kakšna usoda dnevnik NEDELJA, 25. MARCA 2012 št. 72 (20.395) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € o 2 Nedelja, 25. marca 2012 ALPE-JADRAN Kakšna usoda nas čaka? Dušan Udovič Vprašanje preživetja Primorskega dnevnika smo v zadnjih mesecih večkrat postavili v javnosti. Vendar, kot kaže, je naša pot čedalje bolj strma in smo vse bliže kritični točki. Tako kot vrsta drugih časopisov v Italiji, naš dnevnik zaradi preverjanja še nima na razpolago javnih finančnih sredstev za leto 2010, ki bi jih moral prejeti že decembra lanskega leta. Znano je tudi, da so bili prispevki (retroaktivno) skrčeni za 15%. Za leto 2011 se nadalje nakazuje nadaljnje krčenje (govor je o 30%). Zakon, ki ga je vlada sprejela ob koncu lanskega leta, pa za leto 2014 celo napoveduje ukinitev prispevkov, ki jih država podeljuje časopisom po zakonu o založništvu. Navedene okoliščine so že privedle do konkretnih posledic, saj je vrsta časopisov po vsej državi morala sprejeti drastične odločitve, nekaj pomembnih dnevnikov je bilo celo že ukinjenih, za druge je takšna perspektiva iz dneva v dan realnejša. Tudi založniška hiša, ki izdaja Primorski dnevnik, je prisiljena realistično voditi račun o nastalem položaju in sprejemati sanacijske ukrepe, a ti neizbežno vodijo v krčenje obsega in kakovosti časopisa. Zelo nas skrbi možnost takšne spirale navzdol, iz katere doslej mnogim časopisom ni bilo povratka. Nočemo niti misliti na to, da lahko naša skupnost izgubi svoj dnevnik, saj bi bilo to za demokratično državo nedopustno dejanje in kršenje zaščitnega zakona, po katerem raven zaščite ne sme biti nižja od že dosežene. V resnici nimamo občutka, da bi si kdo v vrhovih politike in države tega želel. Nasprotno. Naj poudarimo, da smo bili doslej kot manjšinski dnevnik deležni razumevanja in ustrezne pozornosti v vseh državnih organih in uradih, s katerimi imamo opraviti že vrsto let. To nas kljub težkemu položaju navdaja z zaupanjem. Želimo verjeti, da se bo za Primorski dnevnik kot nosilni steber v življenju Slovencev v Italiji tudi za prihodnost našla rešitev. A časa je na razpolago vedno manj, zmanjkuje nam kisika. / MANJŠINA - Izjava vodstva krovne organizacije SKGZ še naprej podpira dialog med različno mislečimi Slovenci »Ne obtožbam izdajalstva, temveč normalno soočenje in iskanje kompromisov TRST - Deželno tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na zadnjem zasedanju posvetilo največjo pozornost pripravi deželnega kongresa, ki bo potekal maja v Trstu in Špetru. Glavni poudarek so člani vodstva dali razvoju krovne organizacije in manjšinske skupnosti nasploh. S tem v zvezi bo SKGZ - piše v sporočilu za javnost - še naprej delovala kot kohezijski akter in se zavzemala za povezovanje in sodelovanje z vsemi sredinami, saj meni da morajo postati potrebe in pričakovanja naše narodne skupnosti skrb vseh in ne samo manjšine. Zato se krovna organizacija s svojimi pobudami vključuje v širše dinamike tega prostora in se ne omejuje izključno na notranje manjšinske tematike, kot je bilo povedano tudi na zelo uspelem večeru o 130. letnici dnevnika Il Piccolo. Bivši vladni podtajnik Miloš Budin in odgovorni urednik tržaškega dnevnika Paolo Possamai sta bila v velikem sozvočju tudi glede vprašanj sožitja in čim večje razpoznavnosti tako slovenske kot drugih skupnosti, ki v tem prostoru sobivajo. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič »Seveda ta dejavnost predstavlja dodatno breme za SKGZ, saj njena prioritetna skrb ostaja uveljavljanje manjšinskih pravic na vseh nivojih.« Po kateri poti pa lahko najbolj učinkovito uveljavimo naše pravice? To je vprašanje na katerega imamo znotraj naše skupnosti različne poglede, kar prihaja vedno bolj do izraza. Po mnenju vodstva SKGZ to dejstvo ni apriori negativno, saj vsi venomer poudarjamo bogastvo pluralizma, tudi če zasledujemo iste cilje po različnih poteh. »Ključnega pomena pa nedvomno ostaja trezno in odgovorno spoštovanje med nami, kjer različno misleče ne bi smeli obtoževati izdajalstva, predvsem pa bi se morali naučiti normalne dialektike in skupaj poiskati kompromise.« SKGZ se ne bo izneverila osnovnim principom demokratičnega soočanja in bo vedno iskala dialog tudi s tistimi, ki se z njenimi pristopi ne strinjajo. Prvi njeni sogovorniki ostajajo članice in člani, s katerimi želijo stalno interagirati po tradicionalnih poteh (odbori, kongresi, idr.) in s sodobnimi pristopi (spletna stran, facebook, newsletter itd.). Prepričani so namreč, da ob številnih nerešenih ali tudi novih vprašanjih, se ne moremo izogniti soočenju z novimi izzivi, ki dajejo naši narodni skupnosti neslutene razvojne možnosti. Dinamična družba zahteva jasno vizijo, učinkovito strategijo, predvsem pa točno zastavljene cilje, meni SKGZ. To bo tudi glavna naloga bližajočega kongresa, na katerem bodo izhajali iz aktualnih in bodočih potreb naše narodne skupnosti. Te potrebe se kažejo predvsem v sedanji šolski populaciji, na katero moramo gledati z največjo pozornostjo in v katero bo- PALMANOVA - Deželni kongres SIK spet računa na Demokratično zavezo Spetič potrjen za deželnega tajnika PALMANOVA - Stojan Spetič je bil na včerajšnjem kongresu Stranke italijanskih komunistov potrjen za deželnega tajnika stranke, predsednik pa bo še naprej furlanski zgodovinar Alberto Buvoli. V novo vodstvo so bili poleg Spetiča izvoljeni Darij Brajnik, Andrej Kokoravec-Corradetti in Bruna Zorzi-ni Spetič, ki je pozdravila skupščino kot tajnica tržaške federacije SIK. Tajnik se je zavzel za ponovno oživitev koalicije Demokratične zaveze po vzoru tiste, ki je na deželnih volitvah 2003 uspešno stala ob strani Riccardu Illyju. Iz vrst tako oblikovanega zavezništva bi morali izbrati kandidata za predsednika Dežele, ki bi lahko enakovredno tekmoval z Renzom Tondom, ki bo prihodnje leto znova kandidiral. SIK ni všeč morebitna kandidatura bivšega pordenonskega župana Sergia Bolzonella, ki odklanja volilno sodelovanje z levico in se zavzema za zavezništvo s sredinskimi silami, začenši s stranko UDC. Na levici pa nasprotno vzbuja velike simpatije videmski župan Furio Honsell, o katerem se tudi govori kot o možnem kandidatu za vodenje Furlanije-Julijske krajine. Merilo odnosov med SIK, levico in Demokratsko stranko bodo vsekakor prihodnja politična in parlamentarna Predsedstvo včerajšnjega deželnega kongresa SIK v Palmanovi dogajanja, posebno na področju reforme trga dela, ki ji Spetičeva stranka odločno nasprotuje, kot nasprotuje politiki Montijeve vlade. Spetič je tudi napovedal nastop Zveze levice na prihodnjih deželnih volitvah, kritiziral pa je predsednika FJK Tonda tudi zaradi politike, ki jo njegova deželna desno-sredinska uprava vodi do narodnih manjšin, začenši s slovensko. Na kongresu so, poleg tržaške tajnice stranke, govorili pokrajinski tajniki Pio De Angelis (Pordenon), Ottavio Romano (Gorica) in Isabella Sartogo (Videm). Skupščino so pozdravili Bat-tocletti (DS), Lauri (Sel), Franzil (SKP), Abud (CGIL), Orel (socialistična stranka), Rapotez (VZPI-ANPI) ter Pasto-rutti v imenu furlanskih nasprotnikov hitre železnice. MERAN - 58. kongres Južnotirolske ljudske stranke Durnwalder zapušča krmilo bocenske Pokrajine Terpin potrdil »strateško os« med SSk in SVP MERAN - Luis Durnwalder prihodnje leto ne bo več kandidiral za predsednika Pokrajine Bocen. Na tem mestu je bil kar 23 let, njegov naslednik bo najbrž Richard Theiner, ki je bil skoraj plebiscitarno potrjen za tajnika Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Durnwalderjeva napoved o umiku je vsekakor po pričakovanjih zasenčila ostala dogajanja na kongresu SVP, čeprav predsednik pokrajinske uprave napoveduje, da se bo še naprej ukvarjal s politiko, ki je moje življenje, je dejal. 54-letni Theiner je doživel podporo kar 96 odst. članstva stranke, kar mu odpira pot kandidaturi za predsednika avtonomne Pokrajine Bocen. Tudi s pomočjo notranjih primarnih volitev po zgledu italijanske leve sre- Deželni tajnik SSK Damijan Terpin dine. Vodja SVP je dejal, da je Južna Tirolska pripravljena odigrati svojo vlogo pri sanaciji državnih blagajn, a ne na škodo avtonomije in pridobljenih pravic pokrajine, kjer sobi-vajo nemška, italijanska in ladinska skupnost. Podobno stališče je na včerajšnjem kongresu iznesel tudi predsednik Pokrajine Trento Lorenzo Dellai, ki je prepričan, da nihče ne more boljše upravljati avtonomije Tridentinske-Južne Tirolske kot lokalne skupnosti. Kongresa sorodne in prijateljske stranke se je udeležil tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. S senatorjem Manfredom Pinzgerjem se je pogovarjal o šolskih vprašanjih, saj je zastopnik SVP v senatu predložil zakonski predlog SSk o slovenski šoli v Italiji, ki ga bo v prihodnjih dneh osebno predstavil v naših krajih. S poslancem Siegfriedom Bruggerjem pa se je Terpin pogovarjal o napovedani novi državni volilni zakonodaji ter o potrebi, da se olajša izvolitev parlamentarca iz vrst slovenske narodne skupnosti. Glavno pozornost je na kongresu po pričakovanju pritegnil v SVP zelo priljubljeni 71-letni Durnwalder, ki je v svoji dolgi politični karieri preživel kar 16 italijanskih vlad, medtem ko je od leta 1960 do danes Bocen imel le dva predsednika. Prvi je bil pokojni Silvius Magnago, drugi je Durnwalder, tretji pa bo najbrž Thei-ner. Predsednik je branil svojo zelo visoko plačo (menda mesečno zasluži kar 23 tisoč evrov), ki po njegovem ne pomeni nič slabega, če javni upravitelj veliko in pošteno dela za dobrobit skupnosti. Durnwalder je povedal, da vsa Evropa občuduje ter zavida dobro in učinkovito javno upravo na Južnem Tirolskem, ki sicer noče postati neke vrste davčna oaza, kot ji očitajo nekateri. « mo morali vlagati največ možnih resur-zov tudi v hudi finančni krizi, ki nas bo še bolj kot doslej prizadela. S tem v zvezi je vodstvo SKGZ ponovno izpostavilo zelo kritično stanje, ki se nakazuje manjšinskim medijem, v prvi vrsti Primorskemu dnevniku in Novemu Ma-tajurju, zaradi sprememb državnih zakonov o tisku, ki bodo skoraj gotovo namenjali manj sredstev tudi našim zamejskim medijem. SKGZ računa, da bo tudi o teh vprašanjih tekla beseda na torkovem srečanju med slovenskim in italijanskim zunanjim ministrom. V spomenici ministru Karlu Erjavcu je skupno manjšinsko zastopstvo ob medijskem vprašanju izpostavilo tudi problem sistemskega financiranja manjšinskih organizacij, ustanovitev vladnega manjšinskega omizja ter državnega volilnega zakona. V pripravi na deželni kongres bo SKGZ nadaljevala s prirejanjem tematskih srečanj, ki bodo namenjena jeziku, kulturi, univerzi in slovenskemu šolstvu. Osnova za posvet SKGZ o šolstvu bo anketa, ki jo je izvedel Slovenski raziskovalni inštitut. Posvet za ravnatelje slovenskih šol v Italiji LJUBLJANA - V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo v ponedeljek (ob 14.30) začel posvet za ravnatelje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki se bo končal 28. marca ob 15. uri v Celovcu. Posvet prireja slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, za vsebinski in organizacijski del pa skrbi Zavod RS za šolstvo. Posvet je letos deveti po vrsti, slovenski ravnatelji osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol iz Fur-lanije-Julijske krajine pa se letno srečujejo v izbranih slovenskih regijah. Program posveta sta pripravila dr. Teodor Domej in Andreja Duhovnik Antoni. Danes v Ukvah Koroška in Primorska pojeta 2012 UKVE - V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne v Ukvar bo danes popoldne (ob 14.30) tradicionalna pevska revija Koroška in Primorska pojeta 2012, ki jo prirejajo Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina, Krščanska kulturna zveza Celovec, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst, Zveza pevskih zborov Primorske in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Nastopilo bo šest pevskih zborov. Na slovenski TV RAI drevi Lynx magazin TRST - Drevi ob 20.50 bo slovenska televizija RAI predvajala mesečnik Lynx magazin, ki ima na sporedu štiri prispevke. Avtorica Tv Koper Capodistria Mojca Duman-čič se je v Gorici in Novi Gorici srečala z nekaterimi ljudmi s posebnimi potrebami, prispevek o produ-centski hiši Transmedia pa je pripravil Jan Leopoli. More Or Less Positive/ Bolj ali manj pozitivno je naslov razstave na temo virusa HIV, o kateri bo pričal prispevek Piera Pierija. Prihaja letni čas, ko se radi odpravimo na obalo in bližnja Istra vabi s projektom 365 dni Obale/365 giorni di Riviera. S pomočjo sredstev EU si Portorož za Slovenijo in Opatija za Hrvaško skušata ustvariti nove niše na evropskem turističnem trgu. O tem v prispevku Lorisa Braica s TV Koper Capodistria. ALPE-JADRAN Od danes spet poletna ura RAZPIS - Fotografski natečaj za nagrado Maria Magajne Prednost sporočilnosti Pozabljeni kotički in človekovi sledovi v naših krajih... v objektivu mladega fotoreporterja 3 Ponoči je začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro naprej. TRST - Sklad Albina Bubniča in Maria Magajne ter Primorski dnevnik razpisujeta fotografski natečaj za nagrado Maria Magajne ob 5. obletnici njegove smrti na temo Pozabljeni kotički in človekovi sledovi v naših krajih ... v objektivu mladega fotoreporterja. Obdelava teme je svobodna. Udeleženci natečaja lahko fotografirajo manj znane ali nepoznane naravne zanimivosti in posebnosti, sledove človekove prisotnosti v naravi in posege vanjo, tako v preteklosti kot tudi danes. Razpisna komisija pričakuje, da bodo imele fotografije mladih fotoreporterjev sporočilnost, predvsem pa spominsko, dokumentarno ali etnološko vrednost. Zanimive iztočnice lahko predstavljajo: najdeni predmeti, ki jih danes ne uporabljamo več (predvsem taki, ki so jih ljudje uporabljali pri opravljanju poklica), pozabljeni kraji ali zgradbe, ki so imele nekdaj v družbi svojo vlogo in pomen, nekdanji in današnji poklici ter človek pri delu nasploh. Naslov natečaja ponuja še veliko drugih možnosti za razvoj teme, zato potencialni udeleženci niso vezani na navedene predloge. Dovoljena je uporaba tako barvne kot črno-bele tehnike. Fotomontaža in prekomerna digitalna obdelava nista do- voljeni. Razpis je namenjen mladim do 25. leta starosti, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografsko dejavnostjo. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ petimi fotografijami (obvezno v velikosti 30 x 40 cm), ki niso bile še nikjer objavljene in katerih avtor je. Udeleženci morajo fotografije poslati ali dostaviti v zaprti ovojnici v uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Mon-tecchi 6) ali v Gorici (Ul. XXIV Maggio 1) najpozneje do 30. junija 2012. Ovojnica mora imeti oznako »Natečaj za nagrado Maria Magajne« in vsebovati geslo. Fotografiji, posameznim fotografijam ali ciklu fotografij je potrebno dodati naslov in morebitni opis, geslo pa naj udeleženec napiše tudi na zadnjo stran vsake fotografije. V ovojnico je potrebno priložiti še manjšo kuverto, v katero mora vsak udeleženec vstaviti svoje osebne podatke (ime in priimek, datum rojstva, bivališče, tel. številko in elektronski naslov), geslo in podpisano izjavo, s katero avtor dovoljuje objavo osebnih podatkov (imena in priimka) in fotografij. Sklad si pridružuje pravico do javne objave prispelih fotografij, z omembo avtorja posnetka. Fotografij ne vra- čamo, objavljene pa bodo na spletni strani Sklada in v Primorskem dnevniku. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju fotografij upoštevala njihovo umetniško in dokumentarno vrednost. Najboljši izdelki bodo prejeli denarno nagrado in bodo objavljeni na spletni strani Sklada in v Primorskem dnevniku. Za najboljše fotografije so predvidene naslednje nagrade iz Sklada Albina Bubniča in Maria Magajne: - barvne fotografije: 1. nagrada 300 evrov, 2. nagrada 200 evrov, 3. nagrada 100 evrov; - črno-bele fotografije: 1. nagrada 300 evrov, 2. nagrada 200 evrov, 3. nagrada 100 evrov. Predvidena so tudi posebna priznanja za najmlajše udeležence. Podelitev nagrad bo 23. oktobra 2012, ob peti obletnici smrti Maria Magajne. Celotno besedilo in pravilnik natečaja sta na razpolago v pdf formatu na povezavi www.primorski.eu/bubnicmagajna SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev: POLITIKA IN EKONOMIJA Gost: RUDI RIZMAN četrtek, 29.3.2012 ob 18.30 uri Kulturni dom Gorica www.slovik.orginfo@slovik.org f > nor« cvGTUcflRnn » Muh flT€ll€ DOM fiRT Obiščite našo VELIKONOČNO RAZSTAVO Pričakujemo vas! Vsem voščimo veselo Veliko noč! na Opčinah - Dunajska 17/a Tel. 040 2158266 SERRAMENTI PUNT% RAM Nove zasteklitve z visoko termično izolacijo za dižavni prispevek 2012 v višini 55% z oznako CE. Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z včlanjenimi društvi vabi na koncerte v sklopu 43. revije Primorska poje v Centru Anton Ukmar Miro v Domju v Kulturnem domu v Jamljah v Kulturnem domu Skala v Gropadi v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah v Kulturnem domu v Števerjanu v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah v cerkvi sv. Florjana v Zavarhu PUNTO RAM SERRAMENTI ul. Colombara di Vignano, 8 Industrijska cona Ospo - Milje (TS) Razstavno-prodajni salon V NAŠEM RAZSTAVNO-PRODAJNENI SALONU NAJDETE TUDI: blindirana vrata in notranja vrata najboljših znamk, zavese za okrasitev vašega doma, komarnike, žaluzije, rolete, tende, sekcijska in dvižna vrata... OGLEJTE SI NAS NOV v petek, 30. marca, ob 20.30 v soboto, 31. marca, ob 20.30 v petek, 13. aprila, ob 20.30 v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v petek, 20. aprila, ob 20.30 v soboto, 21. aprila, ob 20.30 Vv nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 KAKO DO NAS? ■S Olnd c. Ospo - Milje 3 3 ^ => a S +39.040.231611 ñ +39.040.231141 @ info@puntoram.it ca www.puntoram.it ICbPPE Sklad I Fondazione S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazlone agricoltori ZVEZA Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja namenitve 5 tisočink. Za izpolnitev modela 730 bo zaračunaval tistim, ki se bodo opredelili za namenitev 5 tisočink skladu, isto ceno, kot jo zaračunava članom Kmečke zveze. Gorica Trst Čedad Korzo Verdi 51 ul.Cicerone8 ul.Manzoni31 tel. 0481 82570 tel.040 362941 teL/fax 0432 703119 fax 0481 549824 fax 040 361389 4 Nedelja, 25. marca 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Odlok predsednika Dežele Renza Tonda Dvojezični smerokazi odslej tudi znotraj kraških vasi Prejšnji župan Dipiazza je privolil na slovenščino le ob začetku in koncu naselij Tržaška občinska uprava bo postavila dvojezične smerokaze tudi znotraj vasi vzhodnega in zahodnega Krasa ter v Lonjerju. To bo naredila na osnovi odloka predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda, ki je dopolnil svoje dosedanje ukrepe o izvajanju t.i. vidne dvoje-zičnosti. Dekret bo stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu FJK, nakar bo Občina Trst začela postopke za postavitev novih dvojezičnih tabel. Tondo je sedaj dejansko pristal na usmeritev paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki jo je prejšnji župan Trsta Roberto Dipiazza zavračal in prisilil predsednika Dežele, da sprejme predlog desnosredinske mestne uprave. To je pomenilo, da je Občina priznala pravico do italijansko-slovenskih tabel le ob začetku in koncu Križa, Proseka, Kontovela, Op-čin, Banov, Trebč, Padrič, Ferlugov, Bazovice in Lonjerja, znotraj naselij pa ne. Dipiazza je bil pri tem svojem stališču neomajen in je dosegel, da se ga vnese v prvi Tondov odlok o vidni dvojezičnosti. »Osebno sem za celovito dvojezičnost na Krasu in v Lonjerju, ne morem pa glede tega prepričati svoje politične koalicije,« se je stalno izgovarjal Dipiazza na sestankih s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem. Popolna dvojezičnost na cestnih tablah in smerokazih je v skladu z ukrepi deželne uprave obvezna v dolinski, zgoniški, repentabrski in devinsko-na-brežinski občini. V Miljah velja to za naselja Korošci, Žavlje, Rabojez, Beloglav, Štramar, Čampore, Vinjan, Oreh in Lazaret, na ozemlju tržaške občine pa so dvojezične vasi zahodnega in vzhodnega Krasa ter Lonjer, žal ne Katinara, ki je izpadla iz Tondovega odloka. Občine in Pokrajina kolikor toliko dosledno izvajajo deželna navodila, problem zase so ustanove in podjetja, ki opravljajo javne servise in storitve. Paritetni odbor je že sestavil seznam ustanov in podjetij ter se tudi srečal z nekaterimi njihovimi predstavniki, postopek pa je s proceduralnega in političnega vidika zelo zahteven, tako da deželnega odloka o tem še ni na obzorju. Izjemo predstavlja deželno cestno podjetje (FVG Strade), ki po novem skrbi za glavnino nekdanjih državnih cest. Na bivši državni cesti 14 (obalna cesta) na ozemlju devinsko-nabrežinske je podjetje pred kratkim postavilo številne dvojezične smerokaze. Res je, da je občina Devin-Nabrežina uradno dvojezična in da je cestno podjetje FJK le naredilo svojo dolžnost, res pa je tudi, da se je državno cestno podjetje ANAS na to vedno požvižgalo. S.T. Tržaška uprava je leta 2001 v kraških vaseh postavila le enojezične smerokaze, sedaj je napočil čas za dvojezičnost. Posnetek je iz Križa kroma Do 2. aprila olajšane poravnave davčnih sporov Do 2. aprila bo še mogoče z olajšavo poravnati davčne spore z Agencijo za prihodke, ki ne presegajo meje 20.000 evrov. V ta sklop sodijo postopki, ki so bili 31. decembra 2011 v teku na davčnih komisijah ali sodiščih. Dolžne zneske moramo plačati do 2. aprila, podrobne informacije so na spletni strani www.agenziaentrate.gov.it. Tržaški občinski svet bo gostil dijake Tržaški občinski svet bo jutri odprl vrata učencem in dijakom, ki sodelujejo pri programi Unicef Na poti do prijateljske šole. Ob 17.30 bodo gostje v občinski palači učenci nekaterih osnovnih šol ter dijaki liceja Petrarca. Prisotna bosta predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in občinska odbornica Antonella Grimm. Pri ustanovi Enfap tečaj za slepe telefoniste Pred dnevi se je začel tečaj za slepe telefoniste, ki ga v sodelovanju z deželnim zavodom Rittmeyer prireja ustanova Enfap. Cilj tečaja je usposobiti telefoniste, ki se bodo lahko vpisali v ustrezni poklicni seznam. Zavod Rittmeyer že več let podpira vključitev oseb, ki imajo težave z vidom, v svet dela. Nekaj mest je še prostih: informacije nudijo na telefonski številki 0404198911 med 9. in 13. uro. OBČINA Podžupanja Fabiana Martini Zelo lepa novica za občinsko upravo »Zelo lepa novica, za katero si je prizadevala tudi naša občinska uprava.« Tako je razširitev vidne dvojezičnosti na Krasu in v Lonjerju komentirala tržaška podžupanja Fabiana Martini, ki jo je župan Roberto Cosolini pooblastil za spremljanje te problematike v stiku s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem. »Kakor hitro bomo od Dežele dobili predsednikov odlok, bomo sprožili postopke za namestitev novih dvojezičnih smerokazov,« obljublja podžupanja. Stroške zanje bo lahko Občina Trst delno krila iz finančnih skladov zaščitnega zakona (člen številka deset). Naklonjenost Cosolinijeve uprave je bila odločilna, da je predsednik Dežele Renzo Tondo »popravil« svoj odlok o vidni dvojezičnosti, saj se v prvem (dvojezičnost le ob začetku vasi) ni hotel politično zameriti županu Robertu Dipiazzi ter desni sredini. Vidno dvojezičnost bodo po novem izvajali tudi v najmanjši beneški občini Dreka, kjer je, podobno kot v Trstu, lani prišlo do volilno-političnega preobrata. Majhno upravo vodita leva sredina in občanska lista. Upravičeno zadovoljen s Tondo-vim odlokom je seveda tudi predsednik paritetnega odbora Brezigar, ki se v teh dneh poslavlja s predsedniškega položaja. Na seji, ki bo predvidoma prihodnji mesec, bo paritetni odbor (sestavlja ga dvajset članov) dobil novega predsednika ali predsednico. Brezigar zapušča predsedniško mesto, potem ko je bil pred nekaj tedni imenovan za vodjo urada za stike z javnostjo slovenskega ministrstva za kulturo, šport, znanost in raziskovanje, ki ga vodi minister Žiga Turk. Brezigar bo vsekakor ostal član paritetnega odbora. ZKB G 1908 crédito cooperativo del carso zadružna kraška banka Vabilo Zadružna kraška banka vabi cenjene člane na predavanje v sklopu območnih srečanj z naslovom: »Sedanjost in prihodnost evra: kronika epohalnega polletja«, ki ga bo vodil dr. Enrico Geretto, docent finančne ekonomije na Videmski univerzi. Predavanje bo v sredo, 28. marca 2012, ob 20. uri v razstavni dvorani na Opčinah. Prosimo, da potrdite udeležbo do 27. marca 2012 na št. 040.2149278 oziroma 040.2149263 ali po mailu na naslov clanisoci@bcccarso.it. POKRAJINA - Srečanje s predsednico Tržaški parlamentarci za rešitev tovarne Alcatel Podjetje Alcatel v tržaški industrijski coni Senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina ter poslanca DS Ettore Ro-sato in Severne lige Massimiliano Fedri-ga bodo posegli v Rimu in zahtevali od italijanske vlade, da se prepreči odselitev francosko-ameriške multinacionalke Alcatel-Lucent iz Italije. Družba namerava namreč preseliti del dejavnosti iz Trsta v Romunijo (zaradi tega bo dvesto preker-nih uslužbencev ostalo na cesti), toda Alcatel je dejansko že napovedal, da ne bo več vlagal v raziskovalno dejavnost v Italiji in bo preselil druge dejavnosti v Nemčijo in v ZDA. Vlada mora torej ukrepati, da se prepreči odselitev družbe Alcatel. V ta namen mora izvajati ustrezne razvojne politike na tem področju, ker so potrebne nove naložbe v sektor telekomunikacij in še predvsem za napeljavo širokopasovnega internetnega omrežja. To je izšlo s srečanja s tržaškimi parlamentarci in pokrajinsko predsednico Mario Tereso Bassa Poropat, ki je bilo včeraj na sedežu pokrajinske uprave in ki so se ga udeležili tudi predstavniki panožnih sindikatov. Dodati velja, da je predsednica Bassa Po-ropat v tej zvezi že naslovila pismo na pristojnega ministra Corrada Passero. Spomnimo naj, da v tržaški industrijski coni razvijajo in proizvajajo prototipe mobitelov ter visokotehnološko strojno in programsko opremo na osnovi projektov, ki jih izdelajo na sedežu Alcatela v Lombardiji. V Trstu je zaposlenih skupaj 570 ljudi, od katerih kar 350 na osnovi pogodb za določen čas. (ag) kroma GRIČ SV. JUSTA Občina Trst se je spomnila ubitih talcev Tržaška občinska uprava se je včeraj dopoldne v spominskem parku na griču Sv. Justa spomnila someščanov Maria Haipela in Paola Petruccija, ki so ju nacisti usmrtili v pokolu v Ardeantinski jami v okolici Rima. Od pokola je minilo 68 let. V imenu Občine se je spominu na umrla nesrečna talca poklonila občinska odbornica Antonella Grimm. Predstavitev knjige o zgodovini Istre V knjigarni Minerva v središču Trsta bodo v torek ob 17.30 predstavili knjigo Franca Fornasara z naslovom Nove-cento Adriatico (Jadransko 20. stoletje). Knjigo bo predstavila novinarka Rosanna Giuricin, predstavitev prireja kulturni krožek Istria. / TRST Nedelja, 25. marca 2012 5 OKOLJE - V okviru svetovne pobude Očistimo svet je sodelovalo več kot dvesto ljudi Očistili so naravo v Bregu in v Nabrežini Prostovoljci civilne zaščite in domačini odstranili veliko število odpadkov Številni prostovoljci so v okviru svetovne pobude Očistimo svet včeraj sodelovali pri čistilniih akcijah, ki so jih priredili v Bregu in v Nabrežini. V dolinski občini so naposled napolnili z odpadki več tovornjakov, na stezi med Na-brežino in obalno cesto pa so napolnili več vreč z odpadki. Dodatno akcijo so izvedli prostovoljci civilne zaščite na strugi reke Glinščice, kjer bodo z delom nadaljevali danes. Prostovoljci so od vhoda v Dolino Glinščice do Boljunca čistili in sekali naraslo vejevje ter s tem sprostili strugo. Kot so skorajda začudeno povedali, je bilo vsekakor v strugi zelo malo odpadkov. V dolinski občini so čistilno akcijo priredili domala vsa domača kulturna in športna društva, krajevne srenje in dolinska občinska uprava in so imeli prostovoljci na izbiro kar deset različnih prizorišč. Pri pobudi je sodelovala tudi dolinska županja Fulvia Premo-lin. Kot nam je povedala, je pri čistilni akciji sodelovalo veliko število domačinov. Premolinova se je udeležila akcije v Prebenegu, kjer se je zbralo okrog 20 ljudi. Vendar so bile akcije v vseh vaseh od Gročane do Domja in je bilo v vsaki na desetine ljudi. V tem okviru za nabrali, kot rečeno, veliko odpadkov, ki so jih s tovornjaki odpeljali v zbirni center v Boljuncu. Kar 105 prostovoljcev civilne zaščite, ki so prišli iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine, pa bo tudi danes in še dva dni v aprilu čistilo strugo reke Glinščice. Dela bo nato prevzelo specializirano podjetje, kateremu je dolinska občinska uprava pred kratkim oddala dela, je napovedala županja. Temu so namenili 800 tisoč evrov deželnih finančnih sredstev, med deli pa bodo očistili tudi dva kratka vodotoka v Dolini in v Logu. Čiščenja narave so se lotili tudi v Nabrežini, kjer je okrog 20 prostovoljcev očistilo stezo na območju med nižjo srednjo šolo in obalno cesto. Čistilno akcijo so priredili vaški jus, Kulturno društvo Igo Gruden, Godbeno društvo Nabrežina, Športno društvo Sokol in Združenje staršev, na ribiški poti pa so z odpadki napolnili skupaj deset vreč. Prostovoljci so se lotili dela navdušeno in bodo akcijo ponovili. Prihodnjič nameravajo očistiti stopnišče od obalne ceste do nabrežinskega brega ter območje med nabrežinskim vaškim jedrom in avstroogrskim pokopališčem, vendar čakajo v tem smislu še na dogovor z de-vinsko-nabrežinsko občinsko upravo. A.G. NABREŽINA - Didaktično ravnateljstvo Otroci so na spletu izpostavljeni nevarnostim Didaktično ravnateljstvo iz Na-brežine je v torek organiziralo izpo-polnjevalno predavanje namenjeno učiteljem in vzgojiteljem v sklopu vzgojno-didaktične ponudbe. O nevarnostih pri uporabi spleta sta spregovorila predstavnika poštne policije. Najprej sta naštela vrsto nevarnosti, ki pretijo navadnim uporabnikom speta. Poudarila sta pomen stalnega osveš-čanja učencev zlasti glede uporabe socialnih omrežij, kot je facebook, pa tudi glede kriminala, ki izkorišča podatke, objavljene na spletu. Če npr. kdo objavi ali pošilja po mailu osebne podatke, dokumente ali podatke bančnega računa in predvsem bančne kartice, se izpostavlja hudodelcem, ki znajo vse to spretno izkoriščati. Pri tem je treba zato zelo paziti. Še posebno pri plačilih preko spleta. Drugi del predavanja je neposredno zadeval učence. Danes učenci osnovnih šol že uporabljajo računalnik in brskajo po spletu. Vpisani so celo v socialna omrežja, kar lahko postane zelo nevarno. Slednja so sicer prepovedana otrokom pod 13. letom starosti. Predstavnika poštne policije sta pri tem posebno poudarila, kako je pomembno, da starši znajo nadzirati svoje otroke. Zaskrbljujoč je podatek, ki sta ga navedla: kar 60% otrok ni nadzorovanih in prosto brskajo po spletnih straneh. Otroci lahko na svoje strani na socialnih omrežjih objavljajo fotografije in vi-deoposnetke, bodisi svoje kot druge, ter lahko kontaktirajo najrazličnejše osebe, za katere sploh ne vedo, kdo so. Te podatke izkoriščajo predvsem pedofili. Največ primerov pedofilije nastane zaradi izkoriščanja otroških podatkov na socialnih omrežjih. Zaradi tega je zelo važna vloga staršev in seveda tudi učiteljev. Pomembna je preventiva, zato je priporočljivo, da so otroci že v šoli seznanjeni z nevarnostmi, katerim lahko gredo naproti preko spleta. Pred tem pa morajo biti osveščeni starši in učitelji, da lahko otroke nadzorujejo. (and) ULICA D'AZEGLIO - Mati in hči v priporu Ob izstopu z avtobusa zalotili obe torbičarki Mati in hči sta v Trstu skupaj brskali po torbicah in kradli denarnice, njune žrtve so bile predvsem priletne ženske. 50-letna H. O. in 24-letna C. A., italijanski državljanki, sta žrtve običajno čakali pri izhodu iz banke ali poštnega urada. Potrpežljivo sta jih zasledovali, tatvine pa izvajali sredi gneče na avtobusih - še posebno ob urah, ko to prevozno sredstvo uporablja največje število ljudi. V petek dopoldne so dvojico zalotili policisti. Na avtobusu številka 11 sta mati in hči okradli priletno žensko, ki hodi z berglami. Tatvine ni opazil noben potnik, ob izstopu na postaji v Ul. DAzeglio pa so storilki ustavili in preiskali policisti. 