstavlja skupnost delavskega strokovnega pokreta vse države.
Njegovi organi so:
a) Kongres,
b) Strokovni svet,
c) Centralna uprava,
d) Izvrševalni odbor in finančna kontrola,
e) Oblastni odbori.
f) Krajevni medstrokovni odbori.
Cl. 7.
Kongresi se vrše: redni vsaka tri leta, a izvenredni po izjemni potrebi. Mesto in dan, kdaj se vrši kongres, določa Centralna uprava. | Vendar morajo dati iniciativo za sklicanje izvenrednih kongresov tudi ena tretjina Pokrajinskih odborov kakpr tudi ena tretjina saveznih organizacij.
Cl. 8.
Pravico do udeležbe na kongres imajo:
a) vsi člani centralne uprave,
b) tajniki in poedini predsedniki Pokrajinskih odborov,
c) delegati Osrednjih društev.
Cl. 9.
Vsako Osrednje društvo delegira na kongres: do 200 članov enega delegata, do 500 članov 2 delegata in na vsakih daljnih 500 članov enega delegata.
Vsak delegat ima na kongresu en
glas.
Ako se izkaže kak delegat s pooblastilom na kongres izvoljenega delegata, ki
se radi zadržkov ne more udeležiti sam kongresa, dobi delegat za vsako tako pooblastilo po en nadaljni glas. Nihče pa ne more imeti več nego tri glasove.
tvarina. Taki posebni tečaji se vpeljejo samo, če se javi vsaj 10 rednih obiskovalcev.
Poljudno znanstveni tečaj bo pristopen samo onim, ki se do 23. oktobra 1923 javijo za reden obisk teh tečajev. Kdor se prijavi za redni obisk, ta prevzame obvezo in dolžnost, da bo vsa predavanja v tečaju redno obiskaval. Pismene ali ustmene prijave sprejemajo za člane (članice) UDR njihove starejšine, za ostale obiskovalce Strok, komisija (šelenburgova ulica 6/II.) ali pa vodja tečajev s. dr. Korun (Knafljeva ulica 4).
Priglašeni dobe na večer otvoritve predavanj posebno izkaznico, da so redni obiskovalci poljudno znanstvenega tečaja in na koncu tečaja potrdilo o rednem obisku tega tečaja vrnejo.
Kdor se ni prijavil za reden obisk tečaja, sme k posameznim predavanjem samo, če dobi dovoljenje od voditelja tečajev ozir. dotičnega predavatelja in če
Z !*a55& Jesenic.
(Poročilo o poteku občnega zbora podružnice O. D. K.)
Osnutek Statuta GRS!.
(Sprejet na seji centralne uprave GRSJ, ki	f)	da	je	v	stiku	z	delavskimi	zborni-
se je vršila od 10. —13. oktobra t. 1. v rami.
Zagrebu.)
jJD E K A V E C<
STRAN 8.
prispeva sta vsako predavanje 8 Din za razsvetljavo in kurjavo.
Tečaj se otvori s primernim nagovorom 25. oktobra 1923 ob pol 7. uri zvečer v učnem prostoru, nakar se vrši takoj predavanje: »Osnovni pojmi narodnega gospodarstva«.
Vsak udeleženec mora prinesti k predavanjem svinčnik in mal zvezek.
SEZNAM PREDAVANJ poljudno znanstvenega delavskega tečaja 1. 1923/24 v Ljubljani.
1. Osnovni pojmi narodnega gospodarstva.
2. Osnovni nauki socializma.
3. Zgodovinski pregled delavskega razreda.
4. Zgodovinski pregled razvoja socializma.
5.	Programi delavskih razrednih strak.
6.	Gospodarsko življenje v Jugoslaviji.
7. Organizacija držav.
8. Državljanske pravice in dolžnosti.
9. Politične stranke v Jugoslaviji.
10. Socialna zakonodaja v Jugoslaviji.
11. Delavske razredne organizacije.
12. Pomen delavskega časopisja in delo zanj.
13. Delo delavskega agitatorja in organizatorja.
14. Vzgoja značaja.
15. Zemljepisni pregled balkanskega polotoka.
16. Zgodovinski pregled balkanskega polotoka.
17. Pregled slovenskega slovstva.
18. Narava po dnevi.
19. Narava po noči.
20. Higiena telesa.
Naše organizacije.
Strokovna komisija.
