LETO IXXX. JANUAR 1980 PRVA Številka novega letnika MISLI je tu, dasi malo pozna, kar pa ni urednikova krivda. Ima novo obleko in nove glave stalnih rubrik — /a vse to naj se na tem mestu iskreno zahvalim dolgoletnemu naročniku, arh. Robertu C. Mejaču, Qld. Vsebina MISLI bo šla po isti poti kot doslej: božje in človeške misli, z dobro vojo podane bralcem v informacijo. MISLI se zavedajo svojega poslanstva. So glasilo svobodne Slovenije v svetu, zato hočejo svobodno pisati tudi v bodoče. Kampanje STO NOVIH NAROČNIKOV!, uspešno dosežene v prejšnjih letih, lansko leto nismo več oznanili. Kljub temu smo imeli lep uspeh: 62 novih plačilnih naročnikov v teku lanskega letnika. To bi razveselilo urednika in upravnika vsakega izseljenskega lista. Uspeh kljub mnogim težavam, ki jih pred leti ni bilo: stalnemu podraževanju pri tisku in poštnini, raznim nasprotovanjem in raznim pritiskom tako na urednika kot celo na bralc^, pa še marsikaj . . . Le nadaljujmo to nenapovedano kampanjo — v januarju letos je že pel novih naročnikov! — in s tem podaljšujmo življenje listu, ki je našim družinam po Avstraliji že toliko let zvest in iskren prijatelj! — Urednik in upravnik CELOVŠKE MOHORJEVKE so že na razpolago — dvanajst dolarjev štiri knjige. GORIŠKE pa so še na poti in jih pričakujemo v kratkem. K Sl.IM NA PLATNICAH: Otok bleski, kinč nebeški ... KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOV IMAN LANCUAGE MANUAL, PART L and PART II.) Cena I. dela S7 -, II. dela $8.50. ANGLEŠKO-SLOVKNSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠkI SLOVAR v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. JADRO V VETRU (za II. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. r), cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč z.i priljubitev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tudi naši izseljenski mladini. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil, /brala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60. SKOK ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10.- TRENUTKI !\IOLKA — Misli /.i vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga je izšl i v Argentini, stane vezana S4.—. nevezana pa $3.— in je vredna branja. HOJA /A KRISTUSOM (nesmrtni spisi loma/a kempčana v obliki *. . molitvenika). Cena S.v vezam knjigi. MATI, DOMOVINA, BOG ( Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.-. POPOTNIKI (Naj novejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBI I I (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO TLAKOV ANI / NAŠO KRV JO (izjava prič o tehar- skih dogodkih v lotu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA I., 2., 3., in 4 zvezek (/bral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2,— (THOU(iHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • ; ; Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett : ; Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kevv, Vic. 3101 • Letna naročnina ; ; $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez ; ; podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunswick, Vic. 3056 - Tisk: • • Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswick, Vic. 3065. • BOŽJE VSEBINA • Rojakom po svetu — škof dr. Stanislav Lenič — stran 1 • Naj nas sreča ne omami in bridkost ne stare! — Karel Mauser — stran 2 • Razgovor o naših kulturnih dejavnostih — Pojasnjuje ga. Aleksandra Čeferinova — stran 3 • Znamenja in klicaji — stran 6 • Četrti kralj — legenda — Johannes Joergensen — stran 8 • ... name čakajo — J8rg Zink — stran 9 • Prva matura iz slovenščine je za nami — Mariza Ličan predstavlja maturante — stran 10 • Odprto pismo g. Javoršku — Ob knjigi “Nevarna razmerja” Milivoj Lajovic — stran 12 • P. Bazilij tipka ... — stran 14 • Ko bi vsi iskalci Boga ... — Po mr — stran 16 • Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš! — Dr. Stanislav Frank — stran 18 • Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 19 • Vozniki — povest, nadaljevanje 6 — F. Grivški — stran 21 • Naše nabirke — stran 21 • Izpod Triglava — stran 24 • Z vseh vetrov — stran 26 • Kotiček naših mladih — stran 28 • Križem avstralske Slovenije — stran 29 LETNIK 29 — ST. 1 JANUAR 1980 Glavni odstavki pisma škofa Leniča ob izseljenski nedelji bodo najlepši uvodnik v novi letnik MISLI. ROJAKOM PO SVETU ,,Za vas sem škof", je govoril svojim vernikom sveti Avguštin. Tako bi lahko rekel tudi jaz, ki me je sveta Cerkev postavila v to službo „za vas". Ker vas nikoli ne morem doseči vseh s svojo živo besedo, mi dovolite, da se ob božičnih praznikih, izseljenski nedelji in ob novem letu obrnem na vas s tem pismom. Najprej Vam vsem želim iz vsega srca zares lepe, mirne, zdrave, duhovno bogate, veselja in družinske sreče polne praznike Gospodovega rojstva, kakor tudi blagoslovljeno novo leto 1980. Če kdaj, vas bo še posebej te dni vaš spomin popeljal domov, v domačo cerkev, kjer ste nekdaj doživljali bogato vsebino in lepoto božiča. Velika je zares skrivnost božiča, ki nam je približala Boga, tistega Boga, ki se je spustil med nas, nas osvobodil greha, odrešil, posvetil, dal smisel našemu življenju in nas napolnil z veselim upanjem: naše življenje se ne izteka v nič, ampak gre nazaj k Bogu, ki je vsa polnost in bo nekoč tudi nas napolnil s srečo, veseljem, življenjem. Med letom nas zagrinjajo vsakdanje skrbi. Sodobni življenjski nemir in hrup nas odvrača od razglabljanja. Dajmo se vsaj sedaj ob teh lepih praznikih malo ustaviti in zamisliti. Ljudje smo ustvarjeni po božji volji kot družbena bitja. Ze pred rojstvom smo postavljeni v DRUŽINO. Po naravi nas vleče v skupnost, ker „človeku ni dobro samemu biti". Že mlad človek si kmalu zaželi, da bi imel družino. Družina je kakor topla greda, ki se v njej najugodneje razvijajo najprej temeljne naravne kreposti: smisel in občutek za drugega, nesebična dobrota, premagovanje, brušenje značajev, služenje, pristna človeška ljubezen do bližnjega. Družina pa je tudi ,,Cerkev v malem". Bog prebiva v družini, če je združena v Jezusovem imenu. Tu v družini se člani drug od drugega navzemamo pristne vere in vseh drugih krščanskih kreposti. Na praznik svete Družine bomo obhajali izseljensko nedeljo. Doma bomo mislili na vas, molili za vas, v duhu vas bomo obiskovali na vseh kon tinen tih. Vi pa, dragi bratje in sestre, skušajte ta dan razmisliti vsak svoj odnos do svojih družin. Ali ste že zasajeni v svoji družini? Se niste morda izkoreninili? Pozabili na vse tiste vezi, ki bi vas morale vezati na zvestobo vsem članom družine? Kdor se iz družim izkorenini, je podoben samotnemu drevesu, ki se suši in hira. sc Iz teh vrstic veje skrb slovenske Cerkve za nas po svetu. Tudi mi smo njen del. Ostanimo ji zvesti, čutimo z njenimi napori za obstanek in podpirajmo jo po svojih močeh! m Žal so se na tujem mnogokrat skrhale družinske vezi. Preveliko blagostanje, hlastanje za vsakdanjimi užitki je mnogokrat pripomoglo, da so se razdrla družinska ognjišča. Ko sem hodil po svetu, sem našel mnogokrat zares zgledne družine, ki so se na tujem še tesneje povezale med seboj in se tako zavarovale pred tujimi vplivi. Zakonska zvestoba je na tujem dvakrat dragocena. Sreča in življenje vsake družine so OTROCI. Velika ljubezen in tudi velika skrb krščanskih staršev so. Vendar ne smemo pozabiti, da današnji otroci povsod po svetu, na tujem pa še posebej, rastejo povsem v drugačnih okoliščinah. Zato ti današnji otroci potrebujejo še posebne skrbi svojih staršev. Vem, da bi iz njih radi naredili dobre in poštene ljudi. Zato skušajte od njih odvračati vse tisto, za kar veste, da je strup za mlado dušo, in posredujte jim čimveč duhovne hrane. Povežite jih z vašimi duhovniki, skrbite za njihovo versko vzgojo. Poskrbite jim dovolj dobrega branja in ne privoščite jim vsega, kar si njihovo še nerazsodno srce poželi. Ali v vaši družini še kaj skupaj molite? Ali greste v nedeljo skupaj k sveti maši, če le mogoče, k slovenski maši? Ali skrbite za prejemanje zakramentov spovedi in obhajila? Glejte, vse to je tista hrana, brez katere bi vaši otroci postali duhovno rahitični, nerazviti in zaostali. Vem, da imate vsi željo, da bi tudi na tujem ostali vsi dobri in pošteni. Nobena stvar vam ne bo tako učinkovito pomagala k temu, kakor skrb za trdno, z ljubeznijo in medsebojnim žrtvovanjem povezano družino. Utrdite si ob teh dneh spet svoje družinske vezi. „Ljubezen Kristusova naj prebiva v vas obilno Vaš škof Naj nas sreča ne omami in bridkost ne stare! V ČASU velike duhovne razbitosti je bolj ko kdaj koli prej važno, da veliki prazniki izlijejo v nas svojo vsebino in svojo polnost. Zavoljo tega jih Cerkev postavlja ob pot cerkvenega letu. Navajeni smo, da božične dni odenemo s pojčolanom posebne mehkote. Res je, da so otroško čarobni, toda prav je, da gledamo v njih tudi trpkost, ki je že skrita v njih. Ko gledamo božjega Otroka na slami, je prav, da vidimo tudi križ, ki leži poleg. Ko gledamo srečo in veselje svetega para, radost pastirjev in petje angelov, naj zdrsnejo naše oči ludi na Oljsko goro, kjer taisti Otrok kot mož bolečin prosi za pomoč svojega nebeškega Očeta. Mislim na rojstvo idej, dobrih in plemenitih. Veseli in srečni obrazi jih gledajo in pestujejo. Naj vidijo naše duhovne oči tudi njih križ. Polnost njih rojstva je namreč v tem: zmagoslavje in trpljenje, sreča in bridkost. Da toliko dobrih in plemenitih idej umrje, da toliko in toliko ljudi ob najboljših idejah omahne, je krivo to, ker jih hočemo vedno gledati le v sreči velike svetlobe in nikdar v bridkosti teme. Vzemimo iz. velikih praznikov vso vsebino in prenesimo jo r svoje življenje. Samo na ta način bomo znali-stati za svoje ideale ne le qb plapolanju zastav in ob veliki množici, temveč tudi tedaj, ko bomo čisto sami in na videz od vseh zapuščeni. Naj nas sreča nikoli ne omami in bridkost nikdar ne stare! KAREL MAUSER O NAŠIH KULTURNIH DEJAVNOSTIH PRIČUJOČI članek osvetli precej vprašanj, ki zanimajo marsikoga med nami. Je v obliki pogovora urednika MISLI p. Bazilija z gospo ALEKSANDRO ČEFERINOVO. Oba znana delavca vsak svoje stroke se skušata razumeti p kulturnih zadevah, slasti v kolikor tičejo tudi našo slovensko etnično skupino v Avstraliji. Gospo Ceferin smo v našem izseljenskem tisku že večkrat predstavili. Izhaja iz slovenske emigrantske družine in je trideset let v Avstraliji. Kot visoko kvalificirana oseba je predavala književnost na univerzi, sedaj pa poučuje in koordinira jezike na srednji šoli. Članica je univerzitetnih in srednješolskih strokovnih organizacij. Zaslužna je za vpeljavo slovenščine v avstralske državne šole. Njen položaj je razviden iz članstva in dela v raznih odborih na področju multikulturalizma, sodelovanja pri deželnih ter zveznih seminarjih, konferncah in podobno. P. Bazilij: Veliko se piše in govori o poučevanju slovenščine v Avstraliji. Kakšno je stanje po Vašem mnenju? (ia. Ceferin: N' pogledu nazaj lahko ločimo več stopenj. Prve možnosti /a slovenski pouk so se pokazale že pred leti v okviru verskih nedeljskih srečanj, kjer je slovenščina našla vso pomoč in zaslombo. Nato sta bili dolga leta v Avstraliji samo dve slovenski šoli: Slomškova šola pri verskem in kulturnem središču v Sydneyu in pa šola istega imena v Melbournu. S pridobitvijo klubskih zemljišč in ustanavljanjem mladih klubov zadnjega desetletja je rastlo tudi število naših etničnih šol. To je bila pionirska doba. Učitelji so premagovali težave z veliko p< žrtvovalnostjo. saj so sprva manjkali primerni prostori za razrede, manjkale so učne knjige, pa tudi razumevanje pri mnogih. Skratka, bili so navezani na sebe, brez prave pomoči. — Vpeljava slovenščine v avstralski šolski sistem — najprej v Melbournu, potem pa v Svdnevu — je bila naslednja in važna stopnja. Zanimanje se je dvignilo, dotok knjig iz Slovenije, Trsta in /,I)A je zboljšal stanje (udi pri naših etničnih šolah. Zgovorni pokazatelji so podpore avstralskih državnih oblasti in vključitev novih učiteljev. B.: Z delovanjem "Slovenian Syllabus Commit-tce‘‘-ja v Sydrevu in "VISF. Commitlec for Slovenian i.anguage" v Melbournu je ocenjevanje in upoštevanje slovenščine kot maturitetnega predmeta z ozirom na odgovorne oblasti urejeno. V Sydneyu je ?e izpeljano. Kdaj pa bo v Melbournu? Po odločbi Viktorijskega instituta za srednješolsko izobrazbo (VISE) bodo nove šolske predmete, med katerimi je tudi slovenščina, uvedli v letu 1981. B.: Kako to. da je trajalo toliko časa? C.: Kot sem že prej večkrat povedala, se vrši v naši državi Viktoriji reorganizacija maturitetnega sistema. V dobi preurejevanja, od leta 1975 pa do 1980, ni bil sprejet noben nov predmet. Slovenščina je sedaj v postopku akreditacije in je med prvimi predmeti, ki bodo v letu 1981 uvedeni pri nas. B.: Kaj na študenti, ki letos obiskujejo 12. letnik? C.: Za te mi je res žal. I.ahko obiskujejo pouk, dobili hodo tudi spričevalo. Možno je. da se jim bo slovenščina kot drugi jezik upoštevala pri nadaljnem visokošolskem študiju, a maturitetni predmet v letošnjem šolskem letu še ne bo. To se pravi, da se ne šteje za enega od štirih HSC' predmetov. B.: Kaj pa svcujete Študentom ostalih letnikov? C.: Pouk slovenščine od 7. do 12. letnika se jim še vedno nudi v okviru Saturday Scliool for Modem I.angua-ges. študenti, ki bodo več let obiskovali to šolo, lahko pričakujejo dobro znanje slovenskega jezika in slovenske kulture ter dober uspeh v 12. letniku. Za pripravo na slovenščino kot maturitetni predmet bodo vsekakor potrebovali dobro osnovo — pridobili si jo bodo z večletnim rednim obiskovanjem pouka. B.: Poleg šol in liska vplivajo na zanimanje za slovenski jezik in kulturo tudi oddaje etničnega radia. O tem ne more biti nobenega dvoma. Zato si skušajo pri tem vse etnične skupine zagotoviti čim večji vpliv. Nekateri gledajo vse to zgolj s kulturne strani. \ ni dvoma, da so kateri motivirani tudi politično, komercialno, ipd. B.: Vi sle ena izmed zelo aktivnih elanov SF.BAC-a (State Hihnic Broadeasting Advisory Conimittee) v Viktoriji. Kaj priš'cvate k napredku pri etničnem radiu? C.: Napredek je že v tem. da se je i/. amaterskih pričetkov pred štirimi leti razvil v napol profesionalno uradno ustanovo. — Skušala sem vplivati, da sc dosledno uveljavi jezikovni princip za etnične oddaje. In pa, da se dvigne kvaliteta preko avdicij. B.: Z dolgotrajnejšimi skušnjami se kvaliteta sčasoma več ali manj sama po sebi dvigne. Kako pa je prav za prav z avdicijami? C.: Skušnja dela mojstra, to gotovo drži. Avdicijc pa imajo po mojem mnenju vsaj dve važni pozitivni strani. Odprejo možnost delovanja boljšim talentom. Ako pa že ni boljšiii, služijo v zavrnitev kritike in potrditev dela vsem. ki sodelujejo pri oddajah. B.: Ali je bilo veliko zanimanja za nedavno razpisan;' mesta koordinatorjev? Koliko je novih? C.: Pri nas v Melbournu sc jih je za italijanščino prijavilo 30, za grščino 27 kandidatov. Za oddaje obeh jezikov sta bila imenovana nova koordinatorja. Za hrvaški jezik je bilo 7 kandidatov, za srbskega 3, za slovenščino 2 in za makedonščino 1. Za hrvaščino je bil imenovan nov koordinator, za slovensko in tudi makedonsko oddajo pa je ostalo pri starem. B.: Ali ni nekam malo kandidatov, če se spomnimo vsakovrstnega govorjenja in pritoževanja? C.: Prezgodaj je, da bi delali splošne zaključke; je pa vsekakor zanimivo in dobro vodilo za prihodnje avdicije. B.: Slišal sem, da smo pred pomembnimi spre- membami etničnega radia in televizije. Kaj pravite Vi k temu? C.: O tem se razpravlja že skoraj eno leto. Vse narodnostne skupine so bile povabljene k prisostvovanju. Končni predlog je izdelal odbor, ki mu načeljujc g. Frank Galbally. Pred kratkim je bil predložen zvezni \ladi. Zdaj je vprašanje, ali bo v celoti ali vsaj deloma tudi sprejet. B.: V čemu je prav za prav problem? Imamo štiri leta etničnega radia in vsaki dve leti je kaj obrnjeno na glavo. C.: Vzeti je v obzir različne pritiske, tako politične kot komercialne, p« se ni kaj čuditi. Etnični radio bo v pogledu svoje strukture vedno več ali manj pod vplivom vladujoče stranke. — Danes imamo primer, ko avstralski komercialni interesi zatrjujejo, da je “Spccial Broad-časti ng Service” (SBS) lahko nevarnost za industrijo, ker ima pravno privilegiran položaj, če vlada to želi. Zato zahtevajo spremembo zakona. Predlagana je delna komercializacija televizije. — Današnje številke pokažejo, da “Australian Broadcasting Service” (ABC) stane državo preko 130 milijonov dolarjev na leto. Komercialne televizijske postaje na so istočasno napravile okoli 64 milijonov dolarjev dobička. Predviden proračun etnične televizije je okoli 7 milijonov dolarjev. Spočetka naj hi obratovala okoli 35 ur tedensko. B.: To bi bil torej razlog, da se z delnimi vključenimi trgovskimi interesi zagotovi večja učinkovitost dela in izloči draga birokracija. C.: Mnenja so precej deljena. — So pa seveda tu še druge posledice. Če vlada sprejme Galballyjev predlog, bo SBS spremenjen v “Multicultural Broadcasting Corporation”. Že zgoraj omenjeni SEBAC pa tudi NEBAC (National Ethnic Broadcasting Advisory Council) bosta ukinjena in na njuno mesto postavljena nova sveta. B.: Predsedovali ste posebnemu odboru ‘-Sub-Committee for Migrant Women's Needs in Broadcasting" (SEBAC-Vic.) in izdelali predloge. Menite, da bodo upoštevani? C.: Formacija in delo tega odbora sta bila vsesakor v liniji z Gallballvjevini predlogom. Naši izsledki so bili K SLIKAM: Melbournski SSML slovenski razredi 1979. University High School (na levi). Učiteljici ga. Jožica Paddle (zgoraj) in ga. Nataša Vincent (spodaj). Box Hill High School (na desni). Učiteljici ga. Dragica Gelt (zgoraj) in ga. Lucija Srnec (v sredini). Maribyrnong High School (desno spodaj). Učiteljica gdč. Sandy Ceferin. dobro sprejeti in bodo upoštevani. Do kake mere, pa ho seveda pokazala prihodnost. B.: Korak naprej vidim v zagotovitvi vpliva članov novopostavljenega instituta — “Multicul-tural Institute”. Kaj Vi mislite o teh spremembah? C.: Spremembe so potrebne in jih pozdravljam. Z mojim dosedanjim delom sem zadovoljna, ker mislim, da j? opozicija večkrat bolj konstruktivna kot pa prikima-vanje in soglasnost. Pod pretvezo soglasja se često krijejo manjšinski interesi ter manipulacije večine. B : Kako pa je v viktorijskim Združenjem slovenskih učiteljev (STAV)? C.: Združenje je bilo spočetka ustanovljeno za zagotovitev učiteljev slovenščine na tukajšnjih državnih šolah. Poleg tega pa seveda tudi za razširjanje znanja o slovenščini in slovenski kulturi v okviru in povezavi s 'orodnimi avstralskimi organizacijami. Nam ni toliko do tekmovanja z drugimi: aktivni smo tam, kjer je potrebno strokovno znanje in delo. Prav tako pa radi vidimo, da imajo naša društva dobro gospodarsko osnovo, ki je pogoj za razvoj družabnosti, razvedrila, športnih 'lier, etničnih šol, folklornih skupin in ostalih dejavnosti. Naša dejavnost je seveda omejena na strokovno delo, jezik, kulturo, vzgojo in mejna področja teh aktivnosti. B.: Tako naši klubi kot verska središča, vikto-rijsko Združenje učiteljev ter sydneyska Akademski klub in Šolski odbor — vsak prispeva -po svoje, da se bolj sliši naš glas po peti celini. C.: Komur je za slovensko besedo in poreklo, mora biti tega samo vesel. SLOVENSKE STARŠE V MELBOURNU vabimo, da svoje otroke, ki so končali osnovno (Primary) šolo, vpišejo za SREDNJEŠOLSKI POUK SLOVENŠČINE. Tudi v šolskem letu 1980 bo ob sobotah od 9.15 do 11.15 dopoldne. Začetek pouka in obenem dan vpisa je SOBOTA, 9. FEBRUARJA 1980 na naslednjih šolah: • BOX HILL HIGH SCHOOL, • YlARIBYRNONG HIC.H SCHOOL, in • UNIVERSITV HIGH SCHOOL. Za informacije kličite: Telefon 380 5877 Saturdav School of Modem Languages, MHM Education Department of Victoria KSX3SWSa esartk tam- ZNAMENJA IN KLICAJI Prav je, da slovenska oddaja na radiu EA prinaša (udi novice iz Slovenije, zelo pa moli mnoge poslušalce poročanje, kije s komentarjem vred dobesedno opičje ponavljanje iz liska v rodni domovini. Saj vsi poslušalci pripadamo svobodnemu svetu, zato pričakujemo presojanje slovenskih razmer iz našega zornega kota, ne pa utesnjeno v tendenčna stališča partijske diktature in cenzure republike Slovenije. V eni januarskih ponedeljkovih oddaj smo morali na 3EA poslušati o verah v Sloveniji, katerih pripadnikom slovenska zakonodaja “zagotavlja svobodno izpovedovanje vere” — vse dobesedno iz članka ‘‘Zakaj božič doma ni praznik” v “Našem delavcu”, ljubljanski reviji za začasne delavce v tujini. Namen članka je jasen: bralca hoče prepričati, daje vse lepo in prav. Četudi pri dobesedni radijski podaji morda ni tega namena, je namen že prisoten v besedilu. Ta ponuja poslušalcu isti neresnični zaključek kot članek ter nikakor ni vreden imena nepristranskega poročanja. koliko po zakonu zajamčena in — kot kaže gornji primer, ki pa ni osamljen — celo na naših EA oddajah poudarjena “verska svoboda" velja doma v praksi, ob kateri je poleg ostalih krivic in zapostavljanj vernikov tako brezobzirno na pohodu načrtna ateizacija šolske mladine, nam pove pričujoči članek. POD naslovom ZNAMENJA IN KLICAJI je prinesel ljubljanski verski tednik DRUŽINA dne 18. novembra 1979 osem strani obsegajočo prilogo. Njena vsebina “bo šla v slovensko zgodovino kot dokument nekega časa”, kot je pravilno ocenil zadevo mesečnik “Naša luč”, ki izhaja v Avstriji za slovenske izseljence po Evropi. V prilogi podajajo slovenski teološki strokovnjaki analizo in kritiko nekaterih poglavij šolskega učbenika DRUŽBA IN SOCIALISTI N A MORALA, ki je izšel v Ljubljani pred dobrima dvem letoma za sedmi in osmi razred osnovnih šol. Uvodnik nam pove vzrok, da je do te priloge sploh prišlo. Takole beremo: “To ni osebni napad na dr. Vojana Kusa, ki je avtor spornih sestavkov. Kritika velja knjigi kot uradnemu učbeniku, ki gaje potrdil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje z odločbo št. 610-3/77 z dne 11. aprila 1977. V njem so prikazi krščanskega pojmovanja človeka in življenja, trditve o krščanski morali, pogledi na izvor in vlogo religije, ki podajajo izkrivljeno podobo krščanskih stališč o teh vprašanjih. Zato ne moremo mimo njih. V imenu znanosti, v imenu zgodovinske resnice, v imenu odprtega in nepristranskega pogleda na svet.” (stran 5) Prav je, da se je slovenska Cerkev ojunačila in tokrat le “ni mogla mimo”, kot to stori tolikokrat, morda kar Žal prevečkrat. Zato tudi mi ne smemo mimo, če hočemo slediti razvoju v domovini in če nam ni vseeno, v kakršnih razmerah živi slovenski vernik. Tu je kaj jedrnat članek izpod peresa “Celjana”, ki sem ga o “Znamenjih in klicajih” zasledil v kanadski “Slovenski državi”. Vsekakor presega kvaliteta prispevkov raven množičnega družinskega tednika. DRUŽINO so porabili za objavo verjetno zato, ker je v danih razmerah v Sloveniji edino sredstvo, s katerim so mogli doseči večino vernikov, Na ta način so mogli opozoriti vernike na dvoličnost komunistov, kije preprostejši ljudje večkrat očitno ne'opazijo ali jo vsaj podcenjujejo. Komunistična dvoličnost se kaže predvsem v tem, da govore na eni strani o pluralistični družbi in po ustavi zagotovljeni verski svobodi, na drugi strani pa uporabljajo vsa prikrita in manj prikrita sredstva, da izpodkopujejo vero, zlasti še pri mladini. Sestavki tudi razgaljajo zaostalost komunistov, ki skušajo izrabiti sklicevanje na znanstvenost v borbi proti veri, pa temelje njihovi argumenti na podmenah 19. stoletja. Teh sicer danes noben resen znanstvenik več ne upošteva, toda še vedno lahko vplivajo na mladino, ki nima dostopa do bolj sodobnih virov. V sestavku “Človek kot proizvajalec in oseba" obravnava Tone Stres prvi dve poglavji učbenika. Njuna avtorja sta dr. Vojan Rus in mgr. Jože Šter. Avtorja zavzemata dosledno marksistično stališče, da je bistveno za človeka njegovo zgodovinsko proizvodno delo. Prof. Stres poudarja, da pri opredelitvi človeka “ne moremo ostati pri človeku-delavcu in proizvajalcu. Pomembnejše je še, da je človek oseba. Zato je treba marksistično pojmovanje dopolniti s krščanskim. Najpomembnejši proizvod dela niso zunanji proizvodni dosežki v korist družbe. Najpomembnejši proizvod je človek sam.” (stran 6) Franc Perko seje lotil težkega vprašanja “Marksizem v šoli”. Vprašanje je težko, ker nudijo komunisti nasprotujoče si izjave glede vere. “Na eni strani so odkrite izjave odgovornih osebnosti, da naša šola nima namena ateizirati, pač pa na znanstveni podlagi tako izobraziti in vzgojiti mladega človeka, da mu omogoči vsestranski in svoboden razvoj osebnosti. Na drugi strani pa so uradni dokumenti in navodila ter mnenja pedagogov, ki jasno kažejo, da je namen izobraževanja in vzgoje oblikovati osebnost tako, da bo v celoti sprejela marksistični pogled na svet, to pomeni tudi marksistični ateizem. V tem pa je seveda zaobsežena načrtna ateizacija” (šole, op. poročevalca; stran 7) Po daljšem navajanju takih izjav in dejstev zaključi Perko, “da naša šola v zvezi z oblikovanjem celostnega marksističnega pogleda na svet na- črtno pospešuje ateizacijo” (stran 7). Nasprotne izjave nekaterih odgovornih predstavnikov “razodevajo neko dvoličnost v naši drušbi. Treba je ustvariti videz, da je naša šola laična in ne izvaja načrtne ateizacije, ker atei-zacija verne razburja (in tudi postavlja Jugoslavijo v slabo luč v mednarodnem svetu.