Štev. 8. V Ljubljani 1. avgusta 1882. Leto XII.
Slovénski svét.
Si. »venski svet, ti si krasan! Ti poln nebeške si mi lète, Ti poln največje si lepöte. Ti biser móni vse zemlje !
Slovénski avét, ti si krasànl Tam log je, mračno zelenéOi, Vije po njem se vir àumééi, Uže od nekdaj znanec moj.
Slovenski svet, ti si krasita ! Zares nebó te je ljubilo. Da te takó je obdarilo ! Kakó bi te ne ljubil jaz?
Slovénski svót, ti si krasàn ! Kaj drugo meni vse trpénje ? Le ti si moje hrepenénje, Pozémeljski si ti mi raj.
Slovénski avét, ti ai krasan ! Po tebi petje se razlega, S poljà, z lesóv, ravnin in bréga Razléga se najblažji glas.
Slovénski svét, ti si krasta ! V bodočnosti jaz ridim duóve, Ko tčžke izgubiš okóve : O Bog to dòbo skòraj dàj !
Slovenski svét, ti si krasiin ! Oziram v tvoje se planine, Pod njimi v brda in doline, V ozidje mést in v koče sei.
Slovénski svét, krasnéjSi boš, Kadiir vihar ti zdanji mine Ter iznad tebe mrak izgine, Povrne se ti sroče dita !
Jot. Prmetu/eld•
f	Starček in dvanajst ovac.
(Pripovedki.)
iromak oče je imel tri sinove, s katerimi je zelé nbožno životaril. Časi jim je tako zatesnilo, da so se smrti komaj ubranili. Neki dan pozóve oče svoje tri sinove pred sé in jim reče : „Sinovi moji dragi ! tako uié ne moremo dalje živeti, od pomanjkanja poginemo, ako se kako drugače n» prebijemo med svetom. Jaz mislim také, da bi vsak izmed vas šel po svelo, morda bi kaj zaslužil, da bi si vsaj za nekaj časa h G ilo odtisnili iz biše. Kaj porečete vi k temu?" -— „Kaj porečemo mi, oče? Vaša volja nam je za' poved in radi greuio vsi trije, da vidimo, komu bode sreča milejša." — Ali oče ne dailé, da bi šli vsi trije sinovi uajedenkrat od hiše ; kaj bi bilo ž njim ubogim starcem, ako bi ostal sam domi brez podpore in postrežbe. Zatorej sklenejo, da gre najprej najstarejši sin po svetu.
Najstarejši sin hodi dolgo in dolgo po širocem svetu — ali nikjer ne najde človeka, da bi mu pomógel. Naposled sreča starčka. „Kam greš, ljubi moj ?" vpraša ga starček. — „Trije bratje smo domii s starim očetom, pravo siromaštvo, da se Bogu usmili," odgovori sin, „zatorej grem po svetu, ne bi li kje našel službe, da bi si kaj zaslužil." — „Dobro, ljubi moj, dobro/ reče inn starček, „takčj pri meni lehko dobiš službo, ako te je volja." — „A kaj bi delal pri vas?" vpraša sin. „Nič druzega, ljubi moj, nego pasal mi bi dvanajst oväc. Ali znaš ovce pasti ?" — „Kako bi jih ue znal, to je lehko delo ; prosim vas, kar vzemite me v službo, da si poprej kaj zaslužim." „Nu, ker znaš ovce pasti, idi naravnost z menoj !" In sin je šel s starčkom.
Takčj druzega dne odpelje starček svojega slugo k ovcam. „Evo ti mojih ov&c," većfc mu, „Aobto ml jih pregleduj iu Y>v;À. t« jilì ue puščaj izpred oči; kajti védi, da te hočem pošteno plačati. Nikamor mi jih ne zagaDjaj, nego pusti jih, da idó kamor in koder jih je volja, one se tudi užč same znajo pasti. Evo ti torbice, v njej iiuaš vsega, česar ti je treba; ni, vzemi tudi piščalko, da si malo posviraš in veselje delaš na paši."
Sluga požene ovce na pašo in svirajoč na piščalko, veselo koraka z» njimi, koder koli so se pasle. Za nekaj časa pride z ovcami do neke reke. V tem bipu poskačejo vse ovce naravnost v vodo ter plavajo na óno stran reke. Kad bi bil tudi siromak sin za njimi šel, ali kakó: reka je bila širok» in zelč globoka. Kaj mu je storiti ? llilo začne jokati in vzdihovati : „O Bog, kaj bode zdaj z menoj, ako se mi ovce ne vrnejo !" — Dolgo je hodil ob bregu gori in doli ter žalostno pogledaval na drugo stran. Naposled leže v senco pod neko drevo in kmalu prav trdo zaspi. Spal je dolgo in dolgo, skoraj do večera. Kadar se pod večer prebudi, prvo mu je bilo pogledati n» drugo stran, ali glej čuda! njegove ovce so užč tukaj, ravno so se približavale bregu in tako lepo so plavale proti njemu. „Aj, hvala ljubemu Bogu, da ste se mi povruile, moje lepe ovčice!" tako je vzdàhnil in veselo zapiskal na piščalko ter polagoma vračal ovčice domóv.
Tu ga je uže čakal starček. „Nu, ali mi si napasel ovce!" — Povej, kako ti je bilo? kako se ti je godilo? Daj, povej mi vse, kar si videl na paši ?"
Sin pripoveduje vse: kako je svirajoč na piščalko korakal za ovcami tja do neke reke ; kako so ovce reko preplavale, a on ni mogel za njimi, ter je bila reka široka in zelò globoka : kako se je do sita razjokal in ria. posled v senci pod nekim drevesom sladko zaspal, a prebudivši se pod vččer, ugledal svoje ovce, kako se napasene vračajo preko vode; ali on vender ne nmeje, kje so se tako napasle in kod so hodile !
rI)obro, dobro ljubi moj," reče mu starček. „A zdaj mi povej, kaj si želiš za svojo službo, ker ti je leto užč poteklo. Dam ti, kar si izbereš : ali večno izveličanje ali pa denarjev ?"
Siromak sin reče na to: „Ej, dobri moj starček, znam, da bi nam treba bilo tudi večnega izveličanja, ali mi smo veliki siromaki, daj nam zatorej rajši denarjev !" — In starček mu je dal denarjev, kolikor jih je mogel nesti.
Ko je najstarejši sin prišel domčv, vsi so se ga radovali, ker je tako lepih denarjev zaslužil.
Za nekoliko časa odpravijo srednjega brata po svetu, njemu se je ravno tako godilo, kakor najstarejšemu.
