Oglar Marko. Cvetinomirski. r. svisli je pihal skozi Hno svež nočen veter. Nekjc v vasi \e za-laial s cvilcčim glasom pcs, zalajal in utihnii. In zopet gluha tišina vseokrog. Zdajci se je oglasila prav blizu kozolca sov& »Skovik! Skovik!* — je stokal nepretrgoma puščoben glas skozi noč. Nato se \e začulo okrog kozolca plahutanje nerodnih peroti. BiToda kmalu se je skovikanje ponovilo od iste smeri kakor poprej, in lemu skovikanju ni hoteJo biti nič več konca. »Spiš, Ccnko ? . . . Jaz ne morem. Da bi vsai sova enkrat utihnila h »Tudi \az še ne spim- Ali tc ie strah, Jožko?« v>Nc, strah me ni. Ampak nekaj prcmišljujem. Ugani, o čem? Mcd bratoma je nastal za hip molk. Cenko se je neraimo prevrnil ijia ležišču, Jožko pa se je še globlje zaril v dišeče suho seno. »Ugani!« je zahrkai Jožko. "0 svctem Miklavžu, o orehih in lešnikih, o konjih in parkljih iz f lecta . . , Ali sem uganil?« -Nisi, Cenko. Se ugiblji!« »0 Veiiki noči, o kolačih, poticah tn pomarančah . . . Zdaj sem ¦iiganil, kajneda!(t ¦^Tudi 2daj ne!« Iznova je zapihal skozi lino veter, v hruški pred kozolcem ie za-|iumelo in tropotoma je padlo na tla nekaj zrelih sadov. »Povej, Jožko! Jaz tako ne morcm uganiti . . . Cenko si ie popravil odeio na životu in se iztegnil proli bratu^ *No, bom pa povedal. Veš, kje sern bil dancs?« « >Za potokom; lapuh si trgal za svinje.« Za potokom, da, pa še dalje. Ko jc bil koš poln, sem ga skri! v grraov}e in potcm sem šel po hribu navzgor na Jurjev laz, tja, kjer žge oglar Marko kope. Šel sem k Marku v kočo. Ugani, kaj sem vse videl pri njem ?* 1»Morcbiti pava . - .-»Kaj pa Še! Saj še kokoši nima . . . Vse nekaj drugega.« ^Lepepa konja . . ¦« >vOjoi, Cenko . r . tudi konja ne, ne lepega, ne grdega. Kar napravi Marko oglja, mu ga zvozi vsega Jernačcv Miha s svoiim koniem do ie-leznice. Ze vidim, da zopct ne boš uganil. Ježa sem videl, dva tako lepa ježka, da je veselje ! In pa kosa ima Marko, potem pa šojo . . .« V vcjeviu hruškc zunai i« zopet zašelcstclo, in vnovič so zaporedoma Hrpadle hruške na tla. ^R- »Vsc to si videl ? - . . Čakaj, Jožko . . . iutri greva skupaj po lapuh ; ^Bsaj ga je še kaj za potokom ?* ^H »Še, pa ga ne bo več za zvrhan koš.« ^H ^B vNič ne škoduje . . . In potem greva na Jurjev laz k oglarju Marku.« ^B »Dobro ! Sai sera Marku obljubil, da prideva enkrat skupaj k niemUj« ^H Cenko sc je popraskal za ušesom. ^H ^B .Zdaj pa se ti ugani, Jožko, o čem premišljujem jaz!« ^H ^H sPa nchajva ugibati za enkrat! . . . Kar povei rajši, Cenko . . . ^H ^^eno dobro ! ^B ' ^Bogai bi bil rad, o tem razmišljam. V kočiji bi se vozil kakor cesar, namcsto kokoši bi imel doma same pave, ki bi se izprehajali pred hišo in po vrtovih, pa zajcev bi imel toliko, da bi jih vse mrgolelo po liaših travnikih in po dolini, kadar bi jih šel past. Cisto nič bi ne delal; samo ležal bi in jedel potice, tiste sladke rozinove, in pa malinovec bi pil . . . Aii bi ne bi!o imenitno, kaj ?« >Posebno slabo bi res ne bilo!" se jc posmejal Jožko, »nikar ne misli na takšne stvari; to so čenčarije, veS, Cenko, prav nič drugega kakor čenčarije . . . Jaz bi bil pa zadovoljen, samo če bi mi bote! dati oglar Marko enega svojega ježa . . . in prav nič drugega si ne želim. »Jež je že nekaj — toda, kaj bi z ježem ? Ce bi bil jaz bogat, bi ieža še ne pogledal. Imel bi pa udomačenc srne in jelene. Te bi včasih zapregcl in bi se vozil ž njimi po dolini v trg . . . To bi zijali in giedali liudje ! Srna teče kakor blisk, jelcn tudi ... šlo bi kakor EKjev voz . . Jožku se je zazdehalo. ^M »Beži, beži, Cenko .. . Kaj ti vendar še ne pade v glavo! To ^H mnosti . . . Vsak večer tni pripoveduješ, kako bi živel, če bi b^| bogaj . . . Rajši zaspiva!« ^M ^_ Lepo bi pa le bilo, Jožko, ali ne ?« ^H Lepo? . . . Seveda — a kdor je reven, je reven, in ne bo nikoli »Toda jaz mislim drugačef Jožko, Zakai bi ne bil bogat ? Meni se zdi tako prijetno premiiljcvati o tem, česar nimam. In potem se mi na-vsczadnie res zdi, da sem bogat . . . Veš, Jožko . . . tudi barko bi si kupil potem, tako z velikimi belimi jadri, in vozil bi se po moriu, semintja, v Ameriko in še dalje, zmeraj dalje. Vse morske tolovaie bi postrelil. Jedel bi pa na barki samo ribc in ribie olje bi pil . . . Nazaj iz Amerike bi pa pripeljal domov toliko zlata, da bi ga bila vsa barka do vrha polna. Doma bi pa dal napraviti iz zlata cerkev in zvonik in za sebe palačo, ki bi bil^_ tako visoka kakor najvišja smrcka . . . in . . . io . . . slišiš, Jožko?« ^| ^^^ Z Jožkovega ležišča je prihajalo lahno sopenie. ^B ^^ft »Sli— šim, Cen— ko . . .« S ^^B »2e spiš? No, ne bom te več motil. Koš te je močno zdelal, veijJH lahko noč, Jožko, dobro spi!« B »Lah — ko n — noč !« B Se cokrat je zaskovikala sova; nato je bilo tibo zunaj. Samo vet«^B )e šcpetal v vejah hruške in zapihal zdajpazda) v svisli . . . jB Jožko Je spal, z napolodprtimi ustmcami, z rahlim smehljaiem u^* napetih rdečih licih ; desnico si ie bil položil na razgaljene prsi, levicci Pa je imel iztegnjeno ob životu. Kdove, o čem je sanial ? . . . Najbrže sta se_ mu prikazala v spanju onadva ježa oglarja Marka: semtertja ropotata pO Markovem ježu sanja . . . Sanjaj! Tvojc sanje so tako lepe in pametne . . . A moje ? . . . Le spavaj, bratec!« .. . Nato je tudi sam zatisnil oči in kmalu zaspal. (Kone^-J