24-letna C. A. je imela pri sebi ukradeno denarnico. Plen so kmalu zatem vrnili lastnici, ki sploh ni opazila, kaj se je zgodilo. Policistom se je zahvalila, tatici pa so medtem odvedli v pripor. Tovorno vozilo izgubilo vreče odpadnega papirja Na avtocestnem priključku med Fernetiči in Prosekom je tovorno vozilo včeraj okrog 13. ure izgubilo tovor. Na vozišču v smeri Tržiča so se znašle štiri večje vreče, v katerih je bil odpadni papir. Ovira je presenetila avtomobilista, ki je moral nenadoma zavirati. Vozilo se je naposled poškodovalo, voznik pa ne. Prometni policisti so tudi s pomočjo posnetkov nadzornih videokamer skušali izslediti tovorno vozilo, ki se po dogodku ni ustavilo, iskanje pa včeraj ni obrodilo sadov. Lažji prometni nesreči skoraj sočasno v Sesljanu V Sesljanu sta se včeraj zgodaj popoldne skoraj sočasno pripetili dve prometni nesreči. Prometna policija je obravnavala nesrečo blizu kampa Mare pineta, kjer sta se ob 13.40 lažje poškodovali dve osebi. Deset minut pozneje je zaradi izsiljene prednosti prišlo do nesreče (brez poškodovanih) še na glavnem sesljanskem križišču, posegli pa so karabinjerji. Danes v Ljudskem vrtu poklon slovenski poeziji Danes ob 11. uri bo v Ljudskem vrtu de Tommasini poklon slovenski poeziji, ki ga ob svetovnem dnevu poezije prirejata Slovenski klub in ZSKD. Ob kipu Srečka Kosovela bodo spregovorili pesnikovi verzi, ki jih je Založništvo tržaškega tiska pravkar izdalo v dvojezični zbirki Ostri ritmi Aspri ritmi. Zbirko je uredila Jolka Milič, ki bo danes nagovorila prisotne, izbor Kosovelovih pesmi pa bo prebral igralec Danijel Malalan. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela mlada trobentačica Živa Komar. V Nabrežini pevska revija Vsi smo prijatelji SKD Vigred in KD Rdeča zvezda vabita danes na 20. revijo otrok in mladih Vsi smo prijatelji,ki bo ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini. Sodelovali bodo pevska, plesna in mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški fenomeni, gojenci Godbenega društva Nabrežina, plesne skupine: SKD Tabor, SKD Kremenjak, "Take Dance" AKSD Vipava in SKD Škam-perle, otroški pevski zbor Zgonik, Romjanski muzikanti, mladinski pevski zbor Igo Gruden in ansambli Hackers, U'pnska mularija in Rock na Bndimi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom , ki so zboleli za rakom. Kakor je že tradicija bodo ob koncu vesele prireditve vsi skupaj spustili v nebo pisane balončke s pismom prijateljstva. Pobuda je namreč pravi praznik otrok in mladih, ki delujejo po raznih društvih, in želi že najmlajšim predstaviti vrednote spoštovanja drugih in drugačnih ter medsebojne solidarnosti. V torek v Šempolaju pomladni praznik SKD Vigred vabi v torek, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na pomladni praznik z odprtjem razstave slik Majde Pertotti, izdelkov skupinice kraških žena, ki ustvarjajo skupaj na raznih tečajih, del, ki so vezana na običaje ob veliki noči ter prodajnega sejma velikonočnih pirhov in ročnih del. Ob tej priložnosti bosta nastopili OPS in mladinska glasbena skupina Vigred. Razstava bo odprta do 1. aprila od 15.30 do 18.30, v nedeljo pa tudi dopoldne in sicer od 9.45. Izlet na razstavo slovenskih tržaških slikarjev Jutri bodo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani odprli razstavo Razprta obzorja - Slovenski tržaški slikarji 1945-60, pokrovitelji katere so predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk in častna pokrovitelja Mestna občina Ljubljana ter Občina Trst. Kustos razstave je umetnostni zgodovinar Vid Lenard, strokovni sodelavec projekta pa Peter Kre-čič z Univerze na Primorskem. Na razstavi bodo na ogled dela slikarjev Avgusta Černigoja, Lojzeta Spa-cala, Rudolfa Sakside, Jožeta Cesarja, Bogdana Groma, Roberta Hla-vatyja in Avrelija Lukežiča. Kulturna društva od Repna do Gročane pripravljajo v nedeljo, 22. aprila, avtobusni izlet z ogledom razstave. Ker se je uspešno sodelovanje rodilo ob praznovanju dneva slovenske kulture, bodo izletniki po razstavi obiskali še Vrbo. Vpisovanja so možna pri odbornikih društev, ki se prepoznavajo v geslu Prešerno skupaj (KD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa in SKD Tabor). Popravek Pri včerajšnjem poročanju o nastopu zbora Musica Viva v Bazovici je prišlo do napake. Avtor članka je pomotoma napisal, da vodi zbor Erika Jazbar, medtem ko je dirigentka v resnici Erika Bizjak. Njej in bralcem se opravičuje. 6 Nedelja, 25. marca 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / VELIKI TRG - Kavarna Caffe degli Specchi spet odprla vrata V zgodovinski kavarni predvsem čokolada in glasba Za pilota in čokoladarja velik izziv, z njima nazdravil Massimo Zanetti - »Navadni smrtniki« skoraj praznih rok Nova upravitelja, svaka Giuseppe Faggiotto in Enzo Friolo Veliki trg ima spet svojo zgodovinsko kavarno. Če so oktobrsko zaprtje kavarne Caffe degli Specchi Tržačani sprejeli kot znak krize in propadanja mesta, lahko njeno ponovno odprtje predstavlja simbol optimizma. »Kavarno smo le delno obnovili, povrnili pa smo ji pečat 19. stoletja. Zgledujemo se po uspešnem upravitelju Antoniu Cesareu, ki je kavarno prevzel marca 1884,« je pred včerajšnjim uradnim odprtjem povedal Enzo Friolo, nekdanji pilot linijskih in pozneje zasebnih letal. Tržačan je kot pilot delal za razne italijanske vipovce - Leonarda Mondadorija, družino Ferruzzi in Raula Gardinija. Prejšnji upravitelji so zaradi previsokih stroškov jeseni vrgli puško v koruzo, tedaj pa je zavarovalnica Generali, lastnica palače Stratti (stavba je iz leta 1837, kavarna pa 1839), začela iskati interesente. Novi najemnik kavarne je družba Segafredo Za-netti (včeraj je odprtju nazdravil sam lastnik Massimo Zanet-ti), upravitelja pa Enzo Friolo in njegov svak Giuseppe Faggiotto, lastnik pordenonske slaščičarne in blagovne znamke Perato-ner. Na vprašanje, kako je upokojeni pilot ubral to pot, je Friolo odgovoril tako: »Po naključju. V starem mestu sem listal knjigo o Antoniu Cesareu, nekaj dni pozneje pa mi je Faggiotto predlagal, naj prevzameva slavno kavarno.« »Kava in sladica staneta enako kot v ostalih lokalih v okolici, nič več,« je zagotovil Friolo. Kuhinje ni več, stranke bodo pokušale okusne Peratonerjeve čokoladne sladice, mojster Fag-giotto pa bo tudi v Trstu vodil slaščičarske tečaje. V kavarno se vračajo koncerti (ob petkih ob 18. uri) in nastopi raznih godb (ob nedeljah opoldne pred lokalom). Uradno odprtje sta ob navzočnosti predstavnikov institucij polepšala orkester Banda Re-folo in pevski zbor iz Benetk s kitajskima baritonoma. Nekoliko razočarana pa je bila množica pretežno priletnih Tržača-nov: na trgu je zaman čakala na odstranitev traku, ki je »navadnim smrtnikom« preprečeval vstop. Kavarno bodo odprli šele danes, tako da so se morali nepovabljeni radovedneži zadovoljiti s ponujenimi koščki čokolade, na katere je izza traku marsikdo planil kot ptica ujeda. (af) kroma Osebje sestavlja 18 mladih poliglotov, kandidatov pa je bilo 500 kroma DSI - Jutri v Trstu Ljudmila Novak bo odprla razstavo Umetniki za Karitas Jutri bo v Društvu slovenskih izobražencev spet gostovala prodajna razstava Umetniki za Karitas, ki je v velikonočnem času postala že vsakoletna tradicija. Hvalevredna človekoljubna pobuda slovenskega Karitasa, ki prikazuje umetniške stvaritve s 17. mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu, dobiva letos še poseben pomen, ker se bo večera v Peterlinovi dvorani udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki bo razstavo tudi odprla. Na razstavi so dela številnih slovenskih in tujih slikarjev, ki so se v lanskem avgustu udeležili kolonije v še vedno izredno privlačnem tako po naravi kot ljudeh naravnem okolju Sinjega vrha nad Vipavsko dolino. Pobudo bo predstavila voditeljica projekta Jožica Ličen, z likovnega vidika pa bo o razstavljenih delih spregovorila Anamarija Stibilj Šajn. Večer bo obogatila predstavitev mul-tivizije kolonije in moški zbor Sv. Jernej iz Opčin. Izkupiček prodanih del bo namenjen pomoči ljudem v stiski. SALEŠ - Občni zbor Štefan Jazbec bo še predsednik KD Rdeča zvezda V četrtek je potekal 29. občni zbor KD Rdeča zvezda, v sklopu katerega so potekale tudi volitve novega upravnega in nadzornega odbora. Zasedanja se je udeležilo 28 članov društva (vseh včlanjenih je 95). Dosedanji voditelji so poročali o dejavnostih v preteklem letu ter seznanili člane z načrti za prihodnost. Poročilom so sledile volitve. Za predsednika je bil potrjen Štefan Jazbec. Novoizvoljeni upravni odbor sestavljajo še: Katrin Štoka (podpredsednica), Alexia Kobal (tajnica), Stanislava Mo-kole (blagajničarka), Zvonko Rebula (gospodar), Tom Fabiani, Vesna Hro-vatin, Devan Milic, Jakob Pernarcich in Tadeja Savi. V nadzorni odbor so bili potrjeni Boštjan Milič, Bojan Simoneta in Fabio Sulli. KD Rdeča zvezda prosi člane, ki niso še poravnali članarino za letošnje leto, naj to storijo čim prej. Za informacije se je mogoče obrniti na spletni naslov: skd.rde-cazvezda@gmail.com. BARKOVLJE - Na občnem zboru predstavili tudi nove načrte Člani krajevnega društva ocenili opravljeno delo Redni občni zbor SKD Barkovlje, ki je potekal minuli ponedeljek v društvenih prostorih, je bil tradicionalno dobro obiskan. Aktivnosti društva v letu 2011 in v letošnjem letu sta predstavili predsednica Sandra Poljšak in tajnica Vera Poljšak. Društvo je bilo v minulem letu precej zaposleno, saj je izpeljalo cel kup zanimivih prireditev za mlade in stare, za otroke in mladino. Zbranim na občnem zboru je predsednica Sandra Poljšak sporočila, da je njihov odbor deloval kot lepo uglašena ekipa, ki se je sestajala vsakih štirinajst dni ob ponedeljkih zvečer. Predsednica je izpostavila, da bi bilo dobrodošlo, če bi društvene prostore obiskovalo več mladih ljudi. V tem letu so si zadali nalogo, da bi mlade Barko-vljane preko elektronske pošte sproti obveščali o pobudah, ki jih pripravlja lokalno društvo. Vseeno pa so društveni prostori odlično obiskani s strani najmlajših, je dejala Polj-šakova, ki je izpostavila pevske aktivnosti. Otroci namreč zelo radi in v velikem številu obiskujejo Glasbeno kam-brco pod vodstvom Aleksandre Pertot, ki osnovnošolce in otroke, ki obiskujejo krajevni vrtec, pripravlja tudi na pevske nastope. V minulem letu so poskrbeli tudi za varnost na dvorišču, saj so pri zidku postavili ograjo, ki preprečuje padce otrok. Nekoliko manj uspešni pa so bili odborniki pri reševanju problema, povezanega z zidom pri vhodu v društvo. Ta zid je v lasti soseda, ki pa ne želi prevzeti odgovornosti in zavrača popravilo zidu. Z zanimanjem smo prisluhnili tudi poročilu o aktivnostih društva v minulem letu. Organizirali so filmske in glasbene večere, sejme in prireditve za otroke. Poleg tega pa je svojim članom društvo ponudilo tudi telesne aktivnosti, ki so bile vedno odlično obiskane. Ob četrtkih zvečer na dvorišču društva poteka mali nogomet, ob sredah zvečer pa je na sporedu telovadba, zanimiva pa so tudi sobotna jutra, ko lahko zainteresirani obiskujejo tečaj "tap-kanja", ki nas uči tehnike doseganja čustvene svobode. Veliko aktivnosti pa si lahko obetamo tudi v letu 2012. Poleg tradicionalnih prireditev, kot je Pokušnja kruha in vina, smo med načrtovanimi aktivnostmi zasledili nekaj novosti, med katerimi velja omeniti proslavo ob 30-letnici poimenovanja barkovljanske osnovne šole po F. S. Fin-žgarju. Ta proslava bo predstavljala vrhunec prireditev SKD Barkovlje v tem letu, na sporedu pa bo meseca maja. Ob tej priložnosti bodo nastopili osnovnošolci in otroci bar-kovljanskega vrtca, izšla bo brošura, v kateri bo opisan razvoj Barkovelj, priredili bodo tudi razstavo o Finžgarju. Skratka, majske aktivnosti v Barkovljah bodo pestre. SKD Barkovlje je tako potegnilo črto pod leto 2011 in napovedalo bogato bero žanrsko različnih prireditev tudi v tekočem letu. Ob koncu občnega zbora so zbrani pokramljali in z zadovoljstvom ugotavljali, da je za uspešno izvedbo zastavljenega programa nujno potrebno tim-sko delo. (sč) REPENTABOR - Na OŠ Alojza Gradnika na Colu 8. marec v znamenju gledališke ustvarjalnosti Učenci uprizorili Šolo strahov, ki je strašila in plašila, a tudi zabavala Letošnji 8. marec je na Osnovni šoli Alojza Gradnika na Colu minil v znamenju gledališke ustvarjalnosti: učenci so namreč za to priložnost naštudirali igro z naslovom Šola strahov, ki jo je napisala in režirala mlada domačinka Julija Berdon. V predstavi je nastopilo 40 otrok , ki so se na igralski nastop vestno pripravljali pod mentorstvom skrbne režiserke in ob vsestranski pomoči učiteljev ter šolske sodelavke. Na odru so zaživele vsemogoče pošasti, grozne kače, hudobne stonoge, strupene gliste in njim podobna strah vzbujajoča bitja, ki so »strašila in plašila », a predvsem zabavala številno občinstvo v dvorani. Učenci so v odrskem nastopanju pokazali veliko prepričljivost, odlično so se odrezali v raznih vlogah, za katere se je zdelo, da so jim naravnost pisane na kožo. Prijeten gledališki večer je potekal v Kulturnem domu na Colu v sodelovanju s krajevnim kulturnim društvom Kraški dom. Na repentabrski Osnovni šoli pa so ob Dnevu žena v goste povabili novinarko Heleno Jovanovič, avtorico knjige Pravljice za bele zimske dni. Srečanje je bilo nadvse poučno in zabavno, saj so ga sooblikovali tudi učenci, ki so z radovednostjo poslušali branje pravljic , sodelovali v razgovoru in risali pravljične junake. Poleg tega so si 8. marca na šoli ogledali glasbeno pravljico S. Prokofjeva Peter in volk, v kateri je nastopil igralec Franko Korošec, režijo pa je podpisal Sergej Verč. Pobuda je sodila v okvir abonmaja Zlata ribica in je nastala v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. I. Škabar Pri uprizoritvi igre domačinke Julije Berdon je nastopilo 40 otrok PREDAVANJE Ali sončenje res povzroča raka? Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje z naslovom Ali sončenje resnično povzroča kožnega raka? Predavanje bo v sredo, 28. marca, ob 17. uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 14 v Trstu. Govorila bo dermatologinja dr. Majda Košuta. Znano je, da je sonce vir življenja na zemlji. Brez njega ne bi bilo ne toplote ne svetlobe. Nedvomno imajo sončni žarki veliko pozitivnih lastnosti: sonce vpliva na dobro počutje; je nujno potrebno pri sintezi vitamina D, ki je bistven za pravilen razvoj kosti; pomaga pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni. Vendar moramo zelo paziti tudi na škodljivost sončnih žarkov. Poleti se veliko ljudi rado sonči, predvsem zaradi prijetnega videza, ki ga daje zagorelost. Nekateri, zlasti mlajši, so postali kar odvisni od zagorelosti in pri njih so raziskovalci dobili potrditev, da preveč sončenja škodi: naša koža se hitreje stara, kar pa je še najhujše, lahko razvije razne vrste kožnega raka. Sonce ni glavni krivec za vse vrste raka, vendar je pretirano sončenje gotovo povezano z nastankom in razvojem nekaterih oblik kožnega raka. Pomembno je torej, da se pametno in premišljeno izpostavljamo sončnim žarkom. / TRST Nedelja, 25. marca 2012 7 Dušan Jelinčič Dokumentarna drama režija: Jernej Kobal danes, 25. marca ob 16.00 (red C) avtobusni prevoz iz Sesljana in z Opčin ZOPČIN 14:30 OPČINE - NA BAZOVIŠKI ULICI 21 14:40 TREBČE-NATRGU 14:45 PADRIČE - PRED ŠPORTNIM CENTROM GAJA 14:55 RICMANJE-AVTOBUSNA POSTAJA (BARDE) 15:00 ZABREŽEC - BARAKCA 15:05 B0UUNEC- PRED GLEDALIŠČEM "F. PREŠEREN" 15:10 DOLINA-PRED ŽUPANSTVOM 15:20 D0MJ0-PRED KULTURNIM CENTROM IZ SESLJANA 14:15 SESUAN-PARKIRIŠČE 14:25 NABREŽINA-NATRGU 14:30 KRIŽ-AVTOBUSNA POSTAJA 14:45 ZGONIK- PRED ŽUPANSTVOM 15.00 PROSEK-NAKRŽADI v četrtek, 29. marca ob 19.30 (red K) v petek, 30. marca ob 20.30 (red F) v soboto, 31. marca ob 20.30 (red T) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Tržaški Pomorski Klub A.š.D. SIRENA vabi na 36. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 31. marca 2012, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu Miramarski drevored, 32 14. GLEDALIŠKI VRTILJAK Lutkovno gledališče Maribor VOLK IN » * KOZLIČKA » • Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 DANES ob 16. uri (red Rdeči palčeb) in ob 17.30 (red Modri palčeb) NAGRAJEVANJE NAJLEPŠIH RISBIC Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka Danes za ljubitelje lepe zborovske glasbe MePZLipa VSI |U S SKD Lipa iz Bazovice vabi na glasbeni večer »NASA PESEM POMLADI« nastopa Komorni zbor MUSICA VIVA iz Tolmina Vodi Erika Bizjak Uvodni pozdrav: MePZ Lipa Danes - nedelja, 25. marca 2012 ah 18.00 v veliki dvorani Športnega centra »Zar|a« v Bazovici Vabljeni! Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje Sončenje: resnično povzroča kožnega raka? v sredo, 28. marca, ob 17. uri v Narodni dom Ul. Filzi 14 v Trstu Predavala bo dermatologinja dr. Maja Košuta. Včeraj danes H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 Danes, NEDELJA, 25. marca 2012 MINKA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 19.24 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 7.51 in zatone ob 22.36 Jutri, PONEDELJEK, 26. marca 2012 MAKSIMA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,7 stopinje C, zračni tlak 1023,3 mb raste, vlaga 63-odstotna, veter 3 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje C. OKLICI: Gianpiero Virginio in Susanna Debrevi, Jeremy Russo in Laura Sbrugne-ra, Matteo Andolina in Cristina Jerian, Enrico Micheli in Elisa Quai, Nicholas Bologna in Sergia Mosconi, Massimo Batti-sta in Viviana Amendola, Vallentino Ren-zi in Elisa Mauro, Diego Bravar in Fran-cesca Dordolin, Rodolfo Canziani in Valentina Callegari, Luca DellAngela in Margherita Della Picca, Matteo Macc-hiavelli in Anna Tommasini, Armando Di Somma in Pavlina Janeckova, Fulvio Ca-puto in Luisa Flora, Corrado Fratantonio in Anna Oretti, Kristjan Milič in Manuela Polli, Gianclaudio Crippa in Margherita Dragotto, Shegata Abdelhamed Aly Ab-delhamed in Angela Maino, Peter Ferlu-ga in Chiara Sepin, Matteo Bossi in Pao-la Ranieri, Danny Slatnik in Selena Bercari, Stefano Vittori in Beatrice Abramo. [I] Lekarne Nedelja, 25. marca 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 20, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s pred- Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju s slovensko Karitas vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 r na odprtje razstave -| udeležencev 17. mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu UMETNIKI ZA KARITAS Razstavo bo odprla ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Predstavitev multivizije kolonije. U Kino AMBASCIATORI - 15.45 »John Carter«; 18.00, 20.00 »Posti in piedi in paradiso«; 22.15 »John Carter 3D«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »The Lady - L'amore per la liberta«. CINECITY - 10.50, 13.05, 15.25, 17.45, 20.00, 22.15 »Edgar Allan Poe - Tha Raven«; 11.05, 13.10, 15.30, 17.50, 20,10, 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 11.10, 13.15, 15.25, 17.45, 20.05, 22.10 »E' nata una star?«; 13.15, 17.50, 20.00, 22.10 »L'altra faccia del diavolo«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Quasi amici«; 11.00, 15.30, 18.30 »John Carter«; 21.30 »John Carter 3D«; 19.50, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«; 11.10, 13.20, 15.40 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 11.10, 15.40, 17.50 »Ti stimo fratello«. FELLINI - 17.20, 20.30 »The Artist«; 16.00, 19.00, 22.15 »Cesare deve morire«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »17 ragazze«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Magnifica presenza«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Izdana«; 20.30 »Kruha in iger«; 20.50 »Marčeve ide«; 18.20 »Obuti maček«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.10 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.10, 13.10, Nastopil bo MPZSv. Jernej z Opčin. Začetek ob 20.30 hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 19.10, 21.35 »Železna Lady«; 21.30 »Hudič v nas«; 11.50, 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 14.00, 19.00 »Umetnik«; 11.20, 16.20, 21.20 »John Carter 3D«; 12.20, 18.40, 20.50 »Odklop«; 14.30, 16.30, 21.10 »Vse za denar«; 16.00 »V deželi krvi in medu«; 12.00, 17.30, 20.30 »Igre lakote: Arena smrti«; 16.40 »John Carter«; 12.10, 19.10 »Ženska v črnem«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Viag-gio nell'isola misteriosa«; 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »The Raven«; Dvorana 2: 11.00, 15.20, 18.45, 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 17.00, 20.30 »Ghost Rider - Spirito di vendetta 3D«; Dvorana 3: 11.00, 16.15, 18.15, 20.15 »Hugo Cabret«; Dvorana 4: 11.00 »Il gat-to con gli stivali«; 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »E' nata una star?«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo«; 15.15 »10 regole per fare innamorare«. SUPER - 16.15 »Viaggio nell'isola miste-riosa«; 17.45 »A simple life«; 19.45 »The iron lady«; 21.30 »Paradiso amaro«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »E' nata una star«; Dvorana 2: 15.00, 16.50, 18.45, 21.00 »Ghost Rider - Spirito di vendetta 3D (dig.)«; Dvorana 3: 15.30, 17.50, 20.15 »10 regole per farla innamorare«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo (dig.)«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.00 »Quasi ami-ci«; Dvorana 5: 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Magnifica presenza«. H Šolske vesti VABILO na ogled Vile Necker ter palač Morpurgo in Vivante pri stari univerzi. Ob »Dnevih pomladi« sklada FAI - Fondo per l'Ambiente Italiano Vas dijaki ciceroni li-ceja Prešeren s svojimi mentorji vabijo na vodeni ogled v slovenščini danes, 25. marca, ob 16. uri izpred Muzeja Santorio na Trgu papeža Janeza XXIII v Trstu. Ogled bo trajal uro in pol. Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v torek, 27. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v sredo, 28. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. ¿i Čestitke Draga nona ZORA, jutri se bova s tabo veselila, saj boš svoj rojstni dan slavila! Za voščilo ti bova pesmico zapela in ti iz vsega srca zaželela, da bi vedno bila zdrava, srečna in vesela. Za rojstni dan prejmi še koš poljubčkov od tvojih dveh pridnih srčkov. Matija in Isabel. Ob hvalevrednem življenjskem dosežku čestitamo naši tajnici in »pupi« URŠKI vsi iz Kulturnega društva F. Prešeren in Dekliške Boljunec. Včeraj sta se odločila in pred oltar stopila MATEJA in GVIDO. Da bi bila njuna nova skupna življenjska pot vedno z rožicami postlana in z žarki sreče obsijana, jima želijo vsi od SKD Vigred. Naša pevka LARA je uspešno diplomirala na tržaški ekonomski fakulteti. Iz srca ji čestitamo dekleta Kraškega slavčka. Danes si na vrsti ti. Abraham ti že trka na vrata. PATRICIJA se veseli, ker 50. rojstni dan slavi. Vse najboljše, zdravja, sreče in zadovoljstva ji želita mama Ondina, tata Mario, mož Edi in nona Tončka. Hip, hip hura'. Dragi FRANKO, naj ti sreča in radost vsak dan cvetita, naj ti ves čas smeh "Glej mah, lišaje, pomladno vejo!" Vse to je zanimalo našo Tadejo Čestitamo diplomirana biologinja! Vsi pri Rdeči zvezdi Na tržaški univerzi je uspešno dokončala študij bioloških ved Tadeja Savi Ob tem pomembnem življenjskem uspehu ji čestitamo in se veselimo z njo vsi njeni najdražji Aleksandra, z najvišjo oceno si diplomirala na pravni fakulteti! Čestitamo ti (ponosni) Valentina, Veronika, Claudio, Tatjana Na univerzi v Padovi je iz gastronomskih in gostinskih ved diplomiral Carlo Zennaro Za dosežen cilj mu čestitamo in želimo še mnogo uspehov mama, oče, Marco, Elena, Susy in sorodniki 20. marca je na tržaški pravni fakulteti doktoriral z najvišjo oceno in pohvalo Goran Košuta S ponosom mu iz srca čestitajo mama, tata, sestra Majla in nonoti V petek, 23. marca je uspešno zaključila triletni študij arhitekture Jasmin Risegari Čestitajo ji mama, papa, Iris, Sandro in Gabrijel Dne 21.03.2012 je na Visoki šoli za prevajalce in tolmače z odliko in pohvalo diplomirala Katja Hrvatič Iskreno ji čestitamo vsi domači Draga Sonja vse najboljše za tvoj jutrišnji 65. rojstni dan ti želijo Carmen, Federico in Matteo in zdravje v očeh žarita, ti družini Slama in Zobec ob 70-letnici želita. Draga mama JUSTINA! Vem, da tvoja življenjska pot ni bila vedno posuta s cvetlicami. Si pa med njo doživela tudi kaj lepega. Prav ta doživetja, naj ti bodo v ponos in naj ti dajejo pogum, da v zdravju hodiš še dolgo po njej naprej! Tvoja Danica. V Gropadi bo jutri praznovala svoj rojstni dan naša predraga nona in pranona Justina! Ponosne, da jo imamo še tako zdravo, razumno, skrbno in hrabro ji iz srca kličemo še na mnoga leta! Katja Franka, Kristina pa še Sonja, Erika in Michelle s fanti in možmi! Predraga PRAPRANONA JUSTINA! Dobro, da ti včasih telefon zabrni in po njem naš glasek se pojavi in te razveseli. Ti po vedno po nas sprašuješ in se z našimi podvigi osrečuješ. Mi presrečne smo, da te imamo. Obljubimo ti, da te jutri poštemamo in ti lepo pesmico zapojemo zbrano! Tvoje častne pra-pravnukinje Josette, Marisol in Kimy! 8 Nedelja, 25. marca 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / S Poslovni oglasi SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU je odprta na Kržadi nedelji 25/03 in 01/04 zjutraj. H Mali oglasi UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri matematiki, fiziki in elektroniki. Tel. 393-5030720. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM DELO hišne pomočnice, z delavnimi izkušnjami in priporočili. Tel. št.: 040-228421. NA SEJMU V NABREŽINI sem izgubila zlat uhan. Prosim prijaznega najditelja, naj pokliče na tel. št. 3201509155. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B prostor prodam za 1500 evrov; tel. 335-5387249. NUDIM POMOČ pri obrezovanju drevja, kosenju trave in pri drugih opravilih na njivi in na vrtu. Tel. 3496907481. PRODAJAM POPOLNOMA PRENOVLJENO STANOVANJE v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št. 3483667766. PRODAM AVTO renault new mega-ne berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040212228. PRODAM OPEL CORSA 1.3 CDTI, letnik 2007, 57.000 prevoženih kilometrov. Tel. št. 040-213518. PRODAM ZEMLJIŠČE 1.900 kv. m. v bližini Ricmanj, dostopno s kmečkim vozilom. Tel. št. 040-214412. PRODAM 80 kv. m kraškega kamna raznih mer. Tel. 349-8524631. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja sta opremljeni s pohištvom. Tel. št.: 348-3667765. Loterija 24. marca 2012 Bari 18 51 63 14 87 Cagliari 37 67 48 76 40 Firence 65 71 36 59 25 Genova 83 59 45 54 41 Milan 73 44 64 53 29 Neapelj 10 45 70 42 37 Palermo 90 11 33 21 64 Rim 7 9 73 45 40 Turin 69 6 90 72 60 Benetke 44 40 27 17 73 Nazionale 85 81 60 47 11 Super Enalotto Št. 36 39 45 49 66 75 80 jolly 77 Nagradni sklad 3.131.248,04€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 76.923.352,70 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 626.249,61 € 6 dobitnikov s 5 točkami 78.281,21 € 1.183 dobitnikov s 4 točkami 399,74€ 45.786 dobitnikov s 3 točkami 20,58 € Superstar 74 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 39.974,00 € 238 dobitnikov s 3 točkami 2.058,00 € 3.746 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.154 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.777 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € cPogteSno podjetje iiSiih i\ïr 11 m* na i ALAHARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! OŠTERIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -DIVAČA vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju. Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00. Tel. 00386-40508811 IH Osmice JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Pre-benegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in Noris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040-2907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Anto-nič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040299800. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 338-3515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Tel. 040-911570 V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040-208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. M Izleti PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja do 26. marca pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH organizira v soboto, 26. maja, izlet na Koroško. Program predvideva spla-varjenje na reji Dravi, ogled turistične kmetije Klančnik in krajši ogled Maribora. Rezervacije sprejemamo v uradu Zadruge do sobote, 31. marca, v jutranjih urah. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet za člane v Erto in Casso (Va-jont). Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri krožišču), povratek ob 18. uri. Cena 18,00 evrov. Dodatne informacije: 342-0734136 (Dana). UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Re-pentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmonizacijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 3355926889 (Elizabet). MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER-KATI-NARA vabi na krajšo slovesnost ob obletnici napada na lonjerski bunker, ki bo danes, 25. marca, ob 15. uri pri spomeniku padlim v NOB v Lonjerju. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU sporoča, da bo v okviru priprav na bližnjo Veliko noč danes, 25. marca, ob 16.00 v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu skupno spokorno bogoslužje, namenjeno Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila, prireditve in izlete objavili v naslednji izdaji. vsem slovenskim vernikom, s priložnostjo za spoved. SEKCIJA VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec vljudno vabi vse vaščane, da se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 26. marca, ob 20.30 v Srenjski hiši. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na predvelikonočno srečanje, ki bo v ponedeljek, 26. marca, v Domu Šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Doc-ce 34). Ob 16. uri bo sv. maša, po maši pa družabno srečanje in pogovor o aktivnosti članov v tem postnem času in ob praznikih Velike Noči. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, se nadaljuje v torek, 27. marca, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ul. 3. Pridružite se nam! SKD LIPA sklicuje v torek, 27. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Bazovskem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila, razprava in razno. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bosta v torek, 27. in v petek, 30. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« vabi na redni volilni občni zbor bo v torek, 27. marca, na sedežu Sklada v Dijaškem domu »Srečko Kosovel«, Ul. Ginnastica 72 ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročilo predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, volitve in razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v torek, 27. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu - Ul. Mazzini 46 v Trstu. ZKB vabi cenjene člane na predavanje v sklopu območnih srečanj z naslovom »Sedanjost in prihodnost evra: kronika epohal-nega polletja«, ki ga bo vodil dr. Enrico Ge-retto, docent finančne ekonomije na Vi-demski univerzi. Predavanje bo v sredo, 28. marca, ob 20. uri v razstavni dvorani na Opčinah. Potrditev udeležbe do 27. marca na tel. št. 040-2149278 ali 040-2149263 oz. na mail naslov clanisoci@bcccarso.it. SLOVENSKA UNIVERZA za tretje življenjsko obdobje v Trstu vabi na tretje srečanje, ki bo v sredo, 28. marca, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Obenem vas vabimo na ogled rimskega Trsta, ki bo v petek, 30. marca. Dobimo se ob 10. uri pred katedralo sv. Justa (avtobus št. 24). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Sončenje: resnično povzroča kožnega raka?« v sredo, 28. marca, ob 17. uri v Narodni dom - Ul. Filzi 14 v Trstu. Predavala bo dermatologinja dr. Maja Košuta. GONG ZVOČNA KOPEL- SKD F. Prešeren vabi vse interesente v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Prinesi s seboj steklenico vode in podlago za ležanje. Prijave so obvezne na yoga.koren@gmail.com ali na +38 641649004 (Goran). Zaželjen prispevek. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju s KGZS praktičen prikaz rezi oljk v četrtek, 29. marca, ob 15.30, v oljčniku na konto-velskem bregu. Zbirna točka pri kontovel-ski Mlaki ob 15. uri. Prikaz bo vodila agronom inž. Irena Vrhovnik. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi predavanje o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika v četrtek, 29. marca, od 10. ure dalje v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Razvojne faze slovenskega jezika bo osvetlil prof. Matej Še-kli z ljubljanske filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN vabi na potopisno predavanje s projekcijo fotografij Sonje Gregori »Sri Lanka, otok zelenega zlata«, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v društveni dvorani v Boljuncu. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na 40. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2, Trst-Op-čine. SKD TABOR vabi na 44. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, družabni zaključek občnega zbora. TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO - Skupina »Fortunato Pavisi« organizira pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v petek, 30. marca, ob 20. uri predavanje na temo: »Razvoj zavesti jaza v zgodovinskem in biografskem pogledu«. Predaval bo Leonardo Marchiori. KD PRIMAVERA -POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silva Miclavez, članica vsedržavne organizacije ACLI. Delavnica se bo vršila v soboto, 31. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice re-ciklaže: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. QIGUNG ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v soboto, 31. marca, in bo potekal od 9.30 do 10.30 (skupno štiri srečanja). Tečaj vodi Vesna Klemše in se odvija v didaktičnem centru v Ul. dello Scoglio 14/1. Za informacije in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in petek 9.00-13.00 in sreda 16.00-18.00) 345-7733569, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. SKD BARKOVLJE vabi v soboto, 31. marca, na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 347-2787410. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah vabi v soboto, 31. marca, ob 10. uri v malo dvorano na velikonočno ustvarjalna delavnico s Tanjo in Nado. SPDT prireja čistilno akcijo. Zbirališče v soboto, 31. marca, ob 8.30 na krožišču pred kasarno pri Banih. Poleg dobre volje bomo med delom potrebovali še rokavice, škarje, grablje, vile,....za čiščenje gozda in utrjevanje poti primerno orodje. Udeležence prosimo, da prinesejo orodje s sabo. SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 30. marca, na redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 0 Prireditve MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabi na glasbeni večer »Naša pesem pomladi« danes, 25. marca, ob 18. uri v dvorano Športnega centra Zarja v Bazovici. Nastopa komorni zbor Musica Viva iz Tolmina, vodi Erika Bizjak, uvodni pozdrav MePZ Lipa. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 25. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja predstava v letošnjem abonmaju: lutkovno gledališče Maribor bo izvedlo igrico »Volk in kozlička«. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Pomladansko razstavo. Urnik: danes, 25. marca, 10.00-13.00. Vabljeni! SKD TABOR vabi danes, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetni dom na Opčine na ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem dohtarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 20. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« danes, 25. marca, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini. Sodelujejo: OPS, plesna in glasbena skupina Vigred, gojenci godbenega društva Nabrežina, baletna skupina I. Gruden, plesne skupine: Skd Tabor, AŠKD Kremenjak, Take Dance AKSD Vipava in SKD Škamperle, OPZ Zgonik, Romjanski muzikanti, MLPZ I. Gruden, Hatckers, U'pnska mularija, Rock na Bndi-mi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. SLOVENSKI KLUB s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije danes, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. DSI v sodelovanju s slovensko Karitas vabi v ponedeljek, 26. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na odprtje razstave »Umetniki za Karitas«. Razstavljajo udeleženci lanske 17. mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu. Razstavo bo odprla ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Večer bosta obogatila predstavitev multivizije kolonije in MPZ Sv. Jernej z Opčin. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN ZALOŽBA MLADIKA vabijo v sredo, 28. marca, ob 10. uri v Tržaško knjigarno na kavo s knjigo »Lepa Vida ob Srebrni reki«. O knjigi, ki predstavlja gledališko delovanje primorskih Slovencev, ki so se izselili v Argentino za časa fašizma, bodo govorili avtor Marjan Pertot, Lučka Kremžar De Luisa in predstavnik založbe. KD IVAN GRBEC iz Škednja vabi v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v društvene prostore na otvoritev razstave lesenih obrtnih umetnin Franca Armanija »Čarobni odtenki lesa«. Umetnika bo predstavil Lojze Abram. Glasbeni utrinki: flavtista Sara Bembi in Carlo Venier. Razstava bo odprta do 1. aprila s sledečim urnikom: petek, 30. marca, 10.00-12.00; sobota, 31. marca, 17.0019.00; nedelja, 1. aprila, 10.00-12.00. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice«. Šesto srečanje (»Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir« - Ida Mlakar) bo v četrtek, 29. marca, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. V MUZEJU MODERNE UMETNOSTI UGO CARA' v Miljah bo v petek, 30. marca, ob 18.30 otvoritev razstave Deziderija Švare Marine - Poklon Miljam. Umetnika bo predstavil kritik S. Quinzi. Razstava bo na ogled vse do 22. aprila, s sledečim urnikom: od torka do petka 17.00-19.00, sobota 10.00-12.00 in 17.00-19.00, nedelja 10.0012.00, v ponedeljek zaprto. ZSKD IN KD F. VENTURINI vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 30. marca, ob 20.30 v Center Anton Ukmar Miro v Domjo. Nastopajo Vokalna skupina Val-Piran, Vokalna skupina Žene iz Dornberka, Pevke ljudskih pesmi Kraški Šopek Sežana, Vokalna skupina anta-dore-Gradin, Pevska skupina Društva kmečkih žena - Ilirska Bistrica, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač-Koper. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Go-rica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gro-pada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Za-varh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. SKD IGO GRUDEN vabi otroke na Pravljično urico s knjižničarko Marijo Umek v soboto, 31. marca, ob 15.30 v prostore Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. SKD VIGRED vabi v torek, 27. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave slik Majde Pertotti, izdelkov skupinice kraških žena in običajev tradicij ob veliki noči ter prodajnega sejma velikonočnih pir-hov in ročnih del. Nastopala bosta OPS in mladinska glasbena skupina Vigred. Razstava bo odprta do nedelje, 1. aprila, od 15.30 do 18.30, v nedeljo tudi zjutraj od 9.45 do 11.00. Na prodajnem sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden - otroški vrtec Šempolaj. ZAHVALA Felicita Strajn por. Gombach (iči) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku. Posebna zahvala naj gre ženski pevski skupini 'Stu Ledi', MoPZ Valentin Vodnik in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Nerina Majcen vd. Fabi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Posebna zahvala gospodu Pohajaču in zboru Sv. Jerneja. Svojci 9 Nedelja, 25. marca 2012 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Širitev stavbe slovenske nižje srednje šole Do vrnitve delavcev naj bi minilo kar nekaj časa Do vrnitve delavcev na gradbišče nižje srednje šole v Doberdobu, ki sameva od konca decembra lani, bi lahko minilo kar nekaj časa. Doberdobska občinska uprava in gradbeno podjetje Bellotto iz Veneta, ki je izvajalec širitvenih del na poslopju, namreč nista dosegla dogovora. Občina nikakor ne namerava pristati na zahteve podjetja, ki za zaključi-tev del zahteva dodaten denar. Po drugi strani od svojih stališč ne odstopa niti izvajalec iz Veneta, ki trdi, da so dodatni stroški upravičeni. V petek so se doberdobski upravitelji sestali z vodstvom podjetja in vodjo gradbenih del. »Razpolagamo z jasnimi knjigovodskimi podatki o poteku gradbenih del. Točno vemo, kaj je bilo opravljeno in kaj ne ter kolikšni so stroški. Na podlagi le-teh je zahteva podjetja po dodatnih 60.000 evrih popolnoma nerazumljiva. Ta denar jim enostavno ne pripada,« pravi doberdobski župan Paolo Vizintin in pristavlja, da podjetje na nek način »izsiljuje« občino, da bi dela lahko ponovno stekla. Podjetje Bellotto, ki je javno dražbo za širitev nižje srednje šole v Doberdobu zmagalo z 12,9-odstotnim popustom na izklicni ceni, je gradbišče odprlo julija 2011. Podjetje trdi, da ima zaradi porasta cen za materiale ter zaradi potrebe po izvedbi dodatnih del, ki v načrtu niso bila predvidena, pravico do dodatnega denarja. »To so le izgovori: dodatna dela so malenkostna,« pravi župan Vi-zintin. »Podjetje ima čas do torka, da odda občini dokumente in brezpogojno odstopi od pogodbe. V tem primeru bi podjetje bilo plačano za dela, ki so bila doslej zaključena, za ostalo pa bi poskrbelo drugo podjetje,« pravi Visintin in nadaljuje: »Če se to v torek ne bo zgodilo, bomo formalno razrešili pogodbo in terjali plačilo škode, ki smo jo utrpeli, ter plačilo denarne kazni. Pripravljeni smo jih tudi prijaviti na državno agencijo, ki Gradbišče ob nižji srednji šoli v Doberdobu skrbi za nadzor nad izvajalci javnih del. Ko bodo formalno razrešeni, bomo tudi odredili takojšnjo odstranitev njihovega orodja, gradbenega materiala in strojev z gradbišča. Bojim se, da bo ves ta postopek trajal najmanj en mesec.« Ponoven začetek del bi se še bolj oddaljil v primeru, da bi podjetje Bellotto ne bumbaca upoštevalo županove odredbe o odstranitvi orodja in strojev ter vložil pritožbo na sodišče. »Nevarnost, da bi do začetka prihodnjega šolskega leta dela ne bila še zaključena, žal obstaja. Mi bomo vsekakor naredili vse, kar je v naši moči, da se zaplet čim prej reši. Skušamo biti optimisti,« zaključuje župan. (Ale) GORICA - Volitve Pozdravljajo kandidate SSk na listi DS Slovenska komponenta Demokratske stranke (DS) sporoča, da »pozdravlja odločitev vodstva Slovenske skupnosti, da bo tudi tokrat nastopila s svojimi kandidati na listi DS za občinske volitve v Gorici. To še enkrat dokazuje pravilnost izbire, da se Slovenci vključujemo v vsedržavne stranke ter v sodelovanju z italijanskimi somišljeniki delujemo v korist naše manjšine in tudi širše skupnosti«. Sporočilo komponente se tako nadaljuje: »Samo s skupnimi močmi, podobnimi cilji in sorodnimi vrednotami lahko v celoti uveljavimo multikulturnega duha, ki preveva v našem širokem obmejnem pasu in ki ga ta prostor tudi vedno bolj sprejema za svojega. Skupni nastop v sklopu DS kaže tudi na dejstvo, da postajajo toliko bolj protislovne vsakršne polemike glede nastopanja Slovencev v vse-državnih strankah, saj so te danes skupna izbira vseh političnih akterjev, kar bo še bolj ojačilo našo vlogo posebno v levosredinskih strankah. Seveda si pričakujemo čim več tvornega sodelovanja med vsemi slovenskimi kandidati DS, in to ne samo v predvolilnem obdobju. Imamo namreč pred sabo številna nerešena vprašanja glede razvoja Gorice, kjer naše poznavanje širokega čezmejnega prostora lahko deluje pozitivno za celotno levosredinsko koalicijo in za našega županskega kandidata. Samo tako bomo lahko nadoknadili številne zamujene priložnosti dosedanje občinske uprave, predvsem pa dokončno odprli vrata dejanskemu in iskrenemu ovrednotenju večjezičnega mesta, kar izhaja tudi iz trijezične volilne komunikacije županskega kandidata Giuseppeja Cingolanija.« GORICA - Italija vrednot Kandidatna lista izraz civilne družbe Ekipa, ki je izraz civilne družbe, v kateri so zastopane tudi ženske in kjer ne manjka mladih obrazov. To so značilnosti liste, s katero se bo Italija vrednot predstavila na občinskih volitvah v Gorici, na katerih bo z ostalimi levosredinskimi silami podprla Giuseppeja Cingolanija. Listo so predstavili poslanec Carlo Monai, pokrajinska odbornica Donatella Giron-coli in Mauro Valentinsig, kandidat Italije vrednot na primarnih volitvah, ki je zdaj nosilec liste Di Pietrove stranke. Ostali kandidati so Ugo Luterotti, Stefano Abrami, Fabrizio Berdon, Gianfranco Brandalise, Bruno Bregant, Patrizia Cairola, Claudia Cantarin, Giuseppe Caputo, Giorgio Ca- ruso, Luigi Corolli, Ingrid Cotic, Marco Destefanis, Fabio Favretto, Paola Ferrara, Adele Fradiani, Michela Lenardi, Marco Cipriano Leo, Claudio Macrini, Giorgio Mosetti, Maurizio Munarin, Luca Pette-rin, Severino Princic, Noe Aniello Somma, Sara Soranzio, Boris Tabaj, Andrea Tessari, Maria Valitutto in Mario Volta. »V centru našega programa sta delo in družina,« je povedal Valentinsig, Monai pa je spomnil, da so temelji Italije vrednot tran-sparentnost in učinkovitost v javni upravi, obsodba konflikta interesov ter solidarnost. »Romoli je pred petimi leti zmagal zaradi napak leve sredine, ki pa se je iz tiste izkušnje nečesa naučila,« je še dodal. GORICA - Predlogi Cingolanijeve koalicije Spodbujali bodo trgovino in preklicali ukrep proti hrupu »Za trgovske dejavnosti potrebne davčne olajšave« - Ponudbo mesta je treba tržiti P BCC ^^ ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadružna banka Doberdob in Sovodnje prireja srečanje s člani na temo "Zadružna banka danes". Vabljeni v sredo, 28. marca 2012 ob 20. uri v dvorano SKRD Jezero v Doberdobu. Čez 34 odstotkov podjetij, ki delujejo v goriški občini, sodi v trgovski sektor. Zato, pravi levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani, je pomembno, da posveti mestna uprava razvoju trgovine čim več pozornosti. Spodbujanje trgovskih dejavnosti v Gorici je zato cilj številnih predlogov in idej, ki bodo vključene v volilni program Cingolanija in jih je kandidat predstavil včeraj s svojimi somišljeniki. »Gorica ima lepo obnovljeno mestno središče, ki pa tvega, da ostane prazna škatla. Goričani opravljajo 60 odstotkov svojih nakupov izven mesta,« pravi Cingolani, ki je prepričan, da mora uprava to preprečiti z marketinškimi pobudami, ki bi v mesto privabljale kupce od drugod, s prirejanjem dogodkov, promocijo enogastronomskega turizma, ki bi temeljil na lokalnih dobrotah, s turističnimi paketi, ki bi povezovali muzeje, hotele in trgovine, z uvedbo enotne muzejske vstopnice in ovrednotenjem turizma prve svetovne vojne. Drugi velik problem za trgovce so po Cingolanijevem mnenju previsoke najemnine in davki. »Podjetjem je treba pomagati z olajšavami na davkih Imu, Tia, ipd., preprečiti pa je treba tudi novogradnjo, saj je v centru preveč praznih trgovin,« poudarja Cingolani, po katerem sta ažuriranje prometnega načrta in rešitev problema pomanjkanja parkirišč prioriteti. V primeru izvolitve bo Cingolani spodbujal izpopolnjevanje in sodelovanje med trgovci (npr. za skupno nabavo blaga in dogovorjeno nedeljsko odprtje trgovin), preklical pa bo odredbo proti hrupu ter jo nadomestil s »paktom med občino in upravitelji lokalov«. »Treba je uvesti resen pravilnik, ki ne bo di-skriminiral,« pravi Cingolani, občinski koordinator LES Paolo Del Ponte pa dodaja, da bi bilo treba pri merjenju hrupa namesto t.i. »ocenjevanja akustične klime« uporabljati meritve agencije Arpa. (Ale) APrimorski ~ dnevnik GORICA - Volitve Na listah izstopajo slovenska imena Politične stranke in gibanja se v Gorici pripravljajo na majske občinske volitve. Liste kandidatov za občinski svet so bolj ali manj sestavljene - kdor zamuja, danes hiti -in začela se je mrzlična nabirka podpisov (vsaj dvesto) za vložitev list; rok za izročitev dokumentacije na volilnem uradu bo zapadel 2. aprila. Stranke, ki lahko računajo na tradicijo, notranjo organiziranost in zanesljivo volilno bazo, si ne delajo skrbi, upehane pa so manjše politične sile ali občanske liste, ki so sicer dosegle zadostno število somišljenikov za sestavo liste, a morajo sedaj zvabiti k sebi še podpisnike. Ti so lahko le volilni upravičenci z bivališčem v goriški občini, ki s svojim podpisom lahko podprejo le eno kandidatno listo. Iz list že izstopajo slovenska imena, ki se jim bodo morda pridružila še druga, ko bodo vse liste definirane in javne. Na listi Foruma za Gorico bosta kandidirala Slovenca Marko Marinčič (takoj za nosilko liste Anno Di Gianantonio) in Ugo Dornik. V stranki Levica, ekologija in svoboda bodo slovenski kandidati Bruno Budal, Martina Cumin, Claudio Maligoj, Damjan Nacini, Renza Pelesson, Marjan Sosol, Barbara Uršič in Rafaela Zavadlav; »Slovencev je kar 25 odstotkov liste, 8 na skupno 32 kandidatih,« nas je z neprikritim ponosom opozoril Sosol. Solidna je tudi prisotnost Slovencev na listi Zveze levice; Roberto Criscitiello, ki bo njen nosilec, nam je postregel z naslednjimi imeni: Tija-na (Tanja) Kevac, Srečko Musig, Paolo Na-nut, Mitja Ozbot, Boris Pintar in Aldo Pipan. Dva Slovenca sta se znašla na listi Italije vrednot; to sta Ingrid Cotič in Boris Tabaj. Po dosedanjih informacijah Slovencev ne bo na listah UDC in Severne lige. Poglavje zase je kandidatna lista Demokratske stranke (DS), ki jo bo izvršni odbor občinskega krožka potrdil jutri, na njej pa bo od šest do osem slovenskih imen. Štirje so predstavniki Slovenske skupnosti (SSk); tri imena so znana, četrtega pa včeraj še niso imeli. Kandidirali bodo Marilka Koršič, ki cilja na drugi mandat, predsednik podgorskega rajona Walter Bandelj in Božidar Ta-baj, ki se bo potegoval za četrto kandidaturo, kar pa že povzroča slabo voljo v DS, ki od kandidatov zahteva, da po dveh zaporednih mandatih prepustijo mesto drugim. Dva kandidata bosta nazadnje izraz Slovenske komponente DS: eden od dveh bo David Peterin, predsednik slovenske konzulte na goriški pokrajini, drugo ime pa bo znano jutri, ko naj bi listo »blagoslovil« direktiv stranke. (ide) Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov koncertna/ sezona 20///20/2 Martina Burger - sopran, Nina Kompare Volasko - sopran, Polona Kopač Tronetlj - alt, Blaž Gantar - tenor, Martin Logar - tenor, Klemen Šiberl - bas, Luka Ortar - bas Mojca Prus in Katarina Timinec - klavir Stojan Kuret - dirigent Stolna cerkev v Gorici - Petek, 30. marca 2012, ob 20.45 Občina zahteva odstop podjetja -»Nevarnost, da bi se dela ne zaključila pravočasno, žal obstaja« 10 Nedelja, 25. marca 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / GORIŠKA BRDA - Ameriški talilni lonec bogatijo tudi Slovenci Od »polka mašnika« do animatorja MGM Potujoča razstava se predvidoma konec aprila seli v center Lojze Bratuž Frank Perkovich, Michael Lah, Lucille Udovich ... so le tri izmed neštetih imen, ki so se na različnih področjih uveljavila v ZDA. Prvi je »polka mašnik«, ki je populariziral polka rimskokatoliško mašo, pri kateri ima glavno vlogo harmonikar ali orkester, ki med mašo izvaja melodije slovenske polke ali valčka z bogoslužnim besedilom. Drugi je ustvarjalec filmskih animacij, ki je kot vodilni animator in režiser risank pri studiih Metro Golden Mayer v 40. in 50. letih dvajsetega stoletja soustvarjal serije risank, kot sta Tom in Jerry in Droopy. Tretja omenjena pa je operna sopra-nistka, ki je v 50. letih mednarodno zaslovela z opernimi nastopi s Francom Corel-lijem. Vsem trem pa je skupno to, da so Ameriški Slovenci, katerim je posvečena potujoča razstava, ki je pravkar na ogled na gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Avtorja razstave sta Joe Valenčič iz Clevelanda, ki je prispeval gradivo, in Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SA-ZU. »Malodane vsaka slovenska družina ima svojo izseljensko izkušnjo. Tu pa gre za dve plati zgodbe: izseljensko in priseljensko,« je ob petkovem odprtju razstave »Dosežki Ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin« poudarila Mil-harčič Hladnikova. Razstava, ki je originalno zasnovana kot dvojezična, v vsakem primeru pa potujoča, je bila prvič postavljena 23. junija lani ob dvajseti obletnici slovenske osamosvojitve. Razdeljena je na dva dela: oblikovnega in vsebinskega. Prvi predstavlja dosežke ameriških Slovencev na različnih področjih kulture, športa in vizualne umetnosti. Slovenci so izkoristili priložnost, vire in tehnologijo, ki so jim bili dosegljivi v Novem svetu, Slovenci v ZDA so prvi izvajali glasbo in recitacije na posnetkih, po radiu in televiziji, včasih celo desetletje, preden so te medije uvedli v Sloveniji, pojasnjujeta avtorja razstave, katere drugi del je dokumentarne narave. »Pred dvajsetimi leti so se slovenski Američani množično angažirali in ustanovili organizacijo Združeni Američani za Slovenijo z namenom izvajanja pritiska na Belo hišo, naj prizna slovensko samostojnost. Ta organizacija je združila društva, posameznike, ki tudi v drugi domovini niso bili brez ideoloških in političnih razlik. In tako se je drugič v zgodovini primerilo, prvič se je med prvo svetovno vojno, da so se te organizacije združile in složno sodelovale,« je na Dobrovem povedala Milharčič Hlad-nikova in poudarila, da je na razstavi prikazan čisto majhen del delovanja Slovencev v ZDA, katerih ustvarjalni dosežki so morda celo večji, kot bi bilo pričakovati glede na njihovo število. Razstava bo na gradu Dobrovo na ogled tri tedne, predvidoma konec aprila se seli v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorico, zatem pa še v sežanski kulturni dom. Omogočla jo je finančna podpora Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Katja Munih Razstava »Dosežki Ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin« bo na gradu Dobrovo na ogled tri tedne; med petkovim odprtjem jo je obiskal tudi nekdanji diplomat in zaslužni profesor Univerze v Clevelandu, Karel Bonutti foto k.m. GRADEŽ - Obsedel je v zaporu Podivjan moški ogrozil ženo in mladoletno hčer Ob tem, da se ni držal prepovedi približevanja ženi in hčerki, je tudi kršil odredbo o hišnem priporu. Tako se je 35-letni moški, ki je po izvoru iz Palerma, v prejšnjih tednih znašel najprej na karabinjerskem poveljstvu, nato pa za rešetkami. Moškega, ki živi v Gradežu in je v preteklosti že imel odprte račune s pravico, so prvič aretirali sredi februarja letos zaradi nedovoljenega vstopa v tuje stanovanje, povzročitve škode, kršenja prepovedi približevanja žrtvi in zalezovanja (t.i. »stalkinga«). Nasilno je skušal vstopiti v stanovanje, kjer živi njegova bivša partnerica in žena, po poklicu bolniška sestra, z mladoletno hčerjo. Brcal je in tolkel po vratih, preden je vstopil, pa so ga prijeli karabinjerji, ki jih je poklicala 32-letna ženska. Sodnik je zanj odredil hišni pripor, saj ga je žena že pred tem dogodkom ovadila zaradi zalezovanja in nadlegovanja. Sodne oblasti so mu prepovedale, da se ženi in hčerki približa, prepoved pa ni zalegla. Teden kasneje je 35-let-nik kršil tudi odredbo o hišnem priporu. Ženo je začel ponovno zalezovati, le-ta pa ga je takoj ovadila karabinjerjem, saj se je čutila ogroženo. Sodili so mu po hitrem postopku. Sodnik je zanj odredil pripor, zato je moški v zaporu v Gorici. Zaradi »stal-kinga« so v prejšnjih dneh karabinjerji prijavili tudi 48-letnika, ki je zalezoval svojega brata, zaradi fizičnega nasilja pa so v Šta-rancanu prijavili 50-letnika, ki je večkrat pretepel 81-letnega očeta in 77-letno mater. Pripor je sodnik odredil tudi za 47-let-no žensko romske narodnosti, ki je vlomila v stanovanje v Gradežu. Med tem ko je brskala po predalih, jo je zalotil sin lastnikov stanovanja, ki je poklical karabinjerje. Le-ti so aretirali žensko in zasegli izvijač, s katerim je odprla vrata. (Ale) TRŽIČ Na območju rimskih term našli azbest Na območju rimskih term v coni Ližerc v Tržiču so odkrili precejšnjo količino ostankov azbestnih plošč. Ker je z azbestom onesnaženih okrog 1800 ton zemljišča, bo treba območje sanirati, poseg pa naj bi po mnenju občinske uprave nikakor ne vplival na zaključek obnovitvenih del za ovrednotenje antične stavbe. »Sanacijski poseg bo potekal le na manjšem delu zemljišča, ki se bo spremenilo v parkirišče za obiskovalce rimskih term. Odkritje azbestnih odpadkov ne bo vplivalo na bodočo uporabo obnovljenega zdravilišča,« pravijo na občini. Ostanki azbestnih plošč so prišli na dan med deli, ki jih naveza podjetij Costru-zioni Generali iz Tržiča in Ambiente di Brendola iz Vicenze izvaja na zemljišču, namenjenem parkirišču. Najdba je bila nepričakovana, saj predhodne analize niso ugotovile prisotnosti azbesta. Dela so bila začasno prekinjena, po besedah županje Silvie Altran pa ne bo posledic za bodočo uporabo rimske stavbe. V doglednem času se bodo zaključila dela v Marini Julii, kjer urejajo plažo. Če bo vreme naklonjeno, bo plaža nared pred koncem aprila. DOBERDOB - Andreju Jarcu v slovo Pokončen, cenjen in z moralno držo Mnogi ljudje so se včeraj prišli poklonit spominu Andreja Jarca na sedež društva Jezero v Doberdobu. Na mizici sta bili žara in pokojnikova fotografija, ob njej je stal občinski prapor, saj je bil preko dvajset let doberdobski župan, poleg tega je s svojim vsestranskim delom in pokončno držo zaznamoval domači kraj. Preden so ga v žalnem sprevodu pospremili na zadnjo pot, so zbrane na društvenem sedežu nagovorili Mario Lavrenčič v imenu doberdobskih organizacij in društev, Mirko Primožič za VZPI-ANPI in Fabio Vizintin za Demokratsko stranko. Izpostavili so pokojnikove kreposti in zasluge ter njegovo politično in kulturno angažiranje. Posebej je bilo povedano, da mu je kot županu uspelo v sporu s prefekturo obdržati dvojezične napise ob vhodu v Doberdob, da si je veliko pri- zadeval, da bi bile vojaške služnosti za krajane sprejemljive in da bi lastniki zemljišč prejeli ustrezne odškodnine, zaslužen pa je tudi bil za pobratenje s Prvačino. Da je Jar-čeva zapuščina cenjena, so s svojo udeležbo včeraj dokazali ljudje iz Goriške, Tržaške in tudi iz Slovenije, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, delegacija iz Prva-čine, župani iz Zagraja, Turjaka in Mirna. Ko je žara zapustila dvorano, je moški zbor Jezero prvič zapel. Pred odprtim grobom na vaškem pokopališču je župan Paolo Vizin-tin o pokojniku dejal, da so mu ljudje zaupali, cenili so ga kot človeka z moralno držo, socialno občutljivega, zagovornika manjšinskih pravic in sposobnega upravljati občino v korist celotne skupnosti. Zato so ga potrjevali na županskem mestu. Zbor Jezero je še dvakrat zapel Andreju Jarcu v slovo. Na čelu dolgega žalnega sprevoda je žaro nosil pokojnikov sin Marko fotovip GORIŠKA - V novogoriški občini v čistilni akciji na delu 1300 prostovoljcev Odstranili 32 ton odpadkov Na območju občine je kar 90 divjih odlagališč, ki jih vseh ni bilo mogoče očistiti - Pri čiščenju Soče sodelovala tudi skupina iz Kinoateljeja »Plen« s čiščenja soških bregov foton.n. Pri Kajakaškem centru v Solkanu, enem od več kot tridesetih zbirnih mest akcije Očistimo Slovenijo 2012 v novogoriški občini, se je včeraj ob 9. uri zbralo okrog 60 prostovoljcev; med njimi je bil tudi župan Matej Arčon. Z vrečkami različnih barv so se udeleženci akcije, ki jim ni vseeno za to, v kakšnem okolju živimo, odpravili na lov za odpadki. Taborniki so se namenili vzdolž levega brega Soče, skupina iz Kinoateljeja je čistila desni breg reke, kajakaši pa so na vodi odstranjevali odpadke s predelov, ki jih je z brega nemogoče doseči. Sprva so tudi načrtovali, da se bodo povezali s Slovenci v Pevmi, na italijanski strani, in jim oddali odpadke, ki jih bodo nabrali ob in v reki Soči, a se načrt ni obnesel. »Seveda smo zadovoljni. Akcije se je udeležilo 1300 prostovoljcev, že včeraj in danes tudi 1300 osnovno- in srednješolcev, pa tudi najmlajših iz vrtcev. Skupaj smo nabrali za 225 kubičnih metrov oziroma 32 ton odpadkov,« je po zaključku akcije povedala Petra Doljak, koordinatorica akcije v novogoriški občini. Pojasnila je, da je na območju občine 90 divjih odlagališč, ki jih vseh ni bilo mogoče očistiti, ter dodala, da je cilj akcije predvsem ozaveščanje in razširjanje prepričanja, da je odlaganje odpadkov v naravo nesprejemljivo. »Največ je plastičnih odpadkov, embalaže, na območju Branika in Dornberka pa so prizadevni prostovoljci z divjih odlagališč odstranili tudi kar nekaj avtomobilov,« je še povedala Doljakova. Za- nimivo je, da so samo v Braniku, kjer je po besedah tamkajšnjega koordinatorja Mirana Vidmarja v akciji sodelovalo sto prostovoljcev, nabrali za 30 do 40 kubičnih metrov odpadkov in pet avtomobilov oziroma 15 ton odpadkov. V akciji, ki je po letu 2010 potekala že drugič in je bila tokrat del projekta Očistimo svet, je v Sloveniji sodelovalo okrog dvesto tisoč prostovoljcev, med njimi tudi predsednik države in številni ministri. Eden od ciljev akcije, v kateri so prostovoljci našli tudi nekaj neeksplodiranih ubojnih sredstev, za katera so poskrbeli pirotehniki, je bil, da se iz narave odstrani eno vrečo odpadkov na prebivalca. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 25. marca 2012 1 1 GORICA - Jutri v Dijaškem domu Vzgoja za odgovorno vedenje otrok in mladih Predavanje Zdenke Zalokar Divjak bo odprto javnosti »Šola za starše« v slovenskem Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ulica Montesanto 84) v Gorici se bo začela jutri ob 18. uri s predavanjem psihologinje in psihoterapevtke Zdenke Zalokar Divjak na temo vzgoje za odgovorno vedenje otrok in mladine. Predavateljica, ki je izvedenka s področja psihologije osebnosti, medoseb-nih odnosov in komunikacije, izhaja iz spoznanja, da vzgoja pomeni pripravo na življenje. Zato opozarja, da otrok lahko izgori pri trinajstih ali štirinajstih letih, če ima preveč interesnih dejavnosti, da najboljša preventiva je doslednost, kar pomeni nobenega pogajanja z otrokom, kateremu pa moramo vedno dati možnost izbire, za katero nosi posledice. Starši morajo znati razlikovati med jokom iz stiske in izsiljevanja ter se ravnati po pravilu, da, kar je otrok sposoben narediti, naj naredi sam. Kadar starši prevzemajo naloge, ki jih otrok lahko opravi sam, ga naredijo odvisnega od pomoči in nesamostojnega za življenje. Zalokarjeva poudarja tudi, da z odgovornostjo dajemo otroku ljubezen in da uspeh ne sme biti bolj pomemben od otroka samega. Odpraviti je treba mit o tem, da se je treba z otrokom stalno nekaj ukvarjati: otrok potrebuje svojo igro in čas s svojimi vrstniki, utrjujejo pa ga tudi negativne izkušnje. Otrok mora pasti, občutiti bolečino, še trdi predavateljica, ki prihaja jutri v Gorico. Njeno predavanje bo odprto javnosti; po predhodni najavi (tudi na tel. 0481-533495) bo zagotovljeno varstvo otrok. OB DNEVU ŽENA V DOBERDOBU Smeha je bilo na pretek Praznovanje dneva žena z družabnim srečanjem na sedežu društva Jezero je v Doberdobu že tradicija. Tako je bilo tudi letos, ko se je 9. marca okrog petdeset žensk vseh starosti iz občine in okolice zbralo v društvenih prostorih in preživelo vesel večer. Večerji je sledil kulturni program v režiji Marte in Nataše iz Štandreža, ki sta prikazali veseloigro o dveh bolniških sestrah in o vsem tem, kar se takim delavkam dogaja med delovnim dnevom. Smeha je bilo na pretek! Po bučnem aplavzu sta igralki prepustili prizorišče domačemu harmonikarju, ki je dekla-miral sonet o odnosu med starejšimi zakonci. Njemu je bila zaupana tudi glasba v živo. Večer se je zaključil s srečelovom: z nagradami so društvu priskočili na pomoč domači trgovci. Društveno delovanje se bo nadaljevalo tudi spomladi. Za najmlajše je na sporedu še nekaj pravljičnih uric, pa tudi barvanje pirhov pred veliko nočjo. Na obzorju so še kulturni večeri, letošnja novost pa bo sodelovanje vseh občinskih društev na poletnem prazniku v občinskem parku. Delavci jutri na cesti Jutri med 9. in 11. uro bo sindikat Fiom-CGIL organiziral protestno akcijo pred podjetjem De Rigo Refrigeration v Ulici Redipuglia v Ronkah. Delavci, ki bodo protestirali zoper reformo 18. člena, bodo med stavko ovirali promet. Delavnice spomina Čeprav procesa staranja možganov ne moremo ustaviti, ga lahko z ustrezno prehrano in vadbo upočasnimo. O spominu in njegovem skrivnostnem delovanju bo govor jutri ob 18. uri na goriškem sedežu krožka Krut (Verdijev korzo 51/int.), kjer bo predstavitvena konferenca delavnic na temo »Kako upočasniti umsko staranje«, ki jih bosta vodili psihologija in nevropsihologinja Vali G. Tretnjak ter psihologinja Jana Pečar; vabijo člane in prijatelje. Še danes Zeleni prsti Obisk sejma Zelenih prstov (»Pollice verde«), ki se je v petek začel v goriškem sejemskem razstavišču, bo možen še danes med 10. in 20. uro. Ob kupovanju rastlin in pripomočkov za vrtnarjenje se bodo obiskovalci lahko udeležili tudi spremnih pobud, od razstave zajcev (ob 10. uri) in delavnice sestavljanja šopkov rož (ob 10.30 in ob 15. uri) do posveta o vrtnicah (ob 11. uri), tečaja obrezovanja bonsajev (ob 15. uri), animacije za otroke (ob 16. uri) in koncerta (ob 17.30). Prihodnjo soboto in nedeljo pa se bodo številni razstavljavci, ki sodelujejo na sejmu, preselili v mestno središče, kjer bo potekal občinski praznik pomladi. Trije možički v gozdu Danes od 10. ure dalje bo v goriškem Kulturnem domu srečanje učencev šol Waldorf iz FJK. Srečanje se bo zaključilo ob 16. uri s predstavo »I tre omini del bosco« (Trije možički v gozdu), povzeto po pravljici bratov Grimm. Predstava bo svojevrstni kulturni dogodek, saj bo predstavljena v evritmiji, ki je duševno-du-hovna umetnost gibanja. Pravljica o Metli Piki V občinski knjižnici v Sovodnjah bo v četrtek ob 14.30 srečanje z Marizo Pe-rat, ki bo otrokom predstavila svojo knjigo »Metla Pika in njene dogodivščine«. Knjiga je izšla leta 2010 pri Goriški Mohorjevi družbi in jo je ilustrirala Danila Komjanc. V sredo start Komigo V sredo ob 20.30 se bo v goriškem Kulturnem domu začel festival komičnega gledališča »Komigo 2012«. Prota-gonistka prve predstave bo igralka Marina De Juli, sodelavka Daria Foja in France Rame, ki se bo predstavila v komediji »Ho visto un re« (Videl sem kralja), ki je povzeta po znameniti Fojevi predstavi »Mistero Buffo«. Vpis abonmaja bo možen do srede. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 25. marca, ob 21. uri »Non tutto e risolto« napisala in nastopa Franca Valeri; informacije po tel. 0481-969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. marca »ContrAZIONI« ob 20.45 »18 mila giorni - Il pitone«; informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 25. marca, ob 18. uri »Zaključna predstava nedeljskih gledaliških srečanj« po izboru JSKD Nova Gorica s področnega Linhartovega srečanja; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ghost Rider -Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »Magnifica pre-senza«; 20.00 »Quasi amici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.00 22.10 »E' nata una star?«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.45 - 21.00 »Ghost Rider - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 15.30 - 17.50 - 20.15 »10 regole per far innamorare«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo« (digitalna projekcija) - (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 15.10 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Magnifica presenza«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 22.10 »E' nata una star?«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Ghost Rider - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.15 »10 regole per far innamorare«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo« (digitalna projekcija) - (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »Albert Nobbs«. S Poslovni oglasi DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »E' nata una star?«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ghost Rider -Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 »Magnifica presenza«; 20.30 »Quasi amici«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »Animamente« 17.00 »Vincere«; 20.00 - 22.00 »E' nata una star?«. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 V sredo je na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu uspešno zaključila podiplomski študij naša draga Martina Giovannini Iskreno ji čestitamo. Družina ¿j Čestitke Trikrat zdravo za GREGORJA NANUTA, ki je diplomiral iz ekonomije na Videmski univerzi. Za študijski uspeh mu čestitajo soigralci in odborniki OK Val. Razstave POKRAJINSKI MUZEJI v Gorici prirejajo danes, 25. marca, ob 16. uri brezplačen voden ogled (v italijanščini) pi-nakoteke v palači Attems Petzenstein na goriškem Kornu. S Izleti SPDG prireja danes, 25. marca, izlet po Krasu; zbirališče pred gostilno Miljo pri Devetakih ob 9. uri, hoje bo približno tri ure, vodil bo Srečko (tel. 335-5421420). KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lo-šinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.:00386-30339004 aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 11. do 13. maja v Parmo; informacije in vpisovanje do 15. aprila v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet v Erto in Casso. Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri kro-žišču), vrnitev ob 18. uri. Cena 18 evrov; informacije po tel. 342-0734136 (Dana). □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo anagrafski urad v ponedeljek, 26. marca, zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. POKRAJINSKA KNJIŽNICA v Gorici bo v ponedeljek, 26. marca, zaprta v popoldanskih urah. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 28. marec, 4., 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na občni zbor, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v prostorih KD Danica na Vrhu Sv. Mihaela. Dnevni red: predstavitev dnevnega reda, izvolitev delovnih teles, poročila strokovnih služb, razprava in poročila, volitev novih organov, članarina, razno. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na občni zbor volilnega značaja, ki bo na sedežu (Ul. Valentinis, 84 v Tržiču) v soboto, 31. marca, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige Martina Premka »Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji 1941« v torek, 27. marca, ob 20. uri v gradu Kromberk. SLOVIK prireja v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici tretji seminar iz letošnjega ciklusa »Politika in ekonomija«. Gost večera bo Rudi Riz-man, slovenski mislec, sociolog in politolog. 0 Mali oglasi AKACIJEVA DRVA prodam; tel. 3385073321 in 335-5428518. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi JUTRI V GORICI: 8.00, Albina Brajdich iz kapele glavnega pokopališča na pokopališče v Ločniku; 9.30, Flora Leg-hissa vd. Sdrigotti iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku; 11.00, Olivio Cozzutti iz splošne bolnišnice v cerkev Pija 10. in na pokopališče v Čedadu; 11.30, Edda Culot vd. Macuzzi iz splošne bolnišnice v cerkev na Roj-cah in na glavno pokopališče. JUTRI V RONKAH: 11.00, Ottone Bosc-hi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. Zapustil nas je naš dragi oče in nono Demetrij Cej Žalostno vest sporočajo sinova Igor in Danijel z družinama ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v torek, 27. marca ob 9.30 iz mrliške vežice pri Sv. Justu na goriško pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Ob izgubi očeta izrekamo Danijelu Ceju in svojcem iskreno sožalje vsi na COŠ P. Tomažiča Ob boleči izgubi dragega očeta sočustvujejo s kolegom Danijelom in kolegico Tanjo ravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah Gospoda Demetrija Ceja se bomo v Slovenskem stalnem gledališču spominjali kot dolgoletnega scenografa, kostumografa in tenkočutnega umetnika, ki je z nezamenljivo ekspresivno noto svojim stvaritvam vlil neizbrisen pečat. Prizadetim svojcem izrekamo našo sočutno bližino. Vsi v Slovenskem stalnem gledališču Ob izgubi dragega očeta Demetrija izrekamo gospodu Igorju Ceju in družini iskreno sožalje vsi na večstopenjski šoli Vladimirja Bartola 12 Nedelja, 25. marca 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / GORICA-SOVODNJE - Kje bo Pipistrel gradil svojo tovarno? So Roje in Rojce, Malih rojc ni, letališče pa bolj mirensko kot goriško V Terezijanskem katastru (1751) za Štandrež, dragocenem viru podatkov za vse, ki se ukvarjajo s preučevanjem ledin-skih imen, je jasno razvidno, da se ime Roje nanaša na večji del prostora, ki ga danes zaseda tako imenovano goriško letališče, in da so Rojce (Na Rojcah) tam, kjer je danes nogometno igrišče, občinski bazen in drugi športni objekti pa tudi del stanovanjskega naselja, ki so ga zgradili pred pol stoletja. Slabih štirideset let zatem naletimo na isti imeni v Jožefinskem katastru (1789). Rojce in Lazaret (Roizza e Lazza-retto) ter Velike Roje (Velicha roja) tvorijo dva samostojna katastrska okraja (6. in 17.). Po Rojah je poimenovan tudi 16. katastrski okraj Škrljanske in roje pod hribom (Scherliansche e roia pod Chribom). Na ledinsko ime Roje naletimo tudi v zgornjem delu Sovodenj, na območju med današnjo pokrajinsko cesto in Sočo, nekako do zadnje visoke prodnate terase. Imeni, zapisani v Terezijanskem in Jožefinskem katastru, sta v začetku 19. stoletja bili vnešeni v Franciscejski kataster in v mape, ki so del tega pomembnega dokumenta. Ohranili sta se živi tudi v ljudskem izročilu, ki na srečo še ni povsem pozabljeno, čeprav se je naš kolektivni odnos do teritorija in preteklosti, še bolj pa do jezika, že močno zamajal. Tudi ledinska imena, žal doživljajo usodo ljudi, saj so pravzaprav del njihove identitete. Prostor med Štandrežem in Mir-nom, Vrtojbo in Sovodnjami, Rupo in Pečjo in Štandrežem je v 19. in 20. stoletju doživel neverjetno preoblikovanje. Tam, kjer se bo gradila Pipistrelova tovarna, so bile do prve svetovne vojne in še nekaj let zatem njive, v glavnem v lasti Mirencev. Staro ledinsko ime za to območje je Zakriže - »zemljišča, ki ležijo za križiščem«. Jugozahodno od Zakriž so bile Pušče. Zahodno od Pušč je proti Jeremitišču (Ru-mitišču) držala Rupenska pot, medtem ko so Pečani lahko zbirali med Malo potjo in Pečansko potjo. Prvotno jedro današnjega letališča je nekaj manj kot 280 dunajskih njiv velik skupni srenjski pašnik (Roje, Na Rojah), ki so ga uporabljali krajani Štandreža, Sovodenj, Škrlji, Peči, Rupe, Mirna in Orehovelj. Že v sedemdesetih letih 18. stoletja je pašnik služil tudi kot vadbeni prostor za vojsko. Namembnost prostora (Exerzierplatz) je razvidna tudi na avstrijski vojaški specialki izpred prve svetovne vojne. Prvi drastični poseg v ta prostor je pomenila gradnja železnice med Tržičem in Gorico v drugi polovici 18. stoletja. Del današnje državne ceste ob letališču poteka po trasi nekdanje poštne in trgovske ceste med Štivanom in Gorico in je že v Terezijanskem katastru poimenovana Mirenska pot (Per mierinschi Potti). Ciprijanišče je staro ledinsko ime za prostor, kjer sta danes goriško pokopališče in vojašnica finančne straže. Zemljišče je bilo last premožne družine Cipriani in iz družinskega imena je nastalo ledinsko ime. Še južneje proti Mirnu je bila meja med katastrskimi občinami Štandrež, Vrtojba in Miren. Na tem mestu je stal iz kamna izklesani mejnik in v ljudskem izročilu je ostalo ime P'r kamni. Tudi na severozahodni strani današnjega letališča naletimo na niz zanimivih ledinskih imen. Prve hale v industrijski coni, ki danes v glavnem propadajo (območje, ki meji na letališče), so zgradili Na novem ali v Novalih, tovorno postajališče pa v Kvartih. Zemljišče V kvar-tih je bilo verjetno državna ali srenjska last in so ga razdelili med prebivalce Štandre-ža »po kvartih«, četrtinah. Dileme če je današnje letališče »mi-rensko« ali »goriško« sploh ne bi smelo biti. Kvečjemu bi lahko razpravljali o »štan-dreškem« ali »mirenskem«. Teritorij katastrske občine Štandrež je segal do križišča današnje Tržaške ceste in Ulice Du-ca dAosta. Z razpustitvijo samostojnih občin v okolici Gorice in priključitvijo Gorici (1927) se je stanje seveda spremenilo. Toda vrnimo se na Roje (na starih katastrskih mapah še najdemo ime Roja vecchia) in skušajmo ugotoviti, kaj beseda pravzaprav pomeni. Sprejemljivi sta vsaj dve razlagi. Po prvi - zagovarjal sem jo že pred leti - naj bi šlo za iz furlanščine izposojeno besedo »roje, roia« - majhna struga, vodni žleb. Po drugi pa naj bi roja pomenila suho travo ali nastilj, v glavnem rastline, ki jih živina na paši ne mara. Besedo uporabljajo v Grgarju in bližnjih krajih. Podoben primer srečamo v Prevali v Brdih, kjer je iz narečnega ledinskega imena palud / močvirska rastlina (rogoz) nastalo ledinsko ime. Z ozirom na tipologijo rabe tal (pašnik) je razlaga logična in sprejemljiva. Dodatni argument je ledin-sko ime Pušče (mn.) - »slabo rodoviten svet«, kjer uspevajo rastline, ki jih navadno živina ne mara. Naj k temu dodam še kamenček, danes v glavnem pozabljeno narečno besedo, »štrajovna« - grob nastilj, posušena rastlinska stebla, plevel na neobdelanih njivah. Na prvi pogled se zdi nekoliko čudno, da bi lahko na prodnatem terenu voda izkopavala roje / struge. Čudno, ker pač presojamo v glavnem na osnovi današnjega stanja in opažanja. V najstarejših mapah Franciscejskega katastra je na Rojah, v severozahodnem delu (blizu nekdanje železničarske hišice), vrisan velik kal. Z Roj je proti Rupi vodila poljska pot, po kateri je ob obilnih padavinah meteorna voda odtekala proti Veliki jami in proti Delom v Vipavo. Nadmorska višina ravnice južno od Štandreža se precej izrazito niža proti Vipavi, zato je povsem možno, da je v drugačnih vremenskih razmerah voda tudi hitreje odtekala in sočasno rezala in poglabljala večje ali manjše žlebove. Manjši kal za napajanje živine je na zgoraj omenjenih mapah vrisan tudi na Rojcah, ki so prav tako na prodnatem in izrazito prepustnem terenu. Ime Rojce pomeni preprosto »male - po površini namreč - Roje«. Nastalo pa je iz potrebe po razlikovanju in točnem opredeljevanju prostora. Glavna funkcija ledinskih imen je prav to. Pisanje Male roj-ce je zato nesmiselno ponavljanje tega, kar je izraženo že v samem imenu Rojce. Napaka se ponavlja že vsaj sto let, od prvih poskusov letenja bratov Rusjan. Vemo pa, da se napake rade ponavljajo in prenašajo. Upati je, da se bosta v prihodnje ohranili vsaj imeni Roje in Rojce in da ju ne bo doletela usoda goriške Nunske ulice. Ledinska imena na Goriškem so bila objavljena na zemljevidu, ki ga je leta 1999 izdal SLORI na pobudo Narodne in študijske knjižnice, veliko podatkov o historični toponomastiki pa je v knjigi »Lu-cinis, Podgora, Štandrež«, ki je izšla leta 2005 po prizadevanju rajonskih svetov omenjenih treh skupnosti in ki jo je pripravil avtor. Vlado Klemše T team ■ talv i Qi=i F:,J V-| VETMD LAfiCESSO A CH NON e ALFTmiZZflTlO •ŽZdSk Tam, kjer se bo gradila Pipistrelova hala (na fotografiji gradbišče), so bile njive Mirencev SOVODNJE - Pipistrelova tovarna bo opremljena s sončno elektrarno Panthera na pravih tleh Na letališču bodo letala tudi testirali, stezi sta v dobrem stanju - Lokacijo izbrali tudi zaradi možnosti za širitev Nepričakovano srečanje NA LETALIŠČU S Tondom ob obeležju Polaganje temeljnega kamna za Pipi-strelovo tovarno na mirenskem letališču je minulo soboto imelo zanimiv dodatek. Spominsko listino je v temelje proizvodne hale vzidal predsednik dežele FJK Renzo Tondo. Po slovesnosti so bili gostje povabljeni na sprejem v kasarno finančne straže na nasprotni strani ceste. Ugledni gostje so se tja odpeljali z avtomobili, z Grazio Rusjan, nečakinjo bratov Rusjan, pa sva pot prehodila peš. Ob glavnem vhodu v letališče je sopotnica položila šop cvetja k obeležju bratoma Rusjan, ki je bilo postavljeno septembra 2009 na pobudo krajevnega sveta iz Štandre-ža. Medtem ko sem fotografiral njeno polaganje, je predsednik Tondo prišel s sprejema na parkirni prostor, kjer ga je čakal avtomobil. Bil je brez spremstva. Ko je videl najino početje, se nama je približal in se z nama spustil v daljši klepet. Zanimala ga je zgodba o Rusjanih, ogledal pa si je tudi bližnje obeležje o »Sanjah po letenju«, ki so ga ob isti priložnosti leta 2009 postavili študentje iz Spilimberga in Ljubljane. Približal se nam je tudi predsednikov šofer, ki je srečanje ob obeležju ove-kovečil s fotografijo. Vili Prinčič Ajdovski Pipistrel bo v novi tovarni na sovodenjskem delu goriškega letališča proizvajal štirisedežna ultralahka letala Panthera, obenem bo na novi lokaciji letala tudi testiral. »Testiramo namreč vsako novo letalo, ki pride iz proizvodnje, zato je zelo pomembna neposredna bližina letališča oziroma neposreden izhod na letalsko stezo,« je za Primorski dnevnik pojasnila prednosti nove lokacije Taja Bos-carol, ki v podjetju skrbi za stike z javnostjo. Obnova obstoječih letalskih stez ne bo potrebna. »Letališče v Sovodnjah ima kar dve travnati stezi in obe sta v dobrem stanju. Letalo Panthera lahko brez težav uporablja travnate steze, tako da ne bo potreben nikakršen poseg,« so še dodali v podjetju. V novi hali bo potekala predvsem proizvodnja Pipistrelovega novega štirisedežnega letala Panthera in pa končna montaža za tista letala, ki bodo namenjena ameriškemu tržišču. »Vsi procesi, ki se zdaj odvijajo v Sloveniji, bodo v Sloveniji tudi ostali,« zagotavljajo v Pipistrelu, kjer načrtujejo, da bodo na novi lokaciji čez mejo, kjer ni burje, ki bi tako kot v Ajdovščini preprečevala letenje tudi do sto dni na leto, ob polnem zagonu proizvodnje izdelali letno do 200 letal. Zanimivo je, da imajo za moderno, šti-risedežno potovalno poslovno letalo Pant-hera, pri katerem bodo kupci lahko izbirali med klasičnim pogonom na bencin, hibridnim pogonom in popolnoma električnim pogonom, v Pipistrelu že sedaj več deset naročil z vplačanimi avansi. Gradnjo tovarne sta omogočila italijanski ustanova za civilno letalstvo ENAC, ki je italijanskemu hčerinskemu podjetju Pipistrel LSA odstopila v dolgoročno upravljanje 30.000 kv. metrov veliko parcelo, ter občina Sovodnje, ki je v kratkem času s sprejetjem vseh potrebnih aktov ter izdajo dovoljenj omogočila gradnjo na svojem ozemlju. »Vrednost zgradbe z modernim upravno poslovnim aneksom, zunanjo ureditvijo ter opremo je 5 milijonov evrov. Ker je z dodelitvijo parcele odpadel začetni strošek nabave zemljišča, se je strošek celotne investicije toli- tovarne v Italiji, je več. Od že velikokrat omenjenega dejstva, da ima Italija z Združenimi državami Amerike podpisan ustrezen letalski sporazum, kar omogoča prodajo na tamkajšnje in številne tuje trge, do ugodnejšega vremena, do večje razpoložljivosti prostora, kar pušča odprte možnosti za širitev v prihodnosti, na kar ob letališču v Ajdovščini ne morejo računati. Po besedah generalnega direktorja Pipistre-la Iva Boscarola slovensko ministrstvo za Takšen bo videz nove Pipistrelove hale; celotna vrednost investicije znaša 7 milijonov evrov ko zmanjšal, da se je Pipistrel lahko odločil na strehi objekta postaviti 1,1 mega-vatno sončno elektrarno v vrednosti 2 milijona evrov. Celotna vrednost investicije je tako 7 milijonov evrov, brez DDV,« še pojasnjujejo v ajdovskem podjetju in dodajajo, da bo objekt predvidoma zgrajen v slabih dveh letih, prva letala pa bodo narejena leta 2015. V tem času vzporedno poteka zahteven in drag proces certifika-cije letala Panthera, ki bo zaključen v začetku leta 2015. Razlogov, zaradi katerih se je ajdovsko podjetje Pipistrel odločilo za gradnjo obrambo namreč ni omogočilo nakupa dodatnega prostora ob obstoječi hali. »Italijanski ENAC je koncesijo izdal v petih mesecih, lokalne oblasti so takoj stopile v akcijo in se povezale. Župana obeh občin - Sovodenj in Gorice - sta takoj začela akcijo pridobivanja soglasij, trudita se za podporo pokrajine in bank, na sovo-denjski občini so spremenili prostorski plan in celo cestno infrastrukturo ter nam priskočili na pomoč z vsemi dovoljenji -skratka, neverjetno se trudijo!« je navdušen Ivo Boscarol. Katja Munih Nedelja, 25. marca 2012 APrimorski r dnevnik IZRAELSKE GROŽNJE IRANU Z Bližnjega vzhoda novi vojni vetrovi Dušan Kalc Prestižni Time je lani proglasil za osebnost leta »protestni-ka«. Od arabske pomladi, preko madridskih in drugih evropskih žarišč, do gibanja 99% in Occupy Wall Street, je ves planet prevzelo novo upanje, zraslo iz ogorčenosti mlajšega rodu nad nadutostjo vladajočega sistema, ter razstrlo nova obzorja. Kako je trenutno s temi gibanji? Del ima še kar odprte oči, za glavnino pa se zdi, kot da se je odločila za zimsko spanje. Se bo morda na pomlad spet prebudila? Ne vem, ali gre le za osebni občutek, ali pa se dejansko vse globlje pogrezamo v neko zaspanost, otopelost in (vsaj navidezno) brezbrižnost za probleme, ki nas obkrožajo. Zdi se, kot da gre za učinke uspaval, ki nam jih vbrizgava globalizira-na oblastniška politika strahu, ob podpori poslušnega in dobro dresiranega medijskega aparata. Morda pa nam voljo po odzivnosti hromi le neko lebdenje v negotovosti pred jutrišnjostjo. V vrsti problemov, ki vzbujajo strah in tesnobo, ki bi zaslužili večjo pozornost in odzivnost vsega človeštva, velja posebej izpostaviti vprašanje vojn. Od tistih, ki že divjajo v več kot tridesetih državah tega našega demografsko vse bolj obljudenega in geografsko vse manjšega sveta, do onih, ki so šele v pripravi. Kam je spričo vseh teh že razplamte-lih ali načrtovanih »preventivnih«, »humanitarnih«, »svobodoljubnih« ter »demokracijo in mir izvažajočih« vojn izginilo pacifistično gibanje, ki je bilo sposobno mobilizirati milijone in milijone ljudi in ki ga je del ameriških medijev neposredno po tragediji 11. septembra proglasil za »drugo sve- tovno velesilo«? In kam so izginile vse mavrične zastave, ki so plapolale s streh in oken in svarile pred človeško norostjo? Mar naj splošni krizi dodamo tudi krizo mirovništva? Gre mar tudi v tem primeru za otopelost, ki je sad strahu (ali ustrahovanj), naraščajočega individualizma ter rasizma? Veliko je vprašanj, medtem pa na vseh koncih in krajih teče kri in prav v teh dneh se vse očitneje odpira možnost novega klanja, kar bi se po mnenju najbolj črnogledih opazovalcev lahko sprevrglo celo v nekaj takega, kar bi lahko imenovali tretja svetovna vojna. S planjav Bližnjega vzhoda, od Perzijskega zaliva preko Mezopotamije in Svete dežele, pihljajo namreč v vse smeri novi vojni vetrovi. Na njih krilih se pozibavajo zlovešči glasovi rožljanja orožja ter mrki občutki tesnobe in strahu. Bombnikom že segrevajo motorje, raketam loščijo konice in turobni glasovi vojaških bobnov in trobent pozivajo vojščake v postrojitev. Kaj se spet dogaja? Mar niso dovolj in daleč preveč gozote Iraka, agonija Afganistana, trpljenje Sirije in neskončni spopad med Izraelci in Palestinci? Očitno ne, kajti ves ta predel sveta v nenehnih plamenih, nekdanja zibelka človeštva, ječi v hudih skrbeh, da izbruhne nov požar in da se smrtna kosa loti nove žetve. Tokrat je na vrsti Iran, od nekdaj trn v peti tako bližnjega Izraela v nenehnem tre-petanju za svoj obstoj, kakor tudi zahodnih velesil, ki hočejo imeti popoln nadzor nad tem bogatim in strateško pomembnim bližnjevzhodnim predelom sveta in ki se ne morejo in nočejo sprijazniti z dejstvom, da bi se kdo na kakršenkoli način upiral njihovi oblasti in pravilom igre. Napetost bi tu že od nekdaj lahko trgali v debelih kosmih in nedeljske teme tudi nasilnih dejanj je bilo že na pretek, vendar tako resne nevarnosti, da se hladna voj -na križanja obtožb, groženj in medsebojnih bolj ali manj nasilnih izzivanj, sprevrže v krvav spopad, že dolgo ni bilo. To grožnjo pooseblja Izrael, ki že dalj časa govori o preventivnem napadu na iranske jedrske objekte, da bi s tem preprečil morebitni iranski jedrski napad. Vse več je znakov in izjav, ki kažejo, da ne gre le za psihološki pritisk, temveč da mnogi v Izraelu mislijo presneto resno, kadar govorijo o vojni operaciji. Da je vojaški stroj že v pogonu in da se kazalec že skoraj dotika sprožilca smrtonosnih raket, potrjujejo tudi mnoge izjave raznih osebnosti svetovne politike, začenši z ameriškim obrambnim ministrom Leonom Panetto, ki je na nedavnem vrhu zavezništva Nato v Bruslju dejal, da bo Izrael najbrž izvedel zračni napad na iranske jedrske objekte že v aprilu, ali vsekakor v teku leta. Vsa zadeva vzbuja veliko zaskrbljenost, čeprav jo mediji ne obešajo na veliki zvon. Hkrati pa zveni kar precej čudno, kajti v bistvu gre za golo obsodbo namenov, za katere ni stvarnih in zanesljivih dokazov. Res je, da se Islamska republika že dolgo ukvarja z jedrskim programom in istočasno nekateri njeni voditelji zatrjujejo, da bi bilo treba Izrael zravnati z zemljo, vendar vseskozi trdi, da bogati uran za civilne potrebe in ne za proizvajanje jedrskega orožja. V podkrepitev svojih trditev je pred kratkim pristala na obisk inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA v državi. To seveda še ni zadosten dokaz, da ni v namenih Ahmedinedžada in njegovih izdelovati atomsko bombo, ki bi potencialno lahko zbrisala Izrael z zemljevida sveta. Prav tako pa (vsaj zaenkrat) ni nobenega dokaza, da bi se to lahko zgodilo. Naj potemtakem Izrael v svojem patološkem strahu pred najhujšim tvega nekaj, kar se lahko prav tako zelo preprosto sprevrže v najhujše? Ali je pametno sprožiti danes požar nepredvidljivih razsežnosti in posledic, da bi preprečili morebiten in morda le namišljen jutrijšnji požar, ki bi ga (če bi sploh ga) prižgal sovražnik? Ob tem se nam ponuja v razmislek svetopisemska prispodoba židovskega junaka Samsona, ki žrtvuje samega sebe, samo da lahko spravi na drugi svet čimveč sovražnih Filistejcev. Izraelu se skratka zelo mudi, da bi preventivno ukrepal.Tako smo v teh dneh priča neverjetnemu stopnjevanju psihoze strahu med židovskimi skupnostmi in prepričevanju javnosti, da je vojna z Iranom neizbežna. Premier Benjamin Netanjahu in obrambni minister Ehud Barak (ter z njima drugi izraelski jastrebi) demagoško podžigata ljudi s prikazovanjem najbolj apokaliptičnih scenarijev in primerjata domnevno pretečo nevarnost Islamske republike z grozotami holokavsta. Sklicevanje na nacistični genocid Židov, ki bi se lahko ponovil, če bi pustili Iranu proste roke, postaja vse bolj uporabljena vaba pri pozivanju izraelskega ljudstva na okope. Mladi izraelski filmski ustvarjalec Ronen Barany, ki je posnel propagandni film s simulacijo katastrofalnih posledic namišljenega iranskega jedrskega napada, je v svoji razlagi k filmu med drugim izjavil, da je »Hitler potreboval pet do šest let za iztrebljenje šestih milijonov Židov, Ah-medinedžad pa bi za to potreboval pet do šest minut in eno ali dve jedrski bombi.« V podkrepitev svojih napadalnih namenov uporablja Izrael (skupaj s svojimi zavezniki) tudi laži. Vztrajno zatrjuje, da so iranske bombe že nared, kot je povsem zanesljiv namen Islamske republike, da bi uničil Izrael. Laž je sicer ustaljena praksa v vojni dinamiki. Da je resnica (in z njo zakoni, pravila in ideali) prva žrtev vojne, so trdili že Ajshih, Ciceron in drugi starogrški in starorimski misleci. Za njimi je človeški um oblikoval še nešteto prispodob, ki pričajo o tem, kako nizkotni so lahko izgovori, ki utemeljujejo odločitve o vodenju človeštva na morišče. Zanimiva je v tem pogledu misel, ki jo je zapisal avstrijski književnik pronic-ljivega razuma Karl Kraus: "Vojne nastanejo, ker diplomati natvezejo novinarjem kup laži in potem verjamejo v to, kar preberejo v časopisu'. Dovolj je, da se spomnimo, kako sta se začela ameriška napada na Afganistan in Irak. Vsevprek so dokazovali (a kot se je izkazalo, brez resničnih dokazov), da je Afganistan leglo mednarodnega terorizma in da razpolaga Sadam Hussein z orožjem za množično uničevanje. V resnici gre za povsem nekaj drugega, kar je za ta predel sveta lahko oportunost ter hkrati prekletstvo in kar vzbuja tako skomine kot zaskrbljenost Zapada. To je naftno bogastvo, o katerem želijo svetovne velesile odločati. Za obvladovanje črnega zlata ni zanje nobena laž predebela in nobeno prelivanje krvi prekruto. Pa še nekaj je, kar vznemirja sleherno pošteno vest in zavest. To je skrajna bojevitost bližnjevzhodnega prebivalstva na obeh straneh barikade, ki je že toliko pretrpelo. Zdi se kot, da je v tem predelu sveta postala sla po krvi neko normalno stanje. V knjigi ameriškega židovskega pisatelja Philipa Rotha Counterlife (Protiživljenje) sem prebral vznemirljiv stavek o palestinskem vprašanju: »Kadar si noter (v spopadih op.u.) že toliko let, da postaneta celo nevarnost in brezumje dolgčas, potem so dejansko stvari res nevarne«. Kako na morebitni izraelski napad gleda Iran in predvsem kako gledajo ZDA in njeni zavezniki, ki bi bili v primeru napada prisiljeni priskočiti Izraelu na pomoč. Iran, ki se prav gotovo ne more ponašati s kakšno zmernostjo in še manj s spoštovanjem človekovih pravic, od nekdaj zatrjuje, da bo na sleherni napad odgovoril z vso odločnostjo in z uničujočimi posledicami za sovražnika. ZDA, ki se prav tako ne morejo ponašati s pretiranim človekoljubjem ter pravičnim in nepristranskim odnosom do drugih ljudstev in držav, začenjajo verjeti, da bi napad na Iran povedel svet v nepopisno godljo, kot pričajo testi Pentagona ter izjave vplivnih po- litičnih in vojaških osebnosti. Sam Oba-ma, ki se seveda pripravlja na volitve in se zato ne sme preveč zameriti vsemogočni židovski skupnosti, hkrati pa dokazati, da so jastrebi republikanskega tabora s svojim protiiranskim ter sploh protiislamskim hujskanjem povsem neodgovorni, se ogreva za diplomatsko reševanje spora. Sicer pa, tako ali drugače, splošno mnenje Zahoda je, da je treba Iran nekako ukrotiti. Zato je izbral strategijo gospodarskih sankcij. Tako je za božične praznike uvedel postopno prepoved uvoza nafte iz Irana in delno zamrznitev tranzakcij z iransko centralno banko. Uradna pretveza za ta korak je že spet prisiliti Iran, da zapre svoje jedrske objekte, v resnici pa želijo zlasti to, da bi se iransko gospodarstvo sesulo in zdrobilo, kar bi znalo sprožiti odločen upor ljudstva proti sedanjj vladi. Nič novega pod soncem. Nekaj takega se je že zgodilo v petdesetih letih, ko sta ZDA in Velika Britanija s podobnimi sankcijami dosegli, da so v Iranu zrušili demokratičnega liderja Moša-deka, ki je pridno jemal naftne sodčke iz grabežljivih rok tujih naftnih družb, in postavili na prestol Rezo Pahlevija, ki je spet pridno izročal nafto tujcem in za nameček hudo tlačil ljudstvo. Nič čudnega, če se je ljudstvo leta 1979 spet uprlo, pregnalo šaha, vzpostavilo sicer vprašljivo versko oblast in sklenilo samo odločati o svojem naravnem bogastvu in o svoji politični, gospodarski in vojaški suverenosti in celo o širjenju vpliva na sosednje države. Žandar sveta ZDA se s tem seveda ni sprijaznil. Že naslednje leto je nahujskal (in oborožil) svojega tedanjega velikega prijatelja in zaveznika (in kasneje svojega največjega sovražnika) Sada-ma Husseina, da je sprožil uničevalno, devet let trajajočo vojno s svojim sosedom, ki pa ni obrodila zaželenih sadov, da bi vrnila Iran pod okrilje zapadnih sil in njihovih vsemogočnih multinacionalk. Rezultat stopnjevanja napetosti je bila z ene strani de-monizacija islama in z druge demonizaci-ja Zapada. To je v grobih obrisih zgodovina, o kateri si lahko vsakdo misli svoje. Vendar ta zgodovina impozicij, vmešavanj in nasilja sili v današnjost in postavlja resno hipoteko tudi na jutrijšnji dan. Če ta položaj na Bližnjem vzhodu postavimo pod drobnogled, bomo videli, da ne morejo prinesti nikomur nič dobrega ne vojna, ne gospodarske sankcije, ki so lahko dvorezen nož, ker s proti-sankcijami prikrajšajo nekatere (glej zlasti evropske države, ki so se podložniško pridružile ZDA) za dragoceno gorivo. V primeru izraelskega napada na Iran, ki grozi med drugim z zaprtjem Hormuškega zaliva, skozi katerega se steka od 15 do 17 milijonov sodčkov nafte dnevno, bi cena črnega zlata po izračunih resnih izvedencev poskočila na 150 dolarjev na sodček in še več, kar bi pomenilo, da bi se, recimo, gospodarska rast ZDA znižala za najmanj dva odstotka in pahnila državo v hudo recesijo. Ostaja še vprašanje iranskega jedrskega programa in izraelske pripravljenosti na napad. Možnost, da bi Iran razpolagal z jedrskim orožjem je prav gotovo razlog za veliko zaskrbljenost. Vprašujem pa se, zakaj bi ne smelo biti razlog za morda še večjo zaskrbljenost dejstvo (in ne le možnost), da z uničevalnim jedrskim arzenalom razpolagajo bližnji Indija in Pakistan, da ne govorimo o samem Izraelu, ki je razvil svoj jedrski program na tajen način, s kršitvijo vseh mednarodnih sporazumov in mimo slehernega nadzora. Kdo pravzaprav predstavlja večjo nevarnost za mir, sožitje in razvoj v tem delu sveta? David Grossman, znani izraelski pisatelj, ki je med drugim izgubil sina Urija v libanonskem spopadu, je v nekem članku, ki ga je pred nedavnim objavil časopis La Repubblica, v zvezi s predvidenim izraelskim napadom na Iran zapisal: »Kdo ima pravico obsoditi na smrt tisoče ljudi samo v imenu nekega strahu pred nečim, kar se morda ne bo nikoli uresničilo?« In še: "Napad bi bil tvegano, nepremišljeno in prenagljeno dejanje, ki bi lahko popolnoma spremenilo našo bodočnost, da si tega ne drznem sploh predstavljati. Pravzaprav si to lahko predstavljam, toda roka se upira, da bi to zapisala.