Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Ukinitev selitvenih stroškov ob razpisu.
Ker je učitelistvo domala edina s-troka. ki dobiva svoja stalna mesta po razpisu, le vsebovala uredba o selitvenih stroških D. R. B. 96.000 tudi posebno določilo za učitelistvo. da mu pripadejo selitveni stroški ob razpisu.
S tem. da ie vlada izdala tako določbo. ie samo' iziednačila pravice učitelistva z ostalim uradništvom ki nima razpisov in zategadelj 'dobi povrnjene selitvene stroške, ko se ga Dremesti v drug službeni krai.
Nastal ie že enkrat spor elede pravega tolmačenia te odredbe: če ie smatrati prošnjo ob razpisu tudi za lastno prošnjo. Tedaj je Državno računovodstvo ministrstva financ izdalo tolmačenje: da službeno mesto dobljeno s prošnio ob razpisu ni smatrati kot dobljeno r>o lastni prošnji. kajti razok ie državna potreba zatorej ie tudi po razpisu dobljeno službo smatrati dobljeno kot iz državne potrebe in ie upravičena povrnitev selitvenih stroškov.
Pri tem ie tudi ostalo do uradniškega zakona in tudi no uradniškem zakonu še dolgo časa dokler se niso pričele persekucije nad uČitelfstvom in ni bilo v Sloveniji do 80 učiteljev premeščenih po zloglasnem členu 71. Sprva ie bilo vse dobro, ker ie bil 7,a premeščanja »po službeni potrebi« potreben kredit. Težje ie bilo. ko ie ta kredit .iel pohajati a so gospodje »politiki« hoteli nadaljevati svoia premeščanja in persekucije.
Tedai so se spomnili na fonde za selitvene stroške ob razpisu, ukinili so selitvene stroške ob razpisu, da so še nadalje lahko premeščal; učitelistvo Tako u» urišlo učitelistvo v Sloveniji ob selitvene stroške nri razpisu dasi ie .iste še nanrei oreiemalo učitelistvo v SrblK na Hrvatskem itd.
Učitelistvo v Sloveniji ie bilo prvo. ki ie izgubilo selitvene stroške ori prošnji na razpis in to zarad; uporabe kreditov za nasilna premeščanja Tedai so se gospodje spomnil; šele na činovniški
zakon, da govori o selitvi po lastni prošnji in so pričeli tako tolmačiti zopet tudi po razpisu dobljena službena mesta.
Ministrstvo prosvete ie v nekaterih konkretnih slučajih na nekurz priznalo selitvene stroške ob razpisu in uoati ie bilo. (Ja pride učitelistvo vendar do svojih pravic.
Toda sedai so se pričele peršeku-ciie nad učiteljstvom na Hrvatskem in tudi tam se ie godilo isto. kakor orei v Sloveniji. Zmanjkalo je kred-tov za »službena premeščanja« in g. minister ie posegel 00 kreditih za nameščanja ob razpisu.
Ker pa ie bilo vse to le na šibkih nogah in bi se. dala izpodbiti ukinitev selitvenih stroškov ob razpisu s pritožbo na Državni Svet. ie dal g minister tei ukinitvi zakonito podlago s tem. da je spravil to v člen 90. budžetnega finančnega zakona ki se glasi sledeče: »Vkliub čl. 3 3., od s t. b (uredbe D. R. br. 9 6.0 0 0) z dne 3 0. septembra 19 20 kakor tudi poznejšim iizpremembam L n dopoinitvam se mora smatrati premestitev učiitefliev in učiteljic na podstavi razpisanega natečaja '(fcoiikur-za) za premestitev na prošnjo, ker se tudi izvrši na podstavi prošnje. Za selitev po taki premestitvi ne pripadajo učiteliem (trči tel i ic a m) potni in vozni stroški iz državne b 1 a g a i n e.«
Tako te do šolskega zakona al. vsaj do prihodnjega finančnega zakona zape-čatena borba učitelistva za povrnitev selitvenih stroškov ob razpisu, niso pa povedali gospodje, če bodo dobili selitvene stroške povrnjene oni. ki so se selili no razpisu pred tem zakonitim tolmačenjem in ki bi dobili selitvene stroške povrnjene. če bi se denar ne porabil za selitev učitelistva pri pregamanjih »iz službene, potrebe«
O mednarodni učiteljski organizaciji in
njeni šoli.
Te
Morda ie med nami marsikak tovariš ki bi se rad pridružil svetovnemu pokretu učitelistva.
Kokali Marijana v »Uč. Tov.« 25. marca 1926.
besede so me nagnile, da napi-
šem članek v informacijo. Ideja o med-
narodni učiteliski organizaciji in šoli nosi v sebi starost decenija. Korenine tega gibania ie iskati v predvojni dobi in to v Parizu, kier ie sedež tkzv. internacionalne nrosvete.
Organizacija si ie postavila za cilj zaščito šole. dece ter učitelja in že leta 1911. ie bilo na mednarodnem učiteljskem
kongresu v Parizu zastopanih 24 držav. Tedai se ie izreklo učitelistvo za občno humano šolo v službi človeštva.
Svetovna vojna .ie v resnici pokazala potrebo take šole. Po njihovem programu je ekstremni nacionalizem zapreka za osnovanje splošne univerzalne zveze osnovnošolskih intelektualcev. Vendar da ie učitelj zrel za to. mora biti prvenstveno naroden, kaiti kako naj spoštuje tuio naciio. ako ne liub: svoje. Za naivečio nujnost smatra mednarodna učiteljska organizacija preobrazitev sodobne šole v univerzalno, svetovno šolo k; nai vzgoji iz deteta človeka, a ne sužnia in žival.
Razmah tega mednarodnega sta-novskošolskega gibanja ie preprečila svetovna vojna, a koi po sklenitvi miru se ie leta 1921. zbralo 200 učiteljev v Calaisu in zahtevalo nai se šolstvo in vzgoja postavita na mednarodno podlago. Za isto smer se ie izrazilo 300 učiteljev naslednjega leta v Montreuxu.
Nekatere države so že uvedle nekak internacionalizem v svoie šole. Ker se ta odraža v glavnem v antimilitariz-mu: nai omenim tu kot zastopnico tkzv. •mednarodne šole Dansko V danskih šolah se širi pacifizem. Propagira se le ono. kar ie za svetovno občnost dobro, lepo in humano. V švedskih in norveških šolah vlada sličen duh. Celo Nemčija še 00 nekod ogreva za to ideio ven dar njen pacifizem ie nekako odeven z globokim patriotizmom. Sem bi navedel tudi militaristično Japonsko. k: oropo-veduie v svojih šolah pacifizem. ki pa je v službi domovine, torei velika kontra-diktornost. Razen Danske se ie tej ideji še najbolj približala Rusija ki ie borbeno 7godovino popolnoma izgnala h šole in io nadomestila 7. nekako kulturno-ko-munistično historijo. Tudi Amerika se žc ogreva za slične mednarodnošolske ideie. Kot dokaz univerzalne pravičnosti nai omenim solidarnost mednarodne učiteljske zveze s kitarskimi študenti. k,i vo-diio borbo proti evropskim in ameriškim kapitalistom radi eksploatacije kitaiske dece. kaiti internacionala učiteljev se bori za pravico enega svetovnega deteta proti svetovnim kapitalističnim eksplo-atatonem: eno dete z enakopravnostjo po celem svetu.
Prošlega leta so se internacionalni intelektualci zbrali v Heidelbergu. kjer ie bilo zastopanih 30 držav iz celega sveta. Samo Angleška in Škotska sta poslali 120 zastopnikov (Več glei članek A. Osterca v »Popotniku«). Še irnpo-zantneiši ie bil kongres istega leta na Angleškem, v Edinburghu. kier se je zbralo 1500 učiteljev na poziv »Svetovne Zveze Vzgojnih organizacij« (World
Federation of Education Associations), ki ie razpravljal v glavnem o dveh problemih- o ljubezni do domovine in o ljubezni do človeštva.
Da se upozna kakšen duh vlada v mednarodni učiteljski zvezi, nai navedem nekai stavkov iz govora pisatelja velikana Anatola France, velikega sim-patizeria internacionalno mislečega francoskega učitelistva, »Učitelj mora obuditi v detetu liubezen do miru in njegovih rezultatov a mržnjo do voine On nai odstrani iz mladega srca vse. kar voliva in obuia mržnio do tuferodca. kakor tudli ono. kar voliva na sovraštvo dovčera.išniega sovraga. Ne zato. ker moramo biti usmiljeni in dobrega srca napram zločincem in krivcem, temveč zato. ker vsak akt mržnie doprinese domovini in človeštvu več žrtev nego krivcev, ker ne smemo biti sleoo orodje hudobnih za nedolžne generaciie: ker imajo narodi drug drugemu mnogo da si spregledajo in oproste. Učitelj mora sovražiti onega ki ponižuje človeka v red živalstva, ščuioč ga. da napade vsakega kakor stekel pes ki mu ni brat po jeziku in rodu. Učitelj nai vzgoji deco tako da bo goiilo mržnio do mržnie..«
Največ pristašev mednarodne učiteljske organizacije in šole ima Francoska. Vsakega leta se sestajajo in posvetujejo. Glavne direktive tega gibanja sestoje v sooštovanin in liubezn-; domovine s trditvijo, da nravi oatriótizem ni ne-zložliiv 7. organizaciio internacionalnega prava, v spoštovaniu rodbine, njenih pravic in vsega kar ie potrebno za njen obstoj in razvoi. v sooštovaniu moralnih, vrednot, v rnržnii do anarhiie individualnega in tiranije kolektivnega egoizma, v priznavanju moralnih zakonov ki propagirajo človeško etično moč. v priznavanju božjih zakonov, brez katertih se ne more človeštvo in posameznik normalno razvijati, v propagiranju ljubavi do dela in še posebno poima dolžnosti kar znači. da sq_4>ravice enih dolžnosti drugih.