— Op. poročevalca), hkrati pa celotni vzgojni in izobraževalni proces nadaljevati, ne sicer nasilno, pač pa s prikritimi metodami, ateizacijo, ker so verski pogledi na svet nezdružljivi z marksizmom, ki je idejna podlaga naše družbene ureditve” (stran 7). Perko seveda nima težave razkrinkati zlaganost komunističnega sklicevanja na “znanstvenost” v borbi proti veri. Opozori pa na logične posledice stališča Ivana Periča, objavljenega v Naših razgledih 24. novembra 1978, kjer je zapisal med drugim: “Znanstveniki so kot ljudje svobodni pri izbiri tega drugačnega svetovnega nazora”. Če bi bilo to uradno priznano stališče, “potem je treba izločiti take priročnike kot sta D. Frankoviča ‘Bistvene oznake socialistične idejnosti in političnosti pouka’ ali 1. Mrmaka ‘Prispevki k marksistični zasnovanosti vzgoje in izobraževanja’ ter marsikaj spremeniti v učbeniku “Družba in socialistična morala za 7. in 8. razred’ ” (stran 8). Tudi bi morali postati verni učitelji enakopravni ateistom. Dejanska ateizacija šole krši osnovne pravice vernih, ker nimajo možnosti zavarovati svojih otrok pred ateizacijo v šoli. Zveza komunistov si tako prisvaja celotno šolstvo. “Ateizirati v šolah, ki so vzgojne ustanove celotne družbe, družbe vernih in nevernih, pa pomeni izvajati nasilje nad vernimi. Tudi prepričevanje, če je obvezno, je duhovno nasilje nad človekom” (stran 8). Taka šola tudi ne more vzgajati mladih ljudi za samoupravno socialistično družbo. V sestavku “Krčanska morala po zamisli dr. Vojana Rusa” zavrača Štefan Steiner njegova poglavja “Nasprotja v religiozni morali” ter “Pristna krščanska morala in socializem”; obljublja, da bo odgovoril na poglavje “Katoliška cerkev, kapitalizem in socializem” ob drugi priliki. Sestavek zaključi: “Rus dela z obravnavanim pisanjem krščanstvu krivico in nas kristjane žali” (stran 10). Na Rusova izvajanja v učbeniku na straneh 61 do 68 odgovarja Franc Rode v sestavku “Izvor in vloga religije”. Rode pravi v sklepu: “Mislim, da moramo biti do takih stališč neprizanesljivi. Ne zato, ker se ob njih verni čutimo prizadete, marveč zato, ker niso znanstvena, ker so v nasprotju z odkritji znanosti zadnjih desetletij. Prof. Rus je v svojih pogledih obtičal nekje v sredini 19. stoletja” (stran 10). Rode navaja vrsto novejših del, ki jih Rus ni upošteval. K listi bi njogel dodati še dela slovenskega družboslovca prof. T. Lukmanna ter Petra Bergerja. Želeti bi bilo, da bi se številni bralci DRUŽINE ne ustrašili tega nekoliko težjega berila in bi izrazili svoje soglasje s to utemeljeno kritiko na vseh krajevnih področjih, kjer je ta učna knjiga v rabi. Tako kanadski članek, kateremu po “Naši luči” dodajamo iz ZNAMENJ IN KLICAJEV tele ugotovitve: — “Osvobajanje” od vere pri vzgoji in izobraževanju v šolah, ki jih obiskujejo otroci vernih in nevernih staršev, je MANIPULACIJA s človekom in NASILJE nad njim; ne vodi k svobodi, temveč k zasužnjevanju človeka. — Slovenska šola v zvezi z oblikovanjem celostnega marksističnega pogleda na svet načrtno pospešuje ateizacijo. ATEIZACIJA torej ni stranski pojav “znanstvene” vzgoje in izobraževanja, ampak je zavesten cilj odgovornih dejavnikov. — Kolikor odgovorni vztrajajo, da mora šola posredovati marksizem v celoti, vključno z ateizmom, ki je njegov sestavni del, s tem postavljajo verne v NEENAKOPRAVEN POLOŽAJ IN NASPROTUJEJO TEMELJNIM ČLOVEKOVIM PRAVICAM. — Z nedopustnim poenostavljanjem družbenih vprašanj, z nedokazanimi trditvami, z neupoštevanjem nekdanjih razmer in potrebnih zgodovinskih dejstev, celo z nekaterimi izmišljenimi rečmi SKUŠA UČBENIK “DRUŽBA IN SOCIALISTIČNA MORALA” ZA 7. IN 8. RAZRED OSNOVNIH ŠOL UMAZATI CERKEV, posebno cerkvena vodstva, in krščansko poštenost. To ponuja učbenik štirinajstletnikom, ki jim manjka ustreznih podatkov in sposobnost tovrstnega presojanja. Ali ni to MANIPULACIJA? Prof. Rus dela z obravnavanim pisanjem krščanstvu KRIVICO in nas kristjane ŽALI. — In kaj naj rečemo o Rusovih pogledih na izvor religije, na njeno vlogo v družbenem in posamičnem življenju? Do takih in podobnih stališč je naša krščanska dolžnost biti NEPRIZANESLJIV, ker NISO ZNANSTVENA. Naš sklep k gornjim ugotovitvam? Slovenskim kristjanom se že vse od konca vojne godi nepopisna krivica, ker jim po šolah njihove otroke zavajajo iz v Boga in človeka odprtega, odrešujočega, naprednega pogleda na svet — v pritlikavo, zasužnjevalno materialistično ideologijo. In tej krivici v slovenskem prostoru še ni videti konca. Kaj čuda, če se bo ta ali oni slovenski vernik zamišljeno ustavil ob stavkih, zapisanih tudi v ZNAMENJIH IN KLICAJIH: “Mogoče cerkvena vodstva niso vedno ali niso vedno dovolj odločno nastopila proti krivični oblasti. Načelno je Cerkev vedno odklanjala vladajoče oblasti, ki so bile diktatorske, tiranske, krivične, nezmožne zagotoviti ustrezno skupno dobro. V praksi pa tega niso mogle vedno uveljaviti.” Četrti kralj (Legenda) JOHANN ES JOERGENSEN "IN DAROVALI so mu zlata, kadila in mire ... ” Jezus v naročju Matere in pred njim na kolenih trije kralji. — Prvi je Gašper s svojim darom, s svetim kelihom. Morda je to prav isti kelih, v katerega bo angel na Golgoti zajel božjo kri iz ran križanih _ rok, ki bo tekla na tla? — Za Gašperjem kleči Melhior v svečeniškem oblačilu s kadilnico v roki; kakor duhovniki pred belo hostijo Evharistije ... — Toda zadnji je Maver, črni Baltazar . . .Ali je mislil, da bo Marija shranila miro na prsih do dneva, ko bodo roke njenega božjega Sina razpete na križ in mu bo ponudila vode, zmešane z miro? . . . Toda stara legenda pripoveduje, da se Dete tedaj, ko so položili darove predenj, ni hotelo nasmehniti. Sveti Jožef je bil zadovoljen z zlatimi čašami in Marija je bila počeščena s kadilom, kot ga darujemo na oltarju. Toda Jezus ni stegnil ročic proti svetlemu zlatu in kadilu in obrnil se je od mire, da bi poljubil oči svoje matere, polne solza. In trije kralji so se vrnili z občutkom, da niso bili poplačani po svojem zasluženju. Ko pa je izginila na obzorju glava in vrat zadnjega njihovega velbloda in je zamrlo žvonkljanje njih opreme v daljavi, je prispel četrti kralj. Domovina so mu bile stepe na obalah Perzijskega zaliva in od tam je prinesel tri velike in zelo dragocene bisere, ki jih je hotel darovati novoroje- nemu Kralju, katerega mu je bila naznanila zvezda nekega večera v Širazu nad Morjem cvetlic. In dvignil se je ter vse popustil in vzel svoj najdražji zaklad: tri bele bisere. Spustil jih je v pas ter stopal za zvezdo, da bi odkril kraj, kjer se bo zvezda ustavila . . . In končno, glej, je prispel, toda prepozno. Drugi trije so bili že tu, ko je bil on še daleč. Prišel je prepozno in — .v praznimi rokami. Ni imel več biserov. Počasi, oklevaje odpre duri svetega hlevca, ki je varoval božje Dete, sveto Mater in svetega krušnega očeta. Polmrak vlada v notranjščini in lahen duh kadila še trepeta v zraku kakor v cerkvi po večernem blagoslovu. Sveti Jožef pripravlja posteljo za noč, Jezus sanja v materinem naročju. Počasi in boječe spregovori perzijski kralj: “Gospod, imel sem darilo zate: tri dragocene bisere, velike kot golobja jajca, prave bisere iz zelenega Perzijskega morja, šel sem za tremi kralji, ki so stopali pred menoj na velblodih. Zaostal sem in se moral zateči v obcestno gostilno. Ni bilo prav, toda vino me je tako poživilo. Slavec je pel ter me spominjal na Širaz. Na klopi ob ognjišču je ležal starec, ki ga je mučila mrzlica. Nihče se ni brigal zanj. Ni imel denarja, da bi plačal zdravnika, niti svojih ljudi, in drugo jutro bi moral oditi, ker ni mogel tam umreti . . . Gospod, to je bil star mož, izsušen in ogorel, ves osivel in z zmršeno brado. Tako me je spominjal na očeta. Gospod, oprosti mi! Vzel sem biser iz pasu ter ga dal gostilničarju, da bi poskrbel za bolnika ter ga po smrti pokopal v posvečeno zemljo. — Drugo jutro sem nadaljeval pot, da bi ujel ostale kralje. Njih velblodi so stopali precej počasi in upal sem jih dohiteti. Pot je vodila po zapuščeni dolini, kjer so velike skale ležale med grmovjem terebint in med šopi košeničice z zlatimi cveti. Nenadoma sem zaslišal krik iz goščave in skočil sem s konja ter našel trop vojakov, ki so ugrabili mlado žensko. Bilo jih je precej in nisem se mogel z njimi boriti. Tedaj, Gos- j pod, oprosti mi še enkrat! Poiskal sem v pasu in žrtvoval drugi biser ter tako odkupil dekle in jo rešil. Poljubila mi je roko ter zbežala kakor gazela. — Poslej sem imel le še en biser in vsaj ’ega sem hotel shraniti zate, Gospod. Bil je poldan in zvečer sem moral biti v Betlehemu, ob tvojih nogah. Prišel sem do mesta, ki so ga zažgali Herodovi vojaki in bilo je tako vroče, da se nisem mogel približati. In oddaljil sem se ter naletel na četo vojakov, ki so izvrševali Herodov ukaz. Lovili so otroke, jih grabili za lase ter jih metali v ogenj. Pred neko hišo je stal vojak, ki ie držal za nogo golega otročka ter ga vihtel po zraku. Pred njim je v prahu čepela mati in kričala kakor žalujoče v Rami ter se oklepala vojakovih nog. Otrok je vpil in trepetal. ‘Zdaj ga bom Pa vrgel v ogenj, kjer se bo spekel ...’ je rekel Gospod, ljudje čakajo name. Čakajo, da storim kaj zanje, čakajo na mojo besedo, na moje pismo ali na moj obisk. Računajo na to, da bom imel zanje čas, čas in veliko moči. Gospod, toliko jih je, ki me potrebujejo; tako veliko jih je, ki me srečujejo in pričakujejo, da bi jih moral poznati, ki me srečujejo in pričakujejo, da bi jih poznal po imenu. vojak. Mati je v grozi in nemoči zakričala . . . — Gospod, odpusti mi! Vzel sem zadnji biser ter ga izročil vojaku, da je vrnil otroka materi. Ta ga je zgrabila ter si ga stisnila k prsom in brez zahvale zbežala. — Glej, Gospod, zato sem prišel k tebi praznih rok. Odpusti, odpusti! . . V hlevu je zavladala tišina. Perzijski kralj je končal svojo spoved. Za trenutek je obležal z obrazom na tleh, nato se je malo dvignil ter se ozrl v Jezusa. Sveti Jožef se je radovedno približal in Marija je gledala Otroka, ki ji je počival na prsih. Ali je spal? Ne, Jezus ni spal. Vse je bil slišal. Počasi se je obrnil proti perzijskemu kralju in njegov obrazek je zasijal. Stegnil je svoji ročici proti dvema praznima rokama. In Jezus se je nasmehnil. NAME ČAKAJO Toliko jih je, ki pri meni iščejo odprta vrata, prazen stol in uro pogovora. Hočejo, da jim pomagam nositi breme, tudi tisto breme, ki so pogosto sami sebi. Gospod, jaz sem gost v tvoji hiši. Sprejel si me k sebi in poslušaš me, nosiš z mano moja bremena. Prišel sem k tebi in ti me prenašaš, Gospod, k tebi privedem vse, ki so prišli k meni. Sprejmi nje in mene z vsemi njihovimi in mojimi bremeni. Gospod, ti si gostitelj in topel dom. Naj se odpočijem pri tebi. Daj mi poguma, da spet odprem vsem, ki hočejo vstopiti, da bi vsi, ki iščejo mene, lahko našli tebe. Jorg Zink Prva matura iz slovenščine " *Nw *v M •• • je za nami V ZADNJI številki “Misli” smo ob objavljeni sliki mimogrede omenili naše prve maturante iz slovenščine —z obljubo prihodnjič kaj več napisati o njih. Končno je šolsko priznanje slovenskemu jeziku v novi domovini Avstraliji res vredno našega veselja in pbnosa. Bog daj, da bi se tega ne zavedali le nekateri, ampak celotna naša avstralska Slovenija. Od nas zavisi, kako se bo to šolsko priznanje razvijalo dalje in kakšne uspehe bo dosegalo v bodočih letih. Važno pri tem je naše zanimanje in sodelovanje: brez tega ne bo požrtvovalnih učiteljev in še manj dijakov, ki bi se potrudili k pouku slovenščine. Upajmo, da bo le vedno dovolj dobre volje s strani naše skupnosti in se slovenski razredi avstralskih srednjih šol še ne bodo tako kmalu izpraznili. Na sydneyski družabni prireditvi v počastitev prvih devetih maturantov iz slovenščine, dne 25. novembra v Auburnu, je njihova učiteljica gospa Mariza Ličan obudila nekaj prijetnih spominov na preteklo šolsko leto. Spomnila je maturante, da so imeli večkrat tudi “kaj zabavne trenutke”, ne le študijsko napetost. “Saj ste celo sami