S?N a> tt koristi delav- ',(»ljudstva- Delav¬ ci, opravičeni do kar producirajo. i( paper is devon ! )he interests of l |f |iln« class. Wo s re entltled to at ^ h ,l thev produco. 'oa a« «eoond-olaa« mattnr, D«o. 8, 1907, at the post otfioe >, "O 111. nuuer the Aot of Oonsrre«« of Maroh Srd. 1 «79. *//%, Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, ‘Delavci vseh dežela, združite se!’ PAZITE * na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj alf na ovitku. Ako (420) Je številka . ■ tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite Jo tako). $fev. (No.) 419. /S 'A 0 Chicago, 111., 21. Septembra September) 1815. Leto (Vol.) X. Fordovo filantropija ,cim °, 4 fine. Posojilnico v Rusijo, 4 a =5 H.. em, Ceškenji jeziku. Naš: jNIČABJI! i prihranite Je o pa radi tep, “manag erjefjia: Lostojna v ;, tropinoT« one Veletovarnar IIenry Ford je sklenil, da bo ; j dajal iz michiganske državne ječe od¬ rini kaznjencem dela v svojih tovarnah, pordovo ime ni znano le v Ameriki; vesti jalnih reformah, ki jih uvaja v svojih pod- j, so prešle tudi preko oceana. Povsem na- a je, da se je o njih pisalo na najrazličnejše ,e. Najbolj so prihajali v zadrego nekateri alistieni listi; kajti grajati moža, ki lahko 1 cela premoženja za oglase, ni koristno, hva- Vnjegove metode je pa z ozirom na druge ka- Mjiste, ki ne marajo takega pohujšanja med ivstvom, pa tudi ni mogoče. Nekateri uredniki so si pomagali na. ta na- _ da so objavljali le suha dejstva. Drugi so neti jezi izgubili nekoliko oblast nad sabo, so smešili njegovo filantropijo. To je bil pač najneumnejši način kritike, ki 110 hi njegov kapital več nosil obresti, torej ne bi rastel. Ford pa je kapitalist, ki zna računati, če je res, da se godi delavcem v njegovih tovarnah bolje kakor drugod, je pa tudi res, da se njemu ob tem ne godi slabo, in vse reforme, ki jih je doslej vpeljal, so resnično koristile njegovim podjetjem, kar jasno potrjujejo trgovinski izka¬ zi. Tudi če morda ni imel egoističnih namenov — česar ne vemo, ker mu ne moremo pogledati v srce — je uspeh ravno tak, kakor če bi bil egoistično preračunjen. In v realnem življenju odločuje efekt, uspeh. So li zato vse tiste reforme, na primer pet- dolarska plača, delež dobička i. r. d. brez po¬ mena ? Ne! Tistega ogromnega pomena, ki jim ga pripisujejo nekateri, nimajo. Pač'pa so dosti vredne zaradi tega," ker dokazujejo, da kapital lahko prav izvrstno uspeva, tudi če ne žene izko¬ riščanja do tiste meje, kakor ogromna večina kapitalistov. Fordove reforme pričajo, da bi ka¬ pital lahko izpolnil vse minimalne zahteve orga¬ niziranega delavstva, ne da bi zaradi tega trpel škodo. Kar more storiti Fordova družba, bi lah¬ ko storila vsaka korporacija. Seveda ne bi bilo s tem, kakor smo že povdar- jali, rešeno socialno vprašanje. Tudi nadalje bi obstajalo dvoje razredov z nasprotnimi življen- skimi pogoji in nasprotnimi interesi. Tudi na¬ dalje bi bil delavec ločen od delovnega sredstva; kapitalist bi bil lastnik tovarne, jame, strojev i. t. d.; on bi bil gospodar in delavec bi bil od¬ visen od njega. Kapitalist bi določeval cene de¬ lavčevim izdelkom in delavec bi jih moral pla¬ čevati. Socialnih nasprotij in vsled tega socialnega boja ne morejo ustaviti nobene reforme. Le ubla- že jih lahko. A že to bi bilo mnogo vredno, kajti četudi bi bil boj neizogiben, bi se vendar lahko vodil bolj kulturno, kakor sedaj, in vse človeštvo bi imelo nekoliko dobička od tega. Najnovejši Fordov načrt je, kakor smo ome¬ nili, ta, da bo sprejemal iz ječe odpuščene kaz¬ njence na delo. Ta namen je na vsak način hva¬ le vreden. Kajti doslej je v naši družbi večino¬ ma tako, da pahne en sam greh lahko človeka za vse življenje v socialno pogubo. Sodnik obso¬ di moža na dve leti, tri leta ječe, v resnici ga je s tem pogostoma obsodil na dosmrten izgon iz poštene družbe in na večno potikanje po ječah. Naši družbi ne zadostuje, da je človeka kazno¬ vala po zakonu, ampak na čelo mu pritisne vžig sramote. Tudi ko je prebil kazen po vsej stro¬ gosti postave, mu ni odpuščeno, ampak ime kaz¬ njenca mu ostane in mu ovira povratek v pošte¬ no življenje. Neštete človeške tragedije se odigravajo po tem vzorcu: “Česa iščeš?” — “Dela.” — “Od¬ kod prihajaš?” — “Iz ječe.” — “Obžalujemo.” — In na drugem, trtjem, desetem mestu obžalu¬ jejo . . ., dokler se ne vtisne v glavo prepričanje: Zate ni več prostora med nekaznovanimi ljudmi; tvoja pot je le še zločin. Ford hoče dati takim ljudem priliko, da se poslove od hudodelstva in si pripravijo novo živ¬ ljenje. To je brez ugovora lepo in hvaležno. Ali — v kapitalistični družbi živimo, v druž¬ bi, ki je udarjena s prekletstvom, da se mora najplemenitejše dejanje v njej izpremeniti v kr¬ vavo satiro. Kdor bo prišel iz michiganske državne ječe, ima upanja, da dobi pri Fordu dela. Vsako zimo tava po Ameriki nekoliko miljo- nov ljudi, stradajočih in prezebajočih, iščočih dela. Kdo jim ga da? In kaj nam jim človek svetuje? “Priskrbite si pogoje, da morete dobiti dela pri Fordu. Pojdite v ječo. Zaslužite si to z zlo¬ činom. Dokler si pošten, nimaš ne pravice, ne upanja; kadar boš hudodelec, imaš vsaj upanje.” Noben posameznik ni kriv, da je tako. Kri¬ va pa je vsa uredba poštene kapitalistične druž¬ be. Tudi doslej je bilo tako. Dokler se ne spo- primeš z zakoni, lahko pogineš. Kradi, daj se ujeti in obsoditi; zaprt boš, ali v ječi ti bodo dali kruha. Za zločinca skrbi družba bolj kakor za poštenjaka. Fordov načrt osvetljuje še bolj to strašno karikaturo “najboljše družbe”. RTEL”. Titi in Kranjski 9 j zdravilne, k Dumbov blagoslov. "V suženjstvo, St., JOLIČI Tovarna Tlopvvell v Norfolk, Va., ki je last ik Du Pont Powder Co., je odpustila 300 iških in turških delavcev. V pojetjih te druž- pi ima velikanska naročila za Rusijo, ne sprej- poskj nobeni nemških, avstro-ogrskih ali sikih delavcev. Sedaj je tam zaposlenih okrog tti.soe ljudi, večinoma Grkov in ‘Italijanov. To je uspeh mračnega dela, ki so ga oprav¬ ili Dumba, Papen in tovariši. Kdor se zamisli v razpoloženje tovarniških iditeljev, se ne bo mogel niti zelo čuditi tem pom. Ravnatelj podjetja ni filantrop. Na- Ivljen in plačan je za to, da vodi tovarno v inte- m kapitalistov in da izkazuje čim večji dobi- garantim* za svo i e gospodarje. Navadno je to tudi i fgov dobiček, zakaj družba, kateri služi, do- ve, da se bo tembolj potrudil za njeno žepe, reč sme pričakovati za svojega. Kjer dela desettisoč ljudi, se razume, da s za ogromne profite. Ako se vzame še v po- mft i fr, da se izdeluje vojni materijal, ki ga naroč- !Vdl K tako nujno potrebujejo, da se ne morejo ®ogo pogajati zaradi cene, je več kakor jasno, stva trpi J No velikanske kupčije na kocki, idnejša uj in n; 81 islužuje ~ ne da b* Naenkrat se zazdi ravnatelju, da bi od neka- J »ih delavcev lahko zažugala vsem tem profitom ih ljudi a ^^varnost. Še več. Lahko bi se zgodilo, da ne splaval le ves dobiček po vodi, ampak da bi id P vra t= i nves ti ran i kapital povrh. Izdela- 'dstu s* # ]j 8Q se v g na g rt : f ] a se gotove tovarne po* lStllllO i -r,- __.i__i._ii. __ __ __•_:i _ labost in vživanje ko trpite 8 U teši bo ne ^ udi pose?** ale v zrak. V nekaterih so se že primerile splozije; nekatere so bile popolnoma razdejane. itvo je [IŠKO i in joče in no v P® •Je li čudo, če postane ravnatelj tudi v svoji lV arni skrajno previden? Toda — kateri so tisti delavci, ki se jih mo¬ ti? Ne sme se pač pričakovati, da je tak ež popolnoma na glavo padel, da si ne bi mogel if ii sam napraviti nekoliko mnenja. Municija ■ izdeluje za zaveznike; torej ni zelo verjetno, « bi hoteli Rusi, Angleži ali Francozi preprečiti zdrs 1 * Nelo. Bi li ga drugi res hoteli preprečiti?. . OIJE, li so ti tal V tem času dvoma prihajata avstrijski vele- ^slanik Dumba in nemški vojni ataše von Pa- pa razodeneta avstrijskim in nemškim de¬ dcem evangelij, da je izdelovanje municije v ‘din jenih državah smrten greh. V Plznju, v tfvru, v Essenu to ni greh, .ampak slava. Toda I Zedinjenih državah je njih dolžnost, da po svo¬ di močeh onemogočijo to fabrikacijo. To mora utrditi misli v ravnateljski glavi. *ta uči sam veleposlanik svoje državljane, da delajo zgage, tedaj je pač mogoče, da se naj- f t »jo nekateri med njimi, ki bodo smatrali za f°kaz najčtstejšega patriotizma, ako ne le po¬ kusijo uprizoriti štrajk za ces. kr. Avstrijo, am* 'ta store tudi tisto, kar sicer ni bilo zapisano, pa zelo razumljivo mišljeno — to se pravi, !!l poizkusijo kakšno operacijo z dinamitom ali takšno podobno iznajdbo naše dobe. |iC Be vor, da so nekakšna hišna potrebščina, s kg ro se preganja dolgočasje. Z zanimanjem je na dvojico in se nasmehaval. Prepričan je bil, jima teče življenje mirno kakor kaplja za ks ljo, da, tiho zroč na rodbino, nevede uživata \ liko srečo. V Hrenovem značaju je videl tisto I u trgovini giko, ki zagotovi človeku mirno in udobno š ljenje. Ker je ljubil svojo rodbino, je ljubil ta i deželno vlado, ki mu daja sredstva, da pr ženo in otroke. Mimo iskrene ljubezni do rod ne ni bilo v njegovem srcu nobenega ognja, narodnost in socializem se ni ogreval, bosensko grarno vprašanje mu je bilo sicer znano, toda, tem ni nikdar govoril, ni rad slišal o njem, k po« iljonskih t ed najvažn ^ Zanimiv [jiuali v ti lenih dobah a. Pogl muli n pa nam pi