GLEDALIŠKI UST GEZOMA 1©23'24 !i '/v mm M E VILKA' 18 v IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJAM r. n K05TH ,UUKR5inOUlC LlUBLTRnn, Dunajska cesta steu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = ■ Potoualni usnjati predmeti i. dr. j Samoprodaja in zaloga izdelfeou touarne „PETOUlR“, 3. č. [■ BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva.......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Vugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. m imi« m (§) Najfinejša svetlobna telesa .■■■- ■£— za stanovanja, rile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, sviti, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelji JESTA", Ljubljana, KolodDorsha ul. 8/1. SPORED. Torek, DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. 12. februarja Zaprto. Sreda, 13. n Othello Red B Četrtek, 14. n Golobček Red C Petek, 15. n Nju. Gostovanje gospe Sobota, 16. n Šetinske Beneški trgovec Izven Red D Nedelja, 17. »» ob 3. uri popoldne: Nedelja, 17. Danes bomo tiči .... ob 8. uri zvečer: Izven Ponedeljek, 18. m Tri maske — Smešne pre-cijoze — Priljudni komisar Hamlet Izven Red E Torek, OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 12. februarja Gostovanje baletnega zbora Sreda, 13. » zagrebškega narodnega gledališča Aida Izven Red E Četrtek, 14. n Traviata Red A Petek, 15. n Mignon Red F Sobota, 16. n Faust Izven Nedelja, 17. n Madame Butterfly .... Izven Ponedeljek, 18. n Zaprto. Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se I B fl V I največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo st. 12 Priporoča se I H V m* J. Maček Začetek ob 8. Konec krog pol 12. OTHELLO. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Beneški dož.......................................g. Lipah Brabantio, senator................................g. Skrbinšek Prvi senator ....................................g. Medven Drugi senator.....................................g. Sancin Graziano, Brabantijev brat........................g. Cesar Lodovico, Brabantijev sorodnik....................g. Drenovec Othello, plemenit zamorec v beneški službi . g. Putjata Cassio, njegov pobočnik...........................g. Kralj Jago, njegov praporščak...........................g. Rogoz . Roderigo, beneški plemič........................g. Gregorin Montano, namestnik na Cipru.......................g. Peček Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena ga Marija Vera Emilija, Jagova žena..............................ga Juvanova Bianca, Casijeva ljubica..........................gna M. Danilova Glasnik...........................................g. Terčič Plemiči, vojaki, senatorji, godci. Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza. Salon za dame in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. oper© in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledal iških lasulj in potrebščin Specialna trgouina damskega in moškega sukna Zalaga belega blaga •Josip Sizdrcič ^le^5andr°ua c- - 2 — Začetek ob 8. Konec ob 10. NJU. Vsakdanja tragikomedija v desetih slikah. Spisal Osip Dimov. Poslovenil M. Skrbinšek. Režiser: B. PUTJATA. Nju............................................ga Šetinska k. g. Soprog...........................................g. Putjata On...............................................g. Rogoz Kostja.........................................gna Smerkolj ml. Marija.........................................ga P. Juvanova Oče......................................... . g. Lipah Mati...........................................ga Medvedova Pomočnik.........................................g. Medven Prvi gospod......................................g. Sancin Drugi gospod.................................... g. Smerkolj Dijak ..........................................g. Jan Prva dama......................................gna V. Juvanova Druga dama........................................gna Slavčeva Hišna . .........................................gna Ježkova 1-) Evo pet metrov mojega življenja! 