gioielli - dragulji 4l?malalan VRŠR DRRGUURRNA z vami od leto 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com V Miljah je občinski svetnik Danilo Šavron dobil prvo dvojezično osebno izkaznico /8 Na Dobrovem uspela prireditev Naš športnik 2007 Kl.o.p. ljubi glasbo, saj večkrat o njej piše, vendar manj _ - pozornosti posveča klasični zvrsti, zato T^j^Sj^ se ji je tokrat posvetil / 15 Primorski PETEK, 14. DECEMBRA 2007 št. 295 (19.078) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Na padec meje naj se pripravi tudi šport Aleksander Koren Prireditev Naš športnik 2007 je včeraj na Dobrovem doživela 24. izvedbo. Na njej smo medijske hiše z obeh strani meje skupno nagrajevali najboljše športnike Primorske. Skupno, a zaenkrat vsak še svoje. Kdo ve, mogoče bomo kdaj skupaj nagrajevali iste. Odvisno od razvoja življenja ob meji, ki bo čez nekaj dni dokončno odpravljena, ko bo Slovenija stopila v schengensko območje. Športniki na rušenje mejnih prehodov gledajo mogoče drugače od ostalih. Ker so mejo podirali med prvimi, predvsem kot organizatorji mednarodnih tekmovanj . Podirali so tudi drugačne meje, tiste, o katerih zdaj radi pravimo, da so v glavah. Preprosto tako, da so v 60. letih začeli tekmovati v okviru italijanskih športnih zvez. Dosegli so, da se je odnos športnikov večine do njih spremenil. Zdaj se odnos večine spreminja tudi do slovenskih društev iz matice. Že leta je tako. Prišli smo tako daleč, da tržaški rokometni prvoligaš s svojimi ekipami celo nastopa v slovenskih mladinskih ligah. Organizacija čezmejnih turnirjev in prireditev ni več izključna domena naših športnih društev, kot je bila včasih. Lahko rečemo, da morda pri tem zdaj celo zaostajamo. Daje pot odprta, tega se moramo veseliti - orali smo pač ledino, moramo pa se tudi vprašati, ali smo na spremembe pripravljeni, ali je naša organiziranost še ustrezna, ali bomo tudi v naslednjih letih znali kljubovati konkurenci (ki morda ne bo več samo italijanska) oziroma kaj je potrebno narediti, da bo padec meje prednost in ne problem. Seveda se po 21. decembru nič ne bo spremenilo čez noč, počivati na svojih lovorikah pa naše športno gibanje ne sme. evropska unija - Na slovesnosti v portugalskem glavnem mestu Evropski vrh podpisal Lizbonsko pogodbo Barroso: To je rojstvo nove Evrope - Veljati naj bi začela leta 2009 schengen - Meje padajo kot za stavo Z bagrom nad zgodovino Na Tržaškem in Goriškem so stekla dela tudi na italijanski strani Podiranje policijskih kabin, zapornic in drugih objektov pred uradnim padcem meje je v polnem teku, tako na Tržaškem kot na Goriškem. Včeraj so se pojavili bagri na italijanski strani mejnih prehodov Škofije (na sliki) in Fernetiči, medtem ko so pri Štandrežu odstranjevali kable, okna in klimatske naprave. V Novi Gorici so podirali kabine na meji za pešce in kolesarje med Erjavčevo in Škabrijelovo ulico. ostaja še dvom o usodi italijanskih policistov: za razliko od slovenskih kolegov agenti ne vedo, kam jih bodo namenili po božiču. KROMA LIZBONA - Evropski voditelji in vodje diplomacij so včeraj v Lizboni slovesno podpisali novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki je po kraju dogovora in podpisa dobila ime Lizbonska pogodba. Podpisu dokumenta, ki naj bi po načrtih začel veljati z letom 2009, sledi ratifikacijski proces, kjer se je zataknilo pri predhodnici reformne pogodbe, ustavni pogodbi. Lizbonska pogodba pomeni rojstvo nove Evrope, ki je bila v kratkem času razširjena s petnajst na sedemindvajset članic, je na včerajšnji slovesnosti poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Na 7. strani Predstavili kolekcijo oljčnih olj konzorcija Tergeste DOP Na 4. strani Župana Križmana zelo skrbi usoda terminala na Fernetičih Na 5. strani V Moraru nesreča na delovnem mestu Na 18. strani Dežela obljubila denar za doberdobski center Gradina in za ureditev virtualnega paludarija Na 17. strani Rezerviraj takoj za Silvestrovo večerjo v toplem in prijetnem ambientu Omejeno število mest. Tel. 0402410962 Ul. Trento 5, na vogalu z ulico Torrebianca - Trst v soboto, 15. decembra, 20.30 - Red B v Ulici Conti 9/1 bo odprto parkirišče (do 24.ure) v nedeljo, 16. decembra, 16.00 Združeni abonmaji (Redi T, C, K) - z italijanskimi nadnapisi info brezplačna tel.št. 800 214302 Ivan Cankar Režiser SEBASTJAN HORVAT gostovanje SNG Drama Ljubljana V petek, U.decembra 2007 ob 19.30 otvoritev osrednje razstave ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. 2 Petek, 14. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Paradoksi in nedoslednosti Andrej Berdon Ob prebiranju izjav levosredin-skih veljakov na račun zakona o Fur-lanih se človeku zdi, da je ta tabor zašel v nekakšno ideološko zbeganost. Še hujši je vtis okrog polemike o novem deželnem statutu Fur-lanije - Julijske Krajine. V Komisiji za Ustavna vprašanja so se celo vodilni možje »rdeče stvari« (Bertinot-ti) spozabili zoper štirijezični naziv naše Dežele. Kje so tu lepa načela o večjezič-nosti, pluralnosti, multikulturnosti, sub si di ar nos ti, kam se je zgu bi la skrb za drugačnost? Je mar vredna zaščite le tista »drugačnost«, ki je vezana na neko intimno eksistencialno dimenzijo (pravice istospolnih partnerstev, pravice žensk z volilnimi »roza deleži« in podobno), etnične ali jezikovne »drugačnosti« pa se je treba bati kakor hudič žegnane vode? Mar ni tudi izpovedovanje narodnosti, ali vsaj jezikovne istovetnosti (furlanski jezik) izraz najintimnejše subjektivitete, ki postane v svojem konkretnem juridičnem pojavljanju temeljna človekova pravica? Čemu potem služi šesti člen Ustave, če se zatakne že pri štirije-zičnem imenovanju Dežele, v kateri, če smo pedantni, že vrsta mednarodnih aktov govori o slovenski manjšini? / Ob vožnji po Furlaniji prijetno padejo v oči dvojezične table. Kar nekaj jih je v Benečiji, z lepimi, avtohtonimi slovenskimi nazivi, precej jih stoji v furlanski nižini. Ko se pelješ v Videm, te sprejme velika dvojezična tabla Udine-Udin. Postavljena je bila kot samonikli izraz ljudske volje in najbrž se nikomur ne utrne, da bi pred la gal nje no od stra ni tev. Po dob nih ta bel je v na ši so se šči ni še in še. Če torej že obstaja neka vidna dvojezičnost, ki ji vsak dan pritrjujejo široke ljudske množice, zakaj ne more ista dvojezičnost najti svoj prostor v Statutu naše Dežele? Deželni Statuti so zakonska besedila z ustavno veljavo. Spre-mem bo Sta tu tov mo ra Par la ment odo bri ti s po seb nim pos top kom, kakor je odobril Ustavo iz leta 1948. Rimski Parlament pa je oktobra 2001 spremenil kar Ustavo: odtlej sta v njenem 116 členu zapisani dve imeni: »Trentino-Alto Adige/Sudti-rol« in »Valle dAosta/Vallee d'Aoste«. Pozor: dvojezični naziv je ovekovečen v Ustavi, ne le v Statutih ome nje nih De žel. Med tem ko je Ustava temeljni akt, so deželni Statuti v zakonski hjerarhiji daleč pod njo. Štirijezični naziv naše Dežele naj bi bil (zaenkrat) zapisan le v Statutu, ne pa v Ustavi, a že ta možnost je nepričakovano dvignila toliko pra hu. Par la ment je le ta 2001 spre -jel dvojezični naziv dveh dežel v sami Ustavi, danes pa noče sprejeti večjezičnosti v nekem deželnem Statutu! Kje je tu doslednost? Pri tem ni važ no, ka te ra ko a li -cija je vladala oktobra leta 2001. Oba tabora sta si okrog tega vprašanja tako blizu, da med njima skoraj ni zaznati razlike. Tako se dogaja, da je levosredinski Deželni Svet odobril osnutek Statuta, rimska leva sredina pa ga sku ša okles ti ti in se pri tem nečednem poslu paradoksalno druži z ul tra na ci o na lis tič ni mi pr va ki (Menia & co.). Kar samo se poraja vprašanje, kaj bi se vendar zgodilo, če bi v Statutu FJK imeli štirijezično ime. Odgovor je jasen - popolnoma nič. Omenjena dvojezična naziva iz leta 2001 nista povzročila nič hudega; ne zdi se, da bi se po južno tirolskih ali valdostanskih gorah zbirale horde se ce si o nis tov. Pri nas bi bi lo prav ta -ko, za to se je tre ba vpra ša ti, če mu takšno nasprotovanje. Nič kaj verjeten se ne zdi strah pred »flamskim« sindromom, ki bi se kvečjemu mogel pojaviti prav na Tirolskem. Zakaj to rej stis ni ti prav naš pro stor? Mor da za to, ker je tu še ne pre bav -ljeni »confine orientale« ? KULINARIČNI KOTIČEK "Taprave" zelene lazanje Prejšnji teden sem se mudil v Bolon-ji, kjer so odprli duri letošnjega Motor sho-wa. Za novinarje je ta tačas največja tovrstna prireditev v Italiji odprla vrata že v sredo. Ni bilo veliko časa za gastronomske izlete, saj je bolonjska razstava izredno obsežna, vendar smo si s kolegi zvečer le privoščili pravo emilijansko večerjo. Kot vemo, slovi emilijanska kuhinja kot ena najbolj slastnih v Italiji in lokal, v katerega smo sicer zašli čisto po naključju, je bil pravo svetišče domačih specialitet. Izbira, še zlasti toplih predjedi, je bila tako obširma, da ubogi gost res ni vedel, za kaj naj se odloči. Po daljšem »mukotrpnem« premisleku smo se skoraj vsi odločili za zelene lazanje z mesno omako in se nismo kesali. Svojevrsten pečat bo-lonjskim zelenim lazanjam daje doma narejeno testo, nam je rekla lastnikova žena, ki kraljuje v kuhinji in najbrž bo res tako, saj je sicer omaka navadna bolonjska omaka, kot jo vsi poznamo. Če se vam ljubi vme-siti testo za domače lazanje, vam posredujem recept gospe France. Če je kaj zamolčala, ni moja krivda. Za testo torej potrebujemo 400 gr. bele moke, dve jajci, 2350 gr špinače, sol. Najprej skuhamo špinačo v slanem kropu, nakar jo dobro ocedimo in prav drobno sesekljamo. Špinačo dodamo v moko skupaj z jajci, prilijemo tudi pol kozarca mlačne vode. Ko je testo nared, ga razvaljamo z valjarjem, tako da debelejše od 2-3 mm. Nato testo razrežemo na kvadrate, katerega stranice naj merijo 20-30 cm, odvisno pač od velikosti pekača, v katerem bomo jed spe-kli. Pustimo, da pomokano in zrezano testo počiva kake pol ure na vlažnem prtičku, nakar ga skuhamo v slani vodi, pri čemer moramo paziti, da se nam ne raztrga. Še prej smo skuhali omako, za katero potrebujemo 200 gr mlete govedine, 200 gr mlete svinine, 100 gr piščančjih jetrc, pol sesekljane čebule,žlico moke, korenček, steblo zelene, 30 gr masla in kozarec paradižnikove omake, kozarec belega vina, rožmarin, žajbelj, majaron, sol, poper. Najprej na maslu precvremo zelenjavo, nakar dodamo meso in vse dobro premešamo, dokler meso ne zadobi lepo rjavo barvo. Solimo, popramo in dodamo žlico moke, dobro premešamo, kuhamo nekaj minut, nakar dodamo najprej vino in ko je alkohol izparel prilijemo že paradižnikovo omako. Če smo pridni, kot gospa Franca, bomo skuhali tudi bešamel, če pa se vam ne da, kot se ne da meni, boste izkoristili že pripravljeni bešamel v tetrapaku, ki ga kupimo v vsakem marketu. Ko je testenina skuhana in omaka na-red, sestavimo pastičo. Dno pekača pokrijemo s tenko plastjo bešamela in omake, na katero damo plast testenin in tako naprej, dokler nam testenine ne poidejo. Pokrijemo s plastjo bešamela, ki ga posipamo z ri-banim parmezanom, na katerega še damo koščke masla. Pečico smo že prej ogreli na 150 stopinj, v njej naj se naše lazanje pečejo dobre pol ure, dokler se ne naredi lepo zapečena skorjica. Preden ponudimo, lahko dodamo že malo mesne omake in parmezana. Dober tek! Ivan Fischer ODPRTA TRIBUNA Primorska je bila in naj ostane celovita Miro Kocjan Če me spomin ne vara sem že pred štirimi meseci objavil v časnikih zapis pod naslovom »Vstala Primorska«. Pričakoval sem, da bo o tem izrazu nastal zaplet, deloma zavoljo centralizma, ki v naši državi noče in noče iz političnega prizorišča, deloma pa zavoljo določenih skupin, i nočejo ali ne znajo gledati dlje od svojega nosa. Svojih mladih let nisem preživel na Primorskem, saj so tedaj vladale tuje režimske razmere, ki so velik del Primorcev razteple na v se strani tudi po Italiji. Zato ker moja mladost žal ni bila tako-rekoč primorska (razen tiste nepopustljive doma), sem ob partizanščini vse bolj navezan na to svojo deželo in njeno ime. To je staro zgodovinsko, rekel bi psihološko, pa tudi že politično pravilo, da ne rečem vodilo, kakor je take primere ocenjeval sloviti tvorec sodobne zgodovine Benedetto Croce, ki me je leta 1941 počastil s tem, da me je v Italiji sprejel v svojo študijsko skupino. Res je, kakor me mnogi sprašujejo, da sem bil med ustanovitelji Zveze za Primorsko. V tej organizaciji sem ostal, kljub temu, da nisem več v rosnih letih. Torej, najnovejši vladni predlog o Primorski je zgodovinsko noro dejanje. Še kako cenim razne zgodovinske poglede in zgodovino sploh, vendar ne smemo pozabiti, preprosto, da imamo prastaro zgodovino (tisto, ki jo naglaša skupina V Novi Gorici) in pa polpreteklo, to je tisto, ki naj bi res bila »magistra vitae«. Spadam med tiste, ki dosledno podpirajo slednjo, ki je hkrati neposredno življenjska, kakor jo je predstavljal spet Benedetto Croce. Nekateri skromni, pa vendar značilni plastični dokazi: na skrajnem severnem Primorskem ne dobite domačina, ki ne bi naglašal, da je v prvi vrsti Primo-rec.Tigrovci in partizani so se bojevali za Primorsko pri čemer seveda niso pozabljali na svoje krajevno poreklo (Posočje, Goriška, Kras, Istra in drugo). Spominske plošče padlim poudarjajo, da so namenjene padlim »primorskim« partizanom, vsa spominska obeležja od Bovca do Pirana (seveda skupaj z italijanskimi sobojevniki, ki utemeljeno terjajo spošto- vanje svoje narodnosti) vsebujejo to bistveno zgodovinsko sporočilo. Vse to v duhu stvarne, celovite, ne pa lokalistične, ozko kampanilistične, v bistvu pogosto osebne ali ožje težnje skromne druščine. Pred dnevi (na slovesnosti v Portorožu) sem mimogrede srečal slovitega primorskega onkologa iz Štu-rij (ne iz Ajdovščine, ki je svojčas bila primorska, Šturje pa so bile kranjske), pa se mi je ponosno predstavil kot Primorec. Onkolog Brecelj je tudi primorska osebnost leta. Po sodbi sicer prijateljske, žal pa hkrati, po mojem, na napačni strani bojevite skupine iz Nove Gorice, bi mi moral kategorično reči, daje »Goričan« ali pa kar »Kranjec«. Je pa Primorec. Kot jaz, ki svoja mlada leta nisem preživel v tej naši čudoviti slovenski pokrajini. Skratka, najnovejši vladni predlog s Primorsko razbito na dva dela s svojevrstnimi nazivi (v nekem časniku sem bral, da gre za »zmešano titulacijo«) je skrajno jasen dobesedno naklepen načrt razkosanja, da ne rečem razbitja naše Primorske (in posredno zamejskega dela) za katero so se žrtvovale bazoviške žrtve, so uprizorili zloglasne tržaške procese, da ne podčrtam ponovno epopejskih dogajanj partizanskega in tigrovskega boja. Zanimivo je, da vladni predlog pri drugih regijah delno le omenja regijo (štajerska, gorenjska, prekmurje in druge), Primorska pa je kruto črtana iz slovenskega zemljepisa. Zgodovinska hvala takim avtorjem! Predlagam, kakor sem že svetoval, da na Primorskem razpišemo referendum ali da vsaj organiziramo široko raziskavo s preprostim vprašanjem: »Ste za enotno ali razkosano Primorsko?« A priori si dovoljujem misliti, da bo rezultat »primorski«. V tem duhu odločno podpiram južno-primorske župane in njihov sklep o enotni Primorski. Naj pa dodam, kakor sem tudi pogosto poudaril, da sedež morebitne pokrajine ni najbolj bistven. Osebno menim, da ni razloga, da bi Koper imel za vso Primorsko kake posebne pretenzije, dasiravno je njegov, kajpak tudi primorski, (in slovenski) pomen neizbrisen. PISMA UREDNIŠTVU Padla je nova meja, pomembnejša od schengenske Začetek izdajanja dvojezičnih izkaznic v Trstu predstavlja nedvomno pomemben mejnik v zgodovini problematičnega mesta, ki je že dolga desetletja globoko skregano s svojo večplastno identiteto. Z objavo seznama občin v Uradnem listu Republike Italije je uresničevanje zaščitnega zakona stopilo v aktivno fazo, saj so sedaj tako javne uprave kot podjetja, ki imajo v zakupu upravljanje javnih storitev (smeti, elektrika, plin, itd), obvezana, da spoštujejo zakonska določila in zgodovinsko večjezičnost, večkulturnost in večnarodnost tega prostora. To so dejstva, ki pa jih italijanski nacionalistični krogi niso nikdar hoteli priznavati. V zameno so v permanentno neoiredentističnem zagonu stalno ponujali Trst kot mesto, ki je »italia-nissimo« in pika. Z izdajanjem dvojezičnih izkaznic se je župan Roberto Dipiazza odločil, da bo spoštoval demokratično izoblikovan in izglasovan zakon italijanske države. Potem, ko je paritetni odbor tretjič posredoval vladi seznam občin, potem, ko je Prodije-va vlada seznam sprejela, potem, ko je zadevni odlok podpisal državni poglavar Napolitano, potem, ko je bil odlok objavljen na Uradnem listu in nazadnje potem, ko je zapadlo vseh petnajst dni po objavi v Uradnem listu. Ko bi se po vsem tem Dipiazza protivil, bi najbrž moral nastopiti prefektov komisar »ad acta«, ki ga v okoliških občinah še kako dobro poznajo. V Gorici je bivši župan Vittorio Brancati začel z izdajanjem dvojezičnih izkaznic že pred leti, ko ga v to še ni bi prisilil zakon. Pri Brancatiju je šlo za politično gesto avantgardnega odpiranja Gorice. Gesta gotovo ni bila lahka in samoumevna, zato pa mu moramo v tem trenutku ponovno priznati velik politični pogum in, zakaj ne, daljnovidnost. Lepo bi bilo, ko bi sam župan Dipiazza v znak nove odprtosti mesta in mestu sam sebi izdal eno prvih dvojezičnih izkaznic. Prav tako bo po- membno, da bodo za dvojezične izkaznice množično zaprosili ne le Slovenci, temveč tudi in morda predvsem vsi tisti italijansko govoreči Tržačani, ki so jim pri srcu vrednote sožitja, miru, promocije večkulturnosti in naprednega gledanja na bodočnost tega prostora. Zupanu bi rekel, da mej ne podiramo le s tem, da se peljemo na kočijah, ki jih vlečejo beli lipicanci. Za podiranje mej so potrebni pogum, vsakdanje potrpežljivo delo, dosledno pletenje stikov in predvsem dajanje dobrih zgledov. Z izdajanjem dvojezičnih izkaznic v Trstu pade nova meja, morda še bolj pomembna od schengenske. Pade meja med Tržačani, ki je včasih delila bolj kot bodeča žica. Izkoristimo vsi novo priložnost, da Slovenci in Italijani mestni upravi dokažemo, da je Trst lahko ponovno velik, večkultu-ren, večjezičen. Dokažimo, da je lahko Trst res in ponovno kozmopolitsko srce Evrope. Igor Gabrovec Zakaj nimamo pravice do »evropskega modela«? Drugi člen ustave Italijanske republike se glasi; »Republika priznava in jamči človekove nedotakljive pravice, bodisi kot posameznika bodisi v družbenih skupnostih, v katerih se razvija njegova osebnost, ter zahteva izpolnjevanje nepreklicnih dolžnosti politične, gospodarske in socialne solidarnosti«. V italijanščini se ta člen glasi: »La Repubblica riconosce e garanti-sce i diritti inviolabili dell'uomo sia come singolo, sia nelle formazioni so-ciali, ove si svolge la sua personalita, e richiede l'adempimento dei doveri inderogabili di solidarieta politica, economica e sociale«. Če smo zaradi gospodarske solidarnosti dolžni plačevati davke, tudi če smo prepričani, da vlada neustrezno uporablja denar davkoplačevalcev, če so družbene skupnosti (ali "formazioni sociali") tudi narodnosti ali jezikovne in narodne manjšine je povsem logično in jasno, da obstaja tudi nepreklicna dolžnost socialne ali družbene solidarnosti večine do manjšin. Najosnovnejša oblika te solidarnosti je strpnost do dvojezičnih osebnih dokumentov, do dvojezičnih napisov javnih uradov, do dvojezičnih topografskih tabel. Ponekod prištevajo k družbeni solidarnosti tudi dolžnost pripadnikov večine, da se učijo jezika manjšine. Predsednik italijanske republike Carlo Azeglio Ciampi je 10. oktobra 2001 dejal, da je italijanska država uvedla v Trentinu-Južni Tirolski "evropski model sožitja". K temu evropskemu modelu sožitja, ki ga je Ciampi tistega dne ponujal Evropi in Hrvatski, spada tudi dvojezična osebna izkaznica, ki nikakor ni podobna tisti, ki je v rabi v naši deželi. Nemščina ima tam enako družbeno dostojanstvo kot italijanščina (prav po mentaliteti Londonskega memoranduma), ker je izpisana z enako velikimi črkami kot italijanščina (sliko obeh je objavil tednik Mladina z dne 7. decembra 2007 - št. 49, str. 10). In vse zgleda, da "evropski model sožitja'' zahteva, da imajo tako osebno izkaznico prav vsi prebivalci bozenske pokrajine, ne pa samo tisti, ki jo izrecno zahtevajo. Ob premiku schegenske meje se postavlja vprašanje, ali smo ali nismo v Evropi (v Evropski zvezi), in, če smo, zakaj nimamo pravice do "evropskega modela sožitja". Samo Pahor SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da smo zaradi pomanjkanja prostora in vse večjega števila pisem prisiljeni omejiti dolžino pisem na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Omejitev bomo strogo spoštovali in daljših pisem ne bomo več objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. / ALPE-JADRAN Sobota, 15. decembra 2007 3 trst - Danilo Türk in Riccardo Illy v reviji Konrad »Padec meje je trenutek, ki ga vsi zelo čutimo« Dvojezični brezplačni časopis je tokrat posvečen Schengnu TRST - Revija Konrad je tokrat posvečena bližnjemu padcu meje med Italijo in Slovenijo. V tej posebni številki, ki jo delijo brezplačno (članki so v italijanščini, slovenščini, angleščini, francoščini in nemščini), izstopata odprti pismi novoizvoljenega slovenskega predsednika Danila Türka in predsednika Furlanije-Julijske krajine Ric-carda Illyja. Za oba ima odprava meje velik simbolni pomen, ljudem v tem prostoru pa bo prinesla tudi celo vrsto vsakdanjih praktičnih učinkov. Predsednik Slovenije je prepričan, da bo v noči med 20. in 21. decembrom storjen nadaljnji korak integracije Slovenije v Evropsko unijo, eden tistih, ki jih ljudje čutimo takoj in zelo neposredno. Po njegovem se lahko vsi skupaj veselimo olajšav, kijih bomo v kratkem deležni. Predsednik de žel ne vla de pi še o zgo do vin skem dogodku. Z odstranitvijo zapor ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, se zaključuje tudi pri nas - na meji, ki je bila meja hladne vojne - dolga in tragična povojna doba, ki je razdelila Evropo v dvoje. Türk piše, da bo treba po 20. decembru najti poti za olajšanje vstopa za državljane sosednjih držav, ki še ne bodo vključene v schengenski režim (v mislih ima očitno Hrvaško), in državljane drugih držav jugovzhodne Evrope. Usklajevanje znotraj Evropske unije bo tudi s tega stališča po predsednikovem mnenju pomembno. Illy meni, da bo treba po državnih odpraviti tudi mentalne meje, ki še ostajajo. Naši kraji, kjer živijo različni narodi, po njegovem prepričanju lahko postanejo laboratorij za ustvarjanje pravega evropskega državljanstva. Ta številka Konrada je posvečena spominu nedavno umrlega novinarja Enza Biagija, revija pa tokrat prvič objavlja tudi članke iz Slovenije. Za časopis, kot uvodoma ugotavlja Luciano Comida, se v bistvu začenja novo obdobje. O prekomejnem hebraiz-mu piše Ariel Haddad, rabin v Sloveniji, medtem ko Davorin Devetak predstavlja pobudo Okusi Krasa brez meje. Glede plinskih terminalov Konrad po vze ma čla nek iz na še ga dnev -nika (napisal ga je Aljoša Gašperlin), Walter Chieregin pa je intervjuval pisatelja, novinarja in alpinista Dušana Jelinčiča. Tilen Genov piše o delfinih kot o inteligentnih bitjih v našem morju. Skratka zanimivo in aktualno branje. Revijo Konrad delijo v trgovini NAT v Ul. Corti 2 (blizu Sv. Justa), dobi pa se jo tudi v tržaških kavarnah (med drugim v kavarni S. Marco), v Tržaški knjigarni in v mnogih kinod-voranah, nakupovalnih centrih Giulia in Torri d'Europa ter na sedežih kultur nih or ga ni za cij, bio tr go vi nah in krož kih v Trstu in oko li ci. Odprti pismi slovenskega predsednika Turka in predsednika FJK Illyja v tržaški reviji Konrad slovenija Prodaja ■ •• v v zemljišč Italijanom LJUBLJANA - Poslanec SNS Srečko Prijatelj je včeraj na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem jo sprašuje, kako bo preprečila množično kupovanje zemljišč v Sloveniji s strani Italijanov, in koliko zemljišč jim je bilo doslej prodanih. Kot navaja Prijatelj, je dejstvo, da imajo Italijani večjo kupno moč in da jim pri nakupu parcel Slovenci zaradi izrazito nižjega ekonomskega standarda ne morejo konkurirati. Po njegovih besedah je opaziti, »da Italijani množično kupujejo parcele do nekdanje rapalske meje, ki je za Italijane še vedno edina legitimna meja, in da gre na nek način za odkrito intenzivno naseljevanje Italijanov na Primorskem«, so sporočili iz poslanske skupine SNS. Ob tem navaja, da Italijani ne spoštujejo načela recipročnosti pri prodaji svojih zemljišč Slovencem, »kajti še tistim redkim Slovencem, ki si lahko privoščijo nakup parcele v Italiji, se takšni nakupi onemogočajo« z izgovorom, da gre za zemljišča, ki so v nacionalnem interesu. (STA) fjk - Obračun Finančna straža je bila tudi letos uspešna TRST - Pozitivni trend, ki so ga finančni stražniki zabeležili na državni ravni, je letos razviden tudi v Furlaniji-Julijski krajini: v primerjavi z lanskim letom so odkrili dvakrat večjo usoto utajenih davkov. Lani so agentje v naši deželi odkrili 250 milijonov evrov utajenih davkov, letos pa preko 500. Razveseljiv podatek je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil tržaški poveljnik finančne straže Giorgio Pani. Pojasnil je, da so v prvih enajstih mesecih zaključili tri tisoč šesto postopkov, s pomočjo katerih so ugotovili, da je bilo v naši deželi 280 popolnih utaje-valcev (+21,78% v primerjavi z lanskim letom). Opravili so tudi skoraj sedeminštirideset tisoč kontrol med trgovci in njihovimi strankami (izdajanje računov in faktur) ter odkrili dva tisoč nepravilnosti. Finančni stražniki so bili tudi letos aktivni v boju proti tihotapstvu: ulovili so devetindvajset ilegalnih pribežnikov, jih enajst aretirali, zasegli pa tudi pet tisoč sedemsto kilogramov cigaret. Aretirali so dvain-štirideset tihotapcev s cigaretami in jim zasegli sedemintrideset vozil. Gorski reševalci, ki delujejo v okviru finančne straže, pa so posegli ena-inšestdesetkrat in rešili nekaj manj kot sto ljudi. hrvaška-slovenija - Po pisanju reškega Novega lista Hrvaški ribiči očitajo slovenskim ribolov v hrvaških ozemeljskih vodah PIRAN - Slovenski ribiči očitno ne razlikujejo ekološko-ribolovne cone (-ERC) od hrvaškega teritorialnega morja, saj so v torek po opozorilih Evropske unije Hrvaški, naj ne uveljavi cone za članice unije, že lovili ribe v hrvaškem morju, je v sredo poročal reški dnevnik Novi list. Piranski ribič Zlatko Novogradec je na te trditve za STA odgovoril, da ne verjame, da bi kateri od slovenskih ribičev lovil v hrvaškem morju. »Nismo hodili prej, ko bi lahko, sedaj pa še toliko manj,« je dejal Novogradec in dodal, da gredo slovenski ribiči le do sredinske črte, največ pa do savudrijske opazovalnice. Po njegovih besedah gre za »napihovanje hrvaških ribičev«. Novi list je navedel izjave savudrij-skih ribičev, da je v torek pet slovenskih koč zašlo tri milje in pol v hrvaške vode. Puljska policija je za Novi list potrdila, da so dobili prijavo za eno kočo, ki naj bi lovila v hrvaškem morju. Sicer pa naj bi po pisanju hrvaškega časnika savudrijski ribiči domnevni »najnovejši vdor« slovenskih kolegov označili za »ofenzivo«. Predsednik združenja istrskih ribičev Tonči Trevižan je za Novi list izjavil, da so se Slovenci »opogumili« po izjavah EU o ERC, posebej pa potem, ko je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel zagrozil z oviranjem hrvaških pogajanj z Evropsko unijo, če bo Hrvaška uveljavila ERC. Trevižan je še zagrozil, da bodo hrvaški ribiči vzeli stvari v svoje roke, če nihče ne bo posredoval in če se bodo incidenti nadaljevali. Novogradec pa je za STA dejal, da Hrvati govorijo neumnosti. »Oni so si prilastili pol zaliva in Slovenija je tiho,« je dejal piranski ribič in dodal, da slovenski kočarji ne hodijo niti do savudrijske opazovalnice. Sam ne verjame, da bi bili slovenski kočarji, ki jih je okoli 15, te dni v hrvaških vodah. Pojasnil je, da je vse pod nadzorom slovenske policije in nihče ne hodi čez. »Če bi mi odšli čez polovico zaliva, bi bili popolnoma nezaščiteni, če že gre kdo čez, so to hrvaški ribiči, mi zagotovo ne,« je dodal. (STA) 4 Petek, 14. decembra 2007 GOSPODARSTVO / oljkarstvo - V Expo Mittelschool predstavili »tergeste dop« collection V darilnem paketu ujeta vsa žlahtnost zemlje in ljudi Pokušnja olja desetih proizvajalcev v povezavi s tradicionalnimi kraškimi jedmi TRST - Osem decilitrskih stekleničk desetih proizvajalcev, ki si so prislužili certifikat zaščitenega porekla ekstra deviškega oljčnega olja Tergeste DOP, je nedvomno izvrstno in visoko kakovostno darilo, ki pa ga za tokratne praznike žal ne bomo mogli več podariti. Lepo oblikovan darilni karton, ki je bil sicer izdan v omejeni nakladi, je namreč že pošel in na novega, v katerem bo zbirka olj z letnico 2007, bo treba počakati do prihodnjega marca. Kolekcijo, ki si jo je mogoče ogledati na spletni strani www.tergestedop.it (v štirih jezikih), so sinoči predstavili v Expo Mit-tecshool, tako kot pred poldrugim mesecem, ko so v istem prostoru predstavli katalog letošnje zbirke oljčnih olj, z opisom olja vsakega od desetih proizvajalcev konzorcija Tergeste DOP. Večer je vodila Rossana Bettini, strokovno besedo pa je k predstavitvi olj prispeval »oljelog« (kot se sam definira) in pisatelj Luigi Caricato, sicer dober poznavalec in ljubitelj naših olj. O pobudah in načrtih konzorcija je govorila njegova predsednica in animatorka Elena Parovel, v imenu uradnega partnerja »oljčnega« projekta, Zadružne kraške banke, pa je številne zbrane pozdravil njen podpredsednik Adriano Kovačič. Veliko pozornost namenja oljčnemu sektorju tudi Trgovinska zbornica, je zagotovil odgovorni za kmetijski sektor pri tej ustanovi Claudio Vincis, medtem ko je na epohalni premik na področju oljkarstva opozoril pokrajinski odbornik za kmetijstvo Walter Godina (Pomislimo, kje smo bili pred Rossana Bettini, Luigi Caricato, Claudio Vincis, Elena Parovel in Adriano Kovačič na predstavitvi oljčne kolekcije, ki jo vidimo na pultu KROMA desetimi leti...). Med gosti večera poleg proizvajalcev in ljubiteljev olja seveda ni mogel izostati »oljčni župan«, danes predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc. Vendar pa gostje niso samo poslušali o žlahtnosti našega olja, ampak so ga po zaslugi Vesne Guštin tudi poskusili v povezavi z grižljaji tradicionalnih kraških jedi. Po- rovo mineštrico je domiselna Vesna zabelila s Scherianijevim oljem, kraški sir s šet-rajem z oljem Adriane Zerjul Fior Rosso, kuhane sipe je obogatilo olje Auliar Tržaške kmetijske zadruge, Parovelovo Ul'ka je podarilo polnejši okus kraškemu stracchinu s koromačevim cvetjem, stokviž v solati je bil zabeljen s Kocjančičevim oljem, Starčevo olje je zaokrožilo okus šelina in krompirja v solati, repa v solati je bila zabeljena z Zahar-jevim oljem Snožak, mlinci s kraškim sirom z oljem proizvajalca Roberta Ote, z Mahni-čevim oljem Poljana je bila zabeljena hruška s svinjsko prato, medtem ko je olje Ned-de Schiozzi Vesna Guštin povezala s kraško skuto in rešeljikinim medom. (vb) vropska centralna banka 13. decembra 2007 evro valute povprečni tečaj 13.12 12.12 ameriški dolar 1,4683 1,4675 japonski jen 164,21 163,41 kitajski juan 10,8202 10,8257 ruski rubel 35,9080 35,8930 danska krona 7,4614 7,4607 britanski funt 0,71935 0,71960 švedska krona 9,4398 9,4289 norveška krona 7,9320 7,9565 češka krona 26,248 26,040 švicarski frank 1,6683 1,6631 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,41 252,36 poljski zlot 3,5864 3,5793 kanadski dolar 1,4915 1,4860 avstralski dolar 1,6724 1,6644 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5260 3,5240 slovaška krona 33,293 33,180 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6969 0,6973 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 89,60 89,72 turška lira 1,7231 1,7213 hrvaška kuna 7,3174 7,3200 adružna Kraška banka 13. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4911 1,4605 britanski funt 0,7300 0,7132 švicarski frank 1,6933 1,6521 japonski jen 168,6125 160,3875 švedska krona 9,6661 9,2038 avstralski dolar 1,7100 1,6379 kanadski dolar 1,5186 1,4607 danska krona 7,6039 7,3174 norveška krona 8,1487 7,7512 madžarski florint 258,6690 246,0510 češka krona 26,6910 25,3890 slovaška krona 34,0095 32,3505 hrvaška kuna 7,5030 7,1370 logistika - Sežanska delegacija na ogledu Cargo centra v Gradcu Načrtovani logistični center v Sežani pomembna razvojna priložnost za ves Kras GRADEC - Javnosti je že znano, da načrtuje Luka Koper v Sežani obsežen logistični terminal, ki naj bi se raztezal na 90 hektarih površin. Na sežanskem suhozemnem terminalu so zato kupili obstoječe zmogljivosti (nekdanje podjetje BTC Terminal) in marca letos ustanovili hčerinsko družbo Adria terminali, ki že opravlja nekatere posle. Za izgradnjo terminala pa bodo potrebovali še 70 do 80 hektarov zemljišč, ki so sijih zagotovili s posredovanjem kraškega poslanca Slovenske nacionalne stranke Srečka Prijatelja na »orleški gmajni«. V prihodnjem letu bodo pripravili prostorski načrt in če ne bo zapletov, naj bi po pričakovanjih direktorja družbe Adria terminali Viktorja Orla v letu 2009 že začeli gradnjo. Kot je pred časom povedal predsednik uprave Luke Koper Robert Časar, naj bi sežanski logistični terminal uredili po vzoru Cargo centra Graz (na posnetku), ki je začel obratovati junija 2003. V koprskem pristanišču se z Avstrijci že dobro poznajo, pred dnevi pa si je graški logistični terminal ogledala tudi delegacija iz občine Sežana. V njej so bili župan Davorin Terčon, podžupan Iztok Bandelj, svetnik Zelenih Slovenije Robert Rogič in nekateri drugi, med njimi tudi glavni sežanski urbanist Slavko Škulj. Predstavitev graškega centra je vodil direktor kontejnerskega terminala Walter Kepper, ki je povedal, da je od zamisli do realizacije strukture preteklo kar dvajset let in da so za postavitev terminala skrčili 50 hektarov gozda približno 15 kilometrov pred Gradcem. »Projekt smo začeli s pogovori z družbami, ki delujejo v regiji - logističnimi, tistimi, ki bi za svoje blago potrebovale skladišča, in tudi z železnico. Ugotovili smo, da lokalna industrija za prodor na mednarodne trge potrebuje večjo logistično podporo, projekt pa je podprla tudi štajerska deželna vlada. Družba Cargo center Graz je zagotovila zemljišča, zgradila skladišča, železniške tire (teh je 200 kilometrov) in potrebne cestne povezave. Zmogljivosti oddajamo v najem domači industriji in tran-sportno-logističnim podjetjem iz okolice in tudi iz tujine. Na dan odpravimo 12 do 15 vlakovnih odprav in 650 tovornjakov.