slavi Prevažati ulje stroške Seja se je za m z Eoderm, nav: kadar je i žirija z žitom kakor p svoji k ikija na ki t katerih ji trgov rešitev, tega vprašanja bi lahko povzročila p ^pomočeh kucije, ki bi slabo vplivale na njegovo slii ^jel vobee ; Želel je, da bi ostalo vse lepo pri miru v Bos p () da bi se ukoreninile trdne in trajne razmere,j 9ies £ e p,,jp potem lahko napreduje v službi in pride do h govon gato plačane stopnje. Vilar ga je v svojih i y lih primerjal Joviči. Ni si mogel misliti večjej K0 y am nasprotja, nego se mu je pokazalo v prispodobi) bivšega srbskega kaludjera z boječim uradnike ^ .j Hrenom. Ta ne pozna čuta za kakršnokoli l ^ ^ mostojnost, utonil mu je v številkah in rodi* , skih skrbeh, oprezno gleda v tla in se pri vsaka koraku sebično trese za svoj kruhek, a oni je 1 G jen korakati smelo, z dvignjeno glavo in upo nim pogledom, samega sebe bi žrtvoval za $vf T bedo in še druge bi potegnil za seboj. “Vinko, s svojim strupenim jezikom me v« lila lakota i se okori Enako »t izrečno, i %jo lakote no navajaš, da moram rabiti hribovske izraze, sem se jih naučila od tebe. Kaj si bo mislil za ■ pod inženir o najinem besedičenju,” je rekla f dolgem prerekanju s svojim soprogom g' Minka. Vo “O, prosim, gospa! Mene takšen pomeni zelo zabava, prav očara me. Tu se mi zdi vse ti ko domače, človek pozabi, da se nahaja v rarz tujini,” je odvrnil Vilar. Bilo je že po večerji, ko so se odprle da) le pravi m se je v sobo privalil Stanko, za njim pa ,, ’> J e prišli ko z Miško v naročju. Dečka sta bila krog a — lal in po licih vsa zaripana in pobrazdana z nefc ‘ —da se rdečkasto tvarino, tako da bi človek mislil: oi /Megovoi veli in vstopili sta dve moderni sliki, na kateri bi bilo, na pravem mestu stoječi ogledovalec ne vidi človeških črt, ampak samo brazde drobno nam šene barvaste malte. ‘O nesrečna mažarja!” je zavpila mlada m) ti ter vstala. “Glejte, kako sta se mi pomazali Kaj takšnega! Dala sem jima skledo čežane h i jedla sta kakor prasca pri koritu.” Plosknila J j v roki in zaklicala, pri odprtih durih: Majka!” Gez hip je stala za dečkoma gologlava, n soka ženska suhljatega, bolestnega obraza, nap« , __ I • _i- TkT ti i" am tega v izredni pozornosti. Na njej je visela k* Lra ta “gtu kor na ptičjem strašilu ohlapna, ponošena, nek« liko prekratka obleka švabskega kroja. Vilar t mislil, da ima pred seboj Hrenovo ali gospej 1 mater, zato je vdano naklonil glavo proti stark 1 ‘Glej, majka, kakšna sta! Fe j, Mirko! Hi Stanko! Še jesti ne umeta. Na, čakajta!” sej* togotila gospa ter skočila k Mirku in mu lahn® nategnila uhelj, Stanka je dregnila v bok. Pote® je vzela Miško v naročje. Majka je hotela s pred' pašnikom dečkoma otreti mažo z obraza, gospa ju je pognala vun, da se umijeta. II je velela, da pospravi z mize in pripese kav Vilar je zapazil, da se starka izredno za®' ma zanj: vedno mu je gledala v oči, posek® varno je pobirala izpred njega namizno priprl vo, posebno skrbno je brisala pred njim drobti¬ ne s prta. Držeč skladnico krožnikov na roki, ni mogla kaj, da bi ne izpregovonla s tujim stom. “Gospodine, ali ste šele prišli v Tuzlo? je vprašala, postavši pred mizo. Njene oči - 5il švigale od gosta na Hrena in na gospo, kakor bi prosile pri zakonski dvojici sveta in pomoči. — (Nadaljevanje.)— 5 posebne j so morah ali lin 11 atenskim žito iz “ten modi i^hi stvari jr razum 1 g^tnju” i.j Sejo t; vse pi -Lil ta ^ r P a Majka />j )0b ’a oblek imi. :m a\ i ar |li svoj ,,/^ili fr: k * to ’ ^ f* ^ Si S S !,>» ne t> k »i. J. V Jezi S k } tii »vN ''s, PROLETAREC ADVERTISEMENT > 1 '“ J »a> '?/ ' a 111 80 V ^ Zft .iok a S Slovensko j 1 flS tovli«i Oy’ 2 ^a < - laclo W f \ l10 , pC\ 0 hitro • L ^ Preko , la Za v Jal e. ,i Ca «t ^ ako o+„ a t: ' lll 0,ie nt \ »lis- ta. ot V u . j/K.i':! ■I za ra« L i. N s astt iiif ‘ Na ’ s Pravi^: ’?? r azl'0i ti.” Iik °r 'hoi 'SL ee.Š. 3m - S kom 'er, no 16. januvarja 1861 Inkorporirano 24. februva a 1903 v državi Kansaa- Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: '[•edsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72 , E. Mineral, Kan«, ,'oipreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans. r,jnik : JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kam jiigajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans jspisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontennc, Kane NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. KARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan« jMTON KOTZMAN, Prontenac, Kans. POROTNI ODBOR: OSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. pBANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. HITIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: fflLLIAM 1IROMEK, Box 65, Prontenac, Kans. iNTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. jprejomna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gi tajnika fie denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Avstrija in Ogrska. Špekulacija z žitom v starem veku. ita se Porov« ° mene k ji, 'ko breme j, ^ u i e Pokliea| a ■l' e največ ^ "'''bojazljivi, v '■in Zagladiti j, ' v 'o misel nap e ] obraz je hitel, Žano od bosen, S'o z zbadljiv,, 1 odbijati nje. isoiii nedolžno olti-ovoljilo „ zdelo, da sej,, ponavljajo, ij en primeren a trebščina. « inimanjeni j ( '■e pričali je bi), ir kaplja za ^ levode uživata t i je videl tisi«; io in udobno J in o, je ljubil)] nlslva, da prej jubezni do [»enega ognja.; reval, bosensk* cer znano, tok slišal o njem, i 0 povzročila jj njegovo soM, iri mini v Bo* ijne razmere, in pride d« je v svojih d misliti relj lo s- prispoffl ijeeim uradnilaj 1 kakršnokoli a •likali in rod in se pri vsa ih ek', a oni je o glavo in il žrtvoval za s c . A Jej * 0 - 1 fjj /;.s» f v A» )C tf H 11111 Ev počet] > ag f' Alj' ve ’ . K bilo . ( n#t) oV ’' r ; pr oti tak rova i!# 1 * protestn' v niso suž , pžordž Kjiiiki do |!o pomor j| se ne Pr. za inter r. te v, si pa Kiti stav Kijih mil Kleriki p l .-brisanih Lojnih pat Lili tukajš L v službo L od njih i j; na prim v Evropi vojega 1 OD MEHIŠKE MEJE V bližini Los Indiosa, petna milj od El Paso, je zajtrkor ameriška kavalerijska patri kateri je poveljeval 0 'Brien ! enkrat je obkolilo patruljo št deset dobroboroženih banditov, polurnem boju so se Mchikand maknili. Svoje ranjence in mr so odvlekli s seboj. — Na m ški strani je padel en vojak, šii so bili pa ranjeni. Polkovnik Bullard, poveij obmejnih patrulj, je obvestil C ranzovega poveljnika v Mata: ras, da bo strogo postopal z t kini Carranzovim vojakom, ki z mehiškimi banditi vred preko čil ameriško mejo. Glede bitke, ki se je vršila! 13. t. m. zjutraj, je rekel: Mi s se klatili po temi. Mehikanci izvrstno poznajo teren, so dol vedeli, kje se nahajamo. 1’ripk li so se do nas in nas napadli so storili seveda samo zategli ker so bili v veliki premoči svojo predrznost so dobili zašla no plačilo. Pri Dalfini, 50 milj severna tukaj, je napadlo 20 banditovi kega ameriškega pismonošo h li sta ga dve krogli, kljub tei pa je imel še toliko moči, da sc skril v grmovje. Med prebivalstvom vlada sil razburjenje. i kapitalis i kažoče v soboto ikna, nad i "Velike ibi si p{ ft. da ne tam, kjer j zaveznil ipočetje , prav nič n im Avstri, lice priprt li na drug (pahniti - či skebe fcm tem 1 lino povei I svoje pr: L ter nim i poštenih Haj ostan ij pa gred Ki delavci nobenih t dajo dela ■e, da bi feo zboljš ivico, >vai Mornariški svet. Mornariški tajnik Daniels objavil imena 22 znanstveni! in iznajditeljev, ki bodo tvo pod predsedstvom Thomasa f sona komisijo, koje namen je, kor smo že poročali, stati mor ric: Združenih držav na stran vseh vprašanjih. Imenovane može je izvolilo znanstvenih in tehničnih dni ko.iih vsaka je imenovala po t Edisona samega je pozval mon l iski tajnik ter se o vsem nači dogovoril z njim že preje. V sredo se je komisija pr' sešla v mornariškem departnu m, kjer je razpravljala o orga: zaciji in delovnem načrtu. ho ? mi nag .. ^ Poroči TcNre i. Jttice j jih ni ubitih, vrnejo? Ženske — gasilke. V Absamu na Tirolskem soI stanovih žensko gasilno druš> T ®- Občina je določila 35 deklet. ‘ :J rih po 18 let, da morajo biti fj" silke. — Tudi v Rimu na Tir- V skem imajo že društvo, pri »* j terem so same gasilke, ker • 1 moški v vojni. To se godi v pobožni tirols* 5 deželi! 5 '»»alV '' 1 \arobe Dumbovci. ni k *s | fe graje so vredne spletkari- .. \ ,‘j jih je vodil avstrijski vele¬ li v Ameriki gospod Dum- :: f Zdi se pa, da se niso veselili Lovih dejanj le gospodje v ri, nU in na Dunaju, kjer so p* 1 PotnigjjjS^f^da pričakovali od da Hib! 1>0 1 •id ! ^ e nce tiču, '•* w;: dl Poro J Je nu i. Predu lz .]av 0 v a Da h' « • . jal kavlja po dffiorsi rodila, v' f e1, da ai 2 ! ena spoa lV " lma Pred J 5l > da j e ^ " P bil iij, k° se je 'rpoola v v! njegove ta^^osti. da ustavi na kakšen , 0 ben način vso fabrikacijo _; c ije v Ameriki, ampak da so ;) a tihem iz srca hvaležni pov- ■ drugi ljudje, katerim je dal •rojim početjem najlepšo prili- da sedaj agitirajo proti štraj- , sploh in hočejo tovarne voj- »n materijala napraviti kar za otakljive. ' e je bilo treba protestirati ti Dinnbovim intrigam, je pa ta proti takemu delavstvu so - , s žnemu rovarenju enako ener- jno protestirati. Delavci v A- hki niso sužnji Francjožefa in ijzerja, toda oni tudi niso hlap- King Džordža in Nikole. Zanje u nemški domišljavee prav ta- malo pomena kakor ruski ra- f ]j. Če se ne dajo pognati v tjajk za interese enih norih ve* žanstev, si pa tudi ne bodo dali •eprečiti stavke, z interesi dru- jj božjih milostnikov. f Ameriki pa je sedaj vse pol- prebrisanih biznismenov in e l par Črevij. pihanih patriotov, ki bi radi J e Poduoiji 'rduno,” terl 1 ni bil pJ liso več zait S MEJE, bosa, petna, je zajtrkov^ iška patrulja 1 0’Brien.Ka patruljo štlp h banditov.