Po obvestilih, ki smo jih dobili na Okrajnem ljudskem odboru v Kranju, •o kranjske tovarne »Iskra«, »In-teks« in »Tiskaniina« v letu 1956 znižale cene svojim proizvodom za približno milijardo dinarjev. , Vendar — razen nekaterih proizvodov tovarne »Iskra« — blago, ki ga omenjena podjetja proizvajajo, na tržišču ni bilo prav nič cenejše, kot pred znižanjem. Na splošno so cene industrijskim izdelkom v preteklem, 1956. letu, celo narasle za 1%. Zakaj to protislovje? Iz dobro obveščenih krogov na okraju smo zvedeli, da se cene v trgovina ni^o znižale zato, ker je trgovska mreža morala iz pozitivne razlike, ki je nastala pri prodaji domačega industrijskega blaga, kriti izgubo, ki jo je imela s prodajo uvoženega blaga. Zaradi brezglavega uvoza nylona in drugih tkanin po razmeroma zelo visokih cenah namreč ni bilo pravega zanimanja zanje in jim je bilo treba znižati cene. V letu 1957 je zaradi uravnovešanja povečanih kupnih fondov predviden še večji uvoz blaga za široko potrošnjo. Zato nemara ne bi bilo odveč, če ob tej priložnosti opozorimo odgovorne tovariše v trgovski mreži, naj na račun naporov naših delovnih ljudi ne delajo več takih napak. LETO X. - ST. 2 - CENA DIN 10. KRANJ, 7. JANUARJA 1957 i Hadalievanle začete poti Novembrsko - decembrsko zasedanje Zvezne ljudske skupščine je bil« najživahnejše in najplodnejše v našem povojnem parlamentarnem življenju. Prvi rezultat tega je letošnji zvezni družbeni plan, ki predstavlja nadaljevanje že lani začetega procesa gospodarske stabilizacije. V januarju pa pričakujemo novo zasedanje, na katerem bo Zvezna ljudska skupščina proučila tudi perspektivne plane nekaterih gospodarskih vej, da bi bilo moč nadalje izpopolnjevati naš gospodarski sistem. Osnovni cilji letošnje gospodarske politike so podrejeni hitrejšem« izboljševanju življenjske ravni, predvsem delavcev In uslužbencev. Materialu« jamstvo za uresničenje teh ciljev je predvsem v kapaciteti industrije i« možnostih za povečanje proizvodnje. Po družbenem planu naj bi bila letošnja proizvodnja potrošnega industrijskega blaga za 13 •/• večja kot lani. Ugodno bo vplival na osebno potrošnjo uvoz blaga, ki bo za 3 milijarde ali 40 •/• večji kot lanski. Pri izvozu, ki bo za 14% večji, pa bomo bolj upoštevali potrebo domačega trga, tako da bomo izvozili nekaj manj kmetijskih pridelkov, več pa finalnih industrijskih izdelkov. Razen tega bodo pripomogle d« večje osebne potrošnje tudi zaloge blaga, ki smo jih ustvarili lani. Na tej osnovi so povečane tudi plače, pokojnine in invalidnine. Plan predvideva izdatnejše izkoriščanje industrijskih kapacitet. V kmetijstvo, ki mu posvečamo posebno pozornost, bomo vložili okrog 37 milijard ali 28 % več kot lani. Celotne investicije pa bodo za 6,3 % (27 milijard) večje kot v letu 1956, toda pri tem se bodo investicije iz domačih sredstev povečale za 2,4% (9 milijard), kar bo znatno izpod povečanja družbenega proizvoda, ki bo znašalo okrog lt %. Letošnje leto bo leto relativno najmanjših investicij v industrijo (ki b« dobila sredstva predvsem za rekonstrukcijo in povečanje energetskih virov), zato pa se bodo investicije bolj premaknile v kmetijstv«, gradbeništvo, družbeni standard. Seveda želimo še odločnejše premike v smeri krepitve materialne os««ve delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. Letos so le nekolik« povečana sredstva, s katerimi razpolagajo kolektivi in lokalne skupnosti. Mehanizem gospodarskega sistema (med drugim zlasti plačni sistem) pa je treba izpopolnjevati v tej smeri, da bo nudil večjo samostojnost kolektivom, da bo omogočil konkretnejše i« krepkejše povezovanje interesov posameznika ter kolektiva s koristmi skupnosti, ker bo to najbolj vplivalo »» povečevanje proizvodnosti dela. Tem problemom, ki v letošnjem družbenem planu še niso mogli dobiti ustrezna rešitve, b« posvetila vso pozornost Zvezna ljudska skupščina, ko bo razpravljala • perspektivnem program«. Zveznemu družbenem« planu b« že v kratkem času sledil republiški, nato pa »krajni družbeni plan, ki bo sprejet najkasneje v februarja. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO KMETIJSKE ZADRUGE NAJ SE LOTEVAJO INVESTICIJ, KI BODO POMAGALE DO VEČ IN Od vseh 68 kmetijskih zadrug na Gorenjskem jih 24 še nima lastnih poslovnih zgradb. Razumljiva je zato težnja zadrug, ki so goripodarstko močnejše, da si zgradijo lastne prostore za zadružno poslovanje. Lani je gradilo lastne poslovne zgradbe 7 krr.etij-*k.ih zadrug. Razem v te gradnje so KZ vlagale svoja investicijska sredstva v adaptacije svojih poslovnih prostorov te>r v nakup najrazličnejših strojev za svoje obrate in druge obrate. Zadruge so torej v glavnem težile za tem, da si postopoma, z lastnimi sredstvi ali s posojili zgrade svoje lastne poslovne zgradbe oziroma povečajo zmogljivosti že obstoječih obrtnih in drugih obratov. Ta njihova težnja je vsekakor pravilna in upravičena. Z druge strani pa opazimo, da nekatere zadruge ne težijo dovolj za tem, da bi vlagale sredstva v investicije izrazito kmetijskega značaja. Le redke so zadruge, ki bi misliile na ureditev hlevov za vzrejo plemenske živine, drevesnic, nasadov jagodi-čevja, ureditev, oziroma povečanja zmogljivosti svojega strojnega parka, na melioracije zemljišč in podobno. To kaže, da mnoge KZ še niso uspele postati organizator kmetijske proizvodnje na vasi. Naš cilj pa je, da to dosežemo! Lani so vlagale KZ investicijska sredstva za povečanje proizvodnje, zlasti za urejanje planinskih pašnikov, za nakup plemenjakov, CENEJŠIH PRIDELKOV le redki pa so bili primeri nakupa kmetijskih strojev. Strojni odseki so danes pri naših KZ skoro edina gospodarska dejavnost izrazito kmetijskega značaja. Vsem pa je znano, da je ta dejavnost bila v letošnjem letu kljub kalkulacijam polne lastne cene za strojne usluge še vedno v mnogih primerih nerentabilna. Vzrokov takega stanja strojnih odsekov v naših KZ ne mislim na tem mestu analizirati, poudarim pa, da bodo morali upravni odbori KZ o tej dejavnosti še mnogo razmišljati in iskati primernejše rešitve tega problema. Najpomembnejša gospodarska pridobitev zadružnega sektorja loškega okoliša je bila lani vsekakor dograditev velikega 50 vagon-skega skladišča za semenski krompir na Trati pri Skofji Loki. Investitor tega važnega in potrebnega objekta OZZ Kranj je s to svojo, sedaj že uresničeno pobudo nakazala pravilno smer bodočega razvoja krepitve družbenih proizvajalnih sredstev gorenjskega zadružništva. Značilnost dosedanjega investiranja pri KZ sta tudi nenačrtnost pri uresničevanju investicijskih programov in zbiranje potrebni« investicijskih sredstev za njihovo uresničenje. Mnogo je KZ, ki so se doslej lotevale investicijskih del brez nujno potrebnih priprav. Te gospodarske organizacije še vedno malo poznajo predpise v zvezi z investiranjem. Mislim namreč na sestavljanje investicijskih programov, s katerimi bodo nujno morale v bodoče KZ ekonomsko utemeljiti in pojasniti pomen svojih investicij. V zvezi s tem omenjam, da s; bodo morale KZ za svoje investicije zagotoviti potrebna sredstva za dokončno izgradnjo. Za zagotovitev posojil, ki so jim potrebna in za črpanje lastnih investicijskih sredstev pa bodo morale brezpogojno imeti potrjene investicijske elaborate. Pred zagotovitvijo, gradbenih dovoljenj pa bodo morale vložiti v banki potreben depozit. Vsem tem predpisom se v prihodnje ne bo več mogoče izogibati, zato naj se vse KZ pravočasno z njimi seznanijo. Nič manj pomembno pa je šo drugo vprašanje v zvezi z investicijami. Pri nekaterih zadrugah