PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONT ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, sreda S. septembra, 1945 - Lelo I. štev. 97 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1*1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena. 2»- llTl ..Francovi" ministri Zadnje čase smo priče polemikam v zvezi z notranjepolitičnim razvojem dežel, ki so najdoslednejše vodile in še vedno vodijo borbo proti ostankom fašizma. Ta doslednost gre nekaterim gospodom hudo na živce. Odkrili so, da je ta borba bila na mestu za časa oboroženega boja proti nacifašiz-mu, a da je sedaj brezpredmetna in zato odvisna. Cas je, da se te dežele ^normalizirajo^, kakor tudi pravijo. Kakor ste že uganili, gre predvsem za Bol-garijo, Romunijo in Madžarsko. Gonja proti tem državam se je začela zlasti in predvsem po znanem govoru angleškega zunanjega ministra, gospoda Benina, čigar govor je, bolj kakor nas, presenetil predvsem angleške množice same. S tem so se vsi interesirani reakcionarji širom sveta smatrali pooblaščene, da izlivajo svojo jezo, zlasti ker je stališče gospoda Bevina želo popolno odobravanje gospoda Churchilla in gospoda Edena. Cernu toliko hrupa f V omenjenih deželah je zlom vojaške sile nacistične Nemčije povzročil poraz domačih reakcionarnih profašističnih klik vt s tem sprostil politično tvornost najširših ljudskih množic, ki se je izoblikovala v novi obliki demokracije. Za novo obliko demokracije je zlasti značilno, da je nosilec oblasti delovno ljudstvo samo, ki jemlje z vso resnostjo osnovne demokratične svoboščine in pridobitve, medtem ko je v formalni demokraciji nosilec oblasti tisti, od delovnega ljudstva živi, demokratične svoboščine pa o-*tanejo v veljavi, dokler ne postanejo nevarne gospodarskim Osnovam formalne demokracije. Raj se zgodi v tem slučajuf Nekaj zelo enostavnega: Demokratične svoboščine se ukinejo — in imamo fašizem. V ljudski demokraciji, obratno, so demokratične svoboščine jedro in duša ljudske oblasti in hrez teh .svoboščin si ljudske »blasti niti zamisliti ne more-♦fto, ker je popolnoma nesmiselno, da bi si ljudstvo samo odvzelo svoje pravice. Ce so demokratične svoboščir ne tudi in še prav posebno v teh Vovih državah popolnoma zavarovane, odkod tedaj gonjaf Odgovor je na dlani: Gospodom, ki ženejo vik in krik, ne gre demokracijo, niti za demokratične svoboščine, ker teh Itak nihče ne ograža; tem go-*Podom gre za oblast. Vsaka °blast, v kateri ti gospodje ni-Viajo glavne in odločilne beseda, za nje ni in ne more biti demokratična, za nje ni in nikakor ne more biti nikoli dovolj reprezentativna, medtem ko postane kar čez noč demokratična in izrazito reprezentativna, če imajo oni v vladi, revirno, petnajst ministrov, delov-"o ljudstvo (to je ogromna večina prebivalstva) pa recimo zamo pet. . Jn kimanja za manjšino mogla ugovarjati ponašanju levičarskih zvez, ki trenutno vladajo v deželi.* Zivljenskost vlad Madžarske, Bolgarije in Rumunije ne izvira samo iz tega, da predstavljajo vse protifašistične sile dežel, temveč predvsem iz tega, ker so bile zmožne v najkrajšem času in v povojnih razmerah uvesti različne reforme, ki najbolj odgovarjajo vsem nujnim potrebam ljudstva. Zato ni slučajno, da ugotavlja opazovalec časopisa «Times», da gledajo nove balkanske vlade na zapad kot reakcionaren, ker se zapadne sile, in zlasti Anglija, kažejo nenaklonjene Naši pomorščaki za otroke v domovini Sušak, 4. Tanjug. — Naše oblasti so prejele pošiljko obutve in obleke od naših pomorščakov, ki živ« v inozemstvu. Blago je sedaj prispelo na Sušak in socialni oddelek okrožnega narodnega odbora za Hrvatsko Primorje Je razdelil blago dečjim domovom in internatom. Protest makedonskih beguncev Sovjetski poslanik pri kralju Mihaelu Beograd, 4. Tass. — Jugoslovanski radio poroča, da so begunci iz Egejske Makedonije, ki se sedaj nahajajo v Bitolju, organizirali miting v protest proti terorizmu mo-narho-fašlstičnih tolp nasproti prebivalstvu Egejske Makedonije. U-deležencl mitinga so poslali maršalu Titu naslednji brzojav; »Mi, tisoči beguncev iz Egejske Makedonije, smo krvni bratje var-darskih Makedoncev in vseh drugih slovanskih narodov. Medtem ko drugi narodi uživajo sadove svoje borbe, životarijo še vedno Makedonci pod neverjetnim terorjem fašističnih tolp, ki brezpravno preganjajo in uničujejo naše ljudstvo ln razbijajo našo lastnino*. Udeleženci mitinga so poslali br-zojave tudi vladam Velike Britanije, Sovjetske zveze in ZDA, v katerih pozivajo vlade velikih zaveznikov, da napravijo konec delovanju monarho-fašističnih tolp v Grčiji, ki z vsakim dnem povečujejo preganjanje makedonskega ljudstva. »Mi imamo pravico*, pravi brzojav, na pravično rešitev narodnih in političnih vprašanj v duhu med narodnih demokratičnih načel, da bodo zaščitene pravice malih naro-dov*. sta kralj Mihael in kraljica Helena priredila kosilo na čast izrednega in opolnamočenega poslanika ZSSR v /t um uniji Kavtaradzeja. Po kosilu sta se kralj im Kavta-radze razgovarjala. kakor za večino. Stone poudarja da pridigujejo angleški politiki za politiko z odklonom na desno v južnovzhodni Evropi. »Ponašanje Bolgarije*, piše Stone, »pač nikakor ne daje Angliji vzroka, da bi Grilja postaja vedno boli fašistična dežela London, 4. — List «Daily Wor-ker* piše v uvodniku, kakor poroča Reuter, da boj ljudstva proti fašizmu še ni končan. Boj je dvojen Boj proti ostankom fašizma ln boj proti -pomirljivi politiki nasproti fašizmu, čeprav je prava gospodarska in politična podlaga nemškega fašizma uničena »fašistična miselnost ni izginila preko noč4 in eden najmočnejših fašističnih satelitov, Francova Španija, še vedno obstaja*. «Na drugem koncu Sredozemske, ga morja postaja Grčija, četudi je članica Združenih narodov, po svojem značaju vsak dan manj demokratična, pa bolj fašistična dežela. Trajen mir je odvisen od popolne izločitve fašizma v svetu. Demokratični narodi še ne morejo misliti, da so dovršili svojo nalogo*. moče fašiste, Boroe, ki so se borili proti fašizmu in vse Benečane, ki so sodelovali s partizani, pa sploh vse proti, fašiste danes preganjajo fašistični elementi in ozopovske bande, ki vrtijo nad vsem beneškim svobodoljubnim ljudstvom silen teror in is. vajajo nad njm nasilje, kakršnega so sposobni samo tisti, ki so več kot Z5 let strahovali vse pošteno italijansko ljudstvo in hoteli iztrebili iz Julijske krajne tudi ves slovanski živelj, 22. julija t. I. so fašisti Bevser I-van, Drekonja Anton, Kvalica Oino, in Sibav Jožef iz Srednjega v go. stilni «Kurčelj» v Zamurju napadli tov. Pavša Marija, ga opsovali kot bandita, partizana, odvlekli na oesto in ga tako pretepH, da se 8 dni ni mogel ganiti Zdravnik Franko, fašist iz St. Petra ob Nadiži, ni