St. 749.
Trst, sreda dne 27 m^rca 1912. Ljubljana
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
PhC9ma7na Čt R uin JB,ro“ izh*j* vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-I UOamO£lla 91. u VIII* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, uliea S. Francesco d Assisi, Št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za' Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6‘ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju prjmaren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Za „Jutrov“ sklad.
G. Janko Vukasovič - Štibiel, kr. srbski pehotni podpolkovnik v Belgradu 20 kron;
Neimenovani v Trbovljah 5 kron;
Vrli narodnjaki v Kamniku nabrali pri Petru 3 krone.
Iskrena hvala vsem, posebno g. podpolkovniku Vukasoviču, ki se je tudi v dalj-njem Belemgradu spomnil „Jutra".
*
* *
Iz raznih krajev se nam poroča, da se zbira med prijatelji „Jutra" za „Jutrov* sklad in da se bodo nabrale večje svote, ker da želijo vsi pomagati „Jutru“ iz stiske. Prosimo, da nam se ti prispevki pošiljajo sproti, ker „dvakrat da, kdor hitro da". Kdor noče, da bi triumfirala zloba in zahrbtnost, naj priskoči „Jutru" hitro na pomoč. V nesreči se opaznajo prijatelji in pravi prijatelj „Jutra" je samo oni, ki mu pomaga v težkih časih, ako mu more pomagati. Kdor ne more, ne more, ali kdor more, ta naj pomaga, da se vzdrži edini slovenski neodvisni politični dnevnik I
To so razmere!
Povodom zasaditve „prve lopate" za zgradbo t. zv. belokranjske železnice se je zopet pokazalo, kako brezpravni in zaničevani smo Slovenci celo v osrednji naši deželi Kranjski. Deželni predsednik se je namreč poslužil pri zasaditvi prve lopate nemškega jezika, kar bi morala smatrati vsa dežela, ki je s 96 odstotki slovenska, za netaktnost in provokacijo, ki bi zaslužila primeren odgovor, ali kdor je kaj takega pričakoval, se je temeljito motil, ker naši ljudje so že tako temeljito zaspali, da se jim zdi to nekaj čisto naravnega in samo po sebi umljivega, — da govori deželni predsednik osrednje slovenske dežele v takih prilikah
— nemški in čudno bi se jim zdelo, ako bi se posluževal jezika ogromne večine prebivalstva v deželi ker to bi bil že košček pravičnosti, ki je Slovenci — sami ne zahtevajo.
Mi baronu Schvvarzu ne zamerimo njegovega dejanja. On je po narodnosti Nemec ;
— tam nekje s Tirolskega in še k temu uradnik nam tuje vlade in čemu bi se potem potegoval za pravice slovenskega jezika, j ako se za te pravice ne potegujejo Slovenci ! sami ki so pri tem v prvi vrsti prizadeti? On bo spoštoval pravice slovenskega jezika še-le takrat, kadar bodo to zahtevali Slovenci s takim naglasom in na tak način, da 1 se bo videlo, da ne gre drugače, kot zadovoljiti jih in storiti po njihovi volji, dokler pa tega ni — in na Kranjskem resnično nihče ne pokazuje nobene posebne volje, da bi se resno pečal z vprašanjem pravic slovenskega jezika, dotlej se baronu Sch\varzu in sploh nobenemu nemškemu uradniku na Kranjskem ni treba brigati za pravice slovenskega jezika, dotlej izgovarja deželni predsednik kranjski lahko vedno pri zasaditvi prve lopate za zgradbo kake železnice na Kranjskem besede: .zu Ehren und NOtzen des Landes*, ker je lahko prepričan, da nihče ne
bo protestiral radi tega, da se nihče ne bo vznemirjal in da tudi njega radi tega nebo nihče vznemirjal.
Uradni list za s 96 odstotki slovensko deželo Kranjsko izhaja še vedno — v nemškem jeziku in nikomur niti na misel ne pride, da bi se s to anomalijo resno pečal — vladi je pa, seveda, sedanje stanje tudi po volji in nima nobene volje, da bi napravila iz „Laibacher Zeitung“ kak ^Ljubljanski List«, ali kaj podobnega, ker vlada vendar ni zato tukaj, da bi „slovenizirala*, oziroma brigala se za pravice slovenskega jezika, to je stvar Slovencev samih, njihovih političnih strank in deželnozborske večine, da se briga za take reči. No, in ta deželno-zborska večina nima volje brigati se za take .malenkosti", ona mora izvajati politični bojkot nad naprednjaki in propagirati poboj strankarskih nasprotnikov in sicer slovenskih ne nemških nasprotnikov.
To so razmere, da se bog usmili! De-želnozborska večina, ki bi jili lahko spremenila, ne stori čisto ničesar v tem smislu, ona trpi in tolerira Schwarzov režim z vsemi njegovimi protislovenskimi tendencami, samo, da ji pomaga zatirati stranko, ki niti za nas ni ideal prave narodne stranke, ali je danes edina prava reprezentantinja narodne misli na Kranjskem.
Iz nas ne govori strankarska strast ker smo zelo daleč od naših strank in vodstvo narodno-napredne stranke nam želi ravno-tako smrt kot n. pr. vodstvo t. zv. S. L. S., ali biti hočemo pravični in zato se pri prešo* janju naših političnih razmer ne bomo ozirali na to, kdo je nam prijatelj in kdo sovražnik, temveč je za nas meroda;no samo to, kdo je odgovoren za razmere na Kranjskem, ki so v narodnem oziru naravnost obupne? Odgovorna je deželnozbrirska večina, ki bi lahko naučila deželnega predsednika kranjskega barona Schwarza, ,da bi spoštoval jezik 96 odstotkov prebivalstva v deželi Ali S. L. S. se noče zameriti vladi, ker potrebuje njene pomoči in zato je za obupne razmere v deželi v narodnem oziru samo in edino ona tudi odgovorna.
Ljubljana-Kranjsko.
Kdaj se prične delo pri zgradbi belokranjske železnice? Na to vprašanje je gotov odgovor težak, ker vse dosedanje izkušnje so pokazale, da se tega projekta drži že iz vsega početka velika smola. In ta smola, kakor se bomo še podrobneje pečali je izvabila mnogo delavcev tudi iz najdalj-nejih krajev v dolenjsko metropolo. Pa doslej so se še večinoma vsi vsedli na to smolo. Reveži že cele tedne pohajajo brez pravega dela in jela po novomeški okolici in kar je med njimi slabih elementov, so postali že pravcata nadloga in nevarnost za celo prebivalstvo. Železnično zgradbeno vodstvo se izgovarja na podjetništvo, a to zopet na železnično vodstvo, oba skupaj pa na časnike, češ, ti so krivi, da je prišlo toliko delavcev še predno se bo delo pričelo. Kolikor nam znano, ni prav nobeden listov bil toliko nepreviden in bi bil pri tej notorični
LISTEK.
Ljubimca pariška.
(Nadaljevanje BNostradama“.)
II.
Merjasec se pokaže.
„To je torej tisti“, je povzel Henrik, „ki se je spopadel v neki tolovajski krčmi blizu Melena z Rolandom de Sent-Andre ? Tisti, ki je bil tako drzen, da se je postavil po robu velikemu sodniku in bil z njim celo bitko na dvorišču velike profosije?*
Trenkmaj je dvignil oči v strop, naklonil se v znamenje pritrditve in dejal:
.Tisti, ki vas je nocoj otel gotove smrti!“
To je bilo nazadnje res; toda kralj je bil že pozabil.
*Ah, kako krepke vrvi bo treba za tako zver!" je zagodrnjal sam pri sebi. .Poslušajte, vi drugi", je povzel, dvignivši glavo. .Nogoče mi je doseči od kralja popolno po-miloščenje za vas vse. In tu imate zlata. Pustite me oditi".