V Švici je več ustanov, kj propagirajo za mednarodno duhovno združitev učitelistva. med katerimi je najznamenitejši »Institut Jean Jaques Rousseau« v Ženevi. Tudi Italija ie bila nekoliko odu-ševliena za to ideio. a Mussolini ie kmalu napravi! konec temu pokretu. Na Bolgarskem ie skoro vse učitelistvo pacifistično in navdušeno za mednarodnost šole. Seveda te ideie so v nasprotju z idejami tamošnie vlade. Zato ni čuda da ie pod Cankovim režimom dala za te ide;e trideseto rica učiteliev svoia življenja.
Toliko o tej ideii Osebno ne verujem v uspeh tega pokreta. Nai zaplamti ponovno svetovni požar in pozabilo se bo na vse lepe ideje in besede. Še vsega
LISTEK.
Inž. C. J.:
Naše podeželje, šola in učiteljstvo.
Marsikdaj sem se že Prepričal, da je v našem kmetskem ljudstvu mnogo več dobrih in lepih naenieni m dokai več duševne moči in toplote nego bi mogel soditi po tistih nevernikih. ki s podeželja uhaiaio v mesta. Pa se mi ie ondan sam od sebe oglasil kmetski fant 7, Gorenjskega ter mi 7, iskreno žalostjo piše. kako kruto in narobe ie živlienie marsikje no naši dežel; in kako nam še manjkajo zares pravi, verni in goreči prijatelj' kmetskega ljudstva.
Kar bi se moralo javno oovelcati. se z vzgledom prezira in zasmehuje, in kar bi se moralo ohranit; in živeti med nami vse večne čase. plašno umira v samoti.
Kai nam Pomagajo razne »prosvetne« organizacije, ki se hodijo solnčit na kmetska brda in poljane pa burkaio in love vetrove do kmetskih oštariiah. a
ne vidiio ugašajočega solnca. ki še odseva iz kmetskih src! Vi preroki, ki hodite navduševat kmeta — preden izpre-govorite. poglejte sebi v dušo: ali spoštujete in ljubite kmetskega človeka, njegovo življenje in njegovo delo? Vi godrniači. ki vam ie delavnik predolg in se goljufivo tratite s kmetom nri časi »vinca vincaca-< proč od kmeta; Proč, poslanci brez ljubezni; ne oohu.išu:;e. ne ubijajte!
Če še poznaš v sebi gorkoto in zdravje slovenske krvi, se ti nehote vsiljuje vprašanje- kai se godi z našimi slovenskimi sinovi in dekleti, ki iih ie rodila kmetska mati pa v mestnih šolali pozabiio na mogočno priiatelistvo kmet-ske grude? Kai nam manjka, da tako redko vstane iz nas domotožje in ljubeči spomin kmetskega življenja?
Prelistai našo čitanke za osnovne šole: vs6 polno lepih stvari naideš v niih. a namizni ie v teh knjigah tiste besede, ki ie naši mladini natboli notrebna besede ki nai bi razvnemala in utrjevala liubezen rio kmetske domačiie
Te čitanke, namenjene največ kmet-skim otrokom, so pisane tako kakor da se bodo mladi liudie. ko dorasteio. 7 vsem
drugim prei pečali nego z obdelovanjem zemlje. Poslušaj profesorje po srednjih šolah: vse znaio a desetkrat premalo noznaio zdravje, ki vabi in kliče sred žitnega polja, in srečo tak tiho gorečo, ki se smeie in greie iz domaoh vrtov.
In na učiteljiščih kier se vzgaja učiteljski naraščaj v prvi vrsti za delo med narodom: vse drugo se 7,d; boli važno in neobhodno potrebno, a o kmetiistvu in vrtnarstvu Pa lahko predava bodočim učiteliem kmetskega ljudstva tudi vsak Profesor, ki nima niti veselja niti pravega razumevanja za zemljedelsko stroko.
Čez 60% Slovencev se oeča s poljedelstvom in 20% slovenske zemlje leži v niivah in vrtovih. A na naših šolah mislim nekateri', da ie popolnoma dovoli, če se to dejstvo iernlie v poštev in omenja le mimogrede pri zemlieoisiu.
Povejmo na glas: na večini naših učnih zavodov očitno manjka eden najvažnejših vzgojevalnih elementov pri izobrazbi mladine, manjka živa sila kmetskega in vrtnarskega duha. Ali nai uči ljubezni in navdušenja tisti, ki ima sam prazno srce? N? še dovoli, če se otrokom Pokažeio le slike iz konjereje, sadjarstva itd. in če se
mladina na debelo poučuje le o »praktičnih« stvareh, marveč ie treba mladini vcepiti predvsem tudi duha in ljubezni za živlienie in delo na domači poljedelski grudi. Naši ljudje b? se morali naučiti že v rani mladosti zlasti že v šoli. spoštovanja do kmetijskega dela. Z e mlada srca meščanskih otrok bi morala ogreti vrtnarska
i d e i a ter iih za vse živlienie požlaht-niti z vrtnarskim duhom.
Naravnost čudno ie. kako malo pojmujejo nekateri življenje narave: sočustvovanj z naravo iim ie popolnoma neznana1 srčna potreba. Ondan smo brali v ljubljanskem časopisu, da ie iz debel živih dreves Po tivolskih nasadih izruval letos mestni vrtnarski' nadzornik 310 žebliev. Pa sem slišal, kako se ie neki gospod začudil tej notici: »No radi teh 310 žebliev pa že ni vredno, da bi se človek razburjal!« Meni se zdi iako slabo znamenje, da se naše občinstvo nad divjaškim vandalizmom katerega sledove opazuiemo skoraj povsod 00 naših iavnih nasadih tako malo razburja.
(Dalje prih.)
Naročnike za 9. in 10. štev. Zvonika nam javite zanesljivo do 20. t. m.
našega učitelistva ne moremo zbrati pod eno streho, kamoli učteljstvo vseh kontinentov. Zato mislim, da bodo te ideje ostale samo ideie in nikoli deiania. ki bi rodila plodove.
H koncu se popolnoma solidarujem z g A. Fakinom. ki pravi, da moramo misliti na to. kako nai se združimo vsi
prosvetni delavci, od nainižie do najvišje organizirane šole v eno močno stanovsko organizacijo.
Na to delo se moramo podati, a misel na mednarodno učiteljsko organiza-ciio moramo popolnoma opustiti vsai za enkrat če ne za vedno.
Molislav Rudež.
Poziv vsem okrajnim učiteljskim društvom!
Po sklepu seje ožjega sosveta z dne 8. maja 1926 se vrši letošnja pokrajinska skupščina v zmislu čl. 18. pravil UJU, dne 17. in 18. julija v Celju. Pozivamo okrajna društva in posameznike, da prijavijo teme in referente, ki bodo poročali na skupščini.
Naslove z navedbo referentov je poslati najkasneje do 31. maja t. 1. poverjeništvu. Prijave referata pošljejo lahko tudi posamezni člani direktno poverjeništvu.
UJU poverieništvo Ljubljana.
Anton Onus,
poverjenik.
Josip Lapajne,
tajnik.
MIRKO VAUDA:
Proučujmo vprašanja podeželskega šolstva in učiteljstva.
(Dalje.)
Od pov. UJU Ljubljana (kulturno-pedagoškega odseka) pričakujemo, da r a z m o t r i v a o p r o u $ e v a i n i akciiiii gleiide pi o d e ž e 1 s ki e g a šolstva in učiteljstva. da isto morda v svojem delokrogu organizira. da se sprejme morda že v v z p o r e d letošnje -pokrajinske skupščine kak referat o te i temi. da morda sestavi kako vpraša ln o polo. ki bi mnogo doprinesla k razjasnitvi In poglobitvi tega nro-blema.
Pri proučevanju tega predmeta se nam razkriva obširno delovno v o 1 j e . zato si bo treba množino teh vprašani d e t a i 1 i r a t 'i. P o g 1 av i t -na o o g i a v i a bi n. pr. bila: Posebnost podeželskega otroka, učinkovanje splošne oedago-g i k e na delo podeželske šole. posebni pogoji d o d e ž e 1 -sko-šolskega dela. podeželski učiteli z o z i r o m na svojo predizobrazba in n a d a 1 i -nio izobrazbo, z o žirom na svoje gospodarske in pravne potrebe, posamezni učni predmeti na podeželski šoli itd. V glavnem bi ta poglavja razdelili n. pr. v tri spupine: 1. zunanii. 2. notranji ustroi podeželske šole. 3. podeželsko učitelistvo. Kot posebno nuina ooglavia bi bilo treba obravnavati: delovni princip
in celokupni pouk na podeželski šoli — učila in učna sredstva — rakotvorni pouk na podeželski šol i — posebnosti podeželsko - šolske metodike — število, razdelitev u n na^rt n ^ h " r D v z g o i a ž e 1 s k e
Ü r t učnih ur, ( t e Í e s n a učne ure za node-
šole itd.
