LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST Leto 1923. Ljubljana, 22. septembra 1923. Štev. 6. 42. SV. OČE PAPEŽ PI] XI. ZA V. KATOLIŠKI SHOD. Segreteria di Stalo di Sua Santita. Dal Vaticano, die 13. Augusti 1023. No. 21274. Illustrissime ac Rev.me Domine, Beatissimus Pater tuas litteras perlegit, die XXVII mensis Julii n. e. datas, in quibus ipse, fuse scribens de proximo catholicorum Conventu, istic habendo, eiusdem programma exponebas. Sanctitas Sua libenter sane didicit gravissima ea fore, quae in istis coetibus agentur, eademque his temporibus admodum accommodata. Quapropter cum tuam tum eorum qui te adiuvant sollertiam dilaudans, Augustus Pontifex opportuna auxilia a Deo vobis precatur, ut uberrimi inde salutis fructus feliciter percipiantur: atque in caelestium munerum auspicium itemque in paternae benevolentiae signum, tibi iisque omnibus qui Congressui interfuerint Apostolicam Benedictionem effuso animo impertit. Ego vero occasione utor sensus existimationis maximae erga te meae profitendi, quibus sum et permanere gaudeo Ulmo ac Revmo Domino Amplitudini Tuae addictissimus Dno. Antonio B. Jeglič p r, : Episcopo Labacensi 1 * 1 • uas>Parrl- Labacum. 43. VERNIKOM PO V. KATOLIŠKEM SHODU. Srce me žene, da vam po lepem, mogočnem katoliškem shodu pošljem moje odkrite pozdrave in poseben pastirski blagoslov! Na shod ste iz vseh slovenskih krajev prihiteli v tolikem številu, da nas je bilo gotovo okoli 100 tisoč. In kako spodobno, dostojno ste se obnašali, da so tudi tujci občudovali in priznavali, da smo Slovenci omikan, izobražen rod! Posebno ta okolnost je vse presenetila, da je bil večer tako miren, da ni bilo nobenega pijanega opaziti in da je zvečer ob enajstih v Ljubljani vladal popolen, nekaljen nočni mir. In koliko dušnega dela je bilo potrebno, da so naši akademsko izobraženi mladi in starejši možje, duhovniki in laiki pripravili za shod tako mnogoštevilne resolucije, po katerih naj bi se uravnalo vsestransko naše življenje in katere ste včasih nekoliko izpopolnjene navdušeno sprejeli. Naj bi bile resolucije predmet razgovorov, razprav in premišljevanj po vseh izobraževalnih društvih, pri Marijinih kongregacijah in pri orlovskih odsekih! Da bo naše veselje popolno in stalno, vas prosim in poživljam, sklenite varovati se posebno treh grdobij, ki nam zastrupljajo naše mirno in zadovoljno življenje, ter so vir one surovosti in podivjanosti, ki naš sicer prekrasni rod omadežuje in ognjuša. Lahko uganete, katere grdobije mislim: kletve, posebno bogokletstvo, pijanstvo in spolno razbrzdanost. Kako strašni so ti grehi, kako silno izzivajo pravično jezo božjo! Bog je potrpežljiv, svari nas in opominja in grozi! Ako nič ne izda in prekipi mera greha, Bog udari in kaznuje. Že smo razkropljeni in po več državah razdeljeni, pa bi mogli kot narod izginiti. Pa tako naj ne bo! Na noge zoper omenjene grdobije! Prosim vas, mladeniče in dekleta, prosim vas, Orli in Orlice! Premagujte svojo jezo in trdno sklenite, da ne boste surovo preklinjevali, posebno pa nikoli in nikdar Boga in Matere božje. Pazite eden na drugega in posvarite se med seboj! Predragi mladeniči, posebno premili moji Orli! Ostanite trezni! Svoj ponos stavite v to, da v pijači ne boste nikoli prave mere prekoračili. V to se zavežite med seboj, da se boste med seboj varovali in da pijanega tovariša ne boste v svoji sredi trpeli. V sobotah, posebno v nedeljah popoldne, hajdi v izobraževalno društvo, v telovadnico! Priredite med