je bilo moč pri sestavljanju gospodarskih načrtov za letošnje leto opaziti, da niso imele niti za leto dni naprej predloga za investicijsko dejavnost. To zgovorno dokazuje, kako nujno potrebno bi bilo, da bi KZ letos sestavile večletne perspektivne investicijske načrte. Za vse predvidene investicije bi tako lahko pravočasno pripravile idejne projekte in investicijske programe. Tako bi lahko tudi predvii>-dele dotok potrebnih investicijskih sredstev ter bi ob razpisih za zvezna ali druga posojila takoj lahko vlagale prošnje za najem posojil. Zavedati se moramo, da se je položaj, ki so ga imele KZv preteklih letih, že bistveno spremenil. Tako imenovanih »črnih gradenj« ne bo več moč opravičevati, še manj pa uresničevati. Te perspektivne investicijske načrte bodo morale med seboj vsklajati novoustanovljene gospodarske proizvajalne poslovne zveze. Naloga teh zvez bo prav gotovo tudi reševanje investicijskih vprašanj, saj so sedaj dani vsi pogoji za gradnje nujno potrebnih skladišč, predelovalnih obratov in drugih investicij, ki bi služile vsem KZ na njihovem področju za dosego večje in renta-bilnejše kmetijske proizvodnje. ING. M. HAFNER je v prerani naš razgovor Tik pred Novim letom je omahnil v smrt tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo tov. Mavricij Bore. Zaslužni, nepozabni pokojnik je bil sin Gorenjske. Rodil se je 22. oktobra 1910 v Smarci pri Kamniku, v 16-članski družini lesnega delavca. Potem ko se je izučil čevljarske obrti, je odšel v tovarno Pollak v Ljubljani, kasneje pa se je zaposlil v Remčevi tovarni v Duplici. Izkoriščan od delodajalcev je že v rani mladosti začel čutiti krivice kapitalistične družbe. V strokovnih organizacijah je zato začel sodelovati okuPap-. . v borbi za delavske pravice. Ob začetku nosti 5Ue 36 pok°Jn» tov. Bore začel delati v organizacijah Delavske enot-* »n se pridružil netilcem Po upora v Kamniškem kotu. jalcev "----""" "~ w~ —' ~"*** cji " p°kojni tov. Bore je bil tudi član okrajne skupščine za socialno za arovan-'e v Kranju in predsednik Izvršnega odbora Republiškega zavoda socialno zavarovanje v Ljubljani. mnogo*"1 zadet oa srčne kaP1- ko je bil na višku svojih ustvarjalnih moči, lizma jmnogo Prerano. Vso svojo požrtvovalnost je posvetil izgradnji socia-siitl i m h* n*im se Je vsepovsod poznala plodna brazda. Težko bo nadome-. . ^ ki nam jo je prizadejal ta prerani grob, zato bomo tov. Borea tembolj ohranili v najlepšem spominu. v volilni ?• JC t0V- B°rc nađaljeval del° v sindikatih. Leta 1953 je bil ca> Ljud ti K^nj " đesni breg izvolJen ™ republiškega ljudskega poslan-— fka sk»Psčina LRS pa ga je izvolila za predsednika Zbora proizva- V KOČI POD BOGATINOM Kako veselo in prijetno je v planinskih kočah, kohko smeha in duhovitih šal — včasih pa je morda tudi dolgočasno . . . »Ne, ne,« sta hiteli pripovedovati oskrbnica in njena pomočnica v koči pod Bogatinom, Jerca Guzelj in Ivanka Arh. »Dolgočasno ni pni nas nikoli.« Res? Nikoli? Kar ne morem verjeti, da jima včasih kako urico le ni dolgčas. »Navadno koča ni nikoli brez obiskovalcev, če ne več sta vsaj dva, trije. Sicer pa — saj vse leto tako nisva tu gori. Sedaj po novoletnih praznikih bova >pet odšli v dolino in se vrnili v zimski smučarski sezoni. Spomladi bova doma vse do polet- SMUK! ne sezone,« je pripovedoval« Jerca Guzelj. Res je, da ima strežno osebje vedno polno dela. Treba je urediti kočo. pripraviti vse potrebno, da se turisti čim bolje počutijo, oprati perilo, pripraviti drva, hrano to še* in še. Zato so v planinskih kočah le ljudje s trdno voljo do dela, ljudje, ki so pripravljeni delati in vedno ustreči gostom s prijazno besedo. »Pozimi je v hnbiii lepše kot poleti,« je pripo/edovala oskrbnica v Koči pod Bogatinom. Tudi jaz sem tega mnenja, čeprav sii navadno do k>/.e premočen, čeprav ne moreš občudovati prelepe planin.