Da čimprei udeistvimo to velikopotezno oroučevalno akcijo, oziroma ji postavimo vsai temeljni kamen, prosim, da glasuiete za sledeče predloge-
1. Pov. UJU kulturno-pedagoškemu odseku v Ljubljani: Pretežno število naših osnovnih šol tvorijo podeželske osnovne šole, pretežno število našega učitelistva je podeiželsko učitelistvo Te šole in to učitelistvo pa ima mnogo zahtev in težkoč. ki se razlikujejo od onih v mestih in sploh večjih krajih. Podeželskemu šolstvu in učitelistvu bo torei treba obračati mnogo več pozornosti kot dosedai. Zato predlagamo, da pov. UJU v Ljubljani v svojem območju organizira t o I i važno in ravno za našo izrazito agrarno državo toli potrebno akciio proučevanja vprašani podeželskega šolstva in učitelistva. Organizacija te proučevalne akcije bi n. pr. obsegala sledeče točke:
Svetovni mednarodni pomožni jezik
Esperanto.
V 16. številki »Učit. Tov.« se g. J. Kovačič obregava ob Esperantn ter po-vzdiguie v deveta nebesa s oavovim perjem okrašeno imitacijo Esoeranta — Ido.
Nimam namena povzdigovati Esperanto. Esperant- ie danes takn močan, da mu članek g. Kovačič^ niti najmanj ne škoduje, pač pa mu dela le dragoce-
no propagando. Kako smešna trditev: »Espo ie nerazvit otrok in se tud; izraža do otroško! Vse kai druge?« pa ie Ido ali popravljeni — Esperanto... Kai pa-je Ido? Sami priznate: popravljeni Esperanto. Kako pa ie popravljen? Nai mi bo dovolieno navesti par deistev nai čuieio čitatel.ii »Učit. Tov.« oba zvona, potem pa nai sami presodijo vso stvar.
V drugi polovici preteklega stoletja se je vršilo pravo tekmovanje za ustvaritev nekega mednarodnega pomožnega lezika. Zgodovina nam priča preko 100
Mkil' več a,i man' ust>elih noizkusov. Najbolj so se obnesli: Romanal. Volapuk. Ro-ro. Europal. Mendial. Latino sino flexione. Novi latin itd. Vse te in slične pojave Pa te popolnoma nadkrilil geni-ialni od vsega sveta priznani umotvor Esperanto. Ustvarjen ie po dr. Ludoviku Lazarju Zamenhofu. rodom Poljaku roj v Bjelostoku leta 1859. sinu navadnega na deželo obsoienega učitelja. Jasno, da ie Slovan vdihnil svojemu delu. kateremu ie posvetil vse svoie življenje, tudi slovansko dušo. Esperanto ima 28 črk. Postavil ie strešice na c. s. g. h. j, kj se izgovariaio potem č. š. dž. ti in ž. Slovnica obsega 16 pravil ter ne ipozna nika-ke izjeme. Kakor sklanjaš en samostalnik. tako sklanjaš vse ostale, kakor en pridevnik, kakor en glagol, tako vse ostalo.
Zamenhof ov ookVet z namenom združiti vse ljudi v veliko družino s po-močio enostavnega in lahkega jezika. s; ie takoj v začetku (leta 1887.) pridobil preko 300.000 somišljenikov
Med tem Pa so nevoščljivci vedno glasneje zahtevali popravo Esoeranta. zahtevali so nai se uvede mesto č ch. š sh. češ da si težko nabavi vsaka tiskarna potrebne — nove črke!!! Zahtevali so tudi uvedbo latinskih črk: v. x. q ter germ w. Jasno je da ie dr. Zamenhof vse slične. mredloge odklonil. Ni res. da so založniki esnerantskih kniig vplivali na Zamenhofa. da nai ne izpranima Espe-ratita. Na idealista kot ie bil dr. Zamenhof. ki ie žrtvoval za ideio ne samo »par let dela« temveč vse svoie živlienie in premoženje ter ie umrl leta 1916. vsled strašne svetovne morije popolnoma strt — s težko srčno napako, pač niso mogli vplivati hudie. iskajoči v pokretu svoj dobiček.
Leta 1907 v jeseni se ie vrš T v Parizu kongres »Delegaciie za uvedbo enega mednarodnega iezika«. V 19 sejah, trajajočih no 3 ure ie kongres v princi-
pu priznal Esperanto za edini najboljši mednarodn: pomožni jezik. Zonet pa so bili stavljeni predlogi, naj se v Esperan-tu korigirajo črke ter uvede neobligatni akuzativ ter notlači sklania adjektiva. češ Cehom ie lahko to rabiti, nam (Romanom in Anglosasom) Da ie izredno težko. Jasno, da zapet ni niti esp. jezikovni odbor niti dr. Zamenhof privolil v kako izpremembo v tem smislu. Tedaj so nasprotniki slovanstva predložili kongresu popravljeni Esperanto. ki ga je kongres sprejel, ipovdariam Esperanto. kajti Ido ie dobil ime šele leta 1909.. torei dve leti po tem kongresu.
Novotarija oa ie naletela na največji odDor ravno Dri narodih, katerih zastopniki so zahtevali popravljeni Esperanto. Bliskovito se ie širil Esoeranto po celem svetu. Esiperantistov se ceni danes na preko 50 milijonov. 10 največjih radio oddajnih postai oddaia stalno esp kurze. Tudi po otroško se izraža Esoeranto, kaiti govore ga tisoč; otrok, si dooisu-ieio s šolarii drugih nacii in držav itd, V Sloveniji imamo izvrstne esoerantske klube in društva tako- v Mariboru Ljubljani. Celju. Logatcu. Vrhniki Rakeku, Jesenicah Selcah nad Škofjo Loko. Pre-značilno ie. da ie ustarioviteli esn. kluba v Logatcu znal naioreie Ido. toda takoj ko se ie naučil Esperanto ter imel priliko spoznati interno sveto ideio Esperan-ta. ie postal naš naiboliši esnerantist!!!
Kljub svoiim 50 miKionom somišljenikov stoii Esperanto pred pohodom, mlad. orožen, zdrav, da zavzame popolnoma celi svet do z.adnie eorske vasice. Jaz ina sem oonosen da sem mogel izgovoriti za Esoeranto oar besed ter kličem :
Živela večna ideia Esoeranto! Naj Se ta tisoč slovenskih esoerantistov po dvaisetori! Naročite tudi Vi oooolno esperantsko slovnico skupno s člitanko in besednjakom!
Ni ne timas. ni estas nretai nor ba-talo!
Otmar Avsec. tajnik esoerant-skega kluba v Ljubljani
Iz seje ožjega sosveta eksekutive in Pov. UJU Ljubljana.
Iz SEJE OŽJEGA SOSVETA UJU — POVER.JENIŠTVO LJUBLJANA DNE 8. MAJA 1926.
Vsem okrajnim učiteljskim društvom in članstvu javljamo sledeče sklepe:
1.	Pokrainska skupščina Se vrši v Celiu 17. in 18. julija 1926. Dnevni red objavimo Dosebei
2.	Delegati onih društev ki niso poravnala članarine za prvo Dolletie do 30. iuniia t. 1.. nimaio pravice glasovati na skupščini. (Cl. 29.. točka 4. pravil UJU).
3.	Legitimacije delegatom za ookra-iinsko skupščino razoošlje poverieništvo takoi do 1. juliju predsednikom okrajnih učiteljskih društev. Brez legitimacije se nobeden delegat ne bo pripustil k volitvi. Društva naj takoi prijavijo delegate in namestnike Poverjeništvu.
4.	Sklepanje o ponovni revizHi po-verieništva in listov se preloži' do prihodnje seie. ko poda blagainik ožjemu sosvetu pismeno poročilo kot komentar o računih in bilanci k revizijskemu zapisniku. To se mora zgoditi do 1. innija 1926 Poročilo razpošliemo nato članom
ožjega sosveta da ea orouče in "ponovno sklepalo o njem na šefi. ki se vrši 12. junija 1926.
5.	Uredili in izpopolnili so se posamezni odseki noverieništva
6.	Slomškova zveza želi z našim poverieništvom stikov v svrho ustanovitve samo stanovske organizacije. Sklene se soglasno orepustiti zadevo bodočemu ožjemu sosvetu, ki bo Podal lahko definitivne odločbe.
7.	Pozivu »Zveze duševnih delavcev« v Ljubljani se odzovemo
8.	Izvršni odbor U.JU v Beogradu
obvestimo brzojavno, da ni oreielo 17 uradnikov prosvetnega oddelka v Ljubljani in Mariboru Drvega maia svoie plače, s orošnio za takojšnio intervencijo na merodainih mestih. Posreduje naj tudi. da se sreskim šolskim nadzornikom ponovno priznaio doklade in potni pavšal.
9.	Preko Izvršnega odbora U.IU v Beogradu pošljemo vlogo na ministrstvo prosvete. nai ukine odredbo nrosvetnih inšpektorjev, liubhanske in mariborske oblasti k; omeiuie sreskim šolskim nad-
LISTEK.