seboj, s pomočjo bolj izobraženih župljanov, posebno s pomočjo gospodov duhovnikov prijeten, kratkočasen, poučljiv pogovor in pa telovadite! Pa boste ostali trezni, veseli, zdravi; omikali in izobrazili se boste. In kako izvrstni gospodarji boste postali, ter srečni očetje zdravih otrok! Mladeniči in dekleta, posebno Orli in Orlice, pa člani Marijinih družb, zarotim vas, ostanite čisti, neomadeževani na duši in na telesu! Bodite spodobni sami do sebe! Ne vzbujajte si naslaje in namenoma spolnih strasti, spolnih občutkov, kar je greh, na kvar vašega telesa in vašega rodu. Ne sklepajte prezgodnje ljubezni! Premagujte nagnjenje do drugega spola, vedoči, da to nagnjenje, s početka nedolžno samo po sebi s silo vleče do-tičnc fante in dekleta, da vedno bolj prijazno med seboj občujejo, da si dovoljujejo najprej majhne, potem pa vedno večje nespodobnosti, ki vodijo do smrtnih in tudi največjih grehov. Ogibajte se onih tovarišij, kjer se dogajajo velike nespodobnosti v govorjenju in morda celo v dejanju. Člani Marijinih družb, dragi Orli in poštene Orlice, prosim vas, rešite naš mili slovenski rod pogina! Kar med seboj se zavežite, da v take tovarišije, ki so zoprne Bogu, vam pa škodljive na duši in telesu, nikdar in nikoli ne boste hodili, ter boste tudi druge od njih odvračali. Kako boste zasluženi pred Bogom, kako boste sami bolj veseli in zdravi, kako krepak bo vaš rod, ko se boste dušno in telesno nepokvarjeni združili v sveto zakonsko zvezo! In, predragi starši, pomagajte otrokom, fantom in dekletom za to sveto vojsko zoper grozne strasti. Pomagajte jim z besedo in z zgledom! Vse pa prosim, rabite sredstva, ki nam jih je dal Gospod, da se vsega hudega obvarujemo! Marija, Srce Jezusovo, spoved, sv. obhajilo, razne organizacije. Oh, kolikega pomena bo veličastni katoliški shod za posameznike in za ves rod, ako boste uvaževali resolucije njegove, ki ste jih sprejeli in se z vso resnobo borili zoper omenjene tri grdobije. Na noge, na delo! Vsem moj pozdrav in škofovski blagoslov! V Ljubljani, 2. septembra 1923. f Anton Bonaventura s. r., škof. 44. DRAGINJSKE DOKLADE DUHOVNIKOM. Glede vračunavanja ustanovnih zemljišč pri odmerjanju dnevnic, je došel škof. ordinariatu od ministrstva ver, katoliško odelenje, dopis z dne 5. septembra 1923, V. K. Br. 1981, ki se glasi: U povodu nastaloga pitanja, da li se prihod od altarijskog zemljišta može uzimati u obzir pri doznačivanju dodataka na skupoču prema članovima 7. i 8. Uredbe o dodacima na skupoču sveštenstvu svih Ustavom usvojenih konfesija od 5. januara 1923. godine M. S. broj 17. Gospodin Ministar Vera, na osnovu člana 24. Uredbe M. S. broj 17/23., izdao je 3. ovog meseca pod gornjim brojem, sledeče ovjašnjenje: »Pri odlučivanju o pravu na dodatke za skupoču po članovima 7. i 8. Uredbe od 5. januara 1923. godine M. S. br. 17, s obzirom na uživanje zemljišta imade se zaračunovati samo parohijsko (beneficijalno-nadarbinsko) zemljište, koje je parohijskom svešteniku kao takovu dato na uživanje radi njegova redovnog izdržavanja bez naročitog kakovih obaveza osem vršenja redovnih parohijskih dužnosti, a nema se mu zaračunavati niti crkveno zemljište, od kojega prihod pripada crkvi, niti tako zvano altarijsko zemljište (zemljište misnih zaklada), kojega prihod služi za honorisanje sve-štenika radi vršenja naročitih kakovih obaveza, na primer za služenje rekviema (parastosa) itd., koje ne spada u opštu njegovu obavezu kao pa-rohijskog sveštenika.