« 1 4 Nede|ia' 2s- marca 2012 NEDELJSKE TEME / C.' Uradni sprejem gostov. Poskrbeli smo tudi za njihovo dobro počutje. Treutek zabave Aktivno spoznajmo Gorici Z video posnetkom bodo tekmovali na turističn, tržnici v Radovljici 17. aprila Poklicni zavod za turistične dejavnosti I. Cankar iz Gorice je gostil v okviru projekta »Več znanja za več turizma« učence šole Trinko iz Gorice, učence devetletke iz Bohinjske Bistrice in Šentjerneja, ter sošolce šol Vega-Zois Kot že več let zaporedoma, bodo dijaki Poklicnega zavoda za turistične dejavnosti iz Gorice tudi letos sodelovali na turistični tržnici v sklopu projekta »Več znanja za več turizma«, namenjenega dijakom srednjih šol v Sloveniji in dijakom zamejskih višjih šol. Namen projekta je povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah, kar lahko pomembno prispeva k turističnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti. Dijaki in dijakinje izdelajo, na temo razvoja turizma raziskovalne naloge in kratek film, ki jih predstavimo na turistični tržnici - festivalu, ki se bo letos odvijal v Radovljici. Organizatorja pobude sta Turistična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo RS. »Razpisana tema letošnjega festivala je Všeč mi je. Dijaki smo pripravili nov turistični proizvod. Letos smo se odločili, da povežemo Novo Gorico in Gorico. S tem hočemo doprinesti k povezovanju obeh mest in k razvoju turizma na tem področju.« je povedala dijakinja Tina Za ciljno skupino so izbrali učence osnovne šole iz Slovenije in nižje srednje šole iz Italije, in jim ponudili poučni izlet v Gorico in Novo Gorico. V dvodnevnem turističnem paketu so ponudili delavnice, kjer so učenci pri- dobili znanje zgodovinskega, geografsko-gospodarskega in kulturnega značaja o obeh mestih. Po odličnem kosilu v restavraciji Rusa Hiša na bivšem mejnem prehodu v Rožni dolini, je sledil sprehod po Gorici. Dijaki prvega razreda šole Cankar so vodili goste po mestu in jim razlagali o mestnih znamenitostih. Naslednji dan pa so gostje pridobljeno znanje preverili z orientacijskim pohodom. Tako so na zelo zanimiv način doživeli, kaj vse nudita ti dve mesti. "V teh dveh dneh sem izvedela veliko novega o Gorici in Novi Gorici - kaj je Eda center, kdaj so ju zgradili, kje je trg Evrope in kdo ga je postavil, kdaj so sprejeli zaščitni zakon... Po mojem mnenju je to tudi boljši način od sedenja v učilnici in poslušanja dolgih razlag učitelja. To nam tudi nič ne koristi, saj v naslednjih minutah skoraj vse pozabimo. Tako pa smo se sprehajali po obeh Goricah (razlagali so nam kar goriški dijaki). Vso pridobljeno znanje smo združili in ga koristno uporabili v tekmovanju v orientaciji in dokazali, da lahko na zanimiv način poglobimo svoje znanje. Sklenili smo tudi veliko prijateljstev in sedaj stike ohranjamo preko socialnih omrežij." Eva (učenka 9. razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica) t / NEDELJSKE TEME Nedelja, 25 . marca 2012 1 "J Orientiring: f start prve skupine (v napačno smer) f - r Postojanke na orientacijskem teku: 1) Trg Evrope 2) Eda center (Rusjanov spomenik), N. Gorica 3) Bevkova knjižnica, N. Gorica 4) OŠ Frana Erjavca , N. Gorica 5) Potok Korn, N. Gorica 6) Kostanjevica, N. Gorica 7) Bivši mejni prehod Rafut, N. Gorica 8) Parking pred tunelom, Gorica 9) Goriški grad 10) Trubarjeva plošča na Raštelu, Gorica 11) Travnik, Gorica 12) Občina Gorica 13) Zavod Ivana Cankarja, Gorica ¿Ü t. ___ Na Trgu Evrope, pred začetkom orientiringa tekmovalci in organizatorji i Orientiring: 1. postojanka spomenik bratov Rusjan v. 3 \ t L 1 j m mŽA S t 'V', r / Orientiring: 2. mesto J I zasedla skupina Vega-Zois II ktivno spoznavanje Goric: lelstaedterju je predaval Izaija Skupinska slika na Travniku dü { . yjj-i "V-- r Ú Í fl Tudi o stolnici je predaval Izaija 5 P...- ¿ 'm r*' i oj* tj IITjI, * **. 'JÉ; Pred palačo Lantieri ^ ZAHVALA SPONSORJEM-SINDIKATU SLOVENSKE ŠOLE GORira RESTAVRACIJI RUSA HIŠA, N GORICA SUPERMARKETU IL Dl SEMOLIČ GORICA ADVANSVS, NOVA GORICA Stran pripravila Tjaša Dornikl 16 Nedelja, 25. marca 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / TEMATSKO SREČANJE KMEČKE ZVEZE NA OPČINAH Z varnostjo pri delu ni šale crédito coopera: ivo a raska bani Strokovnjaka-predavatelja Valentino Patussi in Alessandro Miele kroma V ponedeljek 22. marca, se je v razstavni dvorani ZKB na Opčinah odvijalo srečanje, ki ga je priredila Kmečka zveza na temo: »Obveznosti kmetijskega podjetnika v zvezi z normami, ki zadevajo varnost pri delu na kmetiji v smislu odloka 81/2008«. Glavni svet KZ V četrtek, 29.marca, 2012 ob 20. uri se bo sestal glavni svet Kmečke zveze Trst v dvorani ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio,2. Obvestilo oljkarjem KZ prireja v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo KGZS praktičen prikaz rezi oljk, ki ga bo vodila področna strokovnjakinja agr. inž. Irena Vrhovnik. Prikaz bo v četrtek, 29. Marca t.l. ob 15.30 v oljčniku na kontovel-skem bregu. Zveza vabi zainteresirane, da se zberejo pri kontovel-ski Mlaki ob 15. uri. Salame in klobase Izpostava Kmetijske svetovalne službe Sežana vabi proizvajalce mesnin, da sodelujejo s svojimi vzorci na ocenjevanju salam in klobas, ki bo v petek, 30. marca, na osmici v Vrabčah št. 25. Vzorci in prijave se zbirajo v četrtek 29/3 do 15. ure ter v petek 30/03 do 9. ure na sedežu Kmetijske svetovalne službe Sežana, Sejmiška 1/a. Stroški ocenjevanja zanašjo 5€ po vzorcu. Za ocenjevanje je potrebno dostaviti en vzorec salame ali dva para klobas z izpolnjenim obrazcem o podatkih o izdelku. (Info tel. +386 5 7312853) Razpis Dežele Kmečka zveza obvešča, da bo Dežela FJK v naslednjih dneh objavila razpis za predstavitev prošenj za pomoč pri nakupu sodov »barriques« za vinogradniška podjetja. Sklep deželnega odbora predvideva prispevke v višini 40% (brez DDV) predvidenega stroška. Vlogi, ki ne predvideva minimalnega oz. maksimalnega stroška, je treba predložiti predračun in sintetično poročilo o vzroku naložbe. Rok za predstavitev prošenj, ki jih je treba predstaviti izključno preko spletnega portala SIAN, zapade 2. aprila 2012. Za podrobnejše informacije in izpolnjevanje vlog smo vam na razpolago v naših uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Na srečanju sta govorila dr. Valentino Patussi, odgovoren za Strukturo preventive in varnosti v delovnih okoljih pri Tržaškem podjetju za zdravstvene storitve, in njegov sodelavec dr. Alessandro Miele. Po uvodnih besedah deželnega tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca, ki je poudaril, da so z letošnjim letom kmetije podvržene bolj zahtevnim kontrolam in morebitnim strožjim kaznim glede norm, ki zadevajo varnost pri delu na kmetiji (odlok 81/2008). V primeru ugotovitve nepravilnosti oziroma nespoštovanja omenjenih norm so za kršitelje predvideni, poleg administrativnih glob, tudi kazenski postopki. V razčlenjenem poročilu sta dr. Pa-tussi in dr. Miele prikazala prisotnim celotno sliko pravil, ki jih morajo v zvezi z varnostjo in higieno pri delu na kmetiji spoštovati kmetijski podjetniki. Med te spada cela vrsta dokumentov, kot npr. ocena tveganja nevarnosti oz. samoizjava o tveganjih nevarnosti, potrdila o strojih, uporabljenih na kmetiji, ipd. Pri tem je bila zlasti poudarjena zahteva, da morajo biti vsi traktorji opremljeni z varnostnim lokom in pasovi na sedežu in tudi vsi kar-dani morajo biti opremljeni z vsemi varnostnimi priključki. Poudarjena je bila tudi obveznost obiskovanja specifičnih tečajev, ki jih morajo opraviti vsi delodajalci in uslužbenci. Pri tem je bila orisana tudi zadnja novost s tem v zvezi, ki jo predvideva sporazum med ržavo in deželno upravo z dne 21. decembra 2011 in obve- zuje vse delodajalce, tudi v kmetijskem sektorju, da svoje delavce ustrezno usposobijo na osnovi splošnih in specifičnih tečajev. Razprava, ki je sledila, je razjasnila večino zastavljenih vprašanj glede varnosti pri delu na kmetiji. Dr. Patussi je posebej opozoril prisotne, da morajo tečaj opraviti tudi vsi trgači, odvisni delavci ali ne, ki se udeležijo trgatve na kmetiji in so v večini primerov plačani z vaučerji. Pri tem je pripomnil: »pomislite na primer, da se vašemu delavcu ali sorodniku, tudi tistemu, ki pride na trgatev brezplačno, pripreti nesreča na delu. Pred zakonom boste kazensko odgovorni za vse morebitne prekrške za katere vas bodo obtožili«. Med prisotnimi je odgovor vzbudil veliko začudenja in pripomb. Ob koncu je bilo še omenjeno, da bo Zdravstveno podjetje v prihodnjih dneh opravilo popis varnostnega stanja na kmetijskih podjetjih in bodo zato vsi kmetijski delodajalci dobili na dom tozadeven vprašalnik. Dr. Patussi se je toplo priporočil, naj ga vsi interesenti izpolnijo, tudi s pomočjo Kmečke zveze, saj je namen te analize tudi ta, da se ugotovijo in dopolnijo vse pomanjkljivosti na posameznih kmetijah. Vprašalnik naj bi bil anonimen in tudi prvi pregledi po kmetijah, je bilo poudarjeno, naj bi bili predvsem formativnega značaja. V upanju, da se bo to uresničilo, pa lahko vsekakor pripomnimo, da je kmetijski sektor, še zlasti male kmetije, podvržen novim hudim obremenitvam. V OLJČNEM NASADU Po pozebi Magda Šturman Odslej imamo v oljčnem nasadu veliko dela, posebno letos, ko smo imeli hudo zimo in temperature, ki so se približale mejnemu pragu odpornosti oljk na mraz. Letos je škodo povečala tudi močna burja, ki je ponekod lomila veje. Kjer so bile oljke še posebno izpostavljene burji, je bila odpornost še manjša in opaziti je škodo na krošnjah. V več krajih so se listi dehidrirali in posušili. Prvi znaki pozebe so listi ali le robovi listov bakrene ali bronaste barve. V nekaterih krajih opazimo tudi odpadanje listov na vršičkih, razpoke na lubju ter lomljenje vršičkov. Kambij v primeru pozebe lahko odmre. Razpoke in rane na vejah in deblu so velika nevarnost za napad glivic in bakterij, ki povzročajo oljčni rak in druge bolezni. Razpoke so lahko tudi tako majhne, da jih ne opazimo s prostim očesom. Hujša škoda se lahko pojavi na večjih in ogrodnih vejah, izjemoma pa tudi na deblu. Dejansko škodo bomo ocenili komaj takrat, ko bo oljka brstela ali cvetela. Po vsej verjetnosti bomo letos imeli manj proizvodnje tam, kjer so zmrznili cvetni popki ali pa bo proizvodnja manjša zaradi odpadanja listov. Več škode bo verjetno na drevesih na vzhodnih in jugovzhodnih legah in v nasadih, kjer so jeseni že opravili nekatera opravila, kot na primer obrezovanje ali rahljanje tal, kar je spodbudilo rast. Oljka prenese med zimskim mirovanjem od -13°C do -15°C. Prizadetost po-zebe je odvisna od različnih faktorjev, kot časa trajanja mraza, sort, lege nasada, zdravstvenega stanja oljk, agrotehnike v nasadu, starosti itd. Škoda je večja, če mraz traja dalj časa in je v zraku in tleh visoka vlaga. Mlade oljke so na mraz bolj občutljive. Škoda pa je manjša, če se oljka nahaja v popolnem zimskem mirovanju. Okvirno se prve poškodbe listov in vejic pojavijo pri - 8°C, večjih vej in debla pri -10°C do -12°C. Če mraz traja dlje časa, deblo pozebe pri -14 do -16°C. Najvažnejše opravilo je v tem času ŠKROPLJENJE. Oljke, ki so poškodovane, posebno če imajo razpoke ali so utrpele mehanske poškodbe zaradi burje, moramo čimprej poškropiti. Pravzaprav bi morali škropljenje že opraviti. S škropljenjem ustavimo morebitne glivice, ki lahko prodrejo v rastlino po ranah in torej lahko okužijo rastlino. Škropimo z bakrovim oksiklo-ridom ali z bordojsko brozgo. Istočasno je to škropljenje priporočljivo tudi proti oljčni kozavosti in ostalim glivičnim boleznim, ki se v oljčnih nasadih širijo spomladi in jeseni, posebno pa če je vreme bolj vlažno. Oljčna kozavost je pri nas kar razširjena, najbolj pa je tej bolezni podvržena belica. Škropljenje z bakrovimi pripravki ima proti oljčni kozavosti dvojni učinek: preventivno brani liste pred napadi in pospeši odpadanje že napadenih listov. Škropljenje opravimo brž, ko opazimo prve znake bolezni. Važno pa je predvsem vzdrževanje dobrega zdravstvenega stanja oljke in pravilno obrezovanje. Drugo opravilo, ki se ga sedaj lotimo, je OBREZOVANJE. Povedali smo že, da bomo dejansko škodo pozebe lahko ocenili šele, ko bo oljka začela brste-ti. Zato je najboljše, da z obrezovanjem počakamo, da oljka požene. V primeru, da je škoda majhna (delna ali popolna porjavitev listov in izguba listov na eno in dvoletnih vejah do 20-25 %), bomo obrezovali tako, kot po navadi. Če je veliko oljčnih vejih ostalo brez listov (več kot 25 %), bomo ob brstenju redčili te vejice, veliko bolj, kot če ne bi bile prizadete. Če je škoda večja in so poškodovane starejše veje, bomo ob brstenju odrezali do zdravega dela oz. do točke, ki jo je še prizadel mraz. To določimo tako, da s cepilnim nožem zarežemo v lubje in preverimo stanje kambija. Če je slednji živo zelene barve, pomeni da je tisti del veje še živ. V primeru pa, da je kambij popolnoma ali delno rjave barve pomeni, da je tisti del veje mrtev. Huje prizadeta veja ima lahko rane na lubju in temne madeže. V drugem letu bomo tako obrezane oljke zelo malo obrezovali, saj bodo korenine veliko večjega obsega, kot krošnja, ki se bo morala komaj spet razrasti. Odstranili bomo le bohotivke in izrastke. Če so prizadete ogrod-ne veje, moramo tudi odžagati do živega lesa. Bolje je vsekakor, da pustimo krajše, kot daljše veje, drugače novi poganjki rastejo bolj visoko in lahko preveč osen-čijo spodnji del. V primeru izredne škode, ko so prizadete ogrodne veje in deblo, moramo oljko odžagati do tal. Oljka ima močno regeneracijsko sposobnost, da požene iz grč, to so deli debla ob koreninskem vratu, kjer se nahajajo speči brsti in se v izrednih primerih prebudijo ter poženejo. Sedaj je tudi čas za GNOJENJE v oljčniku. Pravilno in popolno gnojenje, posebno s kalijem, je zelo važno tudi kot preventiva, da povečamo odpornost rastlin na morebitne nove pozebe. Ob brstenju in ob cvetenju pa bomo dognojili z ureo ali amonijevim sulfatom. Posebno letos, ko so oljke utrpele škodo in stres zaradi zimskih pozeb ter lomljenja vej zaradi burje, je zelo važno, da gnojimo z dušikom ob brstenju in tudi ob cvetenju. Prav tako bomo posebno letos pred cvetenjem listno gnojili z borom. Po gnojenju oljčni nasad plitvo obdelamo. NA SEJI IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Zgodba o poimenovanju Prosecco DOC kmetom na Tržaškem še ni prinesla nobenih gospodarskih koristi V sredo, 21. marca t.l. se je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah sestal izvršni odbor Kmečke zveze. V odsotnosti predsednika zveze Franca Fab-ca zaradi neodložljivih drugih obveznosti, je vodil sejo podpredsednik Andrej Bole. Po uvodnem pozdravu predsedujočega je deželni tajnik Edi Bukavec seznanil prisotne o dogajanjih v zvezi z izvajanjem protokola Prosecco Doc, tudi v luči tozadevnega srečanja, ki je bilo pred kratkim na sedežu rajonskega sveta na Proseku na pobudo dežel Veneta in Furlanije Julijske krajine, za katero je bil žal odsoten odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. Predstavniki dežele Veneto so izpostavili tržne uspehe penine Prosecco Doc, ki pa žal zaenkrat ni prinesla tržaškim proizvajalcem nobene neposredne gospodarske koristi, če izvzamemo dejstvo, da je Prosecco Doc postavil tržaško pokrajino v središče dogajanj. Glede celotnih investicij , ki jih predvideva protokol, je bilo tržaško vinogradništvo deležno le 850.000€ za ureditev ceste v Bregu. Ne glede na nespošto-vanje protokola s strani države in Dežele glede financiranja v protokolu dogovorjenih pobud ostajajo poleg tega hude omejitve, ki jih postavlja naravovarstveno območje Natura 2000. Slednja namreč vključuje večji del tržaških kmetijskih zemljišč, vključno območje Brega. Pri tem je Bukavec tudi obžaloval dejstvo, da pri zahtevah za izvajanje protokola ni bilo s strani tržaških in deželnih organizacij, podpisnic protokola, dovolj pritiska na deželnem zelenem omizju. Tam je bila Kmečka zveza s svojimi zahtevami precej osamljena in bo zato zahtevala od drugih stanovskih organizacij, da podprejo njeno stališče in spoštujejo obveze, sprejete s podpisom protokola. Ob koncu je še dodal, da Kmečka zveza v zvezi s pripravo upravljal-skih načrtov Natura 2000 ne sprejema kriterija o predhodnem določanju obsega novih vinogradov, ker smatra, da bo to določil sam razvoj tržaškega vinogradništva. Sledila je razprava o organizacijskih vprašanjih, ki je zadevala predvsem priprave na občni zbor, ki bo tudi letos notranjega značaja. V širšem obsegu pa bo zveza priredila posvet o upravljanju teritorija na te- Andrej Bole mo: »Kakšno kmetijstvo na zavarovanih območjih«. Pri tem so zagotovili svoje sodelovanje priznani strokovnjaki s področja ekonomije, varstva okolja in kmetijstva. V nadaljevanju so se odborniki Kmečke zveze seznanili s pomembnimi srečanji, ki jih bo imela zveza v prihodnjih mesecih. Najprej bo na vrsti srečanje predstavnikov kmetijstva vseh slovenskih manjšin z ministrom MKGP Francem Bogovičem, nato pa srečanje s tržaškim županom Robertom Cosolinijem. Na srečanju z županom bo govora tudi o možnosti vključitve tržaške občine v Konzorcij za melioracijo Posočja, kar daje možnost omenjenemu konzorciju za izvajanje me-lioracijkih posegov tudi na Tržaškem. Tajnik zveze Erik Masten je najprej prikazal odbornikom deželni razpis za nakup sodov barik in razpis za podporne zidove. Nato je omenil obremenjujoče nove davčne obveznosti za kmetijska posestva, predvsem pa enoten davek na nepremičnine (IMU) in seznanil prisotne, da je zveza ponovno pozvala Občine naj pri določanju omenjenega davka aplicirajo najnižji možni količnik. Dadal je tudi, da bo v zvezi s tem davkom Kmečka zveza v kratkem priredila srečanja s svojimi člani. Svoj poseg, in s tem sejo, je Masten zaključil s poudarkom na veliko odgovornost, ki jo nosijo podjetja v zvezi z varnostjo pri delu, če imajo odvisno delovno silo mg / NEDELJSKE TEME Nedelja, 25 . marca 2012 1 "J Balearska vlada gluha na pozive: katalonščina izginja iz javne uprave Nadaljuje se gladovna stavka upokojenca, ki protestira proti jezikovni politiki Na slikah: pod naslovom Palma de Mallorca; spodaj levo Jaume Bonet. Desno Jožko Horvat Muc, spodaj desno predsednik španske vlade Mariano Rajoy. V Sloveniji mednarodna konferenca o Romih V Murski Soboti je pred kratkim potekala dvodnevna romska konferenca, na kateri je okoli 50 udeležencev iz petih evropskih držav razpravljalo o svojem položaju v Evropi, kulturi, izobraževanju, jeziku, vključenosti, zaščiti in smernicah za delo, pa tudi o diskriminacij, segregaciji in rasizmu. Konferenco sta organizirali Zveza Romov Slovenije in Evropska romska zveza, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik odbora za človeške dimenzije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Thomas Gre-minger. Kot je dejal, podatki Agencije EU za temeljne pravice in nekaterih drugih članic EU kažejo, da bodo v prihodnosti Romi predstavljali več kot 20-odsto-tni delež mladih, ki bodo vstopali na evropske trge delovne sile, glede na prihodnost naše družbe pa se diskriminacija, kršenje človekovih pravic, izključenosti in stigmatizacija ne smejo nadaljevati. Po raziskavi je 60 odstotkov Romov doživelo diskriminacijo pri iskanju zaposlitve, četrtina diskriminacijo zdravstvenega osebja, 19 odstotkov šolskega osebja in 18 odstotkov stanodajalca ali nepremičninske agencije, ob tem pa ne smemo pozabiti na rasno motivirane napade na Rome in Sinte, včasih z usodnimi posledicami, opozarja Greminger. Zato 56 članic OVSE napoveduje, da bodo Romom in Sintom omogočile dostop do pravosodja, oblikovanja politik o njih, preprečevale negativne stereotiope, okrepile njihovo sodelovanje v javnem in političnem življenju, izboljšale odnose med njimi in policijo ter zagotavljale učinkovito preiskavo nasilnih dejanj proti Romom, posebno še, če gre za sum rasnega ozadja, je povedal. Po besedah direktorja vladnega urada za narodnosti Staneta Baluha mora veliko odgovornosti za položaj Romov prevzeti tudi sama romska skupnost. "Država ji mora zagotavljati formalni okvir, romska skupnost pa je dolžna, da v skupnem sodelovanju brez medsebojnega izključevanja pripomore k izboljšanju svojega položaja v slovenskem prostoru, pri reševanju problematike pa je ključno partnerstvo med državnimi organi, lokalno samoupravo in predstavniki romske skupnosti. Samo usklajeni ukrepi in aktivnosti so nujno potrebni pri izboljšanju položaja romske skupnosti," je povedal Baluh. Generalni sekretar Evropske romske zveze Dragoljub Ackovič je prebral pozdravno pismo predsednika Evropske romske zveze Rajka Djuriča, v katerem udeležence opozarja, da je največji napredek Romov možen z izobraževanjem, predlaga pa jim tudi, naj v Evropi vzpostavijo regionalno mrežo za izobraževanje Romov. Ackovič je predsednika Zveze Romov Slovenije in podpredsednika Evropske romske zveze Jožka Horvata Muca razglasil za prvega rednega člana Mednarodne romske akademije umetnosti in znanosti iz Slovenije. V nadaljevanju konference so govorili tudi o standardizaciji romskega jezika, politični emancipaciji in viziji skupnosti v Evropi. (STA) ylada Balearskih otokov je kljub protestom sprejela osnutek zakona o javni upravi, ki med drugim določa, da znanje katalonščine ne bo več pogoj za zaposlitev v javnem sektorju, ampak bo samo prednost ob enakosti ostalih pogojev. To pa pomeni, da bodo morali spremeniti tudi nekaj členov zakona za jezikovno normalizacijo, zakona za pravno ureditev javne uprave in zakona o krajevni policiji. Po koncu zasedanja deželne vlade je njen glasnik Rafael Bosch pojasnil, da bodo spremenili vsa določila, ki vsebujejo kakršnokoli točkovanje za znanje katalonščine pri natečajih za zaposlitev v javnem sektorju. Poleg tega pa bodo spremenili tudi zakon o jezikovni normalizaciji, točneje tiste dele zakona, ki govorijo o krajevnih napisih. Katalonska nevladna organizacija Obra Cultural Balear je predložila več kot 10.000 ugovorov proti osnutku zakona o javni upravi z namenom, da bi ohranila zakon o jezikovni normalizaciji in bi določila, da mora znanje katalon-ščine ostati temeljni pogoj za zaposlitev v javni upravi. »Izračunali smo, da je samo Obra Cultural pripravila približno 6.000 ugovorov, vendar moramo prišteti tudi ugovore, ki so jih vložile druge organizacije in skupaj je teh ugovorov več kot 10.000,« je dejal glavni koordinator protestov Tomeu Marti ob predstavitvi boja proti novi zakonodaji. Dejstvo je, da je treba 6.000 »uradnim« ugovorom največje jezikovne organizacije prišteti vse tiste, ki so jih predložili posamezniki, pa tudi nekatere manjše organizacije, kot na primer Ciutatans per la Llengua (Državljani za jezik). Tem ugovorom je treba dodati še vse tiste, ki jih bodo posamezniki in organizacije predložili deželni vladi preko krajevnih uradov na ostalih otokih, predvsem na Menorci, Ibizi in Formenteri. Prav sklicujoč se na ta plaz ugovorov, ki dokazuje »mobilizacijo meščanov, ki ji v zgodovini ni para, v korist lastnega jezika«, je Obra Cultural od vlade predsednika Bauzaja zahtevala umik osnutka zakona, sklicujoč se tudi na dejstvo, da ta zakon ne uživa podpore nobene od opozicijskih strank, da mu nasprotuje veliko število državljanov in da glede tega vprašanja sama vladna ljudska stranka ni enotna. Vse kaže, da vlada nima nikakršnega namena, da bi prisluhnila temu pozivu. Sicer pa je, kot rečeno, pobuda deželne vlade Balearskih otokov razdelila tudi samol vladno Ljudsko stranko. Kar nekaj predstavnikov te stranke je povzdignilo svoj glas proti nameri, da bi spremenili zakon o jezikovni normalizaciji in številne občine v teh dneh sprejemajo stališča proti novi zakonodaji. Zupan mesta Manacor Antoni Pastor je bil med najbolj aktivnimi kritiki te politike in za to svoje stališče je plačal visoko ceno, saj so ga njegovi strankarski kolegi bojkotirali. Sicer pa je tudi bivši predsednik deželne vlade Cristofol Soler, ki prav tako pripada ljudski stranki, javno povedal, da sedanja deželna vlada »podcenjuje jezik in uničuje normalizacijo«. Sicer pa je treba povedati, da se boj v obrambo katalonskega jezika ne omejuje na politično dejavnost nekaterih organizacij civilne družbe. Med oblike boja sodi tudi gladovna stavka. Med drugimi že 18 dni gladovno stavka 64-letni aktivist, član združenja »Upokojenci za Mallorco«. Imenuje se Jaume Nonet in prepričan je, da je njegov način boja primeren odgovor na grožnjo, ki jo predstavlja deželna vlada za jezikovno politiko Balearskih otokov. Njegov glas po skoraj treh dednih gladovne stavke ni več tako močan kot pred nekaj tedni, vendar je njegova volja nespremenjena. Lahko spregovori nekaj besed, nato umolkne in si mora od-počiti. Zagotavlja, da njegov protest ni neko radikalno gibanje, pri katerem vztrajajo, ker imajo za to argumente. »To je poskus, da bi segli do srca ljudem, ne tistim, ki jim je naš jezik že itak pri srcu in so prepričani, da je ohranitev jezika za nas življenjskega pomena, ampak predvsem tistim, ki o tem nimajo popolnoma jasne predstave,« je dejal stavkajoči upokojenec s trepetajočim glasom, ki se vsakih nekaj besed prekine, da lahko Bonet zajame zrak. Prav nič ne dvomi, da bi s svojim protestom nadaljeval, če bo deželna vlada vztrajala pri pobudi, da zmanjša vlogo katalonščine v javni upravi. Noben predstavnik Ljudske stranke mu ni izrazil podpore v nje- govi protestni pobudi, pač pa je prejel vrsto solidarnostnih izjav s strani državljanov in civilne družbe. Prepričan je, da je to zelo pomembno. In ko tako govori na njegovih ustnicah zaznaš bežen nasmešek in še zdaleč ni izgubil smisla za humor. Je sicer utrujen in pojasnjuje, da bo utrpel hude posledice, če ne bo umrl. Ampak takoj dodaja, da noče umreti. Kar razneži se, kadar svoje besede naslovi svojim nekdanjim učencem v šoli Rafael Vell. Pa tudi, kadar citira katalonskega pisatelja Blaia Boneta: »Če si nekdo prizadeva in je njegovo prizadevanje neuspešno, je to neuspeh prizadevanja in nikoli neuspeha človeka.« V 18 dneh, kolikor traja gladovna stavka Jaumeja Boneta, so mu številni ljudje izrekli solidarnost, predvsem po Twitterju, kjer obstaja oznaka (#vaga-defamperlallengua), posebej namenje- na njegovemu gibanju; ljudje ga podpirajo in spodbujajo. Tudi na socialni mreži Facebook obstaja naslov »Vaga de fam per la llengua«, na katerega se prav tako stekajo številni izrazi podpore in solidarnosti. Po Twitterju se je oglasila tudi poslanka ljudske stranke Anna Maria Aguilo: odgovorila je - dokaj cinično -dopisniku, ki jo je javno vprašal, ali je že obiskala Jaumeja Boneta. »Raje obiskujem ljudi, ki res nimajo hrane in jim pomagam po svojih močeh. Ta gospod je tam, ker se je tako sam odločil, so pa ljudje, ki so lačni in nimajo nobene izbire,« je dejala in na ta način dokazala pomanjkanje politične občutljivosti svoje stranke in omalovaževanje pobude tega upokojenca iz Mallorce, ki želi ubraniti katalonščino na Balearskih otokih pred napadom vlade proti domačemu jeziku. Ljudska stranka izrinja jezike manjšin iz senata Govorec španske Ljudske stranke v madridskem senatu Jose Manuel Barrero je v pogovoru za madridsko zasebno televizijsko postajo Telemadrid dejal, da njegova parlamentarna skupina, ki ima v senatu absolutno večino glasov, načrtuje odpravo pravice do rabe katalonščine, ba-skovščine in galicijščine na plenarnih zasedanjih, ker ocenjuje, da je ta ukrep, ki je stopil v veljavo januarja lanskega leta, zgrešen, ne samol zaradi visokih stroškov, ki jih ima zaradi tega senat. Barreiro je dodal, da sam govori galicijščino, ampak ocenjuje, da je raba poluradnih jezikov pobuda, ki jo je Zapaterova večina vsilila v slabi veri, dejansko pa raba teh jezikov otežuje razpravo o resolucijah, ki jih obravnava senat in sili Evropo, da v španskem parlamentu gleda španske ministre, ki morajo slediti razpravi s slušalkami. Prvi manjšinski jezik, ki so ga začeli uporabljati v španskem senatu je bila ka-talonščina; to se je zgodilo 18. januarja 2011 na osnovi sporazuma, ki je odprl vrata manjšinskim jezikom, vendar je njiho- vo rabo omejil na razpravo o resolucijah in o interpelacijah. Prvi senator, ki je izkoristil to priložnost, je bil katalonski predstavnik Ramon Alleu in na istem zasedanju so za njim v svojih jeziki spregovorili Pere Torres z Balearskih otokov, Loren Leaniza- barrutia iz Baskovske dežele in katalonski predstavnik Ramon Alturo. To je bil rezultat enega izmed dogovorov, ki jih je socialistični voditelj Luis Zapatero sklenil s predstavniki manjšinskih strank, da si zagotovi večino v obeh vejah parlamenta. Med drugim je Zapaterova vlada predlagala in dosegla, da je tudi Evropski parlament sprejel sklep, ki omogoča predstavnikom teh narodov, da v parlamentarni razpravi posežejo v svojem jeziku, le da stroške prevajanja nosi španska država. Zato je zelo verjetno, da gre pri primeru madridskega senata za enega prvih korakov vlade ljudske stranke, ki jo vodi Mariano Rajoy, da zmanjša raven zaščite treh velikih manjšinskih jezikov, ki so si v 70. letih prejšnjega stoletja, to je po padcu Fran-covega režima, pridobili visoko raven jezikovnih pravic, skupaj z avtonomijo dežel, v katerih živijo manjšine. Odtod torej velika zaskrbljenost in val protestov, ki se širi po vseh avtonomnih deželah in bi lahko predstavljal resno nevarnost za stabilnost demokracije v državi. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Štirinajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 26/VI V mikrokozmosu učilnice Nova diploma pianistke in docentke Beatrice Zonta Biti pedagog je velika odgovornost, saj je od sposobnosti profesorja v večini primerov odvisna uspešnost učenca, njegov odnos do študija in do samega predmeta, nenazadnje njegove usmeritve in odločitve na študijskem in kasneje tudi poklicnem področju. S to zavestjo se mnogi, že uveljavljeni profesorji vrnejo v šolske klopi, da bi posodobili in izpopolnili svoje znanje. Pianistka in docentka Beatrice Zonta je pred kratkim diplomirala iz didaktike klavirja na dvoletni podiplomski šoli za pedagogiko tržaškega konservatorija. Diploma daje habilitacijo za poučevanje na srednjih šolah z glasbeno smerjo: V Italiji nimamo še veliko možnosti specifičnega izobraževanja. Izbrala sem to usmeritev zaradi pedagogike nasploh, da bi lahko pridobila potrebno znanje za bolj kvalitetno poučevanje na glasbeni šoli. Študijski program je predvideval veliko obveznih predmetov: splošno in specifično glasbeno didaktiko, metode poučevanja, semiologijo, informatiko, zgodovino glasbe, psihologijo odraščajoče dobe. Zaradi samega predmeta in dobrega nivoja poučevanja, sta pedagogika in psihologija glasbe na poseben način pritegnila moje zanimanje. Kaj je psihologija glasbe? Psihologija glasbe sloni na vež-banju posluha. Zato smo tudi sami preverjali z vajami, katere so naše reakcije na akustične spodbude. Poleg prakse smo morali pripraviti tudi projekt na to temo. Izbrala sem glasbene animacije Malinowskega, ki z računalniškim programom za grafiko povezuje na zelo instinktiven način zvoke in podobe. Na ta način je možno vizualizirati strukturo neke skladbe, kar pomaga pri analizi partiture. Drugi najljubši predmet pa je bila pedagogika... Psihologija poglablja mehanizme dojemanja določenih vsebin, pedagogika pa nas uči, kako moramo posredovati snov. Pri pedagoškem delu so vnaprej določeni delovni vzorci nekoristni, ker ne morejo biti učinkoviti z vsakim učencem. Ne moreš vedeti, kako bo sestavljen tvoj razred, njegovi raznolikosti pa se moraš prilagoditi. Metoda dela mora biti totalno fleksibilna. Seveda smo obravnavali teorije znamenitih vzornikov kot sta Kodaly ali Orff, naš poglavitni tekst pa je bil tisti pedagoga Gianni-ja Blezze, ki trdi, da je šola odraz družbe in se z njo spreminja. Katera je bila snov zaključne disertacije? Diplomska disertacija je nastala iz želje, da bi na nek način obravnavala komorno igro. Socialni trenutek je tudi za otroka bistvenega pomena z vzpostavljanjem dialoga, soočanjem z drugimi, kar je navadno izjema v pretežno individualnem študiju. Pred kratkim mi je učenec zaupal, da se je na dan nastopa s komorno skupino prebudil z mislijo na ta lep trenutek in njegovo navdušenje je bilo zame potrdilo, da so tovrstne izkušnje vir novih spoznanj in velikega veselja. Za skupine mojih učencev sem nekajkrat priredila skladbe, zato sem najprej pomislila, da bi za zaključni izpit lahko napisala vrsto skladb, potem pa me je zadržala misel, da je na svetu že veliko dobre glasbe in da bi se zato lahko koristneje odločila za prirejanje. Napisala sem tako 10 vokalnih in instrumentalnih divertimentov na osnovi izbranih skladb iz Mikrokozmosa Bele Bartoka. Deseterico skladb sem priredila za različne sestave, ki so dostopne učencem do konca nižjega tečaja, naslov divertimento pa izraža mojo željo, da bi se izvajalci zabavali. Na izpitu sem s sodelovanjem kolegov izvedla eno od skladb, predstavila sem svojo tezo in njeno genezo, zaigrala sem krajši solistični program skladb Debussyja in Bartoka, nazadnje sem morala v treh urah analizirati nepoznano skladbo in pripraviti skupino godal na izvedbo. Verjetno je postalo delo priložnost, da ste na novo odkrili Bartoko-vo mojstrovino. Mikrokozmosa sem spoznala kot učenka glasbene šole in ga še danes, občasno uporabljam s svojimi učenci. Naslov ne definira samo sveta najmlajših, a je strnjen prikaz široke palete različnih stilov. Pomembno je tudi to, da veliko skladb sloni na izvirni folklorni glasbi, ki je otrokom zelo blizu, ker si jo lahko zapojejo kot spontan način glasbenega izražanja. Pri nekaterih skladbah je Bartok navedel tudi besedilo pesmi. Pedagogi bi morali pogosteje upoštevati, da otroke lahko na najprimernejši način uvajamo v glasbo preko petja. Veliko zadoščenj za dejavne harfistke fistki Glasbene matice nastopili tako solistično kot v duu: Paola je prejela drugo nagrado, Martina pa tretjo, v duu pa sta se s 95. točkami prebili do prvega mesta. Prof. Tatiana Donis je na to tekmovanje pripeljala še Evo Škabar, ki ji je žirija podelila drugo nagrado v kategoriji za solo izvedbe. Eva je pred strokovno komisijo nastopila tudi v duu s Tadejo Kralj; glasbenici sta ob prvem sodelovanju že pokazali dobro soglasje, saj sta se uvrstili na drugo mesto. Po harfistkah bodo na tekmovalnih odrih prišli na vrsto pianisti, ki se bodo 30. in 31. marca udeležili re- zlato priznanje na regijskem tekmovanju v Novi Gorici in sta si tako zagotovili pravico do nastopa na državnem tekmovanju Temsig na Krškem. Obe sta se uveljavili tudi tokrat s srebrnim priznanjem, ki ga je Paola dosegla z 92. točkami, Martina pa z 90. Harfistki sta pred kratkim doživeli precej adrenalinsko obdobje, saj sta se poleg državnega tekmovanja odpravili tudi na mednarodno tekmovanje za mlade glasbenike Citta di Treviso. Na tem tekmovanju sta har- (n^ glasbena 1 matica GLASBENA MATICA TRST ŠOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it S* • poezijo do glasbe Svetovni dan poezije bo imel svojo izvirno glasbeno kuliso na delavnici, ki se bo odvijala danes na sedežu društva Skala v Gabrjah. Zveza slovenskih kulturnih društev je s sodelovanjem Glasbene matice priredila namreč srečanje za mlade glasbenike, pevce mladinskega zbora Neokortex, ki bodo počastili ta dan z ustvarjalnostjo. Martin Lissiach je zanje izbral poezije slovenskih avtorjev, ki jih bodo udeleženci delavnice prebrali in med katerimi bodo s pomočjo mentorjev izbrali po njihovem mnenju najprimernejšo za uglasbitev. Sami bodo nato ustvarili melodijo, po kateri bo Petra Grassi napisala večglasno skladbo, ki bo doživela krstno izvedbo na zaključnem nastopu zbora junija meseca. Pri delavnici bosta sodelovali še zborovodki-nja Jana Drassich in mentorica za koreografije Jelka Bogatec, ki bo z udeleženci sestavila koreografske gibe za nastop. 