S temi besedami jim je vrgel pred noge zaokroženo, težko mošnjo. Bila je napolnjena tako obilno, da bi jo pobral tudi mar-
šal de Sent-Andre. Četvorici so se iztegnile pohlepne šape.
„Rešen sem*, je mislil Henrik. „No, kaj pa delajo ?“
Klateži so se bili sklonili proti mošnji ter iztegnili roke, kakor smo že povedali. Toda nobena izmed teh rok ni zagrabila mošnje.
„Kaj poreče golobček?" je menil Stra-pafar.
„To je njegov plen, ne pa naš!“ je zagodrnjal Korpodibale.
.Smrten greh bi bil !** je vzdihnil Trenkmaj.
.Otročiček bi nam raspil putice, ja!“ je dejal Burak£|n.
In vsa četvorica se je vzravnala kakor en mož. Njih obrazi so bili pravi obrazi nepridipravov, primoranih, da se vedo kakor spodobni ljudje. Vzdihovali so tako milo, da bi morali geniti najbrezčutnejše srce. Toda mošnje se niso doteknili. Bralec utegne še vedeti, da od prejšnjega večera pa do nocoj niso bili jedli drugega kakor kos slanine, ki jo je bil ukradel Strapafar. Kljub temu se niso doteknili mošnje. Čez nekaj časa pa se je Strapafar udaril po čelu; imel je idejo, kakor bomo videli.
„ŽIahtni gospod", je govoril medtem Trenkmaj, .povedal sem vam, da smo plemenitaši. In kot takim nam je v žalost . . .
nesigurnosti delavstvo izvabljal na pot na Dolenjsko. Dokler niso bila dela oddana na podjetnike, bi bila dolžnost železnične uprave javnost opozoriti, naj na ta račun nobeden delavec ne zida še kaj gotovega. Ko so bila dela oddana, bi ista dolžnost zadela dotične podjetnike. Največ krivde pa so zagrešila oba činitelja, ki sta pustila prezgodaj razglasili slavnostno otvoritev na 18. marca, kar je privabilo cele trume vnanjega delavstva. Slavnost se je preložila kakor znano na 23. marca, zopet na tako neugoden čas (sobota, za njo nedelja in praznik), da, če bi se delo takoj po slavnosti pričelo, delavstvo izgubi 2 oziroma z dnem slavnosti vred 3 dneve. Ob priliki slavnosti se je govorilo, da se prične delo v torek, 26. marca in sicer za enkrat le s preddeli pri prvem tunelu pod novomeškem parkom. Ostalo delo pa se prične še le s 1. aprilom, po drugih virih celo še le po velikonočnih praznikih. Podjetniki še le zdaj študirajo vsak svoj del proge, nimajo še potrebnega pripravljalnega materijala ter večinoma niti z akordanti niso še jedini. Ker se nam zdi, da hočejo nekateri gospodje obupen položaj delavstva izrabiti, svarimo, naj se nihče ne poda na pot, če n'ma dela že naprej zasi-guranega!
Drugi „odpravljeni" praznik. Marijinega oznanjenja se je istotako kot prvi »odpravljeni* praznik sv. Jožeta, praznoval po vsi stari navadi v celi deželi. Povečinoma so k temu prazniku zvonili že dan popreje kakor se navadno k večjim praznikom zvoni. Kakor se vidi, ali škot ni resno mislil z odpravo praznikov na Kranjskem, ali pa ga Kranjci ne smatrajo več resnim.
Ljubljanski škof je osrečil Dolen sko. Knezoškof dr. Jeglič se je v soboto zjutraj odpeljal z udeležniki slavnosti „prve lopate* na Dolenjsko. Nekateri so bili mnenja, * da se odpelje k slavnosti. Škof pa je izstopil v Trebnjem in baje obiskal svojega „najbolj-šega* župnika na Mirni. V pondeljek večer se je škof vrnil s svojim drugim najboljšim župnikom, posl. Hladnikom zopet v Ljubljano.
Prvi krasen dan po dolgotrajnem deževju je bil v pondeljek na praznik Marijinega oznanjenja. Dopoldne je bilo naravnost ^nebeško lepo", kakor so se hvalili izletniki na razne vrhunce sredogorja v ljubljanski kotlini. Barometer kaže na prehod v stanovitno vreme, Če ne bodo barometru prekrižali račun podzemelski ognjeni rogovileži, katerih doba delovanja se zdaj pričenja in ki imajo pri vsi svoji oddaljenosti kolikor toliko tudi upliv na vreme v naš h krajih. Zopet pooblaČeno večerno nebo po krasnem Praznikovem dnevu je kazalo, da bo skoro kaj takega.
Društvo slov. trgovskih sotrudnikov za Kranjsko ima svoj redni V. občni zbor v četrtek 28. t n\ v salonu hotela Ilirija.
Demonstracije proti delavcem iz Italije. Kakor se kaže, razteguje laška vojna svoj upliv tudi na delavstvo pri zgradbi belokranjske železnice Če je v drugih slučajih že naraven odpor, boj za krnh, razvnemal domače delavstvo proti tovarišem iz deželfi pod južnim solncem, se je ta odpor letos v slučaju zgradbe belokranjske želez-
to se pravi, v veselje, ne, v bolest... hotel sem reči, v čast nam je, da moramo odkloniti vaše cekine; po žvenku sem spoznal, da so cekini".
Henrik je škripal z zobmi in se dušil od gneva. Naposled se je odločil:
.Ali veste, kdo sem ?■*
Spogledali so se in skomizgnili z ramami v znak popolnega nezanimanja ;* nato se jim je izvil Četveren vzdihljaj, in njih pogledi so se vrnili neodoljivo k polni nošnji, ki je ležala še vedno na tleh. Henrik pa je zarohnel:
„Jaz sem kralj!"
In vzravnal se je v tisti dostojanstveni pozi, ki je bila lastna Valoaškim, kadar je bilo treba igrati ulogo — veliko ulogo kralja. Četvorica ga je pogledala še enkrat — in res, zdaj ga je spoznala! . . .
Sleherni izmed njih je bil videl kralja francoskega parkrat v svojem življenju, toda pri kaki verski ali vojaški slavnosti, sedečega v sijajni kočiji ali jahajočega na čelu vitezov, kadar je odhajal na kak turnir. — Komaj pa je rekel: jaz sem kralj! — so ga spoznali, in četvero krikov se je oglasilo kakor iz enega grla :
,0n je storil takšno reč !J
„0n je začel zdaj aretirati kralje !J
„0n bi še papeža aretiral!*
„0n bi aretiral hudiča samega!"
nice še zdatno poostril. Kakor hitro je domače delavstvo zvedelo, da je podjetnik Biederman že najel več laških akordantov, ki izvabljajo za prevzeto delo zopet le svoje ljudi, so na delo čakajoči domači delavci sklenili, da vprizore proti podjetju in najetim delavcem demonstracije. K sreči pa je skrajno neugodno vreme precej uplivalo na razburjene duhove in tako je za dan slavnosti prve lopate nameravana demonstracija še izostala. A kir še ni bilo, še lahko bo in da stvar ne bo lepo in mirno iztekla, to, se sliši iz govorjenja vsled pomanjkanja in stradanja že itak razburjenega domačega delavstva. Da ne bo prepozno, na to nevarnost bodi opozorjeno dotično podjetništvo v prvi, v drugi vrsti pa varnostne oblasti. Domači delavci zastopajo opravičeno stališče, da jih podjetje zapostavlja za laškimi delavci, da pa kar znajo Lahi, to če ne bolje, znajo tudi domačini.