« Katoličkom Odelenju Ministarstva Vera je čast izvestiti prečasni Naslov o prednjem s molbom na znanje i obaveštenje područnog si sve-štenstva. Duhovnikom, ki se jim je torej vštevalo ustanovno zemljišče, ni treba delati prošenj za dovoljenje oziroma zvišanje dnevnic, ako govori edino ta točka za prošnjo, ker se bo na podlagi podanih prijav to uradnim potom uredilo. 45. ZA VPOKOJENE DUHOVNIKE. Z ozirom na večkratne predloge in prošnje na raznih duhovniških konferencah se gg. duhovnikom naznanja, da se je škofijskemu ordinariatu posrečilo dobiti zagotovilo sester križark, ki so pripravljene v svoji hiši v Mali Loki pri Domžalah oddati ordinariatu v najem šest sob za vpokojene duhovnike, kjer bi prejemali tudi vso oskrb proti zmerni odškodnini . Ordinariat vabi zato gg. vpokojene duhovnike, ki bi želeli iti prebivat v omenjeno hišo, da naznanijo to ordinariatu do 15. oktobra t. 1. Po številu priglašencev namreč se bo mogel določiti obseg prostorov, katere bi ordinariat vzel v najem. Pripominja se, da bi bila ta ureditev le začasna, dokler bi se ne posrečilo ustanoviti posebnega doma za vpokojene duhovnike. 46. RAZNE OBJAVE. Raziskovanje po maticah. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je poslalo semkaj dopis z dne 9. septembra 1923, št. 12981/28, ki se glasi: V času od leta 1818—1822 je bila nekje v političnih okrajih Krško, Litija, Novo mesto, Kočevje ali Črnomelj rojena neka Marija Verduner (Werduner). Naslov se naproša, da potom okrožnice na župne urade pribavi ex offo rojstni list za imenovano. Pri tej priliki naj se župni uradi naprosijo, naj se ne zanašajo samo na indeks, ki je včasih pomanjkljiv in ne sega daleč nazaj, temveč da natančno pregledajo rojstne knjige omenjenih let. Župni uradi naj na podlagi tega dopisa izvrše zaprošeno raziskavanje. V primeri pozitivnega uspeha naj se službeni rojstni in krstni list čimprej semkaj pošlje. Razpis službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo prosi z dopisom z dne 23. avgusta 1923, št. 12.091, da bi se v Škofijskem listu razpisalo mesto hišnega duhovnika v blaznici na Studencu, kar se zgodi s to objavo. Služba je določena za še sposobnega vpokojenega duhovnika. Moral bi imeti vsak dan v zavodu sveto mašo in opravljati dušeskrbstvo. Na razpolago bi imel prosto stanovanje in eventuelno hrano. Plača bi se določila dogovorno. Gg. duhovniki vpokojenci, ki bi reflektirali na to službo, naj vlože prošnje, naslovljene na zdravstveni odsek za Slovenijo pri škof. ordinariatu do 15. oktobra. Knjiga »Materina pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku«. Zdravstveni odsek za Slovenijo je naslovil na župne urade v Sloveniji dopis z dne 9. avgusta 1923, št 11.121/23, ki se glasi: Zdravstveni odsek za Slovenijo je v 1. 1921 založil dr. M. Ambro-žičevo knjigo ; Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku« ter Vam je poslal večje število izvodov za brezplačno razdelitev med narod. Da zberem potrebne informacije radi eventuelne druge izdaje, Vas vabim, da izvolite poročati Vaša morebitna opažanja glede uspeha ali neuspeha knjige v Vašem okolišu, dalje ali imate še kaj izvodov v zalogi in ali bi ponovno zalogo potrebovali in koliko, in končno, da mi sporočite morebitne predloge in nasvete, ki naj bi se upoštevali pri drugi izdaji. Sanitetni šef: Dr. Katičič. Ker je došlo ordinariatu premalo izvodov te okrožnice, da bi jo mogli dobiti vsi župni uradi, se tu objavlja župnim uradom v vednost in ugoditev. Naši državljani v Ameriki. Nadbiskupski duhovni