VACLAV DRŽAJ:
Cankar in mi.
(Dalje.)
Da imeli smo tudi »Vrhu gore hrast«, a kakova ie bila njega cena nek-dai. kakova ie danes?
Cemu. odkod vsa ta imena? Kje je našel Cankar vso to golazen? V naših vrstah io ie nabral. Cestokrat ie premeril tužno dolino šentfloriansko in opazoval vso gnusobo. In hudo mu ie bilo v srcu. To hudo ie rodilo »Hlapce«. In podaril iih ie nam ne da bi se morda norčeval iz nas. ne! Samo zato nam tih ]e posvetil, da vidimo, kakšni smo. da se iz ntih učimo, kakavi nai bodemo kako delati, da postanemo drugi.
Drugačne nas ie hotel. In po pravici. Kako boš vzgajal, kai boš vzgojil, če si v svoii duši slab. če si brez lastne volie. če se zanemarjaš ko prestopiš prag učiteljišča, ki ti ni dalo več kot poznanje: »Ce bi moral ždeti še par let med tistimi stenami, pa bi vedel da so oblikovali iz zdravo rojenega bitia ne-
stvor. ki bo narod zavaial. uoropa-stil.« — Ali pa še teea spoznanja ne.
Še dalie ie šel Cankar. Pravico do vzgaiania nam ie odrekel zakai zemlja, ki ga ie živela, katero ie ljubil nad vse, ie bila za niega mrtvašnica, ki so io zidali tuierodci. narod oa. ki ie bival v tel mrtvašnici, kateremu ie posvetil vse sile do svoie smrti, ie bil zanj mrtvec, čigar smrti ie bil kriv naiveč tisti, ki ga je »vzgajal« — torei mi... — Prav za to nam ie odrekal pravico do vzgoje.
»Hlapci« so rodili v vrstah učitelistva do Cankaria velik odpor. Po oštarijah se ie kričalo: »Dal bi mu zaušnico za ta nauk. če bi ga srečal — pijanca.«
Bolela nas ie beseda hlapec!
Nič ni Domagalo. če si v zagovor Cankarja imenoval njegovega »Kačur-ia«. Molčati si moral, zakai ljudje ljubijo neresnico bolj od resnice ker narod ceni krinko boli od poštenega, veselega obraza.
Vsaka rana se zaceli. Časa ie treba. Tudi SDOznanie Pride prei ali slej. In tako smo orišli tudi mi končno do spoznanja.
Bilo ie v zadnjih dneh poginule Avstrije. tik pred onimi dnevi — dnevi
»revoluciie« kot imenujemo mi 'Prehodno dobo: Avstri.ia — praznota — Jugoslavija. V »Mestnem domu« se ie zbralo kranjsko in štajersko učitelistvo. z namenom da lavno izrazi svoie zahteve. Tudi naš veliki učiteli. pokojni. Ivan Cankar ie prihitel med nas. Dasi že močno bolan, ie hotel še govoriti. Pričakoval sem. da ea voditelji naroda izteraio iz dvorane (vsai tisti, ki so kričali do ošta-riiah). in se tako maščujejo za oortret. ki ga ie izdelal brez niihovega naročila. Pa se ni zgodilo. Molčalo ie vse. s po-vešeno glavo so stali ko ie spregovoril:
»Odprite vrata. odDrite okna in zakličite ijm. vašim gospodarjem, zakričite. da vas sliši Dunaj: Hlapci smo. daite nam vsai toliko, kolikor gre hlapcu!« »In ve. matere- Poveite iim. da vaše izsušene prsi ne mo-reio več doiiti dece: da moi narod umira, to jim poveite!«
»Kruha zahtevajte — kruha vam nai dado!«
In kot običaino — tako visoko srno se res povzpeli: njeeovim besedam Je
sledil gromovit aplavz. Iz predsedstva ie. hyala Bogu. že oreie bila izpeta visoka pesem: »Cenjeni tovariši! Ceuie-ne tovarišioe! Razidimo se ker protestno zborovanje ni dovolieno.«
In nato?
Na to — vse tiho ie bilo.
In za to tišino?
Tišini ie sledil prevrat in postali smo čez noč Jugosloveni: iz vernih Avstrijcev. verni Jugosloveni! Popre.ie smo z vso vnemo vzgaiali Avstriice. danes oa z isto vnemo Jugoslovene.
Marsikdo bo deial: »Sem jaz. si ti. smo vsi.« Več ali mani — da!
Pa so bili tudi taki. ki so bili redkobesedni za poveličanie gnusobe, ki so le malomarno govorili o sliki in kazali sliko »Cesar moli«. In so bili tudi taki, ki so učencem, ko so govorili o Masa-ryku — na opombo učenca: »Gospod učiteli. lani ste na' hvalili in poveličavali cesaria Karla« — odgovorili s. solzami v očeh: »Učenci, takrat sem lagal.«
In kako ie danes — ¿anes «o sedmih letih?
zornikom stanovske pravice ori okrajnih učiteljskih društvih.
10. Na otoku Rabu je zidala mestna občina Dunaj leta 1914. okrevališče za svoie uradnike. T0 v sirovem stamu dovršeno Doslooie ie sedai na Drodai _ rr-merno bi bilo za penzionat. ,(jlaYi11 bor UJU v Beogradu nai prepreči prodajo ootom beograjskega poslanika na
Dunaju ter skuša kupiti poslooie za uči-teljstvo.
11.	Ona okrajna učiteljska društva,
ki še niso Doslala oredlogov o izpre-membi pravil, na.; to store gotovo do 1. iuniia 1926.
12.	Rešile so se nekatere osebne zadeve.
Splošne vesti.
—	Uradništvo in nadzornki pri prosvetnih oddelki v Mariboru in Liublam hre* plač. Zaradi novega budzeta. s katerim so predvideni le krediti za uradništvo prosvetnih direkcij ni oreieln uradništvo prosvetnih oddelkov v Mariboru in deloma v Ljubljani ta mesec svojih plač. Poverieništvo UJU — Ljubljana je brzoiavno obvestilo predsedstvo UJU v Beogradu o tem in ie zahtevalo, da predsedstvo UJU intervenira v tei zadevi Dri
ministrstvu	„
—	Okrajni šolski nadzorniki' brez
doklad in potnih Pavšalov. Z novim bud-žetom so ukinjene sreskim šolskim nadzornikom doklade in potni pavšal, ki ie bil že dosedai itak premajhen. Večina sreskih šolskih nadzornikov že sedai m mogla izhaiati in ie bila oškodovana na svoiih prejemkih zaradi nadzormskega položaja. Poverieništvo UJU Ljubljana se ie brzojavno obrnilo na Glavni Odbor UJU v Beogradu, da predsedstvo UJU intevenira pri ministrstvu prosvete .v tei zadevi.
—	Pokrajinska skupščina UJU — poverieništvo Liubliana se vrši letos 17. in 18. julija v Celju. Javite pravočasno delegate! Plačajte članarino za I. polletje točno do 30. iuniia 1926. da bodo imeli Vaši delegati glasovalno pravico na skupščini. Pošljite čimprej izpolnjeno letno poročilo, da bomo mogli sestaviti natančen pregled in bilanco našega delovanja!
—	Himen. Poročil se ie tov. Gustav Binder s tovarišico Milko Fajfarjevo. Bilo srečno!
—	»Društvo slovenskih učiteljic« bo
priredilo tudi letos v mesecu iuliiu gospodinjski tečai (kuhanje in šivanje). Priglase soreiema »Društvo slovenskih učiteljic« v teku tega meseca. Natančnejši podatki o tečain bodo še objavljeni. Po možnosti bo društvo priredilo v oočitn.cah tudi higiienski tečai.
—	Prepozno vrnieni plačilni listi Veliki župan mariborske oblasti ie poslal šolskim upraviteljem nalog glede pravočasne vrnitve plačilnih listov ker se le računovodstvo deleg. min financ tozadevno pritožilo Težko ie misliti, da bi nekatera šol. upr. vsled nemarnosti prekoračila DredDisan rok. ker ie manipulacija s plačilnimi listinami res prav malenkostna. Za marec, april ie pa prav lahko umliivo da so bili oddani plačilu; listi prekasno, kajti velikonočne počitnice so padle letos na čas od 31. marca do 7. aprila in so pač mnogi šolski upra-teli; čakali na vrnitev učitelistva. Ce pripomnimo, da nimaio nekatere šole redne dnevne poštne zveze ie pač mogoče, da so dospeli plač. listi po roku osmih
dni. kar se mora tudi upoštevati.
—	Razpis učnih mest Za Dob. Kamniški srez se ie pomotoma razpisalo mesto za šolskega upravitelja glasiti se Pa ima eno mesto za učitelja.