hotel zdraviti pobitega tovariša in ga spraviti v bolnico. Tudi mati in žena tov. Pavša nimata miru. Po cestah in kjerkoli ju dobijo, ju zmerjajo kot izdajalki, pljuvajo nanji in ju oblivajo z vodo. V nosi Kravarjih je skupina fašistov, ki terorizira in preganja vsakogar, ki je sodeloval in pomagal partizanom. Skvadrist Kravanja Jožef, njegova žena in fašista JDugarov Evgen ter Simao Marijan so v nedeljo, 28. avgusta, s kamenjem napadli hišo tov. Pav-še, mu razbili vsa okna in poškodovali streho. Istega dne so hoteli isti fašisti z bombami zažgati hišo tov, Kiakčiča Antona iz Kramrij in hišo tov. Sibava Bazilija iz Jezice. Ker sla se tovariša postavila v bran, so ju fašisti prijeli in ju pretepli. V petek, Sl. avgusta, je fašistična drhal razs/tresla po beneških vaseh letake, na katerih je bilo med drugim rečeno, da so partizani hujši kot fašisti in da se naj vsi, ki so sodelovali s partizani, umaknejo iz Benečje, ker jim bodo drugače z bombami uničili domove, V. ftf. Lenart se je vrnil na svoje staro mesto znani fašistični župan, skvadrist Pensa, kateri je odredil, da se izženejo fe občine vsi, ki so pomagali partizanom. Vsako prito. ževanje pri karabinjerjih naleti na gluha ušesa. V več. primerih pa so prav karabinjerji, ki hujskajo ljudstvo proti tistim, ki so sodelovaHi s partizani. Taka je danes svoboda v krajih, ki so pod italijansko sdemokratič-no» oblastjo. Brezžični šahovski turnir Moskva, 4. Tass. — V brezžičnem šahovskem dvoboju med sovjetskimi in ameriškim šahovskim moštvom je končala igra med Botvinnikom in Denekerjem v trideseti potezi v korist sovjetskega prvaka. Od Denckerja si je tako Botvinnnik pridobil dve točki. Igra med Lilien-thalom in Pinkusom je končala re-mis. Ostalih osem iger je bilo odloženih na četrti september, ko bodo dokončane. Celotni rezultat dveh rund je:. ZSSR ima 9,5 točk — ZDA pa 2,5 točk. Velik praznik na koreniskem Odkar je del Slovenije zadihal v svobodni Titovi Jugoslaviji, je bilo vseposvod že polno množičnih prireditev. Povsod je dal narod dudka svoji radoati nad zmago. Toda to, kar se je 1. in 2. septembra godilo na Jesenicah in po vsej Gorenjski, to je bilo tako edinstveno in veličastno, da nam bo za vselej bstalo v spominu. Prihitelo je ljudstvo z vseh strani osvobojene in de neosvobojene domovine: Štajerci, Notranjci in Dolenjci, posebno prisrčno so bili pozdravljeni Primorci in Korošci, ki so morali na svo- jem potovanju prebroditi nešteto . lovnega ljudstva, V teh dneh so Jb-težkoč (diel Korošcev je moral Dra- senice pripravile svojim gostom vo preplavati), da so lahko pridi i skupaj s svojimi brati praznovat svobodne dni in odločno pred vsem svetom manifestirat za naše upravičene narodne zahteve. Gorenjska in njene veličastne planine so sprejele v svoje naročje vse številne goste. Planin«, kjer so včasih odmevali ostri partizanski streli, so se tresle od vriskanja. Jesenice s svojo staro železarsko industrijo so bile od nekdaj dragoceno torišče političnih zahtev de- ■AW."A"iWWA%%VW/AV.V."AWWlVWA*AlVWWAW*,AV*S*iAWAV,AV« Ameriški novinar iz Clevelanda | ženska srednjih let. Na ponovno Teodor Andrica j« prinesel sporo- vprašanje je odgovorila: »Kar prav ila mnogih Slovencev iz Amerike, rojakom v domači zemlji. Namenil s« je, da se tudi sam zglasi pri družinah, katerim prinaša pozdrave in vesti. Poudaril je, da ga politična vprašanja ne zanimajo, pač pa socialne in gospodarske prilike, v katerih živi nase ljudstvo, Za obisk je izbral soboto 1. septembra, dan, ki je bil, kot nalašč, po dežju ja-sen in ne prevroč. V družbi dveh tovarišev od »Primorskega dnevnika* je poiskal Iz bogate zbirke naslovov, prlnešenih iz Clevelanda, tiste, ki prihajajo v poštev. Od teh je bil v coni A^ samo eden. Fani gtavanja po*i'.1a pozdrave družini Forlugov lz ^on-konelja (Conconello) pri Opčinah. Tja je torej šla naša prva pot. Nekaj sto metrov pred Opčinami je skrenil avtomobil s široke, asfaltirane ceste v breg po strmi poti. Ustavili smo se sredi vasice, ki od daleč izgleda kot orlovsko gnezdo, prilepljeno ob strmi greben, ob vnožju katerega leži Trst. Vprašali smo najprej otroke, ki so nas kot redke avtomobilske goste takoj obstopili, če stanujejo blizu Forlugovl, ki imajo sorodnike v A-meriki. Po vrsti so odkimali, N1 otroškemu smehu so bila taka vprašanja preveč nevsakdanja. Med tern s« nam i® približala ste prišli, jaz sem že ena od Ferlu-govlh*. Povabila nas Je v hišo, že na zunaj starinskega izvora. Pred vhodom kamniti tlak in brajda. Posedli smo za mizo v kuhinji z ognjiščem, tako značilnim za stare slovenske hiše. Gospodinja nas je postregla s pijačo. Ob ognjišču je skoro nepremično ždel starček, ki sprva ni kazal nobenega zanimanja za družbo, šele ko so mu omenili, da je prišel človek lz Clevelanda, so mu oči zaživele, zlasti potem ko so mu povedali, da prinaša pozdrave od hčerke iz Amerike. Iz grla se mu je izvil glas: »O, o, tudi jaz sem bil v Ameriki*. Težko bi bilo reči, ali je bil to vzdih po pretekli mladosti ali po želji za širokim svetom. Hotel sem ga vprašati, pa sem se zadržal. Na željo novinarja se je zbralo vse sorodstvo. G. Andrica Je zbranim zastavljal razna vprašanja. Najprej glede usode sorodstva v preteklih, viharnih letih. Zapisal sl je, da je stara mati pred leti umrla, da je brat Anton Ferluga v Nemčiji, od koder ni o njem glasu, da je delal še lansko leto kot tesar v Tržiču in da je 10 junija 1944. dohil poziv od fašističnih ob Z ameriškim novinarjem po primorskih vaseh Tomc se pred svojim dvajsetim letom vpoklican v »battaglione spe-ciale*, neke vrste kazenski bataljon fašistične Italije za pripadnike slovenske narodnosti, da so dobivali od njega še vesti, ko je bil v Kalabriji, da pa sedaj o njem nimajo nobenega glasu. Ob ugotovitvi usode teh dveh članov sorodstva je novinar šele opazil, da med zbranimi manjkajo meški srednjih ln mlajših let. Iz občutkov skrbi družine za pogrešanima je mogel spoznati, kako globoke sledove je pustil fašistični režim že v eni sami družini. Nato je novinar stavljal domačinom vprašanja, kako žive, s čem se preživljajo. Povedali so mu, da Imajo nekaj zemlje, katere del obdeluje^ za krompir, drugo pa je zasajeno s trto. Oboje leto« zaradi suše ni prida. Potožili so, da je s prehrano zelo težko, Zadnji mesec so dobili, reci in piši,samo pol kilograma moke na osebo. Sladkorja je dobil samo stari oče četrt kile in najmlajši otroci po pol kile. Drugi lasti naj se zglasi na njih uradu !nič. Večkrat zmanjka blaga v trgo-in da ga ni bilo več nazaj. Dalje si vini. Novinar je pogledal po obrazih je zapisal, da j* Ml nečak Ivan | ln r«a se j« vsem bralo pomanjka- nje, le dvajset letna Marija Tomc je kar žarela v zdravju. Brž jo novinar preizkusi: »Ampak vam se ne pozna, da bi trpeli pomanjkanje*. Dekle mu je odgovorilo: »Ja, bila sem zadnje tri mesece v Ljubljani in na Gorenjskem, tam pa je sedaj hrane že dovolj*. Kar videlo Se Ji je, da bi hotela še kaj povedati, kako je bilo v Sloveniji, toda v tem Je novinar že nadaljeval z vprašanji. Obrnil se je do starega očeta in ga vprašal, od kdaj živi v hiši, »Vsi, kar nas je tu, živimo v h ši od rojstva*, je odgovoril in še dodal: »Nas rod Živi v tej hiši že tristo let*. Po načinu s kakšnim ponosom je spregovoril te besede, sem sklepal, kaj ga j« prignalo iz Amerike nazaj v domači kraj: ljubezen do rodne zemlje. Nato so prišli na vrsto otroci. Nekaj zavitkov čokolade je pomagalo, da je izginil vsak strah in zadržanost. Gospod Andrica je vprašal enajstletnega dečka v lisastem jopiču lz bivšega nemškega vetemega jopiča, prepasanega z usnjenim pasom (da je bolj podoben vojakom) kako mu je ime? »Umberto!