Brezplačni pravni nasveti. Strokovna komisija je uvedla s 15. oktobrom 1923 za člane in svojce vseh razrednih organizacij dajanje brezplačnih pravnih nasvetov. Ti nasveti se dajejo v prostorih Strok, komisije v Šelenburgovi ul. 6/11. vsak pondeljek od 6.—7. ure zvečer. Kdor išče pravnega nasveta se mora izkazati z legitimacijo kake razredne organizacije s plačanim prispevkom za tekoči mesec, družinski svojci (žena in sorodniki) pa s tako legitimacijo družinskega poglavarja. Brez take legitimacije se pravni uasveti ne bodo dajali. V za-sebno-pravnih sporih se istotako ne daje nasvetov. — Uvedba brezplačnih pravnih nasvetov, ki jo že imajo v drugih krajih, pomeni za člane razrednih organizacij velik dobiček. Prava in zakonov nevešči in neuki naši ljudje si dostikrat ne vedo pomagati in utrpe vsled tega veliko škodo. Ne upajo si ali pa nimajo denarja (čez dan tudi ne časa), da ’ bi se obrnili za nasvete k odvetnikom, na sodišča itd. —, vse to jim hoče Strokovna komisija z brezplačnim dajanjem pravnih nasvetov nadomestiti. Pričakujemo, da se bodo člani in njiho-
vi	svojci te nove uredbe v svojo korist pridno posluževali. Pripominjamo, da dobe nasvete ne samo člani in svojci članov strokovnih, temveč tudi političnih, gospodarskih in izobraževalnih organizacij in UDR. — ki stoje na razrednem stališču.
Kovinarska stroka.
Ujedinjenje. Te dni smo razposlali na vsako podružnico po en izvod pravil in pravilnika, katere sta odobrila centralna odbora Osrednjega društva kovinarjev in Saveza Metalskih radnika Jugoslavije. Vsaka podružnica naj pravila in pravihiik dobro preštudira ter sporoči eventualne spremembe ali dodatke najkasneje do 10. novembra podpisanemu tajništvu. — Delegate za kongres ujedinjenja, ki se bo vršil dne 25. nov. v Brodu na Savi, bodo volile podružnice na podlagi števila rednih članov koncem meseca oktobra. Zato pozivamo vse podružnice, da bodo odposlale obračune za oktober najkasneje do 10. novembra centrali, ki bo potem razdelila delegate posameznim podružnicam tako, da bo prišel na vsakih 200 članov en delegat. Preostanek članov nad 200 se bo pridejal po vrstnem redu najmočnejši podružnici, ki ima manj kot 200 članov, da bo na ta način na kongresu zastopanih čim več podružnic. — Tajništvo Osrednjega društva kovinarjev.
Odmev »uča neotlvisnežev na Jesenicah. Ob priliki puča, ki ga je povzročil nezavisni Ciril Košir na Jesenicah, se je po njegovem nalogu, oziroma po nalogu nezavisne kovinarske centrale v Beogradu razpošiljalo na vse naše podružnice okrožnice s kojo se .ie zahtevalo izredni kongres O. D. ■C Ta kongres seveda ni imel namena
Ijšavati organizacijo, temveč, da bi se delegate O. D. K. na kongresu pri-0 n o za to, da bi prestopili k neza-vsnezem. Podružnica O. D. K. na Muti je na jeseniško resolucijo reagirala z resolucijo, ki je v nekih točkah soglašala z jeseniško. Seveda je ta podružnica to napiavila iz nepoučenosti in ie pozneje, ko je bila 0 vseh ,eh mflhi. nacijah jeseniških nezavisnežev informirana sklenila sledeče:
Nacli griindlicher Untersuchung konstatieren vvir, dass die Metallar-beitergruppe Jesenice durch Ihr Rund-schreiben vom Juli 1. J. iiber das Statut der Organisation hinausgegangen ist. Wir verurteilen dalier einen jeden solcheu Schritt.
Wiir vviederrufen dile von uns ge-faste am 2. Aug. an die Ortsgruppe der Melallarbeiter in Jesenice gesandte Resolution und lehnen hiemit eine Be-teiligung an /einem ausserordentlichen Metallarbeiterkongres ab.
Den Genossen aus Jesenice raten vvir, sich nicht von Hetzern den Frie-den in den Organisation storen zu las-sen. Gerade jetzt, vvo die Zerstorungs-arbeiten des Kapitals inunermehr um sich greifen, ist es immer aller Pflicht an der Organisation fest zu halten. — Nur in einer einheitlichen Organisation ist uns der Weg zum Ziele frei. Daruni ruft alle mit uns:
Es lebe der Metallarbeiterverband Jugoslavieus!