V zelenju in cvetju. Dočim na severnem delu Kranjske le semtertja opaziš skromne prve oznanjevalce spomladi, so južni del Dolenjske že nekaj dni ponaša v cvetju nekatere vrste sadnih dreves, posebno črešnje po solnčnili rebrih v novomeški okoljci ter marilice po vrtovih so že v polnem raz-cvetju. Ob stari cesti na kapiteljskem hribu je več mladih kostanjev, ki so že razgrnili skrivnosti življenja v prvem razzelenevanju. Ponekod je tudi že gabrina in bukovina razzelenela. Še lepše se kaže pomlad v prvi svoji nežni krasoti tam doli v Beli Krajini. Le pomlad na političnem polju odganja bolj polagoma, a za to bolj — sigurno
Novi drevored v Novem mestu. Ge si tujci predstavljajo, da mora biti v Novem mestu res vse novo, se motijo, kot sta se Peary in dr. Cook motila glede najdenja severnega tečaja. Ampak to pa je, oziroma to bo sčasoma novo v Novem mestu:	dre-
vored, ali če se vam bolje dopade: park na sv. Florjana trgu. Pa še nekaj več zgodovine prirase s tem — recimo — parkom na ta že sam na sebi zgodovinski trg, kjer je pred več stoletji stal še gozd, a sredi gozda „cerkvica sv. Antona v gozdu". Kostanji namreč, ki so se morali v mestnem parku radi belokranjske železnice odstraniti, so se presadili iz mestnega parka zunaj mesta prav notri v sredino mesta na sv. Florjana trg. In s tem je novi g. župan za Novomesto res vsaj nekaj novega naredil, drugače je itak še vse tako kot je bilo Novomesto, ko še ni bilo novega župana.
Njega ni več! Tudi vsak tujec, ki je izstopil na novomeškem kolodvoru, je moral poznati to orjaško postavo s tipičnim obrazom pravega starega Dolenjca. To je bil izvoščok in lastnik omnibusa g. A. Medved, ob enem dober posestnik na Ločenski cesti, ožji sorodnik znanega slovenskega trgovca v Gorici, g. Jos. Medveda. Vedno marljiv in štedljiv si je po dolgotrajnem trudu doma in v tujini vzorno uredil svojo hišo in posestvo, in znal si je zaslužiti denar tudi s prevozom občinstva iz novomeškega kolodvora v mesto. Kako je bil hud, če so ob posebno slabem vremenu njegovi uslužbenci opustili vožnjo k vlaku. Če je le mogel, je to vožnjo sam vodil. V zadnjem času pa je • tega tipičnega z občinstvom jako prijaznega moža manjkalo pri njegovem ^vozu. Nado-
Osuplo in vzhičeno občudovanje je izbruhnilo kakor v zboru Toda takoj so se zavedli, v kako ogromni zagati tiče. Nehote so se potipali za vratove; dušilo jih je, kakor da bi že nosili konopljevo ovratnico. Odmaknili so se in se pritisnili k zidu; njih oči so bile blazne od groze. Da je stopil Henrik v tem trenotku proti vratom, nihče izmed njih ne bi bil imel poguma, stopiti le korak za njim. Toda Henrik ja triurafiral. Popadlo ga je neodoljivo, da poizkusi, kakšen je ta njegov triumf.
„Aha, zdaj trepečete, lopovi! rrav imate, obešeni boste vsi, kakor hitro se zdani. Za vašega poveljnika pa bi bila vrv še vse premalo. Marija Devica mi je priča, da ga dam sežgati Živega! . . .*
To rekši, se je kralj veličastno obrnil proti vratom. Toda pot mu je zastavila naša vrla četvorica, držeča se za roke iir tvoreča pred vrati zid iz živega mesa, ki bi se bil dal predreti k večjemu z Tapirjem.
Ko se je bližala deveta ura zjutraj, je bil Henrik na koncn svojih moči. Kričal je bil — in pustili so ga vreščati, kolikor se mu je ljubilo. Z golimi pestmi se je bil vrgel na svoje ječarje; pustili so se t dsti, izpustili ga niso. Obljubljal jim je kneževska premoženja — oni pa so si mašili ušesa, in Bu-rakan je bil potegnil bodalo, rekoč:
mestoval ga je sin. Nekaj mu nelubega je prišlo vmes v rodbini, to je čvrstega moža — orjaka potrlo, dobil je baje naglo sušico, ki ga je v kratkem času spravila s te solzne doline; in sicer za njegovo postavo v najlepših moških letih v 5G. letu starosti. Kako priljubljen je bil pokojnik, to je pokazal njegov pogreb na praznik Marijinega oznanenja. Obširno novomeško pokopališče je bilo polno ljudstva, ki ga je spremilo do zadnjega počitka. Med drugimi društvi gp je spremila tudi meščanska garda, katere zvesti Član je bil pokojnik. Njegov tramvaj bo še pohajal po potnike na novomeški kolodvor, a kdor bo pogrešal njegovega lastnika, naj vzame danes na znanje, da njega ni več!
Paragraf 519 tiskovnega zakona? Še ni
dolgo temu, ko smo glede popravkov na podlagi znanega, navadno izlorablienega popra vkarskega paragrafa 19 tisk. zakona povedali svoje čisto odkrito mnenje. In ker se odkrita mnenja v tem dandanes tako prikritem svetu tako rada pozabijo, ga v kratkem še enkrat ponovimo :	„Jutro“ zastopa
stališče: Namenoma nikomur krivice! Pa bodisi Peter ali Pavel, klerikalec ali liberalec, krščanski ali katere druge vrste socija-list, Nemec ali Slovenec, skratka, nikomur! ue se pa vendar zgodi, kar se zgodi tudi vsakemu listu, da je bilo uredništvo napačno poučeno o kaki zadevi, vsled katere prizadeti trpi škodo, ali je sicer užaljen, smo v vsakem takem slučaju prav radi na razpolago, da nehote storjeno krivico popravimo tudi brez vsakega apela na § 19 tisk. zak Treba je napako le stvarno razjasniti in dotični si zasluži zavest, da je dobil od strani uredništva primerno zadoščenje, do-čim pri najbolj pravilno sestavljenemu popravku na podlagi tega paragrafa navsezadnje le dotični sam sebi daje zadoščenje. Kdor ima nad tem veselje, naj ga že ima, a imeti mora tudi zmožnost, paragrafarski popravk popolnoma pravilno sestaviti. Tega pa malokdo razume in zato roma večina takih popravkov v — koš. Tako pri nas, tako povsod. Vse to kakor rečeno, smo že v slučaju metliških stražnikov jasno povedali : Da pa to ni veliko pomagalo, razvi-dimo iz na našo notico : „Po katerih higijenič-nih predpisih je pa to ?u doposlanega .popravka«. Iz lojalnosti ne navajamo imena g. popravkarja, ker ga ne maramo izpostaviti javnemu smehu. Pribijemo pa :	Če bi
na tem popravku že prav nič drugega ne bilo, kar nas sili popravk pustiti neprijavljen, že to, da se g. popravkar sklicuje na paragraf 519 tisk. zak. več kot dovolj zadostuje, da ta popravk pustimo doživeti ono nedogledno dobo, ko se bodo popravki tudi na podlagi	paragrafa 519	tisk. zak. morali
sprejemati.	Sicer	smo pa	že takrat v do-
tični notici storili dovolj — reklame za gostilno „pri Rimljanu", v popravkih na paragraf 519 pa absolutno ne delamo nobene brezplačne reklame.
Čudna dogodba divjega lovca. Ivan Sterk orožnik v Dobrepolju je nekoč v bližnji okolici zapazil	nekega	človeka	s puško na rami.