Naposled reče tudi najmlajši brat: „Hajdi, naj tudi jaz poskusim svojo srečo po svetu !" — Gre po istem potu, po katerem sta šla njegova poprejSnu dva brata, in tako idoč, razmišljuje sam v sebi, kako se mu bode godilo na tem širocem svetu. Pri tej priči sreča tudi on prijaznega starčka.
,,Kam, prijatelj moj ljubi," vpraša ga starček, „kam tako zamišljen ?"
„Grem po svetu, da si pri dobrih ljudčh poiščem kje kacega zaslužka. Trije bratje smo domi s starim očetom ter nimamo toliko, da bi se prehri-nili. Dva moja brata sta vžč hodila po svetu in prinesla lepih denarjev, a zdaj grem tudi jaz iskat svoje sreče."
„Dobro, dobro, Ijnbi moj, ako le hočeš, takój pri meni dobiš službo."
„Zakaj ne bi hotel? Kad stopim k vam v službo, ako sem le vašega dela sposoben."
„Ali znaš ovce pasti ?"
„Nn, če bi tega ne znal, potlej bi bilo slabo za mene !"
„Nu, ker znaš ovce pasti, pojdi z menoj, da ostaneš pri meni!" To rekši, odpelje ga starček s seboj.
Druzega dne mu izroči ovce v varstvo, rekoč : „Evo ti mojih ovic. Kakor vidiš, imam jih ravno dvanajst. Dobro mi jih pasi in ne puščaj mi jih izpred oči ; plačal te bodem pošteno. Nikamor mi jih ne zaganjaj, pusti jih, da gredó, kamor in koder se jim poljubi. Tukaj imaš torbico in piščalko, da si prikratiš čas."
Najmlajši brat otide z ovcami; ovce gredó lepo redoma po svojem potu, a on polagoma za njimi svirajoč na piščalko. Takó dospejo do reke; a kadar tu, ovce naravnost v vodo. — Najmlajši brat se ne pomišlja dolgo, nego hitro zgrabi jedno ovco za runo ter ž njo srečno preplava na drugi kraj reke. Potlej zopet svirajoč na piščalko koraka za ovcami.
Tako idoč pride z ovcami na lep zelen travnik, na katerem je lepa trava rasla, visoka do pasi, a po travi se je paslo sila ovac, ki so pa vse bile tenke in suhe kakor hrti. „Moj Bog!" reče najmlajši brat, „kako je vender to, da so te ovce na tako lepej in bohotnej travi tako suhe in slabe !" To rekši, šel je dalje za svojimi ovcami, katere niti pogledati niso hotele te
trave, nago šle so dalje, kakor bi jih kdo za seboj vodil. Šle so na drug travnik, kjer je bila trava sicer majhena, a zelò sočnita in tečna, kajti ovce, pas6č se na tem travniku, bile so tako lepe in debele, kakor bi si jih bil kdo iz najlepše črede nalašč odbral.
Tukaj se je tudi teh dvanajst ovio ustavilo in paslo po svojej volji, da jih je bilo le veselje gledati. In koder koli so te ovce pohajale, povsod je nad njimi preletavala vrlo lepa in mila ptičica. Kadar so se do sita napasle, vzdignile so se same o sebi in vrnile po ónem potu, po katerem so bile prišle. Prišedši do reke, preplavale so vodo, in najmlajši brat poprijel se je zopet za runo jedne ovce in tako tudi on preplaval. Kavno pod vččer povrnil se je z dobro napasenimi ovcami domóv. Starček ga je nžč pred hišo čakal.
„Nu, ali si ovce dobro napasel ?"
„Sem, hvala Bogu, in še kako dobro I"
„Ali si storil vse, kakor sem ti ukazal ? Ali se ti je kaj posebnega prigodilo? Daj, povéj mi!"
„Storil sem vse, kakor mi ste ukazali ter sem šel vedno za ovcami." To rekši, začel je pripovedovati vse, kar se mu je prigodilo; kako je vodo preplaval: kako so prišli na lep zelen travnik, kjer je bohotna trava rasla, ali ovce so bile suhe in slabe, in njegove ovce se tù niso hotele ustaviti; kako so šli potem dalje na drug travnik, kjer je rasla slaba trava, ali ovce so bile lepe in debele, in vedno jih je neka lepa ptičica obletavala.
„Dobro si opravil, ljubi moj, in zelč sem s teboj zadovoljen," pohvalil ga je Btarček. „Povej mi samo, kakšno plačilo si želiš za svojo službo, ker leto ti je poteklo in treba je, da te plačam. Plačilo ti dam po tvojej volji, ali večno izveličanje ali pa denarjev ? Izbéri !"
„O predobri moj starček," odgovori najmlajši bratov, „resnica je, da smo trije bratje s starim očetom pusto siromaštvo ; ali moja starejša dva brata sta si uže toliko prihranila, da se bomo nže nekako prebili; zatorej prosim te, bodi tako dober in daj ti meni rajši večno izveličanje !"
„Dobro, sin moj ljubi ! želiš si večnega izveličanja, bodi ti, zaslužil si ga, ker si pošten in bogoljubeu mladenič, kateremu je več do večnega izveličanja, nego li do posvetnega blagi A vrhu tega dobiš tudi še denarjev. Glej, sin moj ljubi, jaz sem Jezus; moje ovce, katere si pasel, to so oni moji učenci, ki radi za menoj hodijo; travnik z bohötno travo je posvetno veselje, in slast, a suhe ovce na njem, to so sinovi tega svetà: a travnik s slabo travo, to je krepčst in poštenje, in dobro vzrejene ovce, to so krepostni, bogoljubni ljndjé. Ptičica, ki je obletavala ovce, to sem bil jaz, ker jaz ostanem s svojimi ovcami na veke !"
Tako je govoril starček. Potem je blagoslovil najmlajšega brata, dal mn tudi denarjev, kolikor jih je nesti mogel, in na njem so se izpolnile besede sv. pisma : „Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravica, vse drugo vam bode dodano."	AI. St.
Pouki in opomini pobožnega Tobije.
Stari MiSko je bil vojak v pokoji ; delati užč ni mogel već, ter je siromašno živel ob svojej mirovini in ob darovih, ki so mu jih dajali njegovi dobri sosedje. Tolažeč se, da siromaštvo ni sramota in bogastvo tudi Se ni največja sreča, živel je zadovoljen in vedno hvalil Bogi, da je še mnogo dobrih ljudi na svetu, ki
spoštujejo starca in mu pomagajo živeti. Najrajši je stari Miško občeval z otroci, zbiral jih je vkupe in jim pripovedoval lepe pripovedke, katere je ali sam slišal ali pa čital v knjigah, ko je bil še v letih nežne mladosti. Zatč so ga sosedje radi imeli in mu dajali vsega, česar je potreboval, da si ohrani življenje. Po zimi je pomagal ljudem v hiši pri marsikaterem delu, a po leti je podučeval in kratkočasil otroke, da niso starišem näpotja delali in pohajkovali po vaséh in drugih krajih, kakor se to, žaiibog, le prerado godi, kjer starši nimajo časa pdziti svojih otrok.