* »Umberto? Ra to ja vendar itaJljansko ime*, ee je čudil novinar. Brž so mu domači razložili, da je fašistična uprava prepovedala dajati otrokom slovenska imena. Novinar je zmajal z glavo. Počasi je doumeval, kam vse je prodrlo fašistično nasilje. V tem je že navezala mati: »Veste, doma ga ne kličemo tako, preveč tuje nam je, kličemo ga kar Čiči*. Za njim je drobna plavolasa punčka, kakih »tirih let, obotavljaje spravila iz sebe, da ji je ime Edeja. Za tem je predlagal gospod Andrica, da bi šli vsi pred hišo, da bi napravil nekaj fotografskih • posnetkov. Vsi so se zbrali ob vrtu, od koder je bil krasen razgled na Trst Nebo je bilo popolnoma jasno, morje mirno in temno plavo. Novinar ni rekel drugega kot: »Skoda, da nimam barvnega filma s seboj*. To izjavo gotovo lahko smatramo za na moderen način izraženo priznanje lepoti Trsta. Posnetek zbranega sorodstva je bil hitro opravljen. Novinar se je nato začel zanimati za vaške prilike. Domačini so mu pojasnili, da je v vasi čez petdeset družin, da so z eno izjemo vse slovenske. »Ne bi pričakoval kaj takega*, je dejal gospod Andrica, ko je gledal pod seboj Trst na razdalji štirih kilometrov.^ Na sosednjem vrtu je opazil večjo barako v surovem stanju. »To bo vaikj ljudski dom*, so z navdušenjem hitela pripovedovati dekleta in žene. Baraka je prej stala nekje zunaj vasi in služila nemški vojski. Pred odhodom je gospod Andrica še fotografiral na pragu hiše dva in oeemdestletnega deda in štiriletno pravnukinjo Edejo, Oba sta bila zadovoljna, da jima je bila izkazana posebna čast Punčka se je tesno oklenila dedove roke. Ob pogledu sem se zamislil; To sta zastopnika dveh rodov, takoevani «srečni, mirni* izpred prve svetovne vojne in bodoči po tej vojni. Vmes pa manjkata dva rodova, ki sta prav v teh krajih toliko trpela, da težko najdemo primere v vsej zgodovini našega naroda. Bližalo se je poldne. Povedali »mo, da nas vodi pot še naprej preko Opčin proti Štanjelu. Med vsesplošnim poslavljanjem me je potegnil mali Umberto za rokav in vprašal, če bi tudi njega vzeli do Opčin v avtomobil. Seveda smo mu z veseljem ustregli. Ko smo se spuščali po strmi, peščeni poti navzdol, mu je obraz kar žarel od veselja. Z živimi očmi je gledal zdaj enega zdaj drugega in ni vedel, komu bi se zahvalil. V naročju je držal kosilo za očeta, delavca na Občinah. Druge dni ga nosi peš. Ta dan mU bo gotovo ostal v lepem spominu. Ob obisku drugih krajev prihod-ajič. Opikrovšfik th sprejem, kakršen je bil maiokje. Dva in trideset kilometrov vencev so spletle jeseniške čene, mladina in pionirji in sedemsto smrekovih mlajev so postavili jeseniški možje in žene. Srca iz vseh krajev Slovenije , so se še tesneje povezala in jasno je bila izrečena zahteva, da pridejo pod našo streho naši bratje onstran krivičnih »črt*. Zvečer je bila na igrišču »Bratstva* pod Mcžakljo kulturna prireditev. Predvajali so Klinarjevo dramo iz narodne preteklosti »Plavž*. Drugega dne je bil na Jesenicah veličastni sprevod. Bilo je morje narodnih noš. Primorci so se objemali in pozdravljali s Korošci in drug drugemu s solzami v očeh pri-povedali, kako je hudo, ker pri njih še ni tako lepo, kakor na Jesenicah in na Gorenjskem. Na tribuni so gledali ta vedičaet-ni »prevod člani Narodne vlade Slovenije, tov. Kidrič, Leskovšek in Brecelj. Poleg njih Je bila članica IOOF, tov. Lidija Sentjurčeva, dalje generalni poročnik Peka Dapče-vič, komandant IV. armade in drugi predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Tudi njim je veljalo mnogo navdušenih pozdravov in vzklikov. Preveč bi bilo po^fteovatl ves veličastni sprevod, Tu so bili zastopani vsi kraji Slovenije in vsi sloji prebivalstva. Zastopana je bila tudi naša vojska. Najlepše je bilo delo! Skoraj v vsaki skupini po bilo nakazano delo, obnova in želja, da se z delosn doseže blagostanje, m katerim hrepeni ljudstvo. Svobodno, brez pijavk, hoče ljudetvo zgrabiti za orodje, doseči hoče, da se nikoli več ne povrnejo časi, ko »o delovnemu ^judstvu jemali pravice* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 5. septembra 1945 Mi gremo naprej... Konferenca antifaiistitne mladine cone A Iz vseh krajev Julijske Krajine, tostran »črte*, so se v nedeljo zbrali mladinci in mladinke, Italijani in Slovenci v Trstu na konferenco, ki je bila priprava za kongres antifašistične mladine Julijske Krajine. Konferenco Je vodil tov, Gasparini Francesco, predsednik mostnega *omiteta GAT. Po otvoritvenih besedah tov. Gasparinija je tov. Mikuž Anton v imenu glavnega odbora UAIS-a zaželel mladini obilo uspeha na konferenci. Politični referat tov. Šestana Sledil je politični referat tov. Vlada šestana, člana Pokrajinskega odbora protifašistične mladine. Prikazal je mladini, da Je danes glavno delo antifašistične organizacije še naprej voditi mladinske množice v delu in borbi za boljše življenje. V zvezi z opisom tukajšnjega političnega položaja je poudaril predvsem nenehno naraščanje brezposelnosti delavcev, dviganje cen, ter da niti lastniki tovarn, niti zavezniške vojaške oblasti ne mislijo na to, da bi bilo treba tovarne. obnoviti in s tem rešiti vprašanje brezposelnosti. Prav tako kot je težak problem delavske mladine, je nerešen tudi problem dijakov srednjih šol in u-niverze. Niti en korak še ni bil storjen, za demokratizacijo šol. Ostro je kritiziral »čiščenje* fašistov, ki doslej ni prineslo še nobenih rezultatov. Nato je tov, Vlado govoril o pomoči mladine pri kmetskem delu, o kulturnem razvoju naše mladine, o tem, da se mora nuditi duhovna in telesna vzgoja prav vsej mladini. Mi vsi hočemo doseči, da se mlada generacija prevzgoji v de- Sica iz Vzhodnega okrožja, ki je mladini cone «A» orisala konstruktivno delo, ki ga vrši mladina on stran demarkacijske črte in pomoč, ki jo tej mladini nudi ljudska oblast, zlasti njeni