Slovenski prevod se glasi: »Po temeljiti preiskavi konstatiramo, da je podruž. O. I). K. na Jesenicah z njeno okrožnico od meseca julija t. 1. prekoračila statut organizacije. Mi radi tega vsak tak korak obsojamo.
Mi preklicujemo od nas sestavljeno in dne 2. avgusta t. 1. na podr. O. D. K. na Jesenice poslano resolucijo in s tem odklanjamo vsako sodelovanje na kakem izrednem kongresu kovinarjev.
Sodrugom na Jesenicah pa svetujemo, da naj si ne puste od hujskačov kaliti miru v organizaciji. Ravno sedaj, ko je razdiralno delo kapitala vedno hujše, je dolžnost nas vseh, da se trdno oklenemo naše organizacije. Samo v enotni organizaciji nam je prosta pot k cilju.
Radi tega zakličite z nami:	Naj	živi
Savez kovinarskih delavcev Jugoslavije 1«
•
Iz tega je razvidno, da med delavci, ki so bili že pred vojno organizirani, in ki poznajo socializem, da med njimi ni mogoče zanesti borbe s frazami, temveč, da oni vsako tako neumnost odklanjajo.
Ta apel v boju za socializem osivelih kovinarjev na Muti naj prebero oni na Jesenicah, ki mislijo, da bodo s frazami rešili proletariat kapitalističnesa jarma.
Ljubljana. Podružnica O. 1). K. je imela v nedeljo dne 14. t. m. v restavraciji pri »Levu« izredni občni zbor. Udeležba sama je pokazala, da vlada med ljubljanskimi kovinarji precejšnje zanimanje za organizacijo. Enodušnost, ki je vladala na občnem, zboru je pokazala frazerjem in demagogom, da je delavstvo sito demagogije in da hoče imeti od odbora le pozitivnega dela in sadov.
Po referatu s. Svetka, ki je orisal položaj ljubljanskih kovinarjev in organizacije, je podal s. Vidmar tajniško in s. Schley blagajniško poročilo, kar ie bilo soglasno vzeto na znanje. Stari odbor za svojo nedelavstvost ni dobil odveze, pač pa blagajnik s. Schley, ki je kljub nedelavnosti odbora vršil svojo požrtvovalno nalogo.
Pri volitvi novega odbora je prišlo do malega nesoglasja, katerega je povzročil nek demagog, ki vedno govori o ujedinjenju vseh kovinarjev, dejansko pa vedno čaka prilike, da bo zadal naši podružnici smrtni udarec. Član-
stvo se je tega zavedalo in se mu na tem občnem zboru ni posrečilo delati zgage.
Skoraj soglasno (proti 3 glasovom) je bil izvoljen za predsednika s. Ivan Ropret. Ostali odbor se je konstituiral naslednje: podpredsednik Ivan Selan, tajnik Franc Vidmar, taj. namestnik Ivan Lekše, blagajnik Avgust Schley, nam. blagajnika Ivan Breznikar, odborniki Marica Tišler-jeva, Ivan Kro-par in Jože Repar, namestniki: Albin Anžič, Franc Pančur, Tone Žagar in Jaka Pogačar, kontrola Martin Erjavc in Ivan Košenina. Novoizvoljeni predsednik s. Ropret je na to z apelom na delo zaključil lepo uspeli izredni občni zbor.
Jeseaice. Zadnja »Strokovna Borba« piše, da je bilo na občnem zboru kovinarske podružnice na Jesenicah navzočih samo 35 članov. Dalje piše, da jih je še 6 od teh odšlo k njim, tako, da jih je pri nas ostalo le še 29.
Mi odgovarjamo na tako pisarijo le to-le:	Kdor je bil na našem občnem
zboru, ve, da je poročilo v »Strok. Borbi« debela laž. In komunistom smo lo hvaležni, da nam sami pomagajo dopri-našati dokaze, da je ves jugoslovanski komunizem zgrajen na lažeh. Kar se pa tiče bahanja, kako dobro je uspel občni zbor nezavisnih, pa priminjamo le, da ko smo to poročilo prečitali, smo se spomnili na zgodbico tistega popotnika, ki je potoval zvečer skozi samoten gozd. Bilo ga je zelo strah, zato si je delal korajžo z glasnim žvižganjem.