« Kaj pa dileme glede posega v okolje? »Zaradi tega ni bilo nobenih težav. Projekt so podprli tudi prebivalci v soseščini in vse štiri lokalne skupnosti, v katerih leži center. Tudi danes problemov ni, okoliško prebivalstvo ni obremenjeno ne s hrupom ne z drugimi vrstami onesnaževanja. Ravno nasprotno, center je pomagal pri razvoju prostora in odprli smo tudi delovna mesta za domačine.« V Cargo centru Graz je zaposlenih okrog 400 ljudi. V nekaj letih poslovanja so razvili dobro mrežo s severnoevropskimi pristanišči, smo še slišali, prihodnje načrte pa usmerjajo v vzhodno in južno Evropo. V Hrvaško, Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino in Slovenijo. »Prednostno načrtujemo vzpostavitev železniškega transporta blaga iz koprskega pristanišča prek Gradca do severnih avstrijskih pokrajin. Zanima pa nas tudi sodelovanje z bodočim terminalom v Sežani, čeprav se zavedamo, da to ne bo čez noč,« je na naše vprašanje odgovoril Walter Kapper. Podobno razmišljajo tudi v hčerinski družbi Luke Koper Adria terminali. »Avstrijci imajo bogate izkušnje, ki jih mi lahko s pridom uporabimo. Ker bomo v Sežani gradili terminal praktično iz nič, nam bo dobro služilo njihovo znanje na tehničnem in logističnem področju,« je povedal Viktor Orel. »Mi pa lahko Avstrijcem ponudimo naše povezave, ki smo jih napeljali med vzhodno Evropo, Italijo in bližnjimi pristanišči. Za svoje potrebe pa lahko izkoristimo tudi mrežo, ki jo imajo v Gradcu.« Kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje? »To bi se lahko zgodilo v letu 2009. Po načrtih naj bi v Sežani postavili kontejnerski terminal, odprta in zaprta skladišča za različne vrste blaga, zgradili povezave na železnico in avtocesto.« Prostorski načrti pa bodo nastajali v prihodnjem letu. »V Gradcu smo slišali, da niso imeli in nimajo konflikta s prebivalstvom, kar je za nas zelo pomembno, in da je logistični center motor razvoja za širše območje,« je povedal župan Davorin Terčon. »Logistični centri so sicer ekološko manj obremenjujoči kot industrija, vendar si na bodočem terminalu ne želimo okoljsko spornih dejavnosti.« Kaj pa hrup in onesnaževanje prostora? »Temu bomo pri sprejemanju prostorskega načrta posvetili največ prostora. Usklajevanje bo potekalo v prostoru, na občinskem svetu, potrebna pa bodo tudi soglasja različnih državnih ustanov, ki pa so nam že obljubile podporo.« Na županstvu pričakujejo tudi naklonjenost prebivalstva, saj nastanek logističnega terminala razumejo kot razvojno pridobitev za mesto in njegovo zaledje. »Tak center lahko občini in mestu Sežana prinese razvoj, pomaga pa tudi zaledju, kjer si sicer želimo turističnih, kmetijskih in okolju prijaznih dejavnosti.« Irena Cunja ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 13. decembra 2007 evro valute nakup prodaja ameriški dolar 1,4946 1,4578 britanski funt 0,7315 0,7135 danska krona 7,573 7,387 kanadski dolar 1,5144 1,4771 japonski jen 166,66 162,56 švicarski frank 1,6904 1,6487 norveška krona 8,077 7,878 švedska krona 9,589 9,352 avstralski dolar 1,6969 1,6551 hrvaška kuna 7,57 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA I Milanski borzni trg 13. decembra 2007 Indeks MIB 30:-1,58 delnica cena € var. % AEM 2,98 -0,20 ALLEANZA 9,045 -1,34 ATLANTIA 25,98 -0,19 BANCA ITALEASE 10,16 -2,75 BANCO POPOLARE 15,26 -0,93 BPMS 3,8575 -2,24 BPM 9,44 -4,62 EDISON 2,1825 -0,48 ENEL 8,205 -1,07 ENI 24,38 -1,89 FIAT 17,75 -1,82 FINMECCANICA 21,54 +1,84 FONDIARIA-SAI 29,97 -0,83 GENERALI 31,79 -0,78 IFIL 6,74 -0,66 INTESA 5,405 -0,77 LOTTOMATICA 23,26 -2,56 LUXOTTICA 21,53 -5,61 MEDIASET 6,805 -0,41 MEDIBANCA 15,11 -1,63 PARMALAT 2,5875 -1,73 PIRELLI 0,7855 -1,86 SAIPEM 27,3 -1,55 SNAM 4,4375 -0,75 STMICROELEC 10,4 -2,49 TELECOM ITA 2,2 -1,08 TENARIS 15,53 -1,59 TERNA 2,73 +0,48 UBI BANCA 19,03 -1,75 UNICREDITO 5,755 -3,42 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN padec meje - Mnenje repentabrskega župana Križmana »Ne boš več v Sloveniji ali Italiji, temveč v skupnem prostoru« Epohalen dogodek zlasti za mlade - Kaj pa usoda terminala na Fernetičih? REPEN - »Po vstopu Slovenije na schengensko območje ne bo več pomembno, ali si v Italiji ali v Sloveniji, ker boš enostavno na Repentabru in sploh v skupnem prostoru.« Župan Občine Repentabor Aleksij Križman nestrpno pričakuje 20. december, ko bo dokončno izginila meja, ki je v povojnem obdobju razdeljevala, še zlasti pa gradila mejo v glavah mnogih ljudi. Obenem pa je zelo zagrenjen zaradi obnašanja italijanskih institucij, ki se po njegovem mnenju sploh ne zavedajo, kaj se pravzaprav dogaja. Odprava meje je epohalen dogodek, nam je povedal Križman. Takoj po vojni so mejo zaprli, nato je bila bolj propustna, pa vendar je to bila meja. Pred na mi je zdaj do go dek, na kate re -ga j e župan čakal dolga leta in ki j e še zlasti pomemben za Občino Repentabor oz. tri vasi, ki jo sestavljajo. Sicer so se ob ča ni v zad njih le tih že spet za če li ukvarjati s kulturnimi, športnimi in drugimi dejavnostmi. Po padcu schengenske pregrade se bo to še pospešilo in bodo vsi zaživeli v skupnem prostoru. Občinska uprava namerava zdaj podpirati čezmejni pretok ljudi, ki morajo na čezmejno območje gledati kot na celoto. To mora veljati za kulturno, zdravstveno, šolsko, športno in vsa druga področja. Občani bodo morali skratka v prihodnosti brez pomisleka na pregled krvi v Sežano ali na Opčine, po nakupe v Lokev ali v Bazovico in tako naprej, in to bo moralo postati vsakodnevna praksa za vse. V tem smislu ne bo torej več pomembno, ali si v Sloveniji ali v Italiji, ker boš v skupnem prostoru, je poudaril Križman. To bo seveda zahtevalo dosti časa, ker bo meja ostala v marsikateri glavi, in treba je delati na tem, da bodo tako živele bodoče generacije. Zato je nujno vključevanje šol in sploh mladih ter povezovanje otrok prek skupnih čezmejnih pobud. Čez nekaj iet, meni župan, bomo žeii dobre sadove. Drugačno je vprašanje o usodi Fernetičev in tamkajšnjih mejnega pre- hoda in tovornega postajališča. Prihodnost Fernetičev je lahko po Križmano-vem mnenju zelo uspešna ali pa zelo pogubna. Vse je pač odvisno od tega, kako bosta Italija in Slovenija urejali za- devo. Toda na italijanski strani žal ni bilo doslej nobenega odgovora na številna županova vprašanja. »To je za našo občino velik problem,« je naglasil, ker so bile italijanske oblasti doslej popolnoma odsotne. »Človek bi rekel, da prej čakajo na dejstvo in da se šele nato lotijo reševanja problemov. Očitno se od odprave meje med Italijo in Avstrijo niso nič naučili,« je ugotovil Križman, po mnenju katerega »Republika Italija ni v zvezi z lokalnimi ukrepi storila ničesar.« Nihče ne govori, nihče se ne zbudi. V Rimu dejansko ne vedo, kaj so Ferneti-či in kaj predstavljajo, je dodal, saj je tam med drugim dnevno 2 tisoč pretovorov. Križmanovega predloga, da bi na italijanski strani meje (kjer so bili urad ACI in sanitarije, ki so ostale 25 let zaprte...) uredili vsaj začasno krožišče, ni nihče vzel v poštev. Cilj krožišča bi bila namreč zaščita prebivalcev Fernetičev, je še povedal Križman, ker bo avtocestna povezava na italijanski strani vsekakor zahtevala mnogo, če že ne ogromno let. A.G. trst - Včeraj začeli s posegi na mejnih prehodih Fernetiči in Škofije Meje rušijo tudi Italijani Objekti dveh osrednjih mejnih prehodov tržaške pokrajine naj bi izginili do 18. decembra - Usoda policistov še neznana Prejšnji teden so se na mejah pojavili slovenski gradbeni delavci, ki so odstranjevali policijske kabine. Agenti italijanske mejne policije, pa tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, so se spraševali, kdaj bodo padle kabine na tej strani; odgovor je prišel včeraj. Dopoldne je orjaški bager začel puliti železo iz strehe mejnega prehoda Škofije, popoldne pa so izginile prve policijske ka bi ne na Fer ne ti čih. De la bi se mo ra la za če ti že v sre -do, zaradi birokratskega zapleta pa so bila preložena na četrtek. Odgovorni iz državne ustanove za javna dela Nicola Salese je pojasnil, da je v sredo manjkal podpis na varnostnem načrtu. Včeraj je bager podjetja Duino costruzio-ni nekaj pred 11. uro načel streho mejnega prehoda Škofije in iz nje izvlekel prvo železno ploščo. Direktor del Sa-vino Maiello je razložil, da bodo pri Škofijah podrli tako kabine kot streho. Na mej nem pre ho du Fer ne ti či, kjer so začeli odstranjevati policijske kabine ob 15. uri, bodo za enkrat obdržali streho, ki je veliko večja, tako kot so to naredili na slovenski strani. Na obeh mejnih prehodih bodo kabine gotovo izginile pred četrtkom, 20. decembra, verjetno pa že v torek. Manjši mejni prehodi bodo prišli na vrsto pozneje. Pomembno je, da bosta osrednji prizorišči praznovanj nared do 20. (praznik na Fer ne ti čih) oz. 22. de cem bra (Škofije). Medtem pa ostaja odprto vprašanje italijanskih mejnih policistov. Slovenski policisti so že pred enim mesecem izvedeli, kaj bo z njimi: nekateri bodo odšli na slovensko-hrvaško mejo, dru gi so že v ka sar ni na Ko zi ni. Pri Škofijah so italijanski agenti včeraj ganjeno spremljali podiranje bloka, zgodovinski dogodek so ovekovečili s fotografskimi aparati in kamerami. Na vprašanje, kje bodo delali čez deset dni, pa je bil odgovor »mi ničesar ne vemo«. Mejni prehod Škofije se izvorno ni nahajal na istem mestu, saj je bila meja med Conama A in B drugačna. Kabine so bile v sami vasi Škofije, leta 1954 pa se je meja z Londonskim sporazumom pomaknila do današnje lokacije (ter na pol poti med Debelim in Su him rti čem). S tem je preš lo pod ju -goslovansko oblast 11,5 kv. kilometrov območja, ki vključuje vasi Plavje, Eler-ji in Hrvatini. Del tamkajšnjega prebivalstva se je pridružil valu selitev s Koprskega v Italijo. (af) Mavhinje kmalu brez zapornice NABREŽINA - Devinsko-na-brežinski župan Giorgio Ret, odbornica Tjaša Svara in dijaki italijanske in slovenske srednje šole bodo v petek, 21. decembra 2007, ob 10. uri s pomočjo občinskih delavcev odstranili zapornico na poljski poti pri Ma-vhinjah. Za župana Reta, kot piše v sporočilu Občine Devin-Na-brežina, gre za simbolično gesto in upa, da bo spomin na ta dogodek bodril mlade generacije pri ohranjevanju vrednot, na katerih temelji Evropska skupnost. Avstrija že prodaja mejne opazovalnice DUNAJ - Avstrijska vojska že sprejema ponudbe za nakup približno sto mejnih opazovalnic, ki bodo postale neuporabne po širitvi schengenskega območja 21. decembra. »Kogar nakup zanima, naj se zglasi pri vojaškem poveljstvu dežele Gradiščansko,« je dejal major Wolfgang Grob-ming. Dodal je še, da so opazovalnice, lesene koče, stare največ 17 let, merijo 6,25 kvadratnega metra, opremljene so s pečjo za ogrevanje, okrog pa imajo verando, namenjeno opazovanju. Tako bi bile koče idealne za lovce, toda kdorkoli lahko vloži ponudbo in vsaka bo dobrodošla. »Lahko ponudite 500, 100 ali 1000 evrov...lahko pa tudi pet, zakaj pa ne?«, je še povedal v smehu. Od 100 do 120 koč je na voljo vzdolž avstrijske vzhodne meje. Tiste, ki jih ne bodo uspeli prodati, bodo podrli in les uporabili za kurjavo ali preoblikovali za namene urjenja vojakov. Štiri avstrijske sosede, Češka, Madžarska, Slovaška, Slovenija bodo 21. decembra vstopile v schengensko območje, zadnje raziskave javnega mnenja pa kažejo, da kar 75 odstotkov Avstrijcev meni, da bo to vodilo v porast kriminala. (STA) Podiranje policijskih objektov na Fernetičih (zgoraj) in pri Rabujezu (desno) KROMA 6 Petek, 14. decembra 2007 SVET / združeni narodi - Mednaropdna konferenca o podnebnih spremembah se izteka Konferenca na Baliju v slepi ulici Gore krivdo za blokado pripisal ZDA EU zagrozila ZDA, da bo odpovedala vse pogovore o podnebnih spremembah izven okvirov ZN BALI - Izvršni sekretar konference pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCC) Yvo de Boer je včeraj izrazil zaskrbljenost nad potekom okoljske konference na Baliju, ki naj bi zašla v slepo ulico. Kot je pojasnil de Boer, prihaja do težav, ker nekatere države pogojujejo privolitev v določene dogovore s popuščanjem pri drugih točkah. To že postaja podobno razmeram "vse ali nič", je izvršni sekretar UNFCC opozoril v pogovoru z novinarji. Okoljevarstvene organizacije so glavno odgovornost za zastoj v pogo-vo rih, ki naj bi pri nes li do go vor o začetku pogajanj za nov sporazum na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb, pripisale ZDA. Udeleženci konference se trenutno ne morejo sporazumeti, ali naj med smernice za nova pogajanja uvrstijo znanstvene dokaze, da je potrebno do leta 2020 izpuste toplogred-nih plinov zmanjšati za 25 do 40 odstotkov glede na količine iz leta 1990. ZDA so v sredo znova zavrnile vsakršno vključevanje številk v omenjene smernice. Evropska unija je včeraj na Baliju zagrozila ZDA, da bo odpovedala vse po go vo re o pod neb nih spre mem -bah izven okvirov ZN, če na konferenci ne bodo dosegli zadovoljivih rezultatov. "Če ne bo nobenega rezultata, tudi ne bo srečanja držav, ki spadajo med največja gospodarstva sveta," je dejal nemški minister za okolje Sigmar Gabriel. Srečanje 16 držav so predlagale ZDA. Prvo srečanje je bilo septembra v Washingtonu, prihodnje naj bi bilo januarja na Havajih, februarja pa v Pari zu. Konferenca na Baliju vseeno ni bila čisto neuspešna. Dosegli so dogovor o usta no vi ti skla da za po moč dr -žavam, ki so jih podnebne spremembe že prizadele. Iz Balija pa so tudi sporočili, da bodo pod okriljem Projekta Nairobi septembra 2008 v Senegalu pripravili vseafriški forum o izpustih ogljikovega dioksida. (STA) Al Gore med svojim govorom ANSA Odposlanec četverice Tony Blair in palestinski premier Salam Fajad bližnji vzhod - Abas potrdil, da so Palestinci zavezani uspehu Drugi krog palestinsko-izraelskih pogajanj predvidoma 23. decembra AMAN - Drugi krog mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci bo 23. decembra, je včeraj napovedal palestinski predsednik Mahmud Abas. "Palestinci so zavezani uspehu pogajanj z Izraelom. Z Izraelom smo se pogovarjali v sredo in dogovorili smo se, da se bomo znova sestali 23. decembra," je dejal Abas po pogovorih z jordanskim kraljem Abdulahom II. v Amanu. Prvi krog pogajanj med delegacijama Izraela in Palestincev pod vodstvom izraelske zunanje ministrice Cipi Livni in nekdanjim palestinskim premierom Ahmedom Kurejem je potekal v sredo v Jeruzalemu, minil pa je v precej napetem ozračju. Cilj pogajanj je v skladu z dogovorom z mirovne konference v ameriškem Annapo-lisu konec novembra doseči mirovni dogovor do konca leta 2008. Palestinski premier Salam Fajad pa je včeraj na mednarodno skupnost naslovil poziv, naj prihodnji teden na donatorski konferenci v Parizu zbere čim večjo vsoto denarja. Fajad je na novinarski konferenci dejal, da bodo palestinske oblasti prosile za 5,6 milijarde dolarjev pomoči v naslednjih treh letih. Več kot 70 odstotkov sredstev oz. 3,9 milijarde dolarjev potrebujejo za pokritje operativnih stroškov, kar vključuje tudi plače več kot 150.000 državnih uradnikov. "Znatna finančna pomoč je potrebna, da bi zagotovili nadaljnje delovanje palestinskih oblasti," je dejal Fajad, ki se je v Jeruzalemu sestal z izraelskim obrambnim ministrom Ehudom Barakom in odposlancem bližnjevzhodne četverice Tonyjem Blairom. Fajad je dodal, da bi bila konferenca uspešna tudi, če bi bila vsa donirana sredstva namenjena razvojnim projektom, za tekoče delovanje vlade pa ne bi bilo denarja. Palestinske oblasti bodo imele letos za 1,4 milijarde dolarjev proračunskega primanjkljaja, napoveduje Fajad, ki sicer upa, da se bodo politične razmere izboljšale in da bo Izrael olajšal omejitve gibanja na Zahodnem bregu, kar je glavni razlog za katastrofalni gospodarski položaj Palestincev. Svetovna banka je včeraj pozdravila palestinske načrte reform, za katere potrebujejo 5,6 milijarde dolarjev. Pri tem je opozorila, da ta sredstva ne bodo preprečila gospodarskega nazadovanja Zahodnega brega in območja Gaze, če Izrael za Palestince ne bo olajšal omejitev gibanja in trgovi-ne.Tudi Mednarodni odbor rdečega križa je opozoril, da je za težke razmere na palestinskih ozemljih odgovoren Izrael. Zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin, kot so zdravila, hrana in voda, ljudje na palestinskih ozemljih vse težje živijo normalno življenje, opozarja rdeči križ. (STA) rusija Diplomatska »vojna« z Londonom LONDON - Rusko zunanje ministrstvo je v sredo sporočilo, da bo zaprlo regionalne urade British Councila. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem dejal, da je to povračilo za junijsko odločitev Velike Britanije o izgonu štirih ruskih diplomatov. Omenjena poteza je že sprožila oster odziv britanskega premiera Gordona Brow-na, zaradi česar bi se že tako napeti odnosi med državama lahko še dodatno poslabšali. Odločitev velja s 1. januarjem 2008 za vse podružnice British Councila v Rusiji kot tudi za sedež v Moskvi, dokler se ne uredi njegov pravni položaj. Rusko ministrstvo je v izjavi namreč poudarilo "odsotnost zakonske podlage, ki bi urejala dejavnosti British Councila v Ruski federaciji". Britanski zunanji minister David Miliband je medtem ponovil, da je dejanje Rusije nezakonito. (STA) gore Počakajmo na novega šefa Bele hiše BALI - Letošnji Nobelov nagrajenec za mir Al Gore je včeraj na konferenci pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCC) na Baliju krivdo za blokado konference pripisal ZDA. Hkrati je delegatom na konferenci svetoval, naj ne bodo jezni in naj počakajo na ameriške predsedniške volitve prihodnje leto. "V prihodnjih dveh letih bodo ZDA tam, kjer sedaj niso. Čez leto in 40 dni bo v ZDA inavguracija predsednika. Odkrito vam sicer povem, da ne morem obljubiti, da bo imela oseba, ki bo izvoljena, stališča, ki jih sam pričakujem, ampak je to zelo verjetno ," je dejal Gore, ki je na Bali prispel potem, ko so mu v ponedeljek na Norveškem izročili Nobelovo nagrado. "Moja domovina, ZDA, je glavni krivec za zastoj procesa tukaj na Baliju," je ob navdušenem aplavzu dejal Gore in dodal, da je potrebno, da so v pogodbo vključeni cilji. Hkrati je Gore delegate na Baliju spomnil na njihovo odgovornost, da Zemljo rešijo pred podnebno katastrofo. "Znanstveniki so jasno dali vedeti, da čakanje ni odgovor," je dejal Gore in države pozval, naj nova pogodba začne veljati čez tri leta in ne, kot je predvideno, šele leta 2012. "Ne moremo si privoščiti čakanja," je še dejal Gore. Na Goreove besede se je med tem že odzvala Bela hiša, ki meni, da ni prav obtožiti ZDA za neuspeh konference na Baliju. "Menim, da nima prav," je povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino. "Vsaka država ima pogajalski položaj, ne le ZDA," pa je povedal predsednik Sveta za kakovost okolja v Beli hiši James Connaughton. Oba sta pozvala EU, ki je tudi kritična do zadržanja ZDA na Baliju, naj ne bojkotira pogovorov o podnebju prihodnji mesec na Havajih, kot je zagrozila v znak povračila. (STA) gospodarstvo - Kljub razhajanjem glede vprašanja podcenjenosti kitajske valute Gospodarska pogajanja med ZDA in Kitajsko »popoln uspeh«: podpisanih kar 31 sporazumov Ameriški sekretar za zakladnico Henry Paulson in kitajski predsednik Hu Jintao PEKING - Predstavniki ZDA in Kitajske so včeraj zaključili dvodnevne strateške gospodarske pogovore, ki so jih kljub jasnim razlikam v politiki obeh držav ocenili kot uspešne. Pogovori so potekali predvsem o trgovini med državama, dotaknili pa so se tudi vprašanja podcenjenosti kitajske valute in s tem povezanih problemov, pri čemer sta strani ostali vsaka na svojem bregu. ZDA in Kitajska sta na pogovorih kljub temu podpisali kar 31 sporazumov. "Tretji strateški gospodarski dialog med Kitajsko in ZDA je bil popoln uspeh," je dejala podpredsednica kitajske vlade Wu Yi ob koncu dvodnevnih pogovorov. Poudarila je, da je bil dialog strateškega pomena, obojestransko koristen in bo imel pomemben vpliv na nadaljnje poslovanje in trgovino med državama. Strani sta se strinjali, daje treba dialog razširiti tudi na področje varnosti hrane in izdelkov, oblikovati delovno skupino za sodelovanje na področju čistejše energije in okolju prijaznih tehnologij v prihodnjih desetih letih, izmenjati podatke in tehnologije, povezane s strateškimi naftnimi rezervami, in okrepiti pogajanja o dvostranskem investicijskem sporazumu. Na pogovorih sta se ZDA in Kitajska še dodatno oddaljili glede vprašanja podcenjenosti kitajskega juana. Ameriški sekretar za zakladnico Henry Paulson je dejal, da bi bil prožnejši menjalni tečaj zelo pomemben za Kitajsko, ki se sooča z naraščajočo inflacijo in pregrevanjem gospodarstva. Namestnik kitajskega ministra za trgovino Chen Deming pa je dejal, da so mednarodni pozivi za hitro denarno reformo na Kitajskem neodgovorni. Mnogi ameriški kritiki menijo, da je zaradi zmanjševanja vrednosti kitajske valute v primerjavi z dolarjem kitajski izvoz cenejši, zaradi česar kitajski trgovinski presežek narašča. Ameriški trgovinski primanjkljaj s kitajsko se je letos še povečeval, potem ko je že lani dosegel rekordno vrednost 233 milijard dolarjev. (STA) / SVET Petek, 14. decembra 2007 7 evropska unija - Včeraj v Lizboni, dobri dve leti po propadu ustavne pogodbe Evropski voditelji podpisali reformno pogodbo povezave Barroso: To je rojstvo nove Evrope - Vse članice, razen Irske, bodo pogodbo predvidoma ratificirale v parlamentu LIZBONA - Evropski voditelji in vodje diplomacij so včeraj v Lizboni slovesno podpisali novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki je po kraju do go vo ra in pod pi sa do bi la ime Liz -bonska pogodba. Podpisu dokumenta, ki naj bi po načrtih začel veljati z letom 2009, sledi ratifikacij ski proces, kjer se je zataknilo pri predhodnici reformne pogodbe, ustavni pogodbi. Podpisovanje je potekalo v samostanu Mosteiro dos Jeronimos v Lizboni po abecednem vrstnem redu držav glede na njihovo izvirno ime, z izjemo britanskega premiera Gordona Browna, ki je zaradi obveznosti v domovini zamudil na podpis in je pogodbo podpisal kasneje. Za Slovenijo sta po god bo pod pi sa la predsed nik vla de Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel, za Italijo pa ministrski predsednik Romano Prodi in zunanji minister Massimo D'Alema. Portugalski premier Jose Socrates je v uvodnem nagovoru na sloves-nos ti pod pis po god be ozna čil za del zgodovine. »Zgodovina se bo tega dne spominjala kot dne, ko so se odprle nove poti upanja k evropskemu idealu,« je poudaril. Lizbonska pogodba je po njegovih besedah izhod iz politične in institucionalne slepe ulice, ki je omejevala sposobnost njenega delovanja v zadnjih letih. »Ta pogodba seveda ni konec zgodovine. Še vedno bo več zgo do vi ne, ki jo bo tre ba za pi sa -ti. Toda ta pogodba je novi trenutek v evropskem podvigu in evropski prihodnosti. In s to prihodnostjo se soočamo v enakem duhu kot vselej: prepričani v svoje vrednote, z zaupanjem v svoj projekt, močnejši v naši uniji,« je dejal Socrates. Lizbonska pogodba pomeni rojstvo nove Evrope, ki je bila v kratkem času razširjena s petnajst na sedemindvajset članic, pa je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po rešitvi notranjih institu-ci o nal nih prob le mov je se daj čas, da se Evropa obrne navzven in se »sooči z glo bal ni mi prob le mi«, je na po ve dal. O globalizaciji bodo sicer evropski voditelji danes na vrhu v Bruslju posebej govorili, sprejeli naj bi celo posebno izjavo o globalizaciji. »Lizbonska po god ba bo tu di okre pi la de mo kra ci -jo in komunitarno metodo odločanja, dala več pristojnosti Evropskemu par- Skupinska slika predstavnikov 27 držav članic pred samostanom Mosteiro dos Jeronimos lamentu,« je poudaril Barroso. S podpisom se je začelo obdobje ratifikacij, ki je bilo usodno za predhodnico reformne pogodbe, ustavno pogodbo, ki so jo Francozi in Nizozemci leta 2005 zavrnili na referendumih. Vodja portugalske diplomacije Luis Amado je v pogovoru za španski časnik ABC opozoril, da bi »Ne« Liz-bonski pogodbi v ratifikacijskem procesu ustvaril veliko hujšo politično krizo od te, s ka te ro se je se daj so o ča la EU. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering je evropske voditelje na slovesnosti pozval k »maksimalnim prizadevanjem« za hitro ratifikacijo novega temeljnega dokumenta EU, ki bi za uspešno uveljavitev moral biti v vseh članicah ratifi- ci ran do kon ca le ta. Večina članic namerava pogodbo ra ti fi ci ra ti po par la men tar ni po ti, razen Irske, ki mora v skladu s svojo zakonodajo izvesti referendum. Spremljanje postopka ratifikacije pa bo tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva EU v prvi polovici leta 2008. Slovenija želi kot prihodnja predsedujoča dati zgled in naj bi novo evropsko pogodbo potrdila med prvimi članicami EU. Kot je prejšnji teden napovedal zunanji minister Dimitrij Rupel, bo vlada dokument v državni zbor poslala še pred božično-novoletnimi prazniki, predsednik DZ France Cukjati pa napoveduje, da bodo poslanci pogodbo potrdili že januarja. Sicer pa bo spremljanje postop- ka ratifikacije ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva EU v prvi po lo vi ci le ta 2008. Pos to pek do iz -teka slovenskega predsedovanja ne bo končan, želja v EU je, da bi vse države pogodbo potrdile do izteka prihodnjega leta, tako da bi v veljavo stopila v začetku leta 2009 oziroma dovolj zgodaj za pripravo volitev v Evropski par la ment. Tudi Italija namerava čim prej ra-ti fi ci ra ti Liz bon sko po god bo. Pre mi -er Romano Prodi je včeraj izrazil veliko zadovoljstvo, da je prišlo do njenega podpisa. »Gre za resnično pomemben dan,« je dejal. »Pred dvema letoma je Evropa doživela pravo tragedijo. Postopoma smo uspeli obnoviti enotnost, tako da Evropa lahko zdaj spet stopi v pogon,« je pristavil. eu Danes evropski vrh v Bruslju BRUSELJ - Takoj po slovesnem podpisu reformne pogodbe so evropski voditelji včeraj iz Lizbone poleteli v Bruselj, kjer bo danes zasedal Evropski svet. Na njem bodo po pričakovanjih osrednjo pozornost namenili Kosovu in t. i. skupini za premislek. Voditelji EU naj bi izrazili obžalovanje, da v procesu pogajanj med Beogradom in Prištino ni prišlo do rešitve, s katero bi bili zadovoljni obe strani, ter poudarili, da je rešitev vprašanja Kosova nujna za stabilnost celotne regije. Izrazili bodo tudi pripravljenost, da EU v regiji odigra vodilno vlogo. Kot rečeno, bo druga pomembnejša tema na evropskem vrhu t. i. skupina za premislek, ki se je prvotno imenovala skupina modrecev. Pobudo za ustanovitev skupine modrecev je konec avgusta dal francoski predsednik Nicolas Sar-kozy, ki je predlagal, naj bi skupina odgovorila na vprašanje, kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030 in kakšni naj bodo njeni cilji. Predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates je nato oktobra na neformalnem vrhu EU v Lizboni napovedal, da bo predsedstvo za decembrski vrh EU pripravilo deklaracijo o globalizaciji, ki predvideva vzpostavitev skupine modrecev ter opredelitev mandata zanjo. Skupina se bo po novem imenovala skupina za premislek, Evropskemu svetu naj bi poročala junija 2010, svoje delovanje pa usmerila v nekaj ključnih področij, ki zadevajo dolgoročni razvoj Evrope. Voditelji se bodo posvetili še nekaterim drugim temam, med drugim pravosodju in notranjim zadevam ter gospodarskim temam. Pozdravili bodo širitev schengen-skega območja že čez nekaj dni s 15 na 24 držav. evropska unija - Nova pogodba ohranja večino vsebine, ne pa oblike ustavne pogodbe Glavne točke reformne pogodbe Ena temeljnih točk je krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja - Opuščeno je sleherno sklicevanje na ustavnost, ki bi EU predstavljalo kot superdržavo LIZBONA - Nova pogodba ohranja večino vsebine, ne pa tudi oblike ustavne pogodbe, ki so jo na referendumih pred dvema letoma zavrnili Francozi in Nizozemci. Ena temeljnih točk nove pogodbe je krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja. Nova, reformna pogodba je bila potrjena na podlagi pogajalskega okvira v sklopu medvladne konference, za kar so se evropski voditelji odločili na junijskem vrhu v Bruslju. Reformna pogodba je v primerjavi z ustavno precej manj razumljiva. Ustava je bila namreč zasnovana kot samostojen dokument, reformna pogodba pa se oblikuje po klasični metodi spreminjanja obstoječih pogodb in je tako polna referenc. V reformni pogodbi je opuščeno izrecno sklicevanje na ustavnost, saj naj bi državljani Francije in Nizozemske ustavo pogodbo zavrnili v bojazni pred spreminjanjem EU v superdržavo. V nobenem členu niso omenjeni simboli EU, na primer zastava ali himna, ki bi nakazovali na EU kot superdržavo. Tudi nazivi »zakon« in »predlog zakona« so opuščeni, da pravni red unije ne bi spominjal na nacionalne zakonodaje. Reformna pogodba ohranja večino institucionalnih inovacij iz ustavne pogodbe: funkcijo zunanjega ministra EU, ki je sicer preimenovan v visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z majhnim popravkom število sedežev v Evropskem parlamentu (750 + 1, pri čemer predsednik ni vštet v poslansko kvoto), zmanjšano število komisarjev in možnost izstopa iz EU. EU bo imela enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov. Nova pogodba predvideva nekaj institucionalnih sprememb: Evropski svet in Evropska centralna banka bosta postala uradni instituciji, Svet EU bo v pogodbi naveden kot Svet ali Svet ministrov, Sodišče Evropskih skupnosti pa se bo preimenovalo v So diš če EU. Zunanji odnosi so področje, kjer EU v skladu z reformno pogodbo odloča s soglasjem. Funkciji visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko ter komisarja za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko sta združeni v funkcijo visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo tudi podpredsednik Ev- ropske komisije, pri čemer naj bi bila vzpostavljena tudi skupna diplomatska služba. Reformna pogodba predvideva tudi krepitev edine neposredno voljene institucije, Evropskega parlamenta. Sedaj se o večini zadev odloča v postopku soodločanja, po ratifikaciji nove pogodbe pa naj bi ta postopek, ki se po novem imenuje »običajni zakonodajni postopek«, veljal praktično za vse politike EU, kar pomeni, da bo imel parlament podob ne pris toj nos ti kot svet. Le v ne kaj zadevah bi se uporabil postopek posvetovanja, po novem »posebni zakonodajni pos to pek«. Reformna pogodba - na zahtevo Poljske šele z letom 2014 - uvaja tudi nov sistem odločanja z dvojno večino v Svetu za zakonodajo, ki ne zahteva soglasja. Kvalificirana večina je dosežena, če je za 55 odstotkov držav In 65 odstotkov prebivalstva. Če Svet ne odloča na podlagi predloga komisije, je potrebna večina 72 odstotkov držav članic In 65 odstotkov prebivalstva. Do leta 2014 pa ostaja v veljavi sistem glasovanja iz Pogodbe iz Nice. Od leta 2014 do 2017 bo v veljavi prehod- no obdobje, v katerem bo sicer veljal nov sistem, vendar bo mogoče na pobudo posamezne države še vedno uporabiti sistem iz Nice. Z letom 2014 se uvede tudi nova oblika kompromisa iz Joanine, ki skupini držav omogoča odlog zanje sporne odločitve za razumen rok, čeprav ne dosegajo praga blokirajoče manjšine. Reformna pogodba odpravlja tris-tebrno strukturo, s čimer krepi pristojnost EU v zunanji in varnostni politiki (drugi steber) ter v pravosodju in notranjih zadevah (tretji steber). Velika Britanija si je sicer pri tem izborila številne izjeme, s čimer je želel premier Gordon Brown preprečiti referendum, na katerem naj bi Britanci po vseh napovedih zavrnili novo pogodbo. Reformna pogodba spreminja tudi vlogo predsednika Evropskega sveta - če bo ratificirana, bo predsednik Evropskega sveta izvoljen za dve leti in pol s kvalificirano večino držav članic, odstavljen pa je lahko po enakem postopku. V nasprotju s predsednikom komisije pa ne potrebuje soglasja Evropskega parlamenta. Sicer pa bi se dejansko nadaljeval letos uvedeni format sedanjega predse- dujočega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Predsedujoče države bi predsedovale posameznim ministrskim sestavam, razen zunanjim ministrom, ki bi imeli visokega predstavnika. Predsednik Evropskega sveta pa bi skrbel za vse druge zadeve. Vroča točka razprave o novi pogodbi je bila tudi listina o temeljnih pravicah, ki ni v celoti vključena v pogodbo, temveč je v šestem členu pogodbe določeno, da je listina pravno zavezujoča. Listino so v sredo v Strasbourgu slovesno podpisali voditelji vseh treh temeljnih institucij EU. S tem se je končala dolga pot njenega sprejemanja, ki se je začela leta 1999 in končala letos v okviru pogajanj o novi pogodbi EU. V reformni pogodbi je - tako kot je bilo v ustavni - tudi omemba možnosti za