12. glasbena • • v I revija sole sv. Cirila in Metoda Glasbeni laboratorij državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda, ki deluje v sklopu večstopenjske šole Vladimir Bartol, je razpisal dvanajsto Glasbeno revijo za učence vseh razredov osnovnih, nižijh srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Trstu in pokrajini. Vabljeni so tako solisti kot komorne skupine, ki bodo nastopili od srede, 28. marca do petka, 30. marca na popoldanskih revijah, na katerih bo strokovna komisija izbrala omejeno število izvajalcev za zaključni nastop, ki bo v sredo, 11. aprila v gledališču Basaglia pri sv. Ivanu. V sodelovanju z Glasbeno matico Marij Kogoj v Trstu bodo izbrani izvajalci nastopili tudi v Gallusovi sobi na sedežu Glasbene matice. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 25. marca 2012 19 ITALIJA - Predsednik republike zaradi starosti ne bo več kandidiral Napolitano se bo čez dobro leto vrnil v zasebnost Polemika o reformi trga dela se nadaljuje - Premier Monti izključil spremembe RIM - »Še se bomo srečali, morda junija prihodnje leto, a takrat bomo navaden državljan,« je dejal predsednik republike Giorgio Napolitano v pogovoru z dijaki nekega rimskega liceja, ki so ga spraševali, ali bo po izteku sedemletnega mandata spet kandidiral. S temi besedami se je odzval na špekulacije o tem, ali se bo skoraj 87-letni predsednik prihodnje leto znova potegoval za najvišjo funkcijo v državi. V neki televizijski reportaži je šef države, ki zelo spretno pluje v razburkanih vodah italijanske politike, dejal, da se bo umaknil v zasebnost in »naredil prostor za koga drugega«, kajti »nihče ni nezamenljiv«. »V svojem življenju sem veliko delal in prevzemal veliko odgovornosti. Ampak zdaj sem že star. Za delo predsednika bodo prišli drugi v poštev,« je dejal in si obenem zaželel, da bi dočakal dan, ko bo na Kvirinal prišla predsednica. V Cernobbiu, kjer je zborovala najmočnejša organizacija trgovcev in storitvenih podjetij Confcommercio, se je včeraj nadaljevala polemika okrog vladnega zakonskega predloga za reformo trga de- la. Posveta se je udeležila cela vrsta ministrov, z Elso Fornero in Corradom Passero, popoldne pa je govoril tudi predsednik vlade Mario Monti. Fornerovi, ki je srčno zagovarjala svojo reformo, je rezko odgovorila vodja Cgil Susanna Camusso, za katero je vlada izbrala napačno pot , zato zdaj nima česa obžalovati. »Njene solze so krokodilove solze,« je pristavila. Medtem ko vodja Demokratske stranke Bersani vztraja, da je treba reformni zakon v parlamentu spremeniti in izboljšati, je bil premier Monti precej oster. »V preteklosti je bilo preveč popuščanja interesom vseh kategorij, saj je politika iskala konsenz za vsako ceno. Zdaj pa se mi zdi, da sem bil poklican za to, da popravim napake, ki so bile narejene skozi desetletja,« je dejal. In dodal, da ni mogoče pričakovati, da bi v enem letu ali v nekaj mesecih rešili vse tisto, kar se je nagrmadilo v desetletjih. Sicer pa je dal vedeti, da reforme trga dela ni mogoče spreminjati in da se formula »razen dogovorov«, ki spremlja osnutek zakona, ne nanaša na dogovore s strankami, ampak s predsednikom republike. Predsednik republike Giorgio Napolitano med mladimi privrženci ansa V Indiji ugrabljena Italijana naj bi bila na prostosti DELHI - Italijanska državljana Paolo Bosusco in Claudio Colangelo, ki so ju ugrabili pred nekaj tedni v južni Indiji maoistični gverilci, naj bi bila na prostosti. Vest so sporočili indijski lokalni mediji, povzeli pa so jo tudi med poročili indijske televizijske hiše Ndtv. Po poročanju lokalnih medijev, ki se nanašajo na vire krajevne policije, naj bi bila izpuščena ob 9.30 po lokalni uri v kraju Tanu-jia. Vest je vsekakor še neuradna in je bilo italijansko zunanje ministrstvo sinoči na delu, da jo preveri. Sirski uporniki so ustanovili vojaški svet DAMASK - Voditelji uporniške vojske v Siriji so včeraj ustanovili vojaški svet, v katerem naj bi sedeli vsi poveljniki sil upornikov, med njimi tudi najvišji dezerter, general Mustafa al Šejk. Glavna opozicijska skupina proti režimu Bašarja al Asada pa je pozvala somišljenike na srečanje v ponedeljek v Turčiji, kjer bi oblikovali skupne cilje. Po besedah poveljnika Svobodne sirske vojske, polkovnika Riada al Asada naj bi vojaški svet okrepil sodelovanje med različnimi enotami upornikov in predvsem njihovo enotno delovanje. Gre pa predvsem za združitev med enotami, ki jih vodi polkovnik al Asad in general al Šejk. AFGANISTAN - Pod streli minometov je bilo tudi pet ranjenih V napadu talibanov je umrl 33-letni italijanski vojak KABUL - V napadu talibanov na italijansko vojaško oporišče »Ice« v jugo-zahodnem Afganistanu je bil včeraj ubit 33-letni italijanski vojak Michele Silvestri. Drugih pet vojakov je bilo ranjenih, od teh pa sta dva v hudem stanju. Na oporišče so talibani streljali z minometi ob 18. uri (14.30 po italijanskem času). Streljanje na postojanko, ki je pod italijanskim poveljstvom, se je začelo že dopoldne, vendar niso bombe zadele tarče. V ponovnem popoldanskem napadu pa so nekateri minometi zadeli in je bil Silvestri na mestu mrtev. Po drugem napadu so takoj vzleteli helikopterji Mangusta in nevtralizirali minomete. Štiri od 5 ranjencev so s helikopterjem prepeljali v vojaško bolnišnico Delaram, ki je pod ameriškim poveljstvom. Dva vojaka sta bila zelo hudo ranjena, ostali niso v življenjski nevarnosti in je eden izmed njih ostal v oporišču »Ice«. Zrtev napada Michele Silvestri je bival v kraju Monte di Procida blizu Caserte. Bil je poročen in oče majhnega otroka. V Afganistan je prišel šele pred desetimi dnevi in bi se vrnil v Italijo čez šest mesecev. Silvestri je 50. smrtna žrtev italijanskih sil v okviru misije Isafa v Afganistanu od leta 2004. Sožalje je družini že izrekel predsednik republike Giorgio Napolitano, kmalu se je pridružil tudi predsednik senata Renato Schifani. Solidarnost so izrazile tudi politične stranke. Stranka Italije vrednot poleg tega zahteva od pristojnega ministra Giam-paola Di Paole, da poroča v parlamentu, vodja IDV Antonio Di Pietro pa je zahteval umik italijanske vojske iz Afganistana. VATIKAN - Na obisku v Mehiki Papež posvaril pred malikovanjem denarja LEON - Papež Benedikt XVI. je v petek z letalom Alitalia pristal na letališču pri mehiškem mestu Leon, kjer sta ga pričakala predsednik Mehike Felipe Calderon in prva dama Margarita Za-vala, skupaj z več tisoč navdušenimi verniki, ki so ga pozdravili na začetku njegovega prvega obiska najbolj številčne špansko govoreče katoliške države na svetu. »To je ponosna država gostoljubja in nihče se pri vas ne počuti tujca. To sem vedel in to sedaj vidim in čutim v mojem srcu,« je dejal 85-letni papež, preden se je z letališča v svojem papa-mobilu popeljal v mesto Leon, kjer bo danes maševal pred množico okrog 300.000 ljudi. Papež je tudi na letališču ponovil to, kar je povedal novinarjem že v času 14-urnega poleta čez Atlantik, namreč da je prišel v Mehiko kot romar upanja, ki moli za vse, posebej pa za tiste, ki trpijo zaradi starih ali novih nasprotij, zamer in vseh oblik nasilja. Spomnil je na vojno proti mamilom, ki je od leta 2006 zahtevala 50.000 življenj, in pozval Me-hičane, naj se odrečejo malikovanju denarja, ki hrani mamilarsko nasilje. Spolni škandali duhovnikov sicer spremljajo papeža tudi v Mehiki. Del Mehičanov namreč želi, da papež poleg vsega ostalega omeni tudi pokojnega ustanovitelja krščanske sekte Kristusove legije Marciala Maciela Degollada, ki je dolga leta zlorabljal mamila, spolno pa semeniščnike. Benedikt XVI. je še kot kardinal Joseph Ratzinger leta 2006 odstranil Maciela s položaja, vendar mu žrtve zlorab zamerijo, da tega ni storil že prej, ker pred kratkim izdana knjiga ene od žrtev trdi, da je Vatikan za obtožbe o zlorabah vedel vse od leta 1998. Papež se z žrtvami zlorab ne bo srečal. Po Mehiki bo Benedikt XVI. obiskal tudi Kubo, kjer katoličani predstavljajo okrog deset odstotkov prebivalstva. Med poletom je poudaril, da »marksistična ideologija ne ustreza več realnosti«, Kubance pa pozval, naj najdejo »nove modele«. (STA) SEUL - Pričakujejo 53 voditeljev držav in mednarodnih organizacij Južna Koreja bo gostila drugi vrh o jedrski varnosti v svetu NEW YORK - V prestolnici Južne Koreje Seulu bo jutri in v torek potekal drugi vrh o jedrski varnosti, ki se ga bo udeležilo 53 voditeljev držav in predstavniki mednarodnih in regionalnih organizacij, kot so ZN, EU in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Pobudo za tovrstna srečanja je dal ameriški predsednik Barack Obama. Prvi vrh o jedrski varnosti je bil leta 2010 v Washingtonu. Srečanje sodi v sklop korakov v smeri vizije predsednika Obame o svetu brez jedrskega orožja, ki jo je podal v svojem govoru leta 2009 v Pragi, kjer sta z ruskim kolegom Dimitrijem Medvedjevom podpisala nov sporazum o zmanjševanju nameščene strateške jedrske oborožitve Start. Osnovni namen vrha o jedrski varnosti je preprečevanje dostopa teroristom do jedrskih materialov, čeprav govorijo tudi o drugih temah, še posebej na bilateralnih srečanjih. Razpravljali bodo tudi o nesreči japonske jedrske elektrarne v Fukušimi in ukrepih, da se podobne nesreče preprečijo. V glavnem pa bodo pregledali napredek od vrha v Washingto-nu in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih. Na vrh ni povabljena severna soseda Južne Koreje, ki se počuti zapostavljeno in je že zagrozila, da bo vsako obravnavo njenega jedrskega programa imela za napoved vojne. Pjong-jang je sicer ozračje poslabšal že prej z napovedjo izstrelitve satelita v vesolje, kar glede na sankcije ZN ne bi smel narediti in si s tem ogroža mednarodno pomoč v hrani. Pomočnik tiskovnega predstavnika State Departmenta Mike Hammer je potrdil, da se bo vrha udeležil tudi predsednik ZDA Obama, vendar brez državne sekretarke Hillary Clinton. Obama bo imel na vrhu dvostranska srečanja med drugim z ruskim predsednikom Medvedjevem, kitajskim predsednikom Hu Jintaom, gostiteljem Lee Myung Bakom, turškim predsednikom Abdulahom Gulom in verjetno še s kom. Obama bo že danes obiskal demilitarizirano območje na črti prekinitve ognja med Severno in Južno Korejo. Najbolj branjeno mejo na svetu so sicer ameriški predsedniki že obiskovali. Nazadnje je bil tam leta 2002 George Bush mlajši, pred njim Bill Clinton leta 1993, še pred njim pa Ronald Reagan leta 1983. Ameriški predsednik se je v Pragi zavezal, da bodo ZDA napredovale v smeri odprave jedrskega orožja, v zameno za to, da si države, ki nimajo tega orožja, ne bodo prizadevale, da ga dobijo oziroma da bodo sodelovale z ZDA pri zmanjšanju nevarnosti, da to orožje pade v roke teroristom. Na vrhu v Washingtonu je sodelovalo 47 držav, ki so se zavezale, da bodo poskrbele za večjo varnost svojih jedrskih materialov, za njihovo selitev ali uničenja in k drugim ukrepom, kot je izboljšanje urjenja. Obama je postavil cilj, da se ves jedrski material po svetu zavaruje v štirih letih od vrha in doslej naj bi bilo uresničenih približno 80 odstotkov zavez iz Washingtona. Direktor Urada IAEA za jedrsko varnost Khammar Mrabit pravi, da je napredek opazen, vendar pa ne smejo zaspati na lovorikah. Njegov urad še naprej dobiva okrog 200 poročil o različnih incidentih, povezanih z jedrskimi materiali. Na srečo so poskusi sabotaž, tatvin, nedovoljenih transferjev in dostopov do visoko oplemenitenega urana ali plutonija le majhen del teh sporočil o incidentih. Robi Poredoš/STA SLOVENIJA - Čistilna akcija v Čistilo je več kot 230.000 ljudi (12%) LJUBLJANA - Vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2012 je po včerajšnjih zadnjih podatkih, ki pa še niso dokončni, združila 230.000 prebivalcev, kar je skoraj 12 odstotkov vseh državljanov. »Akcija je jasna zahteva, da to ni več pravi, sploh pa ne edini način spopadanja s to problematiko,« je v Ljubljani izpostavila ena od vodij akcije Urša Zgojznik. Organizatorji Ekologi brez meja so zaenkrat prešteli 85 odstotkov udeležencev akcije, zato pričakujejo, da bo končno število prostovoljcev še veliko večje. O količini zbranih odpadkov z divjih odlagališč še zbirajo informacije, je pa ena od vodij Petra Matos na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila, da je bilo na terenu glede na akcijo izpred dveh let manj odpadkov. Povedala je, da je bilo predvsem manj komunalnih odpadkov, medtem ko je bilo gradbenih približno enako. Slovenija je skupaj s Portugalsko včeraj začela globalno čistilno akcijo Očistimo svet 2012, ki bo potekala do septembra v več kot 80 državah sveta. Glavni motivator in idejni vodja globalnega gibanja Naredimo to! (Let's Do It!) Rainer Nolvak, ki je včeraj pomagal čistiti v Ljubljani, je menil, da bi morala Slovenija učiti druge narode čarovnije, ki združi toliko ljudi za isti cilj. Na Portugalskem je danes za primerjavo čistilo le 110.000 ljudi, kar je en odstotek vseh Portugalcev. »Tudi če letos ne očistimo sveta, se bo moč, energija prostovoljcev širila in motivirala ljudi, da nekoč te akcije sploh ne bodo več potrebne,« je še poudaril Nolvak. (STA) 20 Nedelja, 25. marca 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« -Zbogom, morski pes 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 7.05 Film: Mia moglie ci prova (kom., ZDA'63, r. D. Weis) 8.45 Aktualno: TGR Speciale Ambiente Italia 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 1.00 TeleCamere 12.55 Aktualno: Lezioni della crisi 13.25 Rubrika: II Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.05 Dok.: Alle falde del Ki-limangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di li-bri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Report (v. Milena Ga-banelli) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Dok.: Cosmo 0.45 Dnevnik in vremenska napoved in rubrike 0.55 TeleCamere u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Aktualno: Superpartes 9.10 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Dok.: Slow Tour 14.50 Film: Assassinio sull'Orient Express (krim., V.B., '74, r. S. Lumet) 17.15 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Erin Broc-kovich (biogr., ZDA, '00, r. S. Soderbergh, i. J. Roberts) 0.15 Film: L'impero dei lupi (akc., Fr., '05, r. C. Nahon, i. J. Reno) 1.35 Nočni dnevnik 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 9.10 Rubrika: Pole Position 9.55 Avtomobilizem: VN Malezije 10.50 Variete: A Sua immagi-ne 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nan.: Barbarossa (i. R. Degan) 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik 1.00 Rubrika: Te-stimoni e protagonisti Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 10.15 Nan.: Finalmente soli 10.45 Film: The Californians - Il progetto (dram., ZDA, '05, r. J. Parker, i. N. Wyle) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Grani di pepe 9.25 Nan.: Victorious 10.10 Rubrika: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Avtomobilizem: F1, VN Malezije 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Variete: Sorgente di vita C/ Italia 1 ^ Tele 4 La l Aktualno: In Onda 21.30 Film: Sette anime (dram., ZDA, '08, r. G. Muccino, i. W. Smith) 23.50 Dnevnik in športne vesti 0.00 Film: Il nostro agente allAvana (voh., V.B., '60, r. C. Reed, i. A. Guinness) 2.10 Aktualno: Bookstore (v. A. Elkann) (t Slovenija 1 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 10.20 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 9.45 Ris. film: Kaj je narobe, mami? (pon.) 10.20 Igr. nan.: Prisluhnimo tišini 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.10 Prvi in drugi 15.30 Slovenski magazin 16.00 Dok. serija: Van Dis v Afriki 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 14.00 Film: Amore sotto il segno del drago (dram., Nem., '08, r. H. Metzger, i. E. Sander, Denise Zich) 16.05 Variete: Domenica Cinque (v. F. Pa-nicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.50 Show: Paperissima Sprint 21.30 Resn. show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.35 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Paperissima Sprint 20.30 Film: Inverzni kanon - Glasba ljubezni (r. Ricky Tognazzi; i. Hans Mathe-son, Mélanie Thierry) 23.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Ars 360 23.20 Dok. serija: Branja 23.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.40 Skozi čas (pon.) 7.50 Globus (pon.) 8.20 Film: Mala čarovnica 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 11.25 Risanke 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campiona-to 14.00 Rubrika: Grand Prix 14.35 Film: Batman - Il ritorno (fant., ZDA'92, r. T. Burton) 16.55 Film: Asterix e la pozione magica (ris., Fr., '87, r. P. V. Lamsweerde) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Io, me & Irene (kom., ZDA '00, r. B. Farrelly, i. J. Carrey) 21.30 Film: Ti presento i miei (kom., ZDA, '00, r. J. Roach, i. R. De Niro) 23.35 Nan.: I Simpson 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.35 Variete: Pokerlmania 7.00 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.25 Variete: Mukko Pallino 8.45 18.30 Aktualno: Cat-tedra San Giusto 10.05 Nad.: Maria Maria 12.05 Šport: Ski magazine 12.30 20.15 Musa Tv 12.40 Dok.: Borgo Italia 13.10 Camper Magazin 13.35 Variete: Itinerari di culto 13.55 22.55 Aktualno: Fede, perche no? 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 15.55 Dok.: Il Portola-no 16.15 Voci dal Ghetto 17.15 Videomo-tori 17.30 Risanke 19.50 Variete: 80 nostalgia 20.20 Variete: Epoca... che storia 20.50 Variete: Archeologie 21.00 Dnevnik 21.15 Vaterpolo: Pallanuoto Trieste - Pal-lanuoto Como 22.50 Dok.: Splendori d'Ita-lia 23.00 Dnevnik 23.10 Film: Nata libera (dram., r. J. Hill, i. B. Travers) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Rubrika: T ci porto io 11.45 Film: I cadetti di Guascogna (kom., It., '50, r. M. Mattoli) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Amori in citta...e tradimenti in campagna (kom., ZDA, '00, r. P. Chelsom, i. W. Beat-ty) 16.10 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 21.00 Dok.: Po dvajsetih letih - Mediji in razkroj Jugoslavije 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx Magazin 23.00 Rokomet: EP, kvalifikacije, Slovenija - Češka, posnetek 0.35 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane serije 10.35 Hitri prstki (zabavno-izob. serija) 10.55 Nan.: Talenti v belem 11.45 Nan.: Razočarane gospodinje 12.40 Film: Odkriti talent (ZDA) 14.30 Kuharski mojster - sladice (resn. serija) 15.30 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.05 Kamp razvajencev (resn. serija) 16.55 Film: Ljubezen na drsalkah (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor 21.40 Film: Koktaji (ZDA) 0.35 24UR, Novice 1.35 Nočna panorama A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nan.: Pogumna čaro-dejka 9.00 Nan.: Najstniške zdrahe 9.30 Film: Upor v getu (ZDA) 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Nan.: Jaz sem pa Earl 12.20 Nan.: Mladi zdravniki 12.45 17.30 Igrače za velike (zab. serija) 13.15 23.45 Nan.: Šerifova pravica 14.10 Film: Opičji pomočnik (ZDA) 15.50 Film: Tajne agentke (ZDA) 18.00 Steven Seagal - Varuh zakona (dok. serija) 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL (mlad. odd.) 20.00 Film: Lara Croft: Tomb Raider - Zibelka življenja (ZDA) 21.55 Film: Smrtnostna cona 2 (ZDA) 23.50 Nan.: Šerifova pravica 1.10 Love Tv 3.10 Nočna ptica 9.55 Formula 1: VN Malezije, prenos iz Kuala Lumpurja 12.30 Univerza (pon.) 13.10 Dok. film: Ivana Kobilca 14.20 Migaj raje z nami 14.55 Nogomet, Prva liga: Mura - Olimpija 16.55 Košarka (Ž): Pokal Slovenije, finale 18.55 Rokomet (Ž), Kvalifikacije za EP 2012: Slovenija - Češka 20.25 Žrebanje lota 20.45 Nad.: Mali širni svet 21.40 Od mita do muzeja slovenskih filmskih igralcev 22.00 Dok. odd.: Kruh naš vsakdanji 23.30 Kratki igr. film: Koza je preživela 23.40 Kratki igr. film: Trst je naš! (t Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.05, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 15.50 »Q« - trendovska oddaja 15.35 Sredozemlje 16.05 Folkest v Kopru 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Be-no, Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z dr. Zoltanom Janom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje 2012«; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: 60 let Festivala Ljubljana; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Ita-liani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Pred- stavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.00 Prenos 3. Mozartin; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zaradi nepričakovanih zapletov na delovnem mestu se vas lahko poloti panika. Poskušajte obvladovati položaj, predvsem pa ne delajte prehitrih zaključkov. BIK 21.4.-20.5.: Močna čustva vas bodo spremljala ves prihodnji teden. Zmanjkalo vam bo motivacije, vendar se bodo razmere kmalu izboljšale. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Bodite pripravljeni na zaostrene razmere v službi. V prihodnjih dneh boste polno zaposleni, prav tako se boste morali odpovedati prostemu času. RAK 22.6.-22.7.: Vaša samo«« zavest je včasih pretirana, vaš ego pa že nekaj časa prevelik. Postavite se na realna tla in v pomembnih zadevah večkrat zaupajte sodelavcem, ki imajo dobre ideje. LEV 23.7.-23.8.: V prihod-(^^r njem tednu se za vas začne neko novo obdobje, ki ga morate čim bolje izkoristiti. Za vas bo to neponovljiva izkušnja, ki bo pustila velik pečat v vašem življenju. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu boste morda imeli težave s sodelavci, saj vas bodo izkoriščali za opravljanje svojih obveznosti. Ne dovolite, da bi vas podredili in takoj ukrepajte. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ime-^ ^ li boste nadpovprečno veliko energije in elana, kar izkoristite predvsem v službi. Opravite čim več stvari naenkrat in se ne obremenjujte z malenkostmi, saj bo zanje še veliko časa. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ne bojte se izpovedati tistega, kar vam leži na srcu, in pokažite več čustev v odnosu s partnerjem, saj ste bili v preteklem obdobju preveč zadržani. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Več pozornosti boste morali posvetiti svoji karieri in finančnim zadevam. Soočili se boste s težavo, zaradi katere bodo prihodnji dnevi za vas bolj stresni kakor običajno. KOZOROG 22.12.-20.1.: Treba se bo prilagoditi nekaterim spremembam na delovnem mestu. Čutili boste negotovost in dvomili boste o smiselnosti sprememb. To sporočite šefu in se z njim pogovorite. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše življenje bo v prihodnjem obdobju polno in živahno. Odprlo se vam bo nekaj zanimivih poti. Premišljeno izberite tisto, ki bo najbolje ustrezala vam in vašim bližnjim. RIBI 20.2.-20.3.: Skrajni čas je, da najdete neko sprostitev, ki vam bo pisana na kožo in bo hkrati blagodejno vplivala na vas. Poskrbite za gibanje v naravi in na svežem zraku. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. marca 2012 21 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Tv Kocka: Brinjevka 2011 - Sandra Rijavec, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.35 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Barbarossa 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 10.50 Aktualno: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.40 Nan.: Il commissario Cordier - Tesi per un delitto (krim., Fr., '03, r. M. Perrotta, i. P. Mondy, B. Maldinier) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Te-was Ranger 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Ita-lia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 1.50 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Lu-xuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: Matador 1.10 Dnevnik Parlament 1.00 Aktualno: Sorgente di vita 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora -Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 23.05 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Con air (akc., ZDA, '97, r. S. West, i. N. Cage) 23.45 Film: Scommessa con la morte (krim., ZDA, '88, r.B. Horn, i. C. Eastwood) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: Panariello non esiste (v. G. Pa-nariello) 0.15 Aktualno: Terra! 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Miami 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Film: Whiteout - Incubo bianco (triler, ZDA, '09, r. D. Sena, i. K. Beckinsale) 1.00 Nan.: The Shield La 7 21.05 Film: Shall we dance? (kom., ZDA, '04, r. P. Chelsom, i. R. Gere) 23.00 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. marca 2012) Vodoravno: Mostar, Kirk, Ibrahimovic, N. L., katalog, ion, Terin, smer, Mikasa, tovor, Na, t.j., Devetaki, kad, O. R., da, askar, Mariner, ab, K. N., Artemis, Italijanke, Aosta, seno, lepak, katranska smola, Ani, Orli, Dostal, UNIRE, nedelja, tona, Loir, JNA, O. C., Raa, ibis, Asta, Aar; na sliki: Devetaki. LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.3017.50 Rubrika: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Countdown dimensione zero (fant., ZDA, '80, r. D. Taylor, i. K. Douglas) 17.00 Nan.: JAG -Avvocati in divisa 18.551.45 Variete: G' Day La7 alle 7 19.25 2.15 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik in športne vesti 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso 1.25 Aktualno: Prossima fermata ^ Tele 4 13.55 Variete: Today we eat Sicilian 14.05 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Bor-go Italia 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Splen-dori d'Italia 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: Dai nostri archivi 20.15 Variete: Borghi nel FVG 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportiva... mente 22.00 Košarka: Pallaca-nestro Trieste - Basket Ferentino 23.02 Nočni dnevnik 23.50 Koncert: Hermosuras |r Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.25 Risanke 10.45 Iz popotne torbe (pon.) 11.05 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.40 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Dok. feljton: Rotary (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Dok. film: Okus po hitrosti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.40 Duhovni utrip 17.40 Dok. odd.: Pogled na... 17.55 Nan.: Začnimo znova 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Podoba podobe 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Gorišek Lazar - 2 klavirja: Štefbet trilogija št. 1 (pon.) 23.5513. festival Slowind 2011 - Elliot Carter 1.35 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.05 Slovenska kronika Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.35 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.45 Sobotno popoldne (pon.) 16.00 Črno-beli časi (pon.) 16.20 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 16.40 Ars 360 (pon.) 16.55 Dober dan, Koroška (pon.) 17.25 Mož, ki je umrl od žalosti (pon.) 18.25 Dvoranski nogomet - futsal: Kvalifikacije za SP, Slovenija - Češka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Žrebanje 3x3 plus 6 20.10 Film: Dediščina Evrope: V kot Vian 21.50 Na utrip srca: Mednarodni baletni gala koncert (pon.) 22.45 Aritmija Slovenija 3 6.00 8.00, 10.00, 19.55 Sporočamo 10.30 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40, 23.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napoved-nik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom 15.30 Lynx Magazin 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.30 Športna mreža 18.20 23.20 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Jac-ky 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 Me-ridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere pop Pop TV 6.25 8.50, 10.05, 11.35 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.5010.35 Nad.: Pola 12.05 17.45 Nad.: La-rina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Z atom za vratom (ZDA) 22.15 24UR zvečer 22.55 Nan.: Chuck 23.45 Nan.: Tudorji 0.50 24UR (pon.) 1.50 Nočna panorama A Kanal A 7.05 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.30 Svet, povečava 7.55 Magazin Lige prvakov (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (ris. serija) 9.15 15.35 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.45 16.05 Faktor strahu Avstralija (resnič. serija) 10.40 Astro TV 12.00 Šef pod krinko (dok. serija) 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Prepovedan dotik (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Tango in Cash (ZDA) 21.50 Nad.: Pacifik (ZDA) 22.50 Film: Divje mačke (ZDA) 0.45 Top Gear (avtomob. serija) 2.00 Love TV 3.45 Nočna ptica 7.00 8.30 Dnevnik 7.20 14.25 Dok.: Il Por-tolano 9.35 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.I. 12.15 Aktualno: 12.40 Rotocal-co Adnkronos 13.00 Variete: Videomotori 13.15 Dok.: Archeologie 13.30 Dnevnik 22.30 Športel - Gostje voditelja oddaje Igorja Malalana bodo člani zgoniškega Shinkai Karate Cluba: predsednik Ne-deljko Hrovatin, tehnični vodja in trener Sergij Štoka ter trener Elija Hrovatin 0.00 Čezmejna Tv - TDD RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Lucija Pirjevec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z dr. Zol-tanom Janom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček, pripr. France Brvinc; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Olive in sol, 10. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 9.