Pevski tečai Z K. D. se vrši pod vodstvom strokovniakov in skladateljev v dneh 4. do 6. junija. Predavanja se vršijo oredpoldne in popoldne, in sicer iz sledečih panog: teorija, harmonija, fiziio-logiia-fonetika. izobrazba glasu ter zgodovina glasbe. Prosvetni oddelek velikega župana ljubljanske oblasti ie dovolil z odlokom P. br. 2754 7 dne 31. marca t 1. učitelistvu. ki se udeleži tečaia dvodnevni dopust. Učitehi udeležniki se mo-raio nriiaviti pri okrainih društvih, k; so včlanjena v Z. K D. Podrobnost; so razvidne iz okrožnice »Zveze kulturnih društev poslane vsem društvom članom Z. K. D
—	»Polioprivredni Glasnik«, ilustro-van: gospodarski časopis Novi Sad. izda L juniia t. 1. veliko svečano številko, posvečeno poljedelstvu in gospodarskemu stanju Slovenije. Cilj tega zvezka je nrooaganda napredno kulturnega dela Slovencev na gospodarskem ooliu Naročila za omenjeno številko se pošiljajo na: Uredništvo »P o 1 j o p r i v r e d-nog Glasnika«, Novi Sad. Cena 20 Din.
—	Usposobljenostni izpiti na državam moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili v času od 30. aprila do 8. maia pod predsedstvom g. ravnatelja A. Dokleria K izpitu j« prišlo 18 kandidatov jn 35
kandidatin.i. Usposobljeni so bili • A. z a osnovne šole; Bitenc Ivan. elemente Avgust. Erženjak Franjo. Hart-man Ivan. Hrast Oskar. Junc Leopold. Kraker Ladislav Krvinič Josip. Lapanje Janko. Medic Avgust. Pavlic Ivo. Trat-niek Martin. Vončina Drago. Zajec Adolf. Železnik Franc. Žvan Andrei — Bohte Stana. Bratkovič-Smerdeli Marija. Bulo-vec Marija. Butara-Schiller Melita. Ce-rin Bogumiia. Demšar Mira. Grum Ljudmila Horvat Lea. Honigsman-Brezuik Zofija. Ivane Vida. Keber Silva Kiferle Ana. Kogoi Ana. Kokali Marijana. Kraše-vec Dana. Kulovic Viktorija. Mozetič Jelica Novak Cecilija. Pirievec-Nagode Marija Pivk Otilija. Rojnik Elizabeta. Rugeli Zora. Slapšak Ana. Stooar-Novak Štefanija. Stroj M a r i i a (z odliko), Ulčar Antonija, Urbinc Ana in Weble Adela. — B. Dopolnilni i z d i t sta napravili Dolenec Ivana in Sancin-Bunc Mara. — C. S p e c i a 1 n i i z d i t iz francoščine je napravila Miklavčič Ema. iz srbohrvaščine pa Šiškovič Milena. 4 kandidati(inje) so med izpitom odstopili, ena kandidatinia ie bila repro-birana.
—	Naročnikom »Zvončka«. Zadnjo številko letošnjega letnika nameravamo izdati že prve dni iuniia. To iz razloga, da nam bo mogoče obračunati in izterjati dolžno naročnino lista še pred zaključkom šolskega leta Zato prosimo vsa «abiralce nai n^m iaviio številn naročnikov 9. in 10. Število obenem in sicer zanesljivo do 20. t. m.
Dolžniki, ki smo lim ustavili list. naj naročnino poravnajo pravočasno da jim bo mogoče s to številko zobet list dostaviti. Ne Dozabliaite. da sklepamo letnik »Zvončka« 7 iuniiem in ne z decembrom*
—	Stare dolžnike »Zvončka«, ki smo Kh že dvakrat terjali do našem nravnem zastoDniku. ODOzafiamo tem potom zadnjikrat nai poravnaio svoi dolg zanesljivo do 2. iuniia. sicer bomo obiavil: njih imena na delegaciiskem zborovanju
—	Nerazprodane številke »Zvončka« nam zanesljivo vrnite tekom tega meseca. da Vam jih bomo pri obračunu upoštevali.
—	Poziv! Prosim dotičnega. ki sem mu Posodil načrt šolskega odra da mi ga nemudoma vrne. — Obenem prosim upravitelje 17 šol. ki mi še n so poravnali igric »Oporoka« n »Gospod in «v. Peter«, da dotične zneske uoošlieio oziroma igre vrnejo. Hkrati opozarjam tovariše. da ie »Oporoka« primerna za prireditve na Vidov dan. — Oskar Žolnfr,
Maribor, VVilsonova ul. 23.
%
—	Popravek v »Razpisu stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti, ki ie v »Ur. 1.« št. 38/1925, se razveljavlja v srezu slovenigraškem Dod toč. d) na strani 241 Objavljeni raz-Dis enega učnega mesta za učitelja na šestrazredni osnovni šoli ž eno vzporednico v Velenju.
—	Ferijalno Udruženie Jugosloven-skega Učitelistva. Ustanovni občni zbor F. U. J U.. ki bi se moral vršiti na bin-koštno nedeljo 23 maia v Slavonskem Brodu se na željo preloži na velike počitnice. Tudi i j a v -1 i e n i sestanek ' p r i g f a šie n i h tovarišev (i c) za Češkoslovaško ob istem času in kraju se preloži! — Za »Pripr. odbor F. U. J. U.«: Slavko M r o v 11 e s. r.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubljana. Poljanski naSiD 10 21 pošlje vsakem» naročniku »Učit. Tovariša« zanrmiv cenik brezplačno Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Učiteljski pravnik.
—§ »Po Sklepu lista«. Zadnio našo vest pod tem naslovom moramo popraviti v toliko, da ni upati, na uspeh s pritožbo na Državni svet ker smo dobili od merodaine strani zadevno pojasnilo, ki ga prinašamo spodai.
—§ Načelni sklep Državnega Sveta o Priznavanju dneva napredovanja v PO* ložami Plači: »Kako činovniički zakon ne odrediuie koii dan ima važiti kao dan unaoredienia. merodavan ie do tom pitanju samo dekret, odnosno ukaz o una-Dredieniu. Kad se u dekretu ili ukazu kaže da se napredienie daie od dana.
koii ie raniie ili docniii od dana Dotpisa dekreta ili ukaza, tada važi kao dan unar predienja onai izridito ' odredieni dan inače dan potpisa dekreta ili ukaza.«
Učiteljski pevski zbor.
SLOVENSKEMU UClTELJSTVU!
Pevski zbor slov. učitelistva. je s svoiim prvim nastODom dokazal dosegljivost postavljenega si cilja, ki ne leži do dosedanjih vidikih v nedo-g le dni bodočnosti. Javnost z vso pravi-co pričakuie od nas. da ii bomo nudili to. kar drugim ni bilo mogoče. Slovensko učitelistvo se tega dobro zaveda, sai ie bilo povsod Prvo. kadar so se hotela v našem narodu uveliaviti nova pota. še posebno v kulturnem oogledu.
Kritika, v kolikor te bila čista, je upoštevala dosedanje žrtve in dala zboru priznanje in nekake smernice za bo-, dočnost. Teh smernic se bomo držali. Treba bo zato tudi v zboru samem upoštevati glasovno in zmožnostno ravnovesje. Vsi. kar vas ie dobrih pevcev, pridite k nam! Ne stojte ob strani v pričakovanju, kdai bodo utrdili zbor »slabeiši«. vaš glas na poslali v pomoč samo tedai. ko bo treba žeti dobrine »slabeiših«. prednikov. Marsikdo ki danes kritizira delovanje in usDeh zbora, ie imel čas. priliko in prošnjo. da se udeistvuie z zborom in v zboru.
Kritiki z nami vred občutijo do-manikanje tenorjev. Apeliramo na one. ki lih ie narava obdarila z redko nagrado tenorja, nai pristaoiio v naše vrste ter s tem pomoreio do ugleda slovenskemu učitelistvu.
Ne odvračamo Pa vsAeh drugih čistih in fundamentalnih glasov. Ako nekateri dosedanji tovariši pevci in tovari-šice pevke glasovno ne odgovariaio Popolnoma zborovim smotrom. na vendar ustvarili podlago zboru in to v najbolj kritičnih časih, zato zaslužilo največjega obzira in vsestranske pohvale.
Upamo da naš oozliv ne bo zastonj. Vstopite v naše vrste vsi ki se čutite zmožne uveljaviti naš stan z lepo slovensko pesmijo.	Odbor.
Priiave soreiema tajnik Drago Zupančič, Cesta na Rožnik 5, Ljubljana.
—pev. Prihodnji pevski tečai se bo
vršil 12. in 13. iuniia v Ljubljani. Posameznih glasov ne bomo razpošiljali. Po prvem tečaju iih vzamete seboi Natančneje sledi	Tain:k.
Za našo pedagoško knjižnico.
—knjiž. Za našo pedagoško knjižnico.
Ponovno apeliram na vse tovariše in to-varišice. da prispevajo k izpopolnitvi naše Centralne knjižnice
»P o d o t n ti ki« ise je Posrečilo deloma komoletirati. a manikaio še vedno letniki 1880.. 1882.. 1884.. 1918.. 1921.. 1923. Zato naprošam posebno starejše, tovariše, ki iim morda prvi letniki ne služijo. da iste daruie.io knjižnici.
Knl žnčar.
Obrambni vestnik.