Izprtje y Kamniku. Delavstvo tovarne »Titan« v Kamniku je koncem pretečenega meseca vložilo spomenico za zvišanje plač in drugo. Mezdna razprava se je vršila dne 2. t. m.; ta razprava pa je izpadla jako slabo, ker ravnatelj ni hotel upoštevati zahtev delavstva in se izgovarjal na inozemsko konkurenco s katero se podjetje bori, da obdrži trg v naši državi, kar je podjetje prisililo, da postavlja proizvode pod lastno ceno na trg.
G. ravnatelj je priznaval upravičenost delavskih zahtev, mora pa iz zgoraj navedenih razlogov odklanjati vsako povišanje mezd. Delavstvo bi s tem bilo izpostavljeno negotovosti in bi moralo bogzna koliko časa čakati na to zvišanje svojih prejemkov. Radi tega so sklenili, da ustavijo, dokler se ne reši njihova spomenica akordna in čez-urna dela.
To pa seveda g. ravnatelju ni bilo po volji in je v soboto, dne 6. t. m. vse delavstvo izprl, oziroma mislil, da se jih bo mnogo našlo, ki bodo padli na kolena in prosili, da smejo v tovarni ostati.
Toda g. ravnatelj se je jako vračunal. Vse delavstvo razen dveh, je pokazalo, da so solidarni. Seveda je potem, ko se mu načrt ni posrečil šel na glavarstvo in tam poročal, da je v njegovi tvornici izbruhnila stavka. V torek dne 9. t. m. sta intervenirala tajnik organizacije in tajnik delavske zbornice z zaupniki. Pri tej intervenciji se je doseglo to, da se bo vršila mezdna razprava koncem tega meseca, in da je ravnatelj izprtje preklical in na zastopnike delavstva apeliral, da naj gre delavstvo zopet na delo.
Seveda je bilo to lačnemu delavstvu težko dopovedati, ali vsekakor je bilo opaziti, da je večina delavstva disciplinirana in se zaveda le tega, da se bo takrat poslužila skrajnega sredstva, ako bodo pogajanja koncem tega meseca zopet negativna in da bo takrat pokazala podjetniku, da je sito obljub. Delavstvo je torej šlo na delo.
Delavstvo tovarne »Titan« opozarjamo, da se do konca tega meseca temeljito pripravi, kajti vedno ne bo mogoče vpoštevati težkoč podjetja, če podjetje noče vpoštevati težkega ekonomskega položaja svojega delavstva, da bomo zmožni borbo voditi do skrajnosti *
Slavbinska stroka.
Unija stavbiuskih delavcev v Celju je naslovila na odsek gradbene stroke Zveze industrijcev sledeč dopis:	»Podpisano	taj-
ništvo vljudno javlja naslovu, da se zapisnik (pogodba) o določitvi mezd za stavbin-sko delavstvo Slovenije, ki je bila sklenjena dne 30. avgusta I. 1. med »Zvezo industrijcev«, Odsek gradbene stroke na eni in našo organizacijo na drugi strani, se od
nase strani odpoveduje, ter je s tem za članstvo naše organizacije od dneva odpovedi neveljaven. — Polnomoč za odpoved pogodbe smo dobili od organiziranega in neorganiziranega delavstva na vseh večjih stavbah in krajih Slovenije izvzemši- Ljubljane. Radi odpovedi pogodbe z dne \30. avgusta t. 1. se razveljavijo točke I., II. in zlasti zloglasna in protipostavna oz. protizakonita točka III. omenjenega zapisnika. Obenem izjavljamo, da priznavamo glede socialnih določb mezdne politike le točko
c)	pogodbe z dne 12. maja 1922, sklenjeno pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno politiko, delavski odsek opr. štev. 6105/22, katero se izvzemši določitve plač, še nadalje vzdržujemo. — Istočasno sporočamo, da bomo odslej naprej vodili mezdno politiko naravnost s prizadetimi faktorji, in to toliko časa, da dobimo zadoščenje od tistih, ki so nas kot zakonito priznana autoriteta podcenjevali.«