Ko je videl,	da ga	orožnik	zasleduje, jo je
urno ubral proti domu. Orožnik ga je zasledoval do doma, a tam mu je neznanec izginil izpred oči. Kot bi se bil udrl v zemljo, ni ga bilo nikjer. Orožnik gre v hišo in vpraša Janeza Kovačiča, če je videl kakega človeka s puško na rami. Ta Janez Kovačič „slu-čajno“ sin tistega »človeka s puško na r&mi“ in ker ni lepo če sin očeta izda, — je tudi Janez zatajil svojega očeta. Orožniku pa se je cela stvar malo preveč sumljiva zdela in se loti hišne preiskave. In glejte, iskano puško je našel v sosednji hiši. Kjer je puška, si je mislil orožnik, ne more biti daleč tudi človek, ki jo je nosil na rami. Zahteval je od Janeza Kovačiča in soseda Žnidaršiča, da mu povesta, kje se nahaja zasledovanec. To pa obema ni bilo povšeči, orožniku pa še manje, napovedal jima je aretacijo. Janez Kovačič je orožnika prosil, naj ne gre z njim, da raje gre sam pred njim. To pa „zavoljo drugih ljudi«. Orožnik je pa to smatral kot
»Edino, kar vam morem ponuditi, je, da zakoljem najprej vas in nato še samega sebe !“
Kralj je bil bled kakor vosek. Čudil se je sam sebi, da ne pogine od gneva. Tudi četvorica je bila bleda. Od strahu? Nikakor ne. Bili so lačni. A na tleh, sredi sobe, je ležala še vedno kraljeva mošnja.
„Kako je lep !u je dejal Korpodibale. „Revček! Lačen je, to se razume!* je menil Strapafar.
Pomežiknil je in se naklonil pred kraljem ter mu dejal z ginjenim glasom:
,Tako ne morete ostati! Bogme, to ni nič! Saj.veste, da ne morete čakati tešči, Treba jo, da se malo pokrepčate z jedjo in pijačo. Da, da, takoj vara pojdem iskat nekoliko prigrizka. Vraga, saj nismo Herodeži! Plemenitaši smo, hudiča!“
Njegovi trije tovariši so ga razumeli in vztrepetali v radostnem pričakovanju.
»Sicer pa, kaj hočete jesti ?‘
Henrik je brezupno zamahnil.
»Dobro. Že razum«m. Male dobre kračice, kaj ne? . . .“
Henrik je stisnil pesti.
^zoperstavljanje" in je Kovačiču grozil, da ga uklene. To pa Kovačiču zopet ni bilo po volji; začel se je orožniku obotavljati. Nadaljevanje tega prizora se je vršilo pred deželnim sodiščem. Obtoženi Kovačič se zagovarja, da ni nič kaznjivega storil, če se je obotavljal uklenitvi. ker ga je bilo sram, da bi ga orožnik dognal kot kakega razbojnika. Kljub temu, da so priče izpovedale, da Kovačič ni ničesar zagrešil, je sodišče vrjelo orožniku. Strogi gospodje, ki ne poznajo šale, so mu jih naložili kar cele tri tedne. Pa tudi Žnidaršič, ki je tajil kje je divji lovec skrit, ni našel milosti v očeh gospodov sodnikov. Za 20 krone so ga ložjega napravili. In kajpada tudi divji lovec ni ušel maščevanju pravice. Saj on, Jože Kovačič je bil vsega tega kriv. No, pa je dobil samo 5 dni za spomin, kdaj je nosil puško na rami, pa bežal pred orožnikom. In tako so dobili vsi trije svoj del. Če se pa komu ta dogodba divjega lovca ne zdi čudna, mi mu ne moremo pomagati.
. Boj zaradi bratove žene.'
Brata Franc in Matija Kastplic, po do-mrče Pangere, iz Podboršta pri Št. Vidu (Za-tična) sta si drugače dobra kot brata in tudi kot soseda.
Le to nedeljo je Franceta sam vrag zmotil. Nekoliko vec, kot bi bilo teba France se zagleda v lepo bratovo ženo.
Sli so k božji službi. Ko so se dovolj namolili, so začutili potrebo, da se maša tudi malo „zalije“, kakor je to običujen izgovor vseh tistih ki ne morejo zapustiti cerkve, ne da bi se po opravi svojih krščanskih dolžnosti ne zoglasili še malo seveda tudi v hiši, pred katero „bog roko vun moli“.
Tako so se tudi naši Kastelčevi ali Pan-grečevi le malo zglasili v gostilni v Dobu. Tukaj v Dobu pa imajo dobro kapljico, katere se Pangrčevi niso preveč branili. Ni čudo. da jim je zašla malo v kri in žila (na kmetih ne poznajo živcev).
In v tem položaju se priklati v gostilno
sam.
peklenšček izkušnjavec.
Nevidoma se oklene Franceta, pa ga udari ob spomin in zavest, da zraven njega sedi bratova, Matijeva žena. Izkušnjavec se je oprijel Francetove čvrste roke...
In tako se je zgodilo, da je vinska družba nekaj opazila, kar posebno Matiju ni bilo všeč. Saj bržkone ni bilo nič tako hudega, ampak Matiju je bilo že dovolj tega, kar so njegove oči vsled večje ožje družbe vinskih duhov v zdatno pomnoženi sliki videle. Jeze kipeč vstane po koncu in vnel se je
prvi boj med bratoma.
Matija ni varčeval z bosedami. Tudi z dejanskimi dokazi ni bil skop, da on tega ne trpi, pa ne trpi, če bi se kdo njegove žene dotikal, pa magari, da to stori le v šali njegov lasten brat. Ker tudi France v svesti si, da ni nič posebnega storil, če je.... bratu ni ostal dolžen, bi bilo prišlo do kaj hujšega, no pa družba je razburjene duhove pomirila, plačali so in odšli.
Če so bili ostali prepričani, da je s tem, kar se videli in slišali, storjeno že vse. so se za enkrat hudo zmotili. Kajti ko so Pangerčevsi prišli domov, se je še le vnela
huda vojska med bratoma.
Šo spotoma tisto Franceto šalo že morali vzti bolj resno. Kajti zdaj je France igral užaljenega, kar je z gorjačo po bratovi glavi na brezdvomen način dokazoval. Ker pa so Matiju ti dokazi še manj prijali, kakor oni prvi v gostilni, je zagrabil za motiko. Tudi njega je sam poklenšček u la-ril s slepoto po očeh: Videl je pred seboj kepe po sveže zastani starini ter udrihal kakor se pač udriha po kepah, v resnici po glavi svojega lastnega brata. Udarici so morali biti že precej močni, zakaj oslrina se
„Dobro, dobro. Saj razumem brez besede. In razen kračice še kako zajčjo paš-j teto . . .*
„Ja! Sajčjo! Sajčjo!“ se je navdušil Burakan in si obliznil ustnice,
»In kos divjačine, hudiča, in kruha Kruh je kraljevska jed, fin bel kruh, to se razume*.
»Kar se tiče vin, prepustite skrb in izbiro meni. Saj vem sam, kaj je potrebno".
Strapafar je pokleknil k mošnji in jo previdno odprl, ne da bi jo premeknil z mesta.
„Tovariši, bodite priče, da se mošnje ne dotikam !u
Stekel je. Burakan je kričal za njim: „Sajca, sakrament! In kisli selja ne po-sapi k saicu!“
Sledila je gostija, kakršne ni pomnil nobeden, niti pri Mirti, niti pri vedeževalki. Zflaj ta, zdaj oni je zaklical, da je jetnik še vedno lačen ali šo vedno žejen, vteknil dva prsta v mošnjo in stekel z doma, da se vrne obložen kakor mula. Proti večeru je napočil trenotek, ko je ležala mošnja še vedno na istem mestu, v njej pa ni bilo ničesar več.
je precej globoko zarezala v bratovo bučo ter med zarezami pustila na motiki stojeno blato.