2.) Ozek trak pomladi se je pojavil nad zemljo. 3.) Pisma lahko ožive? 4.) Kakor da zaslutimo smrt. 5.) Bila si kot solnce. 6.) Mama, kje si? 7.) Je kaj višjega od smrti in ljubezni? 8.) Zvenela je kot roža. 9.) Mrličem je vse prav. 10.) Ona je tu ... z nama . . ! Svetlobna telesa posodila tvrdka „Vesta“. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo — 3 — Začetek ob 8. Konec ob 11. w v (r f TRI MASKE. Drama v enem dejanju. Spisal Charles Mere. Poslovenil F. J. j > Režiser: O. ŠEST. Prati della Čorba . . . .......................................g. Skrbinšek Rdeči harlekin . . f. ^ g. Rogoz Puščavnik..........................................................g. Terčič Pavliha ..........................................................g. Plut Paolo della Čorba..................................................g. Gregorin Mancecca . . . . . , ......................................ga Wintrova Viola Vescotelli. ................................................ga Juvanova Godi se V korziški vasi na pustni torek 1. 1820. \ ' •• . ' 'v; ■ ; f fT SMEŠNE PREČI JOŽE. Komedija v enem dejanju. Spisal Moliere. Poslovenil F. J. Režiser: g. PUTJATA. La Grange............................... . . . .................g. Sancin Du Croisy.......................................................g. Bertok Gorgibus, meščan................................................g. Cesar Madelon, njegova hči............................................gna Juvanova Cathos, njegova nečakinja.......................................gna Slavčeva Marotte, služkinja pri Gorgibusovih.............................gna Ježkova Almanzor, lakaj.................................................g. Pleničar Marquis Mascarille..............................................g. Putjata Vicomte Jodelet.................................................g. Medven Prvi nosilec....................................................g. Markič Drugi nosilec................................................... g. Kurent Prvi godec . ..................................................g. Kumar Drugi godec.....................................................g. Jan Več lakajev. Godi se v Gorgibusovi hiši v Parizu. Čas: XVII. stoletje. PRILJUDNI KOMISAR Komedija v enem dejanju. Spisal Georges Courteline. Poslovenil F. J. Režiser: O. ŠEST. g. Peček g. Šest g. Lipah g. Jerman g. Sancin g. Smerkolj g. Danilo ga Rakar jeva Godi se v Parizu. Cas: sedanjost. Komisar............... Floche................ Breloc .■ .h . . . . Gospod ............... Stražnik Lagrenaille Stražnik Garrigou. . Punez ................ Gospa Flocheva. . . — 4 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. Gostovanje baleta Narodnega gledališča v Zagrebu. I. LEPTIRI. Muzika R. Schumanna. Balet u enem dejanju od M. Fekina. Lica: Margarita Froman........Paula Hudi Desi Namur Max Froman..............Tatjana Sidrova Olga Pastuhova ODMOR. II. Divertissement. 1.) Ruski narodni ples . . . Margarita in Maks Froman 2.) Chopin: Mazurka .... Valentin Froman 3.) Sdiubert: Moment musical Margarita Froman 4.) Bakalenikov: Kavkaški ples......................Maks Froman 5.) Delibe: Mazurka iz baleta „Copelia“...............Paula Hudi in Valentin Froman 6.) Lijadov: Lutke.Margarita in Maks Froman ODMOR. 7.) Sarasate-Baranovič: Špa- njolski ples........Margarita in Maks Froman 8.) Verdi: Arabski ples iz „Ai'de“....................Desi Namur 9.) Gossec: Gavota.........Margarita Froman 10.) Bakalenikov: Tatarski ples Maks Froman 11.) Glazunov: Rapsodija . . Paula Hudi in Valentin Froman 12.) Baranovič: Jugoslavenski ples................Margarita in Maks Froman Dirigira: kapelnik Matačid. Sodeluje orkester Nar. gledališča v Ljubljani. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. • • Al DA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Kralj egiptovski................ Amneris, njega hči.............. Aida, sužnja etiopska . . . . Radames, vodja egiptovske voj- Dirigent in režiser: F. RUKAVINA, g. Pugelj — Zupan ga Borova - Rewiczeva - gna Sfiligojeva ske.......................... Ramfis, veliki svečenik . . . Amonasro, etiopski kralj in ga Lewandovska — gna Zikova g. Sowilski - Šimenc g. Betetto — Zathey oče Aide Sel ... Svečenica g. Cvejič g. Banovec — Mohorič gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. dejanje: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa ia ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. Plese naštudiral baletni mojster g. A. Trobiš. Vsebina: — 6 - Začetek ob pol 8. Konec ob 1L TRAVI ATA. Opera v treh dejanjih. Besedilo zložil po drami Dumasa „Dama s kamelijami" F. M. Piave. Vglasbil G. Verdi. Prijatelji Violette in Flore, matadori, picadori, ciganke, sluge Violette in Flore, maske itd. Prvo dejanje: Na veselici pri Violetti. Alfred Germont obožuje Violetto in ji prizna svojo ljubezen. Zato mu da Violetta kamelijo in ga povabi, naj pride zopet, ko bo ta kamelija ovenela. Tudi ona ljubi Alfreda in sklene svoje dosedanje življenje, ki je bilo do sedaj posvečeno veselju, dostojneje in lepše živeti. Drugo dejanje: Violetta je opustila družbo in živi samo svoji ljubezni. Alfred naj uredi njene stvari v Parizu in naj vse proda. Ko je on odsoten, pride Alfredov oče k Violetti in jo roti, naj pusti Alfreda v miru, ker bi se sicer morala tudi Alfredova sestra odpovedati svoji ljubezenski, sreči. Violetta prevzame nase to veliko žrtev in ko se Alfred vrne, se poslovi od njega. On je ne razume. Oče ga spominja na njegov domači kraj. Ko Violetta pove Alfredu, da bo šla kljub obljubi, ki mu jo je dala, zopet Ba veselico, je on ogorčen in odide. Izprememba: Veselica pri Flori, kamor je prišla tudi Violetta. Alfred je v začetku ne mara videti, toda pozneje se vendar spozabi in jo Pred vsemi gosti očitno razžali. Tretje dejanje: Violetta je bolna na smrt. Živela bo še par ur in se poslavlja od sveta. Prihiti Alfred. Zvedel je resnico od svojega očeta, ki mu je tudi dovolil, poročiti se z Violetto. Toda on in oče najdeta Violetto v zadnjih smrtnih bojih in Alfred se komaj še spravi z umirajočo svojo predrago. Dirigent: A. NEFAT. Režiser: V. SEVASTJANOV. Violetta Valery................... Flora Bervoix..................... Annina, služkinja Violette . . Alfred Germont.................... « Georg Germont, njegov oče . Gaston, Vicomte de Letorieres Baron Douphol..................... Marquis Obigny.................... Doktor Grenvil.................... Josip, sluga Violette ..... Sluga Flore....................... ga Vesel-Polla k. g. ga Matačičeva ga Smolenskaja g. Sowilski g. Popov g. Mohorič g. Šubelj g. Pugelj g. Debevec g. Perko g. Bekš Kraj: Pariz in okolica. — Čas: sedanjost. Prva vprizoritev: 1853 v Benetkah. - 7 - Začetek ob pol 8 Konec po 11. Ob 20 letnici opernega pevca g. H. Zatheya. FAUST. Opera v petih dejanjih, zložil Gounod. Besedilo po Goetheju napisala J. Barbier in M. Carre. Dirigent: MATAČIČ. Režiser: BUČAR. Faust...............................g. Sowilski Mefisto.............................g. Zathey Valentin . .........................gg. Popov - dr. Rigo Wagner..............................g. Perko Margareta. ........................gna Zikova Siebel..............................gna Korenjakova Marta...............................gna Ropasova Dijaki, vojaki, meščani in meščanke. Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. Inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 IzvrSuJe vse bančne posle najkulantneje MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV ; ANGELA PEKOLJ ALEKSANDROVA CESTA 12 ■' s© priporoča velecenjenim damam = QRICAR & MEJAČ LJUBLJANA, ŠE[ENBURGOUfl . gna Thalerjeva Suzuki, njena služabnica.................... . gna Rewiczeva F. P. Pinkerton, častnik mornarice S. U. A. . g. Kovač Kate Pinkerton.........................ga Smolenskaja Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki ... g. Cvejič Goro.....................................g. Mohorič Princ Yamadori...............................g. Šubelj Bonzo......................................... . g. Zupan Vakuzide......................................... g. Bekš ' Komisar......................................g. Pugelj Uradnik..........................■.............g. Drenovec Mati Cio-Cio-Sane.......................ga Lumbarjeva Sestrična Cio-Cio-Sane.................gna Koreninova Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo .glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč, kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnein gričku v mali hišici. Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in uživa nje čare. Mladi Amerikanec se v šali hoče ženiti na «devetstoindevetdeset let», kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočnim, da Cio-Cio-San in ; F. P. Pinkerton stopata v zakon, kar potrdita s svojeročnimi podpisi. Nato ' se praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov rnale Butterfly, ki prihaja vedno bliže in preklinja nevernico. Vsi odidejo. : 'Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tu pa tam : vzblesti zvezda. Prekleta, a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. ;i Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki' sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so: pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Koko princa Yamadori odkloni. Nestrpna Postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja.*! Cul se bo topov strel in ona bo srečna. Ze ga zre pred svojimi očmi. '' težkem pričakovanju ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem na-'’ '•rosita po sobi, da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče, naj budi spomine na ono srečno noč. Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici v^o dolgo •noč.< Kdaj pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čak&, o9kod pride; oui ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel, ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miiss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo ButterflV od ;• puščanja. - - . j Tega ona ne prenese in si konča življenje. — 9 — Operni pevec Hugo Zathey. (K dvajsetletnici.) Naš priljubljeni član, operni pevec g. Hugo Zathey, praznuje te dni dvajsetletnico svojega gledališkega delovanja. Hugo Zathey Rojen je 1. 1880. v Krakovu; po absolvirani gimnaziji je bil vpisan na juridični fakulteti in je obenem končal konzervatorij v .Krakovu. Dve leti je bil učenec glasovitega italijanskega profesorja Manzonija na Dunaju. Zathey izvira iz izredno muzikalne družine; njegov stric je bil čuveni tenor Bandrovski. Po dunajskih študijah je bil angažovan v Černovicah na tamkajšnjem nemškem gledališču. Komaj je tam podpisal pogodbo^ dobi ponudbo od ravnatelja nemškega gledališča v Ljubljani. V Černovicah je ostal samo eno sezono, nato pa je pel v Lvovu, Lodzu, Stanislavu, kjer je bil dve leti profesor solopetja na glasbeni šoli. Potem je bil tri leta ravnatelj opere v Krakovu. Med vojno je deloval v Moravski Ostravi in Brnu. Po prevratu 1. 1918. pa je bil naš Zathey med prvimi, ki so prišli pomagat naši operi na noge. Od njenega zopetnega oživetja po sramotni dobi štiriletnega moratorija pa do danes je naš slavljenec neumorno delavni član in ena prvih moči naše opere. V Ljubljani je pel poleg Betetta v vseh večjih operah. Samo v „Prodani nevesti11 je pri nas nastopil 72 krat (v celem pa je v nji pel 142 krat). Pel je v „Faustu“, „Hofmannovih pripovedkah", „Veselih ženah winds.