članstvo v EU. Prav tako je v reformni pogodbi določba, ki državam članicam prvič omogoča, da legalno in formalno končajo članstvo v EU. V EU sicer obstaja primer, ko je neko ozemlje nehalo biti del EU - Grenlandija, vendar doslej ni bilo formalnega vzvoda za izstop iz EU. Petra Miklavc (STA) 8 Sobota, 15. decembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 slovenska manjšina - Pomembna pobuda uprave župana Nesladka Tudi Občina Milje začela izdajati dvojezične osebne dokumente Prvo izkaznico prejel občinski svetnik Danilo Šavron - Kaj pa »dekret Scajola«? Dan po tržaški je tudi miljska občinska uprava začela izdajati dvojezične osebne izkaznice. Prvo je včeraj dopoldne dvignil Danilo Šavron, občinski svetnik Slovenske skupnosti in edini Slovenec v tamkajšnjem občinskem svetu. Dvojezične izkaznice sedaj izdajajo v vseh občinah tržaške pokrajine. »Ponosen sem, da smo tudi v Miljah začeli konkretno izvajati zaščitni zakon. Naša občinska uprava je s tem dokazala ne samo spoštovanje do državnih zakonov, ampak tudi do tukaj živečih Slovencev. Vabim vse, v prvi vrsti miljske Slovence, a tudi ostale občane, naj si priskrbijo dvojezične dokumen- izkaznice Razglašena nota v valu zadovoljstva Prejeli smo: V svojem življenju sem že marsikaj nosil, prekladal in prevažal in tudi že kaj (in koga) prenašal. Ob čedalje rastoči ekološki osveščenosti je postalo kar običajno ločevanje odpadkov na domu, zato se redno dogaja, da med tednom zbrano embalažo - plastiko, steklo in seveda papir in karton vseh vrst - navadno ob koncu tedna znosim v za to pripravljene zabojnike. Nikoli pa mi ni prišlo na misel, da bom zaradi tega v izdanem uradnem »dvojezičnem« dokumentu občinske matične službe označen za »NOSILCA KARTONA« (intestatario scheda)! Pa vendar. Nisem prevajalec in niti jezikoslovec, zato se ne bom spuščal v naštevanje in analizo posameznih izrazov ter zadevnih prevodov v raznih delih matičnega potrdila, ki sem ga prejel na zahtevo sočasno z »dvojezično« (ali jo res lahko tako imenujemo?) osebno izkaznico 12. decembra zjutraj v občinski izpostavi na Opčinah. Vtis imam, da se je občinska uprava ob sklepu, da končno začne izvajati določila iz 8. člena zakona 38 z izdajanjem tudi dvojezičnih dokumentov, pri naročilu prevoda odločila za izbiro take oblike, v kateri naj ne pride do izraza posebnost slovenskega jezika (sklanjatve, tudi pri imenih in priimkih; zapisovanje datumov z vrstnimi števniki, itd.). V splošnem je bilo besedilo matičnih potrdil prevedeno v oblike, ki so nam (vsaj tostran meje) vsekakor tuje ali vsaj manj domače od tistih, ki so bile do danes v rabi v dvojezičnih občinah pri nas. Mislim, da je v uvodu omenjeni primer dovolj zgovoren. Da bi pa bil tudi kraj rojstva in stalnega prebivališča - italianissimo Trieste - zapisan v slovenskem delu besedila kot Trst, Bog nas varuj! Tako torej moram žal demantirati časnikarja PD, ki je je včeraj zapisal »zgodovinsko« dejstvo, da bo na dvojezični osebni izkaznici končno zapisano Comune di Trieste - Občina Trst. O Trstu ni ne duha ne sluha ne v osebni izkaznici, niti v drugih dokumentih in potrdilih, kar se je lahko vsakdo, ki je prejel nove dokumente v roke, že sam prepričal. Strma in dolga je še pot do enakopravnosti in enakega dostojanstva za slovenski jezik na tem koščku obmejne zemlje, kljub toliko opevani in samoizjavljeni odprtosti, večkultur-nosti in evropski naravnanosti tu živečih narodov in ljudstev. Kaj pa »vladajoči« kader? Od kod pa ta prihaja? Marko De Luisa, svetnik SSk na Vzhodnem Krasu te,« nam je povedal Šavron. Nove izkaznice (sedaj le v papirnati obliki) izdajajo na ana-grafskem uradu, ki se nahaja v pritličju mi-ljskega županstva. Zadovoljenje tudi župan Nerio Nesla-dek. V sklopu razmišljanja o bližnjem padcu meje, ki smo ga objavili v sredo, je župan poudaril, da bo Občina Milje dosledno izvajala zaščitni zakon, začenši z izdajanjem dvojezičnih izkaznic »To je zame zelo prijetna dolžnost,« pravi Nesladek, ki vodi levosredin-sko občinsko koalicijo. Ko se veselimo prvih italijansko-sloven-skih osebnih izkaznic ne moremo mimo dejstva, da je še vedno v veljavi t.i. dekret Scajola. Gre za odlok, s katerim je notranji minister v Berlusconijevi vladi Claudio Scajola čez noč ukinil obvezno izdajanje dvojezičnih izkaznic v devinsko-nabrežinski, zgoniški, re-pentabrski in dolinski občini. Istočasno pa je prezrl zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki je uvajal »neobvezne« dvojezične izkaznice v drugih občinah, vključno s Trstom. Ta politično navdahnjeni odlok je sedaj preživel. V Dolini, Repentabru in Zgoni-ku enojezične osebne izkaznice namesto županov še vedno izdajajo komisarji, ki jih je za to opravilo na zahtevo Rima imenoval pre-fekt. Danilo Šavron ponosno kaže prvo dvojezično izkaznico Občine Milje KROMA zahodni kras - Luka Švab prvi prejemnik novega osebnega dokumenta Prva »dvojezična« na Proseku Bruno Rupel: Težave s prejemom elektronske dvojezične osebne izkaznice Luka Švab (desno) se je v sredo prešerno nasmehnil, ko je v občinski izpostavi na Proseku prejel prvo dvojezično osebno izkaznico na Zahodnem Krasu. Vidno zadovoljen je bil tudi predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel (v sredini), ki bi moral včeraj prejeti elektronsko dvojezično izkaznico na sedežu v Ul. Genova. Pa so ga ne kaj ur prej iz ob čin ske ga ura da ob ves ti li, da bo mo ral na elek tron ski do ku ment po ča ka ti ne kaj dni. Rupel ima namreč že veljavno elektronsko osebno izkaznico. Ob izdaji nove, dvojezične, bi morali prekiniti veljavnost dosedanjega dokumenta. V Rimu pa niso še uredili elektronskega sistema, ki bi ukinjal veljavne osebne izkaznice. To bo do - po za go to vi lih ob čin ske usluž ben ke - sto -ri li v ne kaj dneh. cerkev - Obisk predstavnikov generalnega konzulata Slovenije Priznanje škofu Ravignaniju in tržaški škofiji za pozornost do vernikov slovenske narodnosti Na povabilo tržaškega škofa Evgena Ravignanija je generalni konzul Republike Slovenije Jože Šušmelj s sodelavci obiskal sedež škofije. Zelo prisrčnemu sprejemu pri škofu sta prisostvovala tudi škofov vikar za slovenske vernike Franc Vončina in duhovnik Dušan Jakomin. Škof je predstavnike konzulata sprejel v obnovljeni osebni kapeli v škofiji, ki jo je leta 1914 postavil zadnji slovenski škof v Trstu Andrej Karlin. V lepi slovenščini je škof predstavil delovanje škofije, poudaril je prisrčnost s katero je vedno sprejet med slovenskimi verniki, sodelovanje s slovenskimi škofijami ter na pomembnost zgodovinskega trenutka odpravljanja meje. Dušan Jakomin pa je orisal izgradnjo kapelice, ki jo je zasnoval arhitekt Vurnik iz Ljubljane, zgradila pa znana tržaška slovenska gradbenika Martelanc in Caharija s sodelavci. V sosednji sobi so tudi slike slikarke Helene Vurnik, žene arhitekta. Škofje predstavil tudi sprejemnico v kateri so portreti njegovih predhodnikov, med katerimi je bilo tudi več Slovencev. Generalni konzul se je škofu zahvalil za veliko pozornost in skrb, ki jo vedno izkazuje do slovenskih vernikov, izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov, na celotnem ozemlju kjer živi manjšina, zlasti v Benečiji in v Trstu, saj je bogoslužje v maternem jeziku temelj za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in manjšine. Šušmelj je omenil škofu tudi zamisel, da bi v naslednjem letu, ko bo 500 letnica rojstva Primoža Trubarja, na takratni škofijski palači v ulici Castello, ki je sedaj v lasti italijanske države, postavili spominsko ploščo v spomin na bivanje Trubarja pri škofu Bonomu. Generalni konzul Šušmelj s sodelavci konzulata z Ravignanijem in Jakominom / TRST Petek, 14. decembra 2007 9 tržaška pokrajina - Izredno zasedanje pokrajinskega sveta Tržaški dijaki opozarjajo: ta svet nam ni všeč! Predstavili so grozljive podatke o revščini in poziv, ki ga je podpisalo dva tisoč dijakov Vsako minuto umre zaradi podhranjenosti dvanajst predšolskih otrok; vsako peto sekundo eden, štiriindvajset ur dnevno. Ob koncu leta je rezultat katastrofalen: preko šest milijonov otroških žrtev. Preko sto milijonov otrok nima dostopa do osnovne šole, preko osemsto milijonov odraslih je analfabetov. Ena milijarda in štiristo milijonov ljudi nima dostojanstvene zaposlitve. Tudi to je tretje tisočletje. Večkrat slišimo, da so mladi danes brez vrednot, da živijo egoistično, da jih zanimajo samo tehnološke vragolije, najnovejši mobilni telefon ali play station. Kdor je včeraj pisostvoval zasedanju tržaškega pokrajinskega sveta, je bil najbrž prijetno presenečen: tržaška višješolska mladina ima tudi drugačne interese. Skupina višješolskih dijakov se je na primer združila v medšolsko koordinacijo "NienteScuse.it" in začela preučevati najbrž največji problem sodobnega sveta: revščino. Zaključek je bil brezkompromisen: ta svet nam ni všeč! Zato so na institucionalne predstavnike naše dežele naslovili poziv, ki ga je podpisalo preko dva tisoč višješolskih dijakov. V njem so od predsednika dežele in njegovih svetnikov, od županov, predsednice pokrajine in deželnih evroparlamentarcev zahtevali, da se v prvi vrsti angažirajo v boju proti revščini. Pokrajina Trst je zato včeraj sprejela delegacijo dijaških predstavnikov s koordinatorjem, ravnateljem Francom Codego na čelu, in njihovim zahtevam posvetila izredno zasedanje pokrajinskega sveta (predsedoval mu je Boris Pangerc). Gabriele, Valeria, Angela, Chiara, Piero, Lorenzo, Bruna, Alessio in Paola so pokrajinskim svetnikom predstavili neuravnovešenost in nestabilnost sodobnega sveta. Postregli so jim z grozljivimi podatki o otroški umrljivosti, istočasno pa jim pojasnili, da na svetu ne primanjkuje hrane: lakota, pa tudi bolezni so v prvi vrsti posledica odnosa, ki ga tako imenovani razviti svet goji do tretjega ali četrtega sveta. »Revščina ni naravna, ustvaril jo je človek,« je v videospotu, ki so ga pripravili tržaški dijaki, povedal Nelson Mandela. Ustvarilo jo je kolonialistično izrabljanje narodov in držav, peklenski mehanizem posojil, visoke obrestne mere, ki jih revne države ne morejo spoštovati in jih silijo v nova posojila. Pa tudi nemoralna pravila mednarodne trgovine: proizvodi "razvitega sveta" se izvažajo v manj razvite dežele, v obratni smeri pa postavljamo nepremagljive ekonomske in carinske pregrade. Tudi to je tretje tisočletje. Tržaški dijaki od institucionalnih predstavnikov zahtevajo, da spoštujejo Deklaracijo tisočletja, ki so jo leta 2000 podpisale vse članice Organizacije združenih narodov, pa tudi italijanske in deželne zakone s področ- Pokrajinski svet je včeraj gostil skupino tržaških dijakinj in dijakov, ki so se angažirali v boju proti revščini KROMA ja mednarodne kooperacije. Deželna uprava naj nakaže odstotek lastnega proračuna v projekte mednarodne pomoči in sodelovanja, podobno lahko naredijo pokrajinska in občinska uprava. Prebivalci naj se odločajo za etično neoporečne proizvode, ki jih prodajajo v tako imenovanih pravičnih trgovinah in veleblagovnicah Coop. Tudi naša dežela naj ne odvrne pogleda od revščine. In kako so pokrajinski svetniki spremljali posege tržaških dijakov? Nekateri z zanimanjem, drugi ...neotesano. Dijaki, tako tisti v dvorani kot oni na tribuni, so dve uri v tišini sledili posegom svojih sošolcev, marsikateri svetnik pa je imel pomembnejša opravila: klepetati s sosedom, se sprehajati po dvorani, odgovarjati na telefon. Kdo ve, kaj so si mislili dijaki... Večina svetnikov, ki se je prijavila k diskusiji (med njimi sta bili tudi slovenski svetnici Marisa Škerk in Elena Legiša), je vsekakor podprla študentske zahteve, odbornik Visioli je pojasnil, daje Pokrajina namenila solidarnostnim projektom štiriintrideset tisoč evrov. Marco Vascotto iz vrst Nacionalnega zavezništva pa je podvomil, da je rešitev tako velikih svetovnih vprašanj, naloga tržaške pokrajinske uprave. Prisotni dijaki mu niso zaploskali... P.S. Medtem ko ste prebirali ta članek, je po svetovnih statistikah umrlo med petindvajset in trideset otrok... Poljanka Dolhar slori - Srečanje v okviru projekta Mi.Ma. Večine spoznavajo • v • v ■ • manjšine v soli Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju z Italijansko Unijo vabi na srečanje o manjšinskih narodnih skupnostih in medkulturni vzgoji, ki nosi naslov Večine spoznavajo manjšine v šoli. Avtohtone manjšine v medkulturni vzgoji. Srečanje spada v zaključni del projekta Mi. Ma.Večine spoznavajo manjšine s sofinanciranjem programa skupnosti Interreg IIIA Italija - Slovenija 2000 -2006. Potekalo bo danes med 16.30 in 18.30 v veliki dvorani Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce, bivši Narodni dom, vUl. Filzi 14. Slori prireja krajše srečanje z namenom, da bi poglobili tematiko medkulturne vzgoje in avtohtonih manjšin na mejnem območju med Italijo in Slovenijo. Zato je srečanje še posebej namenjeno profesorjem italijanskih višjih šol v tržaški, goriški in videmski pokrajini ter slovenskih srednjih šol v občinah Koper, Izola in Piran. O medkulturni vzgoji in avtohtonih manjšinah v italijanskem oziroma slovenskem šolskem sistemu bosta spregovorila predstavnik Deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine Luigi Torchio in predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Lilia Peterzol. Dekanka Fakultete za humanistične študije v Kopru Vesna Mikolič bo nakazala načine, kako manjšinsko tematiko vključevati v že obstoječe šolske vsebine in obenem predstavila publikacijo Med kulturami in jeziki« ki jo je izdala Univerza na Primorskem. Na srečanju bosta vodja projekta Mi. Ma. Zaira Vi-dali in koordinator projekta Mi. Ma. Andrej Bertok predstavila publikacijo in spletno stran Vabilo na manjšini, ki sta ju Slori in Italijanska unija pripravili v okviru projekta Mi. Ma. Večine spoznavajo manjšine. Enotno okence za proizvodne dejavnosti tudi v tržaški občini Na odborništvu za gospodarski razvoj tržaške občine so včeraj podpisali sporazum med tržaško občino in deželo Furlanijo-Julijsko krajino o projektu za informatsko upravljanje enotnega okenca za proizvodne dejavnosti. Dogovor o načrtu, imenovanem Projekt podjetje prihodnosti sta podpisala tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis in deželni odbornik za osebje Gianni Pecol Cominotto. Rovis je poudaril da bo enotno okence pospešilo birokratske odnose med občinsko upravo in podjetji. Pecol Cominot-to je podčrtal, da je deželna uprava uvedla tovrstno uslugo že pred tremi leti, letos pa je obogatilo Projekt podjetje prihodnosti z večjezično spletno stranjo, ki posreduje informacije tudi v slovenščini in angleščini. Deželno okence »pokriva« skoraj 60 odstotkov deželnega ozemlja, saj ga je uvedlo že več kot 100 občin. Odbornik Rovis je omenil, da bo začelo informatsko okence delovati s polno paro že v prvem polletju 2008. V kanalu je padel s čolna Pred nekaj dnevi se je 65-letni F.D. odpravil na vzdrževanje svojega čolna, privezanega v kanalu. Med delom pa je izgubil ravnotežje in padel v vodo. Žena je opazila padec s pomola in takoj začela klicati na pomoč. V bližini se je nahajala izvidnica mestnih redarjev za posebne posege, ki je hitro posegla in potegnila moškega iz vode. Na kraju je posegel rešilec hitre pomoči, ki je premočenemu in premraženemu moškemu nudil prvo pomoč. Priseljenec v zapor Izvidnica mestnih redarjev je v sredo zarana opazila moškega, ki je spal v zavetju v vrtu na Trgu Rosmini. Ta ni imel potnega lista, niti dovoljenja za bivanje, temveč le v Bosni izdano osebno izkaznico. Na podlagi tega dokumenta so redarji ugotovili, da gre za 51-letnega A.M.-ja, ki je že večkrat kršil zakon o priseljencih. Pred tremi leti so ga izgnali iz države in ga prisilno vkrcali na ladjo v Anconi. Po tem ukrepu mu je bil za dobo 10 let prepovedan vstop v državo. Zaradi kršitve tega določila so ga aretirali in odpeljali v zapor. dolina - V dvorani občinskega sveta Srečanje o ledvičnih boleznih Udeležili so se ga predstavniki splošnih zdravnikov, združenj A.Ma.Re il rene in Cuore amico ter Združenja krvodajalcev Udeleženci srečanja o ledvičnih boleznih v dvorani dolinskega občinskega sveta KROMA Pred dnevi se je v dvorani občinskega sveta občine Dolina odvijalo srečanje, ki ga je sklicala občinska uprava, med splošnimi zdravniki in združenji A.Ma.Re il rene, Cuore amico iz Milj, ter Združenjem krvodajalcev. V začetnem pozdravnem nagovoru je županja Fulvia Premolin podčrtala važnost sodelovanja med raznimi združenji in občinsko upravo; spomnila se je, kako je bil pred petimi leti sklenjen programski dogovor z združenjem A.Ma.Re il rene za preprečevanje bolezni, ki danes na žalost stalno narašča, to je pomanjkljivega delovanja ledvic. Predsednica združenja A.Ma.Re il Rene Floriana D'Orso je opisala delovanje združenja: gre za brezplačne krvne izvide s pregledom nefrologa. Izpostavila je tudi potrebo, da bi s to službo bilo seznanjeno čim-večje število ljudi, saj se dogaja, da se osebe, ki trpijo za pomanjkljivim delovanjem ledvic, tega sploh ne zavedajo oziroma ne vedo na koga bi se obrnili. Giovanni Panzetta, primarij oddelka za nefro-logijo in dializo v glavni bolnišnici in v bolnišnici na Katinari je poglobil argument in postavil poudarek na enostaven krvni izvid, to je na določitev kreati-nina v krvi, ki lahko s precejšnjo natančnostjo odkrije osebke, ki so podvrženi nezadostnemu delo- vanju ledvic. Če vrednost prekorači mejo 1,2 lahko to pomeni, da ima osebek resne težave z ledvicami, ki pa se jih da s primerno prehrano in ustrezno nego v večini primerov z lahkoto odpraviti. En-nio Furlanije v imenu Združenja krvodajalcev najprej pohvalil občinsko upravo, ki kaže od vedno veliko občutljivost do tematike preprečevanja bolezni; ob tem pa je zaželel, da bi prišlo do večjega sodelovanja med združenjem A.Ma.Re il rene in Združenjem krvodajalcev. Slednje namreč opravi za vsakega krvodajalca popolno krvno sliko in torej tudi izvid o določitvi kreatinina. Predstavnik združenja Cuore amico Giorgio Mauro je tudi omenil dobro sodelovanje z dolinsko občinsko upravo: vsako leto poteka na občinskem sedežu Dan srca, v okviru katerega izvedejo več brezplačnih izvidov za preprečevanje bolezni srca in ožilja med dolinskimi občani. Ob zaključku srečanja je bil izpostavljen poudarek na bistveno vlogo splošnih zdravnikov, ki so poklicani, da pomagajo svojim strankam, ki bi lahko bile podvržene ledvičnim boleznim, in jih usmerjajo v pristojne strukture. Poleg tega lahko z zbiranjem podatkov bistveno pripomorejo k jasnejši sliki te patologije, ki je v zadnjih časih v zaskrbljujočem porastu. 10 Sobota, 15. decembra 2007 TRST / politika - Občinski svetniki DS iz Trsta in SD iz Kopra Predlog o skupnih sejah obeh občinskih svetov Predstavili tudi dvojezičen simbol pokrajinske Demokratske stranke Odprava schengenske pregrade prispeva k nastajanju skupnega gospodarskega, kulturnega in družbenega prostora. Zato je prav, da tudi največji mesti, in sicer Trst in Koper na tem območju sodelujeta. To mora veljati za javno upravo, še zlasti pa morata sodelovati tržaški in koprski občinski svet, ki bi se lahko enkrat, dvakrat ali celo večkrat v letu skupno sestajala. Občinski svetniki tržaške Demokratske stranke in stranke Socialnih demokratov v Kopru predlagajo zato sklic skupne seje, ki naj postavi temelje trajnim oblikam izmenjave mnenj. Predlog so iznesli včeraj dopoldne tako v Kopru kot v Trstu občinski svetniki Štefan Ukmar, Fabio Omero, Sergio Lupieri, Tarcisio Barbo in Luciano Ka-kovic za DS, medtem ko sta SD iz Kopra zastopala predsednik Marjan Križman in podpredsednik Luka Juri. Ob tej priložnosti je Omero tudi predstavil pokrajinski simbol Demokratske stranke, ki je na Tržaškem dvojezičen. Svetniki predlagajo sklic skupne seje s petimi, sicer dolgoročnimi točkami na dnevnem redu: prva predvideva skupno kandidaturo dveh mest za prireditev Sredozemskih iger leta 2017 (tj. prvi možni datum). Svetniki menijo, da bi kazalo k pobudi pritegniti še kakšno severno-jadransko pristanišče, da bi s skupnimi močmi predstavili prepričljiv predlog. Druga točka je podpiranje sodelovanja med koprskim in tržaškim pristaniščem. Naloga politike je namreč odstranjevati ovire pri povezovanju in logističnem uveljavljanju severno-jadranskega prostora. Tretja točka zadeva peti transportni Desno včerajšnja tržaška konferenca, spodaj dvojezični simbol DS KROMA koridor. S tem v zvezi podpirajo gradnjo železniške povezave oz. lahke železnice med Trstom in Koprom. Dodatna tema je spodbujanje skupne energetske politike na severnem Jadranu. Nujen je pač usklajen nastop, ki naj privede do varnih in ekološko sprejemljivih rešitev. Zadnja in najbolj delikat-na točka zadeva vrnitev v Koper pred drugo svetovno vojno odnešenih umetnin, za kar je po mnenju svetnikov zdaj napočil čas. A.G. mednarodno zdruzenje operete Paolo Limiti letošnji nagrajenec Televizijski voditelj Paolo Limiti je v ponedeljek, 10. decembra, v mali dvorani tržaškega gledališča Verdi prejel prestižno nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Mednarodno združenje operete, zaradi zaslug pri promociji operete in lahke glasbe nasploh. Ob prijetni glasbeni kulisi je nagrajenca predstavil novinar Umberto Bosazzi. Nov tečaj za pokuševalce vin Tržaška pokrajinska sekcija vsedržavnega združenja po-kuševalcev vina O.N.A.V. prireja nov tečaj za pokuševalce vina. Združenje je nastalo v Astiju leta 1951 z namenom, da bi širilo kulturo pitja in pravilen pristop do sveta vina. Posebna pozornost je posvečena pridobivanju degusta-cijske tehnike in spoznavanju or-ganoleptičnih lastnosti vina; to znanje si lahko pridobi vsakdo z obiskovanjem tečajev, ki jih redno prirejajo pokrajinske sekcije. Tečajniki dobijo ob vpisu predpisani učbenik in torbico s štirimi degustacijskimi kozarci. V okviru osemnajstih teoretsko-praktičnih lekcij bodo udeleženci spoznali osnove enologije in tehnike de-gustacije, nadalje pa se bodo seznanili s pridelovanjem vina, spoznali vinske sorte in zadevno zakonodajo. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu bodo kandidati prejeli diplomo strokov-njaka-degustatorja. Diplomo uradno priznava ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, kar omogoča prisotnost v raznih uradnih komisijah za ocenjevanje vin. Tržaška sekcija združenja O.N.A.V. je bila ustanovljena leta 2000, za seboj pa ima pestro dejavnost in zadnje čase stalno raste. Vanjo so včlanjeni Slovenci in Italijani, ki se redno srečujejo na društvenem sedežu v športno-kul-turnem centru v Lonjerju. Vsak mesec prireja združenje predavanje, predstavitev kake kleti ali vinorodnih okolišev, večeri pa se običajno zaključijo z vodeno de-gustacijo; zelo priljubljeni so tudi obiski vinskih kleti. Hvalevredno je namreč prizadevanje združenja za valorizacijo domačih proizvajalcev iz tržaške pokrajine in spoznavanje slovenskih vinarjev. Omenti velja tudi velik uspeh, ki sta ga imela obisk kleti Vinakoper in domačije Ščurek v Goriških Brdih. Združenje O.N.A.V. prireja sicer za svoje člane tudi avtobusne izlete na razne vinske sejme (Vinitaly, Salone del Vino No-vello itd), dobre stike pa vzdržuje tudi z ostalimi pokrajinskimi sekcijami, še posebno z goriško. Vsi, ki bi jih tovrstna dejavnost zanimala, so vabljeni, da se vpišejo na tečaj, ki se bo začel v petek, 25. januarja, in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v špor-tno-kulturnem centru v Lonjerju. Ravno tu je vpisovanje že v teku ob torkih od 19. do 20. ure. Za informacije lahko pokličete na številki 333-4219540 oz. 3406294863. borzni trg - Tridnevna eno-gastronomska degustacija kraških okusov Terranum - Novi okus antičnega vina Mimoidočim na voljo okusi tržaške preteklosti - Prisotnost enajstih slovenskih vinogradnikov še dodatno utrjuje povezavo med mestom in zaledjem Utrinek z včerajšnje predstavitve na Borznem trgu KROMA Terranum - Novi okus antičnega vina, je naslov pobude, ki bo vse do nedelje, 16. decembra, omogočila tudi tržaškemu središču, da se naužije kraških okusov. Enajst vinogradnikov (Kante, Stanko Mi-lič, Zidarich, Andrej Milič, Rado Milič, Jo-ško Colja, Lupinc, Škerk, Fon, Štoka in Lisjak) bo namreč prisotnih znotraj nalašč postavljenega standa pred Borzno palačo. Številnim pobudam, ki bodo pestri-le predbožični čas, so tako dodali še eno-gastronomski dogodek, ki ga sooblikuje vrsta slovenskih proizvajalcev z ene in druge strani meje. V sodelovanju z barom Por-tizza, ki že vrsto let prodaja vina slovenskih proizvajalcev, je konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras priredil tridnevno degustacijo, ki bo omogočila vsem, da spoznajo paleto okusov olja, sira, medu in seveda terana, pridelanih na Krasu. »Odločili smo se, da Trst naskočimo s teranom in omogočimo tudi središču mesta, da na novo odkrije in ceni kakovost okusov naših očetov in dedov: se pravi tržaške preteklosti,« je na včerajšnji predstavitvi pobude pripomnil predsednik konzor- cija Andrej Bole. Eden od razlogov za priredbo tovrstne prireditve je tudi ta, da se skuša na novo povezati mesto in meščane z bližnjim zaledjem. »Naše mesto ima namreč to posebnost, da od nekdaj strogo ločuje središče od zaledja in ju ne uspe dojemati kot celoto,« je povedal pokrajinski odbornik Walter Godina. V resnici pa bi se morali naučiti od tistih, ki so razumeli, da je prihodnost v združevanju moči, v tem primeru tudi teritorija, se pravi združevanja mesta z zaledjem. Pokušnja terana in ostalih proizvodov bo mogoča med 10.30 in 13. uro ter med 15. in 21. uro. Za vstopnico v razstavni prostor bo treba odšteti 5 evrov, kar bo omogočalo pokušnjo treh različnih sort terana, vina, ki ga po novem uvrščajo med sestavne dele zdrave prehrane. Prisotnost enajstih slovenskih vinogradnikov v samem mestnem središču je tako še en uspeh članov konzorcija. Delo, trud in uspehi včlanjenih vinarjev se že kar nekaj časa pojavljajo v člankih in na straneh vsedržavnega časopisja. Pred nedavnim jim je daljše poročilo posvetila tudi revija II mio vino. (Iga) / TRST Petek, 14. decembra 2007 1 1 tržaška knjigarna - Predstavitev in srečanje z ustvarjalci Nov paket izvirnih knjig za mlade bralce Predstavili so letošnjo zbirko revije Galeb, ki izhaja pri Zadrugi Novi Matajur V Tržaški knjigarni so v sredo predstavili letošnjo knjižno zbirko revije Galeb, ki jo izdaja Zadruga Novi Matajur. Predstavitev petih otroških knjižic je potekala ob prisotnosti nekaterih avtorjev in ilustratorjev. Urednik revije Galeb Igor Ga-brovec je v svojem uvodnem pozdravu spomnil tudi na Galebov šolski dnevnik, ki vsako šolsko leto spremlja učence in dijake slovenskih nižjih srednjih šol v Italiji. Galebov dnevnik je postal že nepogrešljiv pripomoček, letošnjo izdajo pa so pri za lož bi Ga leb skle ni li po sve ti ti sto -letnici skavstkega gibanja, zato so k sodelovanju povabili tabornike Rodu modrega vala in Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Tiskanje Ga le bove ga dnev ni ka bi se ve da ne bi lo mo go če brez to li ke rih po kro vi -te ljev, med nji mi sta naj po memb nej -ši Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob Sovodnje, svoj delež pa je letos prispevala tudi fi-načna družba KB1909. Po krajši predstavitvi Galebove-ga dnevnika je stekla beseda o letošnji knjižni zbirki Zadruge Novi Matajur. Njena urednica Majda Želez-nik je s po no som po uda rila, da za -ložba izdaja izvirno slovensko leposlovje. V tem času je namreč opaziti vedno več površnih prevodov kitajskih slikanic v evropske jezike. Uvodni ured niš ki be se di so sle di li posegi avtorjev in ilustratorjev knjig, od vseh so bili na predstavitvi prisotni Bojan Jurc, Evelina Umek, Jasna Sepin, Majda Koren, Klavdij Palčič in Andrej Vodopivec. Najbolj izstopajoča knjiga letošnje zbirke je zagotovo Škrobek kuha, ki je nekakšen kuharski priročnik za otro ke. Nje go va po seb nost je v tem, da so fotografije Petra Ferluge vne-šene v ilustracije Jasne Sepin. Pravljičar Eveline Umek, ki ga je ilustrirala Magda Tavčar, je zgodba o človeku, ki zastonj pripoveduje pravljice v velikem trgovskem centru. Dim Zupan je zapisal Deklico za ogledalom, ilustriral pa jo je Klavdij Palčič. Tia je povest o deklici, ki s culo na rami odide v širni svet. Spisala jo je Maj da Ko ren, ilu stri ral pa Bo jan Jurc. Zbirko zaključuje slikanica za najmlajše Kaj medvedek sanja izpod peresa prezgodaj preminulega Voja-na Tihomirja Arharja, ki jo je ilustriral Andrej Vodopivec. Primož Sturman Galebove knjižice so predstavili v Tržaški knjigarni KROMA prosek - Zahodnokraški rajonski svet Lučke na veliki jelki Godba na pihala veselo zaigrala in s kuhanim vinom otoplila prisotne Na velikem božičnem drevescu na Proseku, v bližini Soščeve hiše, se od srede zvečer svetlikajo lučke, ob njem pa se svetlika tudi veliko dvojezično voščilo. Lučke so prižgali s krajšo slovesnostjo ob veselih zvokih proseške godbe na pihala. Številne prisotne je pozdravil in voščil vesele praznike predsednik zahodnokraške-ga rajonskega sveta Bruno Rupel, za njim pa še tržaški občinski odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis, kije izpostavil pozornost mestne uprave do okoliških vasi. Rajonski svet je tudi ob letošnjih praznikih koordinator in pokrovitelj številnih božičnih prireditev. Med te je sodil tudi prižig lučk na božičnem drevescu, ki ga je proseška godba obeležila s pesmijo o sveti noči, zatem pa je s kuhanim vinom poskrbela za otoplitev številnih prisotnih. televizija - Mlado dekle iz Saleža v oddaji Raiuno Veronika nocoj na Leredita Letošnja odličnjakinja z znanstvenega liceja Franceta Prešerna se je pred dnevi vrnila s snemanja v Rimu Mlada Saležanka bo nocoj med protagonisti znane televizijske oddaje Leredita na prvi italijanski televizijski mreži, ki jo vodi znani voditelj Carlo Conti. Veronika Milič, letošnja odličnjakinja na znanstveno-fizikalni smeri znanstvenega liceja Franceta Prešerna, se je pred nekaj dnevi vrnila s snemanja iz Rima, zadovoljna nad lepo in zanimivo izkušnjo. Veroniko je že poleti prijavila za oddajo mama Vesna. Po nekaj tednih so jo organizatorji telefonsko intervjuvali, sredi oktobra pa jo še povabili na test v Verono. Dekle iz Saleža se je zelo dobro obneslo, da so jo v začetku decembra poklicali iz Rima in ji sporočili, da je bila sprejeta med tekmovalce. Na vrat na nos (beri: v dveh dneh) se je odpravila na snemanje v spremstvu mame in očeta Igorja. »Izkušnja je bila res zanimiva,« se je včeraj spominjala. »Moram reči, da sem se zabavala; vsi so bili zelo prijazni, drugi tekmovalci pa prijateljski. Vse je bilo zelo lepo, a tudi nerealno. Svet televizije se zdi lažen, poln blišča, a odrezan od pravega, vsakdanjega sveta,« je ocenila svojo televizijsko izkušnjo. O voditelju, Carlu Contiju, je vedela bolj malo povedati. Medtem ko je bila organizacija oddaje v domeni tehnične ekipe, ki je morala poskrbeti, da se bo ves program brezhibno iztekel, je prišel Conti v studio le ob koncu, ko je bilo že vse pripravljeno. Oddajo je vodil, da jo je tehnična ekipa posnela, nato pa hitro odšel. »Bil pa je prijazen,« ga je ocenila tekmovalka Veronika Milič. Leredita je dejansko kviz-oddaja, sestavljena iz šestih iger. Po vsaki igri eden od tekmovalcev izpade, zadnji-zmagovalec pa mora iz petih določenih besed uganiti šesto, povezano z vsemi pe ti mi. Mlada tekmovalka iz Saleža se je... Razkriti, kako se je uvrstila, bi bilo tako, kot bi že po prvi strani detektivke razkrili morilca. Zato bo gotovo najbolje ogled nocojšnje oddaje Leredita. Začetek ob 18.50 na Raiuno. M.K. Taddea Druscovich v NŠK V čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu bodo danes popoldne odprli drugo razstavo letošnjega ciklusa predstavitev mladih slovenskih umetnikov iz Trsta. Tokrat se bo širšemu občinstvu prvič predstavila na samostojni razstavi dijakinja 5. razreda družboslovnega liceja A. M. Slomška Taddea Druscovich. Mlada ustvarjalka je nagnjenost do slikanja pokazala že v osnovnošolskih letih, v zadnjem obdobju pa se je udeležila slikarske delavnice KD Lonjer-Katinara ter sodelovala pri projektu INTER-REG Dijaškega doma Srečka Kosovela Slikarsko popotovanje. Leta 2005 je njena stvaritev zmagala na natečaju za nov logotip liceja Slomšek, na katerem je upodobila sovo kot simbol učenosti. Všeč ji je petje in poje pri Mladinskem pevskem zboru Glasbene matice, aktivno se ukvarja tudi z ženskim nogometom. Ob prostem času pa zelo rada potuje in dela z otroki, kajti izvirnost in veselje otroškega sveta sta ji še posebno pri srcu.. V knjižnici bo postavila na ogled pretežno črnobele ilustracije, ki gledalca popeljejo v njen bogat sanjski svet. Sama svoje delo opisuje z naslednjimi besedami: »Z vsakim materialom je mogoče kaj ustvariti in uresničiti zamisel, ki se ti je porodila. Rezultati niso samo izdelki na papirju, temveč tudi različne sanjske podobe, kajti vsak predmet, pojav, oseba skriva v sebi nekaj dragocenega, imenitnega, magičnega. To se lahko razbere v mojih risbah. Rišem iz notranje potrebe, da bi samo sebe ujela na papir. Ustvarjam stvari, ki jih ni mogoče kupiti in zato jih uresničim take, kot si jih želim.