S puško proti bratu,
Če se izkušnjavee enkrat koga loti, ga naravno ne izpusti preje, dokler ne napravi kake večje neumnosti. Tudi vsled bratovih udarcev razjarjenemu Francetu je sam pe-klenščeh zaš 5egetal na ušesa : daj, daj ustreli brata, doma imaš puško nabasano sicer za divjačino, pa ali je tvoj brat, ki te tako neusmiljeno bije, kaj bolji od divjačine ? Le daj ga I
In France je slišal ter ubogal ta glas. Bežal je v hišo, po puške.
Ali kakor so preklenšeki, tako so tudi dandanes še tudi dobri angelji varuhi, ki se morda še hujše vojskujejo zoper vse zle duhove zavoljo dobrega in lepega, kakor sta se ta dva brata le zavoljo bratove žene — in morda čisto brezpotrebno.
Tretjemu bratu je namreč ta eden dobrih angeljev kot blisk nagloma zašepetal: daj. daj, vzami hittro patrone iz puškp, pa jih skrij, če hoče tvoj nesrečni brat s prazno puško streljati proti bratu, no, radi mene to labko stori.
In res, tretji brat je poslušal tega dobrega angela, bliskoma je storil vse, kakor mu je bilo ukazano. France pa vzame puško ali še predno je storil že samo na sebi hudoben korak, je opazil, da je puška — prazna. Kaj in kdo bi streljal s prazno puško ? Tako zaslepljen tudi France ni bil in korak k bratomoru je ostal nestorjen.
Oba brata ranjena.
Kar sta si brata med seboj dri g drugemu prizadela in n, bremenila po glati in životu, to morata tudi potrpežljivo nositi. Obležala sta oba ranjena in potolčena. Zdravnik je konstatiral, da nista veliko zgrešila in vsaj eden, ki jih je dobil z motiko po glavi, bi bil lahko šel na drugi svet se pretepat zaradi bratove, v tem slučaju, svoje žene.
Mirovna sprava.
Ko se je radi ženske (oj te nesrečne ženske koliko zlega so prinesle na svet!) razburjena kri obema bratoma ohladila, sta sklenila zopet si postati brata in pozabiti kar je bilo. Sporočila sta to svojo spravo na ušesa pravice, ki pa je zmajalo s celo glavo, češ, da to ne bo šlo tako gladko, kakor želita v pismu. Nekaj pokore bosta že morala še prenesti, ker se je stvar vendar le preveč očitno in le predaleč čez mejo družinske tajnosti vršila.
No, pa je upati, da posebno hudega ne bo, če je vse tako kot tukaj stoji, zakaj priča mi nismo bili, kako se je vršil ta boj radi lepe bratove ž^ne in niti tega ne vemo, če'je res tako lepa, kolikor sta se brata bojevala za njo.
Trst- Primorje.
Inžinir Ostendorf, ki je bil v tehn. zavodu od delavcev radi surovega postopanja napaden in tepen, radi česar ga 20 dni ni bilo blizu, se je včeraj zopet vrnil v tehnični zavod, ali v spremstvu še drugih treh inženirjev in enega čuvaja, ki so mu stali na strani cel dan, pred zavodom je pa stalo več policistov, pripravljenih za vsak slučaj. .Delavci se na Ostendorfa niso zmenili in cel dan je potekel mirno, samo Ostendorf je preživel nabrže dosti strahu Mož stori najboljše, da se spokori in poboljša!
Detomor ? Predvčerajšnjim predpoludne ob 11. uri in pol je krošnjar Peter Cadorini, ki ima svojo razprodajalno mesto na trgu pri rdečem mostu, našel pod svojo prodajalno mizo na trgu — piazza Ponterosso — omot, o katerem ni vedel, odkod da je prišel in kaj da je v njem. Odmotal je omot in našel v njem truplo novorojenčka mo akega spola, ki je bilo še toplo. Obvestil je takoj policijo, ki je poskrbela, da je prišel na licc mesta preiskovalni sodnik dr. Luz-zardi v spremstvu policijskega nadzornika Marnello. Našlo se je, da je bil otrok porojen še le pred nekoliko urami, kajti bil ja še topel. Druzega se ni moglo ugotoviti. Včeraj je zdravniška komisija raztelesila truplo najdenega mrtvega otroka. Jutri bomo poročali o izidu te raztelesitve. — O nečloveški materi, ki je tako zavrgla plod svojega telesa, se ne ve ničesar.
Ne le kavo ampak tudi posodo je hotel odnesti 24-letni mizar Rudolf Erzetič. Sel je namreč predsinočnjim v kavarno „Reclameu in naročil črno kavo, a mesto da bi bil to kavo plačal, je odšel iz kavarne nesoč seboj tudi vso, črni kavi pripadajočo posodo, ki je vredna K 8.—. Natakar je pa zapazil in ga je da! aretirati. Na policiji je Erzetič rekel, da je pijan in da vsled tega ni vedel kaj da počenju.
Ukradena sukn a! —Na zahtevo težaka llija Kesič a, doma in Knina, je bil predvčerajšnjim popoludne aretiran 23-letni težak Peter Buid, doma iz Sinja v Dalmaciji. Kesič je pa dal aretirati Buiča, ker je videl, da inn Buic na sebi suknjo, ki je bila njemu, Kesliču, ukradena pred dvema mesecema. Na policij’, kamor je bil odveden, je Buič trdil, da je suknjo kupil od nekega njemu neznanega človeka.
Javni shodi N. D. 0.
(Konec).
Živahno pozdravljen je povzel za besedo predsednik N. D. O. tov. dr. Kisovec. Predgovornik vam je dokazoval, da je vaša rešitev edino le*v organizaciji. Prepričan sem, da vam bodo ostale besede v srcu in vas vspodbujevale k neumornemu delu za organizacijo.
Krivice, velike krivice se vam gode. Izpod :eda se vam kruh od strani drugorod-cev in to na slovenski zemlji, na kateri živite, na kateri trpite vi, vaši stariši, bratje, sestre in otročiči. Napram državi morate izpolnjevati svoje dolžnosti, plačevati davke dajati vojake i. t. d. In na tej zemlji bi vi ne imeli pravico do življenia ! Slovenec ima sedaj, če že ima v svoji domovini delo, najslabejšo službo. Najboljša mesta zaseda tujec — Nemec in Italjan. Soc. dem. pa favorizirajo tujce, ker se boje zameriti stranki te ali one narodnosti. Slovenec mora ostati suženj, hlapec Drugi pa žive na tej zemlji, ki prihajajo iz Italje in boljše se jim godi. Mi od nobene strani nimamo nič pričakovati ; če si sami ne bomo pomagali, drugi nam gotovo ne bodo. Dosegli bomo pa le z lastno močjo to, kar nam gre. Zato moramo slovenski delavci skupaj v N. D. O. Soc. dem. postopajo surovo proti nam. Ali ne vadite, kako nas mrzijo, kako nas sovražijo ! Na delu vas terorizirajo in vas hočejo na cesto pognati, ker ste narodni. Italjanski soc. dem., ki so v veliki večini, gledajo za povzdigo italijanskega naroda, delajo nato, da bi slovenski narod izpodrinili iz tega ozemlja. Slovenski soc. dem. iim pri tem pomagajo. Komanda je italjanska. Soc. demokracija mora, ako noče proti svojemu programu delati, hočeš nočeš, poskrbeti tu v Trstu, kjer je itak toliko brezposelnih slov. delavcev, delo regnikolom i. t. d. Če bi se slov. soc. dem. temu zoperstavila, bi se zamerila ital. soc. dem., ki je večja in boj bi nastal. Prisiljena je torej, da podpira ta proti slovenskemu narodu naperjeni boj. N. D. O. pa zastopa izključno le interese slovenskih delavcev. N. D. O. gleda v resnici z vso močjo za slovenskega delavca. Sporočim vam tudi kot predsednik N. D. O., da je začela N. D. O. zelo napredovati. Kdor to ne verjame naj pride na naše seje, naj pride na naše shode. N. D. O. gre hitro naprej Soc. dem. se jezijo, ker smo znižali članarino. Mi to lahko storimo, ker ne potrebujemo nobenega volilnega fonda, kot oni. Oni podpor skoraj nič ne izplačujejo, kakor sem informiran, ampak porabijo denar, ki prihaja iz delavskih vrst, tako slovenskih kakor dru-gorodnih, za fiakarje i. t, d. pri volitvah. Nam to ni treba,J ker smo samo strokovna organizacija. Naj se le jezijo, mi gremo naprej, ker pošteno delamo. Naj nas le napadajo, mi bomo delali in zopet delali, kajti N. D. O. mora postati močan steber jugoslovanskega proletarijata. Zato delavci, oklenite se N. D. O., pristopite v vrsto bojevnikov, kajti nasprotnikov imamo mnogo. Strašno je sicer to in žalostno, da se moramo bojevati, medtem ko bi se bojevali skupno vsi trpini lahko samo proti eni moči, tudi proti delavcem, ki so nam enaki trpini, a nas navzliz temu črtijo. Velik nezmisel je to. To je pravzaprav krivo, da so tožbe, ki prihajajo iz množice tako velike. Zato bomo mi vedno učili, da je treba iztrebiti sovraštvo iz delavskih vrst in mesto sovraštva in prepira postaviti — ljubezen in sporozumljenje.