strokovni izobrazbi. Kot zadnja se je k diskusiji o-glasila tov. Zorana, ki je govorila o dolžnostih, ki jih ima naša mladina do vzgoje pionirjev. Zaključek konference Po končani diskusiji je bo zaključku konference govoril še tov. Vlado Sestan, o sklepih konference. Ker je ta konferenca priprava za Kongres antifašistične mladine Julijske krajine, mora biti izvrševanje konkretnih nalog, ki so bile danes postavljene, naša prva priprava za Kongres. Vsak mladinec mora, ko se vrne, izdelati svoj načrt dela. In tako bo to, kar so govorili postalo življenje. K delu je treba pritegniti vso mladino. Po končani konferenci se je mladina ražla na svoje domove na delo. Organizacijski referat je podal na podlag# političnega referata in diskusije, ki mu je sledila, tov. Gasparini Francesco, predsednik Mestnega komiteta GAT-a. Prikazal js mladini, kako mora organizacijsko rešiti probleme, z enotnostjo vse mladine, delavcev, kmetov, dijakov in športnikov na temelju njihovih enotnih problemov. Niso pa enaki problemi delavstva, dijakov, ozir. kmetske mladine. Govoril je o podcenjevanju dela mladih delavcev, ki za enako delo, ki ga opravljajo starejši delavci dobe veliko manjšo mezdo, in ne dobe plačanih nadur. Mladi delavci se morajo zavedati tudi tega. da v obliki oblasti, ki jo imamo danes v coni A, ni mogoče izboljšanje brez neprestane borbe, brez protestov, demonstracij in stavk. Za vsak problem, ki pri nas vznikne, bomo organizirali akcijski odbor, ki bo preštudiral, kako je treba problem rešiti. Ti odbori bodo sestavljeni iz organiziran« in neorganizirane mladine. Enako bo delala kmečka mladina, ki J« v borbi ogromno žrtvovala, ki pa danes nima možnosti izobrazbe. Potom svojih akcijskih odborov bo našla pot In način, da obnovi šolska poslopja in sl preskrbi učne moči. Tov. Gasparini je mladini razložil tudi, kakšno mora biti delo delavskih čet in kje se morajo dela lotiti. Tudi dijaki morajo organizirati svoje akcijske odbore, ki se ne bodo bavlli z reševanjem političnih vprašanj, ampak s tem, kako bodo šole očistili fašističnih ostankov in jih demokratizirali. Ti odbori naj mokratičnem duhu, da bo sposobna spoznati resnične ljudske potrebe in jih reševati. V tem delu, rešujoč konkretna vprašanja mladine, bomo najbolje utrjevali enotnost vse mladine brez ozira na narodnost, vero, politično in državno pripadnost. Živahna diskusija V diskusiji po Vladovem referatu se je mladina dotaknila raznih problemov, s katerimi se mora boriti. Bivši Garibaldinec iz Tržiča je govoril o tem, da se mladini, ki se je z orožjem v roki borila za osvoboditev od nacifašizma, danes ne daje nikake pomoči, da se jo celo odstranjuje od dela tako, da se nahaja v najtežjem ekonomskem položaju. Govorili so o položaju kmetske mladine, ki je še vedno suženj veleposestnikov. Mnogo e« je diskutiralo o čiščenju v šolah, profesorjev, in dijakov fašistov, sodelavcev okupatorja. Govorili so o volilni pravici z 18. letom, ki je upeljana povsod, kjer je oblast v rokah ljudstva, dočim italijanska vlada svoji mladini to pravico odreka. Nadalje so sprožili vprašanje univerze v Trstu. Reakcionarji danes skušajo postaviti na univerzi taborišče »italijanske kulture* proti »balkanskemu barbarizmu*. Antifašistična mladina pa zahteva, da bo vstop na univerzo omogočen vsej mladini, da se v zvezi s tem uredi tudi vprašanje taks,! govorom. Nato je tov. Jura, o-Delavska mladina je govorila o ne- j krožna članica mladine, podala po-potrebni brezposelnosti, kajti dela j litični referat, v katerem je razložila pomen prijateljstva in lepega, vzornega sožitja z italijansko mladino. Organizacijski referat je podal tov. Sinko. Omenil je delo kongresa A. S. I. Z. A. Referatu je sledila zanimiva diskusija. Mladina se je naposled domenila glede tekmovanj. Mladina vasi Saleža bo tekmovala z mladino Iz vasi Gabrovec pri nabiranju prostovoljnih prispevkov. Prečnik s Sempolajem glede pisanja dopisov. Devin z Stevanom v nabiranju prostovoljnih prispevkov in pisanju dopisov. Samoterca z Praprotom v nabiranju starega železa. Sledile so volitve delegatov za konferenco v Trstu, Konferenca je imela velik uspeh. Konferenca mladih v Nabrailni Dne 30, avgusta je bila v Nabrežini okrajna konferenca mladine, pri kateri je prisostvovalo nad 200 mladink in mladincev iz vseh vasi okraja. Konferenco je otvorila tov. Vida, okrajna tajnica, s primernim na- je dovolj, toda nihče noče dati na razpolago sredstev za ta dela. Zavezniški kamioni so ob večerih na razpolago v druge «evrhe», dočim jih za odvažanje ruševin in za dovažanj« gradbenega materiala ni. Govor tov. Gasparini-ja bodo izbrani od najboljših dijakov in morajo biti neodvisni od katerekoli politične stranke, kajti šola mora biti nepolitična, toda antifašistična. Dijaki si morajo priboriti pravico, da bodo sodelovali v komisijah za čiščenje. Nato je tov. Gasparini načel vprašanje športa, ki mora postati last vseh mladinskih množic. Zato so nam potrebne telovadnice. Enako kot šport, mora tudi kultura, ki je bila pod fašizmom dostopna samo privilegiranim, danes postati last ljudskh množic. Diskusija o Gasparinijevem referatu Po referatu tov. Gašperin ij« je mladina zelo živahno posegla v di skusijo. Pogovorila se je o izboljšanju delovnih pogojev delavske mladine, o mezdnem vprašanju in o strokovni izobrazbi. Eden izmed tovarišev je sprožil vprašanje uredništva, ki ni nič na boljšem kot delavstvo. Razpravljalo se Je nadalje o tam, kje bi dobili sredstva za šport-telovadnice, in orodje. Dijaki so razpravljali o tem, kako bodo Izvedli čiščenje na šolah, kako bodo skušali doseči reorganizacijo učnega načrta. Tovarišica iz Ri-henberga je sprožila vprašanje obnavljanja porušenih vas, Ubogi lju. dj«, ki so se vrnili iz Nemčije v svoje porušene vasi, sl sami ne morejo pomagati, ni pa ljudske oblasti, ki bi se zanje zavzela, Zavezniki jim doslej niso še nič pomagali. K debati se je oglasila tudi tovari- Titovi vojaki so prišli v Trst Z« v prvih popoldanskih urah se je razširila novica po Trstu, da pride v Trst Titova vojska. Vse demokratično ljudstvo Trsta je govorilo o tem in se z veseljem pripravljalo na sprejem. Prihod vojsk« je bil javljen za šesto uro, tisošglava množica se je zbrala že ob pol Sesti uri na Piaz-za Oberdan pri kavarni Fabris, na via Carducci, Piazza Impero in Piazza Garibaldi. Od pionirčkov do starčkov, vse Je nestrpno pričakovalo prihod Titove vojske. Mladina kakor tudi žene so jih pričakovale s cveticami in vse je prepevalo partizanske pesmi. Ob pol sedmi uri se je pojavila- kolona 7 kamionov in 3 avtomobilov z zastavo in oficirji na čelu. Ljudstvo, ki je dosedaj disciplinirano stalo na pločnikih, je takoj, ko je zagledalo prve kamione, ustavilo tramvajski in