Neki dan je bil zopet v družbi veselih otrok in jim pripovedoval zgodbo pobožnega Tobije, katero so otroci poslušali z odprtimi ušesi. Zupanovemu Fraueku so se najbolj dopadali lepi in ganljivi opomini starega Tobije, ki jih je dai svojemu sinu slovó jemaje pred svojo smrtjo. Te lepe Tobijeve pouke iu opomine, zapisal si je Franek v svojo bilježnico, tako-le:
Pobožni Tobija, katerega so mnogotere nadloge trle, molil je k Bogu, da bi mu dal kmalu umreti. Kadar je slutil, da mu je Bog uslišal molitev, pozóve k sebi sina Tobijo ter ga začne opominati tako-le :
„Poslušaj, sin moj ljubi, besede iz mojih ust in zasiidi si jih kakor čvrst temelj v svoje sreč.
Kadar Bog k sebi vzame mojo dušo, pokčplji moje telò ; a svojo mater spoštuj vse dni njenega življenja, in spomiuaj se, koliko uadlog iu nevarnosti je ona prestala zaradi tebe.
In kadar tudi ona izpolni čas svojega življenja, pokčplji jo poleg mene.
Vse dni svojega življenja imej Bogi v spominu, in čuvaj se, da nikoli ne privoliš v greh ter v nemar ne pustiš zapovedi Gospoda, našega Boga.
Dajaj milostinje od svojega premoženja in nikoli ne odvračaj lica od siromaka. Ako bodeä tako delal, tudi Gospod ne odvrne svojega lica od tebe.
Kakor premoreš, tako bodi usmiljen; ako imaš mnogo, dajaj obilo; ako imaš malo, daj tudi malo iz dobrega sreà!
Čuvaj se, sin moj, vse nečistosti, in napuhu ne puščaj gospodovati ne v svojih mislih, ne v svojih besedah; kajti v njem se je vsa izpridenost začela.
Nikoli nikomur ne stori tega, česar ne želiš, da bi drugi tebi storili.
Dèli svoj kruh z lačnimi in ubozimi, a nage oblAči s svojimi oblačili.
Hvali Bogd vsak čas in prosi ga, da uravnä vsa tvoja pota ; vse, karkoli storiš, stori le z njegovo voljo.
Ne boj se, sin moj ; ubožno sicer živimo, ali dobili bodemo mnogo dobrega, ako se bodemo Boga bali. greha varovali in dobro delali."
Na te lepe opomine odgovoril je mladi Tobija svojemu očetu: „Oče! vse hočem storiti, kar mi si ukazal."
Otroci, ti lepi pouki in opomini naj bodejo tudi vašemu življenju v vodilo.
/. T.
Objédki.
inica prinese domóv škundro hrnšek in jabolk, ki jih je nabrala po vrtéh. l'ostavi posodo na tla, potem pa biti na vso sapo pripovedovat očetu to-le : „Pomislite oče, doli pod óno presedavko pri kozolci leži na tlčb vse polno razjédkov. Hruške še čisto zelene, objedene so na pSIu do pečke : in objedkov je pólno, pólno. Kdo li tako kvarljivo razjeda hruški V Vedite, včeraj sem videla ondò sosedovega Martinka s palico v roci. Gotovo si je ž njo klatil hruške in jih potlej obgrizaval. Zatožite ga sosedn, da ga kaznuje !"
Tako besedici sumljiva Minies. A oče pogledajo objédke, katere je Minica prinesla domóv, malo se namuznejo ter gredó v kolósnico, od koder prinesó staro pest od strtega kolesa. Tej pesti zahijejo spodnjo lnknjo, a na dragem, votlem konci pesti izvrtajo štiri luknjice. Vanje vtaknejo štiri stebriče, in na te stebriče nasadé lesen pokrovec takd, da ga je lehko pomikati navzdol in navzgor. Sredi pesti napravijo počez lesen jezik, na katerem so poprej zarézali stopnice. Na teh stopnicah se opira prožilo, držeče pokrovec. Vsa nastava je bila podobna ónej za ptičji lov pod pehdr.
To past nesó oče na drevo, pod katerim so ležali objédki. Drago jutro pridejo z Minico, splezajo na drevo ter past pokrito s pokrovcem nesó domóv. Pokličejo mačka in potem privzdignejo v pričo Minice pokrovec. Žival v sivkastej kožuhovini — glodavi polh plane iz pasti, hoče uiti, ali joj ! mačku pride pod kremplje.
„Glej," pravijo oče Minici, „t,o je bil tisti sosedov Martinek. ki je hruške objedal. Dišeča, z oljem namazana hruška, ki jo vidiš tu na proži hi. privabila je tolstega polha, da je butnil v pest, sprožil nastavo in tako zaprl za seboj pokrovec. Da sem le videl objédke, takój sem vedel, kdo jih dela. Vender ti tega nisem hotel užč takrat povedati, da bi te tem bolj prepričal o krivici tvojega dolženja. Verjemi, odslej ne bode več oudukaj razjedkov. A vrhu tega si zapomni ta nauk: Ne dolži nikogar krivice, dokler nimaš temu pravega povoda. Pomisli le na nasledke, ki jih ima tako krivo natolcevanje. Da sem zatožil Martinka sosedovemu očetn. moral bi deček po nedolžnem prestati kazen ; vrhu tega bi utegnil razvnčti se prepir med nami in sosedovimi. Glej. take poslédice bi imelo krivično obdolženje v malej stvšri, kakšne še le pri kakej važnej. Zatorej ti povem : Varuj se prenaglega ob-dolževanja in zlobnega sumničenja povsod in vselej !"	/o». &Wđe<m.
t»
f	Gad.
Ijončarjev Ton«c in Kovačev Fran sta si bila zvesta prijatelja. Prvi .je bil dvanajstih let a Fran jednajstih. Otroci njiju nijso ljubili, kajti vedno sta jim nagajala ter se z njimi prepirala. Posebno jiln Tonec nikoli nij dal mirù. A tudi svoje matere — oča so užč več let počivali pod hladno zemljó — često nij hotel poslušati. Bil je trdoglav, časih tndi hudoben. Kovačev Fran je res bil zelò dobrega srci, a Tonec ga je prevabljal na kriv pot.