>'ce flore . . 7> da, kako 1'epo je ko opazuješ iz tople sobe, kako zunaj mede in zavija okoli oglov. »Na sil-vestrovo je v hribih posebno lepo, sem pri inja jo le veseli ljudje,« in teh kot kaže ni malo, saj so bile skoraj v»e koče letos polne. Zunaj je medlo, ledene snežinke so udarjale po šipah. Pre-mraženi in mokri so se vrnili smučarji! — hitro vroč čaj in žganje! Mudilo se je, oni so prvi, in miidve sva morali prekiniti najin pogovor. L j. 73 73 A Takoj po novem letu se je začel drugI del zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se bo, kakor sodijo, končal približno v začetku marca. Najvažnejše točke dnevnega reda so položaj na Bližnjem vzhodu, na Madžarskem in razorožitev. A Egiptovska vlada je odpovedala angleško-egiptovsko pogodbo o prijateljstvu iz leta 1954. Predstavnik angleške vlade je izjavil, da Anglija te odpovedi ne prizna in bo vztrajala pri pravicah, ki jih ima po pogodbi. A, Madžarska je doslej dobila za okrog 700 milijonov forintov pomoči. Največ pomoči sta dali Sovjetska zveza in LR Kitajska. A Predsednik Združenih držav Eisenhower je odklonil predlog sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina za razorožitev. Bulganin je predlagal, naj bi sklicali razorožitveno konferenco najvišjih zastopnikov SZ, ZDA, Velike Britanije, Francije in Indije. Eisenhower smatra, da so potrebni razgovori o razorožitvi v Organizaciji združenih narodov, ne pa med petimi velikimi. A Bulganinovo razorožitvene predloge sta zavrnili tudi Francija in Anglija. A Na letni konferenci indijske kongresne stranke je predsednik indijske vlade Nehru izjavil, da mora socializem, ki ga bodo zgradili v Indiji, temeljiti na indijskih pogojih. Izrazil je prepričanje, da mora Indija iti v Izgradnji socialistične družbene ureditve po demokratični poti. A Na petkovi tiskovni konferenci v našem državnem tajništvu za zunanje zadeve je predstavnik tajništva Branko Draškovič komentiral novi program ameriške vlade za Bližnji vzhod in izjavil: »Ce bi prišlo do takšne politike, menimo, da bi pomenila kompliciranje že tako občutljivega položaja na Bližnjem vzhodu.« Ko je odgovarjal na nadaljnja vprašanja, je Draškovič izjavil, da zdaj ni nobenih novih momentov v zvezi z obiskom predsednika Tita v ZDA. Kritiziral je tudi ameriško stališče, da je na Srednjem vzhodu nastal politično brezzračni prostor, ki bi ga bilo treba zapolniti z ameriškim vplivom. Dejal je, da taka stališča zanikajo pravico in sposobnost arabskih narodov, da so gospodarji na svojih tleh. A Jugoslovanske enote, ki v okviru varnostnih sil Združenih narodov prodirajo od Sueškega prekopa proti izraelski meji, so prešle doslej več kot 100 km po izredno slabih poteh. Izraelske čete, ki se umikajo, so za seboj razrušile vse prometne zveze. A Sekretar Socialistične stranke Italije Nenni je sklenil iz protesta proti sovjetski politiki na Madžarskem izročiti 16 milijonov lir, ki jih je prejel kot »Stalinovo nagrado za mir«, mednarodnemu in italijanskemu Rdečemu križu. Ta denar bodo porabili za pomoč madžarskim beguncem. A V soboto je odred francoskih padalcev- udeležencev napada na Egipt, z noži in avtomatskim orožjem napadel Alžirce v muslimanski četrti Alžira. Med številnimi žrtvami napada je tudi neko osemletno dekletce. A V petek je umrl predsednik avstrijske republike Theodor Komer. A Kot je včeraj sporočila sovjetska agencija TASS, je madžarski zunanji minister Horvat izjavil, da je madžarska vlada povabila generalnega sekretarja Združenih narodov, Daga Hammerskjdl-da, naj spomladi obišče Madžarsko. Horvat je tudi povedal, da je po oktobrskih dogodkih pobegnilo iz Madžarske 150 tisoč ljudi. Več kot polovica jih je ostala