| ■ Mehikanci’ lence in mrti — Na ameri n vojak, štirj za zaveznika. ^To početje je tako hudodelsko, rd, poveljndj ; obvestil ca v Matanil ostopal i v »jakom, ki vred preko* je vriilal •okel: Hill Mehikanci, ren, so dni imo. Pripli is 'napadli 1 io zategadelj! premočil lobili zasluti lj severno ■ banditovi nonošo. Zidf-j , kljub tca ■avili tukajšnje delavce narav* osi v službo zaveznikov in zah- •Vajo od njih take reči, kakorš- 1 si na primer niti angleški de- rci v Evropi ne dajo ukazovati : svojega Asquitlia in Lloyd •orga. Po kapitalističnih listih krožijo ike, kažoče delavce, ki defili- ijii v soboto mimo izplačevalne- i okna, nad katerim se blešči is “Velike plače.” Razni “ro- oljubi” si pa dajo prisegati na odih. da ne bodo delavci štraj- ;li tam, kjer se izdeluje munici- prav nič ne zaostaja za Dum ivim. Avstrijski gospod je hotel rlavce pripraviti ob zaslužek-, a- jrati na drugi strani jih pa ho¬ jo pahniti v suženjstvo in na¬ javiti skebe iz njih. Vsem tem licemernem je treba riločno povedati, da naj umak- »jo svoje prste od delavskih za¬ la, ker nimajo z delavci n obe¬ li poštenih namenov. Kdaj ostanejo delavci na delu, tdaj pa gredo v boj, morajo od¬ dati delavci sami, po svojih, pa i nobenih tnjih interesih. Ako spoznajo delavci, da so prilike u- lodne, da hi si mogli priboriti hišno zboljšanje, imajo absolut- pravico, da gredo v boj, in prav nobeni obziri bodisi na Av- stro-Nemčijo ali pa na zavezniki jim ne smejo tega braniti. Delav¬ ci nimajo prav nobenih obvezno¬ sti ne do enega ne do drugega izmed kronanih tolovajev, ki so pahnili svoje narode v klavnico, pač pa imajo obveznosti napram sebi in svojim otrokom. Če sprejemajo ameriški kapita¬ listi naročila iz Evrope in pošilja¬ jo tja bombe in granate, tudi ne delajo tega iz ljubezni do Angli¬ je ali Francije, temveč le iz lju¬ bezni do svojega žepa. Kako pa prihajajo delavci do tega, da bi oni garali za beraške plače in ne¬ skončnem delovnem času, med¬ tem ko bi kapitalisti vtaknili vse ogromne dobičke v svojo malho. To bi bilo vendar preneumno, da bi imeli kapitalisti ves profit, de¬ lavci pa ves trud. In sami bi bili neumni, če ne bi gledali, da si pri¬ dobe toliko koristi, kolikor je v tem položaju le mogoče. Kapitalisti so dobili naročila od zavezniških vlad, ne pa delav¬ ci. Kapitalisti naj gledajo, kako bodo izpolnili pogoje, s katerimi si zagotove dobiček. Delavci r majo opraviti le s podjetniki, in njih danes nič ne briga, kaj se bo zgodilo s produktom njihovih rok. Delodajalcu dajo svoj izde¬ lek, on jim mora zato dati pla¬ čo. ,To je kupčija. In kakor gleda vsakdo pri kupčiji, da bo čim več zaslužil, tako mora tudi de¬ lavec gledati, da bo zaslužil čim večjo ceno, kadar prodaja svojo delovno moč. Tako je razmerje in prav nič drugačno no. Kdor pa roti delav¬ ce, da naj za božjo Kriščevo vo¬ ljo pod nobenim pogojem ne štrajkajo in zahteva od njih, da. naj se ozirajo na katerekoli kro¬ nane bandite, je sovražnik delav¬ stva. Tu niti to ni res. da dela za zaveznike, ampak edino inte¬ resom tukajšnjih izkoriščevalcev služi. Kajti naposled je le.v rokah podjetnikov, če hočejo imeti štrajke- ali ne. Kadar gredo de¬ lavci v boj, naznanijo svoje zah¬ teve. Kapitalisti naj jih izpolni¬ jo, pa ne bodo imeli štrajkov. če bi imeli protištrajkovni a- genti res interese zaveznikov v mislih, bi storili veliko bolje, da bi se obrnili do kapitalistov, ne pa do delavcev. Kapitalistom naj bi dejali: Bodite pošteni in daj¬ te delavcem, kar jim gre — ne pa, da pridigajo delavcem: Bodi¬ te ponižni, pa ne zahtevajte nič. Tako pa se lahko pravi, da ni¬ so nič druzega kakor kapitalisti¬ čni agenti. Svarilo naseljencem. noči, da sc* i vlada sil* svet. Daniels j*] nanstvenit* bodo tvori homasa Ep amen je, & stati moral¬ na strani 1 Komisar delavskih zadev v dr- iavi Washington, E. W. Olson, je pil od holandskega podkonzula v Seattle, Jan Koola, vprašan, kaj norejo pričakovati imigranti, ki se mislijo naseliti v omenjeni dr- iavi. Odgovor, ki ga je Olson po* dal na poziv državnega tajnika, [ je odkritosrčen; izseljenci ga pa lahko smatrajo za svarilo. I Olson pravi v svojem pismu: : “Na poziv državnega tajnika I. M. Hovvella, da naj ‘Vam podam E informacije o razmerah, ki bi va¬ bile naseljence iz tuj‘ine v to dr¬ žavo, imam čast poslati Vam v partmg o o# rugi^ • z & liko e m le «? bo A « M Tit* i posebnem zavitku iztis devetega a po d 1 * alinor* . m na#* dveletnega poročila našega urada, ki daje na straneh 13 do 24 kra- nrrf tek pregled razmer. h Vašega državnemu tajniku poslanega vprašanja spoznavam, da hočete porabiti te informacije v svojem četrtletnem poročilu za solandsko vlado, in predmnevam, la se bodo te informacije razšir¬ jale med holandskim ljudstvom. Dovolite mi torej, da še enkrat posebno naglasim nekatere podat¬ ke iz poročila, ki kažejo, da ni¬ so razmere v tej državi ugodne za naseljence z malimi finančnimi vedstvi, če se hočejo tukaj posve¬ titi industrijskemu ali poljedel¬ skemu delu. Že nekaj let je v naši tovarni, ški industriji prebitek delavcev, zlasti seveda dninarjev. Ta po¬ ložaj je naravno potlačil mezde oa zelo nizko stopinjo, in nič ne¬ navadnega ni videti tukaj čete w tujcev, ki delajo pri stavbi želez- V nic ali cest, pa zaslužijo komaj Po $1.60 ali pa še manj na dan, ,,, ® plačujejo 90 centov do $1.00 '*■" [ Pa dan za hrano. Te razmere se še slabšajo s tem, da je stalnega dela malo, pa so delavci prisiljeni hoditi sem in tja za delom. Posledica je ta, da se Je vpra¬ šanje brezposelnosti ob stalnem prihajanju evropskih naseljencev razvilo v velikanski problem, in dokler ne bodo naša zemljišča ljudstvu dostopna za nizko ceno, bo brezposelnih od leta do leta več. Zemljiško vprašanje je jedro našega delavskega vprašanja, a že danes je skoraj nemogoče, da bi se nepremožna obitelj z uspehom naselila na mali farmi. Vsled te¬ ga se napolnjuje naše mesto z in¬ dustrijskimi delavci, ki ne more¬ jo najti trajnega dela niti za se¬ danjo nizko mezdo. Le malo jav¬ nih zemljišč je že pristopnih na¬ seljencem, ali v krajih, ki so od trgov tako oddaljeni, da se more tam le s težavo delati z uspehom. !Res je, da je tukaj še na miljo- ne akrov zelo plodne zemlje, ali ta zemljišča, so v rokah špekulan¬ tov, kj nočejo prodajati dnigaČe kakor za pravljične cene, za tako visoke cene, da ne more človek, če ni zelo premožen, niti misliti na nakup. Položaj ni torej nikakor vab¬ ljiv za naseljence z malimi sred¬ stvi, ki upajo, da si s priselitvijo v Zedinjene države zboljšajo svoj položaj. Ako hočem biti torej pravičen napram Vašim rojakom, ki bi bili lahko podvrženi vplivu raznih mamljivih tiskovin, kate¬ rih namen je, da jih privabijo v to deželo, ne da bi jih poučili o za¬ prekah, na katere naletavajo tuj¬ ci, tedaj moram svariti take na¬ seljence, ki bi le poostrili naš pro- blegi brezposelnosti.” PROLETAREC Kapitalisti so tajniku Olsonu zelo zamerili, da je svaril prise¬ ljence, namesto da bi jih vabil v AVashington. Njihovi časopisi ga zato besno napadajo. Delavci pa morejo biti le zadovoljni, ako spo¬ znajo resnico in ne žrtvujejo svo¬ jega težko prisluženega denarja železniškim magnatom, zato da ‘bi potem stradali, kjer jim je bil obljubljen med in mleko. Vprašanje zemlje se pa seveda ne bo rešijo z omejevanjem na¬ seljevanja. Kajti če bo manj na¬ seljencev, ostanejo vendar zemlji¬ šča v rokah špekulantov, ki jih ne obdelavajo. Kdo pa še misli na to, da so bili tisti milj oni in milj oni akrov nekdaj narodna last? Kako pa so prišli v roke špekulantov? Kako se je moglo razviti to neplodno in splošnosti škodljivo veleposest¬ niško? Političarji so se ravnali po geslu, da roka roko umiva, pa so pomagali eden temu, drugi o- nemu, da so se polastili zemlje, ki bi morala biti ljudska last. Nevarnost tega landlordizma se pa ne odpravi, če ne pridejo v za¬ konodaje ljudje, ki bodo odgo¬ vorni ljudstvu in ki bodo bolj gledali na njegovo kakor na pri¬ vatno kapitalistično korist. Skebske agenture. Nemški zastopniki v Ameriki so postali sila moralični ljudje in spoznavajo, da se fabrikacija predmetov za ubijanje nikakor ne vjeina z zakoni človeštva. Zato agitirajo pri nemških in avstrij¬ skih delavcih, da naj zapuste to¬ varne za municijo in orožje. Doma, v Nemčiji, še niso spo¬ znali tega, .ampak pri Kruppu iz- delavajo nočindan morilne instru¬ mente. in celo iz okupirane Polj¬ ske gonijo ljudi na to delo. V Ameriki so bolj moralni. In toliko ljubezni imajo do delav-j stva, da se človek čudi. odkod so io vzeli. V New Yorku so na št. 336 Liberty Street ustanovili celo posredovalnico dela za take de¬ lavce, ki zapuste municijske to¬ varne. To je priznanja vredna reč, ker stane taka posredovalni¬ ca nekaj denarja. Vodja, posre¬ dovalnice je bil precei neroden, ko