avtomobilski promet in vzklikajoč «Ziveli partizani, živsli naši osvoboditelji, živel Stalin, Sivsla jugoslovanska vojska* s ovetjem obsipalo vojake. Pionirčki s titovkami in zastavicami so se povzpeli na kamione in so »e s partizani peljali po glavnih ulicah. Navdušenje je bilo nepopisno, partizani so prepevali partizanske pesmi in pozdravljali manifestante, ki so jih spremljali po Via Carducci. Na Piazza Impero je zopet velika množica pričakovala partizane in jih navdušeno pozdravljala, obsipala s cvetjem in jih spremljala do Piazza Garibaldi. Kolona je nadaljevala pot po Viale Sonnlno in ob vzklikih »Ostanite tu», In pozdravih množice dospela do Ip-podrome. Tam so se jim priključile mladinke ln skupno z njimi prepevale znane partizanske pesmi. S tem sprejemom je tržaško ljudstvo ponovno pokazalo nerazdružljivo povezanost do hrabre vojske, ki je premagala fašizem, osvobodila po 25 letih suženjstva Trst in Julijsko Krajino in jim prinesla tako težko pričakovano svobodo. Od Triglava do Jadrana Benečani na obisku pri svoji vojski Trst, 3. sd d. — »Benečija je slovenska, fašistov nočemo*. Med brnjenjem motorjev je odmevala pesem beneških Slovencev, ki so se na kamionih Jugoslovanskega odreda peljali proti Kostanjevici na Krasu. Ob cestah jih je vse pozdravljalo In spraševalo kam gredo. »Obiskat gremo 'naso vojsko* in prepevajoč partizanske pesmi so nadaljevali pot. S slovensko in jugoslovansko zastavo so se ustavili pred štabom odreda, kjer jim je izrekel komandant polkovnik Benčič Dragomir dobrodošlico, in se jim zahvalili za obisk. Takoj so jih borci obkrožili in jih pričeli popravševati, kako se jim godi, kako je v njih krajih itd. Iz radosti, da se nahajajo med svojimi borci, niso hoteli odgovarjati na vprašanja, ker se jim je zdelo preveč hudo spominjati 88 trpljenja moralnega in telesnega, ki ga dnevno prenašajo od strani fašističnih elementov. Prosvetno druitvo v Postojni Postojna se je z vso vnemo poprijela obnove naše porušene, a svobodne domovine. Poprijela se je obnove na vseh poljih, kar nam dokazuje njeno lepo zunanje lice, razmah masovnih organizacij in ustanovitev Prosvetnega društva »Postojna*. Po zaslugi pripravljalnega odbora pod vodstvom tov. Elo Garzaro-lija smo imeli pretekli teden kv dvorani »Mladinskega doma* ob-. čni zbor. V kratkem nagovoru je V koperski kaznilnici je mizarsko; kem spo«obna popravljati motorje , tov_ Oarzaroll orisa, deio fa- delavnico pred razpadom Italije ku- j vseh vrst, avtomobile, ladijske na-1 pila od italijanske države neka ; prave in podobno. Vse priprave za WAWWč.SVVW.SWAV A5W.W.W.5W.VW.5W Zapuščena imovina za koristi ljudstva Tov. polkovnik jih je povabil na zakusko, nakar jim je pevski zbor odreda zapel več partizanskih In narodnih slovenskih pesmi. Godba iz Gradiške, ki se je nahajala pri odredu, jim je zaigrala več komadov partizanskih melodij. Po kosilu so se skupno z vojaki in civilisti odpeljali v Komen, kjer se je vršil prvi miting po prihodu Ko-nemcev iz internacije, na katerem je deklamtiala mlada Benečanka, Po končanem mitingu so se veselo vrnili v Kostanjevico, kjer jih je štab odreda ponovno pogostil in kjer so se ustavili čez noč. Drugi dan zjutraj so jih »pet odpeljali na svoje domove. Uredimo kleli posodo za nov In pripravimo vinski pridelek Konferenca mladine v Selani Dn« 30. avgust«, j« bil« v Sežani predkongresna konferenca antifašistične mladine za sežanski okraj. Na programu konference j« bil politični referat tov. Zornika, člana okrajnega tajništva OF, organizacijski referat tov. Tanje, članice okrožnega odbora antifašistične mladine, diskusija po referatih, volitve delegatov za konferenco antifašistične mladine cone A. Na konferenci je bilo poudarjeno, da mora mladina slediti programu ASIZ-a ln se v prvi vrsti boriti za ohranitev naše narodne oblasti. Nadalje so bile postavljene konkretne naloge, ki jih mora mladina izvršiti v »vrho priprave za prvi kongres antifašistične mladine Julijske krajine. Kot najvažnejšo nalogo si je mladina zadala predvsem kulturno vzgojo, vagojo pionirjev in Šport. Kulturne prireditve Je treba vzobnsko izboljšati ln preprečiti, da bi »e vršile samo zaradi plesa. Najboljši mladinci in mladink« morajo s svojim vzgledom pritegniti vso mladino k delu za obnovo naših porušenih vasi, Po vzgledu akcije, ki jo je začela mladina onstran demarkacijske črte, je tudi sežanska mladina sklenila da bo organizirala nabiralno akcijo pod geslom »Pomagajmo osirotelim otrokom*. V tej akciji je razpisano tekmovanje med okraji. Najboljši okraj, najboljša vas, najboljši mladinec ali mladinka bo prejel nagrado. To bo najboljša prtprava za mladinski kongres. ženska za 9.500 lir. Neverjetno nizko ceno je dosegla zaradi prijateljstva s kaznilniškim ravnateljem, ki je predložil v Rim lažno poročilo o slabem stanju v resnici dobro ohranjenega mizarskega o-rodja. Za storjeno uslugo je pustila napraviti v delavnici ravnatelju Mazeu kompletno spalnico in kuhinjo iz trdega lesa, Delali so ji kaznjenoi po 0.80 lir na dan. Ob razpadu Italije je delavnico prebivalstvo izropalo, prizadeta pa je napravila prijavo, češ, da so jo Izropali partizani. Priznano in povrnjeno ji je bilo 1,500.000 lir odškodnine. Ob koncu vojn« Je lastnica zbežala v Trst, za delavnico in delavce pa se ni nihče zmenil. Tako so se delavci odločili delavnico zapustiti in oditi za kruhom. KUNI je 2a to izvedela, zbrala 12 mizarjev, ki so sklenili, da bodo delali zisdružnO, skorajšnje povečanje zmogljivosti obrata so v teku. Sindikalno gibanje na Krasu Dne 30. In 31. avgusta so s« vršila sindikalna predavanja v Nabrežini in v okraju Opčine. Predavanj »e je udeležilo večje število delavcev in kmetov iz okolice. Z razvijanjem sindikalnega gibanja v Primorju in Trstu in radi množičnega pristopanja delavstva, posebno pa naših kmetskih množic, se je za čutila potreba predavanj. Na. šemu primorskemu ljudstvu je dane« bolj kot kdajkoli popreje potrebna lzobrazla in širši pogled v probleme delovnega ljudstva. Naše ljudstvo mora biti poučeno o naši zgodovini in o perspektivah , , , našega bodočega delovanja. Zarar vzola delavnice v kaznilnici kot za-, ^ jp Pokrajingkl odbo„ Enot. puščeno imovino v svojo upravo, financirala zadrugo in ji dala naročil za dva meseca. Sedaj delavnica izgotavlja in kompletira nekaj spalnic in kuhinj, ki jih bo prodala ter iz tega denarja nabavila noVo blago in orodj«. Za začetek obrata je KUNI prispevala 130.000 lir gotovine, 32 kub. m. mehkega in 5 kub. m trdega lesa v vrednosti 250.000 lir. S 3. septembrom bo delalo v mizarski delavnici že 21 delavcev, vprašanje lastništva se bo pa uredilo kasneje* Glavno Je, da imetjo ljudje zaslužek. Kdor stopi danes v mizarsko delavnico, bi pač težko