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 21.00 Gremo plesat; 22.30 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluar-di di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londo-mat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 25. marca 2012 APrimorski r dnevnik ROKOMET - Zmaga v osmini finala lige prvakov Koper gre naprej Cimos Koper - Vive Targi Kielce 25:23 (12:13) Cimos Koper: Škof, Vran, Skoko 3, Dobelšek 1, Brumen 8 (4), Bombač 2, Po-klar, Džono, Krivokapic 4 (1), Skube 4, Mlakar 1, Konečnik 1, Rapotec 1, Bogu-novic, Bundalo, Osmajic. Vive Targi Kielce: Szmal, Cleverly, Grabarczyk, Tomczak, Jurecki, Tkaczyk 4, Zaremba, Olafsson 4, Kuchczynski 4, Ju-rasik, Jachlewski 3, Stojkovic 5 (2), Buntic 2, Musa, Zorman 1, Rosinski. KOPER - Izbranci koprskega trenerja Fredija Radojkoviča so si na prvi tekmi priigrali izjemno ugoden izid, na povratnem dvoboju v domači Bonifiki pa so ga pred 3300 gledalci oplemenitili in dosegli zgodovinsko uvrstitev. Prvič v klubski zgodovini so se uvrstili med osem naj- boljših ekip na stari celini, svojega četrtfi-nalnega tekmeca pa bodo dobili v torek po žrebu na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju. Tekmo so bolje začeli Poljaki. Ra-dojkovič je že po osmih minutah igre posegel po prvih menjavah, njegovi varovanci pa so se iz minute v minuto vse bolj enakovredno kosali s tekmeci. V 12. minuti je Rapotec po bliskovitem nasprotnem napadu znižal na 4:5, Koprčani pa so prvič na dvoboju izenačili v 17. minuti, ko je zadel Matjaž Mlakar. V nadaljevanju je bila rahla rezultatska prednost znova na strani Poljakov, saj so Primorci zaostali (8:10). Končnica prve polovice tekme je minila v znamenju domačih rokometašev, ki so še dvakrat izenačili (11:11 in 12:12), na velik odmor pa so odšli z identičnim zaostan- kom, kot na prvi tekmi v Kielcah (12:13). Uvod v drugi polčas je minil v obojestransko raztrgani igri, malenkostno manj napak (čeravno so zapravili kar nekaj čistih strelov), pa so naredili gosti, ki so gostiteljem znova ušli na dva gola (12:14). V 39. minuti je koprski zaostanek narasel na tri gole (14:17), v nadaljevanju pa so z odlično obrambo - predvsem so onemogočili Zormana in Gregorza Tkaczyka - in raznovrstnim napadom v 43. minuti po golu Krivokapica tekmo znova postavili v začetno izhodišče (17:17). Dvorana Boni-fika je bila na nogah, čez štiri minute pa je dobesedno «eksplodirala», saj je Skube svoje soigralce popeljal do prvega vodstva na tekmi (19:18). Poljski rokometaši so bili v teh trenutkih povsem paralizirani, «ideolog» Zorman je obsedel na klopi, Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Tkaczyk pa je na «silo» skušal uveljaviti svoje tehnične sposobnosti. V tem je bil neuspešen, koprska obramba je bila v teh trenutkih granitna. V izjemno razburljivi končnici je bilo več modrosti na strani domače zasedbe. Najprej je Brumen slabi dve minuti pred koncem soigralce popeljal do vodstva s 25:23, po izključitvi Tkaczyka pa je bilo jasno, da bo zmaga ostala doma in v Kopru se je začela prava fešta. Pokal pokalnih zmagovalcev: Ben-fica - Celje PL 31:30 (Celje v polfinalu); pokal EHF: Lowen - Velenje 30:29 (Velenje izpadlo). NOGOMET - V A-ligi Milan ne popušča Allegrijevi varovanci so premagali Romo - Ibrahimovic znova odločilen - Udinese iztrgal točko v Palermu MILAN/PALERMO - Milan ne kaže znakov popuščanja. Rdeče-črni imajo po zmagi proti Romi sedem točk naskoka pred Juventusom, ki bo danes gostil Inter. Milančani so začeli precej bolj odločno. Ze v 10. minuti pa se je poškodoval Thiago Silva. Štiri minute pred odmorom je Stephan El Shaarawy z roba kazenskega prostora stresel vratni-co, odbite žoge pa Antoniu Nocerinu in Ibrahomoviču ni uspelo pospraviti v mrežo. Minuto pred koncem prvega polčasa je Roma povedla. Daniele De Rossi je sprožil z 18 metrov, pred vrati pa je Pablo Daniel Osvaldo spremenil smer žogi in matiral Christiana Ab-biatija. V drugem delu je Milanu uspel preobrat. Ibrahimovic je najprej kaznoval napako Heinzeja, ki je žogo v kazenskem prostoru zaustavil z roko. Pritisk Milana se je stopnjeval, Sulley Muntari je z volejem zadel prečko. Sedem minut pred koncem pa je nekdanji igralec Rome Philippe Mexes izjemno podal v prazen prostor, Ibrahi-movic je prehitel Stekelenburga in ga spretno lobal, pritekel je Simon Kjaer, a se ga je Šved otresel in z glavo zatresel mrežo. To je bil že 22. zadetek »Ibre« v letošnji sezoni italijanskega prvenstva. V sredo čaka Milan prva polfinalna tekma proti Barceloni. Na večerni tekmi je Udineseju uspelo iztrgati točko Palermu, ki je v prvem polčasu povedel z Miccolijem. Udinese, ki je v pričakovanju današnjih ostalih tekem dohitel Lazio na 3. mestu, je tik pred iztekom tekme uspel izenačiti s Torjejem. A-LIGA, ,, IZIDA 29. KROGA: Milan - Roma 2:1 (0:1) Strelca: Osvaldo (R) v 44.; Ibrahimovic v 53. iz 11-m in 82. Palermo - Udinese 1:1 (1:0) Strelca: Miccoli v 31.; Torje v 84. VRSTNI RED: Milan 63, Juventus 56, Lazio 48, Udinese 48, Napoli 47, Roma 44, Inter 41, Catania 41, Bologna 36, Palermo 36, Chievo 35, Atalanta (-6) 34, Cagliari 34, Genoa 33, Siena 32, Fiorentina 32, Parma 31, Lecce 26, Novara 23, Cesena 17. DANES - 12.30 Atalanta - Bologna; 15.00 Cesena - Parma, Chievo - Siena, Genoa -Fiorentina, Lazio - Cagliari, Napoli - Catania, Novara - Lecce; 20.45 Juventus - Inter. B-LIGA - 32. krog: Ascoli - Pescara 3:0, Bari -Juve Stabia 0:0, Brescia - Grosseto 2:1, Cittadella - Sampdoria 1:2, Crotone -AlbinoLeffe 5:2, Livorno - Modena 2:2, Nocerina - Verona 3:1, Sassuolo - Empoli 1:0, Torino - Gubbio 6:0, Varese - Reggina 2:0, Vicenza - Padova jutri ob 20.45. 1. SNL - 26. krog: Domžale - Nafta 0:0, Rudar Velenje - Hit Gorica 1:0; danes: Mura - Olimpija, Triglav - Luka Koper, Maribor - Celje. Vrstni red: Maribor 58, Olimpija 43, Hit Gorica 42, Mura 38, Luka Koper 34, Domžale 32, Rudar 31, Celje 31, Nafta 23, Triglav 16. Udinesejev napadalec Antonio Di Natale je takole skušal preigrati branilca Palerma Andreo Mantovanija ansa JADRANJE^ Izolan Žbogar srebrn na EP v razredu finn RIM - Izolan Vasilij Zbogar, srebrni olimpijec iz Pekinga (2008) in bronasti iz Aten (2004), je na evropskem prvenstvu v razredu finn, ki je v italijanskem Scarlinu potekalo od ponedeljka, osvojil srebrno odlič-je in svoj največji uspeh v tem razredu. Zlato je presenetljivo osvojil Grk Ioanis Mita-kis, bron pa Hrvat Ivan Gašpic IKjakovič. Tine Može je presenetljivo zasedel 15. mesto, Gašper Vinčec pa je EP končal na 24. mestu. V zadnji regati za medalje je bil Zbogar tretji, za Mitakisom in Estoncem Denissom Karpakom. Zbogar je vsa odličja doslej, tudi obe olimpijski, osvajal v razredu laser. EP sicer ni štelo za interne slovenske kvalifikacije za olimpijske igre v Londonu, v katerih še vedno vodi Vinčec pred Zbogar-jem, razlika pa je zelo majhna in pred zadnjima tekmama znaša le 11 točk. Za točkovanje se upošteva sistem za izračun svetovne lestvice Isaf, pri tem, da se upošteva po pet najboljših rezultatov oziroma seštevkov točk. Vinčec jih je zbral 2537, Zbogar pa 2526. Zbogar je bil pred Vinčecom na zadnjih dveh velikih tekmovanjih. Tako je decembra lani na SP, kjer sta jadralca Sloveniji zagotovila kvoto za OI, Zbogar končal na 13., Vinčec pa na 17. mestu. Oba bosta v slovenskih kvalifikacijah za OI tekmovala še na dveh tekmah svetovnega pokala v španski Palma de Mallorci (od 2. do 7. aprila) in v francoskem Hyeresu (od 22. do 27. aprila), ko bo znan slovenski potnik za London v razredu finn. Nato bo na sporedu še SP v britanskem Falmouthu (od 13. do 18. maja). TENIS Federer najboljši vseh časov? LOS ANGELES - Švicar Roger Federer je najboljši teniški igralec v zgodovini tenisa po izboru ameriške televizijske mreže The Tennis Channel. Za trenutno tretjim igralcem na lestvici ATP Federerjem, nekdanjim prvim teniškim igralcem sveta in zmagovalcem 16 turnirjev za grand slam, se je uvrstil sloviti Avstralec Rod Laver, na tretjem mestu večne lestvice pa je Nemka Steffi Graf, ki ji sledijo Čehinja z ameriškim potnim listom Martina Navratilova, Američan Pete Sampras, Španec Rafael Nadal, Šved Björn Borg, Avstralka Margaret Court, Američanka Chris Evert in Američanka Billy Jean King. Trenutno prvi igralec sveta Srb Novak Dokovic je na tej lestvici pristal na 40. mestu. Zmagovalka 13 turnirjev za grand slam v posamični konkurenci Američanka Serena Williams je na 14. mestu. Čeh z ameriškim potnim listom Ivan Lendl (18.), ki je zmagal na osmih turnirjih za grand slam, se je na tem seznamu, na katerem so neposrečeno združili igralke in igralce, uvrstil nižje od Američana Jimmyja Connorsa (15.). The Tennis Channel s sedežem v kalifornijski Santa Monici je svoj program začel oddajati leta 2003. Pri tej televizijski mreži zagotavljajo, da je pri sestavljanju večne lestvice stotih najboljših igralcev in igralk sodeloval mednarodni krog teniških strokovnjakov. NOGOMET - B-liga Okrnjena Triestina z Južnimi Tirolci Triestina bo danes drugič zapored igrala v gosteh. Ob 15. uri bo na stadionu Druso v Bocnu poskušala ponoviti uspešen nastop s srčno igro izpred sedmih dni. Seveda trener Galderisi upa, da bo tokrat lahko zaključil tekmo z vsemi enajstimi igralci na igrišču. Dokaj enosmerno sojenje na tekmi proti Pergocremi pogojuje Triestino tudi na tem gostovanju, saj bodo odsotni Thomassen, Princivalli in Rossetti. Zlasti vezna vrsta je torej obubožana. Na srečo je mladi Cristiano Rossi dokazal, da lahko trener še kako računa tudi nanj. Ravno rast mladih je ena izmed pozitivnih posledic stanja, v katerem se je Triestina znašla po stečaju. Isto velja tudi za De Veno, ki si je z dobrimi nastopi v zadnjih krogih zagotovil mesto v standardni postavi. Njemu naj bi prepustil mesto Motta, ki je obratno v letošnji sezoni večkrat razočaral kot prepričal. Katera naj bi bila torej postavitev Triestine na današnji tekmi? Najbrž se bo Galderisi vrnil na sistem 4-4-2, le da bo vezna vrsta v obliki romba z Allegrettijem, ki bo igral nekoliko bližje napadalni dvojici, ki jo bosta sestavljala De Vena in povratnik Godeas; slednji je prestal kazen. Obramba bo morala biti zelo pazljiva. SudTirol razpolaga namreč z izredno kakovostnim napadom, ki je že na Roc-cu opozoril nase (v Trstu so Južni Tirolci prevladali z 2:1). Med drugim je trener italijanske izbrane vrste do 21 let Ciro Ferrara vpoklical na zbirne treninge reprezentance kar dva igralca Sud Tirola, napadalca Fischnallerja in vratarja Iacobuccija. (I.F.) FORMULA ENA Hamilton še drugič zapored iz prve vrste SEPANG - Britanski dirkač formule 1 Lewis Hamilton (McLaren) je zmagovalec kvalifikacij za VN Malezije v Sepangu. Tako kot pred uvodno preizkušnjo v Melbournu si je drugo startno mesto pred drugo letošnjo dirko za svetovno prvenstvo privozil njegov moštveni kolega in rojak Jenson Button. Tako kot v Melbournu bosta tudi v Sepan-gu v prvi vrsti dirko pričela oba McLarna. Voznik Mercedesa Nemec Michael Schumacher, sicer kar sedemkratni svetovni prvak, si je privozil tretji čas kvalifikacij pred voznikom Red Bulla Avstralcem Markom Webbrom. Svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je vpisal šele šesti čas kvalifikacij. Dirka bo danes ob 10.00 (po Rai 1). GRE NA OI - Južnotirolski »azzurro« Alex Scwwazer je zmagal na včerajšnji preizkušnji v hitri hoji (50 km) v kraju Dudin-ce na Slovaškem in je s časom 3.40:57 izpolnil normo (3.54:00) za nastop na olimpijskih igrah, ki bodo konec julija in začetek avgusta v Londonu. PO KATALONIJI - Aktualni olimpijski prvak Španec Samuel Sanchez je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Kataloniji s ciljem v Badaloni. V sklepnem sprin-tu je ugnal Avstralca Davisa in Francoza Simona. Vodstvo v skupnem seštevku je obdržal Švicar Albasini. ZAVEC PRVAK - Slovenski boksar Dejan Zavec (32 zmag, 18 s KO, 2 poraza) je v Mariboru osvojil naslov medcelinskega prvaka velterske kategorije po verziji WBO, potem ko je po 12 rundah točkovno ugnal Namibijca Bethuela Uushono. ROKOMET V play-offu proti v «v • g t| včerajšnjemu nasprotniku Junior Fasano - Pallamano TS 29:27 (16:13) Pallamano TS: Modrušan, Čermelj 4, Radojkovič 5, Oveglia, Sirotic 6, Anici, Per-nich, Nadoh 7, Carpanese 2, Lo Duca, Po-stogna, Visintin 3. Trener: Bozzola. FASANO - Tržaški rokometaši so v zadnjem krogu rednega dela elitne A-lige izgubili proti Fasanu, proti kateremu se bodo znova pomerili v četrtfinalu play-offa za državni naslov. Prva tekma bo 14. aprila v gosteh, povratna pa 21. aprila v Trstu. Tekma v Fa-sanu je bila vseskozi zelo izenačena. Zanimiv je bil zadnji del srečanja, ko so imeli gostje priložnost za izenačenje (24:23), zgrešili pa so kazenski strel. PORAZ MILJČANK - V ženski A2-ligi so košarkarice miljske ekipe PetroLavo-ri, ki jo vodi trener Matija Jogan, izgubile na gostovanju v Algheru. Končni izid je bil 68:57. Od Joganovih varovank sta največ košov dosegli Borronijeva (20) in Jessica Cergol (14). A1-LIGA - Izida: Sassari - Bologna 89:55, Benetton - Montegranaro 95:91. VATERPOLO - A2-liga, moški: Pal-lanuoto TS - Como 10:8. / ŠPORT Nedelja, 25. marca 2012 23 NOGOMET - Vnaprej igrana tekma 2. amaterske lige Poker Zarje, »šov« Kočiča Sežanski napadalec bazovskega društva trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo in se nato poškodoval Zarja - Montebello Don Bosco 4:1 (3:0) Strelca: Kočič v 5., v 11. iz 11-m in v 20.; Ghezzo v 78. min. Zarja: Biasin, Bernetič, Franco (od 46. min. Cisternino), Caserta, Missi, I. Križ-mančič, Marchetti, Kariš (od 66. Ghezzo), Bernobi, Desanti, Kočič (od 56. Jarc), trener Di Summa. Zarja je v vnaprej igrani tekmi doma zasluženo in visoko premagala Don Bosco, ki z 28 točkami zaseda 10. mesto na lestvici. Zmaga gostiteljev pa le ni bila tako lahka, kot bi kazal končni izid, saj so bili gostje v drugem polčasu odločno boljši in so popustili le po četrtem golu Ghezza. V prvem delu srečanja smo prisostvovali pravemu »šovu« Marka Kočiča (na sliki KROMA). Ta odlični napadalec, ki ni samo izjemno hiter, temveč tudi tehnično zelo podkovan, je prvič premagal gostujočega vratarja že v 5. minuti, po lepi podaji Desantija. Sploh je bil Kočič za nasprotnike nerešljiva uganka, saj so ga lahko zaustavljali le s prekrški. In tako se je zgodilo tudi v 20. minuti: prodrl je v kazenski prostor, preigral enega branilca, drugi pa ga je zrušil na tla. Bila je to čista enajstmetrovka, ki jo je Zarjin najboljši strelec tudi uspešno izvedel. Kočičev šov pa se ni končal: v 20. minuti mu je Bernobi lepo podal žogo, sežanski nogometaš je spet v teku prehitel gostujočega branilca, se predstavil sam pred vratarjem in ga tretjič premagal. S tem tretjim golom je »zaokrožil« svoj dosedanji izkupiček v tem prvenstvu na 18 zadetkov. Le nekaj minut pozneje bi lahko zadel v polno še četrtič, a je sam pred vratarjem poslal žogo mimo nasprotnikovih vrat. Gostje so bili v tem, prvem polčasu povsem nemočni in so se le redkokdaj predstavili v Zarjinem kazenskem prostoru. Tekme pa še zaleč ni bilo konec, kljub visokemu vodstvu treh golov. Montebello je že v prvi minuti drugega polčasa zmanjšal izid na 1:3. Za nameček se je v 11. minuti poškodoval še Kočič, ki je moral zapustiti igrišče in domače moštvo je tako izgubilo v napadu svoje najnevarnejše orožje. Gostje so nadaljevali z napadi in nekajkrat nevarno ogrozili vratarja Biasina. Pri tem so se seveda nevarno odkrili v obrambi. Po nekaj neuspelih protinapadih je Zarja deset minut pred koncem dosegla še četrti gol: Bernobi je podal do prostega Ghezza, ki je prodrl v kazenski prostor in z le- - * »v (T. Vi i - ■ o 1511 i»JmISii 'v? 71 pim diagonalnim strelom premaga vratarja Montebella. »S temi tremi točkami mislim, da smo matematično dosegli obstanek v ligi,« je po tekmi dejal odgovoren za Zarjino moštvo Robert Kalc, ki pa je v isti sapi dodal: »Če smo bili s prvim polčasom lahko zadovoljni z igro, pa to ne velja za drugi polčas, ko so nas nasprotniki večkrat spravljali v težave. O Kočiču kaj naj lahko rečem? Ta igralec nas sam skoraj vedno reši iz težav.« (lako) VČERAJ ŠE - Elitna liga: Torviscosa - Azzanese 0:2; promocijska liga: Rea-nese - Lumignacco 0:0, 1. AL: Medea -Isontina 0:1, 2. AL: Villanova - Piedimon-te 0:3, Muglia - Mariano 0:1; LJUBITELJI: Inter San Sergio - Sovodnje 4:1. NOGOMET Mladinci Krasa niso bili kos San Luigiju Kras - San Luigi 0:4 (0:1) Kras: Paulich, Rossone, Simeoni, Kriz-man, Pečar, Ridolfi, Cigna (Bovino), Binaco (Miniussi), Visca, Caselli, Papapicco (Furlan). Trener Cinque. Kras je proti drugouvrščeni ekipi igral neorganizirano. Igra se je odvijala predvsem bočno z dolgimi podajami. Te so večkrat pre-stregli izkušeni branilci San Luigija, ki stalno trenirajo tudi s člansko ekipo. Nasprotnik je imel tudi boljše igralce na sredini igrišča, ki so poskrbeli za hitrejši prenos igre. V prvem delu se je Kras še nekoliko upiral nasprotniku, v drugi polovici pa je ekipa prejela še tri zadetke. Krasovci so večkrat zgrešili podaje in podarili marsikatero žogo nasprotnikom, ki so jo dobro izkoristili. »Za zadetke smo si sami krivi,« je po tekmi dejal trener. Vsekakor je nasprotnik nastopil s starejšo in bolj izkušeno ekipo. »Nastopili smo z mlajšo postavo in to se je v igri tudi poznalo. Tekma je bila kot test v fazi zaključka letošnje sezone,« je po tekmi dejal spremljevalec Simeoni. (mip) V Dolini proti Belorusom Krasovi mladinci bodo jutri ob 17. uri v Dolini igrali prijateljsko ekipo proti beloruski mladinski ekipi FC Postavsky Mebelny Center, ki se mudi na pripravah na Tržaškem. NAVIJAŠTVO IN PLES - 3. Millenium Cup v organizaciji Cheerdance Millenium Manj nastopajočih, a toplejše vzdušje 470 tekmovalcev iz štirih držav - Letos prizorišče športna palača vŽavljah - Prvič nastopila tudi goriška mladinska ekipa Stardust goriškega Doma Slovenski tržaški klub Cheerdance Millenium (CDM) je uspešno izpeljal 3. izvedbo mednarodnega tekmovanja v cheerleadingu (navijaštvu) in cheerdan-cu (plesu) Millenium Cup, v soorganiza-ciji z ZSŠDI in v sodelovanju z Rajonskim svetom za Vzhodni Kras in odborništvom za šport tržaške občine. Letos se je prizorišče tekmovanja preselilo v športno palačo v Žavlje, saj je tržaška športna palača PalaTrieste še neuporabna zaradi smrtne nesreče, ki se je zgodila pred koncertom Giovanottija letošnjega februarja. Na dveh parterjih, navijaškem in plesnem, se je včeraj zvrstilo 470 tekmovalcev 23 društev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Nastopajočih je bilo bistveno manj kot lani, saj je telovadnica v Žavljah manjša in so organizatorji imeli nekaj težav s prostorom. Vseeno pa niso se želeli odreči tekmovanju in so raje povabili manj nastopajočih. Prvič so nastopile ekipa Flyers Aviano iz Aviana, skupina Univerze Milano Bicocca iz Milana in goriške navijačice AŠZ Dom, ki jih trenirata Nikol Krizmancic in Ester Grego-ri. »Tekmovanje je uspelo, vse je teklo kot po olju. Vsi smo zadovoljni, tako or- ganizatorji kot nastopajoči. Čeprav je bilo manj udeležencev, je bila atmosfera bolj topla,« je po nagrajevanju povedala glavna organizatorka Nastja Milič. Celotno tekmovanje je potekalo brez zapletov in brez poškodb, razen ene članice skupine Škratov CDM, ki se je po tekmovanju poškodovala in so jo z rešilcem odpeljali v bolnišnico Burlo. Njeno zdravstveno stanje pa ni hudo. Plesalci in plesalke, navijači in na-vijačice so tekmovali v 24 kategorijah: od posameznikov, dvojic in peterk do skupin. Najmlajši člani CDM Zajčki so slavili v kategoriji otroških navijaških skupin od 6. do 12. leta starosti. Članska ekipa Škrati je med navijaškimi skupinami bila druga, članice Stardust goriškega Doma pa so med ženskimi mladinskimi navijaškimi skupinami zasedle 3. stopničko na zmagovalnem odru. Predvsem Zajčki in ekipa Stardust sta tekmovali nad pričakovanji. »Razen majhne napake so dekleta izvedle nastop brezhibno. Ostale ekipe so številčnejše, nas pa je samo devet, zaradi tega iz varnostnih razlogov ne moremo izvesti veliko figur. Vsekakor sem z nastopom svojih varovank zelo zadovoljna. Že dva meseca nastopajo na košarkarskih več fotografij in vsi rezultati na www.primorski.eu Tekmovalci in tekmovalke Cheerdance Millenium in ostali v telovadnici v Žavljah kroma tekmah Doma, da bi se privadile tekmovalnemu ritmu. Napredek je viden,« je dejala trenerka Stardust Nikol Krizmancic. Škrati in Zajčki društva CDM so tokrat ciljali na dinamičnost točke. S trenerskega vidika je to bolj zahtevno delo, ker se je treba posvetiti vsakemu posebej, tekmovalci se pa lažje zmotijo. Letos so se odločili, da bodo spremenili stil. Flyer-ji oz. letalci, tisti, ki stojijo na piramidah in »letijo« so napredovali, ker so letos dodali še en trening gimnastike, pri katerem se učijo obvladati svoje telo, kar jim služi pri piramidah. Škrati so točko so vključili tudi gimnastiko, ki jim je prinesla kar nekaj točk pri končnem ocenjevanju. Celotno tekmovanje je že tretjič zapored v angleščini povezovala Jennifer Coppola (mama ene od Zajčic), v slovenščini in italijanščini pa Peter Verč. Najboljše sta nagradila predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in predstavnik tržaškega CONI Francesco Cipolla. Del tekmovanja pa si je ogledal tudi predsednik Cheerleader zveze Slovenije Aljaž Britvič. Andreja Farneti 24 Nedelja, 25. marca 2012 VREME, KULTURA ODBOJKA - V moški C-ligi v skupinah za obstanek in za napredovanje Pomembna zmaga Soče Olympii prvič tri točke SKUPINA ZA OBSTANEK Cus - Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje 2:3 (19:25, 25:16, 24:26, 25:21, 9:15) Soča ZBDS: J. Černic 4, I. Černic 8, M. Černic 23, M. Juren 11, Škorjanc 1, Testen 19, Kragelj (L), E. Juren, Devetak. Trener: Berdon. Soča se z gostovanja v Trstu vrača s pomembno zmago. Glede na velike težave s postavo, ki jih ima naša ekipa zadnje čase, pa sta tudi dve točki dobrodošli in lahko predstavljata potrebno injekcijo samozavesti pred zadnjim delom prvenstva, v katerem si bodo Sočani skušali priboriti obstanek v C-ligi. Da se tokrat Sočani ne nameravajo sprijazniti z novim porazom, je bilo jasno že v prvem setu. Po začetni izenačenosti je namreč naša ekipa zasluženo prevladala, saj je igrala zelo požrtvovalno v polju, s servisom pa je večkrat spravila v težave domačo ekipo, ki je tudi precej več grešila. Ber-donovi varovanci pa so nato na žalost nezbrano začeli drugi niz, tako da je Cus po-vedel 6:2. Soča se mu je približala na 11:9, nato pa sredi seta odpovedala v sprejemu in začela igrati bolj zmedeno, tako da so domačini nato svojo prednost močno povečali in brez težav slavili. Naši odbojkarji so se v tretjem nizu predramili, začeli zelo agresivno, povedli takoj 7:1, nato pa celo 21:12, pri čemer jim je z dokaj neposrečenimi izbirami pomagal tudi nasprotnikov podajalec. Tedaj se jim je zataknilo, niso več igrali urejeno in so tudi več grešili. Cus je So-čane ujel pri 24. točki (izničil jim je tudi tri set žoge), nato pa zgrešil servis, odločilno točko pa je z uspešnim napadom prispeval Marko Černic, ki je bil tudi top scorer srečanja. Proti koncu tega seta je Soča začela napadati tudi preko centra, medtem ko so prej breme v napadu nosili izključno tolka-či. V četrtem nizu je Cus, ki je začel tudi boljše blokirati, stalno vodil. Ko ga je Soča ujela pri 18. točki, je zgledalo, da bo dokončno prevzela vajeti igre v svoje roke, a je takoj zatem spet popustila in nasprotnikom omogočila, da izsilijo tie-break. V odločilnem petem setu je bila vsekakor naša ekipa prepričljivo boljša, poleg tega pa tudi veliko bolj hladnokrvna. Odbojkarji Cusa so namreč že na začetku po sodniški napaki postali še bolj živčni, Sočani pa so to spretno izkoristili in se zasluženo veselili svoje tretje zmage v drugi fazi. (T.G.) Sloga - Reana 1:3 (25:19, 19:25, 23:25, 20:25) Sloga: Antoni 9, Devetak 1, Dussich 10, Romano 22, Rožac 10, Žerjal 6, Fiorelli (libero), Cettolo 0. Trener Peterlin. Sinoči so bili mladi slogaši na tem, da osvojijo vsaj eno točko, ki bi si jo po prikazani igri tudi zaslužili, žal se pa na koncu ni izšlo. Naši fantje so začeli zelo odločno, takoj povedli in svojo prednost, kljub občasnim nihanjem v igri, obdržali do konca seta. Krepko starejši gostje se seveda nikakor niso hoteli sprijazniti s takim potekom in so v drugem setu takoj povedli s 6:0. Slogašev Odbojkarji Soče so se iz Trsta vrnili z dvema pomembnima točkama kroma to ni zmedlo, prvič so izenačili pri 17. točki, nato spet pri 19., ko so jim postale usodne naivne napake in Reani je uspelo nanizati 6 zaporednih točk. Najbolj izenačen je bil tretji set, v katerem so do 13. točke z rahlo prednostjo vodili slogaši, nakar so jih gostje prehiteli, vendar ni njihova prednost nikoli znašala več kot dve točki, čisto v končnici pa so bili za las boljši gostje. Nekoliko manj učinkoviti so bili naši igralci v prvi polovici zadnjega, v nadaljevanju so sicer spet poprijeli, vendar jim ni uspelo, da bi dosegli kaj več. Kljub porazu pa ne gre za razočaranje, saj so slogaši opravili soliden nastop. Izpostaviti moramo vsekakor zelo učinkovito igro Matjaža Romana, ki je bil na mreži neustavljiv, veliko je napredoval Saša Žer-jal, iz tekme v tekmo pa se tudi najmlajša Antoni in Natan Cettolo bolje vključujeta v ekipo, kar je tudi nadvse pozitivno dejstvo. Basiliano - Val Imsa 3:1 (25:22, 16:25, 25:19, 25:22) Val Imsa: D. Faganel 7, Lango 4, Om-brato 22, Masi 12, Vidotto 7, Palmieri 1, Sfi- ligoi (L), S. Faganel 2, Ferfoglia 1, Fedrigo, Nanut in Plesničar n.v. Trener: Berzacola. Za odbojkarje Vala ni šlo po pričakovanjih. Igrali so slabo, predvsem v sprejemu, centri niso bili učinkoviti kot običajno. Blok in obramba nasprotnikov sta jim povzročala težave. V prvem nizu so nasprotniki takoj povedli s 6:1. V drugem nizu so gostitelji mogoče malo popustili in so valovci z lahkoto zmagali. Tretji in četrti set pa sta bila podobna prvemu. Blokirali so jim veliko napadov. Manjkal je Lavrenčič in se je poznalo, da v ekipi ni enega tolkača. Krili Stefano Fa-ganel in Lango pa sta zbrala premalo točk. Poleg tega je libero Plesničar še poškodovan in je tekmo gledal s klopi. Njegovo vlogo je prevzel Sfiligoi. Ostali izid: Buia - Fincantieri 0:3. SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Olympia - San Vito 3:1 (28:26, 25:19, 25:19) Olympia: Komjanc 30, Terčič 9, Pav-lovič 9, M. Peršolja 6, F. Hlede 6, Sanzin 1, Vogrič 10, Š. Čavdek(L) D.Hlede 0, S.Per-šolja 1, Vizin 0. Odbojkarji goriške Olympije so v skupini za napredovanje prišli do prve zmage s tremi točkami. Proti gostom iz San Vita, katere so sicer že premagali v prvem delu prvenstva, so prikazali lepo in požrtvovalno igro. Ekipo je tokrat vodil trener mladincev Antonio Casarin, ki je dal možnost vsem razpoložljivim igralcem, da se izkažejo. Še posebno dobro, poleg že običajnega doprinosa Matije Komjanca, sta tokrat zaigrala Dragan Pavlovič in Peter Vogrič, ki se je izkazal v napadu. Vsekakor celotna ekipa je igrala zelo motivirano in z ustrezno zbranostjo. V prvem nizu so bili domači igralci stalno v vodstvu in brez večjih težav osvojili niz. Še posebno uspešen je bil bloker Dragan Pavlovič, ki se je izkazal predvsem na uvodnem udarcu. V drugem nizu so gostje vodili vse do izida 19:23, ko so domačini nanizali pet zaporednih točk in bili že na pragu zmage v nizu. Zmanjkalo pa jim je moči v odločilnem trenutku. Tretji niz je bil dokaj podoben prvemu vendar so ga domačini, kljub nekaterim naivnim napakam le osvojili. V četrtem nizu so gostom pošle moči, kar so izvrstno izkoristili mlajši gostitelji, ki so s pazljivo obrambo in učinkovitim napadom nadigrali onemoglega nasprotnika in si tako zasluženo priigrali vse tri točke. (J.P.) B2-LIGA Danes v Repnu Sloga Tabor z drugo silo prvenstva Odbojkarji Sloge Tabor bodo danes gostili v Repnu (ob 18.00) Prato, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Na začetku sezono so nasprotniki odločno ciljali na napredovanje, za vodilno Sarmeolo pa zdaj zaostajajo že osem točk, tako da se bodo za višjo ligo borili šele v play-offu. Za Prato igra tudi Stefano Rigonat, ki je pred dvema sezonama branil barve Televite v Trstu. ODBOJKA - V ženski C-ligi Vse bližje obstanku Zalet C zmagal v gosteh brez poškodovane Sabrine Bukavec Sant' Andrea - Zalet C 1:3 (23:25, 25:6, 19:25, 17:25) Zalet C: Babudri 14, Crissani 4, Cvelbar 6, Grgič 4, Spangaro 4, Štoka 12, Balzano (L), Antognolli 0, Bukavec, Colarich 6, Ka-pun 0, Pestrin 0. Trener Maver. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva je Zalet C v mestnem derbiju premagal ekipo SantAndrea in dosegel zmago, ki ni zgolj prestižnega pomena, saj je z novimi tremi točkami na prvem mestu in se torej naglih korakov bliža obstanku. Uspeh Zaleta je nadvse razveseljiv tudi zato, ker so igralke do točk prišle brez svojega glavnega aduta: Sabrina Bukavec se je namreč med treningom poškodovala, tako da je ekipo lahko spremljala le s klopi, na centru pa je igrala (in to zelo uspešno) Anja Grgič. Tudi Neža Kapun, ki se je lažje poškodovala na prejšnji tekmi, ni še povsem okreva- la in je tako njeno vlogo libera prevzela Vera Balzano, ki je odigrala dobro tekmo. Neža je vsekakor občasno stopila na igrišče in z nekaj posegi v obrambi tudi pripomogla h končnemu uspehu. Prvi set je bil zelo izenačen. Zaletu je uspelo streti odpor domačink šele v končnici. Po tem uspešnem začetku je prišlo v Za-letovih vrstah do prave zmede, saj naše odbojkarice v drugem nizu niso domačinkam nudile praktično nobenega odpora. SantAndrea je veliko točk dosegel že s servisom. Trener je z različnimi menjavami skušal spremeniti potek seta, vendar brezuspešno. Tako gladek poraz marsikatero ekipo spravi s tira, na srečo pa to ni obveljalo za Zalet, ki je v preostalih dveh nizih zaigral kot prerojen. Trener je izvedel več uspešnih taktičnih menjav. Tako v tretjem kot v četrtem setu je bil Zalet neprimerno boljši od domačink. ODBOJKA - D-liga Zalet D brez V* I • moči v Lignanu Olympia U17 OK ŽENSKA D-LIGA Lignano - Zalet D 3:1 (17:25, 25:11, 25:19, 26:24) Zalet D: Cassanelli, Gantar, M. Spangaro (L), T. Spangaro, Starec, Vo-dopivec, Micussi, Zavadlal. Trener: Berlot. Odbojkarice Zaleta so tekmo začele prepričljivo. V prvem nizu so dobro igrale v sprejemu, napadu in na servisu. V drugem pa so popolnoma popustile in zbrale le 11 točk. Tretji niz je bil nekoliko boljši a vseeno ne dovolj, da bi lahko zmagale. V četrtem so vodile do 19. točke, nakar so popustile. Nasprotnice so jih dohitele, povedle in zmagale, čeprav so jih zaletovke dohitele pri 24. točki. MOŠKA D-LIGA Il Pozzo/Pav Remanzacco - Olympia U17 0:3 (22:25, 18:25, 13:25) Olympia: Princi, Terpin, Burello, Cobello, Bossi, Corsi, Righini, Čaudek, Rigatti. Trener: Casarin. Igralci Olympie so brez težav še tretjič v letošnjem prvenstvu premagali skromne nasprotnike, ki združujejo mladince Paradamana in zasedajo v skupini za obstanek zadnje mesto (po sedmih krogih še brez zmage). V vseh treh setih so Goričani igrali prepričljivo in malo grešili. Izjema je bil prvi niz, ko so zgrešili kar devet servisov, kar je omogočilo Il Pozzu/Pav Remanzaccu, da je dosegel 22 točk. Trener Casarin je izkoristil vse razpoložljive igralce razen drugega podajalca Rigattija. 