“, „Carostrelcu“, „Tajnosti“, „Zonglerju“, „Manonu“, „Notre Dame“, „Stancu“, ,,Onjeginu“, „Ai'di“, „Bohemi“, ,,Psoglavcih“, „Boris Godunovu" itd. . Gospod Hugo Zathey ima zabeležene vse nastope svojega dvajsetletnega delovanja. Mnogo veselih in žalostnih ur je bilo vmes. Toda na žalostne je pozabil: on ve, da je otrok gledališča. Vsi, ki ga poznajo, ga ljubijo in spoštujejo. V vseh gledaliških in izvengledaliških krogih uživa radi svoje poštene, odkrite možatosti in konciljantnega nastopa izvreden ugled in priljubljenost. In Hugo Zathey jo tudi zasluži. Želimo našemu dragemu bratu Poljaku ob njegovi dvajsetletnici vse najbolje, posebno pa, da se med nami še dolgo dobro počuti! O gospodu, ki je našel uro. Spisal Georges Courteline. Tramvajski voz, v katerem sem sedel, je dospel do postaje Plače Blandie. Ko pogledam skozi okno, vidim, da preko trga stopica moj prijatelj Breloc. Zrl je tako togotno predse, da sem skočil z voza ter ga vprašal: — Za božjo voljo, kaj se ti je pa zgodilo, Breloc? Držiš se, kakor da prihajaš z vislic! Odgovoril mi je: . — Z vislic ravno ne; iz luknje pa skoroda. Misleč, da je zakrivil kak zločin, sem skremžil obraz in široko odprl usta, da utešim s primernim krikom čuvstvo strahu, ki se me je polotilo. To je opazil moj prijatelj in me je prehitel: — Motiš se, je dejal. Vtaknili bi me bili skoro v luknjo, ker sem našel ponoči na bulevarju Saint-Midiel uro in sem bil tako prekleto neumen, da sem jo nesel danes zjutraj na policijski komisarijat. To ni šala, moj dragi! Še sedaj se tresem od jeze in groze. Sicer pa: spremi me par korakov, vse ti povem . . . — Hudiča! ! — Poslušaj torej in glej, da ti bo v prid. — Davi torej, točno ob devetih, sem šel na policijski komisarijat z ominozno uro — lepo — 11 — zlato čebulo s platinastim monogramom — v žepu. Komisar je sedel za pisalno mizo in srebal mlečno kavo. Ne da bi mi voščil dobro jutro ali karsibodi, me je pogledal izpod čela ter mi rekel: — Kaj hočete? S prijaznim nasmehom človeka, ki je doprinesel dobro delo in pričakuje pohvale, sem mu odgovoril: — Gospod policijski komisar, dovolite, da vam izročim uro, ki sem jo našel danes ponoči in ki . . . Preden sem še končal, vstane komisar in reče: — Uro ste našli? V predsobi so igrali stražniki kvarte. Komisar zakriči nanje: — He, zaprite vendar okno na ulico! Človek ne razume lastne besede! Stal je in žvečil med zobmi razne kletvice, dokler ni bila njegova zapoved izvršena. Potem se je spustil v svoj naslanjač in mi v navidez mirnem tonu rekel: — Izročite mi predmet! — Storil sem, kakor je želel. Vzel je uro, jo ogledoval spredaj in zadaj, odpiral in zapiral pokrov, jo navijal in jo nazadnje celo povohal. — Da, je dejal nato, to je ura, o tem ni dvoma. — O, gotovo, sem si dovolil pripomniti. Nato je odprl predal svoje mize, položil vanj uro in ga zaklenil. Jaz sem ga začuden gledal. Potem je dejal: — In kje ste, prosim vas, našli ta predmet? — Na križišču bulevarja Saint-Michel in ulice Monsieur le Prince. — Na tleh, na trotoarju? vpraša komisar. — Da, na trotoarju, mu odgovorim. — Čudno, me zavrne zagonetni človek in poškili name z ne-zaupnim očesom; trotoar vendar ni mesto, kamor se polagajo ure! — Dovolite, da pripomnim . . . — Pustite pripombe, mi seže v besedo; jaz si domišljam, da poznam svoj poklic. Povejte mi rajši, kdo ste! Povedal sem mu svoje ime. — Kje stanujete? — Plače Blandie, številka 26, prvo nadstropje. — Od česa živite? Razodel sem mu, da imam dvanajst tisoč frankov letne rente. — Ob katerem času ste uro našli? — Ob treh zjutraj. — Nič kesneje ? pripomni ironično komisar. — Ne, mu