je povedal nekemu žurnalistu. da je. “na stvari interesirano nemško poslaništvo.” Ampak na¬ posled če se rabi denar le za Io. da dobe ljudje dela, ie to še lepo. Toda kadai' dajejo veleposlani¬ ki in “patridtični” .kapitalisti de¬ nar za delavce, je treba stati na straži in dobro odpreti oči. To so str rili nekateri ljudje, ki se zanimajo za delavstvo drugače kakor diplomatiena gospoda; ta¬ ko so opazili, da.se v tej patriotič* ni posredovalnici posreduje — skebstvo. Agentura na Liberty St. je poslala deset nemških ma- šinistov v AVilmington, Dela., d asi so bili strojniki tega mesta v boju za osemurni delavnik in dasi so dotični delavci previdno vpra¬ šali, če ni tam kakšen štrajk, V posredovalnici so jim odločno dejali, da ni stavke, in šele v AVilmington so od stavkarskega odbora izvedeli, da so bili pre¬ slepljeni. Seveda so se n,a to vrnili. •V tisti agenturi torej menda mislijo, da je skebanje poštenejše kakor izdelovanje municije. Ali pa sploh nič ne mislijo. Toda naj bo tako ali pa tako — v de¬ lavskem gibanju je stavkokaz naj¬ večji grešnik; izdelovanje šrap- nelov je v primeri s tem zločinom nedolžna šala. V kapitalistični družbi ui de¬ lavec gospodar svojega dela in svojih produktov. Če zida cerkev, ne more vedeti, ali bodo v njej učili ljubezen do bližnjega ali pa sovraštvo do drugače mislečih ljudi. S svojim delom ne more ' nikakor vplivati na to. Kadar mu dajo v tovarni dela, mora biti podložen svojemu gospodarju hi svojim raznovrstnim predpostav¬ ljenim. Morda izdelava, posamez- ! ne dele za granate, pa niti sam ne ve tega. Za to, kar se zgodi s plo¬ dom njegovega dela, so odgovor¬ ni kapitalisti in njihovi vladajoči hlapci. Za izdajstvo, ki ga poče¬ nja napram svojim , tovarišem v boju je odgovoren stavkokaz sam. Seveda, ker izdeluje delavstvo vse na svetu," pa tudi municijo, bi delavstvo lahko ustavilo to fabri¬ kacijo, in če ne bi izdelavalo orož¬ ja, bi s teni preprečilo vsako vojno. Ali da bi se moglo to praktično zgoditi, bi se moral najprej izpolniti najvažnejši po¬ goj : Delavstvo bi moralo biti po vseh deželah tako organizirano in med sabo tako spojeno, da bi lah¬ ko povsod ustavilo tako delo. Dokler se to ne izvrši, mora pa* agitacija proti izdelovanju take- • ga blaga ostati neplodna. Socializem gre za tem, da bo delavsko ljudstvo lahko razpola¬ galo sploh z vsemi svojimi pro¬ dukti. Bojuje se za tako družbo, v kateri ne bodo delavci sužnji, temveč svobodni gospodarji. V tem boju je pa ravno skebstvo največja zapreka, in stavkokaz je največji hudodelec v delavskem gibanju. Zato je pa tudi tisti, ki jemlje delavce iz municijskih to¬ varn iu jih hoče rabiti za skeb¬ stvo, podel sovražnik delavstva m noben pošten delavec mu ne more zaupati. Bolje je fabricirati bombe ka¬ kor skebati. Albanija. Nekaj časa je bila Albanija ze¬ lo interesantna dežela. To je bilo takrat, ko je hotela Avstrija iz nje napraviti “samostojno” —- to se pravi od Avstrije odvisno — kraljestvo. Kneževina je bila namreč le začetek. Kakor črno¬ gorski knjaz bi bil sčasoma tudi AA r ied avanziral za kralja. Ko je nastala evropska vojna, jo je pa moral AVied popihati in Albanija je izgubila svojo intere- santnost. Še na Dunaju so spozna¬ li, da so se s svojimi simpatijami za to od njih ustanovljeno drža¬ vo grdo urezali, in odkar manev¬ rira Italija tam doli, gledajo z Dunaja prav pisano na to viteško deželo. Interesantna pa je polagoma zopet postala. Najprej, ko so pri¬ šli Srbi v Drač in Črnogorci v Skador, je Italija prevzela Vlogo Avstrije. Ona je protestirala proti Srbiji in črni Gori, ona, je prisi¬ lila obe, da sta se zopet umakni¬ li. To je notranja bolezen zavezni¬ ške zveze, iz katere še lahko na¬ stanejo grde reči. Politika Italije v Albaniji naj¬ bolje razodeva, da je šla sama iz egoističnih nagibov na vojno in da so vse besede o njenih simpa¬ tijah za zaveznike prazne čenče. Zaveznikom namreč ne bi bila mo¬ gla bolje poslužiti, kakor če bi bi¬ la mirno dovolila, da bi bila Srbi¬ ja prišla do Jadranskega morja. Z vojaško političnega stališča ie Balkan za zaveznike eno naj¬ bolj perečih vprašanj. Ako bi se Angliji posrečilo na novo zlepiti razdrto balkansko zvezo in jo spraviti ob strani zaveznikov na bojišče, bi smatrala to za zname¬ nitejši uspeh od največje zmage v Flandriji. Njeni sovražniki bi do¬ bili opravka z znatno, in kakor je pokazala balkanska vojna, pa tu¬ di Srbija v sedanji vojni, z izur¬ jeno armado. Carigrad bi bil u- grožen od zadej, upanje, da se od- pro Dardanele, bi se silno pove¬ čalo, Anglija bi dobila zvezo z Rusijo, in neštete reči bi se lahko obrnile. Glavna točka balkanskega vprašanja ie pa na Bolgarskem. Ako bi prišla Srbija do Jadran¬ skega morja in bi Grška dobila južni, od Grkov obljudeni del Al¬ banije, bi se tudi pogajanje z Bol¬ garsko mnogo lože vršilo in obno¬ vitev balkanske zveze bi bila sko¬ raj gotova reč. Toda Italija noče. Srbi so se morali umakniti. Zakaj? Seveda le zato, ker tudi Itali¬ ja vsa gori za “neodvisno” Alba¬ nijo — kakor nekdaj Avstrija. Sedaj je Esad paša tisti, ki naj ustanovi in uredi samostojno kne¬ ževino, tisti Esad paša, ki je mo¬ ral nekoč kot izdajalec zapustiti AViedovo Albanijo. Iz Skadra poročajo, da prodira bivši provizorični predsednik Al¬ banije, Esad paša. proti Miridi' tom in da skoraj nikjer ni naletel na noben odpor. Kakorhitro bo premagal ta rod, se bo postavil na čelo Albanije in se ho prokla- miral za kneza. GaGODararaGamixiraS!S!!jL!S!Ix!S3S!!jaK!Ix!ljL!KSEj3!j£!K!lx! a BOL V HRBTU s 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 S S 3 3 in v straneh se hitro prežene z rabo S evera s Gothard Oil (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkijaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preisliušene vrednosti. Cena 25 in 50 centov. g. Štefan Plačko, iz Ma- rietta, N,Y., nam je pisal sledeče: ‘ Trpel sem vsled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem časom poiskusal razna z.dravila toda brez uspeha. Čital sem v Vašem Alma¬ nahu o Severovem Gothard- skem Olju ter sem ga pre- iskusil in so mi bolečine kmalu izginile. Lahko tu¬ di rečem, da je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga vsi m, ki trpi j® vsled krajevnih bolečin.” RANE, otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o- pekline in ožganine se hitro zacelijo, ako se nadene S EVERAS Healing Ointment (Severovo Zdravilno Mazilo). Gena 25c. Severove Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Zavr¬ nite nadomestitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapčds, 5owa S S 5 S B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE,. KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAV! ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: 10 kron za .$1.65 20.3.20 30. 4.90 40 6.45 50. 8.10 Glavnica in prebitek $600.000.00 100 kron za.$ 16.00 200 . 32.00 300 . 48.00 500 . . 81.00 1000 . 160.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ak* nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. “Corriere della Sera” pa jav¬ lja iz Drača: “Esad paša je postavil v Draču vojno sodišče, ki je obsodilo mno¬ go odličnih Esadovih nasprotni¬ kov na smrt. Nekaj so jih pobesi¬ li, druge je Esad paša pomilostil na dosmrtno ječo. Justifikaeijc so napravile na prebivalstvo glo¬ bok vtisk.” 3oper to ne protestira Italija, in zdi se, da postopa Esad z nje¬ nim dovoljenjem. Ali ravno to je sumljivo. Ko je moral Esad bežati iz Al¬ banije, se je odpeljal v Italijo, sedaj se je vrnil iz Italije. In I- talija mirno gleda, kak-o dela “red” v deželi, da — prihrani sama sebi to težavno delo. Ali Al¬ bancem na ljubo in iz spoštova¬ nja do njihove neodvisnosti ne dela tega. če ni danes Esad paša le agent Italije, kar je najbolj verjetno, pride pa rimska vlada s svojimi “pravicami” takrat, ka¬ dar bo že “red” napravljen v de¬ želi. čim pa postavi Italija svojo nogo definitivno na drugo stran Jadranskega morja, bo hotela i- meti prvo besedo na Balkanu, za balkanske di-žave pa postane položaj še bolj kritičen kakor doslej. Italija bi rada obnovila stari rimski imperij. Italiji je za ju¬ goslovanske narode toliko koli¬ kor za lanski sneg. Njeni nameni so roparski. Albanija ji je le ključ do Balkana, in balkanski narodi bodo imeli z njo še grde opravke. Iznajdbe. V Nemčiji so preizkusili nov biplan velikanskih dimenzij. Ši¬ rok je 42 in pol metra in motor¬ ji razvijajo tristo konjskih sil, katere ženejo trije propelerji. Biplan je opremljen z brezžič¬ nim brzojavom ter žarkometom ter ima na krovu kuriva za osem ur poleta. Posadka bo štela osem mož ter imela na krovu pet stroj¬ nih pušk ter 12 bomb po 22 fun¬ tov. Stroj bo premeril pot v Lon¬ don in nazaj v petih urah. Poročevalec “Daily Mail” v Interlaken pa pravi, da se preiz¬ kuša na Bodenskem jezeru nov nemški hidroaeroplan velikanskih dimenzij. Na tem hidroaeroplanu se bo baje lahko dvignilo v zrak dvajset mož. To so vse lepe iznajdbe in člo¬ vek bi jih bil od srca vesel, če ne bi vse to služilo umoru, pa zo¬ pet umoru. To je prokletstvo na¬ še družbe, da nas meče vsak na¬ predek nazaj v barbarstvo. Jajca za Nemčijo. Avstrijski listi poročajo: “Jaj¬ ca, ki so namenjena za izvoz . Nemčijo, nakupuje v Avstriji ber¬ linska osrednja nakupovalna dru¬ žba. Ta družba tudi razdeljuje nakupljena jajca med velika in srednja nemška mesta. Vsak me¬ sec se bo izvozilo 150 vagonov jajc v Nemčijo. Na 1 vagon gre 150,000 jajc. Leta 1912 se je na mesec poslalo v Nemčijo 1670 ml- ljonov, v letu 1913 pa 1344 miljo- nov jajc. Največ jajc se je posla¬ lo iz Galicije. Nemčija ima v mirnem času sama 80 miljonov kokoši, ki zneso na leto 2 miljo>- na meterskih stotov ali pet mi- ljard komadov jajc. Iz tujine se je uvozilo v letih 1912 in 1913 povprečno 1,657.500 meterskih stotov jajc (3 in ena tretjina mi- ljard komadov). Od teh odpade na Avstrijo 699,000, Rusijo 667 tisoč, Nizozemsko 78,500, Italijo 55,000, Bolgarijo 51,200, Rumuni- jo 46,500, Turčijo 19,900, Srbijo 19400, Dansko 11,400 meterskim stotov. Poleg tega se je uvozilo dosedaj v Nemčijo iz Kitajske na leto jajejih rumenjakov. Na leto potrebuje torej Nemčija 8 in pol miljarde jajc.’ Doma stradajo, jajca se pa vozijo v Nemčijo. Mora že biti prav tako. Auffenberg oproščen. General Auffenberg, ki je bil obdolžen, da je pripovedoval vo¬ jaške tajnosti, je bil pri obravna¬ vi oproščen krivde. Tako poročajo avstrijski listi. “Pripovedoval vojaške tajnosti” — to se glasi zelo nedolžno. Ta¬ krat, ko so ga zaprli ob sen nei- onalnih okolščinak, se je drugače govorilo. Zahteve poštnih uslužbencev. Resolucijski odbor konvencije National Federation of Post Of¬ fice Clerks je razpravljal o raz¬ nih resolucijah, ki imajo za pred¬ met izboljšanje delovnih pogojev poštnih uslužbencev. Zahteva se reguliranje prekurnega sistema,, skrajšanje delovnega časa za no¬ čne delavce, enotno reguliranje nižje službe, odstranitev razliko¬ vanja med uslužbenci pri napre¬ dovanju, reforme, da se prepre¬ či krivične odpustitve iz službe.. Zimska vojna. Francoski senat je poslal na fronto poseben odsek, ki naj pre¬ iskuje priprave za zimsko vojno. 6 P it O L 15 T A R K C advertisement SLOV, DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta 1908. PODPORNA ZVEZA Združite se proletarci, v organizacijo. Inkorporirana 22* aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, P«k\ Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. Pomotni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Eiport, Pa BUga.inik: JOSIP ŽELE. 6106 Sr Olair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: vNDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 76 Maiu St., Conemaugh, Pa. RAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta.. box 73. .NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Cra ib St., Nunnrv Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. aLJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 88. VRHOVNI ZDRAVNIK. - J. Kern, M. D., 8202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. oLiAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. -.i.endal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstovvn, Pa. iabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Rove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstovvn, Pa. Bnhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. *.,ler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. > »UPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. iavertnik J ožel, 2821 Grasvtord Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Cravvford Ave., Chicago, 111., član 8. 8. P. Z. Hrast Anion, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Atefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. /rauk J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D- Goršek Ivan, box 211, VVest Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. usnjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse iopiae in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj m pošilja glaBOm pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih sakaanic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega čajnika kake »imanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega rajnika, da se v pri- oaje popravi. GOSPODARSKA KRIZA V ITALIJI. Nemški listi trdijo, da se je za¬ čela v Italiji velika gospodarska kriza. Cena kruha in mesa je po¬ stala tako visoka, da je revnejši ljudje več ne zmagujejo. Ker je ustavljeno vse stavbno delovanje, ljudje pa že celo leto tudi v ino¬ zemstvu niso imeli prej običajnih zaslužkov, jih draginja jako hudo tare. Obeta se jim pa, da bodo dobili dela in dobrega zaslužka v podjetjih, ki izdelujejo vojne potrebščine. Dne Ki. avgusta je bil v Rimu shod županov iz raz¬ ličnih provinc, na katerem so se posvetovali, kako poskrbeti za ži¬ vila. Iz drugih krajev se je mno¬ go županov obrnilo na vlado, naj občinam preskrbi kredite, da bo¬ bi morala — tako se je mislilo — prisiliti nasprotnika, da se loti pravilnega obleganja in bi mora¬ la kljubovati celo večletnemu ob¬ leganju. A zdaj se je vse izkaza¬ lo za popolnoma nepotrebno. Nem¬ ci so Ruse kratkomalo izmanev- rirali iz njihovih pozicij. Tako je strategični položaj na vsem boji¬ šču tak, kakor ga je ustvarila krepka izvedba dobrega načrta centralnih držav (Nemčije in A\ st rije). Rusi so bili prisiljeni, za¬ pustiti brez boja trdnjavo in mo¬ rajo zdaj videti, da so bile stoti¬ ne miljonov, izdane za te trdnja¬ ve, proč vržene. Zgodovina Var¬ šave in Ivangoroda pričata, da i- majo v moderni vojni permanent¬ ne trdnjave razmeroma majhen pomen. ” Tako pa ni bilo le z Varšavo in Kapitalizem potrebuje sužnje.' svobodi. Človeka 'e znal človek Vsa zemlja je polna neizmernega; tako ponižati, da je izgubil to bogastva, Zaviješ se vanjo in v j najmočnejše hrepenenje ib se njenih skroviščih najdeš zlata in vdal topemu tlačanstvu, misleč, železa, bakra, svinca, belega sreb-! da uživa milost, če dela v slož¬ na in črnega premoga. Preorješ bi tujega gospodarja, jo, poseješ, pa ti rodi deseteren plod. Preprežeš jo z železno mre- Z vsem bogastvom tega sveta v v v . ne bi bil kapitalizem dosegel ta- zo, pa prevažaš neizmerna boga- , cilj da ni naše i pomožni . stva iz krapa v kraj . kov v klerikalizmu in militariz- Sužnje potrebuje kapitalizem, mu Ad tiral jih jc za svoj ker kajti le suženj dela za gospadar- ^ oba kruta in shlžita oba e - ja, da se more preobjedati, pa nakemu namenu, strada sam, zida gospodarju sijaj-j ne palače, pa polaga sebi kamen; Klerikalizem je vzel človeku pod glavo, tiska gospodarju knji-j znanje, pa mu je dal vero; v košja in izkoriščanja in odiranja množic? Ako sme biti bogatinu a zemlja več kakor solzna dolina, zakaj tebi ne, delavec, ki si jo orosil, opojil in« oplodil s svojim delom, ki si jo iz divje puščave izpremenil v k,rasen dom človešt¬ va, katerega vrata so le tebi o- stala zaprta? Medtem ko te klerikalizem u- spava, te militarizem šikanira, grozi s puško, bajonetom, s to¬ pom, z ječo. Upogniti te hoče za vsako ceno, streti tvoj duh če je mogoče in izkrvaveti tvoje telo, ge, napolnjene z vsem znanjem uspaval mu je misel, pa mu jo sveta, pa se sam zadovoljuje z .i e zamenil z dogmo. Sugeriral mu mašnimi bukvicami, gradi želez-|J C > da ui življenje na tem svetu niče, avtomobile in aeroplane, pa uič druzega, kakor priprava za se zadovoljuje s pešpotjo. Sužnjev potrebuje kapitalizem; drugi svet. Zakaj ne veruje kapitalist, da ali suženj more ostati le neved- je treba bede in stradanja, muk než, ki si je dal potegniti umetno in trpljenja za dosego nebeškega mrežo čez oči. j kraljestva? Zakaj ne brani kleri- Vsako živo bitje hrepeni po kalizem njemu udobnosti in raz- če se zoperstavljaš. Delavec, trpin! Svoboda kliče tudi tebe. Bogata je zemlja, tvo¬ je roke Rigajo zaklade iz nje¬ nih globočin, tvoje roke orjejo in žanjejo, tvoje roke izpreminja- jo surovo rudo v kolesa in stro¬ je, v žico in stebre, tvoje roke so ustvarjajoči instrument člo¬ veštva. V •# , ; l de a* 9 mer »e ' utaj"'. .-•e san' jr 1 , ;ebi Ogromna je tvoja moč, ako * združiš s svojimi brati, ki so tr pini kakor ti, naj je njih ko i bel s na polju. »jih 'slav ieloi MSb 1 Kako začeti socialistični klub. do mogle za svoje prebivalce pre- I vangorodom. Sedaj je zadela e- skrbeti živila. |naka usoda eno rusko trdnjavo “Giornale d’ Italia” zvračajza drugo. A lani, ko se jo pričela krivdo radi draginje na trgovce vojna, se je tako godilo belgij- in industrijalce, ki se okoriščajo skini in francoskim trdnjavam, na škodo prebivalstva. Vsled Tisti proč vrženi miljeni pa so manjšega izvoza se je pričakovalo, da cene padejo, ali obratno so na¬ rasle za 50 do 200 odst. Zdrav¬ niška sredstva so seveda dražja, ker se ne dovažajo več iz Nemči¬ je, to je umevno, ali neumevno je pri malih kvantitetah podraženje za 100 odstotkov. Uradniki dobi¬ vajo kljub strašni draginji še sta¬ re svoje plače, delavci pa si ne upajo zahtevati povišanja plače, ker manjka dela. V Siciliji so bili nemiri radi draginje v 16 mestih in 42 manj¬ ših krajih. Nemiri so bili tako hudi, da sta morala Salandra in trgovski minister Cavarola posla¬ ti posebno brzojavko v Sicilijo, v kateri se jamči Siciliji, da bo do¬ bivala kruh in žito po primernih cenah. Treba je bilo Italiji te izkušnje! Če bi bila ostala lepo doma, ka¬ kor so svetovali socialisti, bi se bila drugim lahko smejala. Sedaj se drugi smejejo njej. Trdnjave so brez cene. bili ljudski milj oni, in sicer jih je bil o prav mnogo. Zelo poučno je to za ameriške hujskače, ki zahtevajo venomer največjo “ Preparadness. ” Tudi pri nas naj bi se nekoliko miljard zakopalo v take nepotrebne in v resnem slučaju brezkoristne trd¬ njave. Kapitalisti bi imeli gotovo lepe profite od njih zgradbe. Am¬ pak dežela? C e je v vaši naselbini poleg Vas še četorica zavednih delav¬ cev, si zainorete ustanoviti soci¬ alistični klub in ga priklopiti Ju¬ goslovanski socialistični zvezi v Ohcagi. Klub mora namreč imeti pri osnovanju najmanje 5 članov. Dotienik, ki misli osnovati klub, naj piše popreje tajništvu zveze, 308 W. Madison St., Chicago, ,111. in zahteva tiskovine za ustanovi¬ tev, kakor pristopne karte, for¬ mule za mesečna poročila in en iztis pravil. Pri ustanovitvi se je ozirati na bdeča navodila: Skliče naj se skupaj ljudi, za katere se misli, da bi postali šo¬ lal isti. Ko ste zbrani, naj skli- ; at el j razdeli med pričujoče pri- stepnice. Vsak. ki želi postati Van kluba, izpolni eno teh pri¬ sl,.; uic, kakor se glase vpraša - ija. Nato sc izroči karte s 50c red sklicatelju. Ko so vse pri¬ stopne karte in svote pobrane, se voli takoj odbor, in sicer tajnik, irganizator in zapisnikar za eno eto, predsednik se voli pri vsa¬ ki seji. S tem je klub vstanov- 1 j en. Po seji pošlje tajnik gl- tajni¬ ku zveze od vsakega člana po 10« za mesečne prispevke, kakor tudi mesečno poročilo in pristop¬ ne karte. Svota 20c se deli takole: Gl. odboru skupne stranke . . 