Gospodarske stvari. Nekaj o obf-inskem gospodarstvu ob priliki ljudskega štetja. Ob konci t. 1. se bo po celem cesarstvu ljudstvo štelo in vsak se bode moral z ,,domovnico" ali nlieimatscheinom", splob z domoviuskimi pismi izpričati. Tako ljudsko štetje je 8plob nekakšna podlaga in vredovauje domovinskib pravic. Vsak župan ima pravico od vsakega inostrauca ali tujca tirjati domovinskih dokazov in se hna v pole Ijudskega atetja tudi splob vpisati vsakemu prebivalcn domovina ali domovinska občina. Pri poslib iu drugib osebab, ki lastnega posestva nimajo, ae bo to vsakako precej redno izišlo. Ali velika poaiota se zamore goditi pri posestnikib, ki 80 iz drugib občin in krajev prišli in so po takem v tej sreuji inostranci ali tujci, ter se pri nepazljivosti ali neskrbnosti ali zvijači občinskib voditeljev zamorejo srenjam veliko krivice nagoditi, ki bi v prihoduosti ob6inam veliko škode pouziočile. Domovinskib postav še ljudjeposebuo na kmetib vse premalo poznajo iu razumejo, in ravuo iz teb pribajajo javeljne občinani najtežja bremena! — Po občinski postavi se srenjčani ločijo: 1) v obcane in 2) v zvunanjike ali tujce. Prvi, to je občaniso: ali 1. pravi domačini, ali 2. le občinski deležniki. Pravi domacini so tisti, kteri imajo v občini domovinstvo, to je, že staro in popolno domovinsko pravico. — Samo občinski deležniki s<> pa tisti, kteri imajo v občini kako bišo ali zemljišče in so tedaj posestniki itd. (tudi v občini prebivajo, — že labko dolgo prebivajo, celo od 1. 1856 že slobodno) in taki, ki od rokodelstva ali obrtnije v občiui pravi davek plačujejo. Pravim domačinom, ali imajo posestvo ali ne, ali so mladi ali stari, bogati ali revni, vrli ali malopridni, zdravi ali bolani: mora občina vselej dati domovuico ali druge domovinska pisma. Za prave domačine mora občina, ako so revni, ako obožajo, vselej plačati vse stroske, kteri se uabeiejo, ako so v bolnianici, v hiralnici, v blaznici itd. Taki stroški pa ravno zdaj občine cc dalje bolj tlačijo, ker ljudje vedno bolje obožajo. — Domovinska pravica se pa zdaj od 27. aprila 1859 sem na novo le dobi, ako koga sreujski odbor v občiusko zvezo sprejme. — Celo, ako župan in eden ob6. svetovalec komu domovuico podpiseta, je že obveljalo, dasejeobčiui prismolil. V sedanjem času se kaj pogosto tudi posestuiki menjujejo, iu čez nekoliko let mislijo prosti kmečki možje, da takl prišlec že spada v obč. zvezo, kar je velika pomota! Kdor ni že čez 24 let v srenji, ta ne spada celo k ujej, ako ni po svojeiu stauu ali kterega niso izrecno v obč. zvezo sprejeli. Veliko občin si je že od deželnega  zbora pridobilo postavo, da smejo kakov zdaten zneaek tirjati od vsakega, kterega v obč. zvezo aprejmejo. — Koga v ob6. zvezo sprejeti ni mala re8! Vsaka občina ima goto^o za 8edajne sla.be čase do7olj svojib ijudi 7 Z7ezi, ki znajo kedaj priti v občiusko preskrbljeuje. V nekterih obeinah je kaj 7eliko poscstniko^ iz tujih krajev, ki bodo zdaj iskali si na labko pridobiti domo^innko ^pra^ico. Previdne občine tega storile ne bodo! Ce je tujec ia7uo zdaj naorebiti premožen, morebiti babač, pa koliko je dobrih in štimanih posestniko7 že prišlo ua kant! Treba je toiaj tudi tukaj opaznosti. Pra7osla7. Euniči ali pitovni zajci. III. Kuniči radi 7eliko krrtie pok^arijo, zato niorajo se 7 7sakeiu predelu jasli napia^iti za seno itd. tudi malo koritce za razuo zrnje in plitva skledica za 7odo in tekočo kimo. Vsa ta posodamora redno, kolikor najbolj mogoče, snažna biti. Jasli uiso le samo zarad varčnosti pri krmi