« Taddejino »sanjsko« razstavo bo predstavila njena mentorica Jasna Merku, obiskovalcem pa bo na ogled do februarja. Zbor Gallus na Openskih glasbenih srečanjih Veronika Milič med televizijsko oddajo na Raiuno L'eredita Na zadnjem koncertu v letu 2007 Openskih glasbenih srečanj, se bo v soboto 15. decembra predstavil Mešani pevski zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom Matjaža Ščeka. Bogat in poseben monografski spored vsebuje celotno izvedbo zbirke božičnih pesmi skladatelja Ivana Ščeka (očeta maestra Matjaža), ki so izšle pod psevdonimom Štefan Kovač. Novo letošnjo izdajo te zbirke, ki jo sestavljajo božične pesmi za mešani in otroški pevski zbor, spremlja zgoščenka z integralom pesmi, ki jo je zbor »Gallus« posnel pred kratkim in bo na voljo od 20. decembra dalje. Otroški del je prepuščen Otroškemu pevskemu zboru »Vesela pomlad« z Opčin, pod taktirko Mire Fabjan, vezni tekst pa bo interpretirala Alda Sosič. Koncert bo v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah s pričet-kom ob 20.30. Veseli december v Šempolaju V Šempolaju se nadaljujejo pobude pod naslovom Veseli december v Šempolaju 2007, v organizaciji slovenskega kulturnega društva Vigred, osnovne šole Stanko Gruden in otroškega vrtca. Danes ob 18.uri bo na šempolajskem Placu tradicionalna Božičnica. Na njej bodo nastopili malčki iz šempolajskega vrtca, učenci OŠ S. Gruden, otroci pevske skupine Vigred, domača plesna skupina Vi-gred in plesna skupina Kremenjak iz Jamelj ter razni mladi glasbeniki. Posebna gosta večera bosta Dedek Mraz in Božicek. Vsi prisotni bodo deležni malega, a srčkanega darilca, ki so ga pripravili učenci COŠ S. Gruden in seveda tudi kuhanega vina oziroma čaja. Ob zaključku Božičnice se bodo odprla vrata božičnega sejma-razsta-ve v Štalci. Obiskovalci bodo tu imeli na razpolago veliko izbiro. knjig za otroke in odrasle,koledarjev, voščilnic, ročnih del in raznih predmetov primernih za darila in za okrasitev domov, v prazničnih dneh ter božičnih venčkov in ikeban. Sejem bo odprt še v soboto in nedeljo, od 16. do 18. ure. Poleg sejma so v Štalci na ogled fotografije na temo Zima, zima bela članic Fotokrožka foto video Trst 80, Marjetice Možina in Mirne Viola. V sredo, 19.decembra pa bo v Štalci,ob 20.30 zaključni večer veselega decembra, z naslovom Srečno. 12 Petek, 14. decembra 2007 TRST / skd slavko škamperle - Sv. Miklavž obdaril otroke Obisk prijaznega starčka Učenci OŠ Otona Župančiča in otroci vrtca Oblak Niko so ga nestrpno pričakovali Učenci prvega razreda so nestrpno pričakovali prihod Miklavža: šteli so dneve in ugotavljali, koliko še manjka do Miklavževega obiska. Napisali so mu pisma, ga narisali in z veseljem se učili pesmico. V četrtek zjutraj so se odpravili na sedež društva Škamperle, kjer so se srečali tudi z malčki otroškega vrtca. Končno so zaslišali korake... Prijazen možakarje stopal počasi, saj je na ramenih nosil težko vrečo z darili; v pozdrav so mu otroci zapeli pesmico. Najprej je k sebi poklical malčke iz vrtca: za vsakega je imel prijazno besedo ali jih pograjal, na koncu pa vsakemu podelil darilce. V zahvalo so mu otroci podarili risbice. Na vrsti so končno bili učenci prvega razreda, ki so brez strahu odgovarjali na vprašanja; tudi njih je Miklavž nagovoril in obdaril. Nato se je od vseh poslovil in zagotovil, da jih bo še obiskal, če bodo pridni. Tako se je zaključilo srečanje v okviru celoletnega sodelovanja s KD S. Škamperle, kateremu se učiteljice prav prisrčno zahvaljujemo. (at) dobrodelna pobuda - Nabirka za bolnišnico Burlo Garofolo Rasli so s pravljicami Prve dni decembra so otroci prisostvovali zanimivim pravljicam na Trgu sv. Antona Prve dni decembra je otroke razveselila pobuda Rasti s pravljicami, ki je potekala na Trgu sv. Antona v režiji študijskega centra Melanie Klein, deželne zbornice kliničnih pedagogov in dobrodelnega društva Tutela (pokrovitelj je bila Občina Trst). Cilja sta bila spodbuditi branje pravljic v družinah in nabrati prispevke za otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Zjutraj je bil čas za božične delavnice, popoldne pa so malčki in starši prisostvovali zanimivim pravljicam s pisanimi oblačili in lutkami (na sliki Kroma). Obisk je bil velik, nabrani denar pa bo koristen za nakup aparatur za bolnišnico. Organizatorji se zahvaljujejo družinam, ki so prispevale k uspehu sejma odrabljenih igrač ter Zadružni kraški banki, ki je podprla pobudo. Včeraj danes Danes, PETEK, 14. decembra 2007 DUŠAN Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 11.03 in zatone ob 21.00. Jutri, SOBOTA, 15. decembra 2007 KRISTINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1027,8 mb raste, veter 5 km na uro za-hodnik, nebo rahlo pooblačeno, vlaga 55-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 10. decembra, do sobote, 15. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Unità 4), Milje - Lungomare Ve-nezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Unità 4 - 040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- ALCIONE - 17.00 »Sleuth - Gli inso-spettabili«; 18.45, 21.00 »Ai confini del paradiso«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10 »Seta«; 22.15 »La ragazza del lago«. CINECITY - 16.10 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 16.15, 20.15 »The Nightmare before Christmas«; 17.50, 22.00 »La leggenda di Beowulf«; 18.00, 20.00, 22.00 »Hitman l'assassino«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Una moglie bellissima«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »La bussola d'oro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come d'incanto«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.15, 20.10, 21.30, 22.15 »Natale in crociera«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nel-la valle di Elah«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »L'eta barbarica«. FELLINI - 20.10, 22.15 »Across the Universe«; 16.15, 18.15 »I vicere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La promessa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una moglie bellissima«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30 »Franček in zaklad Želvjega jezera«; 21.30, 23.50 »3:10 za Yumo«; 17.00, 18.00 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 18.20, 20.50, 23.20 »Zlati kompas«; 19.00, 21.00, 23.00 »Podstreli jih«; 17.10, 19.20 »Začarana«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hitman - l'assassino«; Dvorana 2: 16.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.10, 20.10, 22.10 »La musica nel cuore«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Co-me d'incanto«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«. SUPER - 22.15 »Factory girl«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crociera«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«; Dvorana 5: 17.20 »Winx - Il segreto del regno per-duto«; 20.00, 22.10 »Nella valle di Elah«. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju F. Prešerna bo danes, 14. decembra 2007, od 18. do 20. ure, v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. ODDELEK ZA GEOMETRE DTTZ ŽIGA ZOISA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat danes, 14. in 15. decembra 2007, od 17. do 19. ure. Informacije in pojasnila bodo nudili profesorji in dijaki oddelka. Vabljeni so starši in dijaki, ki bi radi nadaljevali šolanje v gradbeni smeri. PEDAGOŠKI DRUŽBOSLOVNI LICEJ A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 17.30, na šoli O. Župančič informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v š.l. 2008/2009 obiskovali prvi razred. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za šolsko leto 2008/2009 v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 17.30, v ul. Frau-sin 12. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI vabi na informativni sestanek, ki bo v prostorih OŠ P. Voranca (Dolina 419) v ponedeljek, 17. decembra 2007. Ob 17. uri bo potekalo srečanje za starše otrok, ki so godni za vpis v prvi razred osnovne šole, ob 18. uri pa za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali otroški vrtec. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisov v šolsko leto 2008/09, ki bo v sredo, 19. decembra 2007, ob 17. uri na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg, 2. Vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik otroškega vrtca in v 1. razred osnovne šole. DAN ODPRTIH VRAT NA TRGOVSKEM ODDELKU ZAVODA Ž. ZOISA bo sredi januarja, ker trenutno potekajo na šoli vzdrževalna dela. ¿j Čestitke PODJETJE V GORICI išče izkušenega skladiščnika. Klicati 3351656259 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Zahteva se dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum, v italijanščini, na fax 040232444. 0 Mali oglasi RUMENI KIOSK PRI BOGOTU (OGREVAN) v sesljanskem zalivu je ponovno odprt vsaki dan GOSPA nudi manikuro, pedikuro in nego obraza na domu. Tel. na št.: 3470641636. HOTEL NA KRASU išče čistilko. Zainteresirani naj kličejo v dopoldanskih urah na tel. št. 040 - 214214. IŠČEM v najem mini stanovanje na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št.: 340-9188924. KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnovci je odprt ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah. Tel. št.: 040-200898. PRODAJAM gume michelin primacy 255/45 R18 (dve novi gumi), 275/45 R18 (dve rabljeni gumi manj kot 1.000 km). Tel. št.: 333-2729155. PRODAM udobno stanovanje v lepi elegantni stavbi v bližini svetilnika. Tel. na št. 335-5319333. PRODAM AVTODOM tip ford transit, letnik 1993, 65.000 prevoženih km, cena 11.600 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-225369. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. VOLKSWAGEN GOLF 1.6 letnik 2001, evro4, prevoženih 60.000 km, svetlo sive kovinske barve, 3 vrata, v odličnem stanju prodam za 8.000 evrov. Tel. na št.: 335-6328351. ŠTUDENTKA išče priložnostno delo v tednu po dogovoru (pomoč doma, pri učenju ali varstvo). Tel. 333-8337691. Končno tudi družini Nabergoj in Usenich premoreta doktorja. Novopečenemu gradbenemu inženirju Denisu želimo še veliko delovnih in življenjskih uspehov mama, papa, nono, Gracijela, Mario in Chiara M Izleti Novopečeni »turistki« NATAŠI CAPPONI želimo obilo potovanj! Mi že delamo na tem! Staff Adriatica.net-centro Viaggi S Poslovni oglasi PRIJATELJI PRIMORSKEGA PSA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za izlet v Krakov (Poljska), ki bo od 29. decembra 2007 do 2. januarja 2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 328-2768222. KRUT obvešča udeležence izleta na božični sejem v Zagreb, da bo odhod avtobusa iz Trsta, Trg Oberdan (pred Deželno palačo) v soboto, 15. decembra 2007, ob 6.30 ter z Opčin (avtobusna postaja pred križiščem za Bazovico) ob 6.45. Prosimo za točnost. AŠD SK BRDINA organizira zimo-vanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 3475292058. Vljudno vabljeni. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silve-strsko družinsko zimovanje SNEŽINKA v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 30. decembra do 6. januarja. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiramo do 20. decembra 2007 na 040-567751 ali 320-2717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcin-ski@libero.it. Bi Osmice V MEDJI VASI imata osmico do 26.12. Maurica in Sidonia Radetič. Tel. 040-208987 OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA pri Piščancih. Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v Prebenegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je na Dolgi Kroni odprl Rado Kocjančič. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. Tel. št.: 040-910041. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. Loterija 13. decembra 2007 Bari 20 71 87 14 22 Cagliari 32 56 34 61 44 Firence 72 84 10 57 32 Genova 67 2 23 21 69 Milan 39 80 89 15 65 Neapelj 39 22 15 78 13 Palermo 55 13 1 76 63 Rim 12 31 76 23 58 Turin 65 33 27 85 55 Benetke 15 6 16 25 87 Nazionale 52 43 74 14 69 Super Enalotto Št. 149 12 20 22 39 55 72 jolly 15 Nagradni sklad 2.907.229,83 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.571.507,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 10 dobitnikov s 5 točkami 58.144,60 € 1.557 dobitnikov s 4 točkami 373,43 € 58.966 dobitnikov s 3 točkami 9,86 € Superstar 52 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 12 dobitnikov s 4 točkami 37.343,00 € 195 dobitnikov s 3 točkami 986,00 € 3.019 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.266 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.327 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € /— Devinski zbori vabijo na SPOMINSKI VEČER ob 400-letnici izida prvega italijansko-slovenskega slovarja, ki ga je sestavil servit, brat Gregorio Alasia da Sommaripa. *G03* 0 tem in o sodobnem slovarskem delu bo spregovorila prof. Diomira Fabjan Baje. Nastopili bodo še MlPZ Ladja, vodi Olga Tavčar, oktet Musicum, um. vodja David Bandelj in člana dramskega društva Jaka Štoka Meta Stare in Nikolaj Bukavec. Večer bo na sedežu zborov v Devinu danes, 14. decembra ob 20.00 13 Obvestila KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago vpisne pole za udeležbo na 41. Kraškem pustu. Termini za prijave so sledeči: vozovi in skupine do 18. januarja 2008, defile pustnih mask in pustklobukov pa do 25. januarja 2008. Za pojasnila obiščite spletno stran www.kraskipust.org ali pokličite na tel. št. 3349202847. EUROPEAN SCHOOL OF TRIESTE (ul. Ovidio, 49) vabi vse na Dan Odprtih Vrat, danes, 14. decembra med 13.30 in 17.00. Na šoli delujejo jasli, vrtec, osnovna in srednja šola, programi pa sledijo italijanskim ministrskim programom. Učna jezika na soli sta angleščina in italijanščina. Za informacije kličite na tel. št.: 040-44087. Toplo vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi danes, 14. decembra, ob 16.30 vse predšolske otroke v otroški vrtec v Devin, da se udeležijo božičnega praznika. OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA prireja božični sejem v šolskih prostorih. Danes, 14. decembra, od 14.00 do 15.30 in v ponedeljek, 17. decembra, od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na božični sejem, ki bo potekal do sobote, 15. decembra 2007, vsak dan od 16.00 do 20. ure, v društvenih prostorih v Na-brežini. Danes, 14. decembra, ob 16.30, šolska božičnica. V soboto, 15. decembra, ob 17.30 otroška predstava Repa velikanka, nastopa dramska skupina SKD I.Gruden, režija Vesna Tomšič. SKD PRIMOREC obvešča, da se bo božični sejem odvijal danes, 14. decembra 2007 od 16. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Božične »umetnine« ustvarjene za božični sejem, to so razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... bodo naprodaj po simbolični ceni. Toplo vabljeni. SPDT - TRST prireja danes, 14. decembra 2007 »društveni večer«. Prikaz filmskih zapisov, diapozitiv in slik o društveni dejavnosti v sezoni 20062007 bo v KR Domu Briščiki z začetkom ob 20.30. OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti obvešča, da se bo v soboto, 15. decembra ob 15.30, odvijal v sejni dvorani občine Dolina posvet o oljčni muhi, o škodi, ki jo pov- SKD PRIMOREC vabi na za glasbeni utrinek bo poskrbel Matej Jazbec danes, 14. decembra od 16. do 19. ure Ljudski dom, Trebče zroča, preprečevanju in zdravljenju. Predaval bo priznani strokovnjak prof. Claudio Pucci, ki poučuje na oddelku za zaščito rastlin univerze v Viterbu. Glede na škodo, ki jo je letos povzročila na našem prostoru oljčna muha, svetujemo udeležbo oljkarjem in vsem, ki jih ta tematika zanima. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Ven-turini od Domja, organizira v soboto, 15. decembra 2007, ob 18.00 uri, v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. SK DEVIN IN SCI CLUB 70 v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina prirejata na sklepno tekmo ob koncu prvega dela projekta »Šola Šport«. Vabljeni predvsem starši osnovnošolcev, v soboto 15. decembra 2007, na plastično progo v Nabrežini ob 10. uri. SK DEVIN v sodelovanju z jusom iz Sliv-nega in pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina vabi na »Srečanje ob božičnem drevescu«, ki bo v soboto, 15. decembra 2007, s pričetkom ob 18.30, na trgu v Slivnem. Nazdravili bomo s čevapčiči in vinom. Zaželjene so domače slaščice in božično razpoloženje. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ sklicuje v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 10. uri sestanek v Srenjski hiši glede postavitve plošče duhovniku Ivanu Tulu. Vabljeni vsi vaščani! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 16. decembra 2007, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. SKD TABOR vabi v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P. Tomažiča in tovarišev. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 16. decembra, v Bazovskem domu v Bazovici ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.00 v drugem. Vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20). TEPEŽNICA IN »ŽIVI TOREJ« Učenke in učenci COŠ Frana Venturinija -Boršt, Boljunec, Pesek se bodo podali TRST po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu v torek, 18. decembra 2007, v jutranjih (po 9.30) in zgodnjih popoldanskih urah. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih sami oblikovali med poukom. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v torek, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ul. Trento 8, predavanje na temo »Z željo po sladkem odkrivamo kako naša občutljivost vpliva na izbiro hrane«. Predavala bo dietologin-ja tržaškega diabetološkega centra ASS.1 Elisa Del Forno. Vabljeni so vsi. AŠD SOKOL vabi na društveno božični-co, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 18.00 uri v nabrežinski telovadnici. Toplo vabljeni vsi otroci, starši in prijatelji društva. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »ONKOLOŠKI BOLNIK V PSI-HOSOMATSKI LUČI« v sredo, 19. decembra ob 17. uri, ki bo v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo psiholog dr. Andrej Zaghet. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 22. decembra 2007, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini postaja. Za ples bo igral »Duo Melody«. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it. 13 Prireditve SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina vljudno vabi na koncert gospel vokalne skupine Stil quartet iz Trebenj (Slo) v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v cerkvi na Pesku. Koncert bo uvedel nastop OPZ A. M. Slomšek, ki bo ob tej priliki zbiral prispevke za sirotišnico v Bjeli (Črna gora). Pobudo so podprli Društveni bar Gročana, Gostilna Bak, Hotel - restavracija Touring, Restavracija - hotel Pesek, Pi-cerija - pivnica Kariš in Locanda Mario. Toplo vabljeni! RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. DANES, 14. DECEMBRA ob 18. uri, se bo v knjigarni »James Joyce«, na tržaški železniški postaji, trg Liberta 8, odvijala predstavitev knjige Paola Pe-tronia »Gli inni nazionali del mondo«, ed. Italo Svevo 2007. Knjigo, ki interdisciplinarno obravnava z muziko-loškega, zgodovinskega in zemljepisnega vidika himne celega sveta, razvrščene po celinah, ob posameznih glasbenih temah in ob opisu zastav posameznih narodov, bo predstavila muzikologinja Luiza Antoni. Prisoten bo tudi avtor. Vstop prost. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi danes, 14. decembra 2007, ob 18. uri, na odprtje razstave Taddeje Druscovich. Predstavila jo bo Jasna Merku. Glasbeni utrinek Sara Munih. OŠ P. VORANC DOLINA-MAČKOLJE vabi danes, 14. decembra ob 20. uri, v dvorano SKD V. Vodnik v Dolinino na prireditev ob proslavljanju 30-letnice poimenovanja šole. Sodelujejo učenci OŠ P. Voranc, otroci otroškega vrtca Pika Nogavička iz Doline, dijaki NSRŠ S. Gregorčič, harmonikaš Marko Ma-nin in MoPZ V. Vodnik. V ATRIJU SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA bo danes, 14. decembra, ob 19.30 otvoritev osrednje razstave ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. V MESTNI GALERIJI PIRAN bo danes, 14. decembra 2007, ob 20.uri otvori- tev razstave »Triptihi« Andraža Šalamuna. Na otvoritvi bo prvič javnosti predstavljena knjiga zgodnjih literarnih del Andraža in Tomaža Šalamuna. Razstava bo na ogled do 4. februarja 2008. ZSKD, DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN KD OTON ŽUPANČIČ vabijo na otvoritev razstave HOMMAGE SPACALU danes, 14. decembra 2007 ob 19.30, sedež KD Oton Zupančič, Štandrež. V soboto, 15. decembra 2007 bodo od 9.30 do 12. ure potekale ustvarjalne delavnice za otroke. Razstava otroških stvaritev pa bo v sredo, 19. decembra 2007 ob 20.30 na sedežu KD Oton Zupančič. Sledil bo božični kulturni program. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Laze, Podbonesec, Cerkev v Lazah danes, 14. decembra 2007, ob 20.30, »Božični koncert«, nastopajo OPZ Mali lujerji (dir. Davide Clodig), Solopevci Glasbene matice/ Špeter (prof. Krisztina Nemeth), MePZ Fran Venturini (dir. Cinzia Sancin); Bolju-nec, Občinsko gledališče F. Prešeren, 16. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopata OPZ Fran Ventu-rini (dir. Suzana Zerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Trebče, Cerkev sv. Andreja, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Filipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Ra-seni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo d'Arpe (dir. Tatiana Donis). ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ TRUBAR-KAJUH IN VRTCA UBALD VRABEC IZ BAZOVICE vabi danes, 14. decembra, od 17. do 19. ure, na »3. Božični sejem« v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici. Ob 16.30 bodo nastopili učenci osnovne šole in malčki iz vrtca. Sejem se bo odvijal z naslednjimi urniki: v soboto, 15. in v nedeljo, 16. decembra, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni. Dobiček bo namenjen OŠ Trubar-Kajuh in vrtcu U. Vrabec. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v soboto, 15. decembra ob 19. uri na gledališko predstavo »Male dame« v režiji Lučke Susič. Predstava bo v Marijinem domu pri sv. Ivanu, v ulici Brandesia 27 v Trstu. Lepo vabljeni. GRUPPO INCONTRO - V okviru koncertov, ki jih prireja U.S.C.I. Furlani-je-Julijske krajine pod imenom »Na-tivitas« (tradicionalne božične pesmi Alpe Adrije) bo v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v cerkvi Sv. Vin-cenza De' Paoli (ul. Vittorio da Feltre, 11) vokalno instrumentalni ansambel »Gruppo incontro«, pod vodstvom Rite Susovsky imel koncert z naslovom »Božične note«. Vstop prost. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Grilanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob 16.uri predvajanje filma »Trst 1945«. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Novoletni Plesni Festival 2008« v nedeljo, 16. decembra ob 16. uri v telovadnici Polisportive na Opčinah. Toplo vabljeni! CERKEV SV. TROJICE NA KATINARI prireja v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 17. uri »Božični čar«, s predstavitvijo knjige Igorja Gherdola »Un uo-mo«. Sodelujejo bas Aldo Zerlaj, sopran Giulia Tamplenizza, zbor Katti-coro, dirigent Carlo Tommasi. Prispevki večera bodo namenjeni otrokom Združenja za raziskavo redkih bolezni Azzurra. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi v nedeljo, 16. decembra 2007, ob Petek, 14. decembra 2007 20. uri, na prireditev »Čarobna noč«, igrata Miranda Caharija in Livio Bo-gatec, v režiji Marija Uršiča. RADIJSKI ODER vabi v nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri, v Marijin dom pri sv. Ivanu na edino uprizoritev izvena-bonmajske predstave gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo božična igrica z glasbo v živo NAJLEPŠE DARILO. Izvajajo starši otrok vrtca in osnovne šole pri sv. Ivanu. Sledila bo predstavitev knjige odrskih igric »Od Miklavža do božiča«, ki jo je napisala Lučka Peterlin Susič. ZDRUŽENJE ZA KRIŽ, v sodelovanju z vaškimi društvi vabi na koncert lirične glasbe v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 18. uri, v dom Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo gojenci seminarja, ki se bo vršil v Ljubljani pod mentorstvom prof. Alessandra Svaba. Toplo vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 17. decembra, srečanje na temo »Tržaška in koprska Karitas kot most med verniki na obeh straneh meje«. Sodelujeta Mario Ravalico in Aldo Štefančič. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja za vse občane božični koncert v cerkvici Sv. Barbare v torek, 18. decembra ob 20. uri. Celovečerni koncert bo izoblikoval MePz Venturini od Domja. ZALOŽBA MLADIKA vas vljudno vabi v torek, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v razstavno dvorano Narodnega doma v Trstu, Ulica Filzi 14 na predstavitev slikovne monografije Bogdana Groma »Moje korenine Le mie radici My roots«. Umetnika in njegovo delo bo predstavil Štefan Pahor. Prisoten bo tudi Bogdan Grom. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi v torek, 18. decembra 2007, ob 18.30, v dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na predstavitev »Jadranskega koledarja«. Ob recitaciji Melite Malalan in nastopu kvarteta Nomos Ensemble bodo avtorji in sodelavci ZTT-ja z bralci in prijatelji nazdravili Novemu letu. KONCERT »BREZ MEJA« V soboto, 22. decembra 2007, bo v dvorani I. Grudna v Nabrežini igral duo violončelo Va-sja Legiša - klavir Giacomo Fuga. Na sporedu: Beethoven, Schumann, S. Fu-ga,Škerjanc, Cassado. Začetek ob 20. uri. Koncert je posvečen padcu meja, ki je v občini Devin Nabrežina posebno občuten s strani slovenske manjšine. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 23. decembra 2007, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gosta večera: Iztok Cergol in Martina Feri. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi danes, 14. decembra 2007, ob 11.uri na predstavitev zgoščenke Biseri in biserčki. Tiskovna konferenca ob predstavitvi bo potekala na Primorskem dnevniku (4.nadstropje) - Ulica Montecchi 6, Trst. Vljudno vabljeni! Prispevki Ob drugi obletnici smrti Julke Purič daruje hčerka Nadja 20,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na drago Olgo Zobec vd. Mauri darujeta Mirko in Gabrijela Kosmač (Križ) 30,00 evrov za pevski zbor Slovenec. V spomin na gospo Olgo Zobec darujeta Vesna in Remigio Tul 20,00 evrov za MePZ Slovenec Slavec. Ob smrti Cvetke Ravbar darujeta Maria in Zora Škabar 70,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na preminule vaščanke Zofko Zahar, Slavo Petaros, Doro Vatovec, Štefanijo Petaros in Olgo Mauri daruje Nada Pavlič 50,00 evrov za cvetje v borštanski cerkvi. V spomin na sestro Eleonoro darujeta Vera in Alfredo 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih borcev v NOB na Kontovelu. Ob smrti Olge Zobec izrekamo hčerki Sonji in zetu Marjanu iskreno sožalje. Pevci zbora Jadran Tmedia Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasiGptmedia.it > Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 14 Četrtek, 13. decembra 2007 KULTURA / gledališče miela - Običajna ponedeljkova predstava je bila tokrat v sredo Tudi Pupkin Kabarett se je lotil padca meje »Meja pada, a pojem 'Jugo' še vedno ostaja: zrasli smo pač s Pez bomboni - Največja muza kabareta je Menia Tradicionalni ponedeljkov dogodek gledališča Miela je bil tokrat v sredo, saj so bili razposajeni člani Pupkin Kabaretta v ponedeljek zaposleni na odru miljskega gledališča Verdi v družbi Paola Rossija in skupine Baby Gang. V sredo je bila dvorana, kot običajno, polna: občinstvo se je med spektaklom pošteno zabavalo, še posebej, ker so komiki obravnavali zelo pristne značilnosti tukajšnje stvarnosti. Prijetno glasbeno kuliso z jazz-funky ritmi je ponudil Niente Band. Nosilna tema kabaretnih točk je bil padec meje, ki prinaša ob pozitivnih novostih tudi nekaj zmede. Vodilni kabaretni par Stefano Dongetti-Sandro Mizzi si je večkrat privoščil »lahek plen« - poslanca Roberta Menio, ki je že dejal, da velikega dogodka ne bo praznoval. Zanj so to malenkosti, ker je treba gledati na večje izzive, kot sta Indija in Kitajska. Mizzi se z njim ne strinja: sam bo še naprej točil bencin v Sloveniji in ne na Kitajskem, pa čeprav je gorivo tam cenejše. V združeni Evropi ostaja Menia brez sovražnikov in to ga spravlja s tira. Kaj bi delal George Bush brez Bin Lad-na, kaj pa maček Tom brez miške Jerryjai? Priljubljen gost kabareta je »sporni komentator« Rado Štrukelj. Tokrat je razmišljal o pojmu gnusa, ki dosega po njegovem najvišjo stopnjo ekspresivnosti, ko gredo Tržačani na kosilo v neko kontovelsko gostilno. Čakajoč na kavo začnejo vrtati z zobotrebcem po zobovju, nekateri »šam-pioni gnusa« pa si upajo celo analizirati proizvod z iztegnjeno leseno paličico proti luči. Dongetti je spregovoril o osrednjih likih svetovne politike. Bush je zatrdil, da se ne bo menil za Ženevsko konvencijo o pravicah vojnih ujetnikov, saj je predsednik ZDA in ne Švedske. Sarkozyja je medtem zapustila žena: verjetno mu je očitala, da nima dovolj visokega statusa v družbi, ali pa da stalno trosi čas z nemškimi in ameriškimi prijateljčki na Elizejskih poljanah, namesto da bi ji pomagal pri domačih opravilih. Ruskega predsednika Putina se Dongetti ni lotil, ker ne bi hotel čez noč postati fluorescenten. Prebral je še poezijo z elementi psihoanalize in striptiza, pa tudi osem primerov učinkovitega flirtanja pri šanku. Laura Bussani je uprizorila Ukročeno trmoglavko v verziji »La bisbetica domača«, Fulvio Falzarano pa je igral preroka Ma Se. Orakelj z Nanosa je imel nekaj težav, preden je dosegel stanje transa, nato pa je znal napovedati samo »težave in temno burjo«, medtem ko o uvedbi evra in padcu meje ni vedel ničesar. Sledila sta zapletena zgodba o japonski družini tržaškega izvora ter dialog med zakoncema (»Si skuhala večerjo?« »Nisem bila lačna. Pa ti, Desno zgoraj: Pupkin Kabarett v polnem sestavu; spodaj: Sandro Mizzi in prerok Ma Se KROMA si popravil okno v dnevni sobi?« »Dnevne sobe ne uporabljam«). Ameriški swing pevec Jack Calcagno (Leo Zannier) je srečal poslanca Menio, ki je zbiral material porušenega mejnega prehoda, da bi nekaj metrov daleč zgradil velik zid. Zaključil je Mizzi z monologom o padcu meje. »Rodili smo se s pojmom 'Jugo' v glavi in ta pojem nas še spremlja: zrasli smo pač z bomboni Pez in vaflji Kraš. Mejo imam v sebi. Ko se je mama vračala domov iz trgovine, sem jo spraševal, ali ima kaj prijaviti«. Na slovenski meji že rušijo bloke, italijanski policisti pa v svojih kabinah kadijo čik in se sprašujejo, kaj se dogaja. »Naj jim kdo za božjo voljo prinese kak časopis!« je zaprosil Mizzi. Kritiziral je tudi mnoge Tržačane, ki si še vedno ne upajo v Slovenijo (»ne vem, tam je bila vojna... kaj pa če mi krogla zadene avto?«). Ugotavljal je še, da so Slovenci zamenjali avte zastava z BMW-i; ceste proti Sežani so prenovljene in osvetljene, proti Opčinam pa so temne in slabe; morda bodo Slovenci, ki se odpravijo v Trst, odslej rekli »gremo v Jugo«. Predbožična predstava Pupkin Kabaretta bo v nedeljo, 23. decembra (ob 21.21), nocoj pa bo ob 21.30 v gledališču Miela nastopil berlinski DJ Apparat. (af) Slovenska identiteta skozi grafično oblikovanje V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so sinoči odprli razstavo z naslovom Ideologija nacije v grafičnem oblikovanju novih osebnih dokumentov: Slovenija in nekatere evropske države. Razstavo, edino tovrstno v Evropi, sta pripravila Veselin Miškovič iz NUK in Mil-jenko Licul, aktualni dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Razstava bo na ogled do 2. februarja, nudi pa pregled vizualizacij slovenske nacionalne identitete skozi grafično oblikovanje: denar in osebne dokumente. Kontrapunkt bodo predstavljali primerki iz ostalih evropskih držav. V zakladnico evra je Slovenija prispevala kovance, ki so dosežek domačega grafičnega oblikovanja, enako velja tudi za osebne dokumente. Skupni imenovalec je nacionalna ikonografija, ki je grafično oblikovana na umetniški način, združuje pa tako teritorialno-histo-rično kot tudi jezikovno komponento. Evropska unija se skozi to prizmo po mnenju avtorjev razstave ne kaže kot talilni lonec, v katerem se stapljajo kulture narodov, ki jo sestavljajo, temveč je mozaik, v katerem je razvidna posebnost vsake dežele. (STA) Petelinji zajtrk v «v* vse uspesnejsi Ustvarjalci Petelinjega zajtrka pričakujejo, da si bo film v teh dneh ogledal stotisoči gledalec, že sedaj pa je celovečerni prvenec scenarista in režiserja Marka Naberšnika med petimi najbolj gledanimi filmi leta 2007. Kolosej in Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev bosta novo, že četrto zlato rolo ustvarjalcem filma podelila v torek, 18. decembra.Zlato rolo od leta 2001 podarjata Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in Kolosej z namenom, da organizirano pripomoreta k promociji slovenskega filma in povečata njegovo konkurenčnost v domačih kinodvo-ranah. Priznanje podeljujeta izključno slovenskim filmom in ko-produkcijskim filmom, katerih gledanost v kinematografih preseže 25.000 gledalcev. (STA) Novosti zbirke Lamda V zbirki Lambda, ki sodi pod okrilje Škuc in se posveča predvsem glbt tematiki, je izšlo pet knjižnih novosti: Nor na Vincenta, avtor je Herve Guibert, Hrup iz lope Mary Dorcey, Natural Woman pisateljice Rieko Matsuura, Močnejši od mene Guil-laumea Dustana in Aimee & Jaguar Erice Fischer. (STA) revija škrat - Med bralce prihaja šesta številka 6krat tudi tokrat s pestro vsebino Številni prispevki z vzgojnega in kulturnega področja, a tudi športnega in jezikovnega - Bogato slikovno in fotografsko gradivo Tokratna jesenska številka nam ponuja pestro vsebino, ki gre od zagrebškega književnika Avgusta Cesarca, beneške vasice Tarčmun v Nadiških dolinah do kraljic v Shakespearovem delu Rihard III., modernega lova na zaklad, imenovanega geocaching in slikarske razstave Cveta Vidoviča ter Luciana Plehana v Bambičevi galeriji. Nadalje si lahko v 6kratu preberemo članka o družini in o sodelovanju razrednika s starši, poročilo o kresovanju, pokukamo lahko v jezikovni kotiček Diomire Fabjan Bajc, se zaustavi mo v sve tu glas be ob me nu e tu in se na zad nji strani sprehodimo ob slikah Barvane klape. V svojih novelah in romanih hrvaški pisatelj Avgust Cesarec »pripoveduje najraje o usodah in vsakodnevnih stiskah malih mestnih ljudi, o čuvajih, trgovskih pomočnikih, vajencih, vojakih, poštarjih in gospodinjskih pomočnicah, izgubljenih v vrtincu časa in osamljenih od divjega vrtiljaka življenja v mestu.