—ob Tržlške učitelfice-Ljublfančan-
ke odgovarjajo na anonimni iavni napad v nedeljski »Jutrovi« številki. Predvsem novdariamo vedno, nai se naše zadeve razpravliaio edino v stanovskem glasilu navzlic temu pa prinašajo razni politični listi neprestano dopise iz naših vrst. Najboli žalostno Pa ie dejstvo da napredni list naoada napredne učiteljice. Povod temu ie dala premestitev nadšte-vilne naimlaiše moči. ki se po dopisnikovem mnenm ne sme premestiti kot domačinka Omenjena službuje šele dru-e"o leto. seveda ves čas v Tržiču. Krivica ni. če otaneio na mestu Ljubljančanke s 7. 9. 10 službenimi leti. ki so tudi že do desetkrat meniale mesto Na težke družinske razmere nas treh L.iub-bančank se n:i nikdar oziralo dasi so iste. ako notegnemo paralelo Kar se pa tiče »tudi izvenšolskih mravelj«, (moramo skromno priznati da tud,i me nismo vedno držale križem rok. Ako Pa nam g. dopisnik očita, da »ne želimo spoznavati krajevnih razmer«, mu na tem mestu odkrito povemo, da se sedai ravno vsled tega ker iih predobro poznamo, ne udeležujemo izvenšolskih prireditev. Niso pa samo Ljubljančanke, ki tih Tržič v prostih minutah ne pozna. Študi-ranie na konservatoriiu ie privatna zadeva. Največ razburjenja povzroča poročena učiteljica na šoli Ce dovoli država službovanje tudi Poročeniim učiteljicam. nai blagohotno dovoli to tudi gosp.
dopisnik. Nai odgovori > na vprašanje kdai. kie in komu ie poročena učiteljica »govoričila« da ii ie služba oribolišek in ji ni treba služiti — a ie vztic temu še nadalje služila. Ti pa. bela Ljubljana, imei za zgled Tržič, da ne bo več treba tržaškemu dopisniku vzdigniti svojega glasu in apelirati na merodaine faktorje, da Dopraviio namišljene krivice! — Prizadete tržiške Ljubljančanke.
Polemika.
Zopet Višja pedagoška šola.
(Dalje.)
Kar se tiče primera o učencih iz »njegove lastne orakse«. bi se osmelil pripomniti samo to da ie tov. Fakin zašel tu v teleomorfizem. in ie oozalbil. kako ie mlademu človeku do 14. leta ori srou. pa če tudi sedi Dri najkoristnejših knlTigah in je poosebljena Skromnost« Kai misli on o »ieremiiadah« (do njegovem) v članku g. StieDaiia Augusta: »Pro domo sua?« (Mešč. šola«, štev. 2. 1926. stran 37.. vrsta 27—29)).
Tov. Fakin izjavite se liasno. na čem bazira Vaša trditev, da nam Je učenie v balast, in da ie mnogo tovarišev v Sloveniji ki hočejo resno študirati in so prosili za sprejem v Višjo ped. šolo. a so bili odklomeni! Ne čutite, da ste tu obsodili višje oblasti. da so krivično postopale če trdite, da ie veliko resnejših od nas. ki na niso bili sprejeti. Imenujte nam jih. obenem pa dokažite Vaše natolcevanje da se mi ne pokažemo vrednih biti slušatelii Viš. ped šole!
Da! odšli smo na Viš. ped. šolo z namenorii. da borno študirali in Si pridobili višjo izobrazbo, ne samo zaradi boljšega materialnega položaia in onega »list oaoira bela«, kakor imenuje g. Radovanovič (»Unifikacija i reforma«, stran 22.) diplomo, a se ni še potrudil po nio. če tudi ie to obljubil storiti (»Unifikacna i reforma«, str. 24. vrsta 37.) Izvolite vzeti v roke svinčnik in računajte. ali se nam ie izplačalo priti z a-r a d i materiia 1 nega položaia sem.
(Dalie Drihodniič.)
■ • - - ' •
Prirodopisne zbirke.
(Dalie.)
Prepariranie.
Lupinice ie treba očistiti za zbirko na že omenjeni način. Blato se jih včasih drži tako močno da sO potrebna še kreokeiša sredstva pri čiščenju. Včasih služi orav dobro — zobni prašek. Pri velikih školjkah ie orav umestno, če nekatere primerke očistimo z razredčeno solno kislino, da nokažeio svoie čiste barve.
Vedno ie treba paziti da tenkega roba nekaterih vrst pri čiščenju ne poškodujemo.
Mehke dele (»žival«) vseh velikih vrst ie treba odstraniti kakor smo že povedali. V i v i o a r a . ki ima na nogo prirastel pokrovček. se oosuši ootem — vsak primerek s svoiim pokrovčkom — nato se potisne vanjo košček vate in na vato prilepi pokrovček v isti legi kakor io ie imeLpri zaprtem živem polžu.
Mimogrede omeniam da so spomladi. žabii paglavci v akvariiu naiskrbneiši in najnežneiši čistilci vseh polžev, ki jih stavimo v njihov akvarii
Ko so oolžki in školjke docela suhi, jih šele uvrstimo v zbirko. Ako nam nT treba štediti s,i nabavimo za male vrste steklene cevčice z okroglim dnom. dolge .4—6 cm; v cevko pridejo polžki in eti-• keta z imenom in najdiščem zapremo iih. Da nailažie in Obenem naiceneie in najlepše s koščkom vate. Ce pa hočemo omejiti izdatke. Dotem zbiramo tudi te male vrste v škatljice od vžigalic toda z vsakega naidlišča iih posebei spravimo v Dapirnato cevko, na kateri zabeležimo najdišče: primerki ene vrste v več najdišč oriideio v isto škatliico. Te cevke si pripravi na sledeči način- kos papirja si omotai okolu okroglega svtinčnika ali neresniika tako. da gleda cilindrični ovoiček še čez konec svinčnlika: tu na koncu zaoogni ovoi 2 ali 3-krat. pa lahko snameš cevko s svinčnika. Na isti način ali na z vato zaoreš na drugem koncu.
V takih papirnatih cevkah se tudi nailažie raznošiliaio vse te male stvarce.
Naša gospodarska organizacija.
REZERVNI SKLAD.
Blagajniško staaie do izkazu 28. januarja t. 1. . ■ Konjiško učit. društvo .
7502.— Din 250.— »
skupaj . 7752,— Din. OBRAMBNI SKLAD.
Blagajniško stanie do izkazu 28. ianuaria t. 1 . • 668.31 Din Zacherl Franc. Ljutomer . 25.— »
skupaj . 693.31 Din.
Darovalcem hvala! Nai bi našli mnogo posnemalcev!
Upravnik.
DRUŠTVO ZA ZGRADBO UČITELJSKEGA KONVIKTA V LJUBLJANI.
(Dalje.)
Blagajniško poročilo ie bilo že objavljeno v prejšnji številki »Učiteljskega Tovariša«.
K blagajniškemu poročilu omeni tov. Šmaidek. da bomo imeli nri -zemljevidih znatno izgubo. Tov. Lapaine odvrne, da smo zemljevide prevzeli kot dedščino.
Poročilo nadzorstvenega odbora ie nodal predsednik tega odbora tov. Petrovec in poročal, da so bile seie nadzorstvenega odbora skupne z UDravnim odborom in imata tudi skupni zapisnik.
Revizijo b 1 a g a i n e sta izvršila tov. Grčar in tov. Zupančičeva dne 29. marca 1926 ter sta našla vse v redu, zato predlaga tov. Grčar absolutoril
Občni zbor ie dal blagajniku in odboru soglasno a b-s o 1 u t o r i i
Oba odbora sta do a b s o -lutoriiu dala svoia mesta na razpolago.
O gospodarskem proglra-m u ie poročal tov. Pavlovec naslednje:
Učit. konvikt ie uvedel gospodarsko akcijo in ie napravil z raznimi tvrdkami Dogodbo. da za priporočani^ oziroma razpečavanje dobi primeren ponust.
S tvrdko Kocjančič smo se pogodili, da nam nabavlia šolsko lekarno za ceno 350 Din. Vseibuiie najpotrebnejše medi-kamente. ki iih rabimo kot učila in v pomoč v slučaju nezgod
Z društvom »Kosmos« imamo do-godbo za posredovanje dobave gradbenih škatel za mehaniko, elektriko in optiko. O teh učilih se učitelistvo zelo pohvalno izraža. Tvrdka nam daie učila po ceni. ki io dovoljuje članom. Od te vsote ima Učit. konvikt *20% popusta, tako da imamo od mehanike 118 Din provizije, od elektrike 64 Din. od optike 54 Din. Naročil ie bilo za optiko 11. mehaniko 15 in za elektriko 21.
Nadaljnje tvrdke. s katerimi imamo pogodbe, so: Kmetijska družba dovoli 10%. Manufaktura Kas da učiteljstvu 3% in Konviktu 3% popusta. Zobozdravnik Vrankar dovoli 20%. Fotograf Rov-šek da 25%. Tiskarna bo odstotke prodanih zvezkov dala Konviktu in Domu. Tovarna strojev Ježek v Mariboru da 25% pri posredovanju. Tvrdka Franck nam ponuia zastopstvo za tinto. Odbor ie ponudbo sprejel.	(Dalje prih.)
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drafitev v Sloveniji.
Vabila:
= KRIŽEVSKI (V PREKMURJU) PEDAG. - D^ D AKT. KROŽEK zboruje dne 20. mamika t. 1. v evang osnovifi šoli v Šalovcih. Pričetek ob 10. uri. — Predsednik
Poročila:
+ Ptujsko učiteljsko društvo je zborovalo 10. aprila v Ptuju. Navzočih je bilo 79 članov.