mirno odgovorim. — Čestitam, pravi nato komisar; zdi se mi, da živite čudno življenje. — Živim, kakor se mi poljubi, mu odgovorim. — Mogoče, me zavrne komisar; toda jaz imam pravico, da vas vprašam, kaj vraga imate opraviti ob treh zjutraj na križišču bulevarja Saint-Michel in ulice Monsieur le Prince, vi, ki pravite, da stanujete na Plače Blanehe. — 12 - — Zakaj pravite, da pravim? — Zato, ker pravite. — Če pravim, bo tudi res. i — To bo treba šele ugotoviti. Zaenkrat vas prosim, da odgovarjate strogo v okviru vprašanj, ki vam jih moram staviti v izvrševanju svoje službe. Vprašam vas torej, kaj ste počeli ob tako pozni nočni uri v okraju, kjer po lastni izpovedbi ne stanujete? Obrazložil sem mu, kakor je bilo res, da sem prihajal od svoje prijateljice. Zabeležil si je mojo izpoved ter vprašal: — Kaj dela vaša prijateljica? — Moja prijateljica je omožena, sem mii priznal. — S kom? — Z nekim lekarnarjem. — Njegovo ime? — To vas ne briga, mu rečem vznemirjen. — Ali z menoj govorite? me vpraša komisar. — Menda. Komisarjevo lice postane rdeče, potem vijolčasto. — Oho, dečko moj, mi pravi; izpremenite svoj ton, sicer se pomeniva drugače! Po kratkem molku je nadaljeval: — Ali ste bili že kdaj kaznovani, Breloc? To me je docela raztogotilo. — In vi? ga vprašam. Komisar skoči pokonci: — Nesramnež! mi kriči v obraz. — Tepec! zavpijem jaz. Toda, zazdelo se mi je, da je prišla moja zadnja ura. Komisar se mi je bližal s penečimi ustmi in krvavim pogledom: — Kaj ste rekli, je ječal, kaj ste rekli? Hotel sem mu nekaj odgovoriti, toda ni mi dal časa. — Človek, je rjovel, vi se hočete norčevati z menoj? Upirati se mi hočete, meni in postavi, ki jo zastopam? Ha, dobro ste naleteli! V luknjo vas spravim, čujete, v luknjo! In pri tem je razbijal po svoji mizi, da so odskakovali papirji in leteli na vse strani: — Ali vem, kdo ste? Ali vas poznam? Pravite, da se imenujete Breloc. Kaj jaz vem! Na Plače Blanche stanujete, pravite. Kdo mi je porok, da je to res? In da imate dvanajst tisoč frankov rente, tudi trdite. Pokažite jih vendar, dvanajst tisoč frankov! Kje pa so? Stal sem kakor od strele zadet. — Tu nekaj ni v redu, je kričal, če ure niste našli, kar je dvomljivo, je prav lahko mogoče, da ste je ukradli! — Ukradel! — Da, ukradli! Sicer pa: prepričajmo se! Dva stražnika sta prihitela v sobo, zaradi vpitja. — Preiščita tega človeka! l! 1 • Človek, to sem bil jaz. Minuto kesneje sem stal v Adamovi obleki pred komisarjem. — 13 - — Ha, vi se hočete šaliti z menoj? Vzdignita mu roko! — In nogo! Potepuh! Da boste vedeli, kaj se pravi norčevati se z uradno osebo! . . . V duhu je preživljal še enkrat vso strahoto svoje zgodbe in ko mi jo je pripovedoval, ubogi prijatelj Breloc, je kričal, da so se začeli zbirati ljudje okrog naju: — Ha, če najdem še kdaj uro, jo razbijem na kosce! Jaz pa sem se smejal, da so mi tekle solze po licu, veseleč se, da sta jo zopet enkrat tako imenitno polomila stara sovražnika vseh poštenih ljudi : uprava in postava .... F. J. Iz »Spominov S. Bernhardt“. (Dalje.) Bressant, najbolj čudovit in najbolj priljubljen igralec, je prišel k meni in rekel: „To stvar moramo urediti, draga gospodična, kajti kratke roke Nathalie segajo zelo daleč. Da vam povem naravnost, bili ste malo razvneti, toda to mi ugaja. In potem", je pristavil ter pokazal na mojo sestro: „je mala zelo hude krvi in vendar tako lepa." Publika je pričela nejevoljna ploskati, kajti ta afera je napravila desetminutno pavzo. Morali smo na oder. Marie Royer me je poljubila in rekla: „Ti si moj razposajeni mali tovariš!“ Rose Baretta se je pririnila do mene in dejala: „Kako si se vendar upala kaj takega?! . . . Napram članici! . . .