ugotovili, da vam ni treba več gledati televizijske oddaje ‘Mind your Language’, ker se je podobno dogajalo z nami. Kako ste se smejali besedam ‘šolni’, ‘šuhi' in ‘šulni’, pa ‘talerji’; ‘glažu’, ‘pegli’, ‘žajfi’, ‘cukru’; in ko je iz zemlje postala ‘žemlja’ ter iz cerkovnika ‘čarovnik’. Se še spominjate? Tn kako neradi ste brali Bevkovo povest ‘Moja mati’, ker je bila težka in marsikdo si je lomil jezik z izgovorjavo . . . Vse tc je mimo. Upam, da ste se marsičesa naučili in da ne boste že jutri pozabili slovenščine, ker je pač matura mimo, ampak da se boste kjerkoli je mogoče pogovarjali v slovenskem jeziku in ostali v srcu Slovenci ...” Med ostalimi zahvalami se je gospa Ličanova posebej spomenila tudi p. Lovrenca (lani se je vrnil domov in prevzel župnijo Ljubljana-šiška), ki “je žrtvoval veliko svojih ur za pripravljanje učne snovi in je bil vedno na razpolago pomagati tako šolskemu odboru kot tudi dijakom. Gotovo je z mislijo z nami, saj mi je sporočil, naj lepo pozdravim maturante. Hvaležni smo mu za vse . . .” Prve naše maturante iz slovenskega jezika pa je učiteljica Ličanova na isti prireditvi predstavila takole: ELIZABETH REJA. — Kot je Liza prijazno in prikupno dekle, tako je tudi pridna in požrtvovalna učenka v šoli. Redno je obiskovala pouk in poslušno sledila lekcijam. Morda zato, ker bi Liza rada postala profesorica jezikov. Njena največja želja je, da bi poučevala jezike doma v Sloveniji. Želimo ji mnogo uspehov. JOŽEF SAJN. — Joško ima zelo rad grški pregovor: Zdrav duh v zdravem telesu. Poleg učenja ima — zaenkrat— najrajši šport. Zanima se za vse športe, najrajši pa dirka z motornim kolesom. Ker je resen fant ve, da mora študirati in doseči svoj cilj. Rad bi postal gradbeni inženir. Pravi, da bo pri svojem poklicu, če ga bo uspešno dosegel, srečaval ljudi različnih narodnosti in prav takrat mu bo zelo koristilo znanje jezikov. Mislim, da Joško dobro načrtuje svojo bodočnost. DARJA KARBIč. — Darja pet dni na teden računa in je odgovorna za važna finančna poročila pri veliki tvrdki, kjer je zaposlena kot računovodkinja. Ob sobotah pa je redno prihajala v slavensko šolo. Njena ljubezen do Slovenije, kjer se je rodila, je neizmerna. Obiskala jo je že trikrat in prihodnje leto jo misli spet. Kot ljubi slovenski narod, tako ljubi tudi slovenski jezik. Svoji — zdaj že mrtvi — stari mami je obljubila, da se ga bo naučila in da ga ne bo nikoli zatajila. Da je to res, se lahko sami prepričamo, saj se je ponovno vpisala v slovensko šolo, čeprav je že maturirala. PETER LECHNER. — Četudi živi Peter sam, ni osamljen. Njegov najboljši prijatelj je študij. Poleg rednega dela pri letalski družbi Ansett obiskuje še večerno šolo (Technical College) in našo sobotno dopoldansko šolo. In ko ima čas, rad zaigra na harmoniko. Njegova mama je umrla še preden je družina odpotovala po svetu. Oče, sam s petimi sinovi, je prispel v obljubljeno deželo Avstralijo. Začetek je bil nepopisno težak, posebno še. ker niso znali angleškega jezika. Še sedaj se Peter z bolečino v srcu spominja svojih prvih šolskih dni. Takrat se je odločil, da se bo učil in učil in tako postal enakovreden član avstralske družbe. Čeprav ima Peter veliko obveznosti, bo prihodnje leto nadaljeval s študijem slovenščine ANNE MELNIK. — Ko si jo človek ogleduje, bi ne verjel, da je to prijetno dekletce že poročeno in je mati dveh otrok: devetletne Natalije in sedemletnega Marka. Da ima gospa Anne ogromno dela, ni dvoma. Saj opravlja več poklicev: je žena, mati, gospodinja in študentka Technical College-a v Wollongongu. Zelo je bila vesela, ko je izvedela, da si kot maturitetni predmet lahko izbere slovenski jezik. Pripovedovala mi je, kako ponosna je bila in od sreče bi najraje zajokala. Gospa Anne ima domotožje. Čeprav je pred par leti cbiskala svoje domače, pravi, da ji s tem ni usahnila želja po ponovnem srečanju z mamo. Prav zato se je s takim zanosom pripravljala na izpit; prav ta, se ji 2di, jo je še bolj zbližal z domovino. ALFRED BREŽNIK. — Fredijev izraz na obrazu Je vedno vesel, kaj se zares skriva za tem, pa ve samo °n. Da ima danes malo treme, je razumljivo, saj je tclikc oči uprtih vanj. Fredi, le bodi ponosen, saj si se pridno učil in upam, da si se nekaj tudi naučil! — Fredi bi rad postal inženir. Poleg študija ga zanima tudi radio, glasba in pa zgodovina slovenskih gradov. Pred par leti je obiskal Slovenijo in si ogledal nekaj gradov. Toda io še ni vse. Kupil je ne vem koliko knjig, revij in časopisov, v katerih je zasledil opise gradov . . . Zgodilo se je, da ni mogel vsega naložiti v kovček. Drugega mu ni preostalo kot da je pustil tam v zameno svoje stvari in še nekaj knjig. Upam, da se gradovom posvetil sedaj, ko bo imel malo več časa ln znanja slovenščine. Včeraj pa sem odkrila še eno njegovo sposobnost: Fredi zna tudi dobro peči pecivo. Srečna žena, ki ga bo dobila! Edino, kar bi ti, Fredi, lahko svetovala: drugič ne uporabljal toliko barvila, ker smo imeli vsi plave jezike od tvojih slaščic . . . ANTCA KRANJC. — Anica je vedno vesela in če ni vesela, potem je jezna in slabe volje. To se najraje zgodi v jutranjih urah. ko je treba vstati. To je dobro, da se do začetka pouka že prebudi in je pripravljena na resno delo. — Anica je po poklicu tajnica. Slovenski jezik se je učila z vnemo in ljubeznijo. Njena želja je, da Hi prihodnje leto obiskala staro mamo in sorodnike v Sloveniji. Upa, da se je toliko naučila, da se bo lahko z njimi pogovorila v slovenskem jeziku, saj bi sicer bila stara mama zelo užaljena. FRANK KRANJC. — Tako kot njegova sestra Anica se tudi Frank pripravlja na obisk sorodnikov. Skupaj naj bi odpotovala. Frank bo nadaljeval s študijem — rad bi postal elektro-inženir. Zanima ga rugby in njegova najljubša ekipa je South Sydney. FRANC MRAMOR. — Upam, da vam Francija ni treba posebej predstavljati, saj kdo izmed sydneyskih Slovencev ne pozna ansambla “Srebrne strune” in njegovih članov? Franci se je resno pripravljal na zrelostni izpit iz slovenščine in vse proste ure je izkoristil za študij. Uspelo mu je — danes stoji pred nami ponosno in mirno, saj so vse težave za njim. Težko bi se odločili, kaj ima Franci rajši: ali šolo ali igranje? Če se pogovarjaš z njim, bo pogovor redno potekal o glasbi, ansamblih in inštrumentih. Njegova največja želja: da bi kot član ansambla "Srebrne strune" zaigral na škofjeloškem pikniku in se tako predstavil slovenskemu narodu. Tebi in članom ansambla želimo, da bi se vaša želja čim prej uresničila. Tako gospa Ličanova. Njenim “malo za šalo malo zares” besedam dodajamo sliko teh naših devetih junaških začetnikov, ki naj nas vedno spominja na eno zares svetlih točk slovenske izseljenske zgodovine v Avstraliji. Tudi MISLI veselo čestitajo vsem na sliki — v iskreni želji, naj vedno s spoštovanjem povedo, da so maturirali iz jezika, ki je njih materin jezik. Slovenija v svetu je upravičeno ponosna nanje! ODPRTO PISMO g. Javoršku PO NAKLJUČJU sem dobil v roke Vašo knjigo NEVARNA RAZMERJA. (Izšla je lani — 1979 — v Mariboru pri založbi “Obzorja”. — Op. ur.) Priznam, da že dolgo nisem či'al knjige tiskane po vojni v Sloveniji. V glavnem zaradi jezika, ki naj bi bila današnja literarna slovenščina, v resnici pa je meni (in mno~'m po tujini) čudro nerazumljiva. Priznam tudi to: ko sem začel citati Vašo knjigo, sem se razveselil. V njej sem našel jezik, ki me je spominjal na slovenščino, katero r.ta me učila prof. Sovre in dr. Slodnjak. To je bil pr'i vzrok, da sem vztrajal, četudi mi vsebina ni bila posebno privlačna — bila pa je v resnici zame razodetje, polno priznanj in opisov, katere sem že davno slutil, pa nikoli našel tako jasno potrjena. Ne bom se obregnil v Vaša razglabljanja, kdo je kriv vsega, kar se je godilo pri nas za časa revolucije ali po takozvani osvoboditvi. Rad pa bi se dotaknil v glavnem dela Vaše knj'ge od strani 354 dalje, od tam kjer razmišljate o kulturi in kulturnikih Slovenije. Vaša izjava na strani 355 je za mene popolnoma razumljiva. Sai priznate samo to, kar smo mi v tujini, tudi za časa, ko smo biji še doma, jasno videli in česar smo se natančno zavedali: “ . . . slovenska kultura je glavni del svojega poslanstva z letom 1945 opravila” in potem bila odvržena od KPJ kakor izžeta limona. Kako žalostno, vendar tako resnično priznanje: slovenski kulturniki oz. razumniki, v glavnem tisti, ki so se pridružili partizanom, so svojo vlogo odigrali, vlogo, da so slovenskemu narodu lagali in namerno prikrivali, kaj se skriva za OF. Obračam pa se v glavnem ra vsebino Vašega pisma na strani 360. kjer pišete prijatelju Francescu o svojem razmišljanju o slovenščini. Ali ni skrajno žalostno, da morate pr«znat;: “Gre za razdiranje in onesnaževanje jezika v tolikšnem obsegu, kakršnemu doslej še nismo bili priča.” v nadaljevanju pisma sledi to'e: “In ’ idinio jezik, ki se ‘strukturira’ z. najrazličnejšimi skovankami, istoznačnicami, nedonošenimi besedami in nesmiselnimi prevedki iz. tujega jezikovnega območja. Vidimo torej smer strukturalistov, katerih pisanje popolnoma megli vsako jasnost mišljenja. Vidimo tudi smer čiste nomi-nalnosti, ki si jo je izvolil za svoj slog lažni personalizem.' Vaša je tudi sodba: “KAKŠNO SRAČJE GNEZDO. KAKŠNA PRISTNA PODOBA SODOBNEGA STANJA SLOVENSKE INTELIGENCE.” In kdo je kriv tega? Kje so vsi tis’i razumniki, kot jih Vi imenujete, kje so vsi tisti navdušeni Slovenci, da bi branili našo lepo slovenščino? Kako je mogoče, da je do tega sploh prišlo? In zopet s-, vprašujemo: Kdo je tega kriv? Kot pišete na strani 369 svoje knjige: “Do pred krat-' kini se je slovenščina zmagovito upirala slehernemu izpodrivanju domačih besed, zlasti tistemu, ki spodriva pristne in v glavnem docela ustrezne domače izraze. Njen upor je bil bistveno zvezan z nično bitko za kar največjo samostojnost, neodvisnost in ponosnost.” Gospod Javoršek, zakaj niste napisali resnice, namreč to, da z “do pred kratkim” mislite na leto 1945, ko je Slovenija posta’a Republika Socialistične Jugoslavije. Dejstvo je, kot ste napisali, da se je “SLOVENŠČINA ZMAGOVITO UPIRALA SLEHERNEMU IZPODRIVANJU DOMAČIH BESED”. Slovenc: smo na to dejstvo lahko ponosni, saj smo uspeli ohraniti svoj jezik do leta 1945 — kljub stoletjem tujih vplivov in poskusov uničiti to, kar nam je skupno, kar nas druži in potrjuje našo samostojnost, neodvisnost in ponosnost. V govoru v avstralskem Senatu, s katerim sem dne 25. oktobra 1978 predstavil Slovenijo in Slovence avstralskemu parlamentu in avstralski javnosti, sem dejal tudi tole: “ . . . Moj stari stari oče je živel pod Napoleonovo vlado kot francoski državljan. Moj stari oče sta bila državljana avstro-ogrske monarhije. Sam sem bil rojen v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Moj sin je bil rojen pod italijansko oblastjo. Toda vsi imamo eno stvar skupno, eno. kar cenimo kod zaklad — naš slovenski jezik.” Res žalostno je Vaše priznanje, da danes “za obrambo svojega jezika storimo bore malo, pravzaprav nič. Še manj pa za njegovo širjenje.” Dobro se spominjam OF propagande ter izjav Vaših kulturnikov med revolucijo: Ni važno, koliko Slovencev ostane živih, tudi če bodo tu živeli sami Kitajci — glavno je, da so to komunisti . . . Gospod Javoršek, ali se Vani ne zdi, da je vse Vaše pisanje, s katerim se deloma — kar se tiče slovenščine pa popolnoma — strinjam. PRFIPOZNO? Vi zvonite po toči in Vaše zvonjenje na žalost ne bo pomagalo v prilikah, ki vladajo danes v Sloveniji. Na strani 371 svoje knjige pravite: “Mlajša slovenska inteligenca pa je plen prave pravcate kermaunerske grozovitosti. Ta grozovitost pa nastaja iz čisto preprostega razloga: v tem jeziku ni treba in sploh ni mogoče govoriti čistih, preprostih in resnično ustvarjalnih misli. TA JEZIK JE SAMO PRETVEZA.” Kdo je vzgojil to "mlajšo slovensko inteligenco’'? Dolžite “kermaunersko grozovitost” — kako je mogoče, da je do nje prišlo? Ali ni to dokaz popolnega moralnega in etičnega propada vladajoče ideologije? Ali ni to jasen dokaz, da je današnji vladajoči sistem “SAMO PRETVEZA”? To Vi sami potrjujete tudi z besedami: “Težnje slovenske inteligence, kakršne lahko opazujemo zadnji dve desetletji, pa so v nekaterih svojih oblikah v odločnem nasprotju z osnovnim gonom k višjim izrazom žuljenja.” Gospod Javoršek, ali ne bi bilo bolj pošteno, če bi napisali namesto “k višjim izrazom življenja” to, kar v resnici najbrž mislite: k veri v Boga, k moralnim