Dopisi. Po prečitanju in odobrenju zapisnika so se obravnavali' dopisi, katerih najvažnejši je bil oni »Ferijalnega Saveza v Beogradu«, ki poziva učiteljstvo k pristopu. Delegat se ni volil.
Sprememba pravil UJU. Tov. Ivan Žolnir je podal tozadevni referat, katerega glavne točke so se izdelale v odseku, ki je bil voljen, da pripravi gradivo za spremembo pravil. Celoten referat je prinesel list na drugem mestu.
Resolucija. Tov. predsednik je čital resolucijo, ki je izšla iz odbora društva, ter je bila soglasno sprejeta na zborovanju, tičočo se dekla-racijske resolucije, katere Učit. Tov. še ni obelodanil do zborovanja, ter pisanja o deklaraciji, poziva za javno razpravljanje o spremembi pravil UJU, pretnje, da se bo društvo v slučaju, da se deklaracijska resolucija in zborovanjsko poročilo ne objavita, našla pota, da pride oboje v javnost,
poziva, da naj stanovski list ščiti stanovske interese in one, ki se preganjajo, ter poziva, da se društvu dostavi poročilo o blagajniškem stanju, katero bi bila društva morala prejeti, glasom sklepa širjega sosveta, 1. aprila.
Predavanje, lov. Šestan je podal lepo živ-ljensko sliko iugoslovenskega junaka Svetozarja Miletiča, ki je že pod Avstrijo stremel za tem, da doseže ujedinjenje iugoslovenskega življa. Orisal nam je vse triumfe, a tudi vse trpljenje tega borca, ki se ni strašil ničesar, da bi dosegel, kar mu je bil cilj življenja.
Za svoja izvajanja je žel tov. predavatelj toplo zahvalo.
Tov. predsednik opominja zamudnike pri plačevanju članarine.
Prihodnje zborovanje bo 8. maja.
+ Izvanredni občni zbor novomeškega učit. društva. Novomeško učiteljsko društvo je na iz-vanrednem občnem zboru dne 17. aprila 1926., po daljši debati za in proti deklaraciji, odklonilo isto. Stavljeni predlog: Deklaracija je za nas nepotrebna, pač pa zahtevamo, da se člen 2 pravil UJU strogo izvaja — je bil sprejet od 62 navzočih članov s 57 glasovi. —
Na vprašanje glede spremembe pravil UJU so bili sprejeti sledeči predlogi:
1.	Sedanja organizacija po poverjeništvih naj ostane.
2.	_.
3.	Širji glavni odbor in izvršilni odbor naj imata članov v sedanjem obsegu.
4.	Član Udruženja more biti nastavnik na učiteljišču, meščansko-šolski učitelj, upokojenec in aktivno nastavljen veroučitelj.
Za odbornike Udruženja naj bodo izvoljeni redni člani Udruženja.
5.	O tem naj odločajo interesenti — to je slušatelji višje pedagoške šole.
6.	Širji glavni odbor in izvršilni odbor naj se voli po listkih. Njihov mandat naj traja kvečjemu 3 leta — lahko pa se ponovno izvoli. Volitve nai se vrše dopolnilno, da vsako leto, po preteku prvih treh let. izstopi ena tretjina članov. Prvi dve leti naj se to določi potom žrebanja, pozneje pa pride postopek sam od sebe.
7.	Glavne učiteljske skupščine naj se vrše vedno le v glavnih počitnicah in sicer v večjih centrih države. Glavno skupščino naj tvorijo samo delegati, kongres pa vsi člani UJU. —
-f Okrajno učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 17. aprila 1926 v Ormožu ob navzočnosti 38 članov.
Predsednik pozdravi navzoče, povdarjajoč, naj bodo zborovanja torišče, kjer se utrjuje naše tovarištvo in poglabljajo naše prijateljske vezi.
Predavanja: a) Ljudevit Belšak podava pod naslovom: Iz Italije v domovino — svoje doživljaje in utise na potovanju iz italijanskega ujetništva čez Solun, opisuje po vojni opustošeno Ma-cedonijo in tamošnje razmere med in tik po vojni ter poziva, naj vzbuja učiteljstvo v srcih mladine domoljubna čustva, da bo prevevalo vsa jugoslovanska srca prepričanje: En kralj, en narod, ena domovina! —
Sprememba pravil. Za tem je stavil tov. Josip Rajšp izpreminjevalne predloge k pravilom poverjeništva UJU v Ljubljani, katere je stvarno utemeljeval ter so bili soglasno sprejeti. —
Predlogi: — Naš neumorno delaven tovariš ravnatelj Anton Kosi priporoča za šolarske knjižr niče nabavo dobrih mladinskih knjig, k^teire ie začel izdajati pod naslovom »Nova zabavna knjižnica za mladino«. —
29. maja t. 1. priredi društvo poučni izlet na Pohorje k Sv. Arehu, kjer se bo vršilo kratko zborovanje.
+ Gornjegrajsko učit. društvo je imelo svoj občni zbor dne 9. jan. t. 1. v Ljubnem. Ker je bila napovedana senzacija, je bilo skoro vse na zborovanju; še celo dva nečlana.
Po pozdravu in overovljenju zapisnika je predsednik Žemljic poročal o sestanku predsednikov dne 3. jan. v Mariboru. Nato je prečital deklaracijo. Vse tiho! Le Dolinarja smo poslali v Ljubljano na sejo širjega sosveta.
Poročilo predsednikovo in blagajnikavo o delovanju društva in plačevanju članarine se vzame na znanje. Del prebitka se določi za »Učit. dom«. Članarina znaša za 1. 1926 sledeče: za redne 150 Din, za omož. 80 Din in toliko za upokojence, po 100 Din pa za učit. žen. roč. del. Predlog o obvezni včlanitvi v društvo »Učit. dom« ni bil sprejet.
Podaval je tov. Jos. Tratnik o uporabi peščene tružice pri domoznanskem pouku prav nazorno. Ta pouk podpirajoči načrti o šolski sobi, šoli itd. so bili razobešeni po steni.
Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Pulko, namestnik Žemljic, tajnik Tratnik, blagaj-ničarka Danica Pulko, odbornika: Luc. Rainer in Iv. Dolinar.
Tov. Rainerjeva ugovarja proti odloku, da bi učiteljice pisale kot nekako kazensko nalogo o temi »Učiteljica v službi nacionalne in moralne vzgoje našega naroda«. Drugi se pridružujejo njenemu naziranju, da je to nekako poniževalno za tovarišice.
+ Zborovanje okr. učit. društva za ljubljansko okolico se je vršilo na Vrhniki dne 6. marca 1926.
Tov. predsednik je pozdravil navzoče člane društva, posebej še goste, ter poročal posebej še o zadnji seji širšega sosveta v Ljubljani in o denarnem stanju našega društva. Društvo dolguje UJU znatno vsoto. Krivda na zaostali članarini zadene članstvo samo, ker člani niso redno plačevali članarine. Preselivši člani iz okraja se niso odglašali, ne pri društvu, ne pri gjavnem odboru. Sprejeti so bili v tem oziru na predlog tov. Šmajd-ka, Flajsa in tajnika Miheliča dalekosežni oklepi, da se društvena blagajna uredi. Sklene se izvoliti odbor, sestoječ iz tov. Draščka, Trošta. Ceruta, Makovca, ter tajnika in blagajnika, ki naj skupno urede društveno blagajno. Tajnik prebere nato proračun, ki ga je sestavil odbor. Proračun je bil sprejet. Na predlog tov. Šmajdka se določi letna članarina na 150 Din; soglasno sprejeto.
Nato prebere predsednik deklaracijo. V debato o deklaraciji so posegli tov. predsednik, Germek, Šmajdek, Trošt, Završnik. Gole, Cerut, Grašič. Po končani debati se je vršilo glasovanje za in proti deklaraciji z listki; — za ie bilo oddanih 50 listkov, proti 42 listkov. 3 listki prazni.
Popoldan ob 3. uri se je zborovanje nadaljevalo.
Po zelo burni debati o »Volitvi delegatov za pokrajinsko skupščino« se je sklenilo, da se vrši ista na prihodnjem zborovanju in sicer na predlog tov. Šmajdka v Ljubljani.
Pri slučajnostih predlaga tov. g. Kravosova:
Učiteljstvo protestira:
1.	Proti odloku g. ministra prosvete z dne 28. 7. 1925. O. N. br. 11.084 o obleki učiteljic.
2.	Proti žaljivemu dejstvu, da se samo učiteljicam nalaga tema za uradno konferenco; ali vsem, ali nobenemu; soglasno spreje.to.
Po končanem zborovanju se je v/šil razgovor o krivični odtegnitvi stanarine šolskim upraviteljem.
+ Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je zborovalo v sredo dne 21. 4 1926 dopoldne v III. deški osnovni šoli v Mariboru Na dnevnem redu so bili dopisi, izprememba pravil UJU, poročilo o finančnem stanju poverjeništva Ljubljana in slučajnosti. Pri obravnavi dopisov so se uredile nekatere interne zadeve društva. Glede na izpremembo pravil pa si je osvojilo društvo predloge, ki so bili že objavljeni v listu.