5c 5c Gl. odboru zveze . State in Countv organ . . 5e Izvanredni prispevki . 5c Skupaj .20c Poleg te svote pridejo še pra¬ vila, ki stanejo po 5c komad in pa članske knjižice, ki so po 2c komad. Ko prejme tajništvo zveze pri¬ stopne karte’ in svoto, odpošlje marke, da klhbu številko in po¬ šlje vse potrebno za poslovanje. Charter dobe klubi od County ali pa 'državne organizacije, in si¬ cer vedno drugi mesec, ko je klub sprejet v zvezo. Opravilnik za vzdrževanje sej. § 1. Po klubu izvoljeni pred¬ sednik predseduje. Ako želi pred¬ sednik govoriti, ga zamenja taj¬ nik. Ako govornik ne govori k točki dnevnega reda, ga ima predsednik pravico poklicati k redn, v skrajnem slučaju pa ape¬ lirati na pričujoče, da se odvza¬ me govorniku beseda. § 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo. § 3. Predlogi se stavijo ust¬ meno. no i/o-ure za poročilo in 10 minut za zaključni govor. § 7. Vsak drug govornik go¬ vori le dvakrat k enemu predme¬ tu in sicer prvič 15 .a drugič 5 minut. § 8. Predlogi se sprejemajo z nadpolovično večino glasov. Pid enakosti glasov odloči predsedni¬ kov glas. § 9. Glasovanje o predlogih je javno z vzdiganjem roke. § 10. Volitve se vrše potom tajnega glasovanja. § 11. Kvorum je tedaj, ako je navzočih 5 elanov. § 12. Pri predavanju se lahko imenik dobrih in slabih člano' podpisuje vse ur ■»dne listine ia mora imeti vpogled v vse delo kluba. § 4. Zapisnikar vodi zapisnik in v vsakem oziru pomaga taj¬ niku. § 5. Organizator vodi brig* za pridobitev novih članov in da so člani naročeni na zvezna gla¬ sila, kakor tudi za razpečavanj socialistične literature, prirejanj«: shodov itd., ako v to dopuščaj* gmotna sredstva. § 6. Nadzorni odbor, sestoj« iz treh članov, ima nalogo vsake tri mesece pregledati vse račun¬ ske knjige in poročati na prihod* juo uredil dolgo se delavsken liko omen: tekih in i razvije stvarna debata, ni pa do-l n jj S eji kluba o rezultatu. § 4. Debato o predlogu žarno- reta voditi le dva člana, eden za, drugi pa proti. § 5. Osebne opazke se stavijo vedno le na koncu debate. § 6. Predlagatelja je dovolje- voljeno posegati vmes z vpraša¬ nji ali medklici. Dnevni red in drugo. § 1. Seje kluba sklicuje taj¬ nik z dopisnicami ali potom zvez¬ nih glasil. Dalje predseduje seji, dokler ni izvoljen predsednik. § 2. Predsednik predseduje in vzdržuje red glasom opravilnika in dnevnega reda. § 3. Tajnik kluba vodi račun¬ sko knjigo o prejemkih in izdat¬ kih, pobira članarino in izdaja članom redne in izvanredne strankine marke: dalje vodi ko¬ respondenco s County, State in gl. tajnikom zveze po potrebi; hrani spise, premoženje in vodi Dnevni red seje. 1. Volitev predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnje se; 3. Sprejemanje novih članov. 4. Uplaeevanje mesečnih p pevkov. 5. Citanje dopisov. 6. Poročilo tajnika. 7. Poročilo organizatorja. 8. Poročilo posebnih odborov. 9. Poročilo stalnih odborov. 10. Nedovršena opravila. 11. Razno. 12. Zaključek seje. Kadar pišete po tiskovine nare¬ dite naslov: South Slavic Section Soc. Party. 803 W. Madison St, Chicago, 111. imamo r jrecej ve Krog 500 domove, tudi za k je obdelal, ra dela v n, je bo do pičel, ■nebnega r tej slo DRAGINJA, DRAGINJA! 4 _ Vojaški kritik lista “Morgen- bladet” v Kristjaniji na Norve¬ škem piše o zavzetju Varšave in Ivangoroda: “Dve močni trdnja¬ vi, kakor sta ti dve, z daleč spre daj postavljeno dvojno utrjeno linijo in vmes ležečimi perma¬ nentnimi utrdbami iz zemlje, že¬ leza in betona, z neštevilnimi strel¬ skimi jarki, zavarovanimi z žica¬ mi, minami, volčjimi jamami, o- premljenimi s težkimi topovi in s strojnmi puškami, torej tako mo¬ derna trdnjava največjega sloga, V slovenskih listih čitamo: “Tega pač ni nihče pričakoval, da. -se vzporedno z vojno razvije prav vnebovpijoče oderuštvo z ži¬ vili in z drugimi potrebščinami. Sedanji vladi se gotovo ne more očitati, da bi ne imela najnežnej šib ozirov na nro-ducente, a ven¬ dar si je štela v dolžnost, da po¬ skusi privijanje cen omejiti. Ka ko hudo je to privijanje, priča število odredb, ki iih je vlada iz¬ dala. Najprej je pravosodno mi¬ nistrstvo ukazalo državnim pravd- nikom, naj pazijo, da se bodo* pri¬ vijal« cen občutno kaznovali; po¬ tem je ministrstvo notranjih del naročilo političnim in občinskim oblastem, naj dražilce energično preganjajo, zdaj pa je izšla celo cesarska naredba na podlagi pa- ragra ;a 14., torej postava, da se omogoči vsestransko zatiranje draženja. Ta nova postava je zato važna, ker je zdaj mogoče zaple¬ niti živila in druge nujne potreb¬ ščine ter jih razdeliti med prebi¬ valstvo. Dalje pooblašča ta posta¬ va tržne oblasti, da pred otvorit¬ vijo trga določijo cene živil, pre- povedo prodajanje živil pred ot¬ voritvijo trga ali na potu na trg. Kazni so stroge; obsodba se lahko glasi celo na. 2000 kron ali 3 me¬ sece zapora, v posebno težkih slučajih celo na 5000 kron in 6 mesecev zapora. Tudi dogovori med prodajalci glede cen, če so te cene višje, kakor je primerno, še kaznujejo z zaporom od enega leta in povrh z globo do 20,000 kron. ” Lepo. Ampak da ni nihče pri¬ čakoval, da se razvije vzpoved z vojno oderuštvo? Kako so ljudje še naivni! Z vsako vojno je bila spojena draginja. In v vsaki voj¬ ni so izkoriščevalci rabili ugodno je, ki s«, ne navdušujejo za klanje in povsod so se že slišale na ta ali oni način besede miru. Ali tudi konfiskacija takih be¬ sed in angleška posebnost. Vla¬ dam namreč taka agitacija nikjer ne diši, in kjer j-o morejo, jo za- tro. Zato nimajo nemški listi no¬ benega vzroka, da kažejo s pr¬ stom na Anglijo ali pa na katero¬ koli deželo. Povsod zatira vojna svobodo in pospešuje reakcijo. Tudi na Nemškem je bil izdan po ministrski navedbi z dne 20. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z globo do 200 K, oziroma z zapo¬ rom do 14 dni.” Nagnenje za darovanje je lepo, ampak le tam, kjer ukazuje vla¬ da, da prevzameš dolžnosti, ki bi jih morala sama izpolnjevati. Saj bi bila strašna nesreča, ako se kakšen vjetnik po vojni spomi¬ njal, da je v svoji nesreči prišel — med ljudi. letak, zagovarjajoč mir in zahte- priliko/ Iz vsake vojne so vstali vajoč od vlade, naj naznani svo¬ je mirovne pogoje. Letak je bil konfisciran. Berlinski “Vor- \vaerts” je objavil oklic socialno demokratične stranke proti anek- MIROVNA AGITACIJA V NEMČIJI. jsijam; zato je bil suspendiran, bogataši. Pa da bi bilo sedaj dru- Tsj eka revija, ki je zagovarjala gače? Zakaj? Podlaga našega go- me dnaroden sporazum, je bila za- spodarstva, slonečega na profitar- stvu, se ni izpremenila, zato se tudi način gospodarstva, to je iz¬ koriščanje ne more izpremeniti ka¬ kor bi pihnil. To je eden največjih grehov Avstrije: Pripravljala se je za vojno, katero je hotela; pripravi¬ la se pa ni za to, da bi bilo vsaj mirno ljudstvo preskrbljeno s tem, kar je najnujnejše za življe¬ nje. trta. Ravn-otako se je zgodilo z zadnjo korespondenco, ki je za¬ čela izhajati v Berlinu. Vse kapitalistično militaristične vlade so si enake in vsaka ima dovolj pometati pred svojini pra¬ gom. KONFISCIRAN MIR. V Londonu je bilo te dni po¬ noči vtihotapljenih več stotisoč izvodov tiskovine, ki je obsegala plamteč poziv za mir. Poziv pravi, da je zmaga Nemčije nad vsemi njenimi sovražniki zagotovljena in da sta Asquith in Grey grobo- kopa Anglije. Policija je begala po hišah in zaplenjala ta poziv. Tako poročajo nemški listi. če je bil oklic ravno tak, kakor poročajo nemški časopisi, nam ni znano. Mirovna agitacija na An¬ gleškem pa ni nič novega. Tudi v drugih deželah se najdejo ljud- Prepovedano usmiljenje. Ljubljanski listi poročajo: ■ “C. in kr. 5. vojno etapno po- veljništvo je opazilo, da daje kranjsko prebivalstvo vojnim u- jetnikom, ki so na raznih krajih zaposleni, živila in razna druga darila. -Vsled razpisa c. kr. de¬ želnega predsedstva v Ljubljani z dne 8. avgusta 1915, št. 8214-Mob. se javno razglaša, da je občeva¬ nje z vojnimi ujetniki