potrebue, ampak tudi zarad tega, da živali sena ne pohčijo in uaairadijo. Takana spridena krma je kuničem pra^i strup, ker sca^nica ima mnogo fosfora 7sebi in z njim se klaja ostrupi in tako živalicam labko pogubna poatane. V 7sakem kuuičišči niora prihranjenih celic biti za mlade samice, ki se ne 8mejo plerueniti. Na pie^rtano desko se ali suho listje ali slama nastelje, da sca^nica odteka; 7sakih 8 dni se stara nastelj podrza in pokida in z no7o nadomesti. Sanici se morajo posebic 7 ločenih celicah rcditi. Za pleme 8C smejo le krepki, lepi in živi .sauici jeiuati, ki so že 15 —18 nicseeev stari. Satuice morajo uajniauj lcta dni stare biti. Jeden aamec zadostuje za 10 samic. Da se pa tudi pra7 oplemenijo,treba samico,ki se goni,7 predelck saniče7 predjati in se oba jedno uro dolgo 7kup in pri mirn puatiti. Na to se samica sopet 7 S7ojo celico predene. Samica noai 30 dni. Dau poprej nego 7rže t. j. 29. dan po sparanji se ruora breji samici mehke nastelji položiti, da ai iz nje more toplo gnjezdo napraviti. Samica nanosi 7 kotič suhe slame in si napuka iz tiebuba mcbke dlake, s ktero nježne mladiče ode7a, da mraza uc trpe. Kjer so kuničje saiuicc, ki ravno inlade imajo, tam mora popolnouia tibo biti, sicer starka zbeži in mladiče, ki na sescih 7ise, iz gujezda ponieče, ki tako le prelabko mraza konec 7zamejo. Zgodi se pa tudi, da se prestiašena starka sploli 7 gnjezdo 7cč ne po7i*ue. Gnjezda se morajo 7ečkrat preiskati in pregledati, mrtvi mladiči odpraviti, še živi in Z7Unaj gnjezda ležeči pre^idno 7 gnjezdo nazaj spraviti. Jedna samica ne sme nikdar 7c8 ko 8 mladiče7 dojiti. Eer pa nektere atarke po 17 mladi5e7 vržejo, se jih mora 7se kar jih je 7e6, drugitn starkam podložiti, ki imajo nianj ko 8 uiladib. Take staike rade sprejmejo tuje mladiče kot S7oje, 6e so le istega plemeua. Da pa kuuičji rejec 7 tem oziiu ue pride 7 uobeuo zadiego, se mora na jedeu dau 4—5 samic ubrcjili. Da pa starke ne oslabijo iu potem tudi le pra^ib 8labi6e7 ue po7ižejo, se ne smejo 7e8 ko 4krat na leto ubrejiti. Da ae krepki in veliki kuuiči 7zredijo, jib je treba d7a meseca sesati pustiti. Pozno na jesen [»07iženi mladi8i se niorajo mraza varo^ati. V to S7i*ho je tieba duri hle^a 8 slainnato šturjo zadelati. Euničja odreje^aliača tisteniu največ dobička 7ižejo, kteri imajo tra^nik. Erma se jim mora poleti 7saki dan po trikrat položiti, zjntra ob 5tib, opoldnc in z^ečer ob 6tih. Zvečer 8e jim mora najobilnejse položiti, kajti rano pred solnčnim 7Z- hodom in z^ečer kuniči najrajši in naJ7eč jedo. Zjutra in zveSer se jim polaga zelena klaja, opol- dne seno iu trikiat na teden zjutraj oves namesto zelenega. Proti koncu poletja in spomladi se jira i  mora auha z zeleno klajo uiešati, da se kuniči I po maleni na zeleno in subo klajo na^adijo. Po j  zimi se jiiu le po d^akrat na dan polaga. Z^ečer i  dnbivajo 7sakokrat subo krmo, zjutia pa 7 pone- deijek : krmo zeleno, 7 toiek : rono ali rudečo peso in otrobe, v sredo: oves, 7 cetrtek: žolto koienje, 7 petek : je8men, 7 soboto : kuban krompir ali jubo, 7 nedeljo : kolorabo ali pastinako. (Dalje prihod.) Kunjereiceni štajerskim daje 7isoko c. k. namestuišt7o na znanje, da bode uradno licenciranje žrebce7 7ršilo se 1. 1881. dne 21. januarja 7 Cmureku, 22. jan. 7 Mariboru, 24. jan. 7 Ptuji, 25. jan. 7 Gelji in 26. jau. v Mozirji, po7.sod ob 10. uri predpoldnem. Posestaiki naj toraj ob rečeneui času S7oje žrebce postavijo pied komisijo. Edor spuača nelicenciraue žrebce, ta bo kazuovau. Sejmi na Eoroškem 27. decembra 7 Eberstajnu.