« Kljub temu, da je hrvaška literatura že imela meščanske pisce in polno razvit visoki meščanski razred, ostaja Cesarec v svetu »malih«. Napisal je zbirko novel Mali ljudje, krajši roman Tonkina edina ljubezen, iz katerih si lahko preberemo odlomek, in druga dela. Antonietta Spizzo nam predstavlja vasico Tarčmun in pogovor s Tonom Piernuvim, v katerem nas poduči o preteklosti omenjene vasi, kmečkih opravilih in izdelavi grabelj, s katerimi si je kupil prvo kolo. V vasi so postavili razstavo njegovemu bratu Valentinu, uspešnemu slikarju, ki je znal ujeti v objektiv vsakdanje življenjske trenutke. Razstava je bila kasneje postavljena še v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Zora Tavčar nam tokrat med ženskami iz svetovne dramatike predstavlja kraljico z močno osebnostjo iz Shakespearove drame Rihard III., za katero je značilno razhajanje ob tolmačenju ideje in problematike. Ne glede na to pa drama predstavlja resničen prikaz razmer v Angliji konec 15. stoletja. Delček umetnine, ki jo primerjajo z Dantejevo Božansko komedijo ali Balzacovo Človeško komedijo, pa lahko okusimo v odlomkih. Če ne vemo še nič o geocachingu, se lahko s pravili sodobnega lova na zaklad seznanimo prav v tej številki 6krata iz članka Vanje Cvelbarja. Zakaj sodobnega? Ker za tovrstno dejavnost potrebujemo dostop do spleta in prenosni sprejemnik GPS. Glede delovanja Bambičeve galerije je slednja najprej gostila slikarsko razstavo Cveta Vidoviča Olja na juti, otvoritev katere je popestril glasbenik Tomaž Ban z akustično kitaro, nato pa še razstavo Luciana Plehana Moj Kras. Jelka Cvelbar nas v svojem prispevku seznanja, kako lahko družina pripravi svoje člane na družbo, kako se lahko izognemo stresu in preobremenjenosti otrok. V Jezikovnem kotičku pa nas Diomira Fabjan Bajc opozorja na pomen jezika, in sicer podčrta, da »jezik ni matematika, kjer veljajo točna pravila in je treba slediti logičnemu sklepanju. Seveda ima tudi jezik pravila, ta pa nastanejo iz jezikovne rabe same«. Še posebno zanimiva so rekla ali frazemi, saj imamo Slovenci bogato frazeološko tradicijo. Zadnji dve pomembni in zanimivi tematiki, ki se tiče ta vzgoje, sta sledeči: Barbara Purkat nas seznanja s problematiko, ki je prisotna v šolskem prostoru odkar obstaja šola, in sicer o povezovanju razrednika s starši oziroma o sodelovanju med šolo in domom. Lidija Pavlica pa nam izčrpno predstavlja predavanje o razvoju menueta skozi čas, o katerem je spregovorila tudi na letni konferenci Društva klavirskih pedagogov Slovenije EPTA 2006 v Radovljici.Za poslastico si lahko razvedrimo oči ob ogledu slikovnega gradiva Kreso-vanja 2007 in pa gledališkega projekta Barvane klape, ki je nastopila v Prosvetnem domu z igro Prince sa in dob ri ve li kan. Naj Vam bo bra nje v uži -tek. -met - Petek, 14. decembra 2007 Št. 36 (51) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it pogovor z glasbenim profesorjem in ucencem Stari mački in mladi upi Brez glasbe bi bilo življenje velika napaka. F. Nietzsche December je čas, ko se ozremo nazaj po prehojeni poti in ocenimo svoje delo. Tako je Kl.o.p listal po vseh letošnjih uspešnih številkah in se nečesa zavedel: res veliko pozornosti smo namenili glasbi, glasbenim dogodkom in zamejskim skupinam. Kaj pa pravzaprav vemo o tisti resni, klasični glasbi? In kaj o ljudeh, ki se z njo ukvarjajo? Tako se je Kl.o.p. odločil, da se bo malce sprehodil po hodnikih Glasbene matice v Rojanu. Tu je naletel na dve pianistki, Jano Zupančič in na njeno profesorico, Tamaro Ražem, ki sta nam z veseljem marsikaj povedali o svojem konjičku - poklicu... Preberite! TAMARA 1.) Ko sem bila stara šest let. Zelo sem si tega želela, vseeno pa sem se na lekcijah jokala. 2.) Začela sem kar direktno z igranjem na klavir, z desno roko sem igrala si-do, z levo pa fa-mi, tja v nedogled. 3.) Pet minut preden sem šla v šolo, pet, ko sem se vrnila domov, včasih pa še pet minut zvečer. Skupaj torej največ petnajst minut na dan! 4.) Pred koncerti, ko sem v stiski, tudi do sedem ur na dan. 5.) PORAZNO. Zdaj končno razumem, kolikokrat me ima na lekcijah za norca. 6.) Odlike... Jana ima umetniško žilico, je pravi glasbenik. Am- DANES ob 18.00 bo v Narodni in študijski knjižnici odprtje razstave dijakinje 5. razreda družboslovnega liceja A. Slomška Taddee Druscovich. Risbe s svinčnikom na črni podlagi bo predstavila prof. Jasna Merku, Sara Munih pa bo poskrbela za glasbeni utrinek. JUTRI bo v pivnici Kariš na Pesku velik pred-božični žur (od 22. ure dalje). Koktejle in pijačo vam bo stregel Marko, glasbo pa bo vrtel DJ Papš iz Brega. Pridite, ne bo vam žal! pak, ker se »tako« konstantno uči, se ne more maksimalno izkazati. Značajsko sva si zelo podobni. Med lekcijami zahtevam določene stvari, pri čem drugem pa tudi popustim. Ona je tudi taka, trmasto se osredotoči na določene stvari in popusti pri čem drugem, tako da si nekako prideva naproti. Pravzaprav sloni najin odnos na medsebojnem prijateljstvu, zaupanju in iskrenosti, ni običajni odnos dijak-profesor, kot bi ga lahko pričakovali. 7.) Nimam treme, torej nimam česa obvladovati. Prepustim se glasbi, odru in občinstvu. 8.) Prvi nastop sem imela pri šestih letih. Takrat sem se zelo bala. Včasih, potem ko sem na nastopih ali tekmovanjih svoj program izvedla do konca, sem planila v jok in se zatekla k mami, tudi če sem igrala dobro. 9.) Rahmaninov. Trenutno najljubša skladba pa je suita št. 2, op. 17 za dva klavirja Sergeja Rahmaninova. Sicer mi je všeč tudi drugi koncert Rahmani-nova, najboljši glasbenik pa je Vladimir Askenazi. 10.) Nekaj bi rada povedala Jani in vsem učencem. Na žalost ni minilo veliko, odkar sem diplomirala, še vedno hodim na iz- popolnjevalne tečaje in lekcije in poznam vse tovrstne trike za špricanje lekcij, tako da iz telefonskega klica ali SMS učenca takoj razberem, za kaj gre. Ni mi treba tveziti neumnosti. 11.) Morda najboljši odgovor na to vprašanje nudijo besede Pavleta Merkuja, ko pravi, da je glasba zelo preprosta, ampak ravno zaradi tega potrebuje sam skladatelj skoraj vse življenje, da jo razume. V tej preprostosti je taka veličina, da glasbe ne moreš dojeti tako hitro. 12.) V jutranjih urah zaradi svojega študiranja, zaradi poučevanja popoldne, dvakrat na teden na pevskih vajah, in tudi takrat, ko se moj soprog vrača iz opere (Damjan je namreč operni pevec!) in me zelo rad prebudi ob enih ponoči, ker si v tistem trenutku zaželi kaj zapeti in ga moram logično spremljati na klavir. Toda absolutno ne v avtu, kjer poslušam katerokoli zvrst glasbe, da se malo »ra-zluftam«, samo klasične ne. Kadar pa moram pripraviti 1.) Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo? 2.) Kaj bi povedala o prvih lekcijah? 3.) Koliko časa si takrat namenila klavirju? 4.) Koliko pa danes? 5.) Kaj meniš glede odgovora sogovornice na prejšnje vprašanje? 6.) Hibe in odlike sogovornice. 7.) Kako obvladuješ tremo pred nastopi? 8.) Se še spominjaš svojega prvega nastopa? 9.) Si si kdaj izmislila kak izgovor, da ne bi šla na lekcijo? 10.) Najljubši skladatelj, trenutno najljubša skladba in najljubši glasbenik. 11.) Zakaj je težko biti glasbenik? 12.) Koliko je klasična glasba prisotna v tvojem vsakdanu? 13.) Najlepši in najgrši trenutki, vezani na klavir. 14.) Zakaj se splača vztrajati pri tako zahtevni stvari, kot je klasična glasba? 15.) Načrti za prihodnost? 16.) Zakaj bi komu svetovala Jano kot učenko/Tamaro kot mentorja? kakšen koncert in sem v stiski s časom, poslušam svojo skladbo tudi tisočkrat, zato da se je potem lažje naučim. 13.) Najlepši trenutki so vezani na igranje pred občinstvom. Zlasti ko spremljam Damjana, ker predstavlja zame glasbeni trenutek ob ljubljeni osebi, vrhunec. Zelo je lepo, ko imaš življenjskega sopotnika, ki se tudi ukvarja z glasbo. Najgrši spomin pa sega v moje otroštvo: ko sem bila stara devet let in sem komaj končala svoje prvo slovensko državno tekmovanje, je komisija izjavila: »Sedaj je odigrala Italijanka«. Takrat v Ljubljani sem igrala res zelo dobro, tako da nisem mogla razumeti, zakaj sem bila za 0,01 točke ob prvo nagrado. Na žalost se včasih tudi v glasbi ne najde skupnega jezika, tako da imam še danes občutek grenkobe. 14.) Glasba ti omogoča drugačno dimenzijo in drugačen pogled na življenje. V sebi odkriješ občutke in čustva, ki drugače ne pridejo na dan. Marij Kogoj je napisal, da »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše.« Glasba pomaga preboleti marsikatere težke trenutke. Ko grem na oder, skušam ljudem ponuditi kaj nepozabnega. Z glasbo se ukvarjam, ker jo ljubim. 15.) Želim si, da bi še naprej uživala v glasbi in da bi mi bila stalna spremljevalka v življenju. 16) Jana daje iz pedagoškega in človeškega vidika veliko zadoščenj, kljub vsem spotikom (npr. Se ne uči... ) JANA 1.) Bilo mi je šest let, starši so me vpisali v Tamarin razred. 2.) Zelo sem se zabavala! Na začetku nisem veliko igrala, učila sem se imena not na magnetni tablici. 3.) Tega se ne spominjam. 4.) Ponavadi eno uro na dan. Včasih nič. Včasih pa dve. 5.) »Matasta!« jaz sem na primer tako nervozna, da se sploh ne uspem koncentrirati, tako da največkrat preprosto pustim! 6.) Včasih je preveč trmasta. Velikokrat mi je zagrozila, da me vrže v »štjrno« (Tamara: »Ampak popolnoma upravičeno! Včasih me privede do skrajne mere znosnosti!«). Ampak Tamara je oseba, ki vedno verjame vate in te tudi prepriča, da sam verjameš v svoje sposobnosti, da si marsičesa zmožen. Pravijo, da je ona edina, ki jo poslušam. Bolj kot za profesorico jo imam za prijateljico. Ona je moj psiholog! Je ne obvladujem. Stalno si ponavljam, da bom zmogla, v upanju, da bo to res držalo. 7.) Prvega nastopa se ne spominjam, prvo tekmovanje v Sloveniji pa je bilo naravnost grozno! 8.) Nekdo se lahko rodi kot talentiran umetnik. Včasih se zgodi, na nočeš nastopati in imeti tako življenje, čeprav Jana bo skupaj z drugima dvema gojencema Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem, Samantho Gru den in Ro kom Do len -cem, nas to pi la na kon cer tu v organizaciji Glasbene matice, ki bo 9. januarj a 2008 v prostorih ZKB na Opčinah. Začetek ob 20.30, ne zamudi te pri lož nos ti, uži va li bos -te ob en krat nih glas be nih iz -vedbah! ti vsi pravijo, da si priden, da imaš talent in da veliko zmoreš. So pa tudi ljudje, ki se učijo ure in ure in jim je glasba všeč, nikoli pa ne bodo uspešni. Glasbeniki, ki imajo talent in si glasbenega življenja res močno želijo, so redki. 9.) (v zadregi pred Tamaro) Hm. Včasih ja. Ko me je bilo prav sram iti na lekcijo že tretjič zaporedoma nepripravljena. Vsekakor moram potem lekcijo nadomestiti ob nedeljah zjutraj ob devetih (Tamara: »Taktično sem vso zadevo o nadomeščanju lekcij v nedeljo zjutraj zelo dobro premislila!«) 10.) Najljubši skladatelj je Schubert, skladba pa Beethovnova sonata Tempesta, ki jo zdaj tudi igram, najljubši skladatelj pa Vladimir Askenazi. 11.) Zaradi Tamare dvakrat na teden. Zaradi domačega študija po eno uro na dan, zaradi sestrinih CD-jev pa cele popoldneve. 12.) Pred leti sem se udeležila poletnega seminarja violine, ker sem želela za instrument po-bliže spoznati. Ampak izkoriščali so me, da sem morala vedno spremljati druge na klavir. Tako sem z nekim violinistom igrala Tartinijevo Didone abbandonata. Bilo je krasno! Sicer upam, da bo tudi deveti januar (glej okvirček) med lepimi spomini. 13.) Drug spomin pa je tekmovanje v Cortemigli, kjer sem dvakrat dosegla prvo nagrado in so naju s Tamaro imeli za sestri! Tu je še tekmovanje v Ver-banii, kjer sem prejela oceno 100/100, mene in soigralko (igrala sem tudi v duu) pa je občinstvo zamenjalo za Rusinji! Najgrši dogodek pa je bil po nekem nastopu na zaključnih glasbenih akademijah, na katerih sem po mojem mnenju igrala zelo dobro in so mi vsi čestitali; takrat mi je oseba, od katere sem si čestitk najbolj želela, rekla: »Ni bilo slabo, srednji del mi ni bil všeč, lahko bi šlo dosti boljše.« 14.) Ker je lepo, ko se kregaš na lekcijah. Pridite poslušat! Glasba daje nedvomno veliko zadoščenj (kljub mojemu sitnar-jenju). Čeprav se tik pred nastopom bojim, dam vse od sebe ko se skladba bliža koncu in najlepši trenutek je tisti, ko zaigram zadnjo noto, vstanem in me občinstvo nagradi z bučnim ploskanjem. 15.) Gotovo diploma. Ampak glasbi se ne mislim življenjsko posvetiti. Všeč bi mi bilo spremljati, ne pa igrati kot solist. 16.) Že to, da pri njej študiram celih dvanajst let, ogromno pove. Tamara ne uči zgolj tehnike, ampak zna iz učencev izvleči čustva, za katera sami niti ne vedo, da jih nosijo v sebi. 1 6 Četrtek, 13. decembra 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it nova gorica - Erjavčeva in Škabrijelova ulica na slovenski strani kmalu brez ovir Ztit v • • • •• v viličarjem in izvijačem spravili mejo v ropotarnico zgodovine Mejni prehod so zgradili pred sedemindvajsetimi leti - Kontrolni objekti na italijanski strani še stojijo Včeraj dopoldne so kabino odstranili z viličarjem (levo) in jo natovorili na tovornjak (spodaj), uslužbenca Komunale pa sta odvijala vijake s sistema za dvigovanje zapornice (desno) FOTO K. M. V zatišju jutranjih ur se je včeraj na mejnem prehodu Erjavčeva začelo odstranjevanje zapornice in obeh kabin, ki so ju sprva uporabljali cariniki in policisti, nato pa le še slednji. Dogodek, ki bo v zgodovini mejnega prehoda zasedel pomembno mesto, je pritegnil pozornost predstavnikov medijev, a le redkih občanov. Naključnih mimoidočih pač na tistem koncu ni veliko, tja se je doslej odpravil samo tisti, ki je imel opravke v Gorici in je želel prečkati mejo peš ali s kolesom, sicer pa je meja Erjavčevo že pred leti spremenila v nekakšno slepo ulico; ko si prišel na njen konec si se obrnil ali pa zavil desno proti železniški postaji oz. levo skozi železniški tunel, ki skrajša pot kolesarjem in pešcem do Šempetra. Okoli osme zjutraj so se na slovenski strani meje začela prva dela: uslužbenca no-vogoriške Komunale sta s kleščami in drugim orodjem začela odvijati vijake s sistema za dvigovanje zapornice. Delavca sta bila sprva na mejnem prehodu sama, v jutranji tišini so njuno delo z očesom na hitro ošinili redki mimoidoči, ki so čez mejo hiteli po svojih opravkih. Iz italijanske strani mejnega prehoda ni bilo na spregled nikogar, ko pa je iz kontrolnega objekta pokukal italijanski mejni policist, sem ga skušala hitro ujeti v fotoaparat. Takoj ko me je zagledal, je umaknil glavo v notranjost iz na seboj zaprl vrata. V slabih dveh urah se je predstavnik italijanskih mejnih organov iz objekta pokazal le tedaj, ko je mejo prečkal čezmejni avtobus in je bila potrebna kontrola dokumentov potnikov. Na vrsto je prišlo dvigovanje prve kabine. V tem času se je že nabrala gručica novinarjev, fotografov in televizijskih kamer-manov, večina iz slovenskih medijev. Tudi kamion z dodatnimi delavci in policijsko vozilo sta se je pojavila na prizorišču. Dela so stekla. Viličar se je približal kabini, z vilicami segel pod njo, jo dvignil, delavci so odklopili električni kabel in kabino so počasi zapeljali do prikolice kamiona ter jo naložili nanjo. Čez nekaj minut je enak postopek stekel z drugo kabino. Delavci so še odstranili nekaj malenkosti in ko so končali je na sredi ceste ostal le še otok za pešce, na njem pa štrcelj, ki je od leta 1980 nosil zapornico. Na italijanski strani ostaja še vse na svoj em mestu. Kontrolni objekt z velikim steklenim oknom, za katerim so dolga leta sedeli predstavniki obmejnih organov in kontrolirali dokumente, je tokrat sameval prazen. V hipu mi oživijo spomini na čas, ko smo skozi odprtino v steklenem oknu pomolili prepustnico, carinik pa je v njej obkrožil številko, ki je označevala količino prenešene-ga blaga. Sedaj je stol za steklom prazen, na oknu pa še visi urnik odprtja mejnega prehoda. Čez teden dni bo vse to preteklost. Živeti ob meji je bilo drugačno Med redkimi opazovalci jutranjega dogajanja na mejnem prehodu Erjavčeva sta bila tudi stanovalec v hiši, ki je najbližje meji, 48-letni Igor Brajnik in 68-letni Silvo Ko-kot iz Šempetra, ki je kot delavec Komunale v osemdesetih letih postavljal zid z žičnato ograjo na mejni črti. »Bil sem predstavnik izvajalca z jugoslovanske strani. S sodelavcem, ki je bil predstavnik izvajalca z italijanske strani, smo skupaj sprojektira-li železobetonsko ograjo od Solkana do tule. Stroškovno smo dela razdelili na polovico, do dinarja natančno. Mi smo izvajali vsa dela, Italijani pa so nam dostavili zgornji, žičnati del. Že takrat, ko smo to ograjo postavljali, sem jo prvi preskočil. S tem sem dokazal, da je bila zgolj fizična ločitev dveh držav,« pravi Kokot. Igor Brajnik, ki v hiši na meji z Erjavčevo živi že od rojstva, pa ima na mejo drugačne spomine: »Ko sem bil še otrok, so tukaj stali vojaki z naperjenimi puškami, mi pa smo se poleg njih igrali.« Na vprašanje, kako doživlja skorajšnjo odpravo mejne kontrole, Brajnik odgovarja: »Zame je to veselje, zadovoljen sem, da bom kmalu lahko brez nadzora prečkal mejo.« Tudi njegova 86-letna teta Elza Leban, ki ravno tako živi v hiši na meji, se spominja časov, ko je bila meja zastražena: »Spodaj v hiši je bila karavla, v njej vojaki, če nas niso poznali, nas še v hišo niso spustili,« pripoveduje. Meja je presekala ulico Od postavitve meje leta 1947 pa do odprtja prehoda, je bila čez cesto postavljena žična mreža. Meja je dobesedno presekala ulico in je bila prva leta strogo zastražena. Mejni prehod na Erjavčevi, kot se ulica imenuje na slovenski strani, in Ška-brijelovi na italijanski, je nastal šele leta 1980. Uradno in slovesno je bil odprt 23. februarja. Istega leta je bil zgrajen kontrolni objekt na levi strani ceste, delila sta si ga tedanja milica in carina. Poleg tega so postavili še dve kabini in dve električni zapornici. Zgrajen je bil tudi betonski nadstrešek. Mejni prehod je bil odprt ob delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa zaprt, urnik pa se je večkrat dopolnil s sklepi stalne mešane komisije Videmskega sporazuma. Policija je skupaj s carino svoje naloge na tem mejnem prehodu opravljala do leta 1992, od tedaj pa do vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 pa le še carina. Od maja 2004 je naloge ponovno prevzela policija. Od tedaj je bil možen tudi prehod z osebno izkaznico in potnim listom, prej je bilo to mogoče le s prepustnico. Od tedaj mejni prehod prečka tudi redna avtobusna linija mestnega prometa. Z julijem 2006 pa se je mejna kontrola začela opravljati le v obliki policijskih patrulj, se pravi, da tam ni bilo več stalne prisotnosti policistov. Katja Munih štandrež - Prvi korak v smeri odstranitve mejnih objektov Kabine brez kablov Včeraj so odstranili tudi klimatske naprave in steklena okna - Rušenje morda že danes ali jutri Delavci družbe SDAG so včeraj popoldne začeli s pripravami na dokončno odstranitev objektov na italijanski strani mednarodnega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba. »Cestišče pri mejnem prehodu upravlja naša družba, zato smo se začeli premikati. Zaenkrat smo odstranili kable, klimatske naprave, notranjo opremo in steklena okna. To je le prvi korak, ki pa bo pospešil dela za popolno odstranitev kabin,« je včeraj povedal predsednik družbe za upravljanje tovornega postajališča Stefano Podlipnik in izrazil prepričanje, da bo do tega kmalu prišlo. »Čakati moramo na zeleno luč in zagotovilo, da bo država krila stroške. Naši delavci bodo na razpolago tudi v soboto,« je še dodal. Drugi viri ne izključujejo, da se bo rušenje kabin v Štandrežu začelo že danes ali jutri. Iz srečanja, ki so se ga včeraj udeležili kvestor Claudio Gatti, poveljnik prometne policije Gianluca Romiti in poveljnik mestnih redarjev Paolo Paesini pa je med drugim izšlo, da se dela na mejnem prehodu pri Rdeči hiši ne bodo začela pred 21. decembrom. Do 31. decembra pa naj bi bila tudi tamkajšnja kabina dokončno odstranjena. Gatti, Romiti in Paesini so se dogovorili, da bo v kratkem na vseh mejnih prehodih odstranjena talna signalizacija, postavili pa bodo tudi table z napisom Slovenija. Včeraj so iz kabin odstranili kable in klimatske naprave BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. decembra 2007 17 doberdob - Doberdobski župan Vizintin iztržil zagotovilo deželnega odbornika Marsilia Dežela FJK bo financirala delovanje Gradine v letu 2008 Začasna rešitev v pričakovanju na nov deželni zakon - Vizintin: »Uredili bomo virtualni paludarij« Dežela bo občini Doberdob zagotovila sredstva, s katerimi bo zadruga Rogos lahko upravljala sprejemni center Gradina ter naravni rezervat Dober-dobskega in Prelosnega jezera do konca leta 2008. Finančno podporo je do-berdobskemu županu Paolu Vizintinu zagotovil deželni odbornik za kmetijske, naravne in gozdne vire ter gorske predele Enzo Marsilio, s katerim sta se pred dnevi pogovorila o prihodnosti doberdobskega sprejemnega centra in rezervata. Ob koncu decembra bo namreč zapadla pogodba za deželno financiranje, v odsotnosti katerega bi bilo odprtje Gradine spet pod vprašajem. »Odbornik Marsilio nam je zago- tovil, da nam bo dežela dodelila sredstva za celo leto 2008. Najprej pa moramo z zadrugo Rogos izdelati načrt, iz katerega bodo razvidni stroški za upravljanje centra Gradina in rezervata. Na podlagi tega načrta nam bo pristojni urad nakazal sredstva,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin in dodal: »V pripravi je tudi nov deželni zakon o upravljanju zaščitenih območij, med katere spada tudi rezervat Do ber dob ske ga in Pre los ne ga je ze ra. Zakonski osnutek predvideva, da bo Furlanija-Julijska krajina dokončno predala krajevnim upravam pristojnosti nad upravo rezervatov. Istočasno je v zakonskem osnutku zapisano, da bo v deželni proračun vsako leto vključena postavka o dodeljevanju sredstev občinam za upravljanje zaščitenih območij. To nam bo omogočalo, da bomo sprejemnemu centru Gradina zagotovili kontinuiteto v delovanju.« Deželni svet pa ni še razpravljal o zakonskem osnutku. »V pogovorih z Marsiliom, deželno svetnico Bruno Zorzini Spetič ter funkcionarjema z deželnega urada za zaščitena območja Avgustom Violo in Rolandom Dalla Vedovo smo ugotovili, da je osnutek deželnega zakona šele v pripravljalni fazi. Upamo, da ga bo deželni svet odobril pred iztekom mandata,« je povedal doberdobski župan in dodal, da bo deželni zakon končno Stavba ob jezeru, v kateri bodo uresničili virtualni paludarij BUMBACA omogočal dolgoročno načrtovanje v zvezi s centrom Gradina. Novosti je Vizintin napovedal tudi v zvezi s paludarijem ob doberdob-skem jezeru. »Po dolgih letih stagnacije se je končno nekaj premaknilo. Z zadrugo Rogos se bomo srečali in pogovorili o načrtu za ureditev virtualnega muzeja v še neizkoriščeni strukturi, ki je tik ob jezeru,« je dejal napovedal Vizintin in pojasnil: »Stroški za ureditev in vzdrževanje pravega paludarija bi bili previsoki. Predlog uresničitve virtualnega paludarija pa je odbornik Marsilio sprejel in zagotovil, da nas bo dežela pri tem finančno podprla.« Aleksija Ambrosi V KB Centru drevi skupščina Slovencev v DS V KB Centru v Gorici bo danes z začetkom ob 19.30 javna deželna skupščina Slovencev, ki se prepoznavajo v novi Demokratski stranki. Vabljeni so pristaši stranke iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Beseda bo tekla predvsem o organiziranosti Slovencev v stranki. Navzoč bo tudi vladni podtajnik Miloš Budin. Seminar o družbenih vedah Razvojne perspektive družbenih ved v višji srednji šoli bodo središčna tema seminarja, ki bo potekal danes popoldne v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Gorici. Seminar, ki ga prireja družboslovni licej Simon Gregorčič, je namenjen predvsem profesorjem družboslovnih licejev. Obenem je odprt tudi dijakom petih razredov družboslovnega lice-ja in vsem ostalim, ki si želijo novih kakovostnih spodbud za razmišljanje o svoji učni praksi. Prvi del seminarja bo namenjen predstavitvi zbornika »Nuovi saperi per la scuola. Le scienze sociali trent'anni dopo«, ki je nastala na pobudo italijanskega sveta za družbene vede. Seminar bo vodila ena od urednic knjige, profesorica Lucia Marchetti, ki je vrsto let poučevala na družboslovnem lice-ju v sklopu klasičnega liceja Ario-sto v Ferrari. V tem času je intenzivno sodelovala pri oblikovanju splošnih in specifičnih značilnosti te študijske smeri, udejanila pa je tudi več inovativnih didaktičnih pristopov. Njeno delo in razmišljanje presegata specifično področje družbenih ved in zaobjemata celotno šolsko problematiko. Marchettijeva je med drugim tudi soavtorica knjige »La scuola deve cambiare«. Srečanja, ki se bo začelo ob začelo ob 15.30 in bo trajalo do 18.30, se bodo ob profesorjih goriških slovenskih šol udeležili tudi kolegi liceja Slomšek iz Trsta ter zavodov Slataper iz Gorice in Carducci iz Trsta. pot do ug od no s tj nrCEMBRA PO BOZICA VEDNO OPPPTr» Do 24. decembra 2007 - Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) - Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - od ponedeljka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA, 16. DECEMBRA 9.30 - 20.00 18 Četrtek, 13. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / moraro - Nesreča na delovnem mestu v industrijskem obratu Fenex Na 56-letnega delavca iz Gradišča se je usul plaz aluminijastih folij Zaradi raznih zlomljenih reber se bo moral zdraviti šestdeset dni V industrijskem obratu podjetja Fenex v Moraru, v katerem proizvajajo aluminijaste folije, je včeraj dopoldne prišlo do hude nesreče na delovnem mestu. Poškodoval se je 56-letni P.C. iz Gradišča, vzrok nesreče pa naj bi bilo treba po besedah goriških karabinjer-jev iskati v delavčevi nepazljivosti. Da bi pohitel z delom, je moški z visoke police skušal vzeti nekaj aluminijastih folij, vendar naj bi jih nerodno premaknil. V trenutku se je s police usul pravi plaz folij, pod težo katerih je moški padel na tla. Delavec je doživel močan udarec v prsni koš in obležal na tleh, prekrit s folijami, težkimi skupno kakih sto kilogramov. Pomoč so mu nemudoma nudili sodelavci, ki so takoj klicali služ- bo 118. Na kraju nesreče je posredovalo osebje oddelka prve pomoči goriške bolnišnice, iz Vidma pa je priletel helikopter. Začetno je zgledalo, da je moški doživel poškodbe, zaradi katerih bi bilo v nevarnosti njegovo življenje, k sreči pa se je izkazalo, da le niso bile tako hude. Helikopter se je prazen vrnil Videm, poškodovanca pa so prepeljali v goriško bolnišnico z rešilnim avtomobilom. Osebje službe 118 je v večernih urah sporočilo, da moški ni v življenjski nevarnosti, zaradi raznih zlomljenih reber pa se bo moral zdraviti šestdeset dni. Na kraju nesreče so posredovali goriški karabinjerji, z osebjem službe 118 pa so pri odstranjevanju folij in nudenju prve pomoči poškodovancu sodelovali tudi goriški gasilci. Rešilni avto ob izhodu iz tovarne BUMBACA vrh - Prednovoletni sprejem slovenskega konzulata v Trstu Slovo od uspešnega leta Za Slovenijo prevzem evra, v noči z 20. na 21. december vstop v schengensko območje z ukinitvijo mejnih kontrol, s prvim januarjem šestmesečno predsedovanje EU. Za Slovence v Italiji pa odobritev seznama občin, kjer se zaščitni zakon izvaja, deželni zakon za Slovence, odprtje dvojezične nižje srednje šole v Špetru, povečanje državnega prispevka za manjšino, dvojezične izkaznice tudi v Trstu. »Za nami je pomembno in zelo uspešno leto,« je sinoči poudaril generalni konzul Republike Slovenije Jože Šušmelj, ki je z navajanjem razlogov za zadovoljstvo izrazil dobrodošlico gostom prednovoletnegasprejema, ki gaje letos prvič priredil slovenski konzulat v Trstu in nanj povabil predstavnike slovenskih organizacij iz dežele Furlanije-Julijske krajine. In res, odzvala se je vsa dežela, saj je bil zastopan slovenski živelj iz tržaške, goriške in videm-ske pokrajine, ter vsa področja javnega delovanja, od politike do kulture in gospodarstva. V gostilni Devetak na Vrhu sta goste sprejela generalni konzul in soproga, ob njiju še slovenska konzula Tanja Mljač in Božidar Humar ter sodelavci s tržaškega konzulata. Zbranim se je pridružil državni sekretar Zorko Pelikan. Priložnost ni bila formalna, temveč praznična. Etape, zaradi katerih je letošnje leto vredno posebne omembe, je najprej povzel generalni konzul, za njim pa še dežel- Generalni konzul Jože Šušmelj (prvi z desne) in del udeležencev včerajšnjega sprejema BUMBACA na predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Drago Štoka za SSO. Z različnimi poudarki sta soglašala, da še nikoli prej niso bili odnosi med Slovenijo in Italijo tako dobri. »Ukinitev mejnih kontrol bo zgodovinski dogodek, za katerega vlada med nami izredno pričakovanje. O tem pričajo številna spontana praznovanja, ki se v ta namen pripravljajo vzdolž slovensko-ita-lijanske meje. Česa podobnega drugje nismo doživeli,« je dejal Šušmelj in izpostavil vlogo, ki si jo je med evropskimi narodi odmerila Slovenija: »Naša mlada država bo po le šestnajstih letih od osamosvojitve predsedovala EU«. Poudarek je namenil tudi prvi dvojezični izkaznici v Trstu: »Občina je ni izdala skrivoma, temveč z županovo udeležbo. Dobil jo je Slovenec iz mestnega središča, kar pomeni priznanje slovenske prisotnosti v centru in ne le na robu.« K temu pa je Šušmelj dodal pripombo, da se bodo morali sedaj izkazati Slovenci: »Če ne bomo izkoristili pravic, bomo dali prav tistim, ki nam niso naklonjeni.« Vizjak in Moretton o čezmejnem sodelovanju V dvorani inštituta ISIG bo danes ob 14.30 workshop o čezmejnem sodelovanju in o evropski konvenciji Espoo, ki ga prireja združenje Adriatic GreeNet. Spregovorili bodo deželni podpredsednik Gianfranco Moretton, slovenski minister za okolje in prostorsko načrtovanje Marjan Vezjak, Zrinka Valetič iz hrvaškega ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela, direktor inštituta ISIG Alberto Gasparini, Giorgio Matassi iz agencije ARPA, Gianfranco Carbone iz združenja Nuovi diritti in Daniel Jarc z goriške pokrajine. Moderator bo Corrado Altran. Ineos: kmalu nov lastnik Tržiški župan Gianfranco Pizzolit-to je med zadnjim občinskim svetom potrdil vest, da naj bi še pred božičem tovarna Ineos dobila novega lastnika, kar pomeni, da bi se proizvodnja spet začela in da bi se 150 delavcev lahko vrnilo na svoje delovno mesto. Župan je pojasnil, da so pogajanja o prevzemu tovarne v zaključni fazi, zaenkrat pa še ni povedal imena bodočega lastnika. Jutri praznik na šoli Trinko Jutri bo slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko s krajšo slovesnostjo uradno predan sedež v ulici Grabi-zio v Gorici. Svečanost, ki s katero bodo zabeležili pomemben dogodek v zgodovini edine slovenske nižje srednje šole v Gorici, se bo začela ob 10.30. Učenci bodo zapeli nekaj pesmi, ob priložnostnih govorih pa je napovedana tudi projekcija kratkega filma, ki ga je uresničila skupina profesorjev. Nared je tudi priložnostna publikacija z naslovom Za našo prihodnost, ki jo bo šola Trin-ko izdala s pomočjo Sindikata slovenske šole in tiskarne Grafica Go-riziana. Uredili so jo profesorji Luciana Budal, Magda Samec in Aleksander Kodrič, ob uvodnih besedilih ravnateljice Elizabete Kovic in goriškega župana Ettoreja Romoli-ja pa sta v njej našla mesto prispevka dolgoletnega podravnatelja šole Emila Devetaka in profesorja Alda Rupla. »Hommage a Pilon« V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo danes ob 19. uri odprli fotografske razstave z naslovom »Ob robu - Hommage a Pilon«, ki je posvečena spominu na Vena Pilona. Na ogled bodo fotografije, ki so posneli Primož Brecelj, Andrej Perko, Boris Gaberščik, Roberto Kusterle, Bojan Radovič, Tomaž Lunder, Jernej Humar, Martin Prosen in Katarina Sadovski. sovodnje - Zasedala sekcija SSk Zahtevajo mesto koordinatorja DS gorica - Mala prometna revolucija na trgu Medaglie d'oro Uredili začasno krožišče Zaradi padca meje pričakujejo povečan promet - Če se bo rešitev obnesla, jo bodo v prihodnosti obdržali Na zadnjem zasedanju sovodenj-ske sekcije SSk je tekla razprava glede zadnjih sklepov, ki jih je sprejel občinski svet občine Sovodnje. Pri spremembi proračuna svetniki SSk, ki nastopajo znotraj svetniške skupine Združeni, sklepa niso podprli zaradi dodatnega poviška stroškov za odvažanje smeti. »Predvidena vsota se je sukala okoli 81.000 evrov, sedaj pa je s strani podjetja IRIS prišel obračun, na podlagi katerega bo morala občina odšteti še dodatnih 40.000 evrov,« opozarjajo iz sovodenjske sekcije SSk, ki je podprla stališče svetnikov, da še vedno ni jasnosti v izračunih glede odvaža-nja smeti in ni alternativnih pobud, da bi količino odpadkov zmanjšali. Sekcija pa podpira prizadevanja uprave in občinskega sveta, da se odpravi ali najbolj omili težave, ki so nastale zaradi travnatih površin na teritoriju sovodenjske občine. Ob ugotavljanju, da je dežela namenila občinama Gorica in Sovodnje v destletni postavki 1.800.000 evrov za izgradnjo namakalnega sistema, je sekcija podprla prizadevanja lastnih svetnikov in skupine Združeni. Vsi so strinjali, da je to enkratna priložnost za razvoj in oživitev tako pomembne gospodarske panoge, kot je kmetijstvo. Sicer pa je bilo na zasedanju sovodenjske sekcije SSk označeno kot absurd dej stvo, da na teritoriju, ki razpolaga z dvema rekama, Sočo in Vipavo, doživlja kmetijstvo nevarnost popolnega izginotja. Sovodenjska sekcija je ob tem podprla stališče deželnega in pokrajinskega tajništva glede odnosa z Demokratsko stranko, pri čemer se stranka na razpu-šča, je pa pripravljena na sodelovanje. »Glede na izide primarnih volitev v občini Sovodnje in bodoče občinske koordinacije DS, mesto koordinatorja pripada Slovenski skupnosti,« menijo člani sekcije. Ob skorajšnjem vstopu Slovenije v schengenski prostor sovodenjska sekcija SSk poziva vse občane, naj se množično udeležijo praznika, ki ga skupaj pripravljajo goriška pokrajina ter občini Mi-ren-Kostanjevica in Sovodnje. Na Goriščku so včeraj preurejali križišče FOTO VIP Zaenkrat je to le poskus, če se bo rešitev obnesla pa jo bodo po obdržali. Včeraj so na Goriščku (trgu Medaglie d'oro) uvedli malo revolucijo v prometu, ki jo je občinska uprava že napovedala pred nekaj tedni. Na sredo trga so namestili umetno oviro, tako daje promet stekel naokoli. Začasno krožno križišče so uredili v pričakovanju, da se bo promet v severnem predelu mesta po padcu schengenske meje povečal. Zelo možno je, da se bo pretok vozil bistveno dvignil pred- vsem po Erjavčevi in Škabrijelovi ulici, ki bosta postali povezovalni arteriji dveh mestnih središč. Zaradi tega je padla odločitev o začasni ureditvi krožišča, ki bi moralo preprečiti zastoje in kolone. Treba bo seveda nekaj dni, da se vozniki privadijo na novost in da se pravilno vključijo v krožno progo. Včeraj je bilo opaziti veliko negotovost zlasti pri starejših voznikih, ki jih je morala mestna redarka usmerjati na pravo pot. Trenutno je krožišče sestavljeno iz plastičnih blokov in nakazano s talno signalizacijo. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. decembra 2007 19 gorica - V Feiglovi knjigi so predstavili knjigo Alenke Rebula Blagor ženskam Ženska je srečna le, če uresničuje svoje želje Avtorica je odgovarjala na vprašanja pokrajinske odbornice Mare Černic Srečanje z Alenko Rebula je prejšnji torek v goriški Feiglovi knjižnici potrdilo vtis, ki ga avtorica izžareva iz vrstic svoje zadnje knjižne uspešnice Blagor ženskam in za katero je tudi med obiskovalci knjižnice vladalo veliko pričakovanje. Alenka Rebula, psihologinja in profesorica na višji srednji šoli v Trstu, je s svojim jasnim, pronicljivim in mestoma rahlo ironičnim podajanjem pričarala nadvse prijetno vzdušje, ki je pripomoglo k učinkovitemu razumevanju namena in vsebine te knjige. Sre ča nje sta uved li Alen ka Flo -renin v imenu Feiglove knjižnice in Martina Kafol v imenu Založništva tr žaš ke ga tis ka, ki se je spo mni la pr -vih stikov in pogajanj z avtorico, da bi do te knjige sploh prišlo. Osrednji del srečanja je vodila Mara Černic, sicer pokrajinska odbornica in podpredsednica deželne komisije za enake možnosti, ki je s pravimi iztočnicami in lastnimi razmišljanji pripravila nadvse zanimiva vprašanja, na katera se je Alenka Rebula odzvala jasno in brez ovinkarjenja. Černiče-va je najprej izpostavila lepoto jezika, ki odlikuje knjigo in jo bogati. O razlogih ta knjigo je Rebulova dejala, da se je odločila predvsem zaradi tega, ker je ženska premalo ljubeča do sa me se be. V sodobni družbi še vedno prevladuje vzorec žrtvujoče se žene in matere, polne občutkov krivde, strahu in sramu. Avtorica v svoji knjigi opozarja na to, daje le srečna ženska, ki živi lastne sanje in uresničuje svoje želje, lahko tudi dobra partnerica, mati in prijateljica. S samo seboj pa je treba ravnati ljubeče in z razumevanjem, ne pa kot s sovražno osebo. Knjiga je razdeljena na več področij in poglavij, loteva se ženskosti, spolnosti, čustvovanja, volje, ustvarjalnega dela, materialne blaginje, pomanjkanja samozavesti, skratka vsega, kar ženske neznansko utesnjuje in jim preprečuje biti tisto, kar si globoko v srcu najbolj želijo. Za dosego boljšega odnosa z lastnim notranjim svetom pa je po treb no ve li ko vztraj ne -ga dela, zato so v knjigi Alenke Rebula tudi vaje, ki pomagajo k boljšemu razumevanju lastne osebnosti. Skratka, knjiga ponuja sijajno napisan premislek o ženski naravi in o ženski, kot jo do lo ča ta da naš nji pro stor in čas, nakazuje pa tudi poti do notranjih sprememb. Z leve Alenka Rebula in Mara Černic med večerom v Feiglovi knjižnici BUMBACA Visoke vrednosti PM10 V Ločniku so v sredo izmerili v zraku 58 mikrogramov prašnih delcev PM10, kar je za 8 mikro-gramov več od najvišje dovoljene vrednosti. Če bodo omenjeno vrednost presežene tri dni zaporedoma, bodo v Gorici spet začele veljati omejitve prometu. Zbor z Vrha v Turjaku V cerkvi v Turjaku bo danes ob 20.45 božični koncert, ki ga bodo oblikovali mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela, vokalna skupina Polymnia in ženski pevski zbor Il focolare. »Il venerdi« o meji Tednik »Il venerdi di Repubblica« bo danes objavil obširno reportažo novinarja Gian Luca Favet-ta, ki obravnava zgodovino in zgodbe vzhodne meje od Benečije do Gorice. Turinskega časnikarja je med zapornicami in prepustnicami spremljala režiserka Nadja Velušček, ki je skupaj z Anjo Medved uresničila več dokumentarcev na to temo (primera sta Moja meja in Sešivalnica spomina v produkciji goriškega Kinoateljeja). Kongres Forza Italia V hotelu Internazionale v Gorici bo danes ob 18. uri pokrajinski kongres stranke Forza Italia. gorica - Predstavili zbirko neobjavljenih pisem, ki so bila naslovljena Srečku Kosovelu »Mnogi so ga imeli radi« Tudi iz korespondence je jasno, da je kraški pesnik spadal v sam vrh evropskega modernega pesništva in mišljenja V prostorih galerije Ars v Gorici so v ponedeljek predstavili eno izmed letošnjih zadnjih knjižnih novosti, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, in sicer knjigo z naslovom Dragi Srečko. Gre za zbirko pretežno še neobjavljenih pisem, dopisnic in razglednic iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki so jih Kosovelovi prijatelji, sodelavci in družinski člani naslovili enemu od največjih predstavnikov slovenske ekspresionistič-ne lirike. Predstavitvenega večera se je ob avtorici knjige profesorici Tatjani Rojc udeležila lepa množica gostov, veliko pa je bilo tudi študentov. » Iz ko res pon den ce med dru gim raz ume mo, da je imel Srečko Kosovel okoli sebe veliko ljudi, ki so ga ime li ra di in ki so po gos to mis li li nanj,« je uvodoma povedal predsednik založbe Goriške Mohorjeve msgr. Oskar Simčič in zaključil z besedami, da »daljava ni daljava, če človek je prisoten z mislijo in srcem pri osebi, ki jo ima rad«. Več je o knjige povedala Rojčeva, ki se sama že vrsto let ukvarja s preučevanjem pesniškega ustvarjalnega opusa Srečka Kosovela.» Zapuščino, na kateri sloni nastanek te knjige, je Ediju Racetu v svoji oporoki prepustila Srečko-va sestra Tončka Kosovel,« je povedala Rojčeva in pojasnila, da so v letih devetdeset prejšnjega stoletja del teh pisem po zaslugi pokojne pedagoginje slovenistke Nade Pertot prebirali po Radiu Trst A. Knjiga je opremljena s fotografijami originalnih rokopisov, ki jih je avtorica skrbno pre bi ra la in s pre pi so va njem pre ne sla v tis -kano obliko. »S časom so me pisma tako prevzela in očarala, da se jih nisem mogla rešiti. Prestrašila me je predvsem misel, da imam v rokah pisma namenjena enemu največjih slovenskih genijev,« je o svojem zbiranju in urednikovanju knjige povedala Rojčeva in spomnila, da se Kosovel odkriva Slovencem počasi, saj ob številnih o njem izdanih knjigah nismo še prišli do kraja s preučevanjem njegovega umetniškega dela in življenja. Iz korespondence z osebnostmi, kot so Josip Ribičič, Ivan Mrak in Carlo Curcio, s katerim je Ko so vel do pi so val v fran co šči ni, nam je jasno, da je Kosovel svoji mladosti navkljub s svojimi izvirnimi mislimi spadal v sam vrh evropskega modernega pesništva in evropskega mišljenja. Skoraj štiristo strani obsegajoča knjiga ima na koncu še spremno besedo v italijanskem jeziku, kar bo morda vzpodbudilo tudi italijanskega bralca, da jo bo vzel v roke. (VaS) Tatjana Rojc predstavlja knjigo BUMBACA zemono - V organizaciji Rotary kluba Dobrodelni ples Zbrana sredstva so namenili Materinskemu domu iz Solkana nova gorica - Za gradnjo čistilnih naprav Iz novega evropskega programa naj bi dobili 5 milijonov evrov Del udeležencev dobrodelnega plesa Na dvorcu Zemono je v soboto 8. decembra 2007 Rotary klub Nova Gorica organiziral dobrodelni novoletni ples. V edinstvenem ambientu dvorca so gostje iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Poljske doživeli vrhunski enogastronomski večer z izbranimi vini kleti Goriška Brda in penečega vina Medot. Sredstva pridobljena s pomočjo številnih sponzorjev je Rotary klub Nova Gorica namenil Ma- terinskemu domu Solkan. Poleg mnogih uglednih gostov so večer s svojo prisotnostjo počastili poljski veleposlanik Pi-otr Kaszuba s soporogo, hrvaški veleposlanik Mario Nobilo s soprogo ter bivša lastnica dvorca Zemono grofica Carolina di Levetzow Lantieri. Organizatorji plesa so že napovedali, da bodo tudi naslednje leto prvo soboto v decembru organizirali podoben dogodek. V prostorih novogoriškega obrtne ga do ma je vče raj po te kal za ključ ni posvet s predstavitvijo rezultatov projektov, financiranih iz programa pobude skupnosti Interreg IIIA Italija - Slovenija »Čezmejno sodelovanje in izmenjava dobrih praks za čiščenje urbane odpadne vode porečja Soče in občin Čedad, Buttrio, Manzano, Pradamano in Remanzacco«. Poleg predstavnikov slovenskih partnerjev, RRA severne Primorske in Univerze v Novi Gorici, družbe Acquedotto Poiana iz Čedada in podjetja Euroservis iz Trsta, sta se posveta udeležila še Franco Iacop, odbornik dežele FJK za mednarodne odnose, in predstavnik deželne direkcije za okolje Sebastiano Cacciaguerra ter sekretar službe vlade Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Marko Starman. »Povodje Soče smo začeli čistiti že leta 2001 v okviru projekta Eco Adria, tokrat pa gre za nadaljevanje le-tega. Na slovenski strani se bo nadaljeval z iz-grad njo no vih čis tilnih na prav manj še - Direktor RRA Črtomir Špacapan (levo) in predsednik Euroservisa Erik Švab med včerajšnjim posvetom BUMBACA ga obsega, za naprave z obsegom pod 5 tisoč enot pa pripravljamo nove skupne projekte z občinami Kanal, Miren-Kostanjevica in Brda. Iz sredstev novega čezmejnega programa za obdobje 2007-2013 naj bi dobili 5 milijonov evrov za izgradnjo novih 6 do 8 čistilnih naprav manjšega obsega,« pojas- njuje direktor RRA severne Primorske, Črtomir Špacapan. V okviru projekta Eco Adria je bilo tako na slovenski strani najprej zgrajenih 7 čistilnih naprav, nato 8 na italijanski v okviru programa Interreg IIIA, sledi pa še izgradnja 6-8 čistilnih naprav manjšega obsega na sloven ski stra ni. ( km) 20 Četrtek, 13. decembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / GRADIŠČE - Predstavljajo novo knjigo Nano, partizan, ki je gradil socializem V vinoteki Serenissima v ulici Bat-tisti v Gradišču bodo danes ob 18. uri predstavili zadnjo knjižno novost, kije izšla pri raziskovalnem centru Gasparini. Večer, ki ga prireja sam center v sodelovanju s pokrajinskim odborom za promocijo vrednot odporništva in italijanske ustave in s pokrajinskim odborom zveze VZPI-ANPI, bodo sooblikovali predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Silvano Bacicchi in tajnik centra Gasparini Dario Mattiussi. Spregovorili bodo o knjigi, ki jo je napisal Giorgio Germani, »Nano il giorno dopo. Il lungo do-poguerra di un partigiano qualunque«. Knjiga se danes prvič predstavlja javnosti, uvodno besedo ji je napisal Silvano Bacicchi, gre pa za življenjsko pripoved mladega Dina Zanuttina, ki je že bil protagonist publikacije »Nano, čisto navaden partizan«. Borec v partizanskih vrstah narodnoosvobodilnega boja, si Nano upravičeno in mogoče nekoliko naivno pričakuje uresničitev tistih idealov, katerim je žrtvoval svojo mladost. In to v novem svobodnem in demokratičnem svetu, pri snovanju katerega je tudi sam pomagal. Daljše pričevanje je avtorju zaupal Dino Zanuttin (danes predsednik sekcije VZPI-ANPI iz Gradišča), po zaslugi pripovedovalca Giorgia Germanija pa je to postala knjiga, ki ponuja kar ne- kaj iztočnic za razmišljanje o tedanjem in današnjem času, gre za poljudno zgodovinsko delo, ki se bere kot roman. Povojno obdobje prisili Nanoja, da zraste kaj kmalu v moža, z odprtim srcem sprejme vse težje izkušnje, ki mu jih nudi življenje, včasih so zanj pravi izziv, zato da se pred njegovimi očmi uveljavijo načela, v katere verjame. Malo pred tem so si izborili svobodo tudi v Julijski krajini, ki ni še del Italije, zaradi česar se lahko posveti javni politiki. Angažiranost ga ponovno vodi v zapor zaradi pretepov na eni od številnih pouličnih manifestacij za Sedmo federativno republiko, ki so jih organizirali tudi na Goriškem. Med procesom odvetnik zamolči njegovo partizansko obdobje, saj bi lahko negativno vplivalo na potek sodnega postopka v takratnem političnem kontekstu. Internacionalizem je del njegove »biti«. Kot prostovoljni delavec se zato odpravi v Bosno, z njim bodo šli tudi mnogi drugi mladi; dočakajo ga v Ljubljani in nazadnje na Reki; tu je med številnimi emigranti, ki so prišli iz Julijske krajine v Jugoslavijo. Preseneti ga resolucija Komin-forma, ki se je oklenejo skoraj vsi Italijani, nakar okusi ponovno zapor. Poslednje razočaranje ga čaka ob povratku v Italijo, po treh letih; vendar se Dino ne vda in vztraja s svojim osebnim angažiranjem za boljši svet. vljudno vabljeni na predstavitev publikacije in zgoščenke z naslovom JE ŽALOSTNA, MA JE LlEPA TA PESEM Izdane v sklopu evropskega projekta LJUDSKO IZROČILO V BESEDI IN GLASBI Pobuda skupnosti Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 Spored: Pozdrav Predsednice Dr. Marija Klobčar, Višja znanstvena sodelavka GNIZRC SAZU Viijena Devetak, predstavitev publikacije Ljoba Jenče, pravljičarka Domači pevci iz Lokovca Sanja Vogrič, Marko Berte in Matija Zorzut izštevanke, pregovori, zbadljivke Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 14. decembra 2007, ob 18.00 uri S ri.tKHi u.urrt-. MJ. IIEY4.I WHim [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481410341. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 0481-90026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. macije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). ZADRUŽNA BANKA iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališke predstave v furlanskem jeziku: 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, cognos-sares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra ob 20.30 »Il cabaret fur-lan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v ul. Visini 2. Q Kino ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU »SiparioDanza«: 15. decembra »Giu-lietta e Romeo« (Kledi Kadiu); infor- GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«. Tmedia Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA "cenjena kulturna in športna društva ter druge organizacije, da sprejema BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do sobote, 15. decembra 2007 > Telefon št. 800.912.775 > E-mail oglasiGptmedia.it > Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00 -15.00, sobota 10.00 -13.00 SLOVENCI V DEMOKRATSKI STRANKI vabijo na JAVNO SREČANJE DANES, 14. DECEMBRA OB 19.30 v predavalnici KB CENTRA V GORICI (Korzo Verdi, 5 i) Govora bo o vlogi in organiziranosti Slovencev v DS in o političnih perspektivah nove stranke Propadle meje: VIZIJA Slovencev v Italiji sodelujeta Rudi PAVSIČ in Dra^o STOKA vodi Marko MARINCIČ KBcenter Knjižnica D. Feigel petek, 14. decembra 2007, ob 18.00 Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Nella valle di Elahh«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15; »Matrimonio alle Bahamas«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La bussola d'oro (The Golden Com-pass)«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Co-me d'incanto - Una principessa a Manhattan«. Dvorana 5: 17.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.00 - 22.10 »Nella valle di Elah«. NOVA GORICA: 19.00 »Sicko«; 21.00 »Sedem dni skomin«. fî Razstave ODPRTJE MULTIMEDIALNE RAZSTAVE EURART bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 v hiši Morassi v grajskem naselju v Gorici. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Nastopil bo pevski zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella. Razstava bo na ogled do 2. januarja 2008 med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo danes, 14. decembra, ob 19. uri odprtje razstave fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo na ogled do 18. januarja 2008 od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ~M Koncerti v mesecu decembru niz koncertov »Quando suonano le cetre«: 15. decembra ob 21. uri Folle e' ben »Mu-sica in Italia tra rinascimento e ba-rocco«; 19. decembra ob 21. uri Bas-sadanza »Il cantar col gesto tra Quattrocento e contemporaneità«. V KULTURNEM DOMU v Novi Gorici bo 15. decembra ob 20.15 koncert črnske duhovne glasbe s priznano ameriško gospel pevko Terri McCon-nell; urnik blagajne vsak delavnik 10. - 12. in 15. - 17. ura; informacije Kulturni Dom Nova Gorica na tel. 003865-3354016. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: danes, 14. decembra, recital pianistke Laure Mik-kola; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN KMEČKA ZVEZA GORICA sporočata, da je v teku vpisovanje na tečaj »Upravljanje kmetijskega podjetja« (40 ur);informacije na tajništvu zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in na tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bosta v kratkem začela tečaja nemščine - osnovna stopnja A1 (48 ur) in osnovna stopnja A2 (72 ur) ter hrvaščine - osnovna stopnja A1 (80 ur). Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije na goriškem sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51 (KB center) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it.). □ Obvestila KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v ponedeljek, 24. decembra, ob 21. uri v cerkvi v Štmavru pred božično mašo. Nastopili bodo Tilen Draksler na orglah in MPZ Štmaver. KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo v petek, 21. decembra, ob 20. uri v Mirenskem gradu. Nastopila bo pevska skupina Musicum. Vstop prost. KULTURNI DOM V GORICI obvešča, da koncert Terria McConnella, ki je bil napovedan za nedeljo, 16. decembra, odpade; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). SKD HRAST prireja v sodelovanju z MPZ Fantje izpod Grmade in pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane v nedeljo, 16. decembra, ob 19.30 v štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika. V HALI PALAČE ATTEMS v Gorici bo KONS IN KD OTON ŽUPANČIČ prirejata pod pokroviteljstvom ZSKD likovno delavnico za otroke osnovnih šol v okviru razstave v poklon Lojzetu Spacalu. Delavnica bo v soboto, 15. decembra, od 9.30 dalje v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu; prijave še danes, 14. decembra, na tel. 0481-531495 ali neposredno na kraju dogodka. Poskrbljeno bo za material in malico. Delavnica je brezplačna. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta od 24. decembra do 2. januarja 2008. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20). SPI CGIL UPOKOJENCI ZVEZE DOBERDOB vabijo svoje člane in prijatelje na zaključno družabno srečanje v letu 2007 danes, 14. decembra, ob 15.30 v agriturizmu pri Kovaču v Doberdobu; informacije tel. 78121(Mi-loš). TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 16. decembra, v bazovskem domu v Bazovici ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v soboto, 22. decembra, delavnica za otroke od 6. do 12. leta starosti med 10. in 12. uro (cena za otroka 5 evrov). Vsak otrok bo izdelal predmet iz slanega testa, ki ga bo kasneje doma spe-kel v peči. V SAMOSTANU NA KOSTANJEVICI bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15.30 predbožično molitveno srečanje z nadškofom Dinom De Antonijem in s koprskim škofom Metodom Piri-hom. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v nedeljo, 23. decembra, med 10. in 17. uro božična tržnica z naravnimi pridelki; informacije na tel. 333-4056800 ali na »inforo-gos@gmail.com«. Prireditve KD DANICA IN VRHOVSKA KLAPA vabita na predstavitev koledarja Vrhovski pust v torek, 18. decembra, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Koledar bo s priložnostnimi diapozitivi predstavil Roberto Dapit. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane, prijatelje in društva na božičnico, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 20.30 v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Večer bodo popestrili otroški glasovi OPZ Oton Zupančič, mladinska vokalna skupina Vrh sv. Mihaela, pevski zbor Društva upokojencev za Goriško ter vokalna skupina Sraka. KNJIŽNICA SOVODNJE vabi vse otroke v soboto, 15. decembra, ob 10.15 na pravljično urico in božično delavnico. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mame-li v Gorici bo v organizaciji knjigarne Editrice Goriziana v soboto, 15. decembra, ob 18. uri srečanje ob predstavitvi knjige »Il passo delle oche - L'identità irrisolta dei po-stfascisti« Alessandra Giulia (Einaudi, 2007). Ob avtorju bodo prisotni tudi Stelio Spadaro in Adriano Segatori. V HIŠI FILMA na Travniku 41 v Gorici bo danes, 14. decembra, ob 17.30 predstavitev publikacije Alessandra Rossellija z naslovom »Quan-do Cinecittà parlava ungherese. Gli ungheresi nel cinema italiano (19251945)«. Predstavitvi bo sledila projekcija filma »Finisce sempre cosi«. ŠZ OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno Božičnico 16. decembra ob 18. uri v telovadnici ŠZ Olympia, drevored 20. septembra 85 v Gorici. 0 Mali oglasi PRODAJAM REPO za kisanje. Čimprej klicati na tel. 0481-882453 ali 347527119. PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Emilio Paulin v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Maria De Vincentis s pokopališča v cerkev sv. Duha in na pokopališče. DANES V KRAJU SAN PIER D ISON-ZO: 13.45, Ermanno Donat (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 14.30, Mario Tonzar (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču in v Spineo za upe-pelitev. DANES V ŠKOCJANU: 14.00, Eligio Brach (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči izgubi drage mame Marije izrekamo iskreno sožalje profesorjema Renzu in Dariu Frandoliču ravnateljica, profesorji in neučno osebje šole "Trubar-Gregorčič" Ob izgubi drage mame izrekamo odborniku Dariu Frandoliču in družini iskreno sožalje. Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica / ITALIJA Petek, 14. decembra 2007 21 nova afera - Neapeljska preiskava o korupciji Berlusconi proti sodnikom RAI spet v vrtincu polemik Agostino Sacca se je avtosuspendiral - Hišna preiskava pri novinarju Repubblice RIM - »Sodniki hočejo sabotirati politični dialog o reformah, ki je v teku z Demokratsko stranko.« Silvio Berlusconi nima dvomov. Zadnja preiskava o korupciji, ki jo vodijo neapeljski sodniki, ni samo običajna zarota »rdečih sodnikov«, temveč tudi poskus oviranja dialoga z Walter-jem Veltronijem o novi volilni zakonodaji. Ber lus co ni je v zve zi z ne a pelj -sko preiskavo pisal pravosodnemu ministru Clementeju Mastelli in ga pozval, naj zaščiti pravice parlamentarcev. Kamen spora so spet objave pri sluš ko vanj, ki so v tem pri me ru spravile v hude težave Agostina Sac-caja, vodjo Raifiction, ki se je včeraj avtosuspendiral. Sumijo, da je bil direktno vpleten v »pogovore« med voditelji ustanove RAI in Mediaset, ki so toliko prahu dvignili v javnost. Ta preiskava se prepleta s preiskavo o domnevnem poskusu korupcije na račun nekaterih senatorjev leve sredine, ki naj bi jih Berlusconi zaman vabil v opozicijsko zavezništvo. Finančni stražniki so medtem včeraj na zahtevo sodnikov preiskali rimsko stanovanje novinarja Repubblice Gi-useppeja DAvanza, ki je objavil tako prisluškovanja v zvezi z afero RAIMediaset kot tudi telefonske pogovore s senatorjem Ninom Randazzom, ki ga je Berlusconi vztrajno vabil, da zapusti Prodijevo koalicijo. Preiskava v novinarjevem stanovanju je sprožila protest novinarjev rimskega dnevnika, ki poudarjajo, daje časnikar od nekoga dobil dokumente, ki sicer niso več tajni. Te decembrske politično-sodne afere se odražajo tudi v Višjem sodnem svetu. Tako imenovani laični člani te institucije in glavnina članov, ki pripadajo sodstvu, so včeraj od pristojnih oblasti zahtevali, da zaščitijo neapeljske sodnike pred napadi politikov. Na »muhi« imajo zlasti Berlus-conija, ki je sodnike glasno obtožil pristranskosti in vpletanje v dnevna politična dogajanja. cene živil Podražitve zaradi stavke avtoprevoznikov RIM - Stavka avtoprevozni-kov, ki je v začetku tega tedna ohromila promet in upočasnila gospodarske dejavnosti v Italiji, je prinesla še drugo nevšečnost. Že včeraj so na številnih trgih zabeležili povišanje cen živil, ki je posledica trgovskih špekulacij po prometnih motnjah izpred nekaj dni. Sadje in zelenjava sta bila za 20 odstotkov dražja v primerjavi s prejšnjim tednom, ponekod pa so zabeležili celo 50-odstotne podražitve. Združenje ADOC je ocenilo, da so podražitve na ribjem trgu poskočile za 6 odstotkov, združenje CODACONS pa je v Rimu opazilo, da so sveže ribe in školjke dražj e za 50 do 70 centov na kilogram. Strokovnjaki menijo, da bi se špekulacije lahko še povečale zaradi predbožične nakupovalne mrzlice. Medtem obstaja še drugi problem, ki j e prav tako vezan na tridnevno blokado prometa v državi: združenje kmetovalcev CIA-Conf-agricoltori opozarja na nevarnost, da bi na police trgovin dospeli proizvodi, ki so zaradi dolgega čakanja na tovornjakih pokvarjeni. Silvio Berlusconi se spet ima za žrtev »rdečih« sodnikov (Ansa) alitalia - Privatizacija Izbira ponudnika odložena na torek RIM - Italijanski letalski prevoznik Alitalia je včeraj svojo odločitev o izboru ponudnika, s katerim bo nato eks-kluzivno nadaljeval pogajanja za nakup državnega deleža v družbi, preložil na prihodnji torek. Po prvotnih napovedih naj bi to storil sicer že včeraj. Po pisanju medijev je italijanska vlada razdeljena glede tega, ali naj Alitalio proda francosko-nizozemskemu letalskemu prevozniku Air France-KLM ali AP Holdingu, krovni družbi drugega največjega italijanskega letalskega prevoznika Air One. Zaradi tega naj bi vodstvo družbe zaprosila za preložitev odločitve. Uprava Alitalie in Citigroup, ki svetuje družbi, naj bi bila po nekaterih informacijah naklonjena francoskemu ponudniku. Poleg že omenjenih je nezavezujočo ponudbo za Alitalio oddal tudi konzorcij družb okoli rimskega pravnika Antonia Baldassareja. Včeraj pa je javil svojo ponudbo še konzorcij Singapore Airlines-Thl Transportation Fund, ki ga koordinira sklad Evergreen. Svoj čas se je govorilo o tem, da bo nemška Lufthansa tudi predstavila svojo ponudbo. Kot je povedal njen pooblaščeni upravitelj Waaolfgang Mayrhuber pa tega ni storila, ker ni imela dovolj časa za oceno poslovnega tveganja. Kot je znano, ima italijanska vlada v lasti 49,9 odstotka Alitalie in želi prodati nadzorni delež partnerju, ki bi lahko finančno opešanega italijanskega prevoznika znova postavil na noge. rim - Srečal se je tudi z Bertinottijem Dalajlama: usmiljenje za spremembo stvari na svetu Fausto Bertinotti (levo) in dalajlama Tenzin Gyatso RIM - Stva ri se ne bo do spre me -nile le z lepimi besedami ali elegantno opremljenimi dokumenti. Za spremembe je potrebna naša akcija. Akcija sočutja in usmiljenja. Tako je dalajlama Tenzin Gyatso ogovoril udeležence včerajšnjega 8. srečanja nobelov cev za mir na se de žu rim ske ob či -ne. Pred tem se je v po slan ski zbor ni -ci sre čal s pred sed ni kom Faus tom Bertinottijem in prisotnimi poslanci. Po zval jih je, naj mo ral no, prak tič no in konkretno pomagajo Tibetu in njegovemu ljudstvu, ob čemer je poudaril, da Ti bet no če sa mo stoj nos ti, od -cepitve od Kitajske, temveč priznanje lastnih pravic in ohranitev svoje kultur ne de di šči ne. Na srečanju nobelovih nagrajen cev za mir sta Ge or ge Clo o ney in Don Cheadle prejela priznanje za njuna prizadevanja za ljudi v Darfurju. Papež Benedikt XVI (ki ni hotel sprejeli dalajlame v Vatikanu) je poslal srečanju poslanico, v kateri se je zavzel za »resnično kulturo miru« turin - Včeraj v stolnici je žalni obred vodil kardinal Severino Poletto Pogreb delavcev jeklarne smrti Delavci glasno protestirali proti vencem podjetja ThyssenKrupp - Preiskava: turinska tovarna je imela vrsto pomanjkljivosti na varnostnem področju TURIN - Na dan pogreba štirih delavcev, mrtvih v požaru v jeklarni ThyssenKrupp, se je Turin odel v žalno tančico: trgovine so spustile navojnice in ugasnile luči. Zastave grupe ThyssenKrupp so bile spuščene na pol droga, v vseh industrijskih objektih grupe v Italiji in po svetu so z minuto molka počastili spomin štirih nesreč-nežev: Antonia Schiavoneja, Roberta Sco-le, Angela Laurina in Bruna Santina. Pred stolno cerkvijo je velik transparent zveze kovinarjev Fiom iz Brescie opozarjal: Delati za življenje, ne pa za smrt. Žalni obred je v cerkvi vodil turinski kardinal Severino Poletto. To je drama nas vseh. Za tako grozno smrt ni mogoče dobiti primernega pridevnika. Zgodilo se je to, kar se ne bi smelo nikoli zgoditi na delovnem mestu. Iz tega dogodka mora vzkliti zavest o resnem in odgovornem prizadevanju, je opozoril. Pred začetkom maše je prebral brzojavko papeža Benedikta XVI., v kateri je Ratzinger zaželel več zaščite, varnosti in dostojanstva za delavce. Predsednik italijanske vlade Romano Prodi pa je poslal delavcem pismo, v katerem je zapisal, da je to dan žalosti in zadnjega pozdrava štirim sinovom Italije. V dopisu je zagotovil, da bo njegova vlada okrepila preventivne ukrepe na delovnih mestih in prekinitev proizvodnih dejavnostih v podjetjih, v katerih ne bo zadoščeno varnostnim predpisom. Mašnega obreda so se udeležili ministra Cesare Damiani in Paolo Ferrero, podpredsednika poslanske zbornice in senata Pierluigi Castagnetti in Milziade Ca-prili. Prisotni so bili tudi nemški veleposlanik v Italiji Michael Steiner in nekateri predstavniki grupe ThyssenKrupp iz Ter-nija in iz Nemčije. Ob koncu obreda je skupina delavcev glasno protestirala zoper vence podjetja. Tri delavce so pokopali na glavnem turinskem pokopališču, v vrtu miru, četrtega, Bruna Santina, pa« v domačem kraju. Turinsko tožilstvo medtem nadaljuje preiskavo o požaru v jeklarni. Iz dosedanjih izsledkov kaže, da je imela jeklar-na grupe ThyssenKrupp v Turinu vrsto pomanjkljivosti v primerjavi z jeklarno iste grupe v Terniju. Pogreba se je udeležila večtisočglava množica 22 Petek, 14. decembra 2007 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. Danes, 14. decembra, ob 20.30 združeni abonmaji (reda A in F) z italijanskimi nadnapisi; jutri, 15. decembra, ob 20.30 (red B); v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Botho Strauss: »L'una e l'altra«. Nastopa CTB Stalno gledališče iz Brescie, režija Cesare Lievi. Urnik: danes, 14. in jutri, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. decembra ob 16.00. Giorgio Gaber in Sandro Luporini: »Un certo Signor G«. / Nastopa Teatro dell'Archivolto. Režija: Giorgio Gal-lione. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.30. DVORANA BARTOLI Kai Hansel: »Quale droga fa per me?«. / Nastopa Anna Galiena. Urnik: danes, 14. in jutri, 15. ob 21.00, v nedeljo, 16. ob 17.00, v torek,18., v sredo,19. in v četrtek, 20. decembra ob 21.00. La contrada »Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. Danes, 14. in jutri, 15. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 16. in v torek, 18. decembra, ob 16.30, od srede, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom Zadružna banka iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališki predstavi v furlanskem jeziku: jutri, 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e disocupat, cognossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v Ul. Visini 2. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 17. in v torek, 18. decembra ob 20.45 / Carlo Goldoni: »La famiglia dell'antiquario«. Režija: Lluis Pasqual. Nastopata stalni gledališči iz Veneta in Genove. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Pierre Augustin de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro« / igra: Tullio So-lenghi, režija: Matteo Tarasco. Do nedelje, 16. decembra, ob 20.45. Claudio Greg Gregori: »La baita degli spetri« / Režija: Lillo in Greg. Urnik: v sredo, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.45. Teatro Palamostre V četrtek, 20. decembra ob 21.00 / »Teatro contatto 07/08« - Arcipelago Circo Teatro »Zaklad«. Nastopa kubanska skupina državne cirkuške šole in Pantakin in Benetk. Režija: Marcello Chiarenza. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 14. decembra ob 17.00 in 20.00 / Radoslav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. Koprodukcija s Kosovelovim domom Sežana. Jutri, 15. decembra ob 20.00 / »5 žensk.com«, nastopa Špas teater Mengeš. KOPER Gledališče Koper V ponedeljek, 17. decembra ob 20.00, mala dvorana / Večer z Iztokom Mlakarjem. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Predstava »Cica v metroju«, avtorja Raymonda Queneauja se zaradi orga-nizacijsko-tehničnih težav prestavi z nedelje, 23. decembra 2007, na torek, 15. januarja 2008 ob 18.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. decembra, ob 20.00 / Ya- smina Reza: »Art«. V ponedeljek, 17. decembra ob 19.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heil-bronna ali Preizkus z ognjem«. V torek, 18. ob 18.00, v sredo, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 14. in jutri, 15. decembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 17. decembra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan smrti Jožce Rožce«. V torek, 18. decembra ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Mala scena Danes, 14. decembra ob 20.00 / »Hagada«, avtorski projekt Gregorja Čušina. Jutri, 15. decembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 17. in v torek, 18. decembra ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 17. decembra, ob 21.00 / v sklopu »Mediterraneo Folk Club« nastopa Arabsko andaluzijski orkester. V sredo, 21. decembra, ob 20.30 / Ne-da R. Bric: »Aleksandrinke«. Gledališče G. Verdi »Romeo in Giulietta«, balet / urnik: danes, 14. ob 20.30, jutri, 15. ob 17.00, v nedeljo, 16. ob 16.00, v torek, 18., v sredo, 19., v četrtek, 20. in v petek, 21. decembra ob 20.30. Mala dvorana V ponedeljek, 17. decembra ob 18.00 / Nastopajo: Tamara Strelov Mastran-gelo, Seon Young Pak, Gianluca Boc-chino in Slavko Sekulic. Prost vstop. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 16. decembra / Trije koncerti v spomin na Alda Bellija. Nastopa Nuo-va Orchestra »Ferruccio Busoni«. Dirigent: Massimo Belli. Pianist: Marco Vincenzi. Violinistka: Greta Medini. Cerkev sv. Marije Velike V soboto, 22. decembra ob 20.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop. Cerkev sv. Nikolaja in sv. Trojice V nedeljo, 23. decembra ob 17.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop. BOLJUNEC V župnijski cerkvi Danes, 14. decembra ob 20.30 / Koncert gospel zbora »National Choir Sla-viansko« (Bolgarija). Gledališče F. Prešerna V nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopata: OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. PESEK Župnijska cerkev V nedeljo, 16. decembra ob 16.00 / Koncert gospel z vokalno skupino »Still Quartet« iz Slovenije. BORŠT Župnijska cerkev V četrtek, 20. decembra ob 20.30 / Božični koncert z zamejskimi solopevci v priredbi SKD Slovenec. SAMATORCA V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 17.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. NABREŽINA Dvorana »Igo Gruden« V soboto, 22. decembra ob 20.00 / »Koncert brez meja«, duo Vasja Legiša - violončelo in Giacomo Fuga - klavir. Vstop prost. MAVHINJE V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 12.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. ŠTIVAN Cerkev sv. Janeza Krstnika V nedeljo, 16. decembra ob 19.30 / SKD Hrast prireja v sodelovanju z MPZ Fantje izpod Grmade in pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete, koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 21. decembra ob 20.45 / Božična glasba stare Madžarske, nastopa Clemencic consort, Wien. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 16. decembra ob 18.00 / Pozdrav Slovenije ob vstopu v Evrop- sko skupnost. Koncert gospel: Terri McConnell iz Oklahome (ZDA). Gledališče Verdi Danes, 14. decembra, ob 20.45 / nastopa pianistka Lura Mikkola. LAZE, PODBONESEC Cerkev v Lazah Danes, 14. decembra, ob 20.30 / »Božični koncert« - nastopajo: Mali lu-jerji iz Špetra (UD), Solopevci Glasbene matice iz Špetra (UD), MePZ Fran Venturini od Domja. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V torek, 18. decembra ob 20.45 / Marc-André Hamelin - klavir. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V sredo, 19. decembra ob 19.00 / Božično Novoletni koncert orkestra slovenske vojske. Dirigent: Jani Šala-mon. Vstop z vabili. NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 15. decembra, ob 20.15 / Terri Mc Connell Quintet (gospel - ZDA). V ponedeljek, 17. decembra, ob 20.15 / koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca. V sredo, 19. decembra ob 20.15 / Et-noploč trio. Aleksander Ipavec - Ipo, harmonika, Piero Purini - Puribegovič, saksofon in Matej Špacapan, trobenta. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 14. in jutri, 15. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Vlado Kre-slin - predstavitev nove plošče (poleg dobrih starih pesmi). V nedeljo, 16. decembra ob 18.00, Gallusova dvorana / Božični koncert -Simfonični orkester RTV Slovenija in Big Band RTV Slovenija, Dirigent in solist: Mate Bekavac. V torek, 18. decembra ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / V okviru "Srebrnega abonmaja": Benjamin Schmid - violina, Clemens Hagen - violončelo, Dejan Lazic - klavir, Martin Gruninger - tolkala in Leonhard Schmidinger - tolkala. V torek, 18. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Sue Conway & The Victory Singers of Cgicago, gospel. Gospodarsko razstavišče Danes, 14. in jutri, 15. decembra ob 19.30 / Ludwig Minkus: »Don Kihot« - balet. Koreografija in režija: Dinko Bogdanic. Nastopajo baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perchè«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih ter 25.decembra in 1. januarja 2008. Občinska umetnostna galerija: do 20. decembra bo razstavljal Giuseppe Callea. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2008). OPČINE Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. V Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Grajsko naselje, hiša Morassi: od nedelje, 16. decembra (otvoritev ob 17.30) do 2. januarja 2008, bo na ogled mul-timedialna razstava EurArt. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Nastopil bo pevski zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella. Razstava bo na ogled med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti, vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: v mali dvorani Mira Kranjca sta na ogled svetopisemska razstava na pregibu iz svetopisemskega v trubarjevo leto in razstava kipov Bojana Pahorja z naslovom Mala plastika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): danes, 14. decembra, ob 19. uri odprtje razstave fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo na ogled do 18. januarja od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Petek, 14. decembra 2007 2 3 24. skupno nagrajevanje letos na dobrovem Tanja Romano osmič, Loris Mama prvič Na ekipnem polju prevladala Čupina jadralca Sivitz Košuta in Farneti ter naraščajniki nogometnega kluba Pomlad V letošnjem izboru najboljših slovenskih športnikov iz Italije je nekaj znanih imen, pa tudi več novih obrazov. Športni novinarji Primorskega dnevnika, Radia Trsta A in spletne strani slosport.-org, ki smo izbirali najboljše, smo poleg teže rezultatov upoštevali tudi napredek, ki so ga športniki oziroma športnice pokazali v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Naslov najboljše športnice, in to že šesto leto zapored, je kajpak pripadel 24-letni Poletovi kotalkarici Tanji Romano, ki je na svetovnem prvenstvu v Avstraliji postala najuspešnejša kotalkarica v zgodovini tega športa. Med moškimi je štiriletno vladavino Mateja Černica prekinil 28-letni šte-verjanski odbojkar, nekdanji igralec Olympie in Vala Loris ManiaJ ki je postal libero državne reprezentance in Mon-tichiarija v A1 ligi, pred dnevi pa je pripomogel k uvrstitvi Italije na olimpijske kvalifikacije, ki bodo januarja v Turčiji. Matej Černic se je moral letos »zadovoljiti« z 2. mestom, čeprav je 29-let-ni odbojkar iz Gabrij pri Gorici še naprej steber državne reprezentance, letos pa je s sibirskim klubom Fakel Urengoj osvojil tudi evropski pokal Challenge cup. Na 2. mesto med ženskami se j e uvrstila odbojkarica Sassuola in bivša Kontovelka Sandra Vitez, ki je v letošnji sezoni debitirala v A1-ligi in državni reprezentanci, s katero je osvojila tretje mesto na mednarodnem Grand prixu. Med moškimi smo tretje mesto podelili 29-letnemu rolkarju ŠD Mladina Davidu Bogatcu, ki je osvojil drugo mesto v šprintu na svetovnem prvenstvu v Oroslavju na Hrvaškem. Tretje mesto si med dekleti delita plavalka tržiške Adrie Lea Ušaj, ki je bila 3. na državnem mladinskem zimskem prvenstvu v Imperi-i na razdalji 400 metrov mešano, in pa Lisa Ridolfi iz namiznoteniške šole ŠK Kras, ki sedaj nastopa za milanski klub San Do-natese in je letos postala državna prvakinja 2. kategorije, hkrati pa je bila prvič poklicana tudi v državno člansko reprezentanco. V kategoriji ekip je zmaga pripadla jadralni dvojici JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki se lahko ponašata z enim največjim uspehom našega jadranja - na članskem EP v razredu 420 v Istan-bulu sta osvojila 3. mesto. Za mladinsko ekipo leta so bili imenovani naraščajniki Nogometnega kluba Pomlad, zmagvalci pokrajinskega prvenstva. Sandra Vitez 2. MESTO Matej Černic 2. MESTO Nagrajenci na letošnji prireditvi v Vinski kleti Dobrovo PRINCIC Že 24. skupno nagrajevanje najboljših športnikov Primorske z obeh strani meje je bilo letos na Dobrovem v prostorih Vinske kleti Dobrovo, ki je z 20 milijoni litrov letnega pridelka največja klet v Sloveniji, ustanovljena pa je bila leta 1957. Nagrajevanje, ki sta ga neposredno oddajali radijski postaji Trst A in Koper, se je začelo s pozdravi župana Dobrovo Franca Mužiča, predsednika ZSŠDI Jurija Ku-fersina in legendarnega slovenskega gim-nastičarja Mira Cerarja, ki je na Dobrovem predstavljal Olimpijski komite Slovenije. Kufersin je med drugim spomnil, da tudi pobuda Naš športnik sodi med tiste, ki so pomagale rušiti mejo, ki jo v teh dneh tudi fizično odpravljajo, Cerar pa je med drugim pohvalil uspehe Primorskega športa, pa tudi zamejskega. Da so rezultati, ki jih dosegajo športniki in športnice z obeh strani meje, res kakovostni, kaže navsezadnje tudi podatek, da se jih je nagrajevanja tudi letos udeležila le peščica (ostale so zastopali sorodniki), saj mnogi nastopajo v poklicnih moštvih ali se daleč od doma pri- pravljajo na novo sezono. Med zmagovalci s samega vrha lestvice je izjemo predstavljala koprska kajakašica Špela Pono-marenko, prisotni pa so bili še izolski odbojkar Bleda Mitja Gasparini, rolkar ŠD Mladina David Bogatec, plavalka Lea Ušaj, jadralna dvojica Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, Pomlad pa je zastopal predsednik Roberto Zuppin. Še pred nagrajevanjem je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji podelilo vsakoletna priznanja zaslužnim športnim delavcem (letos so to bili nekdanji predsednik ŠZ Olympia Simon Komjanc, trener namiznoteniškega odseka Krasa Robert Milič in dolgoletni predsednik Košarkarskega kluba Bor Renato Štokelj), športnikom z dolgoletnim nastopanjem (Borova odbojkarica Katja Vodo-pivec in nogometaš Juventine Dario Kovic), posebno nagrado pa je prejel Sklad Mitja Čuk, ki je zelo dejaven na področju športa za osebe s posebnimi potrebami. Za popestritev oddaje-nagrajevanja so z glasbenimi točkami poskrbeli pevci Ilenia, Miran Rudan in Lara Baruca. ZMAGOVALCI OSEMKRAT Samo Kokorovec (84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 93) Matej Černic (96, 97, 00, 01, 03, 04, 05, 06) Tanja Romano (97, 99, 02, 03, 04, 05, 06, 07) PETKRAT Arianna Bogatec (91, 92, 94, 95, 96) Sonja Milič (71, 72, 73, 75, 76) TRIKRAT Claudia Coslovich (98, 00, 01) DVAKRAT Gorazd Pučnik (82, 83) Irena Tavčar (77, 78) ENKRAT Jaro Furlani (99) Loris Mama (07) Aleš Plesničar (02) Ivan Plesničar (74) Igor Sedmak (95) Erik Švab (98) Lea Ušaj 3. MESTO Lisa Ridolfi 3. MESTO David Bogatec 3. MESTO 24 Petek, 14. decembra 2007 NAŠ ŠPORTNIK 2007 / na primorskem - Jadralec Gašper Vinčec in kajakašica Špela Ponomarenko Najboljša sta Koprčana Med ekipami so se uveljavile odbojkarice novogoriškega Hit-a pred nogometaši Kopra in rokometaši koprskema Cimosa Na drugi strani meje se z naslovom najboljšega športnika Primorske lahko med ženskami drugo leto zapored ponaša kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko, med moškimi pa je na izboru zmagal jadralec Gašpar Vinčec. Oba sta doma iz Kopra, njun šport pa je povezan z vodo. Za najboljšo ekipo so primorski novinarji izbrali odbojkarice goriškega HIt-a, ki so v Sloveniji osvojile obe najpomembnejši slovenski lovoriki. Naslovu državnih prvakinj so dodale še zmago v pokalu Slovenije, v In-terligi so zasedle drugo mesto, v pokalu CEV pa so se uvrstile v osmino finala. Špela Ponomarenko je letos vnovič dokazala, da spada med svetovno elito. Na evropskem prvenstvu v Španiji je bila četrta na dvesto metrov in šesta na petsto. Na svetovnem prvenstvu v Pekingu je na najkrajši, dvestometrski prog osvojila bronasto kolajno, na petstometrski pa je žal ostala brez olimpijske norme. Kljub temu pekinška vrata zanjo še niso zaprta. Petindvajsetletni Koprčan Gašper Vinčec je bil letos najboljši slovenski jadralec. Na svetovnem prvenstvu razreda finn v portugalskem Cascaisu je osvojil bronasto kolajno, na evropskem prvenstvu je zasedel četrto mesto, na klasični prvokate-gorni regati v Kielu pa je premagal vso svetovno elito. Izpolnil je normo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, od katerih si veliko obeta, saj je odkrito dejal, da meri na kolajno. Priprave na OI je že začel in se v teh dneh mudi v Grčiji. Med moškimi se je na 2. mesto uvrstil triindvajsetletni izolski odbojkar Mitja Gasparini, ki je eden nosilcev igre blejskega odbojkarskega kluba, ki je zadnja leta v Sloveniji razred zase. Z blejskim moštvom je osvojil naslov državnega prvaka, interli-go in naslov prvaka evropskega pokala Top teams, kar je bil največji uspeh slovenske klubske odbojke, saj so v finalu premagali italijansko Modeno. Nastopa tudi v slovenski državni reprezentanci in je med najbolj zaslužnimi za njen prodor z obrobja na osrednje mednarodno prizorišče. Med ženskami je 2. mesto pripadlo enaindvajsetletni Koprčanki Andreji Kle-pač, ki se na svetovni teniški lestvici zdaj že bliža stotemu mestu. Letos se je sedemkrat uvrstila na glavne turnirje. V Avstraliji je dočakala svojo prvo uvrstitev na turnir velikega slama, v New Yorku drugo. V Wim-bledonu se je prebila do zadnjega kroga kvalifikacij, v Portorožu pa se je uvrstila v finale dvojic. Špela Ponomarenko 3.mesto med moškimi je osvojil 33-letni Podgrajčan Goran Jagodnik, ki je začel igrati košarko v Kopru, zdaj pa že vrsto let nastopa v evropskih klubih. Letos je bil eden nosilcev igre slovenske košarkarske reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu zasedla sedmo mesto. Med ženskami je 3. mesto pripadlo članici novogoriškega šahovskega kluba Jani Krivec iz Deskel, ki je zadnja leta podrejala svojo šahovsko pot študiju, zdaj pa jo usklajuje z znanstvenoraziskovalnim delom. Osvojila je najvišji šahovski naslov, naslov velemojstrice. Na ekipnem evropskem prvenstvu je pripomogla k uvrstitvi slovenske reprezentance na šesto mesto. Med ekipami je 2. mesto pripadlo nogometnemu društvu F.C. Koper, ki je pod vodstvom trenerja Vlada Badžima znova presenetil slovensko javnost. Kljub temu, da so pred lansko sezono ostali brez pol ekipe, so z mladimi, pretežno doma vzgojenimi igralci obranili slovenski nogometni pokal. Tudi v jesenskem delu prvenstva so kljub napovedim, da se bodo borili za obstanek, zasedli tretje mesto. Tretji so bili v izboru koprski roko-metaši Cimosa. V državnem prvenstvu so zasedli tretje mesto in se tudi v novem prvenstvu borijo za najvišja mesta na lestvici. V pokalu EHF so se prebili v četrti krog. NAGRADE ZSSDI Športni delavci SIMON KOMJANC Prav lahko ga imamo za enega stebrov goriškega športnega prostora, saj je tej dejavnosti predan tako rekoč z dušo in telesom. V mladih letih se je navdušil za odbojkarsko igro in tej panogi ostaja zvest vse do danes. Po lepi, dokaj bogati igralski karieri, je kaj kmalu postal član društvenih odborov pri Športnem združenju Olympia, kjer je v štiriletju '92 - '96 sprejel tudi predsedniško vlogo. Kljub veliki zaposlenosti in kroničnemu pomanjkanju časa - Simon Komjanc je namreč zelo uspešen gospodarstvenik - se ni nikoli izneveril domačim barvam in se ni nikoli od njih oddaljil. Še danes daje namreč svoj bogat strokovni doprinos v odboru in na mlade rodove, ki so danes na čelu društva, preliva svoje pridobljeno znanje in izkustva. ŠZ Olympia je danes ena trdnejših postojank slovenstva v goriškem prostoru in z našega zornega kota gledano, eden nenadomestljivih členov slovenskega športa v Italiji. K vsemu temu je prav gotovo dal svoj veliki doprinos tudi naš letošnji nagrajenec. ROBERT MILIČ Namizni tenis je ena tistih športnih panog, ki so našemu športu prinesle veliko prepoznavnost in v sklopu italijanskega športnega sveta izrazito vidljivost. In ko govorimo o našem namiznem tenisu, moramo govoriti predvsem o Športnem krožku Kras, predvsem pa o Krasovi na-miznoteniški šoli, ki je v letih navrgla društvu celo vrsto državnih naslovov, mednarodnih uveljavitev in je lahko vsem nam v ponos. Vsi ti uspehi pa niso zrasli kar sami po sebi, samo ob dobri volji in športni vnemi vseh v društvu! Za uveljavitvami se skriva predvsem velika strokovnost trenerskega kadra, ki se zna posodabljati, rasti in vse znanje na pravilen način kapi-larno posredovati svojim športnikom. Med tistimi, ki imajo veliko zaslug za društveno rast je prav gotovo Robert Milič, trener, ki ima, že po značaju, vsekakor raje de- povzpelo do državnega nivoja in če v tržaški pokrajini, kjer košarka spada med "kraljevske" discipline, odigrava tako vidno vlogo, je vse to nedvomno tudi njegova zasluga. In če je res, da je košarka njegova disciplina, je tudi res, da kot športni organizator zna gledati tudi širše: priznati mu moramo naše pojme, skorajda izjemnimi uspehi. Državna prvakinja v miniod-bojki v zdaj že oddaljenem letu '87, državna prvakinja s svojo šolo Frana Erjavca na Mladinskih igrah, članica mladinske deželne reprezentance, nositel-jica kar šestih deželnih naslovov v mladinskih kategorijah, stavno ne more več živeti. Njegova športna kariera je bogata, v amaterskem in polprofesio-nalnem nogometnem svetu, celo vrhunska, saj je uspešno igral v elitni pa tudi v meddeželni ligi. Za veliko predanost nogometni igri in za vztrajnost pri nastopanju mu letos podeljujemo nagrado z željo, da bi še vztrajal in tako v knjigo rekordov vnesel še nekaj bogatih strani. Posebna nagrada za uspehe: lo kot pa besede, trener, ki je v letih spravil do vrhunskih uveljavitev celo vrsto Krasovih športnic in športnikov. Letošnje priznanje predstavlja le skromno zahvalo za vse, kar je Robert Mi-lič našemu športu že dal in je obenem vzpodbuda, da bi našemu športu ostal zvest še naprej. RENATO ŠTOKELJ Kar nekaj desetletij je Renato Štokelj ena vidnejših in strokovno najbolj izdelanih odborniških osebnosti v našem slovenskem športu v Italiji. Njegova velika ljubezen je košarka in prav temu športu je od vedno pripravljen posvečati največ svojih organizacijskih spretnosti, truda in energij. Če je danes Košarkarski klub Bor ena najbolj črvstih in utrjenih športnih enot v našem športu, če se je društvo široko kulturno razgledanost in sposobnost širšega razmišljanja tudi o usodi našega športa nasploh. Njegove analize in debat-ni trenutki so vedno umirjeni, strokovno uravnani, nikoli zale-tavi in banalni. Prav zaradi tega lahko postavljamo Renata Štoklja ob bok najbolj podkovanim in najbolj uspešnim športnim zanesenjakom - odbornikom našega zamejskega športa. Športna kariera KATJA VODOPIVEC Prav gotovo ji danes že lahko upravičeno pripisujemo naziv enega trdnejših temeljev naše ženske odbojke. Katja se je temu športu zapisala z dušo in telesom, nepretrgoma nastopa že več kot 20 let in njena športna pot je res posuta z velikimi, za Nagrajenci ZSŠDI (od leve): Simon Komjanc, Robert Milič, Renato Štokelj, Katja Vodopivec, Dario Kovic in Stanka Čuk za Sklad Mitja Čuk PRINČIČ uspešna standardna igralka v postavah Odbojkarskega društva Bor in drugih združenih ekip: vse to so le kratki detajli njene uspešne odbojkarske poti. Svoje bogate izkušnje preliva na mlajše rodove in jim je obenem za zgled, kaj lahko športnik doseže, če izbrano panogo vzljubi in se ji preda s srčnostjo in navdušenjem. DARIO KOVIC Če je nekdo tako predan športu, da je nepretrgoma že skoraj 30 let aktiven, je to res znak velike ljubezni, velikega navdušenja in zvestobe, ki prav gotovo že spada v knjigo rekordov. V to knjigo bomo danes vpisali nogometaša Daria Kovica, doma iz Sovodenj ob Soči, ki se je igri z žogo zapisal že kot osemletni fantič in nogomet tako vzljubil, da brez njega - kot kaže - eno- SKLAD MITJA CUK Mogoče nikoli ni bilo pisanje utemeljitve za kako nagrado na športnem področju tako občuteno in prepričljivo objektivno kot tokrat, ko bomo priznanje podelili Skladu Mitja Čuk za dosežke na športnem področju. To naše - vsekakor preskromno - priznanje je priznanje resnično vsem pri Skladu: športnicam in športnikom, njihovim trenerjem in vodstvu organizacije. Ko ob nastopih športnikov Sklada na košarkarskih igriščih, atletskih stezah in drugje gledamo nasmejane in sproščene obraze nastopajočih, ki suvereno - v tekmovalnem smislu -preizkušajo vse to, kar so se naučili, moramo z veliko hvaležnostjo pomisliti na vse, ki so s temi športniki opravili ogromno in neprecenljivo delo. Vedeti moramo, da jih je pri tem vodila strokovnost, predvsem pa velikanska ljubezen, taka, ki ni dana vsakomur. Zato, iskrene čestitke Sklad Mitja Čuk! Iskrene čestitke, dragi športniki Sklada! Naj vas še naprej tako iskreno preveva olimpijska misel, ki govori o tem, da je bistveno to, da smo zraven, da nastopamo, da ne iščemo zmage za vsako ceno, ampak smo srčno pripravljeni na odkrito, pošteno in prijateljsko soočanje. Zlata knjiga Športnik leta 1971 - 1. Sonja Milič (namizni tenis), 2. Vojko Cesar (atletika), 3. Klavdij Veljak (odbojka) 1972 - 1. Sonja Milič, 2. Nino Maver (kolesarstvo), 3. Silvana Vesnaver (namizni tenis) 1973 - 1. Sonja Milič, 2. Silvana Vesnaver, 3. Jordan Marušič (košarka) 1974 - 1. Ivan Plesničar (nogomet), 2. Božič Grilanc (odbojka), 3. Vojko Slavec (planinstvo) 1975 - 1. Sonja Milič, 2. Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak (oba kotalkanje) 1976 - 1. Sonja Milič, 2. Pavel Sedmak, 3. Irena Tavčar (atletika) 1977 - 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Pavel Sedmak 1978 - 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Boris Vitez (košarka) in Gianni Legiša (rolkanje) 1982 - 1. Gorazd Pučnik (atletika), 2. Marko Ban (košarka), 3. Sonja Milič Ekipe: 1. Jadran (košarka) 1983 - 1. Gorazd Pučnik, 2. Samo Kokorovec (kotalkanje), 3. Boris Vitez Ekipe: 1. Jadran (košarka) Naš športnik 1984 - 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban - Ekipe: 1. Kras (namizni tenis ženske), 2. Jadran (košarka), 3. Meblo (odbojka ženske) 1985 - 1. Samo Kokorovec, 2. Marko Ban, 3. Lajris žerjal (odbojka) - Ekipe: 1. Jadran (košarka), 2. Kras (namizni tenis), 3. Bor Friulexport (odbojka ženske) 1986 - 1. Samo Kokorovec, 2. Dušan Jelinčič (alpinizem), 3. Marko Ban - Ekipe: 1. Kras Globtrade (namizni tenis ženske), 2. Meblo (odbojka ženske), 3. Val Kmečka Banka (odbojka moški) 1987 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec (jadranje), 3. Marko Ban - Ekipe: 1. Jadran (košarka), 2. Kras Globtrade (namizni tenis ženske), 3. Bor Radenska (košarka) 1988 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Alenka Obad (namizi tenis) in Dean Oberdan (košarka) - Ekipe: 1. Olympia (odbojka moški), 2. Jadran (košarka), 3. Juventina (nogomet) 1989 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Claudia Coslovich (atletika) in Erik Tence (rolkanje) - Ekipe: 1. Juventina Radenska (nogomet), 3. Bor Friulexport (superminivolley), 3. Sokol Indules (odbojka ženske) 1990 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Zdenka Ferlat (lokostrelstvo) - Ekipe: 1. Sloga Koimpex (odbojka moški), 2. Sž Fran Erjavec (odbojka), 3. Juventina (nogomet) 1991 - 1. Arianna Bogatec, 2. Samo Kokorovec, 3. Jan Budin (košarka) - Ekipe: 1. Bor (odbojka ženske), 2. Zarja (nogomet), 3. Sovodnje (nogomet) 1992 - 1. Arianna Bogatec, 2. Samo Kokorovec, 3. Aleksandra Ažman (odbojka)) - Ekipe: 1. Primorje (nogomet), 2. Kras (namizni tenis ženske), 3. Jadran (košarka) in Valprapor (odbojka moški) 1993 - 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogatec, 3. Aleš Plesničar (tenis)) - Ekipe: 1. Valprapor (odbojka moški) moški, 2. Kras (namizni tenis ženske), 3. Mladina (rolkanje) 1994 - 1. Arianna Bogatec, 2. Vanja Milič (namizni tenis), 3. Borut Plesničar (tenis)) -Ekipe: 1. Sloga (odbojka moški), 2. Sovodnje (nogomet), 3. Kras (namizni tenis ženske) 1995 - Posameznice: 1. Arianna Bogatec, 2. Tanja Romano, 3. Vanja Milič;) - Posamezniki: 1. Igor Sedmak, 2. David Bogatec, 3. Aleš Plesničar) - Ekipe: 1. Jadran TKB (košarka), 2. Sovodnje (nogomet), 3. Kras (mladinke, namizni tenis) 1996 - Posameznice: Arianna Bogatec, 2. Tanja Romano, 3. Vanja Milič.) - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. David Bogatec, 3. Jan Budin.) - Ekipe: 1. Juventina (nogomet), 2. Kras (namizni tenis A liga), 3. Jadran (košarka). 1997 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Claudia Coslovich, 3. Vanja Milič.) -Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. David Bogatec, 3. Fabio Ruzzier.) - Ekipe: 1. Val (moška odbojka), 1. Kras (namizni tenis A1 liga), 3. Mladost (nogomet). 1998 - Posameznice: 1. Claudia Coslovich, 2. Tanja Romano, 3. Mateja Bogatec (rolkanje).) - Posamezniki: 1. Erik Švab (alpinizem), 2. Matej Černic (odbojka), 3. Jan Bednarik (šah).) - Ekipe: 1. Kras (namizni tenis, A1 liga), 2. Bor Radenska (košarka), 3. Vesna (nogomet). 1999 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Claudia Coslovich, 3. Mateja Bogatec.) -Posamezniki: 1. Jaro Furlani (jadranje), 2. Matej Černic, 3. Fabio Ruzzier.) - Ekipe: 1. Mladost (nogomet), 2 Kras Generali (namizni tenis) in Sloga Mima Eurospin (odbojka) 2000 - Posameznice: 1. Claudia Coslovich, 2. Tanja Romano, 3. Mateja Bogatec.) -Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Jaro Furlani (jadranje), 3. Rado Milkovič (kolesarstvo).) -Ekipe: 1. Val Imsa (moška odbojka), 2. Zarja gaja (nogomet), 3. Val Siderimpes (ženska odbojka) 2001 - Posameznice: 1. Claudia Coslovich, 2. Tanja Romano, 3. Mateja Bogatec.) -Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Alen Carli (nogomet), 3. Eros Sullini (rolkanje).) - Ekipe: Kras Generali (nam. tenis), 2. Val Siderimpes (ženska odbojka), 3. Val Imsa (moška odbojka). 2002 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Mateja Bogatec, 3. Mateja Paulina.) -Posamezniki: 1. Aleš Plesničar, 2. Loris Manià (odbojka), 3. Kristjan Leghissa (kolesarstvo)) -Ekipa: (Kontovel (odbojka, under15) 2003 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Sandra Vitez (odbojka), 3. Mateja Paulina.) -Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Janko Brecelj (športni ribolov), 3. Jaro Furlani in Daniel Piculin.) - Ekipa: Sloga (moška odbojka) 2004 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Sandra Vitez (odbojka), 3. Mateja Paulina.) -Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Janko Brecelj (športni ribolov), 3. Jaro Furlani in Daniel Piculin.) - Ekipa: Sloga (moška odbojka) 2005 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Sandra Vitez (odbojka), 3. Mateja Paulina.) -Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Janko Brecelj (športni ribolov), 3. Jaro Furlani in Daniel Piculin.) - Ekipa: Sloga (moška odbojka) 2006 - Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Mateja Bogatec, 3. Paola Cigui in Veronica Tence - Posamezniki: 1. Matej Černic, 2. Mitja Emili (motociklizem),3. Michele Leghissa (nogomet). Ekipa: Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (jadranje) w nogomet - Svetovno klubsko prvenstvo Kaka režiser zadetka, Seedorf pa izvajalec V nedeljo v finalu z Boco Junior - Ista finalista že leta 2003, ko so zmagali Argentici JOKOHAMA - V nedeljskem finalu tretje izvedbe klubskega svetovnega prvenstva se bosta po pričakovanjih pomerila evropski klubski prvak Milan in argentinska Boca Juniors. Včeraj so v polfinalu italijanski nogometaši Milana premagali japonsko moštvo Urawa Red Diamonds z 1:0 (0:0). Režiser edinega zadetka v 68. minuti je bil Kaka, ki je preigral japonsko obrambno vrsto na levi strani. Brazilčevo podajo je z levico Nizozemec Clarence Seedorf hladnokrvno pospravil v mrežo. Tekma je bila že v prvem polčasu povsem enosmerna: 62-odstotna posest Milana v prvih 45 minutah je jasen dokaz, kdo so bili glavni protagonisti polfinala. Italijansko moštvo je v prvem polčasu »razorožilo« Japonce s kratkimi podajami z enim dotikom, najlepše priložnosti za zadetek pa so zamudili Andrea Pirlo, Massimo Abrosini in Seedorf. Prvi je zapretil iz prostega strela, drugi po kotu z glavo, močan strel Nizozemca pa je japonski vratar Rjota Cuz-uki zaustavil s skrajnimi močmi. V začetku drugega polčasa je Seedorf dvakrat poskušal zatresti mrežo, tretjič še Gilardino, a brez uspeha. Šele Kaka (s Seedorfom) je končno ponesel italijansko moštvo v vodstvo, ki sta ga na koncu okrepila še Inzaghi in Maldini, ki je tako dohitel bivšega soigralca Costacurto s petimi nastopi na medcelisnkih pokalih. Edino pravo priložnost pa so si gostitelji priigrali prek brazilskega nogometaša Washintona, a je bil Dida na pravem mestu. Drugi finalist - Boca Junior si je vstopnico v finale priigrala že v sredo, ko je v Tokiu premagala tunizijsko moštvo Etoile du Sahel z 1:0. V finalu se bosta pomerili stari znanki, ki sta moči merili že leta 2003, ko je šlo Edini zadetek v polfinalu je dosegel Nizozemec Seedorf. Odlično podajo je prejel od brazilskega nogometaša Kakja, ki je suvereno priigral obrambno vrsto Japoncev ANSA še za medcelinsko prvenstvo. Pred štirimi leti je bila boljša argentinska Boca, ki je slavila po enajstmetrovkah. Zadnji dve lovoriki sta odšli v Brazilijo po zaslugi Sao Paula, ki je ugnal Liverpool, in Internaciona-la, ki je premagal Barcelono. Za nogometaše Milana je to prvi nastop na svetovnem klubskem prvenstvu. Na medcelinskem pokalu, ki so ga nepretrgoma prirejali od leta 1960 do leta 2003, je Milan trikrat slavil (1969, 1989 in 1990), štirikrat pa ostal praznih rok (1963, 1993, 1994 in 2003). Zmagovalec letošnje izvedbe bo pre- jel 5 milijone dolarjev (skoraj 3,3 milijonov evrov), drugo uvrščeni pa 4 milijone dolarjev, ostali pa 2,5 oz. 2 milijona . V primeru zmage evropskega klubskega prvaka Milana, bo slednji prejel še dodatne denarne nagrade v višini 2 milijonov evrov. Na svetovnem prvenstvu je svoj test doživela nova nogometna žoga z magnetnim mikročipom, ki sodniku sporoča, ali je žoga prešla golovo črto ali ne. Mednarodna nogometna zveza naj bi jo začeli uporabljati na vseh svojih tekmovanjih, tudi na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južnoafriški republiki. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it košarka Siena v Ljubljani pokazala zobe Union Olimpija - M. Siena 80:86 (22:21, 17:15, 21:19, 20:31) UNION OLIMPIJA: Dončič 6, Dragic 22, Rizvič 8, Milič 21, Hukič 12, Zupan 8, Taylor 3. M. SIENA: McIntyre 20, Iliev-ski 3, Eze 4, Sato 10, Thornton 13, La-vrinovič 10, Kaukenas 21, Ress 3, Sto-nerook 2. Nepremagljiv Montepaschi Siena je pregazil tudi ljubljansko Union Olimpijo, ki se je sicer štirideset minut krčevito upirala. Protagonist srečanja je bil ameriški branilec McIn-tyrea, ki je bil nesporni junak šeste zmage italijanske ekipe. V prvi četrtini so si zmaji priigrali najvišjo prednost devetih točk (20:11). Po delnem nizu 10:0 za italijansko ekipo je siena prešla v vodstvo. Tam je ostala tudi večino druge četrtine, dokler niso Zmaji v zadnji minuti obrnili rezultat in odšli na veliki odmor s prednostjo treh točk (39:36). Ljubljančani so še v 25. minuti zaostajali z 39:43, toda je v režiji Mi-liča in Dragica sledil delni izid 12:0, kar je privedlo slovenske podprvake na 51:43. Italijani nasprotnikom nikakor niso pustili otipljive prednosti, v pičlih 60 sekundah prišli na 51:50, po minuti odmora in trojki McIntyrea pa povedli s 53:51. Borbenost in spodbujanje s tribun pa je poneslo ljubljančane ob koncu tretje četrtine na 60:55. Tekmo pa je naposled odločil McIntyre, ki je štiri od šestih trojk dosegel v zadnji četrtini. Siena je najprej izenačila na 64:64, nato pa tekmo ru-tinirano pripeljala do konca. Petek, 14. decembra 2007 2 5 APrimorski ~ dnevnik Kraševec odstopil Tomo Kraševec ni več trener Kraškega zidarja. Po sobotnem porazu proti Rogli je odstopil, namesto njega pa bo slovenskega prvoligaša vodil hrvaški trener Dražen Brajkovič, pred časom tudi selektor gruzijske reprezentance. Damjan tretjič peti BELJAK - Na četrti posamični preizkušnji za svetovni pokal v smučarkih skokih je spet slavil Avstrijec Thomas Morgenstern, drugi je bil Finec Ahonen, tretji pa še en Avstrijec Gregor Schlierenzauer. Najboljši slovenski skakalec Jernej Damjan pa je še tretjič pristal na petem mestu, potem ko je bil tako kot v Kuusamu in Trondheimu po prvi seriji tretji. Do svojih prvih letošnjih točk je z 29. mestom prišel Primož Pikl, ostali pa se niso uvrstili v finale. Kopitar na »vroči listi« CHICAGO - Anže Kopitar je dosegel proti Chicagu tretji zadetek in znižal izid na 4:3. A to ni bilo dovolj, da bi Los Angeles zmagal, saj je naposled Chicago zadel še dvakrat (6:3). Slovenski hokejski as je v tem času zabil 6 golov in prispeval prav toliko podaj. Po 31 tekmah v letošnji sezoni ima 32 točk (15+17). Izjemne predstave so 20-let-nega Hrušičana uvrstile na lestvico petih trenutno najbolj vročih igralcev na uradni strani Lige NHL. NBA: Udri •I ■•Vi NEW YORK - Od slovesnkih igralcev je bil v ligi NBA najbolj učinkovit Be-no Udrih, saj je dosegel 16 točk, prispeval tri podaje in skoke ter bil skupaj z Ronom Artestom prvi strelec Sacramenta. Sacramento pa je po pričakovanju izgubil v Bostonu z 78:90. Toronto Reptors, kjer igra tudi slovenski reprezentant Rašo Nesterovič, je po štirih letih premagal Dallas z 92:76. Rašo pa je prispeval 10 točk in skok. Primož Brezec pa je igral 18 minut (2 točki in 3 skoke): njegova ekipa Charlotte je premagala Los Angeles s 108:103. NOVI GREZAR Olimpijske igre v Trstu? Dimitrij KriZman Sredi puščave je lahko oaza - v dobesednem pomenu; lahko pa tudi ka ted ra la - v pre ne se nem po me nu. Ob pompozni obelodanitvi smele športne vizije, ki jo za Trst imata podžupan Paris Lippi in odbornik za javna dela Franco Bandelli, bi lahko kdo upravičeno pomislil, da se bodo res uresničile besede iz ponedeljkovega razpredanja na gradbišču atletskega stadiona Grezar: »Po stadionu Roc-co, športni palači Pala Trieste, novemu bazenu Bianchi in bodočem stadionu Grezar bo Trst postal pravo športno središče, ki bo lahko gostilo najrazličnejša športna tekmovanja.