Mati soTonca mnogo krat svarili, a vse zamin ; skrivij se jim je često utrnila grenka solza o nepokornem otroku.
Po pčludne v zelč vročem poletji Tonec hoče zopet iti po Frana, da bi krenila v gozd. Mati so Toncu rekli : „ostani domi ; saj veš, da je nama iti na polje po travo. Poslušaj me konči jeden krat !" A Tonec je v stran gledal. „Zamiu so moje besede !" mati bridko vzdibnejo, „ali pčmni to : vsemogoči ima dolgo šibo, s katero kaznuje take hudobne otroke."
Pod uho si jo Tonec poteknil te svareče besede in hitel po Frana, s katerim sta skoraj potem šla proti gozdu.
„Ali si videl, Fran, čuo lepo kočijo, ki je o póludne drdrala sko<i vas?" povpraša Tonec.
„Ne. Kdo je bil ?"
„Mati so mi dejali, da so bili gospSda iz mesta. Morebiti so se prišli stun kopat, ker mimo njih mesta ne teče nobena voda. A bodi si ta gospčda, kdor hoče ; hitiva rajša, hitiva, da bodeva poprej v gozdi. Ali se še spominaš prostora, Fran, tam okolo Snega grma?"
„Kaj se ga ne bi ! Solnce zdaj ravno najbolj pripčka ; izvestno se gad zopet na kamenji greje," odgovori Fran.
„Rad bi ga spet. videl !" vzklikne Tonec.
„Naj ti povčm, Tonec I" Fran zdaj ozbiljno reče, „pazi nekoliko boljo, ter ne hodi preblizu ; saj veš, da gad je hud strupemk."
„E, kaj!" nasmeje so Tonec, „jaz nijsem tak strahopetič, kakeršen ti. Rad bi védel in slišal, kakci zna gad sikati."
Mej tem pogčvorom prideta v gozd. Nekaj korakov od ceste je staj grm, okolo katerega je ležalo kamenje.
,,S?dàj le tiho, Fran !" reče Tonec. „Tukaj me počakaj malo, da ni urezom palico." Za nekoliko hipov se Tonec povrne z dolgo palico v roki.
„Oemii ti bode palica?" vpraša Fran strahoma. „A ne, da bi ga dražil ?"
„Nu, nu ! le ne gledi me s t&ko grozo! Skčraj bodeš videl, čemi je palica. — Pojdiva ! Le tiho, tiho! Poligoma, Fran! Malo zadaj ostini, da ga ne bi prehitro spčdil ! — Glej ga, glej !" radosten zašcpčče Tonee. „Na starem se mestu zamotin valja. Baš dremlje, in kakć je lepo rujavo pisan 1 Le čakaj, gadek, sikal bodeš nama svojo pčsenco."
Po teh besedah je Tonec prišel h grmu a Fran ostal malo korakov zadaj : na drugej strani grma je ležal gad. Poligoma ter pazljivo zdaj Tonec pomika dolgo šibo proti gadu in tik njega udari ob zčmljo. Gad je takčj zravnal glivo po konci ter se jél srepč ozirati. Naglo je zapazil dečkov. Tonec
dvigne äibo drugič in udari ž njo gada. V tem hipu začuje deček znani sik, in gad se mu zažene, kakor blisk, v nógo, ter ga niže kolena — useka.
Kakor bi ga kdo z iglo zbodel, takó se je Toncu zdelo, a izproletél» g» je taka groza, da se nij mogel dvigniti ni besede ne izpregovoriti.
„Tonec! Tonec! skoči nazij! öadte je nsekal!" zavpije prestrašeni Fran, ki je vse videl, kar se je godilo.
„Gad!" reče Tonec sč zamolklim glasom, ter se zgruzi na zémljo. Fran ga jedva zlčče od grma.
Zdaj se začuje drdranje necega vozi in kočija se prikaže. Fran jej zleti naproti in zakriči na vse grlo : „Tonca je gad usčkal !" Takčj se kočija ustavi ter iz nje hitro skoči prijazen gospod in stopi k Fraun. Oba hitita mahoma k Toncu, ki je še vedno ležal na tléh. Gospod — zdravnik iz mesta — vzame iz usnijéne torbice, ki mu je visela Čez ramo, stekleničico, ter mu iz nje tekočine vÜje na rano.
In res 1 Za nekoliko hipov je odleglo Toncu.
Stóprav zdaj povpraša zdravnik, odkod sta dečka. Začnvši, da sta iz bližnje vasi, dvigne Tonca ter mu pomaga stopiti v kočijo; tudi Frana pokliče na voz, in skčraj so bili pred Lončarjevo hišo.
Kakč so se prestrašili uboga Tončeva mati, videvši ga vsega bledega ter iznemoglega! Bridke solzé so jim zalile okč, kadar so slišali, kaj se je zgodilo. Prijazni gospod je potolažil skrbno mater, da uže nij opasnosti, ker je pomoč, prišla o pravem času. Mati so ga lepó zahvalili in potem se je zdravnik odvézei domčv.
Takč sta sama ostala mati in sin, ki je ležal na postelji v izbi.
„Mati!" reče Tonec na tihem. Ljubljena mati so se priklonili k ujemu, in deček jim je vrat objél z obema rokama.
„Mati!" zopet zašepeti, „odpustite mi! Odslej bodem ves drugačen.'1
„Odpuščam ti vse, vse, dete moje!" odgovore mati, od radosti solzni zaradi izpremembe svojega sina. "V dveh dneh je Tonec okréval, a izpreménil se je potem do dobrega, in bil je zópet veselje svoja ljube matere.
Jot. Fretientfdd.
»j-	Pnstoslovje.
ož pelje voz 'seni ; drogi ga sreča :
—	Bog poniozi! T - Hvala!
—	A kam? V mesto?
—	V mesto.
—	Kaj pa voziš?
—	Drvi.
—	Kika drvi? Jaz vidim send.
—	A če vidiš, da je senó, zakaj li poprašujoš?
Zdaj je naš možek, popraskavši se za ušesom, govoril sam v sebi : „Cim" sem neki izpvašev&l ?"	Butki »p. V. Dalj, poiL &overij.
General üchatius.