in etničnim vrednotam krščanstva. Če ves problem ne bi bil tako resen, žalosten in za nas Slovence tako pomemben, se ga ne bi niti dotaknil. Posebno ne radi dejstva, da je to bila tudi Vaša osebna 'ragedija. Hvala Bogu, je meni in mojim do danes usoda prihranila tako grozo, kot jo Vi opisujete ob samomoru Vašega sina. Zdi pa se mi, da Vi — kar je sicer človeško in popolnoma razumljivo — dolžite vse druge, da je prišlo do te narodne katastrofe v naši rodni domovini. Kje so vzroki naše “mladinske revolucije"? Ali ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da so ljudje kot Marcuse in drugi, med njimi tudi Vaš prof. Pirjevec (tega ste. kot pravite sami na strani 378, “nedokazano [in kaznivo]”obdolžili, da je pri smrti Vašega s>na “iz ozadja moralno sodeloval [. . .] in s tem pri smrti mnogoterih drugih mladih ljudi na Slovenskem”), Mogli vplivati v toliki meri na našo mladino? Zakaj ne priznate naravnost, da je filozofija, ki vlada danes v Sloveniji in v veliko delih sveta, katere osnova so Marx, Lenin, Stalin in slični, kriva vseh teh grozot ln tega moralnega propada, ne samo na zapadu, ravno-tako na vzhodu in seveda tudi v Sloveniji? Nič ne pomaga, gospod Javoršek, da pišete na strani 185: “Najbolj pa mi je šlo že tedaj na živce in mi gre še danes, da ste me imeli za komunista, za člana KPJ. Kolikor bolj sem vam pravil, da nisem, toliko bolj ste bili prepričani, da sem.” Slovenci imamo lep in pomemben Pregovor: Kdor se z volkovi druži, mora po volčje tuliti. Kaj pomeni izkaznica, da ste član ene ali druge stranke? Košček papirja in nič drugega. Važno je, kako se obnašate, s kom se družite, kakšne so vaše ideje in v glavnem, kakšna so vaša dejanja. Dejanja govore. Dejstvo je, da ste nad trideset let “tulili z volkovi.” Kaj je res moralo trajati tako dolgo, da ste uvideli Vse to, kar danes v svoji knjigi “Nevarna razmerja” Jasno obsojate in priznavate? Ali je bila potrebna smrt Vašega sina ter nešteto drugih nedolžnih žrtev Vaše revolucije, da ste končno prišli do spoznanja? Saj pra-v'te na strani 379: “Spominjam se, da je Taras (verjetno) izrekel misel, ki bi lahko dosegla osnovo vseh Pirjevčevih misli o samomorih: da so namreč možni samo med ateisti. Samo med tistimi, ki ne verujejo v »■kakršno obliko posmrtnega življenja, niti v tisto ne, k' si ga človek zrežira sam s svojimi deli. Edino vera, sc pravi tista vsemogčna obetavnost, ki se navezuje na S|nrt kot na začetek novega, pravega, poveličanega življenja, je zdravilo zoper samomor.” Kakšna resnica, kakšno priznanje, gospod Javoršek! Ali se bojite do konca priznati, da je le VERA V BOGA tista vsemogočna sila, ki je zdravilo zoper samomor? Na strani 380 se vprašujete: “Kak je mogoče, da v ®nem najmanjših narodov na svetu ni tiste strašne po-željivosti po življenju, ki se kaže pri večini sodobnega človeštva, saj je beg pred smrtjo najpomembnejša vrlina ■sodobne civilizacije.” Jaz pa Vas vprašam, gospod Javoršek, kako je mogoče, da si Vi stavljate to vprašanje? Po vsem tem, kar ste napisali, doživeli in med drugim osebno doprinesli ter pomagali k temu, da je toliko slovenske mladine prišlo do zaključka, da je boljši samomor kot pa življenje v sistemu, katerega ste Vi in Vaši razumniki vsilili na naš narod. Na strani 381 pravite: “Leta in leta so že pretekla in leta se mučim, da bi odkril, zakaj so se mladi ljudje pred letom 1968 in v prvi polovici leta 1968 tako strastno pobijali, pa ne morem odkriti resnice.” Malo naprej, na isti strani pa sami priznate, “da so Mrtveci pridelek našega slaboumnega odnosa do sveta.” In končno še tole Vaše priznanje: “Toliko bolj mi je jasno, da so bili na delu hudiči, ki so namenoma in s preračunano spretnostjo vnašali razpuščenost med slovensko mladino.” Zakaj, gospod Javoršek, ne poveste naravnost, kdo so tisti “hudiči”, kdo je postavil osnovo za ta “slaboumen odnos do sveta”? Zdi se mi, da ste tudi Vi med njimi, saj ste z ostalimi tudi Vi varali, se pretvarjali in z lepo besedo prepričevali Slovence o lepoti, čistosti, sijajni bodočnosti in svobodi v novi družbi, ki naj bi zavladala pod socialističnim vodstvom. Kako je res mogoče, da je trajalo nad trideset let, predno ste uvideli, kakšno tragedijo ste Vi in vsi Vam slični, ki naj bi vodili naš narod, prinesli v Slovenijo? Naj končam? Zdi se mi, da ste objavili celo knjigo samo zato, da ste lahko na strani 383 napisali sledeče: “Nato je prišel nad mojo glavo sveti Duh. Od svetlobe njegovega ognja sem poblaznel.” In končno: “V tem docela svobodnem odnosu do sveta sem zmeril razdalje do vsega, kar me je obdajalo od 20. oktobra 1920, ko sem prišel na svet, PREGLEDAL VSE Z NATANČNOSTJO, KI JO POZNA SAMO RESNICA GROZE, PREDVSEM PA SEM ZAGLEDAL LASTNO KRIVDO.” Gospod Javoršek — kakšno priznanje! Kakšna obsodba sistema in ideje, za katero ste se borili, za katero ste žrtvovali tisoče in tisoče nedolžnih žrtev — VSE ZASTONJ. Vi in vsi Vam enaki — SAMI STE KRIVI, SAMI STE SE 1E OBSODILI. NEKOČ VAS BO NEUSMILJENO SODILA TUDI PRAVIČNA ZGODOVINA. SLOVENSKI NAROD PA BO OSTAL KI.IUB VSEMU, KAR STE MU PRIZADELI. MILIVOJ LAJOVIC • Božično vreme nam je bilo nakonjeno in na prostem smo mogli imeti polnočnico kot tudi glavno mašo božičnega dne, na novoletni dan pa prav tako. Zlasti k polnočnici se je zbralo res veliko vernikov, enako je bilo pri vseh mašah veliko obhajil. Ob vsem tem izseljenskega duhovnika kar mine utrujenost, ki si jo je nabral v tednu pred božičem, ko je obiskoval naselbine od Tasmanije pa do Berrija v S. A. Res je za praznične priprave veliko skrbi in dela, a ko vidiš vesele obraze, ki izžarevajo božično razpoloženje, je vse pozabljeno . . . Naj se na tem mestu zahvalim vsem, ki ste pri pripravah kakor koli pomagali. Naj v to zahvalo vključim vse preteklo leto in vse številne ljudi, ki so bili naši cerkvi in verskemu središču v pomoč: naj bo pri bogoslužju ali prireditvah, pri slovenski šoli ali knjižnici, Baragovemu in Slomškovemu domu ali pri akciji za bodoči Dom počitka . . . Imen ne bi rad našteval, saj jih je preveč; rad pa bi omenil naše cerkvene pevce in ministrante ter požrtvovalne članice Društva sv. Eme, pa tudi naši mladinci — tako Glasniki kot folklorna skupina — no naše središče v preteklem letu lepo predstavljali. • Zahvalil bi se rad tudi vsem dobrotnikom verskega središča, saj vzdrževanje ni malenkost. Od poslanih božičnih kuvertic se jih je doslej vrnilo 387 z zelo lepo skupno vsoto $4,095.50. Bog Vam vsem povrni! Menim da se bomo morali letos spraviti na nekaj važnih popravil ■ ter pleskarskih del na cerkveni stavbi in poda v razredu seje pričela lotevati prhnelost. Knjižnica pa bo morala dobiti še eno omaro, ker je število knjig prostor v omarah prerastlo. • Kaj pa naši krsti? Prvega decembra so iz Favvknerja prinesli Belindo Angelo, hčerko Jožeta Balažiča in Pavle r. Abram. — Dne 9. decembra je bila krščena Julija, prvorojenka Štefana Doboš in Marije r. Jovanovič, St. Albans. V Geelongu je bil ta dan krščen Marijan, ki je novi prirastek družine Marijana Pavliča in Julije r. Mali-shev, Norlane. — Dva krsta smo imeli na dan 16. decembra: James Dannyell Leo je kot prvorojenec razveselil družino Derryja Maddisona (po mariborsko mu pravimo Darko Koren!) in Leopojde r. Marinič, Glen-roy; Karl Ivan pa je novi član družine Jurija Kocela in Lysbeth Irene r. Jenkins, Wantirna South. Krste leta smo zaključili na Štefanovo, ko je krstna vvoda oblila glavico Janeza, sina Janeza Mesariča in Zdenke r. Pavlovič. Prinesli so ga iz Noble Parka. Novo leto pa smo pričeli s krstom Adriana Josipa dne 12. januarja: fantek bo rastel v družini Ivana Sironiča in Ane r. Prenc, Clay-ton. Vsem srečnim družinam iskrene čestitke! Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Slan Zemljak O.F.M.,Baraga House 19 A’Beckelt St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 14. januarja 1980 • • Poroke v naši cerkvi naj omenim tri: Prvega decembra sta si obljubila zakonsko zvestobo Mario Muskovich in Martina Skok. Ženin je iz Deer Parka, po rodu iz Du-hičev v Istri, nevesta pa iz St. Albansa, a po rojstvu Pa-rižanka (seveda slovenskega rodu!). — Zadnja poroka leta je bila na dan 29. decembra in par je prišel k njej iz Pertha, W.A. Stjepan Platenik iz Biskupcev na Hrvaškem je podal roko Katarini Kranjec iz Djakova, a tudi slovenske krvi. — V novem letu pa smo kar hitro pričeli: že 4. januarja. Pred naš oltar sta stopila dva učitelja: Lilijana Tomažič, rojena in krščena v Kopru, ter Christo-pher John Eggleston, rojen in krščen v Melbournu. Lili je prišla v Avstralijo še čisto majhna in je med nami do-raščala ter nastopala pri številnih mladinskih prireditvah. Slovenščino še dobro obvlada — kaj bi je ne, saj je tudi njena mama učiteljica! Vsem trem parom obilo božjega blagoslova! • Tokrat moram poročati tudi o več smrtnih primerih med nami: Dne 7. decembra je v Footscrayu, kjer je zadnji čas živel, nenadoma umrl komaj 27-letni MARJAN REPAR, po poklicu uradnik in že delj časa pod zdravniško oskrbo. Rojen je bil 21. maja 1952 v Celju, v Avstralijo pa je s starši prišel na ladji “Queen Friderica” v januarju 1959, ko je imel komaj šest let. — Pogrebna maša je bila 12. decembra v St. Albansu, kjer je prej vsa leta Marjan živel ob svoji družini, pokopan pa je bil na pokopališče v Footscray. P. Stanko je ob zadnjem obisku Tasmanije pred božičem zvedel za smrt rojakinje iz Bosne, katere mati je bila Slovenka. Pokojna KAROLINA SIROVATKA je bila v zadnjem maju stara že 82 let. Zadnji čas ji je pešal spomin in se je rada izgubila. Pogrešili so jo dne 16. decembra in po več dneh našli njeno truplo v vodi. Žal še nimamo pri roki podrobnejših podatkov. Dne 16. decembra je pri delu v tovarni v West Foot-scrayu umrl nenadoma tudi VLADO MERZEL: ubila ga je elektrika. Imel je komaj 41 let, saj je bil rojen 21. junija 1938 v Krapini. V Avstralijo je dospel pred šestimi leti s svojo ženo Milico r. Horvat ter otrokoma Snežano (16 let) in Frankom (12 let). Naselili so se v St. Albansu, kjer živi pokojnikov brat Štefan s svojo družino. Pogreb je bil po maši zadušnici v cerkvi Srca Jezusovega, v sre- Dne 18. decembra pa je v Royal Melbourne bolnišnici umrl prijatelj Merzelovih, IVAN VALENTAN, ki je bil rojen dne 30. novembra 1924 v Mariboru. Po enem letu v Avstriji je v Avstralijo dospel z družino leta 1956 na ladji “Aurelia” in so zdaj živeli v Avondale Heights. Delj časa je bolehal, saj je imel prvi srčni napad že pred osmimi meseci. Po maši zadušnici v cerkvi sv. Martina, Avondale Heights (20. decembra), je pokojni Ivan našel svoj zadnji zemski domek na keilorskem pokopališču. Poleg žene Štefke r.Felzer zapušča tudi tri že odrasle sinove (Billa, Dannyja in Johannyja), ki bodo v pomoč ■nami ob težki izgubi. Dne 28. decembra je v bolnišnici Betlehem, South Caulfield, zaključil zemsko življenje PEP1 STIB1LJ, ki Je bil rojen 22. novembra 1909 v Plačah pri Ajdovščini. Leta 1936 se je v Trstu poročil s Frančiško Renko, ki smo jo pokopali pred nekaj leti. Stibiljevi so dospeli v Avstralijo leta 1954 na “Toscani” in si v East Bentleigh ustanovili svoj dom. Sinova Paul in Edi sta seveda že na svoje, Pepi pa je užival svoj zasluženi pokoj, dokler mu zdaj ni zavratna bolezen zastavila poti. Pogreb je bil dne 2^ januarja iz farne cerkve v East Bentleigh na pokopališče v Cheltenham, kjer že čaka vstajenja žena Franšiška. Naj omenim tudi pogreb, ki smo ga imeli na torek 8. januarja iz naše cerkve v Kew: FRANK ZAN1N, po rodu iz Dalmacije, je v noči od sobote 5. januarja na nedeljo nenadoma umrl zadet od srčne kapi. Bil je v 72 letu starosti. Kot očeta gospe Mare Adamič (Adamičeva družina je med nami zelo poznana) je bil tudi on znan rnr>ogim Slovencem. Grob je našel na carltonskem pokopališču pri svojem očetu, ki smo ga v častitljivi starosti pokopali pred nekaj leti. Vsem pokojnim naše molitve, žalujočim sorodnikom tukaj in v domovini pa iskreno sožalje! • Tu je slika blagoslovitve kapelice, ki jo je ob priliki svoje 25-letnice postavilo S.D.M. na elthamskem hribčku kot spomenik vsem pokojnim viktorijskim rojakom. Lepšega spomenika, pomembnejšega in bolj domačega si res ne bi mogli omisliti. Bo obenem prijeten okras društvenega zemljišča. Spominjal nas bo na dom, Pa tudi na dediščino vere, ki smo jo ponesli s seboj v zdomstvo. • GLASNIKI so pred božičem gostovali v Adelaidi. Koncert v dvorani slovenskega verskega središča je zelo 'epo uspel. Poročilo Rantove