« Tako Lippi. Resnica vendarle ni taka. Novi atletski stadion Grezar bo imel, kot smo zve de li, dvoj na za -letišča in metalne kroge, kar je seveda odlično. Imel bo tudi tribune za reci piši 12 tisoč gledalcev. Tu pa se začenjajo nesmisli. Pravilnik mednarodne atletske zveze (IAAF) namreč predvideva, da je za tekmovanja določene ravni (ne le olimpijske igre, pač pa tudi različna mladinska celinska prvenstva) poleg stadiona, na katerem potekajo tekmovanja, še pomožni stadion. Ni treba, da je ravno luksuzen, lahko ima proga tudi le šest stez. Za primerjavo, v ljubljanski Šiški, kjer tribune popularnega stadiona ob Kamniški progi sprejmejo nič več kot 3000 gledalcev, je zraven ravno tako lepo urejeno pomožno igrišče, pod tribuno pa je za zimske ča- se pokrita proga. Dejansko je Ljubljana v preteklosti gostila tekmovanja določene ravni - evropska mladinska prvenstva ali Balkanske igre, na katerih so se tudi postavljali svetovne rekorde. Bi Jordanka Donkova tekla 12.26 na 100 z ovirami, če se ne bi predhodno lahko ogrevala na pomožnem igrišču? Torej, ali bo na novem Grezar-ju nekaj manjkalo ali pa bo nekaj odveč. Če Lippi res misli, da bi Trst kdaj gostil recimo Sredozemske igre ali evropsko mladinsko prvenstvo, manjka pomožno igrišče. Če bo stadion namenjen rekreativni atletiki, so take impozantne tribune seveda povsem odveč. Ne delam si utvar, da je politična barva kaj prida odločilna pri smotrnosti gradnje tržaške športne infrastrukture. Vsaj trije izmed naštetih objektov so namreč hudo hudo predimenzionirani in niso zrasli na izključno desno-sredinskem zelniku. Potrdilo za to je konec koncev tudi dejstvo, da je opozicijo zelo motilo odstranjevanje klopc na Trgu Venez-ia, 13 milijonov evrov za investicijo recimo temu polovične koristi, kakršna je novi Grezar, pa ni doživelo konkretnejših pomislekov. Seveda dopuščam tudi žarek sonca! Recimo to, da se bo Bavisela tako uveljavila, da bo njen retro-running na Grezar resnično privabil 12 tisoč gledalcev. (dimkrizman@yahoo.it) odbojka - Slovenski prvak preseneča v Ligi prvakov Blejci so z uglednima »skalpoma« že presegli načrte V sredo je odbojkarski klub ACH z Bleda v tretjem krogu F skupine lige prvakov odpravil Paris Volley in tako v svoji prvi sezoni v najelitnejši evropski ligi utrdil drugo mesto na lestvici. Po tekmi smo se pogovorili s trenerjem in z liberom - po naši oceni najboljšim igralcem tekme - Blej-cev. Izvrstni libero ACH z Bleda Sebasti-jan Škorc se je seveda veselil morda nepričakovane, a navsezadnje zaslužene zmage, po pet nizov trajajočem srditem boju: »Tekma je bila nadvse izenačena in vzdušje na njej je bilo enkratno. Čestitati je treba številni publiki, ki nas je neprekinjeno bodrila vseh pet nizov. Pred sabo smo imeli nasprotnika, ki je v sezoni 2001 postal evropski prvak in že vrsto let nastopa v ligi prvakov. Gre torej za veliko zmago in osebno je še toliko slajša, saj smo premagali klub, kjer sem preživel eno sezono.« Da je bil sprejem Blejcev večji del srečanja boljši od francoskega pa gre velika zasluga tudi liberu: »Odbojka je res nepredvidljiv šport. Drugi set smo izgubili kljub veliko boljši igri v polju, petega pa slavili, čeprav se je pri izidu 8:5 že zdelo, da je položaj brezupen.« Za italijanske razmere je skorajda nepojmljivo, da se ekipa seli iz svojega v drugo mesto in je odziv publike tak, kakor smo ga videli v Ljubljani. Počutili ste se res kot doma... »Res je neverjetno. Naš klub je z Bleda, selimo se v Ljubljano in napolnimo do zadnjega kotička Tivoli: to rkaže, da je naša ekipa, ekipa celotne Slovenije. Smo prvo slovensko društvo, ki se je prebilo v to spremenjeno ligo prvakov. In imamo že dva skalpa, Noliko Maaseik in Paris Volley, tako da je treba čestitati vodstvu kluba, igralcem in publiki. S tema zmagama gre ned- Trener Dragutin Baltič vomno oceniti za pozitiven nastop v ligi prvakov, ne glede na to, če bomo dosegli uvrstitev v nadaljnjo fazo. Naslednji teden igramo v Parizu in z zmago bi si skorajda zagotovili uvrstitev, saj je Dinamo Moskva (zanj igra tudi Matej Černic, op.ur.) premočan tako za nas kot za Francoze in Belgijce.« Nazadnje pa še vaše mnenje o Go-ričanu Aljoši Orlu, ki se vam je letos pridružil. »Zelo dobro se je vključil v ekipo, sicer danes ni veliko igral, zaželim pa mu, da bi si v prihodnje izboril nekaj več prostora in da bi odigral čim boljšo prvo sezono v Sloveniji.« Trener Blejcev Dragutin Baltič je najprej ocenil srečanje: »Bila pa je prava frontalna borba. Oboji smo igrali zagrizeno. Nad njihovimi izkušnjami pa je prevladalo naše srce, ob podpori publike. Zelo dobro smo servirali, manj pa smo bili uspešni v bloku. Morda plačamo še davek neizkušenosti. Če nam uspe odpraviti padce koncentracije potem smo na dobrem.« Trenerja Bleda pa smo ravno tako hoteli vprašati za mnenje o goriškem od-bojkarju Aljoši Orlu. Proti Parižanom je sicer igral le nekaj točk v četrtem nizu in v napadu dosegel edino točko: »Aljoša je v ekipi zelo priljubljen. Je res dober fant in na treningih marljivo in zelo dobro trenira. Objektivno ima v tem delu sezone bolj malo priložnosti za igranje, saj je na njegovem igralnem mestu precej kakovostnih igralcev. Ampak mislim, da si bo s tako pozitivnim pristopom uspel izboriti kako priložnost več. Prepričan sem, da bo letos največ napredoval v svoji karieri, saj ima okoli sebe nekaj izvrstnih igralcev, ki mu stalno delijo koristne nasvete. Konkurenca je velika, dela se veliko: mislim, da mu to odgovarja. Ob tem je sedaj okreval po majhnih težavah z ramo, ki so ga omejevale.« (Iztok Furlanič) / 2 6 Petek, 14. decembra 2007 ŠPORT naš pogovor - Rokometaš tržaške ekipe Pallamano Trieste Marko Sardoč »Če bi se zamejci posvetili rokometu, bi imeli ekipo v A-ligi« Igral je v prvi slovenski in prvi italijanski ligi - Jadran je zasenčil dobre rezultate zgoniškega Krasa Marka Sardoča se na tržaškem parketu hitro prepozna, saj vsakič obuje telovadne copate rumene barve KROMA košarka - Basketball championship Alpe Arida Ob Slovencih, Italijanih in Hrvatih tudi ekipe iz Bosne in Črne gore Pivot tržaškega rokometnega tretje-ligaša Pallamano Trieste Marko Sardoč se lahko pohvali z res bogato športno kariero. Igral je v prvi italijanski in prvi slovenski ligi. Slovensko prvenstvo spada med najbolj kakovostne v Evropi (oziroma na svetu). Celjska ekipa (že evropski prvak) je stalna članica lige prvakov. Pravi rokometni Milan. Višek Markove kariere je bilo prav gotovo osvojeno drugo mesto s hrpeljskim Andor-Jadranom, predhodnikom Gold Cluba. Takrat je zdaj 37-letni rokometaš iz Prečnika igral skupaj z reprezentantom Ja-nijem Likavcem. »Veliko sem se naučil od njega,« ga je pohvalil 180 centimetrov visoki in 93 kilogramov težki Marko. Zakaj si se odločil za rokomet? »Rokomet sem vzljubil v srednji šoli (Srečko Kosovel na Opčinah op. ur.). Tam smo igrali s profesorjem Peterlinom in na mladinskih igrah smo bili vsakič uspešni. Ko so pri Krasu v Zgoniku ustanovili rokometno sekcijo, sem se jim takoj pridružil. Še prej sem eno sezono igral košarko pri Poletu. Z mladinsko ekipo Krasa smo se na državni ravni uvrstili na 4. mesto. Treniral nas je tudi Vojko Lazar, ki vodi zdaj Gold Club. Z njim sem veliko napredoval, saj sem treniral tudi posebej: pol ure prej in pol ure po treningu. Po končani vojaščini sem se tudi preizkusil pri tržaškem Cividinu. Igral pa sem zelo malo.« Zatem si se odločil za kakovostni skok... »Poklicali so me v Hrpelje, k ekipi Andor Jadran. Tu sem igral dve sezoni. Zbrali smo eno drugo in eno tretje mesto. Dobro se spominjam dvobojev z nepremagljivimi Celjani. Po hrpeljskem oklepaju pa je sledil daljši odmor.« Odmor? »Miroval sem dobrih šest let.« Na višku kariere. »Tako je pač bilo. Imel sem druge prioritete. Sledil je povratek na rokometna igrišča. Najprej znova h Krasu in zatem, ko je pri Krasu vse propadlo, znova čez mejo, v Sežano (v drugo in tretjo ligo). Po koncu lanske sezone me je poklical športni vodja tržaškega kluba Giorgio Oveglia, ki je bil nekoč tudi moj soigralec, in me povabil, naj se znova preizkusim v Trstu. Pravzaprav sem že razmišljal o upokojitvi. Temeljito sem premislil in mu odgovoril pritrdilno.« Kakšni so spomini na zgoniški Kras? »Bili smo zelo dobra skupina. Odlična klapa. Imeli smo tudi zelo dobre rezultate. Takrat pa je bil na zamejski sceni glavni akter Jadran. Košarkarski uspehi so zasenčili rokometne.« SK Devin bo jutri pripravilo kar dve pobudi. V jutranjih urah bo z začetkom ob 10.uri na plastični progi v Nabrežini sklepna tekma prvega dela projekta Šola šport, ki ga prirejata SK Devin in SCI CLUB 70 v sodelovanju in pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. To je že tretja izvedba projekta, ki je namenjen učenju smučanja in se ga udeležujejo učenci 2. in 3.razredov slovenskih in italijanskih osnovnih šol devinsko-nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva ter tokrat tudi razred zgoniške osnovne šole. Po osmih dveurnih lekcijah, ki so potekale v okviru šolskega urnika in pri katerih je sodelovalo kar 140 osnovnošolcev, kar predstavlja za organizatorje veliko breme, pa tudi zadoščenje, bodo mali smučarji pokazali česa so se naučili s spustom med vratci v dolino. Takoj po končani tekmi bo sledilo nagrajevanje, vsi bodo prejeli priznanje za udeležbo pri tej vzgojno-didak-tični pobudi. Drugi del projekta bodo Rokomet v zamejstvu ni našel rodovitnih tal. »Na žalost ne, čeprav nas je kar nekaj zamejcev, ki igramo na solidni ravni. Omenil bi Ivana Kerpana in Davida Sedmaka ter še nekaj mlajših rokometašev, ki nastopajo pri mladinskih ekipah tržaškega kluba Pal-lamano Trieste. Srednja šola Srečko Kosovel, ki je prava kovačnica rokometašev, se je že večkrat uvrstila na državno fazo mladinskih iger. Posebno pri naših košarkarskih, odbojkarskih in nogometnih društvih je in je bilo kar nekaj dobrih športnikov, ki bi lahko bili zelo dobri rokometaši. Če bi se v zamejstvu posvetili le rokometu, bi prav gotovo imeli dobro ekipo v elitni A ligi. Podobno kot Nemci na Južnem Tirolskem. Pri Krasu pa so se raje odločili za namizni tenis. Pred leti so celo pri Boru poskusili ustanoviti rokometno ekipo. Poskus pa je klavrno propadel. Nisem pa še obupal in upam, da bomo zamejci prej ali slej le imeli dobro rokometno ekipo.« Pri Krasu? »V Zgoniku bi se dalo znova reorganizirati rokometno sekcijo.« Kako bi ocenil Ivana Kerpana in David Sedmaka? »Sta dobra in perspektivna rokome-taša. Kerpan je skorajda standardni član prve ekipe, Sedmak pa s člansko ekipo le trenira. Oba morata še veliko trenirati in predvsem vztrajati, saj imata možnost za nastop v prvi ligi.« Je bil prvi stik z bolj kakovostnim slovenskim rokometom boleč? »Sploh ne, ker sem že vedel, kaj me čaka. Slovenski rokomet je veliko bolj dinamičen in grob. Nisem pa imel večjih težav, ker smo pri Krasu stalno sodelovali z ekipami onstran meje.« In rokomet v Italiji? »Kakovost pada iz sezone v sezono. Sponzorji se umikajo in posledično je tudi reprezentanca vsako leto slabša.« Kdaj misliš obesiti čevlje na klin? »O tem sem že razmišljal (smeh). Boli me po vsakem treningu. Rad bi končal letošnjo sezono, potem se bom odločil.« Se boš mogoče preizkusil na trenerski klopi? »Lepo bi bilo. Prav gotovo bom še naprej ostal zvest rokometu.« Pri tržaški ekipi vas je kar nekaj slovensko govorečih igralcev, poleg tebe in Kerpana sta to še Nadoh in trener Radojkovič. Se med seboj pogovarjate »po naše«? »Med nami govorimo slovensko. Tudi trener nam nasvete daje v slovenščini.« Jan Grgič izpeljali januarja na snegu, saj sta predvidena dva celodnevna avtobusna izleta v Forni di Sopra, kjer se bodo seznanili in spoznali snežne poljane. Če je jutranje srečanje bolj športnega značaja s tekmo, pa prireja SK Devin popoldne v poznih popoldanskih urah na Trgu v Slivnem Srečanje ob božič nem dre ve scu. Na tr gu že ne kaj dni stoji drevesce z lučkami, ki ga je postavi la de vin sko-na bre žin ska ob čin ska uprava v okviru božičnih pobud, ki se v decembru odvijajo na celotnem občinskem področju. Ker ima SK Devin sedež prav v bivši osnovni šoli v Slivnem in ker je v vasi zelo aktiven tudi jusarski odbor, bodo pri tej po bu di se ve da po leg ob čin -ske uprave sodelovali tudi vaški jusar-ji. SK Devin bo poskrbel za jedi na žaru, jus Slivno za vino, zaželjene so tudi domače slaščice in seveda božično razpoloženje, zato naj bo to vabilo vsem va šča nom, da se sre ča nja, ki se bo za -čelo ob 18.30, množično udeležijo. Basketball Championship Alpe Adria (BCAA) je zanimiv mednarodni turnir, ki ga že četrto leto zapored organizira športno društvo Koš iz Ko pra, iz ved bo po sa mez nih sre -čanj in tekem pa režirajo izmenično sodelujoča društva. Že štiri leta sodelujejo na turnirju ob slovenskih in hrvaških klubih tudi naši košarkarji. Letos je mednarodni izziv sprejelo ŠZ Jadran, ki je pirjavilo dve ekipi. V kategoriji junior C nastopajo košarkarji letnikov '96 in '97, ki trenirajo pri društvih Sokol in Dom (na turnirju pa nastopajo pod imenom Jadran), v kategoriji junior TOP 15 pa igralci letnikov '92 in '93, torej jadranovci, ki sicer nastopajo v ekipi U17. »Gre za zanimivo izkušnjo, ki nam omogoča, da navežemo sti ke z os ta li mi klu bi. Obe nem pa je to priložnost, da srečamo tudi starejše hrvaške in slovenske legende, ki so se od igralcev prelevili v vodje klubov ali trenerje,« je pojasnil Marko Ban, koordinator turnirja pri Jadranu. Med naj mlaj ši mi nas to pa 21 ekip, ki se lo če no po sku pi nah sre -čujejo enkrat mesečno na nedeljskih turnirjih. Ob Jadranu nastopa še Por-denone in Azzurra, dvanajst slovenskih in štiri hrvaške ekipe. Ekipe košarkarjev pod 15. letom (junior TOP 15) pa nastopajo ločeno v treh skupinah po pet ekip. V južni nastopa ob Jadranu še Pula, Kastav (Rijeka), slovenski državni prvak ŠD Koš iz Kopra in podprvak Union Olimpija; v severni Azzurra, Stoja (Pula), Parklji iz Ljubljane in Titjan (Pazin). Novost letošnje izvedbe predstavlja vzhodna skupina, v katero se je prijavilo šest ekip iz Bosne in ena iz Črne gore: Bonus Mik-šic, Bosna Sarajevo, Sliat Leotar Trebinje, Falcons Tuzla in Igoklea Partizan Aleksandrovac. Ekipe bodo do aprila odigrale osem tekem: prva iz vsa ke sku pi ne se bo ne po sred no uvrstila v polfinale, druga iz severne in južne skupine pa v četrtfinale. Med na rod ni tur nir BCAA vključuje še dve starostni kategoriji, ju ni or A (93 in mlaj ši) ter ju ni or B (94 in mlajši). V torek so jadranovci v skupini TOP 15 odigrali prvo srečanje proti Rijeki. Jadran ZKB - KK Kastav (Rijeka) 86:64 (18:12, 22:18, 19:13, 27:21) JADRAN: Škerl 4, Dellisanti 7, Rauber 13, Zaccaria 6, Longo, Sacher, Dell'Anno, Rizzo 20, Ban 31, Bernetič 5, Husu. TRENERJA: Ger-jevic in Ambrosi. ON: Jadran 18, Kastav 16. 3 točke: Ban 3, Rizzo 2, Del-lisanti 1, Rauber 1. Deželno prvenstvo U19 Bor Nova Ljubljanska banka - Acli Fanin 75:79 (12:25, 36:40, 46:69) BOR: Capogrosso 6, Pertot 13, Gombač 1, D'Ambrosio 18, Erik Fi-lipac 7, Devčič 20, Petaros 8, Vigini 4, trenerja Fabio Sancin in Dejan Fa-raglia. PON: Pertot TRI TOČKE: Devčič 3, Pertot 2, D'Ambrosio 1 Borovi mladinci so proti solidnemu, toda premagljivemu Acliju izgubili zaradi preveč nihajočega učinka. V prvi četrtini so gostje spravili malodane vse skozi mrežico in zanesljivo povedli. Domača vrsta je v drugem delu zaigrala odlično in z agresivno consko obrambo po celem igrišču z delnim izidom 12:0 tudi po-vedla z 32:30. Tretja četrtina (delni izid 10:29 za nasprotnike) je bila za gostitelje najslabša, saj so delovali skrajno neučinkovito na obeh straneh igrišča. Acli je tako dosegel visoko vodstvo, ki pa so ga varovanci trenerjev Sancina in Faraglie z novo značajno reakcijo v poslednji četrtini skorajda v celoti spet nadoknadili. Točki pa sta vendarle pripadli gostom, našim pa je treba priznati, da ne nikoli popustijo, čeprav je v njihovi igri še vse preveč pavz. Med posamezniki gre ob glavnih strelcih omeniti pogumen nastop Erika Pe-tarosa in Alessandra Viginija pod košema. Disciplinski ukrepi deželne nogometne zveze Dežena nogometna zveza je najvišjo kazen prejšnjega kola namenila nogometašu Primorca Marcu Cadelu, ki je bil kaznoval s prepovedjo igranja za dva kroga. Adriano Trampus (Sovodnje) je bil v nedeljo izključen in je dobil prepoved enega kroga igranja. Clay Di Benedetto (Primorec) si je en krog počitka prislužil zaradi četrtega opomina, prav tako Aron Mihelčič (Zarja Gaja). V drugi amaterski ligi bosta pri Bregu dva kroga mirovala Simone Barbato in Riccardo Bernobi. odbojka - 1. ŽD Za Sočanke je bila Azzurra pretrd oreh Millennium Azzurra - Soča 0:3 (25:8, 25:21, 25:12) SOČA: Bevčar 0, Canauli 0, Čer-nic 0, Gabbana 2, Galizia 1, Gergolet 1, Kogoj 2, Visintin 4, Moro in Brumat n.v. TRENER: Uršič. Sočanke so gladko izgubile proti izkušenim in starejšim nasprotnicam. V vseh treh nizih so bile gostiteljice v vodstvu. Predvsem učinkoviti servisi s skoka so bili za mlade sočanke prava uganka, tako da je bila organizacija igre težavna. Under 16 ženske Breg - Oma 1:3 (23:25, 20:25, 25:22, 24:26) BREG: Giacomini, Colsani, Vo-dopovec, Zobec, Palcich, Cenzon, Grgič, Milič. TRENER: Gombač. Brežanke so morale priznat premoč solidne Ome, čerpav so se v vseh štirih nizih dobro upirale. Tokrat je na centru zaigrala Gaia Giacomini, ki je bila v bloku zelo učinkovita. V prvem in četrtem nizu so vse do končnice vodile brežanke, ki so naposled zaradi napak morale prepustiti zmago naprot-nicam. Kljub vidnemu napredku je bil odločilen v končnicah predvsem padec koncentracije in posledične napake. košarka - D-liga Oboji z ekipama s spodnje polovice lestvice V dvanajstem krogu D-lige bosta slovenski ekipi igrali proti ekipama s spodnje polovice lestvice. Tako Kontovel Sokol kot Breg bosta zato morala odločno ciljati na zmago, če hočeta res izpolniti cilje, ki sta si jih trenerja zastavila pred dvema mesecema. Združena ekipa Kontovela in Sokola bo po dveh zaporednih domačih zmagah skušala potrditi dobro trenutno formo in doseči še tretji par točk - prvi v gosteh. V telovadnici šole Caprin bo v soboto ob 20.30 nasprotnik Drago Basket, pravico pa bosta delila stara znanca vseh četrto-ligašev - Tržačana Giust in Romano. Tržaška ekipa igra že več let s skoraj nespremenjeno postavo. Poleg »starih mačkov« Trimbolija, Maiole in Serchena pa občasno izstopajo tudi nekateri mlajši igralci (Della Venezia). Trener Šušteršič je med tednom imel nekaj težav na treningih zaradi številnih odsotnosti: Lisjak in Gantar nista trenirala zaradi posledic udarcev na prejšnji tekmi, Andrej Šušteršič zaradi bolečin v nogi, Vodopivec zaradi bolezni. Večina igralcev bi morala do sobote okrevati, v dvomu pa ostaja še Bukavec zaradi težav s kolenom. Breg bo v soboto spet igral pred domačo publiko ob 20.30 proti goriški ekipi Athletismo. Že drugič zapored bosta tekmo Brežanov predvidoma vodila sodnika z Videmskega, tokrat Galli iz Manzana in Zannie-r iz Campoformida. Athletismo Radio Gorizia Uno trenutno zaseda deseto mesto šestimi točkami. Solidno lansko postavo sta okrepila bivša igralca Romansa Ambrosi in Sapio. Trener Pregarc bo lahko tokrat spet računal na Laudana (minuli teden odsoten zaradi delovnih obveznosti) in Ciacchija, ki je okreval po poškodbi gležnja izpred dveh tednov. Še vedno pa bo moral mirovati Posar. Po sobotnem porazu si Brežani ne smejo privoščiti ponovnih spodrsljajev, če hočejo še naprej ciljati na končno prvo mesto. Mitja Oblak sk devin - Jutri dve pobudi Smučarski nastop in božično srečanje V Nabrežini sklepna tekma projekta Šola šport, božičnica pa bo v Slivnem / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. decembra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. video natečaj 2007: Borut Jogan, Samo Žiberna, Jan Crevatin - Trash Tv 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 23.30 0.20 Rai Due 6.20 6.45 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.50 14.00 15.50 17.20 18.05 19.00 20.00 20.30 21.05 23.00 23.15 0.00 Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.10 Šport: Smučanje - Super gigante maschile 13.30 Aktualno: Le storie - Diario italiano 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo 15.00 Dnevnik - Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo piano 23.45 Variete: Glob 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Telethon(vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Occhio alla spesa Vremenska napoved in Dnevnik Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Aktualno: Telethon Variete: Festa italiana (vodi Cate-rina Balivo) Aktualno: La vita in diretta per Telethon (vodi Michele Cucuzza) Dnevnik - Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi Speciale (vodi Flavio Insinna) Aktualno: Telethon Aktualno: Appuntamento 6.00 Dnevnik - pregled tiska 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Quincy - Vincere ad ogni costo 7.40 Nan.: Hunter - Un pezzo da no-vanta 8.40 Nan.: Nash Bridges - Armi e baga-gli 9.40 Nad.: Saint Tropez 10.40 Nad.: Febbre d'amore 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Detective Monk - Il sig. Monk e il terremoto 16.00 Film:Amami o lasciami (dram., ZDA, '55, i. Doris Day) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Aktualno: Sipario 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger - Ultima chance 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 23.25 Film: Un corpo da reato (kom., ZDA'01, i. Liv Tyler) Canale S Dok.: La Ruta Maia Dnevnik - Zdravje Variete: Random Aktualno: TGR: Montagne Un mondo a colori Dnevnik punto.it Variete: Piazza grande Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje Tg2 Potovanja Variete: L'Italia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: Roswell Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Telethon Kviz: Pyramid Dnevnik Nan.: Nebbie e delitti 2 (It., '07, i. Luca Barbareschi, N. Ste- fanenko) Dnevnik, Punto di vista Boxe: Vincenzo Cantantore - Joh-ny Jensen Dnevnik - Parlament 6.00 7.55 8.00 9.20 11.25 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Prima pagina Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik, Insieme Variete: Maurizio Costanzo Show (pon.) Nan.: Providence - L'inizio di qualcosa di grande Nad.: Vivere Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Centovetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) Film: Guerra e amore (kom., Nem., '05, r. Jens Brocker, i. Rene Steinke) Dnevnik in vremenska napoved Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Zelig (vodita Claudio Bisio in Vanessa Incontrada) Aktualno: Matrix C/ Italia 1 6.10 Nan.: I-Taliani - Famiglia quiz 6.35 Risanke 9.05 Film: Se fossi in te (kom., ZDA, '01, i. P. Cortellesi) 11.10 Nan.: A-Team - Un maledetto imbroglio cinese 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.00 Šport studio 13.40 Šport: Slamball 14.05 Risanke 15.00 Nan.: Instant star 15.55 Nan.: Malcolm - Sogno premoni- tore 16.50 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at Home - La mamma di Vichy 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: CSI Miami - L'avventura di una notte 22.05 Nan.: CSI: NY - Delitto alla stazio-ne 23.05 Nan.: 24 0.55 Športne vesti ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.30 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2007- Svetnik dneva, ho- roskop, pregovor 8.50 Lettere a Don Mazzi 9.40 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.35 Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 12.10 Oddaja o zdravju TV Salus 13.30 Aktualno: ... Dopo il Tg - su di gi-ri 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Ditelo al sindaco 19.55 Športna oddaja 20.10 Šport: Košarka - Snaidero passio- ne basket 20.30 Deželne vesti 21.20 Aktualno: Impresa & economia 2007 23.35 Speciale Premio operetta 2007 LA 6.00 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.30 18.00 19.00 20.00 20.30 21.30 La l Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Aktualno - Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Cuore e batticuore - La collana di diamanti Nan.: Il tocco di un angelo - La mano di Dio Nan.: Le inchieste di Padre Dowling - Un tuffo nel passato Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali - Scuo- la a mano armata Film: Michi & Maude (kom., ZDA, '84, i. Dudley Moore) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 - Rivelazioni Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Bat-taglia di superficie Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Le invasioni barbariche (vodi Daria Bignardi) (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00, 8.00Poročila 7.10, 8.10Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Nad.: Absalonova skrivnost 9.35 Ris. nan.: Fliper in Lopaka 10.00 Risanka 10.10 Enajsta šola (pon.) 10.45 Štafeta mladosti (pon.) 11.30 Osmi dan (pon.) 12.00 Kviz: Milijonar z Jonasom 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Duhovni utrip 13.30 Naša četica koraka 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris.: Babar 16.05 Iz popotne torbe: Sneg 16.25 Izobraž.dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Vremenska napoved 17.40 Nan.: Novorojenček 18.35 Adventni dnevi 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.35 Vreme, šport 19.55 Nan.: Začnimo znova (Vojko An- zeljc) 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub - Knjiga kot darilo (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.20 TV prodaja 8.50 Opus 9.15 Evropski magazin (pon.) 9.45 Črno beli časi (pon.) 10.00 Diagonale 11.10 Šport špas 11.40 Magazin v alpskem smučanju 12.10 Gardena: svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (M) 13.40 Peter Belli: Lov na carjevo krono 15.30 Dok. odd.: Pol Pot in polja smrti 16.25 Beljak: Svetovni pokal v smučarskih skokih 18.15 Evropsko prvenstvo v plavanju, kratki bazeni 19.15 Velika imena malega ekrana: Janez Škof 20.15 Dok. nan.: Vesoljska tekma 21.10 Humor. nad.: Statisti (VB-ZDA, '05, i. Ricky Gervais, Ashley Jensen) 21.40 Film: Misery 23.35 Film: Izdelano v Izraelu Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.10 22.25 22.55 23.40 23.50 0.05 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Vesolje je... Četrtkova športna oddaja Košarka: Union Olimpija - Monte-paschi (Evroliga) Mladinska odd.: Fanzine Dok. oddaja Program v slovenskem jeziku: Študentska Do Mi Re Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes: TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Vsedanes aktualnost Mladinska odd.: Ciak junior Potopisi Športna oddaja Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Košarka NLB Magazin Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 11.00 Videostrani 17.00 Koper danes in jutri (pon.) 17.55 Napoved dnevnika 18.00 Miš Maš 18.40 Avto za vas 18.45 Objektiv 19.15 Rally magazin (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.50 Avto za vas 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Na Primorskem 21.00 Razgledovanja 21.30 Vredno je stopiti noter: Slovenski etnografski muzej 22.00 Utrinki iz Evropskega parlamenta 22.30 Vedeževanje s Cvetko RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: film, kamer, ekran; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica (10. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kdo je lopov (piše Evelina Umek); 14.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.50 RK - odpiramo meje; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 15.00 RK - odpiramo meje; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 18.00 Radio Bla Bla; 20.00 Rončel na obali RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kro- nika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč,otroci; 20.00 Kulturna panorama; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.00, 10.45, 11.15 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13.ih;14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.00 Ime leta 2007; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vremenska napoved; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Medigra; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Petek, 14. decembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. •,VATENE v . , 40/15 ' J C Nad osrednjo Evropo je obsežno anticiklonsko območje, ki preusmerja proti nam severovzhodne tokove. V noči na nedeljo bo višinski ciklon iznad Rusije dosegel severno Sredozemlje. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.46. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.03 in zatone ob 21.00. Nad severno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Hladni zrak pa se od severa pomika nad Balkan. Nad naše kraje je že začel dotekati hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv zmerno obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše na vzhodu in jugu države. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najvišje 24 cm, ob 6.16 najnižje 2 cm, ob 11.13 najvišje 23 cm, ob 18.51 najnižje -40 cm Jutri: ob 2.24 najvišje 25 cm, ob 7.36 najnižje 2 cm, ob 12.04 najvišje 14 cm, ob 19.56 najnižje -33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 1500 m 0 2000 m . . . . .....-12 -4 2500 m . . . . .....-15 -8 2864 m . . . . .....-17 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona > M. SOBOTA MARIBOR ° -2/0 0-2/1 PTUJ " O ZAGREB -1/2 O ^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno. Več oblačnosti bo v večernih urah v vzhodnih predelih. Ob morju bo zvečer spet zapihala burja. Hladneje bo. V zahodnih krajih bo precej jasno, drugod pa se bo od vzhoda spet pooblačilo. Popoldne bo predvsem v vzhodni Sloveniji rahlo snežilo. Pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 8 stopinj C. T (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo pretežno jasno in mrzlo. Čez dan bo spremenljivo oblačno. Več oblačnosti bo v Julijskih Alpah. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri in v nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod pa bo pretežno oblačno. Predvsem v vzhodnih in ponekod v osrednjih krajih bo občasno rahlo snežilo. Hladno bo in vetrovno. ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE tedesco ponudba velja) od 15. do 24. decembra 2007 DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. - FAX 0039-040-8325039 KLASIČNI PANETTONE ASTUCCI0 900 g f KLASIČNI PANDORO 900 g PREKAJENI NORVEŠKI LOSOS 150 g GRANAPADANO na kg i ■ I DAT 5 DETERGENT ZA POSODO Z LIMONO 1250 ml MASLO BAVARESE 250 g I HAPPYFRESH COLA in GRENIVKA 1500 ml ■ir KOZARICE COTECHINO 500 MAJONEZA V POSODI 150 ml PIŠKOTI PETIT "LE MATEN" 500 g SUROVI PRŠUT _ brez kosti ll»^ . r * na kg JAJČNE LAZANJE ZA PASTICCIO 500 g PAPIRNATE KUHINJSKE BRISAČE "FLOU" SMETANA ZA KUHANJE 200 ml 1 kos 1*8 1*8 VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO!!! V decembru bomo odprti tudi v nedeljo 16. in v nedeljo 23. oziroma do razprodaje zalog! dunaj - Polarna medvedka skotila mladiča Zgodnje božično darilo živalskemu vrtu DUNAJ - Dunajskemu živalskemu vrtu je polarna medvedka Olinka podarila zgodnje božično darilo, in sicer v obliki dveh medvedjih mladičev. Namestnik direktorja živalskega vrta v avstrijski prestolnici Harald Schwammer, kije nad novima prebivalcema vrta navdušen, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da sta mladička trenutno velika približno kot morska prašička. Os krb ni ki so si v sre do, tri dni po roj stvu, uspeli prvič ogledati Olinkin podmladek, obiskovalci pa bodo morali potrpeti, saj bo medvedka mladičema šele čez štiri mesece dovolila zapustiti brlog. V nasprotju z berlinskim polarnim medvedkom Knutom, ki ga je mama zapustila in je postal svetovna medijska senzacija, Olinka skrbno pazi na svoja mladiča. Namestnik direktorja živalskega vrta je povedal, da sta medvedka še vedno sle pa in ne moč na, ven dar pa iz gle da ta zdra -va. V dunajskem živalskem vrtu, Schonbrunnu, so zelo uspešni pri razmnoževanju polarnih med-ve dov, saj se je v zad njih de se tih le tih tam sko ti -lo kar se dem mla di čev. Ko bo do do vo lj sta ri, jih bodo preselili v druge živalske vrtove. Trenutno so na »čakalni listi« Koebenhavn, Duisburg in Sao Paulo. (STA)