1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga - Prevenire 1:3 (16:25, 25:15, 25:27, 16:25) Sloga: Antoni 17, Calzi 1, Cettolo 7, M. Guštin 7, Milič 5, Trento 17. Trener: Peterlin. Tržaški Prevenire je sicer zmagal tudi v povratni tekmi, vendar so se morali njegovi igralci tokrat kar pošteno namučiti, preden so strli odpor neprimerno mlajših slogašev. V prvem setu so bili gostje boljši, nato pa so v drugem naši igralci odločno reagirali, na mreži se je razigral Jordan Trento, ki je bil z Antonijem tudi najučinkovitejši na sinočnji tekmi, in Prevenire se je moral sprijazniti s porazom. Tretji niz je bil najbolj izenačen. Povedli so sicer gostje, vendar je slogašem uspelo nadoknaditi zaostanek 12:16 in celo 22:24, v razburljivi končnici pa so bili nato gostje uspešnejši. Ta neuspeh je nekoliko potrl slogaše, ki so v zadnjem setu obdržali stik z nasprotnikom le do polovice, nakar je Prevenire vendarle uveljavil svojo izkušenost, nanizal serijo zaporednih točk in iz Repna odnesel zmago. Enominutni molk v spomin na Facchettinija Na vseh deželnih in državnih odbojkarskih igriščih se bodo danes z eno-minutnim molkom spomnili predsednika goriške odbojkarske zveze FIPAV Carla Facchettinija (umrl je v četrtek), ki je bil nekoč tudi mednarodni sodnik. ALPSKO SMUČANJE - V kraju Falcade Dvajset tekmovalcev na državni fazi AMSI Smučarska sezona se je ta vikend nadaljevala na državni fazi Gran premio giovanissimi v Falcadah, ki ga že 35. prireja zveza italijanskih učiteljev smučanja AMSI. Na deželnih kvalifikacijah si je pravico do nastopa priborilo dvanajst babyjev in osem miškov Brdine, Devina in Mladine. Iz vsake kategorije - baby 1 in 2 ter miški 1 in 2 - se je iz naše dežele uvrstilo 15 najboljših tekmovalcev. Včeraj so v veleslalomu prvi tekmovali miški. V vsaki kategoriji je nastopilo približno 300 tekmovalcev in tekmovalk, v zgornjo polovice lestvice pa sta se uvrstila Stefano Frandoli, ki je kljub dvema napakam zasedel visoko 48. mesto med 150 miški 2002, in Petra Udovič (oba Devin), ki je osvojila 62. mesto med 144 miški 2001. Nastopili so še med miški 1 Anna Ciuch (Brdina, 130.), Nauzika Scocchi (Devin, 140.), med starejšimi miški 2 pa Sara Craievich (106.), Irene Lopreiato (odstopila), Nicolas Ciacchi (vsi Devin, 113.) in Mattia Del Latte (Mladina, 141.). Omeniti velja, da so miški 2 tekmovali na zahtevni strmi progi, kamor se bodo danes preizkusili tudi starejši babyji 2003. Nasploh so bili trenerji Devina, Brdine in Mladine zadovoljni z nastopom, predvsem pa velja izpostaviti izkušnjo, ki jo mladi smučarji pridobivajo na teh tekmah, saj srečujejo tekmovalce iz cele Italije. LOKOSTRELSTVO - Mladinsko državno prvenstvo Naši na DP v Padovi Zarjan Emil Zubalič (trener Stojan Ražem) 17. - Nastopila tudi varovanka trenerja Morena Granzotta Lokostrelec Zarje Emil Zubalič s trenerjem Stojanom Ražmom Pred kratkim je v Padovi bilo lokostrelsko mladinsko državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu (streljali so na razdalji 18 metrov), na katerem je nastopilo nekaj slovenskih lokostrelcev. Nastop na državnem prvenstvu si je z uvrstitvijo med 25 najboljših mladincev v Italiji zagotovil lokostrelec bazovske Zarje Emil Zubalič (tekmoval je kljub poškodbi), ki je na koncu osvojil 17. mesto (po prvem delu je bil 20.). Razlika s prvouvrščenim je znašala le 37 točk. To se pravi, da je po vsaki drugi puščici (izstrelili so jih 60) izgubil po eno točko. »Emil, če bi bil v dobri formi, bi se lahko uvrstil med prvih pet,« je ocenil njegov trener Stojan Ražem. V Padovi je nastopila tudi nekdanja lokostrelka Zarje Sara Detela, pod taktirko slovenskega trenerja Morena Granzotta, ki od letošnje sezone vodi tržaški klub Ascat. Z ekipo Curtis Vadis iz Cor-dovada zasedla drugo mesto. S državnim prvenstvom se je zaključila sezona dvoranskih tekmovanj. Začela se bo sezona Fita (tekmovanje na odprtem na razdaljah 70, 60, 50 in 30 m) in Hunter and field (poljsko lokostrelstvo). / ŠPORT Nedelja, 25. marca 2012 25 KOŠARKA - V državni diviziji C Jadran Qubik znova navdušil z lepo igro Jadran Qubik - Cittadella 80:71 (20:17, 39:30, 62:48) Jadran: D. Batich 14 (3:6, 4:5, 1:3), Ban 11 (-, 4:9, 1:5), Slavec 14 (4:4, 2:2, 2:8), Marusič 6 (-, 3:4, -), Spigaglia 19 (2:2, 4:7, 3:7), Malalan 11 (3:4, 4:7, -), M. Batich 5 (-, 1:1, 1:2), n.v. Moschioni, Škerl, Bernetič. Trener: Vatovec. SON: 17. PON: marusič v 29. min. Pridobljene žoge: 13, izgubljene žoge: 13, skoki 39 (29 v obrambi in 10 v napadu). Cittadella: prosti meti 16:18 (89 %), 2T: 17:38 (45 %), 3T: 7:20 (35 %); pridobljene žoge: 13, izgubljene žoge: 12, skoki 26 (21 v obrambi in 5 v napadu). Jadran je pred domačimi gledalci spet postregel z dopadljivo igro in zasluženo zmagal. Z uspešno obrambo je zaustavil nasprotnikove ostrostrelce, v napadu pa z raznoliko igro uspel ponovno doseči osemdeset točk, kar mu ni uspelo od decembra. Jadran je začel odločno in v 3. minuti že povedel z 11:4, vendar je Cittadella z nevarnim D'Onoriom (na koncu 13 točk) prav kmalu izenačila (13:13 in 17:17). S konstantnim vrtenjem žoge v napadu pa je Jadran v nadaljevanju KOŠARKA Negativen večer Doma Mark Olimpia - Dom Mark 52:46 (16:6, 25:18, 45:31) Dom: Fabrissin, Termini nv, Cej 10, Bernetič 10, M. Za-vadlav 10, Abrami 11, Dellisan-ti 2, Bogaro, Graziani, Čotar, Ambrosi, G. Zavadlav 3. PON: Cej, Bernetič, Abrami, Zavadlav G. 3T: Cej in Zavadlav M. 2. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so doživeli boleč poraz proti ekipi, ki so jo v prvem delu prvenstva promocijske lige premagali. Zavrtani-kovi varovanci so tokrat naleteli na izjemno negativen večer, saj poleg slabe predstave (ena izmed najslabših v sezoni), so bili priča popolnoma enosmernemu sojenju. Gotovo sodnika nista edina krivca za Domov poraz, podatek pa, da so domovci zagrešili 34 osebnih napak, nasprotniki pa zgolj 19, jasno priča o dogajanju na tekmi. Sodnika sta se tudi izkazala pri številu dosojenih osebnih napak v napadu, saj sta kaznovala vsak Domov kontakt. Kljub takemu sojenju pa bi lahko rdeči vsekakor ciljali na zmago, ko bi ne odigrali tako slabe tekme. Po izenačenem začetku, gostom deset minut ni uspelo doseči niti točke, tako da si je nasprotnik nabral nekoliko višjo prednost. Pravi polom so varovanci trenerja Zavrtanika doživeli v tretji četrtini, ko je nasprotnik zadeval tako iz lepo izdelanih metov kot tudi iz prostih metov zaradi nekaterih (sporno) dosojenih tehničnih napak. Reakcija domovcev je naposled prišla v zadnji četrtini, a je bilo tedaj prepozno za preobrat. Ko so se Abrami in soigralci približali na 6 točk zaostanka dve minuti pred koncem, sta sodnika dosodila osebno napako v napadu Fabrissinu, nasprotnik pa je v naslednjem napadu zadel koš in tako zapečatil izid tekme. Sedaj se morajo domovci na najboljši način pripraviti na naslednjo tekmo, ki bo v nedeljo, 1. aprila, v Kulturnem domu proti Ronkam. (av) zmedel branilce in si vsakič priigral met, točke pa dosegal bolj proti koncu drugega dela, ko je z delnim izidom 9:0 spet prevzel višje vodstvo (39:30). S takim ritmom je nadaljeval tudi v tretji četrtini, ko je s tremi uspešnimi akcijami še povečal naskok na 16 točk (46:30), maksimalno prednost 19 točk pa dosegel v 28. minuti z Matijo Batichem (59:40). Cittadella se kljub visokemu zaostanku ni predala: s pressingom po celem igrišču je dosegla zaželjene sadove, saj je Jadran izgubil začetni ritem igre, s težavo organiziral napad, tako da so se nasprotniki pet minut pred koncem približali na 5 točk (69:64). To pa je bilo tudi vse, kar so gostje zmogli, saj so Spi-gaglia (19 točk) in soigralci le reagirali in ponovno vzpostavili pravo razmerje med obrambo in napadom. Z Banom so tako dosegli spet varnih 11 točk prednosti, ki so jih zadržali vse do konca. Jadran je tokrat igral brez Petra Franca, kar pa na končni izid ni vplivalo: »Malalan je na poziciji odigral dobro, tako da bomo to še ponovili. Nasploh pa smo odigrali solidno tekmo. Dokazali smo, da smo ekipa, saj smo igrali dobro v obrambi, si tam tudi pomagali in si podajali žogo v napadu. Škoda, da odprtih metov še ne zadenemo, pa vendar verjamem, da nam bo šlo bolje od rok v play-offu,« je bil po tekmi zadovoljen trener Vatovec, ki je s svojimi varovanci spet navdušil sicer maloštevilne gledalce. Ostali izidi: Cormons - Servola-na 68:70, Latisana - Codroipo 70:66. Jadranovec Max Spigaglia je zbral 19 točk kroma Po porazu Polet Kwins zgolj za 2. mesto Polet Kwins je v prvenstvu B-lige v hokeju na rolerjih nekoliko nepričakovano izgubil na gostovanju v Sacileju. Gostitelji so že po prvem polčasu vodili s 3:0. Openski »konji« so v drugem polčasu zmanjšali zaostanek s Cava-lierijem in Battistijem. Več pa jim ni uspelo iztrgati. »Igrali smo slabo. Cilji so se po porazu v Sacileju nekoliko spremenili, saj se bomo do konca prvenstva borili za 2. mesto (play-off) in ne več za 1.,« je priznal športni vodja Poleta Sergio Battisti. Polet bo v soboto na Opčinah gostil vodilno Fiammo iz Gorice. KOŠARKA - Breg zmagal v deželni C-ligi Odličen drugi polčas V prvem polčasu so gostiteljem prepustili kar 49 točk, v drugem delu pa le 21 San Vito - Breg 70:73 (25:17, 49:39, 62:62) Breg: Schillani 7 (3:4, 2:3, 0:1), Grimaldi 8 (4:6, 2:8, 0:2), Visciano 3 (1:1, 1:2, -), K. Ferfoglia 22 (11:12, 4:11, 1:4), Samec 12 (2:2, 5:8, -), Se-mec 8 (4:4, 2:4, -), Klarica 13 (6:8, 2:7, 1:3). Trener: Tomo Krašovec. PON: nihče. Brežani so se moralo pošteno potruditi, da so so s furlanskega gostovanja prinesli domov dve novi točki. »Tekma, ki ni bila primerna za srčne bolnike,« je izjavil Bregov spremljevalec Walter Mocor. Varovanci trenerja Toma Kra-šovca so v prvem polčasu igrali slabo in gostitelji so skoraj presegli mejo petdesetih točk. Gostje so se zbudili šele v drugem polčasu, ko so igrali bolj zbrano v fazi obrambe (nasprotniku so dopustili le 20 točk) in tudi v napadu so bili bolj natančni. »Igrali smo podobno kot proti Tarcentu. Začetek je bil katastrofalen. Nato smo se končno zdramili in šele v drugem polčasu nam je uspelo nadoknaditi in spreobrniti izid v našo korist. Vsekakor pozna se, da nam manjkajo številni pomembni igralci, od Saše Ferfoglia do Giacomija. Zelo smo pomanjkljivi pri zunanjih metih,« je ocenil trener Tomo Krašovec. Breg bo v prihodnjem krogu v Dolini gostil goriško Ardito. Bor Radenska je igral že v četrtek in je v Tolmeču izgubil z 80:62. Bregov košarkar Kristjan Ferfoglia PROMOCIJSKA LIGA Boru zmanjkalo moči Skyscrapers - Bor NLB 63:58 (15:14, 31:26, 41:40) Bor: De Luisa, Bassi 2, G. Liccari 8, Buzzi, Mase 10, M. Liccari 2, Gallocchio 22. Trener: Martini. V promocijski ligi so mladi borovci popustili šele v zadnji minuti, ko so imeli celo priložnost, da bi izenačili (60:58). Gostitelji pa so jih zaustavili in dosegli še zmagovite tri točke. »Škoda, ker bi lahko tokrat iztrgali kaj več. Igrali pa smo tudi z okrnjeno postavo,« je po tekmi opozoril trener Lucio Martini. KOŠARKA - Seminar Košarkarske zveze Slovenije Vremec in Briščik med predavatelji v Postojni V športni dvorani v Postojni bo danes od 9. ure dalje seminar pod pokroviteljstvom Košarkarske zveze Slovenije za slovenske trenerje mladinskih košarkarskih ekip. Tema predavanj bo predstavitev načina dela in treniranja mladih minikošarkarjev v Italiji. Predavali bodo trenerji Andrej Vremec, Christian Briščik, Franco Cumbat, Lucio Bortolussi, Stefania Sterzanni, Ca-terina Pollettini, častni gost pa bo podpredsednik italijanske košarkarske zveze Eugenio Crotti. MOTOCIKLIZEM Mitja Emili s prve vrste in po televiziji Proseški motociklist Mitja Emili bo danes nastopil na prvi sezonski dirki v pokalu Yamaha R6 Cup na dirkališču v Mugellu. V včerajšnjih kvalifikacijah je Emili dosegel tretji najboljši čas, tako da bo danes startal s prve vrste. »Vesel sem, da bom na prvi dirki začel v ospredju. Konkurenca bo huda, vseeno pa bom skušal jutri (danes op. ur.) stopiti na zmagovalni oder,« je dejal Mitja, ki dirko v Mugellu začel ob 11. uri. Posnetke današnje dirke bodo pokazali bo brezplačnem kanalu Sportitalia od 12.00 do 12.15, po kanalu Nuvolari pa od 15.15 do 15.30. Domači šport Danes Nedelja, 25. marca 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Prata UNDER 16 ŽENSKE - 20.30 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Zalet Barich UNDER 15 ŽENSKE - 15.00 v Tržiču, športna palača: Zalet - Fincantieri; 16.00 Rap. UD - Zalet UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Sloga Barich - Scuola Federale UNDER 13 MEŠANO - 10.30 v Vilešu: Villesse - Val Arcobaleno; 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Pieris; 15.30 na Proseku: Kontovel -Lucchini KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. Giulia: Barcolana - Sokol UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: UBC - Breg UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v Nabrežini: Jadran B - Azzurra B NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Cordovadu: Spal Cordovado - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Costalunga; 16.00 v Štandrežu: Juventina - Tricesimo 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Esperia; 16.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Tržiču: Romana -Breg; 16.00 pri Briščikih: Primorje - Fogliano Turriaco 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Nabrežini: Aurisina - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Aris San Polo NAJMLAJŠI - 10.30 pri Domju: Domio - Kras; 10.30 v Villi Vicentini: Villa - Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans Jutri Ponedeljek, 26. marca 2012 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.30 v Miljah: Muggia Vesna A Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. TPK SIRENA vabi na 36. redni občni zbor v soboto, 31. marca, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Miramarski drevored, 32. SK DEVIN vabi na slovesno nagrajevanje Tržaškega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki bo v torek, 3. aprila, ob 18.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini. ŠPORTEL - Jutri Shinkai Karate Club in Fabio Ruzzier Športna oddaja Športel -po televiziji Koper-Capodistria jutri ob 22.30 - bo karatejevsko obarvana. Gostje voditelja oddaje Igorja Malalana bodo člani zgoniškega Shinkai Karate Cluba: predsednik Nedeljko Hrovatin, tehnični vodja in trener Sergij Štoka ter trener Elija Hrovatin. Karateisti iz zgoniške občine bodo predstavili svoje delovanje in v studiu v živo prikazali nekaj veščin. Športelovi sodelavci bodo ta konec tedna pripravili prispevke s športnih prizorišč ekip naših društev. S kamero bodo obiskali Križ, kjer bodo nogometaši Vesne v okviru promocijske lige gostili tržaško Costalungo. Koprske kamere bodo obenem snemale tekmo odbojkarjev Sloge Tabor v državni B2-ligi in košarkarjev Jadrana v državni diviziji C. Novinarji Raia pa bodo pripravili prispevek o Fabiu Ruzzierju, ki bo maja nastopil na tekmi svetovnega pokala v hitri hoji v Rusiji. («JigfKlltMiD) www.primorski.eu1 26 Nedelja, 25. marca 2012 VREME, KULTURA jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1020 „1010 1020 STOCKHOLM 3/13 O HELSINKI -1/7 1010 DUBLIN o' S/ii , A 25" LONDON O . 7/20 AMSTERDAM 0 6/18 MOSKVA -9/0 O PARIZ 6/2i jBRUSELJ 6/18 C O KIJEV 3/17 ŽENEVA 3/19 O MILAN ® 7/22 DUNAJ 5/20 O LJUBLJANA 0 2/19 BEOGRAD O in/23 LIZBONA O i4/2S SKOPJE O 3/23 JR v V-. • V P SOFIJA 2/23 '„„ATENE " ,.8/22 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 Z Zaradi šibkega ciklonskega območja v višinah je nad našo deželo zmerno spremenljivo ozračje. K nam stekajo vse bolj suhi severovzhodni tokovi na vseh višinah. V naslednjem tednu bo « spet prevladal anticiklon. Nad večjim delom Evrope in tudi nad našimi kraji je območje visokega zračnega tlaka. V višinah prehodno priteka k nam nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 19.24 Dolžina dneva 12.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.51 in zatone ob 22.36 BIOPROGNOZA Sprva se bodo pri občutljivih ljudeh še pojavljale manjše vremensko pogojene težave. V drugi polovici dneva bo obremenitev oslabela in ponehala. PLIMOVANJE Danes: ob 6.40 najnižje -41 cm, ob 12.39 najvišje 16 cm, ob 17.42 najnižje -17 cm, ob 24.05 najvišje 37 cm. Jutri: ob 7.10 najnižje -36 cm, ob 13.20 najvišje 10 cm, ob 17.51 najnižje -8 cm, ob 24.09 najvišje 30 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....70 Piancavallo..............- Vogel..................40 Forni di Sopra...........- Kranjska Gora...........- Zoncolan..............45 Krvavec................70 Trbiž...................50 Cerkno................40 Osojščica..............45 Rogla..................70 Mokrine...............80 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter..............- Civetta.................60 Bad Kleinkirchheim . . .40 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 6/i9 VIDEM O -6/22 O PORDENON 7/2i TRBIŽ O i/i3 o 2/ii KRANJSKA G. ČEDAD O 7/2i CELOVEC O 4/i6 O ' TRŽIČ 4/i6 _ O KRANJ O GRADEC 7/i8 O 4/iS S. GRADEC MARIBOR O 7/i8 M. SOBOTA O 7/i9 CELJE 6/i7 O PTUJ O o LJUBLJANA 6/i7 N. MESTO 6/i7 ZAGREB 8/i9 O KOČEVJE ČRNOMELJ REKA 8/18 ^NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo zjutraj pretežno oblačno z možnimi lokalnimi padavinami ali plohami, predvsem v hribovitem predelu; popoldan bo sledilo izboljšanje, zvečer bo jasno ali zmerno oblačno. V nižini in ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo zjutraj v Trstu zmernejša in bo proti večeru oslabela. Ponoči in sprva jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, tu in tam bo padla kakšna kaplja dežja. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. Jutri čez dan se bo postopno jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem okoli 20 stopinj C. O GRADEC 3/i7 M. SOBOTA O 7/i6 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo povečini jasno in suho. V predalpskem pasu so popoldan možne pooblačitve. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, čez dan pa rahel morski veter. V torek bo še jasno ali zmerno oblačno z rahlim vetrom. Lepo vreme vsaj do petka. Jutri, v torek in v sredo bo precej jasno. ssg - Krstna uprizoritev dokumentarne drame Kobarid '38 - Kronika atentata Dušana Jelinčiča glasba Kronika zgodovinskega dogodka in človeškost njegovih protagonistov Pet mladih fantov z jasno in točno predstavo o svetu in času, v katerem živijo, in s prav tako jasno vizijo pravičnega sveta ter lastne naloge za uresničitev tega pravičnega sveta: to je podoba, ki se globoko vtisne v gledalca na koncu dokumentarne drame Kobarid '38 - Kronika atentata, ki jo je Slovensko stalno gledališče krstno uprizorilo v petek, 23. marca, v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu kot svojo tretjo produkcijo letošnjega abonmajskega niza. Jelinčičeva dokumentarna drama se poglablja v okoliščine in razloge neizvr-šenega atentata na Benita Mussolinija ob njegovem obisku v Kobaridu za otvoritev kostnice padlih italijanskih junakov od dvajsetletnici konca prve svetovne vojne. Atentat, ki so ga mladi pripadniki organizacije TIGR pripravljali na italijanskega fašističnega voditelja, je sicer znan dogodek, vendar je bil iz raznih razlogov nekako zabrisan v kolektivnem spominu, kot je obsežno opisano v gledališkem listu; zato je drama za marsikaterega gledalca vir informacij o dogodku in o njegovi odmevnosti na svetovni ravni. Vsekakor je čutiti, da je tema zelo pri srcu avtorju, ki je sin Zorka Jelinčiča, soustanovitelja organizacije TIGR, kar daje drami, ki strogo sloni na zgodovinskih dejstvih, osebno prizadetost, ki govori gledalčevim čustvom, a je obenem tudi racionalna in objektivna. Poleg kronike dogodkov prikazuje drama značaje petih junakov, predvsem Franca Kavsa, ki bi se moral s pasom-bombo razstreliti na Ducejevem avtu, in odnose med njimi, vse to z občudovanjem, a obenem neprizanesljivo. Do izraza tako pridejo čustvenost in omahovanje Franca Kavsa, hladnost Danila Zelena, ki je svojim idealom žrtvoval vse, preprostost in nekakšna robatost Justa Godniča, pozornost Ferda Kravanje, ki Kavsu ne odpusti spora zaradi dekleta, Borutova človečnost. Drama na nevsiljiv način postavlja dogodke iz preteklosti v vzporedje z današnjimi vprašanji o terorizmu in uporabi nasilja za uresničitev idealov pravičnosti ter odgovor nanje prepušča gledalcu, kot pušča odprto vprašanje, zakaj se je Franc Kavs v zad- Primož Forte v vlogi Franca Kavsa, ki se je v zadnjem trenutku odločil, da ne izvede atentata na Mussolinija kroma njem trenutku odločil, da atentata ne bo izvedel, in na koncu naniza različne verzije, ki obstajajo o tej odločitvi. Mladi režiser Jernej Kobal je predstavo oblikoval realistično; tudi kostumi delujejo v tem smislu. Nasprotno je scena Darjana Mihajloviča Cerarja le geometrijsko nakazana, kar usmerja pozornost na protagoniste. Vsekakor sporočilna moč predstave sloni na petih igralcih, ki so se prepričljivo vživeli v mladeniče izpred sedemdesetih let: Primož Forte igra Franca Kavsa, Romeo Gre-benšek Danila Zelena, Luka Cimprič Justa Godniča, Matija Rupel Ferda Krava-nja, Žiga Udir Boruta. V manjših vlogah nastopata še Maja Blagovič kot trda Kav-sova mačeha in Elena Husu kot Kavso-vo in prej Kravanjevo dekle, ki naposled umre za jetiko. Predstavo so sooblikovali Miha Peric za glasbeno kuliso, lektor Jože Faganel in Antonio Giacomin z učinkovitimi dokumentarnimi video posnetki. Besedilo predstave sta po drami Dušana Jelinčiča Upor obsojenih priredila Boris Kobal in Dušan Jelinčič. (bov) V Vidmu triptih Bachovih sakralnih mojstrovin Videmska stolnica bo od 30. marca do 1. aprila gostila glasbeni dogodek, po konceptu najobširnejši tovrstni projekt, ki so ga kdaj realizirali v Evropi. Prvič bo en sam zbor, to je deželni zbor FJk, izvedel v treh dneh triptih sakralnih mojstrovin Johanna Sebastiana Bacha s tremi različnimi, priznanimi dirigenti. V sozvočju s postnim časom bo v petek zaživel Pasijon po Janezu, v soboto Pasi-jon po Mateju, v nedeljo pa Maša v h molu. Taktirka po zaupana strokovnjakom za filološko izvedbo stare glasbe, orkester Mitteleuropa pa bo igral na stara glasbila. Videmska nadškofija je podprla ta projekt kot soorganizator v okviru čezmejnega sodelovanja, saj bodo pri izvedbi sodelovali tudi graški stolni zbor in solisti iz glasbenih akademiji v Gradcu in na Dunaju. Deželno pevsko zasedbo pa bodo dopolnili otroci zbora videmske stolnice Pueri Cantores in zbor Artemia iz Torviscose. Pasijon po Janezu bo vodil Filippo Maria Bressan, ki je pogosto prevzel taktirko orkestra rimske Akademije sv. Cecilije in simfoničnega orkestra italijanske radio-televizije, po skrivnostnih, mističnih poteh legendarnega Pasijona po Mateju pa bo poslušalce pospremil furlanski dirigent Paolo Paroni, ki se je uveljavil z vodenjem številnih vzhodnoevropskih orkestrov in je sodeloval z orkestroma Slovenske filharmonije in Zagrebške radiotelevizije. Protagonist nedeljskega koncerta pa bo svetovno uveljavljeni strokovnjak za staro glasbo Andrea Marcon, ki redno deluje z najpomembnejšimi orkestri in solisti na tem področju in snema za založbo Deutsche grammophon. Obeta se zagotovo edinstveno glasbeno doživetje, ki ga bodo obogatile tudi verske vsebine, saj bo v vsak koncert uvedla teološka obrazložitev besedila. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 20.30. (ROP) Ljubljanska akademija na Tartiniju Tržaški Konservatorij Giuseppe Tartini je pred tremi leti odprl razred harmonike, za mentorja pa izbral našega zamejskega glasbenika Corrada Rojaca. Šola harmonike se je na kon-servatoriju od takrat razživela, saj je sedaj na tej osrednji tržaški glasbeni ustanovi kar šestnajst harmonikarjev, prihajajo pa od vsepovsod. Ob harmonikarjih italijanske narodnosti, ki so doma iz Trsta, pa tudi iz Trenta in Bologne, so na našem konservatoriju številni harmonikarji z območja Balkana, npr. iz Makedonije in Srbije, pa še dlje, tja do Moldavije. Omenimo še kitajske harmonikarke in tri naše zamejske harmonikarje, ki so Jari Jarc, Mojca Doljak in Ingrid Peric. Corrado Rojac si seveda prizadeva, da bi kvaliteta njegovih študentov stalno rasla. Zato se letno poslužuje projekta Erasmus, ki mu omogoča redne izmenjave s pomembnimi evropskimi glasbenimi fakultetami. Med temi je tudi ljubljanska Akademija za glasbo, ki je pred kratkim odprla kar dva razreda harmonike, kjer trenutno poučujeta Primož Parovel in Borut Zagoranski. V preteklem šolskem letu je bil v gosteh na tržaškem Konservatoriju Primož Parovel, letos pa Borut Zagoranski. Slednji je iz harmonike diplomiral na glasbeni fakulteti v Pulju, izpopolnjeval pa se je v Londonu, na znameniti Royal Academy of Music, kjer je tudi nastopil v najpomembnejših dvoranah - omenimo naj le prestižno Wig-more Hall - in z najvažnejšimi orkestri, kakršen je London Sinfonietta. Pretekli četrtek je tako v Veliki dvorani našega konservatorija prof. Borut Zagoranski predaval nekaterim izmed najboljših tržaških študentov harmonike, to so Matteo Roiaz, Boban Efremovski, Margherita Berlanda, Ghe-nadie Rotari in Wei Duan. Predstavili so se mu s skladbami dveh najpomembnejših avtorjev za harmoniko -Jindricha Felda in Vladimira Zubicke-ga - in z zanimivimi transkripcijami iz sonat Franza Josepha Haydna in Do-menica Scarlattija. Vsi so želi lep uspeh. / PRIREDITVE Nedelja, 25. marca 2012 27 GLEDALIŠČE - Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču v Kranju Dogajanje se srn na ulice in trge Do 11. aprila se bodo na festivalu zvrstile tekmovalne in spremljevalne predstave, mednarodne uprizoritve in delavnice KRANJ - Letošnji Teden slovenske drame, ki se v torek začenja v Prešernovem gledališču Kranj, bo ponudil vrsto žanrsko raznolikih predstav. Bolj pa bo zaživel tudi s samim mestom, saj se iz dvorane širi na ulice in v druge prostore, so na novinarski konferenci pojasnili organizatorji festivala slovenske dramatike. Na 42. Tednu slovenske drame se bodo do 11. aprila zvrstile tekmovalne in spremljevalne predstave, mednarodne uprizoritve slovenskih dramskih besedil in delavnice dramskega pisanja. Letošnji izbor predstav je zelo pester tako v žanrskem kot tudi v estetskem smislu, je povedala selektorica festivala Amelia Kraigher. Kljub temu je v tej širini različnih estetik, poetik, žanrov in form, ki so se znašle v programu, opazila tri stalnice. Ena je ukvarjanje slovenskih gledališč-nikov z nacionalno zgodovino, druga je ukvarjanje z literaturo, točneje s pesništvom, tretja značilnost predstav pa je bežanje na ulice, v zasebna stanovanja, na trge, celo v cerkev. Tako bodo nekatere predstave uprizorjene na zunanjih prizoriščih, na ulicah in v drugih prostorih. Vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak meni, da prav ti intimni projekti in premik Tedna slovenske drame na dvorišča, na ulice in v parke letos na festival prinašajo neko svežino in morda tudi neko drugo estetiko. Direktorica gledališča Mirjam Drnovšček je prepričana, da bo festival tako še bolj zaživel z mestom. Že vsa le- Spomenik Francetu Prešernu pred kranjskim gledališčem, ki nosi njegovo ime arhiv ta pa velja, da je festival zelo dobro obiskan. »V Kranju imamo odlično občinstvo, ki živi ne le z gledališčem, ampak tudi s festivalom in sem prepričana, da bo tudi letos tako,« je poudarila. Pojasnila je, da imajo tudi letos nekaj težav s financiranjem. Občina jim sicer stoji ob strani in je letos celo povečala sredstva za izvedbo festivala, ni pa še jasno, koliko sredstev bo prispevalo ministrstvo za kulturo. Po besedah Drnovščkove so pripravili program z mislijo, da jim bo država namenila 20 od- stotkov manj sredstev kot v preteklosti. Večjih rezov pa upa, da ne bo. Tudi letos bodo na Tednu slovenske drame podelili Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Predsednica žirije je o izboru nomini-rancev pojasnila, da je bila bera lani nastalih slovenskih dramskih besedil rahlo manjša kot v letu prej. Žirija je obžalovala, da ji pravilnik izbiranja ni omogočal, da bi v izbor uvrstila tudi kakšen lanski tekst. Uvrstili so lahko le dve že lani nominirani besedili. »V celoti pa se mi zdi, da smo lahko zadovoljni z aktualno dramsko produkcijo na Slovenskem, ki je zelo raznovrstna v žanrskem oziroma formalno estetskem smislu, kar se mi zdi, da je relativno nov pojav pri nas,« je poudarila predsednica žirije za Grumovo nagrado Diana Koloini. Slovenske drame se pišejo na zelo različne načine, od klasične meščanske drame do čistih eksperimentov in različnih tipanj žanrskih mešanj. Odpirajo pa se tudi novim upri-zoritvenim praksam. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 25. marca, ob 16.00 / Eduardo Scarpetta: »Lo scarfalietto« / Režija: Geppy Gleijeses. Jutri, 26. marca, ob 20.30 / Franca Va-leri: »Non tutto e' risolto«. / Režija: Giuseppe Marini / Nastopajo: Franca Valeri, Licia MAglietta, Urbano Bar-berini, Gabriella Franchini. / Ponovitve: v sredo, 27. marca, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 25. marca, ob 16.30 / Paolo Poli: »Il mare« / Režija: Paolo Poli. Gledališče dei Fabbri Danes, 25. marca, ob 16.30 / Anna Maria Ortese: »Il mare« / Nastopa: Paolo Poli. OPČINE Prosvetni dom Danes, 25.marca, ob 18.00 / ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja: »Burka o jezičnem dohtarju (Le Farce de Maître Pathelin)« v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. GORICA Kulturni dom V sredo, 28. marca on 20.30 / Komigo 2012 / »Marina De Juli« zgodovinska igralka del skupine Daria Foa - France Rame. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 28. marca, ob 20.45 / prevzeto od knjižice "Orlando" od Virginije Wolf: »La commedia di Orlando« / Režija in dramaturgija: manuela Giordano. / Ponovitve: v četrtek, 29. in v petek, 30. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V torek, 27. marca, ob 10.00 / Franjo Frančič: »Imej se rad!« / Ponovitev. v sredo, 28. marca, ob 10.00. V sredo, 28. marca, ob 16.00 in ob 20.00 / Nikolaj V. Gogolj: »Revizor«. V petek, 30. marca, ob 11.00 / predstava za šole / Mario Schiavato: »Mini & Maxi«. V soboto, 31. marca, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V petek, 30. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V soboto, 31. marca, ob 20.00 / komedija / Tone Partljič: »SPRAVA« / Režija: Boris Kobal / Nastopata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin. / Ponovitve: v soboto, 7. in v petek, 13. aprila ob 20.00. SNG Drama Mala dvorana Jutri, 26. marca, ob 20.00 / Vinko Mö-derndorfer: »Nežka se moži« / Ponovitve: v torek, 27. ob 20.00, v sredo, 28. in v pčetrtek, 29. ob 11.00 ter v petek, 30. marca, ob 20.30. V četrtek, 29. marca ob 20.00 / Györ-gy Spiro: »Prah«. Slovensko mladinsko gledališče Spodnja dvorana Danes, 25. marca, ob 19.30 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc. / Ponovitev: v ponedeljek, 26., v sredo, 28. in v četrtek, 29. ob 19.30 in v soboto, 31. marca, ob 19.30. V petek, 30. marca, ob 19.30 / F. M. Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen« / Režija: Diego de Brea. Stara pošta Danes, 25. marca, ob 19.30 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc / Ponovitve: od ponedeljka, 26. do četrtka, 29. in v soboto, 31. marca, ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 28. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopa skupina 'America". Gledališče Verdi Danes, 25. marca, ob 16.00 / melodrama / Giuseppe Verdi: »Rigoletto« / Režija: Nicola Ruberetti / Dirigent zbora: Paolo Vero / Ponovitve: v torek, 27. marca, ob 20.30. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 25. marca, ob 20.45 / koncert / Nastopa Barry Douglas - klavir. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Slovenska filharmonija V sredo, 28. marca, ob 19.30 / koncert / Uigrana trojica / »Klavirski trio Amael« / Tatjana Ognjanovic - klavir; Volodja Balžalorsky - violina; Damir Hamidulin - violončelo. Linhartova dvorana V torek, 27. marca ob 10.30 / koncert / »Srečanje s policijskim orkestrom: Peter in volk« / Glasba: Sergej Prokofjev / priredba Johannes Stert / Dirigent: Tomaž Kmetič / Pripovedovalec: Jure Sešek. / Ponovitev: v sredo, 28. marca, ob 10.30. Gallusova dvorana V četrtek, 29. marca, ob 19.30 / koncert / »ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE« / Dirigent: Emmanuel Villaume / Solistka: Sarah Chang, violina. / Ponovitev: v soboto, 30. marca, ob 19.30. Klub CD V torek, 27. marca, ob 20.30 / koncert / »Marc Ribot Really The Blues« (ZDA) / Nastopajo: Marc Ribot - kitare, Cooper-Moore - klaviature; Brad Jones, bas; JT Lewis - bobni. SNG Opera in balet Ljubljana V soboto, 31. marca, ob 19.30 / Adolphe Adam / David Coleman: »Giselle« / Dirigent: Marko Gašperšič. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Ur- nik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuoco della natura / The flash of natu-re«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): Fotoklub Skupina 75 prireja ob mednarodnem dnevu žena pobudo »Ženski pogledi -Obiettivo femminile« do 28. marca je na ogled fotografska razstava z naslovom »TempoFuoriLuogo - Časlzven-Prostora« Lorelle Klun. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom:je na ogled razstava kipov Matejke Belle z naslovom »Verjamem v umetnost - Umetnost preživetja?«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Svetovnega kongresa: v četrtek, 29. marca,ob 18.00 bo otvoritev slikarske razstave beneške slikarke Lo-rette Dorbolo. Mala galerija (Cankarjev dom): še danes, 25. marca je na ogled fotografska razstava Tihomirja Pinterja z naslovom: »Portreti slovenskih likovnih umetnikov«. OPTIČNI CENTRI "T «affisamam wj % i ® I Za nakup korekcijskega ali sončnega okvirja, oftalmičnih stekel in | kontaktnih leč. Popust ni združljiv z drugimi tekočimi akcijami, ni i uporaben na artiklih s 70% popustom in za ponudbe staro za novo. POHITITE, PONUDBA VELJA DO 30.04.2012 SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI Codogne (TV) - Visnadello (TV) Mestre (VE) - Portogruaro (VE) - Videm Codroipo (UD) - Tavagnacco (UD) - Gorica Montecchio M. (VI) - Sesljan (TS) Treviolo (BG) - Capriolo (BS) Fontanafredda (PN) - Jesolo (VE) www.spacciocchialivision.it SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!