K poročilu nadzorstvenega odbora in gospodarskega odseka o finančnem stanju poverjeništva Ljubljana, je zavzelo učit. društvo sledeče stališče: Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico odklanja poročilo nadzorstvenega odbora in gospodarskega odseka z dne 31. 3. in 1. 4. t. 1. in zahteva, da poverieništvo Ljubljana takoj najame sodno zapriseženega izvedenca, ki naj natančno revidira finančno poslovanje in stanje poverjeništva Ljubljana zlasti od 1. 1923. dalje in ugotovi vzroke dosedanjega finančnega stanja. To se naj izvrši še pred pokrajinsko delegacijsko skupščino 1926. Ta predlog je razposlati na vsa učiteljska društva poverjeništva Ljubljana, ki naj razpravljajo o njem in si ga osvoje.
Končno so bili sprejeti še sledeči predlogi:
a)	Dokler ne sprejme parlament šolskega zakona, naj ostane prosvetna uprava v dosedanji obliki oblastnih prosvetnih oddelkov. Začasne iz-premembe se smatrajo bolj ovirani kot napredkom šolstva.
b)	Učiteljsko društvo se ne more sprijazniti z razvado, ki se čimdalje bolj razpaša, da se v listih napadajo bodisi osebe, bodisi stan in jo z ogorčenjem zavrača, zlasti še, ker večina vsi napadi izvirajo iz nepoučenosti, nepoznanja razmer in imajo za uspeh le nepotrebno razburjanje javnosti ali celo krivično preganjanje napadenih.
■+ Učiteljsko društvo za marenberški okraj je imelo občni zbor dne 13. marca v Vuhredu.
Tovariš predsednik otvori zborovanje s pripombo, da je danes obisk najštevilnejši, kar obstoja društvo ter pozdravi tov. nadzornika Močnika in na novo pristopivšo tov. Frassovo.
L Dopisi: »Zveza kulturnih društev« vabi društvo k pristopu. Društvo plača članarino za leto 1925, ker se je obvezalo, a obenem javi, da v bodoče ne pristopi Prosvetno delo društev včlanjenih v »Zvezi« zasleduje politično smer, zato naše društvo, ki zastopa načela januarske deklaracije, ne more pristopiti. Članom kot posameznikom pa je dana prosta pot.
II.	Poročilo o seji širjega sosveta v Ljubljani poda tov. B. Jurančič. Ker je oficijelno poročilo bilo izčrpno objavljeno v »Učit. Tovarišu«, omeji svoje poročilo le na razne epizode. Končno pa pravi, da bo boj za deklaracijo jasno pokazal kvaliteto naših sil.
III.	O deklaraciji poroča tov. Mirko Lešnik. Poročevalec je mnenja, da je deklaracija plod delovanja tudi našega društva. Načela, ki jih obsega, smo že večkrat soglasno sprejeli v resolucijah. Žal, da so slednje romale vedno v koš. Res je, da imamo v pravilih UJU § 2, ki pa se ni izvajal. Deklaracija je niz konsekvenc, ki naj bi jih ob-segel § 2. Dosedanja taktika UJU ie bila strankarska, služila je le enemu delu učitelistva. Zato prelomimo s preteklostjo, da pripravimo tla zdravi organizaciji vsega učitelistva. Končno predlaga sledečo resolucijo, katero navzoči soglasno sprejmejo:
Pristajamo v celoti in brez pridržka na vsebino deklaracije, ker predstavlja samo logične posledice izražene v naših zahtevah, kakor tudi § 2 pravil UJU, da združuje UJU kot edina od nas priznana stanovska organizacija vse učiteljstvo cele države. Pristavljamo pa obenem, da podrobna ugotovitev teh konsekvenc potom deklaracije ni potrebna za naše društvo, ne za druga društva in posamezne člane, ki so že doslej pravilno pojmovali namen in naloge organizacije, kot za nasprotnike našega pokreta, ki bi jim Iz umevnih razlogov bilo ljubše, da bi stanovskega edinstva ne podčrtavali tako odločno in očitno.
IV.	Razgovor o pravilih UJU. Tov. Womer je vodil razgovor o pravilih UJU. Potom teme-
RESTAVRACIJA NARODNI DOM
V CELJU
priporoča za šolske izletnike znižano hrano za osebo 8 Din, goveja juha, govedina in dve prikuhi, ali pa po dogovoru. — Naročila se sprejemajo pismeno, zadostuje pa tudi isti dan ob prihodu jutranjega vlaka.
ARGUS 1» "B* najboljši Informacijski zavod ARGUS '"»a v v««* mestih «vo)o poverjenike ARGUS dal« Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov ARfillS."» Informacije so vslkdar točne Izčrpne
In hitre	_
ARGUS ** nahala v VukB Karadtlča ut. II. Beograd ARGUS-0* telefon le 6~2B. a brzojavni naslov Argus
ljite razprave je članstvo prišlo do sledečih zaključkov:
1- V splošnem še ni danes nujno potrebna sprememba pravil, ker še ni enotnega šol. zakona. Zato naj ostanejo poverjeništva do preureditve prosvetne uprave in sprejetia novega šolskega zakona, kakor so bila.
2.	Naj se zmanjša število članov glavnega odbora.
3.	Vsak osnovnošolski učitelj mora biti član okrajnega učiteljskega društva, ki tvori bazo celokupne organizacije UJU. Druge kategorije učitelistva naj pristopajo kot organizirane enote k UJU. Odborniki naj bodo samo tisti, ki služijo aktivno.
4.	Slušatelji pedagoških šol naj si ustanavljajo svoja društva, če jih je po številu vsaj 20.
5.	Vsako drugo leto naj se vrše glavne skupščine. Kongresi naj odpadejo, oziroma naj se jih skliče-samo v manifestacijske svrhe.
V.	Poročilo odbora. Iz' tajniškega poročila je razvidno, da je štelo društvo v začetku 1. 1925 38 članov, na koncu pa 31. Zborovanja so bila 4. Odbor je imel .2 seji. Poročil in predavanj je bilo 12. Na zborovanjih je bilo navzočih povprečno 63%, torej 8% več kot lani. Iz blagajniške knjige je razvidno, da je bilo 5.450.50 Din dohodkov in 5.335,— Din izdatkov. Prebitek znaša 115.50 Din. Za 1. 1926 znaša članarina 150 Din.
VI.	Volitev novega odbora. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Jurančič Bogdan, podpredsednik Golob Joško, tajnica Šinigoj Asta, blagajnik Lešnik Mirko, odborniki: Vlsočnik Andrej, Vidmar Ivanka in Hauptman Ulrik.
Prihodnje zborovanje se vrši v maju tia Remšnlku.
+ Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je
zborovalo dne 6. marca t. 1. v Rogaški Slatini. Navzočih 50 članov(ic). Ker je bil predsednik deloma zadržan, predseduje podpredsednik tov. Burdian.
Zapisnik se odobri.
Tov. Burdian relerira o »Vprašanjih in odgovorih v osnovni šoli«. Obširno snov teme je referent obravnaval Izčrpno iz didaktičnih in vzgojnih vidikov ter povedal marsikaj novega, dasi je referat povzet iz elementarne panoge naše stroke.
Deklaracijo je analiziral tov. Verk. Njegov predlog, da se deklaracija odkloni v celem obsegu in sicer nekatere točke kot neumestne, druge pa kot nepotrebne je bil brez debate sprejet s 44 glasovi proti 6.
K občnemu zboru U. D. v Mariboru se kot zastopnik društva odpošlje tov. Verk.
Prihodnje zborovanje bo dne 8. maja v Rogaški Slatini.
Listnica uredništva.
—lu VSe dopisnike prosimo malo oo-trplienia. ker smo v prvi vrsti uvrstili v list dopise in društvena poročila ki so že dolco postavljena, a i h zaradi dekla-raciiske debate nismo mogli snraviti v list.
Restavrater K. PERC, CELJE
PRIZNANO NAJSOLIDNEJŠA DOMAČA TVRDKA
JOS. ROJINA
LJUBLJANA II ALEKSANDROVA C. 3
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. J Bogata izbira vseh vrst izgotovlje-nih oblek, površnikov, ra-glanov, dežnih plaščev etc. ' po izredno znižanih cenah.
LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Točna postrežba 1	Solidne cene!
P. n. g. učiteljem nudi na ugodna mesec, odplačila!
V-.- - -\ - , ... . ■		
•'„.-s.. ís-.'J "V ■	- - ° / *;: ..	
K sebi poklical je Vsemogočni Bog našo ljubo sestro, teto in svakinjo, gospodično
Terezino Saiovic
učiteljico,
ki je po daljši, mučni bolezni previ-dena s tolažili sv. vere dne 3. maja v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se je vršil 5. maja v Bučah.
Priporočamo jo v blag spomin. Kranj — Ljubljana, 3. maja 1926.
Žalujoči ostali.
"•'-•v ' -'i
ZAHVALA
Vsem, ki so nas ob prerani izgubi naše ljube sestre, tete in svakinje, gospodične
Terezine faiovic
učiteljice,
tolažili, izrekamo tem potom svojo najprisrinejšo zahvalo.
Posebno pa se Se zahvaljujemo prečast. gospodu župniku Turku za njegov tolažilni govor ob odprtem grobu pokojnice, njenemu bivSemu Šolskemu upravitelju in njegovi gospe soprogi za njihovo blago naklonjenost in skrb za časa bivanja pokojnice v Bučah in slednjič vsem njenim stanovskim tovarišem in tovarišicam za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
Kranj — Ljubljana, 6. maja 1926.
Žalujoči ostali-