Tako bomo šli naprej z jasnim čelom. Vi, kakor vidim, naše delovanje odobrujete, vsi ste zato, da se slovenskega proletarca dvigne do tiste moči, ki mu je potrebna pri tej hudi življenski borbi. Zato delavci, priporočam vam, da se trdno oklenete N. D. O. kajti vse kar boste dosegli, slovenski delavci, boste dosegli le potem N. D. O. Zato vsi v N. D. O.! (Govor tov. dr. Kisovca je bil večkrat prekinjen z navdušenim ploskanjem, na koncu pa je sledil dolgotrajen, aplavz).	...
Govorila sta še tov. Skulin in Sajina, nakar je predsednik zaključil shod.
***
Ja vni shod zidarjev v.Konsuni-nem društvu* na Kolonkovcu je bil nepričakovano dobro obiskan. Shodu je predsedoval V e r č o n, poročala sta pa strok, tajnik Brandner in predsenik N. D. O. dr. Vek. Kisovec.
Soc. dem. organizacija zidarjev je sporazumno z organizacijo stavbinskih podjetnikov izdelala novo pogodbo. Skupina zidarjev N. D. O. ni docela proti pogodbi, ampak samo proti točkam, ki so pravzaprav največje važnosti, a škodujejo zidarjem. Nova pogodba koristi podjetnikom in š ioduje posebno starejšim zidarjem. Po novi pogodbi dobivajo mlajši zidarji nekaj več, kakor poprej, medtem ko dobivajo starejši manj. Podjetniki si pa v takih slučajih že znajo pomagati: mlajše zidarje, ki dobivajo po pogodbi nekaj več zaslužka, pošiljajo na cesto in jih nadomestujejo s starejšimi, ki so bolj izurjeni in dobivajo manjšo plačo kakor poprej, ko pogodba še ni bila sklenjena. ',Na-dalje velja pogodba do leta 1916. Med tem časom pa lahko draginja silno naraste, da se bo zidarjem prav težko preživljati. Pri iz-
delovanju pogodbe so imeli soc. dem., kakor vselej le svojo strankarske koristi pred očmi. To dokazuje ustanovitev posredovalnice za delo. Oni bi hoteli z novo pogodbo prisiliti slov. nar. zidarje, ako že tako ni mogoče, da se pridružijo njih organizacija.
To pa ne bo šlo, kajti tako ravnanje je protizakonito. Več sto zidarjev je bilo sicer že prisiljenih se pri soc. dem. organizirati, ker so se njihovega surovege nastopa bali. Zidarji se pritožujejo, da se jim na delu grozi, da se jih s silo hoče pognati z dela. To se mora preprečiti. Vsak, ki se mu kaj krivičnega pripeti, naj se zglasi takoj. Mi bomo proti njim ostro nastopali, kajti veliko moč imamo. Za nami so naši poslanci, ki ste jih volili vi in ki so vam bili vedno naklonjeni, za nami je, z eno besedo rečeno, vsa slovenska javnost, zato ni treba poznati nobenega strahu, temveč pridružite se nam. Ni se vam prav nič ni treba bati, da bi se vas zato teroriziralo ali pa iz dela poslalo.
Socijalni demokrati so vprizonh v količi to agitacijo, ker se bližajo deželnozbors e volitve. Pri volitvah potrebujejo denar in ljudi. Zato hočejo V ta namen zlorabiti in izkoriščati trpine — zidarje. V ta namen so Povišali članarino. Člani soc. dem. nimajo, navzlic temu, da plačujejo visoke prispevke, od strani organizacije nobene protinsluge. N. D. O. pa skrbi za svoje člane, akoravno je znižala članarino na 30. vin. Kdor to ne verjame, naj se pride prepričati ob petkih,
ko izplačujemo podpore.
Oba govornika sta obširno govorila o namenu in pomenu N. D. O. Dokazovala sta, da za slovenskega delavca v Trstu ni druge poti, kakor v N. D. O. Soc. demokracija je nam tuja, ona skrbi za druge, za bolj močne, nas Slovence samo napada, ker imajo v stranki premoč Italijani. Soc. dem. protižira tujce, medtem ko N. D. O skrbi samo za slovenskega delavca, gleda nato, da slovenski delavec dobi na svoji domači zemlji kruh, zaslužek. — Med zidarji se je opazila velika navdušenost in so prosili govornika, da naj kmalu zopet prideta, obljubi vsi, da bodo agitatirali z vso vnemo za N. D. O.
Predsednik Verčan je nato zaključil shod.
Narodna delav. organizacija.
Delavci tovarne „Linoieumu so vabljeni na društven shod, ki bo danes, v sredo, 27. t. ra. ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. U. pri sv. Jakobu.
*
* * ...
Delavci tehničnega zavoda pri sv. Andreju so vabljeni na društven shod, ki se vrši jutri, v četrtek, 28. t. m. v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu.
* *
Narodna delavska organizacija priredi v petek, 29. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. ul. sv. Frančiška št. 2. predavanje o predmetu: Zločinec In družba. Predavatelj: e. dr. J. Mandič Vstopnina 10 vin za osebo. — Delavci naj pridejo k temu predavanju, katerega predmet je zelo zanjmiv in pouČljiv že sam po sebi, v čem večjem številu.
Na tržaškem „telefonu“.
Tržaški „telefon“ je res pravi — aparat za sekiranje, ker človek na njem večkrat po nobeni ceni ne dobi zahtevane zveze, posebno ako se drzne zahtevati zvezo v slovenskem jeziku.	,. . , ,
t Te dni je neka gospa, ki je tako drzna, da noče govoriti s telefonsko centralo drugače kot slovensko, zahtevala zvezo v slovenskem jeziku in ker je dobila napačno zvezo, je poklicala svojega soproga, naj se malo „zmenia z uradnikom m takoi na to se je razvil na telefonu med njenim soprogom in uradnikom naslednji razgovor:
„Zakaj vendar ne daste prave zveze raoja soproga je jasno in čisto navedla številko in je vendar dobila napačno zvezo.“ .Nisem razumel, ker ne znam slovenski. »Potem se pa naučite najprej slovenščine in potem še-le vršite službo na telefonu.*
,Naj se gospa nauči laščine ali nem-ščine.“
„Prosim, tukaj govori davkoplačevalec, tam pa državni uradnik. “
Za dižavnega uradnika zadostuje, ako
zna nemški	....	, .