verjel, da je še pred štirinajstimi dnevi vladal v njej nered in brezdelje. Pod svojo začasno upravo je KU NT vzela tudi mehanično delavnico v koperski kaznilnici, Ta bo v krst- nih sindikatov za Primorje in Trst napovedal vrsto konferenc, ki se bodo vršile po možnosti tedensko ali štirinajstdnevno po vseh večjih krajih Primorja in drugih Industrij, skih središčih ne še pokrajine. Delavstvo pred in po rastanku fašizma fn drugih protiljudaklh režimov, ni imelo možnosti, da bi se v katerokoli smer izobraževalo. Ti rež.imi so bili vedno budno na straži, da se delavec in kmet ne bi preveč zbližala. Zaredi tega je ostal delavski razred dolga stoletja odce. pljcn od kmečkega ljudstva. Kakor so bila delavcu neznana kmečka vprašanja, tako ni Imel pojma o težavah delavca v mestu ln industrijskih središčih. V ta namen je ustanovljena enot na front* vseh delavskih množic. šizma od zažiganja knjig na trgu preko nasilne razpustitve slovenskih društev v Postojni leta 1926 do barbarskega uničenja spomenika pesnika Miroslava Vilharja, sinu naše lepe Pivke. Nadalje Je tov. Garzaroli orisal pomen in delo novega Prosvetnega društva, ki bo »prejelo v svojo sredo ljudi vseh vrst ln slojev, ki se mislijo udeležiti kateregakoli prosvetnega delovanja in katerim bo glavni cilj: dvig in prenos naše zdrave in prave kulture najširšim plastem ljudstva. Sledile so razne diskusije, na kar so bile volitve vodilnih članov društva. Nato si je novo ustanovljeno društvo začrtalo pot in postavilo svoje prve naloge, med katerimi so v prvi vrsti vzpostavitev dramatsko-tamburaškega in telesnovzgojnega odseka. Stari pevski zbor se je enoglasno vključil v pevski odseki, se že pridno pripravlja na udeležbo pri proslavi bazoviških žrtev. Bliža se čas, ko bodo naši vinogradi »pet oživeli in se bo naš veseli vinogradnik s pesmijo podal na trgatev, da po dolgih mesecih napornega dela pobere plod svojega truda. Letos se nam obeta bogata trgatev. Grozdje je lepo, samo ga ne smemo hitro obrati, temveč moramo čakati pravi čas, ko bo popolnoma zrelo in se ne bo več množil sladkor v jagodah. Nimamo namena razpravljati o predelavi grozdja v mošt in vino in s tem v zvezi o onih zastarelih in iracionalnih navadah pri pripravljanju Ln negovanju vina, ki so še vedno pri nas udomačene, temveč razpravljali bomo o pripravah, katere je potrebno izvršiti, predno začnemo s trgatvijo. Zato ker ni nič bolj neprijetnega, kakor če se nam zgodi, da, ko začnemo s trgatvijo, opazimo, da »o sodi plesnivi ali smrdljivi da mu je hrnica razklana, itd. Trgatev nas ne sme najti nepripravljen«. Vse orodje, ki je potrebno za trgatev in depoziti-ranje mošta, mora biti pripravljeno, kakor to zahteva napredno vinogradništvo. Vino, katero je proizvod vrenja grozdnega mošta, je zelo občutljivo in podvrženo hitremu kvajenja. Če ne postopamo takoj v začetku trgatve po zakonih modernega kletarstva, se lahko pripeti, da se vino manj alt bolj pokvari in da pridemo ob zaslužek, ali pa da ne dosežemo pri prodaji one cene, ki bi jo lahko doeegli, če bi Imeli zdravo, bistro in pitno vino, kakršnega si želi danes vsak ljubitelj dobre kapljice. Pri na« imamo na splošno le malo vinogradnikov, ki bi pridelali večje količine vina. Tistih nekoliko hektolitrov vina, ki jih večina naših vinogradnikov pridela za prodajo, jim ne da materialne možnosti nabavili ai grozdni mlin ali stiskalnico, temveč si še vedno pomagajo na najprimitlvnejši način, da grozdje mečkajo in stiskajo z nogami. Zaradi tega je potrebno, da mislimo na ustanovitev vinarskih zadrug (v vinorodnih krajih), ki bi našemu vinogradniku prihranile vse skrbi, ki se pojavljajo od trgatve pa do prodaje vina. Zadruga bi uvedla v svoj delokrog delo po zakonih modernega kletarstva in na ta način bi prišla do zdravega in tipiziranega vina, ki je tako zelo priljubljeno med našimi potrošniki. Snaga j« predpogoj uspeha Predelava grozdja v moit se pri nas vrši pred kletjo ali pa v sami kleti. Kleti so grajene v zemlji vodoravno, navpično ali nad zemljo. Kakor smo že prej omeni« je potrebno že sedaj klet dobro oenaži-ti, zidove z metlo ostrgati in po možnosti pobeliti z apnom, de ni | ramo sodu odvzeti kisli okus. Sod je treba izprati z mrzlo vodo, nato z vročo, kateri dodamo 3-5% sode ali jedkega natrona, ki ima močnejše dejstvo, zopet ga izperemo z mrzlo vodo, pustimo ga, da s« P®»u" ši, dobro ga zažveplamo in zapremo. Ce imamo žganjev sod in ga bodemo uporabiti za vino, potem J* treba sod dobro izprati z vrelo V°" do, in to večkrat, dokler ne izvlečemo ves duh. C« imamo sod, v katerem j* bilo črno vino, pa bi hoteli uporabiti ** belo vino, ga izpiramo z vrelo vodo in dodatkom 3-5% sode ali j*^’ kega natrona. Izpiramo ga tolik® časa, dokler ne dobimo čiste vod«. Zopet ga izperemo s hladno vodOi posušimo in žveplamo. prevelika vlaga. Na ta način bo postala klet svetlejša in snažnejša, istočasno bomo uničili vse škodljive plesni in bakterije, ki so se nabrale čez leto po zidu ta ki predstavljajo veliko nevarnost za vino, Iz kleti moramo odstraniti vse kar ne »pada v klet. Ce se nahaja v kleti kisla repa, krompir al kaj podobnega, moramo to takoj odstraniti. Vino ima namreč to lastnost, da hitro poprime tuji duh in zato tudi lahko dobi duh po kisli repi, bencinu, itd,, ki je slučajno v kleti. Ko »mo s tem delom končali, maramo pregledati vsak sod skozi odprtine, ali je zdrav. Pri večjih' sodih, ki imajo vratca, pregledamo na ta nač n, da vratca odpremo, damo glavo v sod in dobro premotri-mo duh in stene soda. C e sod diši pa žveplu, ga 1« dobro operemo s hladno vodo, pustimo da se posuši, če je potrebno nabijemo še obroče, požveplano in ga postavimo na njegovo mesto. Pri pregledu je treba biti zelo previden, ker najmanjši slab duh soda, la/hko povzroči škodo pri vinu in zmanjša njegovo kvaliteto. Čiščenje sodov Zatohli ta plesnivi duh vina sta vzrok slabe nege sodov in so napake, ki se včasih dajo težko, ali pa »ploh ne, odstraniti. Čiščenje plesnivih i kislih sodov je težje, ker se je po stenah ln špranjah soda nabrala plesen ali kislina, kar pomeni, da je bilo v takšnem sodu bolno vino dalje časa. Čiščenju takšnih sodov se mora posvetiti posebna pozornost, ker jih ni mogoče očistiti samo z mrzlo vodo. Tukaj moramo uničiti vse škodljive gflji-vice, moramo popolnoma očistiti vao nesnago, katera se je nabrala v sodu. Uničimo jih lahko ali z visoko temperaturo, ali z uporabo kemikalij. Sod odpremo (pri sodih, ki imajo vratca, pustimo, da gre v njega človek) ln tedaj opazimo, da je prevlečen z zeleno plesnobo. Najprej »strgalom ali ostro krtačo dobro očistimo vse plesni, izperemo sod z mrzlo vo-ga zopet zapremo, pustimo še, da do, potem z vročo, kateri dodamo 3-5% sode ali jetkega natrona, nato