Litija. Dne 12. t. m. se je vršil tukaj shod stavbinskih delavcev, na katerem je poročal s. Golmajer iz Ljubljane. — Med drugim njegovim izvajanjem je omenil tudi moč, ki bi jo lahko imelo stavbinsko delavstvo, če bi bilo organizirano. Zalibog se pa delavstvo te moči ne zaveda. Povdarjal je težko borbo stavbinskega delastva za zboljšanje svojih plač za časa stavbene sezije. Vse te borbe bi odpadle, če bi bilo to delavstvo kompaktno organizirano v eni sami razredni organizaciji in sklenilo sprejemati le tista dela, katera jim od-kaže njihova organizacija. To se pravi, da bi se vsi stavbeniki morali obračati po delovnih silah, ki jih rabijo za dovr-šitev kake stavbe, na organizacijo stavbinskih delavcev, katera bi sporočala zopet stavbenikom pogoje, pod katerimi so stavbinski delavci sklenili na kongresu ali konferenci, tik pred začetkom stavbene sezije. Centralno vodstvo stav-binske organizacije bi pa seveda mora-ln voditi evidenco vseh stavbinskih delavcev, tako da ji bo takoj ob začetku stavbene sezije mogoče dirigirati te delavce na stavbe onih stavbenikov, ki so sprejeli od organizacije predložene delovne pogoje. — Seveda je kaj takega mogoče le tedaj, če se delavstvo tega zaveda in tudi pozimi, ko ni na stavbi, misli na svojo organizacijo. Najbolj pogrošno pri vseh stavbinskih delavcih je to, da vsak sklepa zase pogoje s stavbeniki ob pričetku stavbene sezije in je seveda delavec vedno tisti, ki je prikrajšan. — Referent je za ta svoja izvajanja seveda žel odobravanje, mi stavbinski delavci pa glejmo na to, da to uresničimo. — Proč z individualnimi pogodbami, naj živi geslo: »Vsi za enega, eden za vse!«
Litija. V našem kraju je vladala dolgo časa kriza. Delavstvo ni imelo pravega zaslužka. Pretekli mesec se je pa začelo zidati stanovanjske hiše. Stavbe izvršuje tvrdka R. Eksner iz Celja. To pa nekaterim ljubljanskim kapitalistom ni všeč. Najbrže je nastala jeza radi tega, ker delavci pri tvrdki Eksner dobe nekoliko boljše mezde, kakor pa delavstvo pri ljubljanskih stavbenikih. Zadnje dni se je pričela prav umazana gonja za razveljavljenje stavbenega dela. Mi bomo o stvari še poročali.
Smrtna nesreča. V petek dne 12. t. m. se je na stavbi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi cesti zgodila težka nesreča ,ki je zahtevala človeško žrtev. Nenadoma se je podrl oder, na katerem je delalo 5 delavcev, ki so padli raz odra. Štirje so ostali pri življenju, težko pa je bil poškodovan delavec Žureškovič, ki je dve uri pozneje v bolnici, kamor je bil pripeljan, umrl. — Opozarjamo vse merodajne oblasti, da to nesrečo, ki bi kmalu zahtevale več človeških žrtev, preišče, in da sploh vse odre, na katerih delavci pri tej zgradbi delaio preišče-
RudarsSifsi stroka.
Liboje. Dne 5. oktobra se je vršila mezdna razprava za rudarje rudnika Liboje, ki je last Keramične industrije d. d. v Zagrebu. Po daljši debati je prišlo do sporazuma, na podlagi katerega so se povišale temeljne plače delavstvu za povprečno 15 K na izvršeni šiht; všteta je odškodnina za stanovanje. Ti poviški stopijo v veljavo od dne 26. avgusta t. 1. Vse druge določbe prejšnjih pogodb ostanejo še nadalje v veljavi v kolikor ne tangirajo nove pogodbe. Podjetje se je zavezalo, da bo nabavilo bla-
go za delavne obleke delavstvu, katere bo dajalo delavstvu po lastni nakupni ceni ter na obroke.
Pepnrek. V zadnji objavi v listu »Delavec« pod Zbirka stavkovnega sklada za stavkujoie rudarje Unije slov. rudarjev v Zagorju, moramo dostaviti:	Podružnica
Osrednj. društvo kem. delavcev v Hrastniku 163 Din; vsota je že všteta pri zadnje navedeni skupni vsoti.
Monopolska stroka.