“ Sama pa si prav za prav nisem bila na jasnem, kaj da sem storila; toda moj instinkt mi je rekel, da bom vso stvar drago poplačala. Dan nato šem prejela pismo od ravnateljstva, ki mi javlja, da se imam zglasiti pri njem radi afere, ki se tiče samo mene. Vso noč sem prejokala, toda bolj radi razburjenja kot pa radi očitkov, ki sem si jih sama delala; najbolj pa me je razburjal nastop, ki se mi je obetal z mojo družino. Skrila sem pismo pred svojo mamo; kajti proglasila me je z dnem, ko sem šla h gledališču, za polnoletno. Zato sem prejemala svoja pisma brez njene kontrole. Prihajala in odhajala sem z doma brez njenega nadzorstva, kakor sem sama hotela. Točno ob eni sem se javila pri ravnatelju. Gospod Thierry je bil zelo hladen; nos se mu je pordečil, gledal je mrko kot še nikoli. Pridigoval mi je neverjetno dolgo, me grajal, češ, da mi manjka discipline in rešpekta, in končal je s tem, da mi je svetoval, prositi gospo Nathalie za odpuščanje. ..Poklical sem vas,“ je še pristavil. „Prosili boste v navzočnosti treh članic Comedie odpuščanja. In če bo gospa Nathalie pri volji, da vam odpusti, bo seja določila, ali naj vas kaznujemo ali pa vam engagement odpovemo." Trenutek sem molčala. V duhu sem videla pred seboj svojo neutolažljivo mater, čula, kako se moj malomeščanski boter smeje in kako moja teta Faure triumfalno govori: „To je strašen otrok!..." Videla sem, kako — 14 — moja ljuba mi Brabender sklepa roke in me s solzami v očeh prosi. Cula sem, kako drugače tako ponižna in krotka Guerard nahruli vsakogar, ki bi se predrznil dvomiti o moji bodočnosti. »Torej, gospodična?" je. rekel gospod Thierry suhoparno. Jaz pa sem ga nemo pogledala. Postal je nemiren in rekel: »Prosil bom gospo Nathalie, naj pride sem. In prosim vas, da se kar najhitreje odločite, ker mene čakajo važnejše stvari kot uravnavanje vaših neumnosti.“ „0 ne, ni Vam treba klicati gospe Nathalie, ne bom je prosila odpuščanja. Izstopila bom iz Comedie in takoj se odrekam engagementu." Kot bi ga z vodo polil; njegova ostrost se je izpremenila v veliko sočutje s tem nepoboljšljivim in trdoglavim otrokom, ki je hotel iz golega samojublja uničiti svojo, bodočnost. Postal je prijaznejši in dostojnejši in me prosil, naj sedem, kar se dotlej še ni zgodilo. Sedel je meni nasproti in mi zelo prijiazno našteval vse dobrote Comedie, mi razlagal, kako nevarno bi bilo zame, zapustiti ta slavni zavod, v katerega sem imela čast, biti sprejeta, in mi našteval stotino drugih zelo pametnih vzrokov, ki naj bi me pripeljale k razumu. Začela sem se res že vdajati. Ko pa je to opazil in dal poklicati gospo Nathalie, sem skočila kvišku kot zverina. »Nikakor ne, ni je treba sem! Sicer jo oklofutam še enkrat!" „No, če je pa stvar taka", je rekel, „bom poklical vašo gospo mamo." »Moja mama radi takih stvari ne bo hodila sem.“ »Dobro, potem pojdem pa jaz k njej." »Brez pomena, gospod ravnatelj, kajti mama me je proglasila polnoletnim. Lahko živim po svoji glavi, če se mi tako poljubi. Jaz sama odgovarjam za vsa svoja dejanja." »Torej dobro, gospodična, poročal bom potemtakem v tem smislu." Vstal je in mi s tem povedal, da sva končala. Sla sem domov in sklenila, da mami ne povem niti besedice o tem. Toda moja sestrica, katero so spraševali, kje je dobila rano, je izblebetala vso stvar, seveda po svoje, in pri tem še pretiravala, kolikor je mogla, sirovost gospe Nathalie in mojo drznost. Rose Baretta, ki me je obiskala, je povedala vsa solzna, da so mi odpovedali engagemer.t. Vsa družina je bila razburjena in žalostna in ker so venomer govorili samo o tem, sem postala nervozna. Vse očitke, ki sem jih morala poslušati, sem energično zavračala, še bolj pa dobre svete. Šla sem v svojo sobo in se zaklenila. 'G. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. PmitLrnv iv c Irk • Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. H rojska komedija IZ SLU • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Franco ka književnost i jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac“ je uvr>čen v letošnji repertoar ljubljanskega narodnega Jedili ča. - 15 — Dan nato sem šla — saj doma so me vsi^ postrani gledali — h gospe Guerard, kajti pri njej sem našla vedno tolažbe in poguma. Par dni je minulo, ne da bi šla v gledališče. Končno so me nekega dne poklicali k bralni skušnji. Igrala naj bi se „Dolores“ od Bouilheta. Prvič v življenju bi morala biti na bralni skušnji nove igre. Dati so mi hoteli prvo igro v novem komadu, to se pravi, igrati bi morala pri premieri. Vsa moja žalost je bila kakor oblak, ki je šel mimo. Ko sem to povedala mami, je ta mislila čisto logično, da me ne mislijo odpustiti, niti zahtevati od mene, da prosim gospo Nathalie odpuščanja. Grem v gledališče. In kako mi je utripalo srce, ko mi je gospod Davenne lastnoročno izročil vlogo Dolores, naslovno vlogo te igre \ Vedela sem, da je bila Favart, ki bi morala igrati to vlogo, radi tega vsa nesrečna. Kar norela sem samega veselja, toda vendar se me je polaščal tajen nemir ... V življenju sem imela vedno lahno predslutnjo o neprijetnostih, ki so mi grozile. * * * Pet dni sem že študirala vlogo. Nekega dne grem po stopnicah v gledališču in se kar naenkrat srečam tam z Nathalie, ki je sedela pod velikim Geromovim portretom Rachele. Sama nisem vedela, ali naj grem mimo nje naprej. Zlobna gospa pa je to opazila in mi zasikala: „Kar pojdite mimo, gospodična, sem vam že odpustila, in sicer takole: vloge, katere se že tako veselite, ne boste igrali." Sla sem mimo nje, ne da bi ji kaj odgovorila, kajti slutila sem, da se bodo njene besede uresničile in bila sem čisto uničena. (Dalje prihodnjič.) RAZNO. Noviteta v drami. Pripravlja se B. Shawova duhovita historična komedija «Cezar in Kleopatra» v režiji O. Šesta. V večjih vlogah nastopijo Nablocka, Rogozova, Putjata, Rogoz, Skrbinšek, Peček in dr. — V cNju gostuje priljubljena članica mariborskega gledališča gna. Šetinska v naslovni vlogi. Židovska igralska družba J. Kessler je prispela iz Amerike v Pariz, kjer bo v «Champs-Elysees» igrala najlepše židovske komade. Družba je zaslovela po svetu najbolj z igrami «Očetovo srce* in . Ubogi jubilant. Pred kratkim je priredilo brnsko gledališče simfonijski večer v proslavo Janačkove sedemdesetletnice. Gledališka uprava ga ni k predstavi niti povabila, niti mu ni poslala vstopnice. Jubilant se je na večer predstave prerival pri večerni blagajni, toda ni imel sreče, vstopnice so bile že razprodane. Kaj je hotel? Ni šel v gledališče in je doma proslavljal svoj sedemdesetletni jubilej. Damska konfekcija in modni atelje TEODOR KUNC MESTNI TRG 14 POD TRANČO 2 - 16 - Pisarniške potrebščine in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavarna, slaščičarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stani trg št. 21 TRGOVSKA BANKA, D. D. L]UBL)nnn, šedenburcovh ul. i IZVRŠUJE vse BANČNI TRnNSAKCI)( NH]KULnnTNE)E „ Orient “ , družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVŠE ugiaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna transportna in komisijska drutba z o. %. LJublJsaa, Dunajska cesta atev. 31 — Banoor, Rakek, Jeaealee Nulor r.a brrojavke : _Adrijaapedu — Tekoči računi: Zadruena goapodaraka banka — Interni ban»k telefon at. 711 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovratns robs — Vskladlšcanjs roba — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno oeigursnjs — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopelitr* In zve/a v vseh večjih trgovskih eentrlh tu/erfietva in lno*etnsiv* Založna knjigama Ig- Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16 f NA**‘[k?M)SS+ ^|tBl|AN4 ♦ Mt5TM ♦ ✓AODNA.+ TtGCMS \ + ZxV+DAA\F*IS*G('SIC'i:» ♦ Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. ▼ Ljubljani. Cena 4 Din.'