Helene iz Adelaide boste brali v prihodnji številki, ker je za januarsko prišlo pre-kasno. • V decembrski številki pa je ob božičem sporedu od-Padla omemba naših prvoobhajancev, ki so na praznik Kristusa Kralja prvič prejeli Jezusa. Njih imena so: Majda Barič, Aleš Brgoč, Igor Brgoč, Robert Brožič, DianaCek, Suzana Gorup, Jelka Kutin, John Orsolič, Primož Trček in Judy Zupančič. Odpadel je žal Vili Koder zaradi avtomobilske nesreče. V GEELONGU st ho letos zopet začel pouk slovenskega jezika. Nedavno je bil ustano\ Ijen poseben šolski odbor, ki bo za to slovensko šolo odgovoren. Ime je dobila po pisatelju IVANU CANKARJU, za svoje geslo pa je privzela Cankarjeve besede: MATI, DOMOVINA, BOG! Geelongško slovensko društvo je dalo svoje prostore na razpolago /a pouk, ki bo v teku šolskega leta (ne med počitnicami) vsako soboto od 1(1.30 do 12.30 dopoldne. Precej otrok se je že prijavilo in je še prilika. Za podrobnejše podatke se obrnite do učiteljic: gospe Štefice Matkovič (24 I.iston St., Bell Post Hill, Vic.) ali pa gospe Francke Deželak (telefon Gcelong 78 9125). Vsem želimo stanovitnosti na poti lepega krščanskega življenja. Naj bodo v veselje staršem, ki so jih tako redno vozili kpouku(kar zaradi razdalj tudi ni vedno lahko. • Kaj pa poglobitev verskega znanja za odrasle? Pričeli bi spet s tedenskimi razgovori, če bo kaj odziva. Priglasite se! • S pričetkom šolskega leta bomo zopet imeli sobotni pouk kot pripravo na prvo obhajilo in pa nadaljevalni veronauk. Če bo dovolj priglašencev za birmsko pripravo, bi začeli tudi z njo. Starši, pogovorite se s patrom! • Tudi Slomškova nedeljska šola bo s februarjem znova pričela s slovenskim poukom. Kot občajno dvakrat na mesec: na prvo in tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši. • Za marsikaj bo v tipkariji* te številke zmanjkalo prostora in bo moralo počakati na prihodnjo številko. Ker je januarska pozna, do nove ne bo dolgo vzelo. KO BI VSI ISKALCI BOGA . . . # Evangelij (Gospodovo razglas VZHODA SMO SE PRIŠLI PC KRALJU (Mt 2, 1—12). Iz svetega evangelija po Mate Ko je bil Jezus rojen v Beti« Judeji, ob času kralja Heroda, ! dejo modri z Vzhoda v Jeruzalet vorijo: „Kje je judovski kralj, ki • dil? Videli smo namreč na Vzh< govo zvezdo in smo se mu priš! nit.“ Ko kralj Herod to sliši, se f in ves Jeruzalem z njim. In zb velike duhovnike in pismouke in jih izprašuje, kje naj bi se Kri dil. Odgovorijo mu: „V Betlehert deji; tako je namreč zapisal pr« Betlehem, zemlja Judova, nika1 najmanjši med Judovimi knežjih ker iz tebe bo izšel vojvoda, ki b MNOGO Herodov se je že zapisalo v človeško zgodovino. Pa ne s svojimi velikimi deti za blagor tistih, ki so jim vladali — marveč s strahom pred Tistim, ki je prišel na svet, da bi ljudstvo odrešil. Končno je res nevzdržno, da bi nekdo še priznavat drugega, če se ima sam za odrešitelja. Vendar ostaja neizpodbitno, da Odrešenik-Bog nima konkurence, da si je v zgodovini še vsak polomil zobe, ki se je hotel kosati z njim. Čeprav ni Kristus nikomur napovedal vojne, so se mnogi pretežni del življenja bojevali z njim. Hoteli so ga pregnati s prizorišča življenjskega dogajanja, misleč, da se želi polastiti njihove slave in vlade. Mnogi so šele na koncu spoznali, da so bili v zmoti. Vendar strah pred Odrešenikom ni samo stvar vladarjev in ministrov — tudi posamezniki so marsikdaj prepojeni z njim. Kakor se je tistikrat, ko so modri z Vzhoda spraševali po judovskem kralju, prestrašil s Herodom vred “ves Jeruzalem” tako se dandanes velik del človeštva boji Gospodovega prihoda v življenjsko dogajanje. Le nekateri se veselijo odrešenja, ostali ga sprejemajo kot dodatno breme. Večina ljudi se še ni soočila z odrešenjem, mu še ni dala prostora v svojem vsakdanjiku. Pa prav tukaj ima odrešenje svojo veliko vlogo in moč, kajti Gospod prihaja, da izboljša naše življenje, da preusmeri naše težnje. Odrešenik se je zapisal v zgodovino kot tisti, ki je najkoreniteje spremenil človekov življenjski stil. Prav zaradi tega vpliva na široke množice so nekateria gledali v njem nasprotnika že takrat v Judeji, ko je učil in deloval. A v njegovem delovanju ni nihče mogel najti želja po konkurenci vladajočim judovskim oblastem, pa so ga kljub temu pod tako lažno obtožbo pribiti na križ. Tudi vera nosi v sebi edino to poslanstvo spreobrnjenja človeka samega. Kajti odrešenje prihaja v posameznikovo zavest in delovanje. Človeka nagiba, da ima odprto srce za sočloveka, da je pripravljen priskočiti na pomoč, da je priprav- dožfd kseda m°je ljudstvo Izraela." Tedaj je Herod ^odre skrivaj poklical in jih izprašal o casu, v katerem se je prikazala zvezda; ln Poslal jih je v Betlehem ter rekel: »Pojdite in natančno poizvedite po de-e,u; in ko ga najdete, mi sporočite, da Se mu pridem tudi jaz poklonit." Ko so 1 slišali kralja, so odšli. In glej, zvezda, 1 so jo videli na Vzhodu, je šla pred Pl mi, dokler ni prišla in obstala nad kra-kjer je bilo dete. Ko so pa zagledali 2Vez?°’ so se s'lno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z njegovo ma-erj° Marijo: padli so predenj in ga polastili; odprli so svoje zaklade in mu ar°vali zlata, kadila in mire. Ko so bili v spanju opomnjeni, naj se ne vračajo k dež°|dU S° S8 130 **ru9' P0*' vrn'*' v svojo {en boriti se zoper krivice za boljši jutrišnjik vsega c oveštva. Morda se tudi tukaj skriva razlog boja ^oper Odrešenika. Nekateri namreč hočejo biti Sa>ni odrešeni, nočejo deliti daru z drugimi. Tako Jlni Je tL,di tisti, ki hoče raztegniti boljše čase na Vse ljudi, očitno odveč. Mnogi pa se kljub vsemu odpravijo na pot za '.X. e'-do, za slutnjo, da jih zvezda vodi v nov svet. es- njihovo življenje se je odprlo v svet neskončnih razsežnosti Boga. Zdaj vase sprejemajo vse bi °’ 7a bili službi •'ožji šele naknadna oz:iarijcni, ter ^ismo vedeli, da bo dr. Mikula tik pred bezičem pr|-'fitel v Avstralijo. Imeli smo pa tudi v Sydncyu 7a pr?. zmke dobrodošlo pr>moč v os^bi c. ToniH Krašovca. ■*e župnik v St. Janžu pri Velenju in preživlja nekaj rnesecev n:i sorodnikih v Melbournu. Za žični dan ie °‘l nas pohitel še v Canberro popoldne na nedeljo 'v<’te Družine pa v Newcastle. HvaV/ii smn mu za porno', saj namestnika za d. Lovrenca i’ Liubljane še vedno ni. I^R STANISLAV LENIČ je za izseljen:ko nedeljo (nedelja po božiču) poslal pastirsko pismo vsem izse-Jencem po svetu. Sam je ta dan maševal na Bre’.i<’h nn Mariji Pomagaj ob številni udeležli izseljencev po Evropi, ki so se za praznike mudili v domovini. Upam. •la bo pismo urednik objavil, četudi ja prišlo prepozno za božično številko, škofove besede so vedne tehfania ln pcsr»emanja. Gotovo jih preberite, pa \sebino razložite tudi mladini, sa: se tičejo tudi nj;h Maj še mlačna ve, da imamo v Ljubljani očetovsko d^hrof.a :;kofa, ki se posebej zavzema za dobrobit Slovenij,- v svetu, dr bi vsi ostali dobri kristjani in tud: zavedni Slovenci. Ali tudi mi kaj molimo zanj. da bi ga ’0£ še dolgo obranil? “ŠTEFANOVANJF” v Auburnu je tudi letos priva bilo številne roj.:ke, ki so napolnili d/orano do zadnjega sedeža. Hvaiežni smo članicam Društva sv. Ane ter drugim materam in ženam za nomoč. pecivo, razne solate . . . možem pa za sodelovanje pri pripravah in pri pijači. Posebej moram omeniti in pohvaliti muzikante ansambla "Kristal”, ki so igrali ves večer. Ljudje so zelo pohvalili izvedbo, kakor tudi ‘kratke pavze in dolge runde", kot sem od mnogih slišal. Prireditev je prinesla za gradbeni fond dvorane 2.720,— dolarjev. Bog povrni vsem, ki ste k temu pripomogli. Naj se na tem mestu tudi oproščam tistim, ki niso dobili rezerviranega mesta v popolno zado 'olj-stvo. Kadar je velika udeležba, se to rado zgodi in je težko iskati krivdo. ŽREB na “Štefanevanju” je naklonil nagrade naslednjim rojakom: Prvo nagfado (kasetni apaiat z radijem) je dobil Drago Dubrovič, Malabar, N.S.W. (listek št. 143). Drugo nagrado (elektronsko uro z radijem) ie dobil Toni Mlinarič, Albion Park, N.S.W. (listek št. 1603). Tretjo nagrado (florcscentno namizno svetilko) je dobil Mirko Cuderman, Park Ridge, Qld. (listek št. 2656). Četrto nagrado (dve gramofonski plošči) pa je dobila Mrs. R. Rožanc, Smithfield, N.S.W. (listek št. 154). Dodatni nagradi "v tolažbo’’ (steklenici vina) sta dobila Vince Škrajnar in Alma Cucek. DR. IVANA MIKULA sem že prej omenil. Naj tu dodam da je naš večni popotnik že proslavljal lepi življenjski jubilej — 75-letnico — najbrž nekje na Koroškem (če nimam prav, naj me sam popravi!). Saj je bi! rojen 29. oktobra 1904 in je torej lani stopil v 76. leto. Tik pred božičem se je zopet — kot že tolikokrat — prismejal v “sončno Avstralijo”, kakor našo deželo sam rad imenuje in se spomni nanjo, kadar mu evropska zima začne lesti v kosti. Nič kaj rad ne pove števila svojih let, ti ga kdo zvedavo po njih sprašuje. Res pa tudi i redno korajžno nosi svojih sedem in pol križev ter je še ves mladeniški. Saj skoraj ne vidiš spremembe na njem od takrat, ko je leta 1952 prvič prišel na peto celino Našemu doktorju čestitamo k jubileju in mu želimo še dosti zdravih let. SLUŽBE BOŽJE bodo pri Sv. Rafaelu tudi v novem letu kot običajno: sobotna maša ob sedmih zvečer (velja za nedeljsko), ob nedeljah pa ob osmih zjutraj (tiha maša) in ob pol desetih dopoldan — glavna maša naše mcrrylandske skupnosti, ki obhaja letos že desetletnico obstoja. DEVET FRV1H PETKOV smo začeli v januarju. Prvega februarja bomo nadaljevali, ko bo zopet večerna maša ob sedmih in pobožnost v čast Srcu Jezusovemu. Če ste morda v januarju zamudili začetek, se nam vseeno pridružite: boste pa končali en mesec kasneje. PRVA SOBOTA v februarju pade letos ravno na svečnico. To bo naša druga sobota v skupini petih prvih r.obot Tudi pri tej pobožnosti se nam lahko še vedno priključite. Mtsto BRISBANE bo imelo izredno slovensko mašo na nedelio 17. februarja (ob pol dvanajstih v običajni cerkvi, kjer se redno zbiramo). Zanjo so nas naprosili brisbimski rojaki za priliko obhajanja srebrnega jubileja tamkajšnjega društva “Planinke'’. Tudi mi čestitamo "Planinki" k visokemu jubileju obstoja in delovanja ter ji želimo še mnogo let plodnega in neodvisnega dela za naše izseliencc v Queenslandu. I.e korajžno po isti poti do novih jubilejev! WOLl.ONGONG ima mesečno službo božjo na drugo februarsko nedeljo. K), februarja, ob petih popoldne. Začetek tamkajšnje Slomškove šole ie ob treh v stol-ničnem šolskem poslopju. Vsi dosedanji in tudi novi učenci lepo vabljeni! CANBERRA ima slovensko službo božjo na tretjo nedeljo, 17. februarja, ob šestih zvečer v Garranu. Naslednja maša bo 16. marca. MIKLAVŽEVANJE je naš tradicionalni nastop Miklavža kot svetnika v škofovskem ornatu. Tako so tudi zadnji december praznovala Miklavža menda kar vsa slavenska društva širom Avstralije, prav kakor vsa pretekla leta — saj je del njih namena tudi ohranjevati našo narodno tradicijo. Iz časopisnih poročil mi je znana le ena izjema, da so uvozili “Dedka mraza". Navadno je med nami z Miklavževim prihodom in ohdarovaniem tudi naslon otrok. Naj tu omenim le pester nastoi Slonškove šole in drugih naših otrok v NVollongongr. Bilo je na nedeljo 9. decembra po slovenski službi božji. Prireditev je bila v prostorih stol-nične šole. Otroci so nastopili s preprosto igrico, kako Marija ir Jožef iščeta prenočišča; sledile so številne točke nastopajočih otrok in mladincev. Na sporedu so bile baletne, plesne, recitalne. pevske in glasbene točke. Kar lahko rečem da tako bogatega in pestrega sporeda niso imeie niti dosti močnejše slovenske skupine v Avstraliji. Zasluga gre staršem, ki dajejo otrokom pobudo DOBROTNIKOM — BOG POVRNI! Hvaležni smo rojakom, ki so nam ob praznikih poslali čestitke ter tudi darove v razne namene našega verskega središča. Ti dobrotniki so dnevno vključeni v naše molitve. Lepo delo opravljajo tudi naši pevci, ki nedeljo za nedeljo prepevajo pri bogoslužju, sleherni petek pa se pod vodstvom g. Klakočerja vadijo za nedeljski nastop, že kar precejkrat smo slišali tudi naš mladinski zbor, ki gn zdaj vodi g. Tvan Koželj, na orglah pa spremlja Miriam Bavčar Naj omenim še naše nabiralce darov pri službah božjih, pa naše ministrante, ki z veseljem strežejo in jih je vedno dovolj. Tudi članice Društva sv. Ane so takej pripravljene, ko je potrebna postrežba pri naših prireditvah. Isto velja za može in zlasti za razne rokodelce, zidarje in pomočnike, ki so dosti pomagali pri pripravljalnih delih za našo