stol v Zagrebu je sporočil semkaj z dopisom z dne 27. julija 1923, št. 3716, da je zaprosil dne 2. marca 1923 pod št. 2080 ministrstvo ver, naj izposluje, da bodo naši konzulati v Ameriki sporočali župnim uradom vse slučaje rojstva, porok in smrti naših podanikov v Ameriki, da se zlasti prepreči bigamija. Ministrstvo ver je sporočilo dne 21. aprila 1923 pod V. K. Br. 897, da se je v tem oziru obrnilo na ministrstvo zunanjih zadev. To ministrstvo je 16. aprila 1923 pod št. 21.797 izvestilo, da je naročeno vsem našim predstavnikom v Ameriki, da naj pošiljajo periodična poročila o vseh v njih področju umrlih, rojenih in poročenih naših podanikov v Ameriki. Knjiga K u š e j dr. Rado, Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve. V Škofijskem listu 1923 štev. 81 je bila ta knjiga priporočena in je bilo dano dovoljenje, da se za vsak župni urad naroči en izvod na cerkvene stroške. K temu se pristavlja, da je svet juridične fakultete v Ljubljani sklenil doposlati knjigo vsem naročnikom, ki se oglase do 1. oktobra t. 1., na svoje stroške ter jim poleg tega priznati 10 % popusta na tržni ceni, ki se bo svoj čas določila. Župni uradi, ki bodo knjigo naročili, naj se zato nemudoma prijavijo ordinariatu, ki bo seznam naročnikov poslal na pristojno mesto. Škofijske nabirke in prispevki. Za festa suppressa v letu 1922 je na dolgu še 138 zavezancev, nabirke ob kvatrnih tednih za zavod sv. Stanislava v 1. 1922 še ni poslalo 177 župnij. Tudi prispevki cerkva za obolele duhovnike se le počasi vplačujejo. Kolkovanje. Ministrstvo ver, katoliško odelenje je z razpisom z dne 31. jul. 1923 V. K. br. 1823 semkaj sporočilo, da se morajo kolki, ki so predpisani za rešitve vlog prilagati in ne prilepiti na prošnjo, ker se ti kolki prilepijo na rešenje od oblasti in se na tej rešitvi uničijo. Proda se zvon iz brona (497 kg težak, glas a), ker se ne ujema z novimi jeklenimi. Natančnejši podatki se izvedo pri škofijskem ordinariatu. 47. SLOVSTVO. Dr. Mihael Opeka: I. O ljubezni. Dvanajst samaritanskih govorov. — Vsebina: 1. Kaj? Kdo? in zakaj? 2. Ljubezen do sovražnikov. 3. Telesna dela usmiljenja. 4. Bolniki. 5. Duhovna dela usmiljenja. 6. Requiem aeternam. 7. Največji greh zoper ljubezen. 8. Sovraštvo in sovražnost. 9. Nevoščljivost. 10. Jezik žali ljubezen. 11. Ne sodite, da ne boste sojeni! 12. Kronana ljubezen. II. Kam greš? Sedem govorov o božjih klicih. — Vsebina: 1. Božji klici in gluha ušesa. 2. Gospod, kaj hočeš, da storim. 3. Vse drugo — le duhovnik ne! 4. Celibat. 5. Še drugi pomisleki. 6. Ljudje po celicah. 7. Tem, ki so pot zgrešili. Kakor je prejšnjih pet zvezkov cerkvenih govorov avtorja javnost veselo pozdravila, tako bosta tudi pričujoča zvezka našla hvaležnih čita-teljev in kupcev. Ker nimamo Slovenci zdaj homiletičnega lista, bodo dr. Opekove zbirke tudi duhovnikom pridigarjem dobro služile tako v tvarinskem kakor v oblikovnem pogledu. Gozdarstvo v Sloveniji. V spomin na kongres Jugoslovanskega šumarskega udruženja v Ljubljani 1923, izdala Ljubljanska podružnica J. Š. U. Uredil ing. Anton Šivic, šumarski višji svetnik. Knjiga ima 15 člankov, ki obravnavajo gozdno gospodarstvo v Slovenji in važnejše pridobitne panoge, ki so z gospodarstvom v ozki zvezi. Knjigo krasi 42 slik v tekstu in na posebnih prilogah. 48. NOVE KNJIGE. Opeka, dr. Mihael, O ljubezni. Dvanajst samaritanskih govorov. Ljubljana 1923 Založila prodajalna K. T. D. (H. Ničman). — 8", str. 112. — Cena Din 16-—, po pošli Din 1'50 več. Opeka,