)ilo je meseca junija lanjskega leta. da se je raznesla na rse strani ši-, rocega sveta prežalostna vest o smrti generala Uchatius-a. General Uchatinsje bil mož, katerega nam je prištevati med najmarljivejše in jako bistroumne višje častnike. On je iznajdenik tako imenovanega jeklenega brSna, čegar zmes se drži tajno v našem topničarstvn ; izumil
je nove vrsto r—--- 20. dan me-
kanone, katere	seca oktobra
kolikor jih je	Terezienfeldu
bilo do sih dob	Jöft	^T'0aer~
osupélost med	življenja se je
častniki zaradi	'' ^gSJl^UKÉ^jt	bavil z novimi
njaka naše	N^jjjli^	orožjai
Uchatiusse " / drugih strélnih je porodil v---------- priprav. Nadarjen je bil s posebnim bistroumjem iu jako iznajden v kemiji. VU pri zasedanji Benetk 1849. leta izdelal je neke posebne balone, iz katerih so se goreče krogle (bombe) v mesto metale. — I)a-si je živel ves čas mirno in srečno, vender je svojemu življenju kot 701etni starček žalosten konec storil. Bilo je v 4. dan meseca junija 1881. leta, da si je na Dnnaji v svojej sobi sam vzel življenje. Ob treh po pčludne stopil je sluga v njegovo sobo ter našel svojega gospoda mrtvega na tleh, a poleg njega — revolver. Zakaj si je koDčal življenje, doslej še ni znano, ker pokojnik o tej zadevi ni zapustil nobenega pisma. — e.
2L.	Žid in eigan na straži.
£(id se je peljal s ciganom po poti v mesto na someoj: imel je sivo kljuse, a cigan črno. Ustavila sta se, da bi na planem polji prenočevala, a cigan I, prtónè:
„'Poviriš ! treba nama bode po noči za vrstjo stražiti, da nam ne ukradejo konj; jedno noč ti, drugo jaz; hočem žrebati, kdo bode prvi."
Žid je bil zadovoljen iu žrebala sta. Prvi stražiti je moral Žid. Cigan je legel in se naspal, a Žid je stražil do belega dne. —
Odšla sta naprej in zopet sta prenočevala na polji. Prišla je vrsta na cigaua. Žid se je sezùl, slekel, vlegel se v voz in pričel premišljevati, kakó
bi se obrnil, da bi poprej zaspal. Glej! — tudi cigan se je uzé stegnil pod svojim vozom in pokril si glavo s kožuhom. Žid skoči po konci in kriči: I „Toviriš, kaj počneš? Si-li pozabil vrste? Ti moraä stražiti konje!" „A, kaj bom stražil — odgovori ta — jaz imam črno kobilo, po noči je torej nihče ne vidi in je tudi ukradel ne bode; kdor ima belo, ta naj straži!"
Zid je dolgo kričal in se branil; a bal se je, da bi mu ne ukrali konja, in zato je sel na stražo; — a cigan je prespal mirno tudi drugo noč.
Bliski ip. V. Dalj, paal. Ktmerij.
Zviti Kalmik.
galmik ukradel je na paši tele, dejal je iz kože in sè svojimi tovžriši ''pojédel ne pustivši niti koščice ne. — Na večer Sel je iskat gospodar svojega teleta in srečavši Kalinika počel ga je izpraševati : „A glej, brate Ivan Ivanovič, nijsi-li videl mojega teleta?"
„„Tvojega teleta ? — Ali čno, ki je bilo marogasto ?""
„Dà, dà marogasto!"
„„Belokopitka, ali ne?""
„Nu dà, belokopitka, užč je pravo ?"
,„,In desno uho nekaj bolno ? In okolo vrata je imelo zanjko ?" „Dà, uže je pravo, rečem, pravo je ! Kje je zdaj ? Ali ai je videl ?" „„Jaz? — Ničesar nisem videl."" — In šel je svojim pötem.
Kletki Äp. v. Dalj, posi. Kvavtrij.
Mati.
' knjigi človeškega življenja najlepša in najslajša beseda je: mati. Ona j je prva in najboljša dobrotnica človeškega rotiti. Vse besednjake in knjige največjih modrijanov naj premeče človeška roka, slajše besede ne najde od besede moja mati, moja mila, dobra mati. Imamo besede moja draga, moja ljuba, mila, sladka. Ijubezujira, ali vse te besede nimajo nobene milote, nobene sladkote, nimajo pravega značaja ne jedra v sebi, ako se jim ne dodi beseda mati. Moja draga mati, moja ljuba mati, moja mila mati, moja sladka in ljubeznjiva mati : blagor meni mati moja, ker ste me porodili in vzgojili tako srečnega, da živim v tolikej sreči, tolikej časti, tolikem spoštovanji in tolikej slavi. Vse to lepše zveni v ušesih, lepše odjekuje v srci in duši, ako pridenemo besedo „mati." će smo v veselji, kličemo ime svoje matere; naj bi bili stari čez sto let, nikoli ne pozabimo imena svoje dobre, presladke matere. Zatorej, preljubi moji otroci, ljubite svojo mater kakor svojo največjo dobrotnico, ljubite jo kakor svojega najboljšega angela, brez katerega ne morete ne živeti ne umreti, da bi se ga ne spominali ; — ljubite svojo mater, ker ona vam je jedina ljubezen, s katero se opravičujete pred Bogom in pred ljudmi, da ste dobri in pošteni otroci, ako ljubite svojo mater in svoje starše.	(h .Boke Kolonie."/
Zgodovinsko - mestopisni obrazci.
(Spisuje P. F. H.) eßM-	FZT. Višnj agora.
^ b cesti, ki drži iz Ljubljane proti Hrvat-skej, stoji — kakih 8 ur hodà ^V* od glavnega mesta — na malem bòlmci denes neznatno mestice Višnj agora.
Sploh ljudska govorica rada prilastuje mestom veliko starodavnost To velja tudi o Višnjejgori. Stari zgodovinarji po Ijndskej govorici pripovedujejo, da je bilo to mestice sezidano že 552. leta pred Kristovom rojstvom, in da je na tem kraji stalo rimsko mesto Magnanija, kar pa nf, da bi se verjelo. Sedanja Višnjagora je postala mesto mnogo pozneje, še le za časa z raznimi pravicami jako radodarnega cesarja Friderika IV.