No, to bomo videli! Ah mislite, da bodo slovenski davkoplačevalci s tem zadovoljni?"	,	*	0.
,Prosim, katero številkq želite Prosimo poštno ravnateljstvo, da bi te razmere zboljšalo 1 To vendar ne gre, da bi se davkoplačevalci morali radi uradnikov učiti tujih jezikov. Ali bomo morali stokrat ponavljati da ljudstvo ni radi uradnikov, temveč da so uradniki radi ljudstvo tukaj ? Zakaj plačujemo davke ? Mari zato, da nas bodo uradniki izzivali?
Štajerska in Koroška.
Nesramno postopanje nasproti Slovencem v graški deželni bolnišnici Slučajno sem bil Diimoran biti par tednov v bolnišnici v Gradcu. Pošten človek si niti predstavljati ne more, kako se tamkaj s Slovenci ra na ter navedem le par slučajev za vzgledi. V eni sobi je bilo 8 Slovencev, ki so se med seboj slovensko pogovarjali. Ko to strežnica l^emka zasliši, reče: „Das ist aber genug schiech, dass Ihr hier im Spital vvindisch sprechet.“ Nekega Slovenca so operirali v ušesu, ko je vsled bolečin zaječal, pravi zdravnik: .Glauben Sie, dass die Operatio-nen nur fiir Windische schmerzend sind und dass sie fiir die Deutschen keine Schmerzen enthalten?" In poleg stoječa strežajka je rekla: _Warum kommen die Windischen her, warum haben Sie nicht ein eigenes Spital ?u Modre nemške glavice, ali se ne plačuje bolnišnica z davki (tudi slovenskimi!) iz cele dežele ? Ali spodaještajerski Slovenci nismo več na Štajerskem ? Zakaj bi ne smeli v slučaju bolezni v boluišnico v kateri so izkušeni zdravniki in katero tudi mi Slovenci plačujemo ? Tako straštvo je torej sovraštvo »kulturnih* Nemcev nasproti Slovencem! Vprašamo tudi, ali bodo novo deželno bolnišnico v Gradcu sami Nemci plačevali? Tudi mi Slovenci bomo plačevali, in bolnišnica bi naj bila plačana tudi z našim denarjem samo za Nemce ?
Sv. Trojica v Slov. gor. Tukaj je razširjena vest, da nameravajo trojiški nemčurji in trojiška šolska mladina šentlenartke šul* ferajnske šole prirediti na velikonočni pon-deljek in na belo nedeljo v posojilniSni hiši pri Sv. Trojici v Slov. gor. gledališki predstavi (seveda obe v nemškem jeziku) in sicer na velikonočni pondeljek: »Skomine po redu sv. Galusa“, burka v enem dejanju. Na belo nedeljo: »Županov sin in ranjena srca“, opereta v enem dejanju. Pustimo jim to veselje, a da bi se iabili za prireditev nemškutarjev posojilnični prostori, temu odločno nasprotujemo. Posojilnica ni last samo Trojičanov, temveč tudi članov, ki imajo tudi pravico govoriti. Ali se tamošnji Slovenci ne mislijo vzdramiti, dokler je še čas ?
Trbovlje. Pretečeni teden so imeli tukajšnji socijalni demokratje shod, na katerem se je razpravljalo o zvišanju mezde. Oddale so se zahteve centralnemu ravnateljstvu na Dunaju. Ako se jim vsaj deloma do 24. tm. ne ustreže ustavijo 25. marca delo. Zvišanje plač je pri tej draginji nujno potrebno.
Zb rovanje volilcev v Radgoni. Nemški »Volksverein* je priredil 22. tm. ob 8. uri zvečer v hotelu ,pri solncu“ zborovanje državno in deželnozborskih volilcev. Predsednik društva, deželni poslanec Janez Reitter, je otvoril zborovanje in se spomnil 10-Iet-nega obstanka društva in njegovega delovanja. Deželni poslanec Reitter je govoril o slovenski obstrukciji v štajerskem deželnem zboru. Vprašanje o ustanovitvi slovenske gospodinjske šole v Teharjih pri Celju, ni gospodarsko, temveč se mora smatrati za na-cijonalno zahtevo. Tudi zahteve o ustanovitvi slovenskih meščanskih šol ne morejo biti prej izpolnjene, dokler se ne zagotovi zgradbe takih šol v večjih nemških trgih in mestih. Obžaluje neopravičene napade na deželni odbor in nemške deželne poslance na zborovanju v Gradcu. Deželni odbor so napadali zaradi prekoračenj pri stavbi nove bolnišnice, kar je lani 15 članski komite kot utemeljeno dokazal. Izrekli so deželnemu poslancu Einspilerju zahvalo in popolno zaupanje. Proti temu sklepu glasoval je samo eden učitelj in kaplan Schitter.
Nesreča. 22. tm. ob 4. uri popoldne se je porušila v Pobrežu pri Mariboru še ne izgotovljena jama za studenec. Eden delavec, v jami zaposlen, je zasut. Vkljub teš-kemu trudu rešilnega moštva, sestoječega iz kazniencev se do poznega večera ni posrečilo, zasutega rešiti. Nesreča se je zgodila pri stavbi novega studenca pri železniškem čuvaju Koblerju v Pobrežu Delo je prevzela tvrdka Schwarz iz Ptuja. Jama, 10-metrov globoka, je bila z betonom obzidana. Dela . so zelo slabo izvršena in se je uporabljal I cement slabejše vrste, da so nastale na zidu razpokline. Vkljub temu da je betonski zid še moker so morali v jami delati. Ob 4. uri popoldne, v času nesreče, bil je 24 letni delavec Scherbeller v jami in bil od podrtega zida in zemlje zasut. Obvestili so o tem požarno brambo a ni mogla nič opraviti, ker je bila velika nevarnost, da se še več porušil. Ni bilo upanja na rešitev, a so le na kak način poskušali ter najeli 30 kaznjencev iz mariborske kaznilnice, ki so marljivo delali Ako se tudi posreči zasutega izkopati, je vendar malo upanja, mu življenje rešiti. Zopet je zahtevala površna in iz slabega materijala sestoječa stavba kot žrtev — mladega človeka, ker je podjetniku bilo pred vsem za velik dobiček.
Surov sin. — Konjice. Med Mihaelom Muc, posestnikom v Ogrški vasi in sinom Francetom je 16 tm. zaradi neke mialenkosti nastal prepir. Sin je zgrabil očeta za vrat in ga tako dolgo davil, da se je na tla zgrudil, ga s pestmi in nogami obdeloval,
dokler očeta sosedi niso rešili. Nečloveškega sina so ovadili
Slovensko-socijalistični separatizem. Pod
tem naslovom prinaša »Grazer Volksblatt* poročilo : Štajerski socijalni demokrati se nahajajo v veliki zadregi. V socijalnodemokra-tičnem taboru na Štajerskem igrao delavci tujih narodov veliko vlogo. Posebno velja ta za zvezo rudarskih delavcev, ki ima veliko slovenskih članov v Seegraben, Miinzen-berg, Eisenerz, Folmdorf Rosental. Veliko vlogo igra slovenska manjšina pri delavcih papirnih tovarn, obrtnih delavcih v Gradcu ter trogih in mestih na Spod. Stajerškem. Sedaj hočejo slovenski soci;alisti osnovati svojo lastno organizacijo za alpske dežele. Hoteli so prvotno ustanoviti »splošno slovensko izobraževalno društvo", a šta erska rudniška komisija je ustanovitev odklonila, zaradi tega so bili slovenki sodrugi razburjeni. Slovenski tek v socijalno demokratičnem taboru je precej močan, to dokazuje dejstvo, da je izobraževalni odbor štajerskih socijalnih demokratov pustil predavati o »Nacijonalizmu in socijalizmu“. v Eisenerzu je tudi vpoštevanja vredna češka manjšina.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut-Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Mali oglasi.