v Avstriji. Doslej se je 10 tisoč beguncev odločilo za povratek v Madžarsko. r LJUDJE IN DOGODKI SAMOZVANI POLICAJ BLIŽNJEGA VZHODA Novo leto že takoj ob začetku obeta nove vznemirljive dogodke na mednarodnem področju. Za prvo presenečenje so tokrat preskrbeli v Washingtonu. Predsednik ZDA Eisenhov/er namerava te dni predložiti kongresu poslanico, s katero bodo obeležili preobrat v dosedanji politiki do Bližnjega vzhoda. Eisenhower bo baje zahteval ustanovitev posebnega sklada 400 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč državam Bližnjega vzhoda, hkrati pa bo pozval kongres, naj ga pooblasti, da po potrebi uporabi vojaške sile v tem delu sveta. Podrobnosti tega načrta še niso znane, vendar že njegovi glavni obrisi, kakor tudi dejstvo, da je po vsem sodeč zunanji minister Dulles 'vorec nove ameriške »doktrine« na Bližnjem vzhodu, ne obetajo preveč dobrega. Uradno pa je — kot poroča ameriško časopisje — glavni cilj tega načrta »za mir na Bližnjem vzhodu« — postavljanje po robu sovjetskemu prodiranju na to področje. Avtorji ameriške zunanje politike so spretno izkoristili an-glo-francosko propagandistično gonjo o sovjetskem bavbavu, ki baje ogroža Bližnji vzhod. Čeprav v Londonu in v Parizu niti sami niso bili trdno prepričani v vse te obdolžitve, ki so jih naprtili ruskemu medvedu, so vendar menili, da je to najboljša zavesa za skrivanje lastnih ciljev in namenov. Obenem pa so skušali na svojo stran pridobiti tudi ameriškega zaveznika, kjer je vsako opozarjanje na »sovjetsko nevarnost« vselej obrodilo dobre uspehe in pridobilo ZDA za cilje obeh manjših evropskih zaveznikov. Toda tudi v Washingtonu-ne nasedajo več vsaki pripovedki o ruskem strašilu, zato pa jo kaj vešče izkoriščajo za uveljavljanje lastnih političnih ciljev. In tako se zdaj pod krinko skupnega boja proti sovjetski nevarnosti v resnici odvija boj za petrolejska polja na pesku Bližnjega vzhoda, v katerem Francija in Britanija že vnaprej igrata na slabšo karto. Tako so v Londonu in v Parizu v za- riškega hrbta pa bo morda tudi za manjše lovce še kaj plena. Toda tudi za mečne Amerikance igra z orožjem na tako eksplozivnem področju ni brez nevarnosti. »New York Times« pravi sicer, da bo učinkovita prav zato, ker je tvegana, hkrati pa sam izraža bojazen, da s takimi ukrepi ZDA postavljajo na kocko mir v tem delu sveta. Jugoslovanski vojaki v Egiptu v pogovoru z domačini dregi, ali naj pozdravijo ali grajajo ameriški sklep o uporabi čet na Bližnjem vzhodu. Širjenje ameriškega vpliva v tem področju gre nujno na rovaš dosedanjih francoskih, zlasti pa britanskih pozicij in bo zato taka samostojna politika ZDA naletela še na dosti trenj med Washingtonom in obema zahodnoevropskima prestolnicama. Britancem in Francozom ostane le še tolažba, da bodo ZDA s tako samozvano vlogo stražarja Bližnjega vzhoda prevzele tudi vse tveganje na svoja pleča. V senci širokega ame- Zmernost Eisenhowerjeve politike ob anglo-francoskem napadu na Egipt je sicer precej dvignila tečaj delnicam ameriške popularnosti na arabski borzi, toda sedanja akcija in "neporsedno vmešavanje ameriških čet v zapletene zadeve Bližnjeifa vzhoda pa bi — po besedah demokratskega senatorja Mansfielda — lahko podvrgla ZDA enaki obsodbi kot Veliko Britanijo in Francijo ob njunem napadu na Egipt. »Sklep o uporabi čet lahko osami politiko ZDA,« pravi ta ameriški senator. Trezno ameriško stališče je nagnilo tehtnico javnega mnenja v arabskem svetu znatno v svojo korist, vprašanje pa je, č« bo tako pridobljeni ugled dovolj močna utež, da je ne bi pre-tehta'l'i prenagljeni koraki ameriške vlade. Zamisel, ki je narekovala novi pogled ZDA na politiko do Bližnjega vzhodai, je vsekakor ideja o »vacuumu«, o praznini, ki je nastala na tem področju, odkar