Za tega časa je bilo po našej milej domovini jako žalostno. Nepopisljire so bile reve in stiske, ki jih je vzročeval kruti Turčin, in o katerih govoriti nam bode pri Dolenjskih mestih še večkrat priložnost. Koroški, Kranjski in Štirski stanovi so prosili pomoči cesarja Friderika, ta je imel na Nemškem dovolj opraviti. Leta 1474. so se obrnili Kranjski stanovi celò do papeža Siksta [V. Z živo besedo so mu popisali bédo Kranjske dežele. Med drugim so mu omenili, da je kruti sovražnik že osemkrat prihrul v deželo, požgal jo in opuatošil, da se Bogu usmili ! Će kristjani ne pridejo deželi na pomoč, ne ostane prebivalcem druzega, nego to, da se vzdignejo in popuste deželo, mesta, gradove in domovino. Kdor sam ni videl ali izknsil bède, temu se ne da dopovedati ne s pismom ne besedami, će sovražnik prevlada deželo, odprt mu je pot v laške in nemške dežele, bati se je celò za ltim. Tako bo tožili zastopniki v pismu, katero so sklenili z hesedami : „In koga bi klicali pred vsemi drugimi na pomoč, ako ne sv. vere najvišjega glavarja, ki je postavljen. da pase ovčice svoje in varno vlada čoln sv. Petra, da se ne potopi : vzlasti, da ne utrdimo Turka v veri, da se mu ni bati krščanskega meča, in ga nihče kristjanov ukrotiti ne more. Naj se pomisli grozna nečast, ki se dela Bogii. Turek tepti sv. zakramente, razde va hiše božje, mori božje služabnike ter je na tisoče ljudi že pomoril kruti nevernik v poslednjih letih ! Kako neusmiljeno je ločil žene. može, otroke in sorodnike ter jih je — bodi Bogu potoieno! — nage. bose, lačne in žejne z zvezanimi rokami na hrbtu odgnal v tnrSko sužnost ! Kako nečloveško ravnd z ubogimi ženami iu devicami, s starimi ljudmi in nedolžnimi otročiči, katere seka na kosce, ako jih ne more tirati s seboj na Turško. Kako strašno se preliva krščanska kri ! Koliko trpé nbogi ljudje, katerim je nevernik pobral in požgal vse. kar so premogli: ki zdaj brez strehe in zavetja ne vedd, kje hi se skrili pred grozovitim sovražnikom l Kako žalostno je. da morajo usmiljenja vredne matere bežati z malimi otročiči v temnej noči, v dežji in nevihti, in kar je še huje, da nimajo otrdk s čim pokrili. To je bćda ! ćloveško sroe je na more nmeti. nihče ne popisati, nihče ne dopovedati. Ako se nam ne pride zdaj na pomoč z veliko vojsko, ne upamo, da bi nas pozneje mogel še kdo oteti. Požrešni in divji sovražnik ne daje odloga, nego razširja vedno dalje svojo moč, ako se mu ne postavimo krepko v bran !" — Na ta klic je storil oerkveni glavar, kolikor je mogel. Opominjal je kneze, naj opus té inejsobne prepire ter se
zedinijo proti sovražniku krščanstva. Duhovnikom je zaukazal, naj vsako prvo nedeljo v meseci po vseh cerkvah herd sv. mašo, molijo litanije in napravljajo obhode skozi mesta in vasi. Kdor se udeleži teh cerkvenih slovesnosti, zadobi mnogo odpustkov ; a kdor se osobno udeleži vojske, zadobi odpustke sv. leta. — Tndi cesar Friderik IV. se je mnogo trudil za obrambo dežele in olajšavo teh nezgod. V ta namen je sklical skupni zbor v Maribor za drugo nedeljo po Velikej noči 1475. leta. Sklenilo se je. naj se pobira davek, s katerim se imajo plačevati najeti vojaki ; ti naj se razpostavijo po meji, da ne bode sovražnik napadel dežele takč nenadoma kakor doslej. Tudi z ukazi in dajanjem mestnih in drugih pravic je skušal pomagati stiskanej deželi. Tak<5 je 1477. leta podelil Krškemu in Ložu mestne pravioe, a naslednje leto it Gradca tudi Viäujejgori.
Do te dobe je bila Višnjagora le trg, ki jo stal na podnožji hriba, kjer se vidi še denes nekaj hiš — S ta ri trg. Pred turškimi napadi na tem kraji v velikej nevarnosti živoči tržani so sklenili, da si postavijo nova bivališča na bolj varnem utrjenem kraji. Da bi ta svoj sklep tem laže izvršili, prosili so cesarja pomoči in privoljenja. Cesar Friderik, ki je jako pospeševal ntrjenje krajev. ni le z veseljem privolil v to, nego je tudi trg povzdignil v mesto. Že 1446. leta je opominal deželnega glavarja, vicedoma, prelate in druge plemenitaše, trge in mesta, naj se oborožč in utrdé svoja bivališča ; a 1471. I, je ukazal, naj se stavijo na pripravnih krajih tabori, kjer bode imelo ljudstvo o času nevarnosti varno zavetje pred krutim sovražnikom. Da bi se novo mesto tem bolj utrdilo, privolil je, da smejo pobirati cestnino po jeden vinar od tovora, ki pride na trg, ali pa gre le skozi mesto. Ta cestuiua se ima porabiti za utrjenje mesta. Tudi je ukazal, naj se držč v mestu trije somnji, ki so bili poprej v Šentvidu pri Zatičini. Svojemu oskrbniku Janezu Lang-heimerju je zapovedal, naj brani in varuje vse óne, kateri se želč naseliti v novem mesto, in naj pazi, da se ne krade in ròpa niti na cesti niti kje drugej živež, ki se vozi ali nosi v mesto.
Mesto se je lepo razcvetalo. Bilo je obdano z močnim obzidjem. Vrhu hriba je varoval mesto utrjeni Višnjegorski grad. Meščani so si sezidali lepa poslopja, ker se niso več bali, da jim jih razruši in požge divji turčin. V poznejših letih si je kruti sovražnik krščanstva še mnogo prizadejal, da bi se polastil mesta in ga oplénil, a zamàn. Sosebno so si Turki prizadevali razrušiti in oropati mesto 1528. leta. Začetkom čnega leta se je namreč zbralo kacih 10.000 turških roparjev, ki so preplavili Kolpo pri Kostelji. Vreli in divjali so preko Kočevja in Ribnice proti dobro utrjenemu Turjaškemu gradu. Tu ne opravijo ničesar. Zategadel jo uderó od tod na Ižansko polje do Ljubljane, kjer zažgč na sv. Marjete dan nekoliko hiš. Potem prekoračijo Savo ter divjajo po mengiškej okolici. Kadar zvedč, da se zbira črna vojska, udarijo na Dolenjsko. Potoma so naskakovali Višnjogoro in dobro utrjeni Zatiški samostan ; ali brez uspeha. Tem bolj je čutila divjake okolica Višnjegorska, Trebanjska, Mirnopeška in Novomeška. Preko Kočevja so se Turki drvili na Hrvatsko. A kranjski brambovci so jim bili že za petami. Poveljnik kranjskih brambovcev Nikolaj Thnrn se je združil s Hrvati ter napadel begočega Turka. Preko 1000 jih je obležalo mrtvih, nad 400 je bilo ujetih, a drugi so komaj odnesli peté. Ujete ženske in otrokB je ukazal paäa pred bitvijo pomoriti.