Monopolska uprava v Beogradu se je vendarle zganila v svojem spancu. Kakor nam poroča centrala našega Sa-veza je poslala Monopolska uprava naši centrali vabilo na pogajanje glede zvišanja plač monopolskemu delavstvu. Omenjena pogajanja so se pričela 8. okt. Rezultat pogajanj nam še ni znan, vendar je očividno, da se je vršil hud boj med zastopniki centrale in med zastopniki Monopolske uprave, kajti Monopolska uprava se je že večkrat izjavila, da bodo plače povišane komaj za 5 ali 6 Din dnevno, dočim zahteva Savez, da se zvišajo plače najmaj za 10 Din. Sedaj je čas, da vse podružnice Savez čimbolj podpro. Monopolski delavci morajo pokazati, da stoje za zastopniki svojega Saveza kot en mož, da bo njihovo stališče čim jačje. Vodstvo ljubljanske podružnice Saveza monopolskih delavcev bo sklicalo takoj, čim zve za rezultat pogajanj velik shod, kjer bo naše delavstvo zavzelo svoje stališče. Zato poživljamo že danes vse sodruge in sodruži-ce, naj se na ta shod pripravijo. Monopolska uprava naj ve, da je ljubljansko tobačno delavstvo na braniku.
Vestnik »Svobode".
Zagorje ob Sari. Dramatični odsek >Svobode« vabi na sestanek v nedeljo, dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih »Svobode« na Lokah pri Zagorju vse člane dram. odseka v svrho delovanja v letošnji sezoni. — Tudi nečlani, ki imajo veselje do dramatike so dobrodošli. Tisti, ki imajo še kaj neoddanega »arhiva«, naj ga prineso s seboj.
Dopisi.
črna. Ker se že dolgo nismo oglasili, moramo vendar poročati zato nekoliko obširneje, da ne bo kdo mislil, da naše strokovne organizacije »propadajo«. Preobjedli smo se že precej z belim kruhom, zato nam prav dobro gre. Le za organizacijo se prav malo brigamo. Leta 1917 in 1918, ko nam je že voda tekla v grlo, smo se za organizacijo zelo zanimali. Tedaj si je marsikdo mislil:	Kako	naj pridemo iz te
sence na solnce? Sedaj pa ošabno kriče: kaj potrebujemo organizacijo? Saj mi ničesar ne koristi; če bodo socialisti kaj dosegli, bom itak tega deležen tudi jaz. Ne spominjajo se ti možakarji, da tudi žena ne more več speči kruha, ako je brez kuriva in da velja isto tudi za nas. Za življenje potrebuješ sredstev, za katere se je treba danes	tudi boriti	in ne	gre, da bi se	borili	nekateri s	svojo organizacijo	za
vse	one, ki te	svoje	dolžnosti ne	store.	V organizaciji je	danes tako: pod-
pirati in prispevke plačevati je delavcem preveč, vedno pa slišimo govoriti:
ne zaslužimo toliko, da bi se pošteno preživljali. Sotrpini, ki niste v organizaciji, in ki ste vrgli puške v koruzo, ste kakor deček z ribo, ko jo vrže v vodo, če ga zasači lovec, potem pa mu je žal, da je izgubil ves pogum. Premislite tudi vi, da vas povišanje prispevkov ne sme preplašiti. Bodite prepričani, da je le v organizaciji moč ter ne pomeni posameznik ničesar. Poglejte kapitaliste, kako so združeni, naj vam bo to dokaz, da je v združenju največja moč in da morate torej vsi v organizacijo. Ali delavcu ni koristnejše, če sodeluje v organizaciji s tem, da jo podpira, kakor pa da samuje v pivnicah in s tem škoduje sebi in poslabšuje še ostalemu delavstvu položaj, ker mu zmanjšuje odporno silo v boju proti — kapitalu? — Delavec iz Črne.
Obfave.
POSLANO.*
Na govorice, ki jih razširjajo v Zagorju med delavstvom nekateri zlobne-1 ži, ki imajo najbrže interes na tem, da grde mojo osebo in s tem v zvezi ves naš pokret v Zagorju, moram izjaviti sledeče: Obravnava, ki se je vršila pri sodišču v Litiji glede moje žene je spoznalo obtoženca za krivega in je bil obsojen na poravnavo vseh stroškov in bil temu primerno tudi kaznovan. Vse govorice, ki ne odgovarjajo temu, so tendenciozne in imajo nepoštene namene. Opozarjam vse one, ki bodo še nadalje razširjali neresnične vesti, da bom prisiljen tudi proti njim nastopiti in zahtevati od njih dokazov, sicer jih bom tiral pred sodišče.
Alojz Ranzinger, Zagorje.
* Za spis uredništvo ne odgovarja.
Razgled po svetu.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 15. oktobra 1928.