dvorano. Hvaležni smo tudi vsem ki prinašajo cvetje za okrasitev cerkve, ali pomagajo pri čiščenju. Mnogo dobrotnikov prinaša tudi hrano za našo kuhinjo. — Vsem naj bo Bog bogat plačnik! V nedeljo 10. februarja bo zanje sveta maša. STARSEM SREDNJEŠOLCEV velja tole: Če imate sina ali hčerko, ki letos začenja srednjo šolo, gotovo poskrbi'e, da bo otrok obiskoval tudi pouk slovenskega jezika, ki je v sklopu državnega šolskega sistema N.S.VV. Pri verskem središču ali pri slovenskih društvih dobite poseben obrazec, ki ga izpolnite in pošljete nn Šolski odbor, Box 188, Coogec, 2034, N&VV., oddaste pa ga lahko tudi pri nas. Za Odbor je važno, da ve čimpreje, iz katerega okraja Sydneya bo v novem šolskem letu največ dijakov, če bo zadostno število prijavljenih iz zapadnega dela mesta, bo slovenski pouk tudi v Parramati ali Blacktovvnu. Ne odlašajte s prijavo! Spodbujajte otroke, čeprav bo pomenila zanje prijava k slovenskemu pouku sobotno žrtev in dodatni študij. Dcsti naporov je bilo treba, da je slovenščina danes priznana kot šolski predmet avstralskih državnih šol. Velika škoda bi bila, če bi zdaj zaradi nezanimanja staršev in otrok ne imeli zadostno število prijavljenih. NOVI GROBOVI. — Dne 22. novembra je v Voden Valev District bolnišnici v Canberri umrl STANISI-AV KRNC. Rojen 'e bil 7. maja 1931 v vasi Dobrovo (Škocjan pri Novem mestu). V Avstralijo je prišel 20. februarja 1957 na ladji “Flaminia”. Najprej je delal v livarni Port Kembla, nato v Coomi. kjer sc je leta 1962 tudi poročil v Vasilijo r. Illiopoulos. Zadnja leta, ko je bil že bolan, je s svojo družino (poleg žene zapušča štiri sinove) živel v Fisher, A.C.T. V bolezni je hudo trpel: zaradi tumorja v glavi je izgubil tudi vid. A bolečine je \dano prenašal in večkrat v tem času preizkušnje prejel sveto maziljenje ter sveto obhajilo. Tako je pripravljen odšel s tega sveta. — Pogrebna služba božja je bila opravljena zanj v grški pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja v Kingstonu, A.C.T. (v ponedeljek 26. novembra), grob pa je dobil na Gungahlin pokopališču, Mitchell. A.C.T. Dne 10. decembra je v bližini Newcastla umrl SLAVKO GORJUP. Rojen je bil 7. maja 1929 v Kanalskem vrhu kot sin Antona in Štefanije r. Žbogar. Z družino je živel v Broadmeadovv (okraj Newcast!a) in je bil po poklicu kotlar. V Avstralijo je prišel leta 1950. Pet let kasneje se je v Cardiffu poročil s Slavo Arlič. Poleg nJe zapušča hčerko Rosemarv por. Bajrič ir. sina Edija '18 let), kakor tudi brata Franca, ki živi v Nevvcastle. Tudi v domovini ima še več bratov in sester. - Pogrebna niaša je bila 13. decembra v farni cerkvi sv. Lovrenca, Broadmeadovv, nato je sledil pogreb na Sandgate pokopališče. Dne 8. januarja okrog osme lire zvečer je v Western r*istrict bolnišnici. Croydon, N.S.VV.. umrl v starosti osemdesetih let rojak LEOPOLD VELIŠČEK. Rodil se je 25. oktobra 1899 v Zapoloku (Kanal) kot sin Antona ip Jožefine r. Močilnik. Bil je eden od štiri- najstih otrok, ki so že vsi pokojni. V Avstralijo je prišel leta 1928. Živel in delal je na raznih krajih, zadnjih osem let pa je preživel v Croydonu Parku. Že pred letom dni ga je zadela rahla kap, vendar je kmalll okreval. Na prvi petek 4. januarja se je kap ponovila, bolnik je prejel svete zakramente in štiri dni pozneje mirno umrl. V Avstraliji zapušča nečaka Ivana Velišček (Wagga VVagga) in nečakinji Milko Stanič (Granville) ter Zofijo Hrast (Wentworthville). Pogrebno mašo smo imeli pri Sv. Rafaelu na petek II. januarja, kateri je sledil pogreb na livadno pokopališe v Rookwood. ~u bo Leopold čakal vstajenja poleg brala Stanka, ki je umrl pred sedemnajstimi leli. Vseh treh pokojnih se spomnimo v molitvi, njih družinam in ‘vojcem pa naše iskreno sožalje. P, VALER1JAN F. GRIVŠKI: VOZ N I 8 P O V E S T (e) V poletnih večerih so ob potoku prepevali slavci. V buhtečem bezgu so se zibali in drobili pesem za pesmijo. ud sonca ožgani oleandri so znova zažareli in zadišali v večernem hladu. Lahek vetrič je prenašal ptičje speve po Vrtovih. Niko je napajal konje. Zajahal je rjavca in zavriskal, da je odmevalo po vasi. Na vrtiču pred hišo je prilivala Tilka. Položila je kanglo pred gredice in utrgala velik rdeč nagelj. Naslonila se je na ograjo in zamišljena vonjala cvet. Globoko v duši ji je zaživela slika: fant na konju! Zavihala je roke ve in zasanjala. «Ta Niko! Kako je pripraven, dober!» Iz sanj jo je zdramila pesem. Visoko na konju je pridirjal Niko. Hitro je razjahal, potrepljal rjavca Po gobcu in ga peljal v hlev, «Lepših fantov na svetu ni!» Glas se je dvigal. Podstavila je Tilka in ga spremljala v altu. «Lep glas imaš, Niko!» Osnažil si je obleko in pristopil k ograji. «Lepo me spremljaš!» je pohvalil. «K petju bi hodil,» je vabila. «Jutri zvečer bodo pevske NASE NABIRKE NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $100,- N.N.; $92.06 misijonska nabirka sydneyske slovenske cerkve; $50,- N.N.; $25,- N.N.; $21,- Anton Bavdek (za lačne); $20,- Lojzka Vučko, Ivanka Bajt, • Ciril Škofič; $11 .-Vinko in Rajko Jager (za lačne); $10.- Marta Falež, družina Alojz Rezelj (za lačne), Roman Uršič, Nada Slavec; $7,- Angela Fatur (za lačne); $6.- Anton Iskra (za lačne); $5,- Marija Radin, Marija Telich (za lačne), Marija Lavrenčič, Marija Žekš; $3.-Ivana Berginc. SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE: $100.- Janez Šveb; $50,- Franc Rolih; $20.- Družina Slavka Jernejčič, Heidelberg, Vic. (namesto božičnih voš-čilnih kart prijateljem in znancem), nabirka ministrantov pri Sv. Rafaelu, Merrylands; $15.- Ana Kustec, Hinko Bedrač; $12,- Zora Gec; $10.-Marcela Bole, Marija Leben, Matilda Klement, Tončka Heric, Rafaela Ber-nes, Ivan Petelin, Anton Bogovič, Marija Špilar; $5.- Valerija Pančur, Marija Radin, Marija Štemberger, Jože Kastelic, Jože Bole, Albin Smrdelj, Roman Uršič, Vera Može; $3.- Ivan Šuštarič, Alojz Jerič, Ivanka Ban; $2.80 Frances Klun; $2.50 Antonija Glušič; $2,- Štefan Boel-ckey; $1.80 Štefan Muzlai; $l.-Jožefa Mikuš. (Ker so bili domala vsi darovi s posebnim namenom “za lačne”, tega nisem posamič napisal pri objavi darov). BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $100,- N.N.; $50,- N.N.; $45.- Marjan Lauko; $25.- A.G., N.N.; $20,-N.N., Milan Beribak; $15.-Ivana Hudoklin, Milan Prosenik, N.N., Štefan Kočar, Dr. Marko Coby, Milan Hreščak, N.N., Dr. Michael Colja; $14,- Marija Merlak; $11.40 Adolf Marčen; $11.-Karel Knap, John Krušeč, Alojz Cehtel, Joe Rozman, Martin Berkopec, Silvester Pregel; $10.-Alojzija Košir, Bernard Zidar, N.N., Matilda Klement, N.N., Hedvika Stankovič, N.N., Ivanka Bajt, Frančiška Mukavec; $9,- Slavko Jernejčič; $8,- Vinko Bogolin, Frank Tratnyek, Julka Mrčun, Karl Štran-car, Anton Požar (NSW); $7,- Janez Žele, Slavko Kralj, Jože Kosi, Anton Kosi, Stanko Pevc; $6.- Valerija Pančur, Ivan Kovačič (Vic.), Janez Er-pič, Niko Oman, Marija Slavič, Andrej Grlj, Marija Štemberger, Anita Sarazin, Valerija Sedmak, Anton Bavdek, Valter Prosenak, Ivan Petelin, Valentin Lenko, Toni Šircelj, Marija Špilar; $5.- Ida Zorich, Tomaž Možina, Marija Temišanovič, L.M. Martin, Marjan Maglica, Bernard Brenčič, Franc Brenčič, Stanko Peklar, Peter Slana, Alojz Titan, Albin Drašček, Anica Smrdel, Jože Lapuh, Jožef Androjna, Antonija Poklar, Danilo Kresevič, Alojz Golja, Franc Rolih, Alojz Hrast, Adolf Kolednik, Ivan Stante, Tilka Matjašič, Anna Erdmanis, Miroslav Bole, Marija Pongračič, Katarina Hartner, Marija Lavrenčič, Herman Jaksetič, Marjan Vihtelič, Davorin Zorzut, Franc Rozman, Jože Brožič, Roman Divjak, FrancBresnik, Miloš Abram, Joseph Jež, Iva Stopar, Cveto Mejač, Ivan Barič, Štefan Žalik, Ivan Vukšinič, Franc Vodopivc, Slavko Jernejčič, Ivan Paušič, Milena Birsa, Ferdo Toplak, Anka Brgoč, Jože Kastelic, Jože Grilj, Rudolf Si-monetič, Marjana Mencigar, Anton Švigelj, Pavel Zavrl, Roman Uršič, Anton Šajn, Anton Žitnik, Ludvik Lumbar, Peter Bižal, Franc Žabkar, Ida Lauko, Anton Bogovič, Dušan Rudolf, Jože Juraja, Olga Todorov-ski, Marta Veljkovič, Dore Kavčič, vaje. Pojdi z menoj!« «In Janez?« «Lepo te prosim! On je basist. Tenorjev nam manjka. Še zadovoljen bo!» «Ne vem,» je zamišljeno zategnil. «To si čuden! Kaj pa Janezu mar? Saj sem te jaz povabilaU Stegnila je roko in mu zataknila nagelj. Poduhal ga je in poljubil. «Pojdeš?» «Da!» «Daj roko! Za Šmaren se pripravljamo!« Stisnil ji je roko mehko in toplo, da jo je ogrelo pri srcu. Na pragu se je pokazala mati. «Tilka, spat!» «Lahko noč!» je dahnila in odhitela v hišo. «Lahko noč!» je ponovil Niko. Prevzelo ga je toplo čustvo, da je skočil na klop pod latnikom, vzel iz žepa orglice, udaril ob dlan in zagodel. Slavci so umolknili in ga poslušali. Ko je nehal, so poredno nadaljevali svojo pesem, ki je polagoma izginjala v tihi noči. Očeta Gregorja še ni bilo domov. Pri Ludviku se je ustavil in pil z vozniki pri veliki mizi. Razgovarjali so se hrupno in šepavi Peter je tolkel ob mizo, da so žvenketali kozarci. Delavci, ki so se naslanjali na točilnico, so se muzali. «Furmanska bratovščina je v razcepu!« Na eno oko oslepeli Fortunat je pošiljal svojo hčerko Erno, ki je služila za natakarico, naj prisluškuje, da bo povedala, kaj je udarilo med voznike. «Na Ludvika se jezijo, ker noče priti iz gosposke izbe!» «Preobjedli so se! Gosposki bi bili radi!« «V luknje naj gredo in pesek kopljejo kakor mi, pa jih bo gospoščina minula!« Med razburjene goste je stopil Ludvik pražnje oblečen. «Sem stopi,« je rjul Peter. «Ti mi ne boš komandiral!« je zamahnil krčmar. l1 celi zadevi osebno prizadet. Takrat ob obisku sem kot prvi' med avstralskimi Slo-trit;i g. škofu izročil svoj dar 50 dolarjev za bodočo j*rkev v Novi Gorici. P. Valerijami pa sem te dni V 'St' namen še 150 dolarjev, da izpolnim svoj t/ pri tej akciji. S tem se nočem hvaliti, saj čutim ua •— ■ ' sk seni kot Slovenec storil le svojo častno dolžnost. Pa je obenem tudi moje osebno zadoščenje in mi je nos. želel bi samo, da bi tudi drugi, zlasti primor-r°jaki, čutili enako in pomagali po svojih močeh škofiji, v kateri so bili rojeni. Naj bi v novem letu mnogi posamezniki kot tudi naše organizacije velikodušno podprle nabirko in doprinesle svoj delež. Vsakdo naj bi z darom prispeval svojo “osebno opeko", če jih zmore deset, petdeset, ali sto, pa je še lepše. Kot sem poučen, bodo v novi cerkvi vzidali ploščo v zahvalo vsem darovalcem, oh določenih dneh leta pa brali /a vse dobrotnike sveto mašo. Darove pošljete lahko naravnost v Koper g. škofu, lahko pa jih oddaste tudi na MISLI. oz. oh priliki slovenskemu duhovniku. Nič ne dvomim, da se bodo v to nabirko vključile tudi druge izseljenske skupine ter organizacije po Severni in Južni Ameriki. Tako bo nova cerkev ne_kako narodni spomenik Slovencev doma. za mejami in po svetu, ki naj bi družil slovenska srca kol simbol ljubezni in bratstva. — Stanko Astor-Stater. SYI)NKY, N.S.VV. — Nedavno sem se vrnil iz obiska domovine in se oglašam z nekaj stavki mojega vtisa tamkajšnjega življenja. Moram reči. da sem se imel zelo lepo. Že na mejni železniški postaji sem spoznal cari-nika-domačina, ki me je po pregledu polnega lista prijazno pospremil do taksija. Tudi skozi zasliševanje mi ni bilo treba — kot mnogim drugim zadnja leta. Okrog sem hodil z odprtim očmi, spoznaval ljudi, njih življenje in razmere, saj me je zanimalo resnično stanje, o katerem sem slišal tukaj v Avstraliji tako različna poročila. MELBOURNSKI ROMKI! Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila THE WORLI> BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA. V domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, če pokličete MARCELO BOLE — tel. 306 3087, DANILO .