Kad mestom se Se denes vidijo razvaline starega gradi. Tu gori so bivali r davnih časih Višnjegorski vitezi. Že 11(>4. I. jB cvetela ta rodovina, katera je zamenila grofovski stan v viteški. Leta 1177. je živel Albreht, 12X4. leta Viljelm in 1345. leta Rudolf Višnjegorski. Albrehtova hči Zofija je po smrti svojega sopruga Henrika, mejnega grofa Istrskega, stopila 1222.1. v Admontski samostan. Bila je velika dobrotnim Zatiškemu samostanu, kakor so sploh ta samostan podpirali vsi Višnjegorski gospodje. Zamrla je ta slavna rodovina 1581. leta s Karlom in Friderikom Vignjegorskim. Iz te slavne rndovine je vzrastel marsikateri hrabri vitez, ki je zvesto slnžii cesarju in branil svojo domovino krvoločnega Turka. Iz med vseh slovi najbolj Žiga Višnjegorski, katerega je Ferdinand 1. 1528, leta izbral za poslanstvo v Carigrad. Njemu je dodal še Janeza Hobordanskega. V 29. dan meseca maja sta poslanca srečno dospela v Stambnl. kjer so ju jako slovesno sprejeli. Se le v 18. dan svečana 1529. leta sta dospela s Snlejmanovim odgovorom v Inšpruk h kralju. Zna se, da je bilo poslanstvo zannili ; kajti že jeseni ónega leta je stala Turška vojska pred Dunajem in oblegala glavno mesto cesarstva.
Žiga. Višnjegorski je dobil za pot 3000 goldinarjev. Kupil si je pozneje graščino Sibenek in trg Rateče na Dolenjskem. Leta 1532. se je pokazal hrabrega vojščaka in branitelja Mariborskega. Po nesrečnih bojih po Ogrskem in Stirskem so se pridrvili Turki pred Maribor in ga oblegali. Mestu je bil poveljnik Žiga Višnjegorski, ki je srčno odbijal vse napade. Turki so se morali s krvavim nosom umakniti izpred mesta. Leta 1539. in 1540. mu je bila izročena hramba Hrvatske in Dalmatinske.
Tekom časa je imela Višnjagora razne gospodarje. V 15. stoletji se nahajajo gospodje Višnjegore Celjski grofje. Ko je 145(1. leta pri Belemgradu grof Ulrik, slednji i-z te rodovine, izdihnil svojo dušo pod mečem Ogrov, pripadla je Višnjagora avstrijskim vojvodom. Ti so imeli v gradu svoje oskrbnike. Tak oskrbnik je bil 14U5. leta Gašpar Melz. Leta 1549. se nahaja lastnik gradii Florijan Scharf. Koncem IS. stoletja so prišla Višnjegorska posestva z gradom vred v svojino rodovini Auerspergov, katera jih ima še dandenes. Mesto starega gradii na hribu so sezidali 1787. leta nov grad na podnožji. Od starega gradii, ki je bil uekdaj posestnikom in Višnjegovčanom varno zavetje pred sovražnikom krščanstva, ostalo je do denašnjega dne le Se nekoliko razvalin, ki kažejo potomcem, kako minljiva je vsa posvetna slava.
Za časa francoskih vojski 1813. leta sredi meseca septembra so imeli cesarski vojaki hude praske s Francozi okolo Višnjegore. Avstrijski obrist Milutinovič in general Rebrovič sta tu z majheno četo avstrijskih vojakov dolgo zadržavala in motila Francoze ter jih slednjič od tod in iz Ljubljane zapodila. Za te zasluge sta prejela obrist Teodor pl. Milutinovič in stotnik Karol Rodiczky pl. Sipp red Marije Terezije in viteštvo s pristavkom „pl. Višnjegorski."
Sedanje mesto je jako neznatno ter ima podobo bolj kako vasi ali trga nego li mesta. Prebivalcev je v mestu 302, ki se živč nekoliko z obrtom, a večinoma s poljedelstvom. V mestu je le majheua cerkev, župna (farna) cerkev stoji poleg mesta v Staremtrgu. Za naobraženost meščanov skrbi trl-razredua ljudska šola.
Prirodopisno-natoroznansko polje.
Gorila.
akor Tam je znano, prebivajo đpice samo po gostih gozilih in strmih .pečinah v hudo vročih deželah Azije, Afrike in južne Amerike. V Evropi živi jedna sama vrsta na gibraltarskem skalovji, ki se turška opica al migot imenuje. Največje opice so opice starega sveti, ki se poznajo po
ozkem nosnem pretiiiu in navzdol obrnenih nosnicah ; zate jih prirodopisci ozkončsne čpice imenujejo. Tu sèm se šteje tudi Gorila (Simia Gorilla), ki je največja in najmočnejša (ipica vsega sveti. O tej ópici, ki vam jo tudi den&šnja podoba kaže. hočem vam nekoliko več povedati.
Gorila je velikanska opica, visoka do 170 cm. ter jako krepkega, i dolgo črno dlako obraslenega telesa. Na temenu ima kociuast greben, kateri
K ora » togoti napne. Celo ima nisko, lice izbuljeno, nos potlačen. Strašansko zobovje se odlikuje z velikimi strčečimi očnjaki. Na prednjih, do kolen segajočih, kakor tudi na zadnjih rokah ima velikanske palce. — Už0 pred 2000 leti je pisal Hanno. zapoveduik kartaginskega brodovja, o nekem „divjem človeku" iz zapadne Afrike, katerega ondotni prebivalci Gorilo imenujejo. A še le 1847. leta zasledil je misijonar Sauvage v Afriki na reki Gabun velikansko opico človeške postave, katerej je dal starinsko ime: Gorila, a to zaradi tega, ker je Han nov „divji človek" bajè bila ta velikanska opica. — Gorila je gospodar v svojem gozdu, ne boji se niti človeka niti kake druge živali. Sloua, ki mu lomi veje z dreves, udari s krepelom po trobcu, leoparda ustrahuje in še celò leva napada v družbi. Lovcem, ki sledé slone po óuih gozdih, najhujši sovražnik je Gorila. Trop lovcev gre brezskrbno po gozdu, ali v hipu izmanjka jednega med njimi. Gorila na veji sedeč stegne dolgo roko, zgrabi človeka za vrat, vzdigne ga k sebi, zadavi in vrže mrtvega z drevesa. Sploh se misli o Gorili, da ga ni mOči ukrotiti.
Gorila živi na reki Gabun v dolenjej Gvineji t. j. v primorji zapadne Afrike. Tu prebiva v gostih lesovih na drevesih, ki mu dajejo plodove v hrano.