Amerika — Jugoslavija! Čudna prispodoba! Kakšna različnost že po nastanku samem, dalje po razvoju, po ustroju, po življenju i. t. d. Sicer sta bili Amerika, kakor Jugoslavija rojeni po majki revoluciji, vendar sta bili ti dve revoluciji bistveno različni. Stara mati Avstrija je oplojena po različnih zdravih očetih rodila koncem svojega obstoja par zdravih in nezdravih detet. Eno izmed njih, Čehoslovaška, je pri porodu hudo trpelo, a se je razvilo v čvrst državni in gospodarski organizem. Drugo Jugoslavija, se je rodilo dokaj zdravo, a so ga škodljivci od zunaj in znotraj zastrupili tako, da se mora državni organizem neprestano boriti z vsemi mogočimi zajedalci.
Zadnji čas je naša in cela evropska javnost mnogo govorila in pisala o posojilih, ki ga je Jugoslavija iskala v Ameriki, a ga ni dobila, časopisje je iskalo vzroka temu neuspehu Jugoslavije, ki je sicer znana kot država, izredno bogata na prirodnih bogatstvih.
Ko nam je srečen slučaj vrgel Jugoslavijo v naročje kot zrelo jabolko, se antanta ni mogla vmisliti v to, da nastane v srednji Evropi oziroma na Balkanu nova močna država, ki bi križala njihove aspiracije. Ker je pa država že obstojala, so jo skušali gospodarsko podjarmiti, kar se pravi po naše kolonizirati. Rudnine, les, premog, vodne sile, živina i. t. d. vse bi bili radi spravili v svoje kremplje. Žal se jim je radi kratkovidnosti in pokvarjenosti naših bivših in sedanjih državnih krmarjev marsikaj posrečilo. Ko je jelo gospodarstvo hirati, so se	merodajni
krogi začeli ozirati naokoli, kje dobiti podpore, ker se iz lastne moči gospodarstvo ni moglo dvigniti.	Razdrapa-
nost v notranjosti države je to iskanje podpore silno otežkočila; vrhu tega je bilo inozemstvo tudi neobjektivno obveščano o naših notranjih	razmerah.
Dobili smo pač posojilo iz	Francije, a
še to se ni porabilo za gospodarske svrhe, nego za oboroževanje.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu in svojim dosedanjim cenjenim gostom sporočam, da sem prevzel od svojih štaršev dobro poznano staro gostilno pri
Krfonu, Triaška cesta St. 5.
Skrbel bom, da svoje cenjene goste zadovoljim in jim postrežem z najboljšo kuhinjo in prvovrstnim vinom, katerega točim po zelo nizkih cenah.
Se priporočam za obilen obisk in beležim z odličnim spoštovanjem
Viktor Bizf&k, gostilničar.
Iščemo
Prirezovalce za čevlje, šteparke za šivanje zgornjih delov čevljev, ščiparje za šivane čevlje (Rahmenzwik-ker), stružnike za obrobke (Schnittfrasser) in delavce za pritrjevanje in brušenje podpetnškov (Absatzauf-driicker und Absatzglaser). — Samo prvovrstni delavci naj vpošljejo svoje ponudbe na: „PETOVIH“, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju.
Tako je prišlo, da se je Jugoslavija obrnila na Ameriko, kjer pa je, kakor smo povedali doživela neuspeli. Vzrok leži v tem, da Amerika najprej o Jugoslaviji ničesar ne ve, če pa kaj ve, je tendenčno poučena po naših nasprotnikih. Sicer so nas pa po vsem svetu blamirali naši (nazivajo se navadno »srbski diplomati«) zastopniki v tujih državah, ki so napravili deloma s svojo nezmožnostjo, deloma brezvestnostjo skrajno neugoden vtis. In mi doma se čudimo, zakaj imamo na vseh koncih in krajih neuspeh...
♦
V Jugoslaviji se je notranja politika umaknila za kulise, v klube in glavne odbore posameznih strank, kamor bodo imeli vpogled le zaupniki. Zadnja seja narodne skupščine je bila ena najburnejših v zgodovini našega parlamenta. Poslanci so se psovali kot besni in očitali drug drugemu avstrija-kantstvo, korupcijo, goljufije itd. Poletno zasedanje je s tem zaključeno. Jesensko zasedanje se prične 20. oktobra. Takrat bo izvoljeno novo predsedstvo narodne skupščine, kar radikalce zelo vznemirja. Namerava se namreč ustanoviti skupen parlamentarni blok vseh opozicijonalnih poslancev, pred vsem demokratov, zemljoradnikov in muslimanov; tudi klerikalci bi načelno ne bili izključeni. Da so socialisti v opoziciji je jasno. Kot predsednika parlamenta namerava kandidirati opozicija demokrata dr. Lukiniča.