je oslabel britanski vpliv. Toda četudi le s težavo lahko govorimo o kakršnikoli »praznini« (saj je to izraz izvlečen iz blokovskega slovarja), je nedvomno, da rešitev za pereči problem Bližnjega vzhoda ne more biti v tem, da ena velesila zamenja drugo na tem področju. Izkušnje so pokazale, da je prav tuje vmešavanje prizadejalo največ zla in povzročilo nemirni položaj na peščenih pustinjah Bližnjega vzhoda. Izhod iz te situacije je po mnenju nekaterih indijskih krogov le v tem, da omogočimo samostojno in neodvisno politiko držav v tem delu sveta in da okrepimo vlogo ZN. Prvi odmevi iz Sirije in Egipta., ki odločno zavračata najnovejšo ameriško akcijo, ker krni njuno neodvisnost, so samo splošni barometer arabskega razpoloženja, ki nasprotuje slehernemu vmešavanju v njihove notranje zadeve. Ameriška akcija pa sloni na ocenah političnega položaja z blokovskih postojank in zato ne more koristiti niti miru niti rešitvi bolečega vprašanja Bližnjega vzhoda. Tega zapletenega vozla niso mogli rešiti anglo-francoski padalci, prav tako pa ga ne bodo mogli razvozlati ameriški dolarji v senci ameriških tankov. MARTIN TOMAZIC J v nede I j o smo zabeleži li IZDAJA OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA 475, 397 — TELEFON UPRAVE 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNAL BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DEN, MESEČNA 50 DIN KAMNICANI SO VESELO SILVESTROVALI Silvestrovanje je bilo letos v Kamniku tako živahno kot še nobeno leto. Največ gostov je bčlo v Domu, kjer so izpraznili veliko dvorano. Kljub temu, da so postavili mize tudi v avlo in v vseh zgornjih prostorih, je zmanjkalo prostora. Polni so bili tudi kavarniški prostori in gostilne. Prazniki so minili brez kakih posebnih dogodkov. Vse planinske koče so bile za praznike polne gostov. TRZlCANI SO DOBTLI NOVE AVTOBUSNE ZVEZE Avtobusne zveze med Ljubljano dn Tržičem so najštevilnejše v Sloveniji, saj jih je dnevno- kar trinajst. Vendar Tržičani še niso bili zadovoljni, četudi imajo ob sobotah in nedeljah celo nočne avtobusne zveze, ki jim omogočajo obisk gledaliških in drugih prireditev v Ljubljani. Avtobusi so vedno polni, največkrat celo prenapolnjeni. Z novim letom bodo aivto-busi tudi ob nedeljah dn praznikih vozili tako, da bodo Tržičani in ostali Gorenjci imeli zvezo z vsemi avtobusi in vlaki, ki prihajajo oziroma odhajajo iz Ljubljane. LOVEC OBSTRELIL LOVCA V nedeljo okoli 13. ure je pri lovu nad Ziirmii prišlo do lažje nesreče. Vinko Mlinar iz Stare vasi je pri lovu obstrelil lovca Franca Strela iz Dobračevega. Ponesrečenca so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Organi varnosti so ugotovili, da je bil to nesrečen slučaj. DEDEK MRAZ JE OBDARIL 5KOLI 4000 OTROK JESENIŠKE OBČINE Po vseh krajih jeseniške občine so pripravili dedku Mrazu 'lepe sprejeme. Vrstile so s,e najrazličnejše mladinske prireditve in dedek Mraz je obdaril okoli 4000 otrok. Od 7. do 10. januarja se obeta suho in mrzlo vreme. V jasnih nočeh bo zmrzovalo. Od 11. do 13. t. m. pa bo1 verjetno zapadel sneg do nižin, nakar bo sledila ponovna ohladitev. i| |>| iliH'ii^iiiii.'tniNIiil 'l'il'ir 'll'l'IMIuiuij!ii]|Hii'iirii:|iiiiiiik«ii|iii,)ii.|^i;,iit|ll(litivii ■l|i>iriii|ii|r|::|:|.'l:iI'(n|::|!'lt!l!'|iili:|i:IMIi:in|[ili:|l||:l| 't.:i'iI'i|':|)|![|M|]<|;!|.!ini;.l'l;)lit|i|';i iiummmmmmini"." i. POST FESTUM — NOVO LETO I P O ]¥ E D E L J E K iilvestrovo je pač tak dan, no, in sam Novega leta dan tudi, da nihče nikomur ne zameri, če morda malce preveč globoko pogleda v kozarček. Taki so pač običaji.. . Franci Hribovec je tudi take sorte možakar. 