dobro izperemo. Nato sod se enkrat dobro izperemo z mrzlo vodo, ga zopet zapremo, pustimo ša, da se dobro osuši in ga zažveplamo. Tako pripravljen sod lahko uporabimo za vrenje mošta. Sod, v katerem je bil ocet, postane od ocetnih bakterij, katere »o se- razširile, če smo pustili ostanke vina v njem, kisel. Da bi pa vendar ta »od mogli uporabiti, moramo u-ničiti te bakterij« in istočasno mo- WWW.WWWWWW Miting v Sv. Križu pri Trstu PODBREŽE Tudi noša majhna vasica Pod-breže je z velikim navdušenjem ta vnemo glasovala za priključitev k federativni, demokratični, Titovi Jugoslaviji. Noben od vaščanov ni zaostal. Skupno ta složno smo »e borili, »kupno delili dobro ln zlo, zato smo tudi sedaj složni vsi enega in istega mišljenja in imamo e-no željo »Hoče mo Jugoslavija*. Mladina s« je marljivo lotila dela in pričela z zbiranjem železa ta drugih potrebščin za obnovo naše porušene domovine. Kulturne prireditve do sedaj še nismo imeli, sicer pa »e tudi na to pripravljamo. Upamo, da bomo mogli prav kmalu nastopiti. Kot vse povsod po Slovenskem Primorju, tako je tudi tu v Sv. Križu po osvoboditvi vzcvetelo novo, doslej nealuteno življenje. Kot malokje v naših krajih je tu zaživelo kulturno in prosvetno delo. Kot da je vse, kar je bilo desetletja skritega in zakopanega na dnu src sedaj planilo na dan ln ustvarja — novo kulturo, novega človeka. Prireditev se je odvijala točno in brez zamud. Miting je otvoril tov. Košuta, nakar je po pozdravu zastopnika PNOO in Prosvetne zveze spregovoril toliko priljubljeni tovariš Stoka. Slovenski preprost delavec-riblč, samouk ln borec Stoka je ob silnem aplavzu govoril o naši borbi, o našem hrepenenju, ciljih, željah in težavah. Iz njega — iz preprostega prose-škega ribiča Je govorilo vse naSe svobodoljubno delovno ljudstvo. S svojimi besedami j« tov. Stoka topot povedal vse ln ljudjo »o ga razumeli. Po govoru tov. Stoke je sledil v pestrem sporedu ostali program, ki je vseboval recitacije, nastop pionirjev, pevski nastop krajevnega mešanega zbora, med tem ko je med pavzami Igrala godba. Višek kulturnega programa Je bila uprizoritev »Hlapca Jerneja*, prva uprizoritev tega Cankarjevega dela na Primorskem po oevobodit- Nikolaj Ostrovski 19 Kako se je kalilo jeklo (Romani Pavle je z enim zamahom skočil skozi okno na vrt. Ni hotel Iti spet skozi sobo, da bi srečal nje. no mater. Korčaginove je Artemova odsotnost močno prizadela. Pavlov zaslužek ni bil zadosten, Marija Jakovijevna je sklenila, pomeniti se s sinom o tem, da li bt kazalo, da bi se sama lotila kakega dela, n. pr. Leščlnski bi potrebovali kuharico. Toda Pavle se je temu upiral. Ne, mama, bom raje poiskal sam še kako postransko delo. V »trugalnici potrebujejo delavce za zlaganje desk. Pol dneva bom de lal tam ta mislim, da ftomo Imeli dovolj. Tl ne smeš na dčlo, ker bi se tudi Artem jezil na mene. Dejal bi: Ali nisi mogel najti drugega Izhoda, kot da pošlješ mamo na delo? — Mati mu je dokazovala, kako J* potrebno, da tudi on dela, toda Pavl« se j« zakrknil ta morala j« popustiti, Naslednje jutro je Pavl« že delal v strugami. Prekladal Je »veže deske, da bi se posušil«, Pri delu Je srečal že poznane ljudi: Miško Levčukova, s katerim je hodil v solo, ln Vanjo Kulesovga. Z Mišom sta se dogovorila, da bosta delala po komadu. Imeli so še kar dobro plačo. Dneve je Pavle prebil v strugami, zvečer pa Je ž« hitel v električno centralo. C«z deset dni je Pavle prinesel materi zasluženi denar. Ko ga j« Izročil, mu j« bilo nekoliko nerodno, a končno je le prosil: ~ VeS, mama. kupi mi svileno stajoo, modro, saj se spomniš, kakšno »«m imel lansko leto. Zato bo šlo polovico denarja, toda n« boj s*, ja* bom še »»služil. Ta Je že tsko stara —, se j« opravičeval zaredi »voj« prošnje. — VeS, da tl jo bom kupil«. P«v- luža, še dane«, Jutri ti jo bom sešita. Zares rabiš novo srajco. — In nežno je pogledala sina, * * ♦ Pavle se je ustavil pred brivcem in, ko je otipal v žepu d«n*r, Je vstopil. Ko je brivec opazil gosta, mu j« vljudno pokazal naslonjač. — Bedite! — Pavle je sedel na visok, udoben naslonjač in v ogledalu J« zagledal svojo preplašeno ta zguljeno postavo, — Ostrižem vse? —, je vprašal brivec. — Da, to se pravi, ne, samo pod-strižite. Kako pravite vi temu? — Z roko mu J« hotel dopovedati. — Razumem —, se je nasmehnil brivec. Cez četrt ure j« »topil Pavle iz brivnice, poten ta izmučen, toda pazljivo ostrižen in počesan. Dolgo »e je brivec mučil z neposlušnimi kodri, toda voda ta glavnik sta zmagala in lasje »o mu lepo stali. Na ullot se je Pavle prijetno počutil: Se krepkeje sl Je poveznil kapo. »Kaj bo neki mati rekla, ko me bo videla?* Pavle se je domenil s Tonjo in obljubil, da bosta šla lovit ribe, Toda on ni prišel in Tonjo je užalil, — Premalo je pazljiv ta deiek-kurjač —, Je menila in s« malo u-jezila, toda, ker Pavla ni bilo, tudi naslednjega dne, ji je postalo mučno. Z« se je odpravila na sprehod, ko ji j« mati skozi pol odprta vrata sobe rekla: — Goste sl dobila, Tonjočka. Ali lahko vstopijo? — Na vratih je stal Pavle ta Tonja ga ni mogla takoj spoznati. Oblečen j« bil v novo modro, »vš-leno srajco in črne hlač*. Očiščeni čevlji so se mu svetili ta Tonja je takoj opazila, da je ostrižen ln da mu lasje več n« štrlijo kakor prej. Vedno zaprašeni kurjač se Ji je »dol popolnoma drugačen. Tonja j« že hotela izraziti svoje navdušenje, toda ker ni hotela, da bi zmedla mladeniča, ki s« je že tako neprijetno počutil, in delala se je, ko da ,ni opazila te prijetne spremembe. Začela ga je karati: — D* vas ni »ram! Zakaj niste prišli lovit ribe? Tako vi držite besedo? — Te dni sem delal na strugar- ni ta nisem mogel priti. — NI ji mogel povedati, da je te dni delal za to, da bi si lahko kupil srajco in hlače. Toda Tonja je to sama zaslutila in ve« njen gnev na Pavla Je prešel brez posledic. — Pojdiva na sprehod k Jezeru — je predlagala ln »kozi vrt sta stopila na pot. Kot najboljšemu prijatelju Je povedal Tonji svojo največjo tajnost o ukradenem revolverju ln obljubil, da jo bo člmprej odpeljal v gozd, da bosta skupaj streljala. — Glej, da me n« izdaš —j nepričakovano Ji je rekel »ti*. — Nikoli te ne bom izdala —, mu je svečano obljubila Tonja. ČETRTO POGLAVJE. Ostra ta nepopustljiva razredna borba Je zajela Ukrajino. Zmeraj več ljudi Je grabilo za orožje in vsaka bitka je rodil« nove boroe* Mirni dnevi so se zgubili daleč v preteklost, Bill »o burni časi, topovski streli so pretresali star« hišice ta prebl valol »o se skrivali v podzemne zidove ln zaklonišča, ki so Jih sami izkopali. Gubernijo je preplavil plaz pet-ljurovskih band vseh barv ta vseh vrst: Mali In včllki vodje, razni golobi, nadangeli, angeli, gordijl, ta brezštevilna vrsta ostalih banditov. Bivši