ŠTOLFA — tel. 306 2664, ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. Bi sc želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor! i Potujete v Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Croce in Glrnsalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102 II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. Oh primerjanju lastnih spoznanj s tem. kar sem vedno prebiral v MISI.IH, moram reči, da imajo popolnoma prav. Res je, da se je doma dvignilo gospodarstvo in gradbeništvo. Veliko ljudi živi dobro in si morejo ustvariti colo lepše in večje hiše. kot jih imamo v Avstraliji. Toda le pod pogojem, da se režimu podajo, da igrajo po njegovih notah, se znajdejo, molče in jim ni mar: ie res ali ne, je prav ali ne. Na videz izgleda, da so vsi zadovoljni, ko pa z mnogimi govoriš osebno in ti zatipajo, je slika drugačna. No, nekateri so res lahko, saj jih režim živi; zato svoje visoke pokojnine in privilegije tudi branijo in zagovarjajo. Veliko pa je tudi ljudi, ki molčijo in čakajo resnice. A drugače ne morejo kot da delajo tako kot večina in si v miru služijo svoj kruh. Zelo močna je doma stara propaganda — prav nič manj aktivna kot je bila takoj po vojni. Televizija, časopisi in radio — vsi vsiljujejo in opevajo isto. Ta propaganda se sliši po vseh javnih prostorih in celo po avtobusih. Da ima to na ljudi šibkega značaja močan vpliv, je razumljivo. .Kot geslo so ljudem vtepli v glavo in ne vem kolikokrat sem slišal: dokler vlada ta režim, smo še kar na dobrem in je vsaj mir . . . Ob tem sem marsikomu povedal: če gospodar gradi hišo na dobrih temeljih, se nima bati, da bi sc podrla ... V večje debate pa se nisem upal spuščati. Ako je bila pri kakem obisku izrečena bolj glasna in iskrena beseda, je že iz koga prisotnih bruhnil strah, da morda kdo prisluškuje. Noč ima svojo moč, so mi pojasnili. Ta strah mi je bil tuj in svobodnega človeka nevreden. Veliko mi je povedal. Sicer ljudje doma na splošno veliko kritizirajo, a samo poslovanje uradov, uslužbence, razne gospodarske odločbe . . . Vodstvo in režim pa se mora samo hvaliti in častiti. Zato se mi je zdelo tam življenje zelo omejeno z ozirom na to, kaj smeš in kaj ne smeš, primerno le za oportuniste, ki se sistemu prilagodijo in — kot pravimo — "znajdejo" . . . Eno me je zelo bolelo in sem čutil povsod na svojem obisku domovine: SLOVENŠČINE DOMA MANJKA! (Velike črke izbralo uredništvo. — Ur.) Veliko je uslužbencev pri raznih podjetjih in uradih, na avtobusih in podobno, ki sploh ne znajo slovensko, ali pa zelo zelo malo. Človeku se upravičeno zdi zamalo, da se mora v rodni domovini posluževati po uradih tujega jezika, ali pa ‘e enostavno ne razumejo. Za ogled Postojnske jame n.pr. nas je bilo zelo veliko (dva vlaka) in razporedili smo se ob tablah z označko različnih narodnosti oz. jezikov, šli smo k tabii za Jugoslovane in sem vprašal vodiča, čc bo razlaga v rlovenščini. Odgovoril je, da bo samo v srbohrvaščini. Tako sem se ob glasnem protestu raje priključil angleško govoreči skupini. Kasneje mi je sam vodič-rojak dejal, da odobrava moj protest, toda oni imajo nalog, da se poslužujejo ob razlagi le srbohrvaščine. Zdi se mi žalostno in poniževalno, da Slovenec v Postojnski jami ne more slišati razlage v materinem jeziku. Naj tu dodam, da sem obiskal tudi rimske katakombe: tam je obešena tabla, ki nudi slovensko razlago, katere pa sem bil deležen tudi z vodičem-Slovencem. I.cpe po;.drave! — K. M. BEECHWORTH, VIC. — Uredništvu SDoročam žalostno vest, da je umrl dne 7. januarja mož FRANC PANČUR. Samo tri tedne je bil v bolnišnici, kjer so odkrili, da seje zavratna bolezen že tako razširila, da mu ni bilo več pomoči. Redno gaje obiskoval duhovnik in mu DR. J. KOCE, 114 Eglinton Street, Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7200 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR VVORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE DISKO za Sydney in okolico! Kličite me za praznovanje zarok in porok, rojstnih obletnic- ter drugih veselih prilik! Igram po želji vse vrste glasbe in imam lepo izbiro angleškin, slovenskih, nemških ter drugih plošč za mlade in start. } Priporoča se JOŽEF ROBAR, > 61 Garfield St., Wentworthville, NSW, 2145 i Telefon: 636 7157 Podelil tudi sveto maziljenje. Pokojni Franc je bil rojen v Kamniku dne 18. julija '^12. Od leta 1941 je delal na Koroškem, kjer sva se tudi spoznala ter se poročila v mali vaški cerkvici kake tri kilometre od Šmohorja. Na Koroškem se nama je rodila tudi hčerka, sin pa že tu v Avstraliji, kamor je družina Prispela 15. julija 1949 na ledji “Nelly”. Iz Bonegille srno se premaknili v bližnji Beechworth, kjer smo že dol-8>h trideset let. Zdaj je žal smrt prekinila naše mirno in srečno življenje . . . Poleg nas tukaj zapušča pokojni Franc tudi mnogo sorodnikov v domovini, med njimi sestro v Ljubljani. Naj se na tem mestu zahvalim vsem slovenskim družinam, ki so obiskale mojega moža v težki bolezni in spremile k večnemu počitku. Prišle so iz VVodonge in Alburyja, Chiltern, Wangaratte in Myrtleforda ter niti 'niena vseh ne vem. Mnoge so poklonile tudi vence, mr>oge so nam pismeno izrekle sožalje, zlasti iz oddaljenega Melbourna. Iskrena zahvala tudi “Snežniku”, slo-Venskemu društvu Albury-Wodonga.— Valerija Pančur r- Radulovič, hčerka Anica in sin Franci. Tudi MISLI Vam izrekajo iskreno sožalje ob izgubi. In hvala za sporočilo. Ker je prišlo prepozno za omembo v ‘tipkariji”, sem kar tu objavil Vaše celotno pismo. — Urednik. K 1)0 BO VEDEL POVEDATI . . . • kje bi hil DRAGUTIN BARAT, rojen v deccm-hri> 1935 leta v Zagrebu. Leta 1955 ie odšel \ Nemčijo 'n po pripovedovanju znancev dalje v Avstralijo. Po n)etn poizveduje gospa Frančiška Jančee iz Zagreba, ^ 8a je odhranila polen svojih otrok. Gospa ima že 76 in ne išče ničesar zase; le rada bi zvedela pred svojo Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDF.R WATCHMAKER & JF.WELI.ER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.VV. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe Engraviranje imen brezplačno HANDMADE JEWELLERY DESIGNF.D AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard In Kristina ROBNIK smrtjo, kje se njen nekdanji rejenec nahaja in če je zdrav. Uredništvo je to prošnjo prejelo preko svoje naročnice gospe Ide /.oriclt (VV.A.) in bo rade volje posredovalo kakršno koli novico o pogrešanem. Bi kdo bralcev morda vedel za FRANKA MLAKARJA, ki ga preko gospe Šlefke Fretze (Telefon: Sydney 905817) išče profesor Ivan Dolenc, Kanada. Neki F. Mlakar (če gre za pravega, seveda ni gotovo) je naveden v lanski sydneyski telefonski knjigi v Leichhardlu; sedanji lastniki istega naslova so vedeli povedati, da seje bivški lastnik nedavno vrnil iz Amerike in si kupil drugo hišo. — Frank Mlakar naj bi bil po pismu iz Kanade slovenski izseljenski pisatelj. Največ je pisal v Ameriki, v Avstraliji pa baje dramo “Francie”. Njegova hčerka Christina je bila (leta 1967) znana v športu. V1KTORIJSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 !-■ i — TOB1N BROTHERS funeral directors Malvern 1382 Hi.gh Street, 509 4720 Ud Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Temu se smejejo doma . . . • Nc zaupam velikim načrtom, ki so spočeti v majhnih glavah. • Toliko denarja smo zapravili za kažipote, da nam ga je zmanjkalo za poti. • Kompletna delavska kontrola je šla v akcijo k našemu direktorju: betonirajo mu ploščo zidanice. • Pravzaprav je v poprečju s socialno diferenciacijo vse v redu: eni so zelo revni, so pa zato drugi zelo bogati. • Pri jugoslovanski bikoborbi ostanejo biki vedno celi. • Tudi smetana družbe se včasih skisa. • Odpravili smo socialne razlike in povečali materialne. REŠITEV DECEMBRSKE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kes; 4. kri; 7. Sotla; 9. oder; 11. Amor; 13. soja; 14. seve; 15. T. V.; 16. Ig; 17. roko; 20. Mura; 22. vzor; 23. opat; 24. sidro; 25. vas; 26. ara. — Navpično: 2. esej; 3. Sora; 4. klas; 5. rame; 6. postrvi; 8. dregati; 10. dovoz; 12. ovira; 18. kosa; 19. oris; 20. mora, 21. upor. REŠITEV SO POSLALI: Anka Brgoč, Yana Gajšek. Marija Oražem. Anton Šajn. družina Drašček, Frances Klun, Majda Skubla, Jože Grilj, Lidija Čušin, Metka Lenarčič, Francka Anžin, Vinko Jager, Karla Twrdy, Ivanka Študent. Stanko Aster-Stater in pa neki ugankar (pismo oddano v Marickville, N.S.W.), ki se je pozabil (pozabila?) podpisati. — Izžrebana je bila Frances Klun. SMicfey’ MM 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1<50 Za razne prilike smo Vam na uslugo v na$em studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— SUke za potni list — v dvajsetih minutah! TRI JANUARSKE UGANKE I. KOLIKO? Sošolec Jožek vpraša pastirčka Tinčka in Tončka, koliko ovac ima vsak. Tonček mu takole odgovori: “Če dam jaz Tinčku eno ovco od svojih, jih imava oba enako. Če pa da Tinček meni eno svojih, potem imam jaz še enkrat toliko ovac kot jih ima on.” Jožek števila ovac ni znal uganiti. Pa ti namesto njega ugani, koliko ovac ima Tinček in koliko Tonček? Poskusi, saj ni tako težko! II. UGANKA V zvezku in v knjigi sem; ime dekliško ti povem. Oboje zdaj lepo mi zloži, pa sem gorje prav vsaki koži. Kaj je to? III. BESEDNI KVADRATI A—E—I _ E E _ 1 _ _ _ A. Vodoravno in navpično: 1. solze toči; 2. nadležna žuželka; 3. vrsta pokrivala; 4. brez njega bi tudi nas ne bilo. B. Vodoravno in navpično: 1. del oči; 2. ne dva ali več; 3. zidarsko orodje; 4. več kot podoben. I. Vodoravno in navpično: 1. slonovi zobje; 2. gora pri Ljubljani; 3. slovensko drevo; 4. posedujem. Rešitve pošljite do 14. februarja na uredništvo! Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure service and repairs. MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRIJCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 31 1 63ob RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo Številko doma: 850 4090 DOMAČA HRANA SREDI MELBOURNA! “THE SAUSAGE MACHINE” TAKE-AWAY SHOP CENTRE PLAZA, Cnr. Bourkc and Swanston Sts. Nudimo Vam klobase, pečenice, krvavice in razne slične dobrote nepečene za nakup, ali pa pečene na oglu (Charcoal Grili), postrežene s hrenom, gorčico, raznimi solatami ali kislim zeljem. Domače juhe: ječmenova, grahova, lečna. razpolago orehova in makova potica, sirova pogača, jabolčni zavijač in druge dobrote. Priporočata se Valerija in Miha ROPRET v. . , , . , rrrrrrrr«__ Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrsina avtokleparska dela, avtobarvanjc in podobno. * °pravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEVVIS RD.. WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnico 221 5536 TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK Draga moja. prodno se vzameva, te pa moram vs opozoriti, da imam revmo, išijas. srčno napako "bolela jetra." ( csil pa potem nimaš?" /uh." Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZZIN1 MEMORIALS Verga Bro«. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA A VE., THOMASTOWN, VIC Telefon: 359 5509 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! OPALI Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . .. OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 VVattletrcc Road, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 Melbournski Tojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Eltbamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 Sc želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK'S AVTO ŠOLA" 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 2165 N-S.W. TELEFON: 72-1583 < ll (. I, i; F T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty Ltd. ! 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040 i, <| !1 '1 : TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS : 1» t 1» ' i i ! Prevzemamo registraciji) in popolno knjigovodstvo ! vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor ludi posameznikov Urejamo davčne obra- j; i; čunc ("Ineome tax return”), rešujemo davčne ! ! probleme in nudimo potrebne nasvete • Posvetujte se z rojakom V FFRFOI JA | J M. THAMF j F.. WFINBFRG j ; Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — J ; “Tariff Companics”. J I Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bole- < ! zen, v nezgodah: zavurovanja nepremičnin itd. j IVVorkers' Compensation, Public Risk, Stiperan- J !; nuation scheme, Pension Funds.) J s Telefon: SVDNEV 560-4766 in 560-4490 J J E.Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij C)lympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča /a prodajo novih m starih pisalnih, računskih in podobnih sirojev vseh /nafrik. I/vršujemo vse vrste popravil! V /alogi imamo slovenske črke CSZ, ki jih Va^ pisalni stroj morda se nima. EMIL ZAJC lelefon: 9 Tenn>son Ave., 544 8466 ( 1 AV I ON, Vit. 3169 SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmemi ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 459 7275 ROSANNA, Vic. SLOVEMAN AtIS ASSOClATI ■ Kaj pa NAROČNINA? SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.in. do 11.45 ure p.m. Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Tudi Vam bo vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska številka: (062) 82 1083. )