2e dlje časa se je namreč veselil silvestrovanja, kajti upal je, da bo žena tokrat bolj radodarna in da mu bo pomolila pod nos kak stotak več kot po navadi. — Samo enkrat na leto je Silvestrovo in takrat človek res ne sme biti preveč sentimentalen, si je mislil Franci in se napotil v prvo gostilno, iz katere so ga vabili prešerni zvoki godbe. »Samo pogledat grem,« je dejal, »če je notni morda kak prijatelj. Pokrepčal se bom in popil dva decii, potem pa grem k znancem, kjer me že čaka žena.« Vendar tudi tokrat, kot že marsikdaj doslej, ,je napravil Franci račun brez krčmarja. Seveda, v gostilni je našel znance, ne enega, marveč precej. Beseda je dala besedo, čez čas jih je vino že vzpodbudilo k pesmii in Franci ni šel k ženi. Kako sta se drugi dan pomenila, sicer ne vem. Najbrže mi tega Franci tudi nikoli ne bi zaupal. Povedal pa mi je »na uho« nekaj drugega . .. Nas junak — Franci je torej v veselem razpoloženju zakorakal iz starega v novo leto. Da je bilo res tako, je potem še sam nekaj dni čutil... Po praznikih je prišel na šiht še vedno nekoliko »prazničen«, se pravi zaspan in bled; skratka nebogljen. Tovariši so to brž zapazili, vendar niso temu pripisovali kdo ve kakšnega pomena. Se več. Franci je moral požreti marsikakšno pikro pripombo. immmmiiiMMi! To se mu je za malo zdelo. Tuhtal je, kako bi jj ta šiht skrajšal in prišel čimprej domov do poste- § lje. — Končno mu je šinilo v glavo! Ko je občutil, da ga precej kolegov opazuje, se - je mahoma opotekel. »Slabo, slabo. . .« je tožil. - Prijatelji so mu brž priskočili na pomoč in ga čez - pol ure spravili k sebi. Posledica? — Oddelko- - vodja je dovolil Franclnu, da je šol k zdravniku. i No, in tu doseže tale zgodba svoj vrhunec. »Kaj vam je?« je vprašal zdravnik, ko je vsto- I pil v ordinacijo. 3 »Slabo, slabo ...« »No, slecite se brž in vležite se na crdinacijsko | mizo,« mu je velel zdravnik in odšel v sosednjo i sobo po inštrumente. Franci je to komaj čakal in se brž vlegel... f Zdravnik se je vrnil z vsem potrebnim za prt- | gled in stopil tik obenj. | Toda Franci ni dajal od sebe ž:ivih znakov. Z Zdravnik se je seve prestrašil! »Pa menda ja ni...« I — Brž je sklonil glavo na Franclnove prsi in po- Z slušal: »Srce bije normalno«... — Nato mu je še Z privzdignil veke: »Normalno...« je še vedno mal- Z ce prestrašeno zamrmral. Z »Eh, butec,« mu je vendarle šinilo v glavo $0 1 dokler je Franci še mirno ležal na ordinacijski Z mizi, mu je zapisal zdravilo na recept: Z TRI DNI INTENZIVNEGA SPANJA! Nato ga je zbudil... Z Franci, ki mi je včeraj pripovedoval tole zgod- - bo, je rekel, da je odšel povsem normalno iz ordi- - nacije in da ni pobiral na koncu stopnic svojih -razrahljanih kosti... Bilo je pač Silvestrovo dn njega posledice... I I. A. iiiiimiiimiuiiimr.il immiiimiiiiummiiiiniuitiiuiniiniiiiiii POTROŠNIŠKI SVETI NE OBVLADAJO SVOJIH NALOG Nedavno je komisija za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL Tržič sklicala sestanek svetov potrošnikov. Na posvetu so ugotovili, da so potrošniški sveti po večini malo delali, marsikje pa niso bili niti ustanovljeni. Del krivde nosijo tudi nekateri poslovodje, ki se po nepotrebnem bojijo takih svetov. TARIFNI PAVILNIK TOVARNE »PLAMEN« V KROPI Kropa, 6. januarja Včeraj je bila v tovarni »Plamen« v Krepi izredna seja Upravnega odbora. Člani so potrdili načrt dopolnjenega tarifnega pravilnika. Po njem bodo dobili delavci na nekvalificiranih in polkvalificiran/ih delovnih mestih 5% povišanje plače, na kvalificiranih in visokokvalificiranih mestih pa 10 %. Natančneje bo odstotek določen po važnost delovnega mesta. Za delovna mesta, na katerih je plačano delo po času in kjer imajo skupinsko normo, so izdelali tarifne postavke v razponu. Konec januarja bo DS tarifni pravilnik z upoštevanjem vseh umestnih predlogov dokončno potrdil. V predlogu tariif-nega pravilnika je najnižja tarifna postavka 