prepoveda¬ no, kakor tudi obdaritev istih z darili. Prebivalstvo se opozarja, da svojemu hvalevrednemu na- guenju k darovanju v lepši obli¬ ki ustreže, ako obdaruje lastne naše ob fronti bd.jujoee čete. Pre¬ stopke te prepovedi bo v policij¬ skem okolišu kaznovalo c. kr. po¬ licijsko ravnateljstvo v Ljubljani Socialistična skupina v Nem¬ čiji, ki sc zbira okrog Liebkneehta in njegovih somišljenikov, je iz¬ dala -oklic, ki pravi med drugim: “Hujskanje brezvestnega časo¬ pisja, ki ga vodijo imperialistični nameni, in ostro tekmovanje za zaključena trgovska ozemlja in kolonije, je ustvarilo nevarna na¬ sprotja. Sistem evropske politike je rivalitete poostril in iz vsakega lokalnega konflikta napravil stra¬ šno nevarnost za svetovni mir. Poskusiti je treba, da se to ustavi. Priliko, ki se morda nikdar več ne povrne, bi podal sklep miru. Ljudstva imajo zdaj tudi besedo. Stara politika državnikov po po¬ klicu se je porušila. Politični in duševni voditelji človeštva, ki mo¬ rajo •obvarovati našo kulturo, da ne bo vnovič osramočena, možje mirnega dela in tiste mednarodne organizacije, ki morajo s težavo pridobljene uspehe svojega’ delo¬ vanja obvarovati “Rheinisch - Westphaelisol Zeitung, ” ki je poglavitno glasi največjih nemških industrialcev, takozvanih železarskih in pr« garskih kraljev, napada vehenu tno “mirovne apostole,” ki obelodanili izjavo proti anekti nju tujih dežel List kapitalistič¬ nih magnatov že ve, kaj hoče. 0- 1 ficiolno se vojna vodi zaradi “(K I movine. ’ ’ V resnici se vodi žara« večjega profita. In kako bi sr profit povečal z belgijskimi in francoskimi rudniki, z industrijo Lodza in Varšave, s poljskim in baltiškim poljem itd.! Sentimen¬ talno je zagovarjati pravice stva; velekapitalisti se pa ne bodo tak-o o,smešili, # da hi postali senti¬ mentalni na račun svojega profi ta. 1 ? pač med la pihala, »tli, a žal r vzrok io »koga ui ši godbo; ■ia niso sai se line pij: v -;-x-x..x ^ENDI ZA ' 1* Osemurni delavnik. Standart Oil Company iz No Jersey je pričenši s 15. septen brom uvedla osemurno delo. Ta nova odredba zadeva približno 25,000 delavcev. Zahtevo, da se skrajša delavni čas, so delavci v različnih petrolejskih napra¬ vah izrekli že pred dolgim časom, a družba se je borila proti te¬ mu, dokler so bili Rockefeller-ji prepričani, da se lahko ustav¬ ljajo delavcem. Izjava družbe se glasi: Soglas¬ no s politiko te družbe, da izenači ali prekosi plačo in delavskp po¬ goje z onimi v dingih obratih, v M Taco ^ pred ^jpoi inforr stan ’ fto okrog ^kršna' % tega j>jo za - J® khko Stran ^tisoč m, kc f/Nla \ imela p0 Za uničenja, ženske, katerih narašča¬ joči vpliv se mora priznati kot no¬ vo upanje na mir, mase, ki se ne smejo še enkrat peljati na ubija¬ nje in umiranje, ti naj vsi skup¬ no pomagajo, ker so vsi solidar¬ ni.” Hitro se je pa oglasilo tisto huj¬ skaško časopisje, -na katero meri oklic. katerih se opravlja isto delo, : brezmiselnega 1 je sklenilo uvesti osemurno del To izpranembo se izvrši, ne da bi imeli delavci pri tem kakšno izgubo. Potrebno bo uvesti nekatere iz- premembe v dosedanji metodi o- bratovanja v napravah. Osemur¬ no delo stopi v veljavo s 15. sep¬ tembrom in tozadevna obvestila so objavljena v vseh obratih in napravah. Te jv* Ve tak< ta Si s: & Noš proletarec D, k '"'-Iti \ 4k j Je • \| Je ’ k Hk % ■ Jstopite malo prostora v na- 1 .ih. W ; iJorotnnV lisi L •- i%j Oe • *e i J v *e *■ P°st a! . pl, e m . >% 0 , tVoj <%■ 0r ga ni 'zač; West Allis, Wis. urednik! — Upam, da ffnjern jdstop delavskem' listu Proletarec. j, r se tiče dela, ne bom na dol¬ in široko razpravljal. Delav- razmer ne morem hvaliti in k Tj ne »rajati. Ne izdalo bi itak ‘ kapitalisti nas izkoriščajo na načine, samo da se njih de- ia mošnja dobro redi. jamo po sebi se razume, da se (roti, ne zmenijo, kako žive de- (t j v teh slabih časih. Kar se ti- življcnja na tukajšnjem v dru- iem polju, bomo tudi dožive- jalostno 'slavo, če se 'ne prične boljšim delovanjem odbora in 1 a trj ^ j članstvo mora pričeti z bolj- aa»„. ,li ’* jeritacijo za društvo in našo uoslovansko podporno zvezo Joga” s sedežem v Mihvaukee, V letu 1914. se je vršila _jiga redna konvencija Jugoslo- .-jske podporne zveze “Slopa” jlihvaukee, Wis. Minilo je že le- i dni od konvencije, a društve- | pravil še sedaj nimamo, in ka- r kaže, jih še tudi ne dobimo salu. Pa tudi neka druga afe- se je vršila pod -okriljem glav¬ na odbora, ki nam je gotovo po¬ silila par sto trdo prisluženih jarjev iz blagajne. Torej glavni ibor! Če ste možje, z računi na ia, da vemo, pri čem da smo. Član društva štev. 'abih fi ne ^Ho t , stin e v vse ; 0(li Pomaga ta J V| vodi te elanov j, ^ zvcz »a fr ra zpečavanjg e ’ Pteeja^ ;o dopuščaj, bor, sestoja ralogo vgjjj > vse racaj, i na prihoj. iltatu. Export, Pa. njeno uredništvo Proletarca! b dolgo se nisem oglasil v na- m delavskem listu, pa bi rad ■toliko omenil razmere po naših lovskih i-n naprednih naselbi¬ ni imamo naselbino Bessemer, je precej velika; Slovencev šte- krog 500 in večinoma, imajo joje domove. Nekateri se zani- njo tudi za farme. Rojak Ja- » Ser jak je kupil farmo, ki jo že obdelal. Kar se [ra tiče o- rtnega dela v opekarni in v kam- *mu, je bolj slabo. Zaslužek jtzelo pičel, delajo pa po deset r na -dan. Posebnega napredka nisem o- »il v tej slovenski naselbini. I- iajo pač med drugim svojo god¬ lo na pihala, ali pravzaprav so f) imeli, a žal da se ni vzdržala. Pni vzrok ie ta. da niso imeli posobnega učitelja, ko so usta¬ lili godbo; drugi vzrok je pa S. da niso sami m,cd sabo složni. Hazuntega se uživa tudi preveč tphaelisek alkoholno pijače, in kjer je pre- pč alkohola, tam ni pričakovati pravega napredka, posebno pri eje. ka. zadaje seje. h članov, ečnih pij. or ja. odborov. (Iborov. ila. ;ovme nar;' ivic Sectia ladison St, itno glasil) lustrialm, in pre® i vehen® e,” ki so i anektira- apitalistie- ij hoče. 0- aradi “d» odi zaradi ko bi sr jskimi is industrij) Ijskim is SentimeD- ivice ljud- ia ne bodo TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. V kratkem izide naš “Družin- godbi ne. Ni treba misliti, da s ki Koledar”. Da ne bo nepotreb* sem vodopivec. Jaz ne nasprotu- nega povpraševanja in pisarjenja, jem pijači, ako se zmerno uživa; naj si vsakdo zapomni sledeče:— ali če se pije tako. da vidi člo- Koledar stane 40 centov, za kar vek dve ali pa celo tri,,note name- ffa naročnik dobi poštnine pro¬ sto ene, tedaj ni mogoče pravil- s1:o - Kdor jih naroči več kot 10 no igrati. | skupaj, jih dobi od 10 do 25 po Ko sem spoznal, da ni pričako- 38 centov; od 25 do 50 se dobe po vati zboljšanja in napredka, sem 37 centov; kdor jih pa naroči več se odpovedal vodstvu godbe, a kakor 50, jih pa dobi po 35 cen- ko so si exportski Slovenci usta- tov komad. novili godbo na pihala, sem se Manjša naročila pošljemo po preselil v Export. Tukaj bom po- parcelni pošti, večja pa po ex- ueeval, zato pa opozarjam tukajš- P resu - Tudj letos bomo po expre- nje člane godbe, da naj se redno su tako pošiljali koledarje, kakor udeležujejo vaj, kajti to je po- smo Jih lansko leto, to je, da ne ^rebno, ee hočemo napredka. Bo- plačamo takoj mi, pač pa tisti, dimo složni in varujmo se pijan- ki jih je naročil. To je zaradi e c vanja. Ako se kdo ne bo rav- te g a > kor expresna družba mnogo nal po pravilih, bo moral plačati holje pazi, da se blago ne izgubi, globo v godbeno blagajno. Naročnik naj nam potem nazna- Jack Bergant. ni . koliko je plačal expresa, na- -- kar mu stroške povrnemo. Bivvabik, Minn. Koledarjev se je tiskalo le gotov- Cenjeni urednik! — Prosim, število, in kdor ga, hoče dobiti, odločite mi malo prostora v tem na .i S" 3, takoj naroči. Lansko leto našem krasnem in poueljivein li¬ stu Proletarcu, kjer vedno naj¬ demo jako poučljive članke. Tz njega se naučimo važnih stvari; v tem listu dobimo spoznanje, ki nam kaže pravo pot do boljšega delavskega življenja. Tako spre¬ vidimo kapitalistični sistem, ka¬ ko delavca izkorišča. Torej roja¬ ki ki _ . _ . _ .. . Proletarca. Sedaj imate najlepšo knjigoveznica dela izgotoviti v priložnost, da se naročite, kateri P ar tednih. Vsekakor pa bomo niste še naročeni. Kajti to je e- gledali, da ga bo tisti, ko ga bo (lini delavski list. Priporočam ga. P re .l naročil, tudi prej dobil, ker vam bo v korist. Čitajte ga, Tajnikom soc. klubov, društev, potem boste videli lepe dopise, zastopnikom in drugim priporo- iz drugih naselbin, kako se zani- čarno, da naj koledarje kolikor majo in kako napredujejo, imajo mogoče naročujejo skupno. Na socialistične klube, in vedno jih ta način so koledarji cenejši za bi jih bili lahko najmanje en ti¬ soč več prodali, ako bi jih bili imeli. Kakor hitro bo dotiskan, bodo forme razdrte in svinec raz¬ topljen, tako da je ponovna izda¬ ja nemogoča. Lepo število koledarjev imamo že sedaj naročenih. Ko bo vezan, ga pričnemo takoj razpošiljati, veliko Vas ie v tej naselbini, Vsem naenkrat ga seveda ne bo- niso naročeni na delavski list mo m0 §R razposlati, ker ne more še ustanavljajo. Rojaki, pri nas je tudi potreben klub. Zadnjič ■sem bil to nekoliko omenil, pa skoraj ni bilo mogoče; sedaj je malo bolje. Torej potrudimo se, da ne bomo najzadnji v krasni naselbini. Glejmo, da bomo šli bolj v prvi vrsti — kar vsi enega, eden za vse. Z delom gre po navadi; dela