oficirji, desni In levi ukra jlnskl eserjl, vsak »e Je smatral za avantgardista, da bi zbral okoli se be gomilo banditov ta se proglasil za ata mana, razvil od časa do časa rumeno-modro petljurovsko zastavo in sl v mejah svojih moči ta možnosti prisvajal oblast. Iz teh pisanih band, ki so Jih pojačali kulaki in galicijski polki proslulega korpusa atamana Kolo-valjca, je ustanovil svoje polke ln divizije »glavni ataman Petljura*. V ta esčrovsko-kulaškl brlog so naglo vpadali rdeči partizanski odredi In takrat j« zemlja drhtel« pod stotinami ta tisočimi kopit, spremljanih s mltraljssklm ta topovskim ognjem. (Be nadaljuje} vi »Hlapca Jerneja* si igrali na Primorskem že za časa narodno osvobodita« borbe partizanski o-drl, To je za kulturno življenje Primorske gotovo poseben dogodek in bo o njem treba razpravljati na posebnem mestu. Lahko pa rečemo da je svetokriška dramska skupina, če upoštevamo vse okoliščine, res dobro izvedla igro in to tako da je nje igra šla preko vseh pričakovanj. Preko 2000 gledalcev je z zanimanjem sledilo dogajanju na odru, med obiskovalci so bili tudi ste-vini Italijani, ki so gotovo upravičeno pogrešali nastop« kakšne italijanske kulturne skupine, kar je, lahko rečemo, edina principi-jelna pomanjkljivost te nedeljske prirčdltve. Drugič bo treba misliti tudi na to, ker bomo tako najbolje uresničevali idejo italljansko-slo-venskega bratstva. Proslava bazov?šk?h žrtev Dana« ob 20.30 bo v gledališču F«'-n to«, via Battlsti, spominska proslava bazoviških žrterv s slovensko-ltall Janško kulturno prireditvijo. Prostori v parterju so rezervirani za ono, ki so dobili ali bodo še dobili povabilo. Vstop v ostali del gledališča je prost za vsakogar. Zahvala Starši otrok Rojena, Barkovlje, Grete in fikorklj« čutijo dolžnost, da izrazijo javno zahvalo tržaškemu Osvobodilnemu »vetu (odseku za socialno skrbstvo), civilnim ln vojatklm oblastem Slovenije, in Slovenskemu Rdečemu križu, ki so pripomogli, da so se naši otroci vrnili z letov Uk’- Bohinja, Preddvora, Bleda in Portoroža telesno ta dutevno okrepljeni ln preskrbljeni tudi z oblačili. Tudi naši otroci se srčno zahvaljujejo za vso skrb in nego, ki so jo uživali med svojimi brati, Gledaliiče „ Verdi" Jutri, 6. t. m. ob 19.30 bo koncert pod vodstvom Antontna Votto. Pro. gram: Mendelssohn: Jama Flngal (uvertura); Beethoven: VIII. sinfo. nlja v F-duru, op. 98; Resplghl: Rimski vodnjak (sinfonični poem); Mussoorgsky: Slike iz neke razstave (Ravelova tast-rumentac Ija). Koncert na Skoljetu V Prosvetnem krožku, vi* Pen-dioe Scoglietto 22, bo v četrtek, «. t. m. ob 20 uri velik lirični koncert trlaškttt umetnikov, ki a« bodo predstavili s privlačno in zanimivo glasbo. Najuspešnejši način čiščenj« sodov Splošno pravilo, katero si m®1** mo dobro zapomniti, je, da pri Pn' pravljenju sodov uporabimo vedo® najprej mrzo vodo in potem vročo. Najprej moramo odstraniti nesnago, ki je na površini. Vroča voda prodre globoko v pore lesa. ta J® mogoče da privleče s seboj tudi n«* snago s površine, ce je nismo P1^ očistili. Ce Imamo na razpolago nov s®^ postopamo pred uporabo takole* Mnogokrat ima les v sebi razne snovi, ki se zelo rade topijo v vinU in ki mu dajejo grenak ta neprijeten okus. Te snovi moramo odstraniti. V sod damo vrelo vodo, sod zapremo, dobro ga obračamo 10 pustimo nekaj časa, ali ne, da 88 voda popolnoma ohladi, ker bi te snovi let zopet vskrkaš v sebe Ko smo vodo izlili, vidimo, da je črn* in umazana. To ponovimo tolikokrat, dokler ne dobimo popolnoma čiste vode. Zopet izperemo s hladno vodo, posušimo, zažveplamo ® zapremo. Sode moramo očistiti tudi z zunanje strani, in to s ščetko *n vrelo vodo, ki ji dodamo lahko malo sode. Zunaj umazan »od je lahko vedno nevaren za vino, zato je P®" trebno, da ga tudi osnažimo zun*J‘ Pravilo za vsakega vinogradnik* mora biti: Takoj ko se izprazni sod* vinom predpostavljamo da Je bil »od zdrav, treba »od takoj izprati dvakrat ali trikrat z mrzlo vodo, 8* pustiti, da se dobro osuši in g* žveplati, Ce sod ne uporabljamo dalje časa, je potrebno da ga odpr*" mo zopet čez mesec dni. ga izP*r*” mo in zažveplamo. Ce bomo tak® postopali, bomo imeli vedno zdr»ve sode. Cisti, zdravi sodi so pogoj ** zdravo in dobro vino. Zdravo vin®' ki prid« v bolan »od, postane b®1" no, medtem ko bolno vino v sd!*" vem in dobro zažveplanem #odU lahko ozdravi. Žveplo, ki ga uporabljamo, mor* biti kemično čisto. Najboljše žveplo j« na azbestu. Ne smemo uporabljati žveplo na platnu ali paph" ju, ker, ko zažgemo žveplo, g®*”1 istočasno tudi platno ali papir ln * tem ustvarja neprijeten duh, ki mogel škoditi vinu. Takšno žvepl® pri gorenju tudi kaplja na doge i*i ker gori, nam lahko zažge doge. T11 nam napravi tudi skorjo, ki Postane nato Izhodišče raznih plesnivih bakterij. Ena žveplena pal'®* na azbestu zadostuje za dva hektolitra zapremnine soda. Pri nas še ljudje, ki neradi uporabljaj® žveplo, ker baje od njega boli g!*' va. Res je, da Je takoj po gorenj" škodljivo za človeški organizem, toda Ima tudi to lastnost, da je pleni dvokls, ki nastaja pri g®’1’** nju žvepla na zraku, zelo nest*'8® ln hitro izgubi svejo škodljivost. 2* razne škodljive bakterije pa podtoni smrt. Namestitev sodov Sodi ležijo na legah-podvaleh. imamo v kleti več sodov, je potrebno, da jih uravnamo po veličini. di naj bodo oddaljeni od 30-80 c«*’ tako da j« mogoče gibanje okoli toda. Da se sodi ne bi premikali 10 da sod ne l*žl samo na dveh dog*1’’ »tavljamo s strani še podložke. W ga, na kateri leži sod naj bo Kh* cm visoka, tako da lahko stavi to® pod »od kadelj, ki je potrebna pretakanju vin« ali pri pranju v*" čjega soda. Cepi na sodu, ki »o n* vadno tudi iz lesa, naj bodo t*k® veliki, da pridejo v vino nekolik® cm, ko Je sod pota z vinom. Končna dela v kleti Ko »mo tako uredili klet ta de, je potrebno še pregledati v drugi Inventar, ki ga Imamo v ki* " Kakor smo očistili sode, tako j tudi potrebno s ščetko očistiti premazati mlin za grozdje, *tl»k nico. Na žalost jih n« najdemoj* ko pogosto, temveč a* pri nas g1^ d je masti ta oedt v kadeh. Treb* treba j« P gledati doge, če so v redu. očistiti kadi, brente redu, časno je treb« nabiti obroče. Vinska kiet mora napraviti vsakogar, ki stopi v njo, P1"1^ vtis. Lepo urejena klet je ito ih o*®" krat odločilen faktor, da s« cr ^ v ec odloči za nakup vina, k«r J8^ velikokrat prvi znak, da je v.,,c*. urejeni kleti tudi dobra 'ia|’ ps' In dobra kapljica prines« dobr® grado za trud. .. ^ J« Gornji članek je govor, K1 * p«-Imcl tov. inž, Stanko Gršlč ® d el J o v t r/ačkem rad io, ki g8 J* »topil našemu listu v objav®- ^ Kmetovalcem ln priporočamo, da redno P® ipi* kmetijska predavanja, ki J1 L? naš tovariš vsako nedeljo v kam radiu. Odgotrrnl urednik JOŽE KOBEN