Proda se damsko kolo, S
ve se pri podružnici „Jutra“ v Ljubljani.
Lepo meblovano SSSvpiSSSS?« 6dd°
s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanski cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno,
Prodajalka	■M“b-
v Trstu.
na npravništvo ,Jutra*
išču primerne službe v kak1 IVOulOriS lilij a Odvetniški pisarni, ali ko* blagajničarka. Ponube pod nKontoristinji1* na upr-„Jutra“ y Trstu.
sobarici Bpre^me IIotel .»Baikau“
PVC 5UUCII IUI teva se znanje slovenščine, nemščine in italjvnščine.
Prnrlo ca ve^ podob, nekaj hišne uprave in II UUa OD drugo. Streliška ul. št. 20 I nadstro-
pje lero.
Fotograf A. Jerkič
Gorica' Gosposka ul. 7. U etniški izdelki, stalne cene.
Menični promet
želi solventna tvrdka, ki da na željo delni diskont na polovico. Ponudbe pod: L. A. 6421 na Rudolfa Mosse — Dunaj.
Preblauske rudninske vode.
Staroslavne natron&ke kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, nepre-kosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblauska slatina, ® ©
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. /
Preblauski livadni vreleo,
ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezo-čega okusa prav posebno pripraven, za brizganje vina, za mazanje s sadnimi sokovi in je tudi brez ^ primesi uživan izborna osvežilna pijača.
1 Dobiva se v Ljubljani pri A. Šarabonu, Mihaelu K a s t n e r j u, Peter Las sni k, A. St a cul, T. N ec i ng e r j u ter po vseh lekarnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici Preblan, Koroško.
Oblastveno konc. posredovalnica za mestno zastavljalnico, posreduje za vse v zastavljalnično stroko spadajoče posle v Kolodvorski ulici št. 6 pritličje v Ljubljani.
Pojasnila brezplačno Fran Bergant.
Ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, kravatne igle ter sploh vsakovrstno
zlatnino
= prodaja se naobroke. =
Trst, ul. Barriera veoohia 25, II Pekarija in aladčičarna
Mikusch
Trst - Piazza S. Francesca d’Aaaiai 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otrokf1, svež kruh, trikrat na dan, buteljke, lina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk.
  RESTAVRACIJA =
ALLA S1AZIONE
Trst, trg pred juž kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu občinstvu in potni* ko n, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se Izvrstno pivo In vino prve vrste. DOBRA. KUHINJA - POSTREŽBA TOČNA CENE ZMERNE.
Lastnik Anton Andrij?nčio,
bivši vratar hotela „Balkan“.
Berite in strmite.
Čudovito S
1	600	kom&dov za K 3*90.	1
Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstni ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnili gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, neobhodno potrebnih za dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Windisch, Krakov fti W/5.
Opom. Komur no ugaja, se vrne denar nazaj.
Otvoritev filialke
Buffeffa-ftlofiasicarne Josipa Klančiča
— na —
© Largo Santorlo dtev. 4 ©
—co-
Toči se Dreherjevo pivo. — Različna dobra vina. Velika izbera klobas in sira ter raznoterih konserv.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z. z n. z.
@0 obrestuje hranilne vloge po
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. zfe	Popolnoma
v Ljubljani
brez vsakršnega
odbitka.	0©
■jfc ^	Rezervni	zaklad: K 700.000.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo solnčnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovnoznano Stcckenpferdovo milo iz lilijinega mleka (Steckenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd,od Berg-manna & Co., Tesen ob Elbi. — Komad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, parfi-i' erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergmannova lilijska krema „M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna ovarna ur v Švici. Tovarniška znamka B IKO B
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 6 vinarjev
v naslednjih tobakarnah:
Senzacionalna
za oelikopodpe praznike.
od K
8.— naprej 6.—
Obleke	za	gospode	....
„	,,	dečke	.....
„	„	otroke	.....
Površniki ud raglani za gospode
„	„ modre	bootsjopice za dečke
Klobuki ali Čepice za gospode in dečke Dežni plašči za gospode in dame Kostumi ali dolgi raglani za dame Krila ali bluze iz blaga za dame
Velika izb er a pariških in berolinskih modelov.
cHnglešt(6 skladišče oblek
O• Bematovic, Ljubljana Mestni trg Št. 5
»
»
2,— 12.— 6.— I.— IO.— 10.— 9 —
m
I
I
I
I
S
i „UYDROVKA
§
I
VVDROUA TOUARNA MRAMtL S
pmm-mi
ta dobra žitna kava.
otroSka moka, oblati in drugi i	izdelki	edino	svoje	vrste.	£
1 Ča^opii .Domači Prijatelj!- Zahtevajte cenik. H
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Tret, Piassza della Borsa IO
Centrala v Ljubljani — Podružnica v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu In Celju.
Delniška glavnica K. 8,000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.-----------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 4;1 Q'~
Procfaja srečke na majhne mesečne obroke.
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Žaloška cesta. Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
S
‘i
J2
Osrednja Banka KIL Piazza Ponterosso 2
mmmmmmmmmmmm Podružnica v Trstu
Obrestuje vloge:
11 oi /4 i\ oi
|4 |0 TC |2 |o |4 |0 ~ZMZ |8 |0
povrn čno obveitovanje
na knjižice @0 na računu in fixne uloge 00 premijne vloge
4
Obrestuje vloge:
4114*M
Vse bančne transakcije.
1 J'
Uradne ure od 9-12, 2-5.
Ivan Krže
Trst, Piazza S. Giovanni I.
7fl|nna kuhinjskih in kletarskih potrebščin iz C.aiuya lega iu pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetod Prinnrnnn sv°j° trgovino s kuhinjsko posoze I I ipUl UOd vsake vrste bodi od porce'ana, tov nilje, e > aila, kositerja ali aluminija, nadalje, kleko-itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, ze nljeno in stekleno posodo za vino.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stani trg čft. O.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
— — Ceniki brezplačno* — —
Delo solidno.
Cene zmerne
Odlikovana čevljarnica
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente)
== Zaloga ustrojenih kož ......
Velika izbera potrebščin za čevljarja. — Specijaliteta potrebščin za aedlarje.
#Lep lokal $$
se takoj odda v sredini mesta, pri praven za vsako obrt ali trgovino Poleg se nahaja tudi stanovanje.
Kje pove podružnica »Jutra« Ljubljana. •-
«a.» »jh* «g» >	Uk£	A« SAž Utf Ufc?
§ m
m
m
m
m
#
m
!»
•S?
m
m
železnafo Kina-VIno
SUKNA
in modno blago za gospode in gospo priporoča izvozna hiša
Prekop Skorkovsky in sin
v Huui]iolcu, Češka. Vzorci na zahtevo franko. — Zelo zmerne cene. — JVa željo dajani tukaj izgotovliati gozpozke obleke.
ZEFIRE
Higijoničnn razstava na Dunaju 1008: Državno odlikovanje in častni diplom «	k zlati kolajni.
B	Povzroča voljo do jedi,
fl	okrepča živce, poboljša
kri iu j(.
rekonvalescentom === •~~-------- 'o	malokrvnim
zdo pri poročeno od zdrav-B~ '"“lil niških avtoritet. Gassafli lkt>orni oku..
Večkrat odlikovano.
Nad 8000 zdravniških spričeval.
tStj j SERRAVALL0. c. in k', dvomi dobiviteS
m
m
&
W., J OLnlinVALLU. t. 10 V. d
  TBST-D irkovlj«.
•i *l*SlSlM"šiSSl$i