se vsaki dan, zaslužek pa je bolj pičel. Brez dela se jih tudi ne manjka in jih bo še veliko brez dela, 'kajti kapitalizem ne gleda, Vias, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja¬ nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker dru¬ gače bi se znalo pripetiti, da bi za jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po “Money Order”. Upamo, da bo koledar vsake¬ mu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo kaj boš jedel, če imaš, kaj ali če novo izišlih knjig za tako nizko imaš prenočišče. Na to se nič ne ceno. ozirajo taki gospodje. Zatoraj rojaki, proč s kapitalističnim jarmom! Naprej z delavsko stranko! -Vsi v roke delavski list Proletarca, in s tem bomo prišli do cilja. S proletarskim pozdravom L. Z. i Upravmštvo. LISTNICA. Springfield, lil. Prihodnjič. Meadowl|ands, Pa. Potrpite ma¬ lo, da. boste videli kaj zaključi¬ jo konvencije. Pozdrav! Stranka iEFERENDUM ZA ODPRAVO BffiOA ZA INFORMACIJE. Local Tacoma, Wash., št. 4 je ®ožil pred kratkim predlog in • : .ce sedaj podpore za odpravo bi- za informacije. Ta urad na glavnem stanu stranke stane vsa- io leto okrog $5000.00. Stranka tali senti- kakršna .ie sedaj, res ne po- pga profi- rebuje tega urada. Novci, ki se 1 grabijo za ta namen, bi se po¬ pili lahko v bolj koristne na- fne. Stranka šteje sedaj nekaj bo razložil zmožen in razumljiv govornik. Naturalizacij ska liga 15. warde, Chicago. Zdi vsej Ameriki , ik. y iz Nf* delo. f' približo 0 -o, da * i delavci i napis m čašo' 11 ' proti k jefeUerP j i#' : Sogl^ la izer 3fl iv* H bratil 1, _ deta" i-no del" ne tak' ■letoc' Ose# 1 ' 15-J 1 o< ,rat>k Chicago rabi drobiž. se, da porabi Chicago v največ “penijev”. Stoosemdeset miljonov komadov bakrenega denarja, ki jih je me¬ sto imelo, ni zadostovalo; zvezna POZIV i zakladnica jih je morala poslati na veliko letno zabavo s plesom, še petnajst miljonov, tako da katero priredi kroži sedaj 195,000.000 centov Jugosl. socialist, klub št. 9 v Mil- P« Chicagu. _ waukee, Wis., v nedeljo dne 26. j septembra t. 1. v Harmonia dvora- Proti ženski volilni pravici. ni, vogal lst ave. in Mineral st. 1 Montgomery, Ala. — Senat Začetek ob 2. popoldne. države Alabami je zavrgel pred- Vstopnice v predprodaji 10c., logo, ki določa, da bi dobile tudi pri blagajni 25c. Ženske so vstop- ženske volilno pravico. — Za nine proste. Vsi jugosl. delavci predlogo je bilo deset glasov, in delavke, ki žele par ur dobre proti pa 21 75 tisoč članov. To ni mnogo k sedaj, ko smo pred vratmi predsedniških volitev, bo stranka potrebovala denar za kampanjo. Če bi imela stranka 200,000 ali ieč članov, potem bi se biro za informacije že izplačal, kajti s takim številom članov bi se goto- vo pomnožili uradi, katerih na- stavljenci potrebujejo največ in¬ formacij. Za sedaj pa je najbolje, da se vsak cent investira v orga¬ niziranje, To pa pomeni denar in zopet denar. Z odpravo biroa za informacije bi stranka naredila za 55000 več agitacije na leto. Klubi, ki se strinjajo s tem predlogom, naj pošljejo svoje podpore takoj tajništvu zveze. TAJNIŠTVO J. S. Z. zabave med svojci, naj ne zamu¬ de te prilike in naj pridejo v čim večjem številu. Za dobro postrež- I bo in zabavo bo skrbel * Odbor. Zelo napredni senatorji! ČLANOM J. S. Z.! Član, ki zapusti kraj ali želi prestopiti v istem kraju v drug klub, mora to naznaniti na klubo- Instrukcije, kako se postane ameriški držav¬ ljan, daje socialistična organiza¬ cija v 15 wardi. Prva teh instruk- hj bo 21. septembra t. 1. ob 8. zvečer v International "VVorkman f lub 1182 Mihvaukee Ave. Vsi, ki se zanimajo za instrukci- k, dobrodošli! Tozadevne zakone Španska industrija. Pomanjkanje premoga na Špan¬ skem je doseglo tako višino, da je vsled tega industrija resno ogro¬ žena. Tozadevno poročilo je po¬ slal ameriški poslanik Willard. Bivši minister prostovoljec. Bivši poljedelski minister Av- vi seji in poskrbeti, da mu klu- st rije Čeh Prašek se je prigla- bov tajnik izpolni na zadnji s j] j kakor poroča češki list “Ven- strani članske knjižice “transfer k ov ” prostovoljno k vojakom, record.” ^ Prašek bi moral kot nekdanji de- V tem slučaju mora poravnati setnik pod orožje, toda cesar ga tudi vse tekoče prispevke vštevši j e iz posebne milosti povišal za mesec, ko prestopi. 1 poročnika ter ga pridelil v službo- To je potrebno radi točnejše vanje v vojnem ministrstvu. Ta kontrole nad člani. služba torej ne bo preveč nevar- TAJNIŠTVO J. S. Z. p a> ker na Dunaj še ne lete šrap- neli. ' Prašek je moral pred leti demi- sionirati kot minister zaradi prav umazanih afer. Kakor se vidi, spa da kljub temu med patriote. LISTU V PODPORO. Nabrano na veselici S. N. P. J. v Tri\vn, Pa.; Neimenovan $1.00. ■Vesela družba 50c. — Skiipaj $1.50. Zadnji izkaz $524.70. Vsega do danes $526.20. Opomba, Pred dvema tednoi*ia je bilo izkazano, da je Ignac Pečjak iz Johnstown, Pa., daroval lOc. Pravilno bi se moralo glasiti 50c. Anglija kupuje portugalsko arti¬ lerijo? “Neues Wiener Tagblatt” po roča. da se vršijo med Portugal¬ sko in Anglijo pogajanja, da bi Portugalska prodala angleški voj¬ ni upravi vso svojo artilerijo. Portugalska komisija, ki bo po¬ godbo definitivno sklenila, se na¬ haja že v Londonu. Tudi izdelu¬ jejo portugalski arzenali le še mu- nicijo za Anglijo. Ureditev raz¬ mer v portugalskih afriških kolo¬ nij prevzamejo afriške čete gene¬ rala Bothe. Zelo verjetna sc nam ta vest z Dunaja ne zdi. Kajti da bi pro¬ dala dežela, ki stoji neprenehoma na pragu revolucije, vse svoje kanone, je verjetnosti prav malo podobno. Nezavedno ljudstvo si ne more nikdar pridobiti svobode. A če li mu jo kdo daroval, si je ne bi znalo ohraniti. Goremijkinovo ministrstvo na Ruskem je demisioniralo. Če ne bi bilo nikdar nastopilo, bi bilo mnogo bolje za Rusijo. STATEMENT OF THE OWNER SHIP. MANAGEMENT, CIRCU LATION ETC., ‘PROLETAREC’ published iveeklv at Chicago, 111., required by the Act of August 24. 1912. NOTE. — This statement is to be made in duplicate, both eopies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send one eopy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classi- fication), \Vasbington, D. C., and retain the other in tbe files of the pust office. NAME OP— POST-OFFICE ADDRESS. Bdi tor, Etbin Kristan 2528 S. Ridgeway Av., Chicago. Managing Editor, Etbin Kristan 2528 S. Ridgeway Av 7 Chicago. Business Manager, Frank Šavs, 4008 W. 31. St., Chicago. Publisher, Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, 0\vners: (If a Corporation, give names and addresses of stock- holders holding 1 per cent or more of total amount of stoek). Slov. Section of So. Slavic Soc. F. Frank Šavs, Trustee, 4008 W. 31st St., Chicago. Slov. soc. Local No. 1. of S. S. S. F. Philip Godina, Trustee, 2814 So. Karlov Ave., Chicago. So. Slavic Local No. 5. Trustee Bx 508. Conemaugh, Pa. So. Slavic Soc. Federation, Frank Petrieh, Trustee, 4008 W. 31st St., Chicago. (Signature of editor, publisher, business manager or owner.) Frank Šavs, Business manager. Svvorn to and subseribed before me this 20th day of Sept., 1915, FRANK KRZE, Notary Public. My commission expires Dece m'ber 28th 1916. Vabilo na drugo veliko veselico, ki jo priredi SLOV. SOC. KLUB STV. 114 DETROIT, MICH. v “Delavskem domu” na 387 E. Ferry Av. Veselica se vrši dne petindvajsetega septembra t. 1. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstop za moške 25c. Dame so vstopnine proste! Stevensko občinstvo iz Detroita vabimo, da se veselice udeleži v polnem številu. Program bode poduči j iv in zanimiv, zato naj nikdo ne izostane omenjenega dne. Veselični odbor se bode potrudil za najboljšo postrežbo jedi in pijače. ODBOR. Rojake v Pittsburghu in okolici/se tem potom uljudno vabi na VELIKO VESELICO, -katero priredi- Jugoslov. Soc. Zveze klub št. 131 V KRANJSKO SLOVENSKEM DOMU NA 57ti CESTI v Pittsburg, Pa., V SOBOTO DNE 25. SEPTEMBRA. Začetek točno ob 7. uri zvečer. -SPORED-- “Hrvatsko prelo”.igra hrv. tamburaški zbor “Na saoniku”. .••igra hrv. tamburaški zbor “La Marseillaise”..'."..igra hrv. tamburaški zbor “Bura Slobode’’.poje pevsko društvo “Bratstvo” “Pjesma o radu”.poje pevsko društvo “Bratstvo” “Slovenec i Horvat”.poje pevsko društvo “Prešeren” “Kralj i Budala”, igra v enem dejanju. Spisal sodr. M. V. Lučič. .....prireja brv. diletantski zbor. 'Predavanje.govori sodr. Etbin Kristan - PLES -IN PROSTA ZABAVA- PLES- Rojaki delavci, kateri ljubite zabavo in izobrazbo, pridite do zad¬ njega, ker na tej veselici bode vsega. Pomozite, da bode to največja veselica v Pittsburghu v času konvencije S. N. P. J., katera se vrši v isti hali. Kdor še ni slišal govoriti sodr. E. Kristana, ima priliko zaznati, da je on eden najveščih slov. govornikov sedajnosti. Ves p-ogram je jako “zanimiv, zabaven in podueljiv; in se bode točno izpeljal za kar bode skrbel strogo organizirani VESELIČNI ODBOR. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, Dl. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi un, verižice, prstane in sploh vsaw vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovc«. P. O. Frontenac, k Ka d je i a in od če V' Ni pMa Basen loboda „ ' a ° kmal nei i '/-'dno s\ L lab i!" Sv °ji v V v,)li vala k- de j a «ja k>govi] d^tavk H, Miseln i h'da F bi y dejal i? k °bil L »e ‘bilo PC** Vti