Živega Golilo, bodi si starega ali mladega, jako težko je dobiti v pest. Samica z mladimi zbeži ua najvišje drevo, a on gre naravnost proti lovcu. Dlaka na glavi se mu ježi, oči se mu bliskajo, strašni zobjé škripljejo. Ako ga lovec prvič ne zadene dobro, izgubljen je. Razkačeni Gorila zgrabi puško, zvije cev kakor kako šibo, ali jo pa zdrobi s strašnimi zobmi; kopito na puški zgrize kakor repo.
Zamurci se ga zelò bojé ter pravijo, da je Gorila pravi človek, ki se je potuhnil in neče govoriti iz strahu, da bi ga ne silili delati, — zna se, da je U) le bajka. Ujet Gorila ne živi dolgo, vzlasti v naših krajih ne.
(Po „Eijttten.*)
Drobtine.
(Jutri.) Otroci! veselite se sedanjosti, vsacega trenotka, katerega uživate, ter nikoli ne recite: Jutri, jutri bode lep dan, jutri sebodemo igrali, skakali in peli zunaj na zelenem travniku ; jutri bodemo trgali cvetice, pleli vence in se prav prijetno razveseljevali. O da bi užč bilo jutri! Danes grem užč zgodaj počivat, spal bodem dobro in sladkò, da prespim ostanek denašnjega dne, a jutri vstanem na vse zgodaj, da se igram in razveseljujem !
Tako govore otroci, a tudi o d ruscelli niso drugačni. Človek stavi ves svoj up v prihodnost, sedanjosti ne
! st-va,xl.
I mara, nadležna mu je; zatorej se je želi tem prej iznebiti bodi si s spanjem ali v sanjah. Ali neumneži ne pomislijo, da je le sedanjost naša, prihodnosti morda nikoli več ne učakamo. — Zatorej otroci, imejte sedanjost, trenotek, v katerem živite za svojega naj večjega prijatelja, katerega jutri užč lehko izgubite in se vam nikoli več ne povrne.
Pametnico.
* Med vsemi nadlogami so '»ne najbritkejäe, katerih si je človek sam kriv; kajti kes in pekoča vest jih : pomuožuje.
*	Kaj je najplemenitejäega na zemlji? Zavest, da smo svojo dolžnost storili.
*	Krepostni človek je vedno pohleven. Podoben je drevesu, katerega veje se globoko k zemlji pripogibljejo, ker so obložene s sladkim sadjem.
*	Nikoli ne obkladaj drugih s tem, kar sam moreš storiti.
*	Nikoli ni težavno to, kar se z veseljem izvršuje.
*	Ne preiskuj v domišljiji trpljenja, katero te v dejanji nikoli ne zadene.
Eratkočasnlce.
*	Oče: „Ali sta se nžč zopet tepla? Le počakajta, poniglavca, jaz vama nžč pokažem — kdo je pa začel?" — Jakec: „Jaz sem svoj novi slamnik v rokah imel, a Martinek mi ga je vzel, in potlej sem ga jaz malo ozmerjal, in on je tudi mene; natč sem ga jaz malo udaril, in potem je on mene začeli"
*	čevljar: „Zdaj je liže več nego li pol leta, odkar ram sem nore Skome napravil; škorne so užč raztrgane, a mene še niste plačali. Prosim vas prav uljudno, da mi plačate užč enkrat tistih dolžnih 7 gld.l" — Gospod: „Kaj! za dvoje raztrganih čevljev naj bi vam jaz plačal 7 gld. ? To je pa vender preuesramno!"
*	Župnik: „Dober dan, oče župan! nil, kako se ima vaš sin, ki je prišel te dni od vojakov?" — Župa u : „Hvala, gospod župnik, hvala! Nu, kar se tiče mojega sina, ta živi kakor inašiua pri železnici." — Župnik: „Kako to, oče župan? tega ne ume-jem!" — Župan: „Nu, ves božji dan okolo leta in kadi."
Uganke.
J) Jeden klobuk, pa dve glavi; j eilen rep pa dre roki; Stiri nosnice, dve starnici, ^ nog po Štirih gre; kaj je t«?
3) Kdo nam zvesto čuva nage blagó, p^ je vender v ječi?
3) Jaz sein na zemlji in nad zen,lju okolo tebe sem po dnevi in po nodi, IkkIi si da čujeS ali KjjiS; ugani, kdo sem?
t) Kadar ne vidiä. takrat, sem pri tebi, kadar vidiš, takrat me ni; noč me ljubi, a dan me sovraži. Kdo sem?
5} Kaj nosi ćlovelc na svojem teleati?
(jj Kaj je med goro in dolino?
71 Naj si ves svet prehodi, vender spi v svojej hiši; kdo je to?
(Odgonetko ng.net t prihodnjem lina.)
Slovstvene stvari.
* Boka Kotorska, mali srpsko-»arodno-književni zabavnik z g srpsku mladež. Napisao i uredio Jovan Šarić. Knjiga prva. — V Novome Sadu, 1882. — Takó se zove knjig*, ki je namenjena v pouk in zabavo srbskej mladini iu je izvrstno uredovana od gosp. Jo v. Šarića. svečenika u Kute. K«r je knjiga pisana v jako umevnem jeziku in ima vrlo zanimivo sestavke v sebi, priporoyamo i jo žiro vsem onim Slo reuce m, ki so cirilico citati zmožni; posebno našim slov. učiteljem in dijakom, ki se vadijo v čitanji cirilice, naj bode ta knjiga živo priporočena; a gospodu izdajatelju želimo najboljšega ut^lm. — Naročnina vsakej knjigi posebej je 40 kr. in se pošilja: Jovanu Šariću, JErceg-N o v i (Bocche di Ca ttaro) A vs tria u Kute.
I.tttiilCM. Gg.: P. O. v Z.: Nek»J Valih {ie»f>iK: bodemo skušali časoma priobiitL — N. Ž. t D. : VM» peacnc* * tej obliki, kakor nam jo ste poslali, ta natis; a kužni i jo bodemo tnalo opUlti. — J. K. Oa B.: Naročnino na „Vrtec" In na Ili. xvexck .Knjižnice «a «lor. mlad." srno prej «Ji.
BC Tretji zvezek „Knjišnke slovenskoj 'mladini* je n&é do malega dogotovljen. V kakih 14 dneh ga bodemo začeli razpašii/jcvali. Kdor ga zeli imeli, naj se podviza.
Vred. ,,Mrrtceva,'*
„Vrtec" Uhaja 1. dni vaacega meseca, In atoji » tm leto « gL 60 kr.; sa pol leta 1 gl. SO ki. Napla: Uredniitvo ,Vrt«e»o," meatnl trg, |tev. » * Ljubljani (Lalbach).
Ixdatelj, i&ložnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.