Takoj po prekinjenju zasedanja so se ministri in poslanci razpršili na vse kraje, da študirajo politične razmere in skušajo pridobiti zaveznikov svojim strankam.
Radikalci so med seboj nesložni. Pašič in Protič se napadata kot dva volkova, pri čemur se javnost imenitno zabava. Na Slovenskem pa je doživela radikalna strančica popoln polom, ker se je izkazala za skrpucala bankokra-tov z ene, in poliitčnih pustolovcev z druge strani.
Posredovanje dela.
V DELO SE SPREJMEJO:
Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani:
kovač, kotlarji, kovinski strugarji, žagarji za cikul. žago, žagarji za polnojar-menik, žagarji za vodno žago, žagarji (gateristi), izdelovalec gamaš, čevljar, ščetar, kuhinjski mesar, mlinar, sodavi-čar, zidarji, potnik za kravate, nočni čuvaj, orožniška kuharica, služkinje, vajenci itd.
Pri Državni Borzi Dela v Mariboru:
hlapci, dekle, viničarji, drvarji, rudarji, vrtnarji, kovači za orodje, podkovski kovač, železostrugarji, klepar, sodarji, lesni strugar, gateristi, sedlar (lakirer), čevljarji, mlinar, pek, zidarji, slikarji, dimnikarji, tov. delavci, vajenci, čivilje za perilo, vzgojiteljica, varuška, služkinje, kuharice, sobarice, pisarn, moč, iz-vežbana blagajničarka, vajenke za šivanje perila.
Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnar, lončar, kovač, kolar, sodar, strugar za izdelovanje pip, pletarji, sedlarji, jermenar, čevljarji, pek, zidarji, občinski tajnik, dekle za kmečki posel, kuharice, gospodinja, sobarica, služkinje, vajenci itd.
Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: hlapec, krojač, krojaški vajenec itd.
Čevlji domačih tovareH Peter Kocina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg 6t. 20 in Aleksandrova cesta 5t. 1.
IM* ZIKA
je najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu:
Pražarna »ŽIKA« d. z o. z. Ljubljana,
Rožna dolina.
Vsebina	1
Delavskega koledarja 1924
ki ga bo izdala Strokovna komisija,
bo zelo zbrana in popolna.
Pred vsem bodo v koledarju važne razprave o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Dalje bo priobčena tudi razprava O zakonu 1154 b. Te razprave so za delavstvo silne važnosti, ker se marsikomu godi krivica le zato, ktr ne zna zastopati svojih pravic.
Dalje bodo v koledarju prepotrebna navodila delavskim zaupnikom in dopisnikom. Na kratko bo tudi opisano delovanje Medstrokovnih odborov.
S poljudno besedo bo opisano tudi delovanje raznih delavskih organizacij, zlasti še strokovnih.
Priobčeni bodo tudi važni naslovi raznih uradov, mednarodnih tajništev in. naslovi važnejšega časopisja.
V koledarju bodo kratki izvlečki iz novega vojaškega zakona.
Posebno pa opozarjamo na razne važne tabele v sestavi hrane itd. Med drugimi tabelami bodo zlasti važne tabele o rezanju vijakov, ki bodo zlasti dobro služile strugarjem in ključavničarjem.
Te tabele so zelo popolne in razumljive in bodo gotovo dobro služile.
Dalje bo v koledarju še več razprav poučne in znanstvene vsebine, tako da bo letošnji koledar res vsestransko zanimiv.
Opozarjamo vse članstvo naših organizacij naj koledarje pri svojih zaupnikih že sedaj naroča, ker se zna zgoditi, da bo koledarjev zmanjkalo. Zaupniki naj pa spcroče število, koliko koledarjev bodo prodali najkasneje do 15^, novembra na naslov Strokokme
komislfe v Ljubljani, Selenburgova ulica 6/11. — Koledar bo izšel sredi meseca novembra.
Koledar bo vezan v polplatno in bo zelo trpežen. Tudi cena bo zelo zmerna.
V Imenu Strok. kom. (P. od h. GDSJ.) Izdajaielj: Franc Svetek.
Odgovorni urednik: Jožo Berdajs
•Tiska tiskarna Makse Hrovatin