33.5 dinarjev, najvišja 83 dinarjev, pri usilužbenskih delovnih mestih pa 8800 dinarjev in 26.000 dinarjev. C. R. OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA 6.t. m. je bil v sindikalnem domu v Kranju redni letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta, ki se ga je udeležil tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Mirko Zlatnar. V uvodnem poročilu je predsednik OSS Franc Pogačnik nanizal vrsto problemov, s katerimi se ukvarjajo sindikalne organizacije na Gorenjskem; pri tem je opozoril zlasti na ukrepe, ki vplivajo na povečanje proizvodnosti dela, dalje na vprašanja tarifne politike ter na skrb za boljše življenjske in delovne pogoje delavcev. V razpravi pa so delegati govorili med drugim o uveljavljanju organov samoupravljanja., o razvijanju uslužnostne obrti, o delavski mladini, o klubih mladih proizvajalcev, o borbi zoper izkoriščanje vajencev, o dograditvi sindikalnega doma v Kranju ter o plačni politiki. V TR2ICTT BO TREBA UKINITI NEKAJ GOSTIŠČ ObLO Tr/ic je pred dnevi razpravljal o problematiki gostinstva v Tržiču, kjer bo treba ukiniti nekaj gostišč. Odobril je priključitev Reševalne postaje k Zdravstvenemu domu, imenoval sanitarnega inšpektorja in potrdil ustanovitev stanovanjske skupnosti Bombažne 1 predilnice in tkalnice. Otroškim jaslim je odobril dotacijo in spremenil določila Odloka tržnega re- ^ da, ki bo odslej preprečeval nekontrolirano in nehigiensko točenje vina tujih prodajalcev. Nadalje so odborniki sklenili, naj bi občinske ekonomije prodajale živino v prvi vrsti dosedanjim najemnikom. J. V. Kranj, 7. januarja 1957 Glas.Gorenjske 3 Gospodarske VESTI IZ VSE DRŽAVE SPREMEMBA CEN ELEKTRIKE? Po zadnjih razgovorih, v Zveznem izvršnem svetu kaže, da se toodo v letošnjem letu bržkone spremenile cene električne energije. Le v široki potrošnji in individualnih gospodinjstvih spremembe ne bodo vplivale na ceno, zaradi tega, da ne bi to vplivalo na poslabšanje življenjskega standarda. O načrtu uredbe bodo še razpravljali. MODERNEJŠI PRIPOMOČKI — OBILNEJŠI RIBOLOV Lani se je ribolov ob naših obalah znatno izboljšal. V enajstih mesecih so ribiči nalovili za 3600 ton več morskih rib kakor leto poprej, to je skupno 17.228 ton rib. Poročajo, da se je lov izboljšal predvsem zaradi zboljšanja mehanizacije ribiškega brodovja. Lov sardel se je predvsem precej povečal, saj so v 1.1955 ulovili 1900, lani v enajstih mesecih pa 4200 ton teh rib. 17 MILIJONOV DNI V BOLNIŠNICAH Skupni izdatki, za zaščito ljudskega zdravja so znašali lani v vsej državi okoli 45 milijard dinarjev, to je okoli 4 milijarde več kot 1. 1955. V bolnišnicah se je lani zdravilo 1,250.111 bolnikov, ki so preživeli tu 17,103.507 dni. V ustanovah ambulantnega in dispanzerskega tipa je bilo 45,604.480 pregledov, oziro-una povprečno 2,6 pregleda na prebivalca. MLEKO PO NAROČILU NA DOM — TODA SAMO V ZAGREBU V kratkem bodo dobili Zagrebčani servis, ki bo dostavljal mleko na dom z avtomobili. Potrošnik bo naročil določeno količino mleka, ki mu ga bodo dostavljali redno zjutraj ali ob dogovorjenem času. Podobnega posredovalnega podjetja v drugih krajih še nimajo, prav pa bi bilo, da bi tudi drugje mislili na ustanavljanje teh servisov. 8AP BO UVEDEL NOVE MEDNARODNE AVTOBUSNE PROGE Ze 1.1955 je podjetje SAP vpeljalo več rednih avtobusnih prog. V letošnjem letu namerava SAP uvesti nove mednarodne avtobusne zveze med Trstom, Sežano in Bledom, dalje med Ljubljano, Trstom in Benetkami ter progo Beljak—Podkoren —Opatija in Ljubljana—Celovec in mednarodno progo Ljubljana—Celovec—Bled. Promet na teh progah se bo predvidoma začel 1. maja. KAKŠNE BODO LETOS CENE V TURISTIČNIH HOTELIH Predstavniki Turistične zveze Slovenije, Republiške gostinske zbornice, Planinske zveze in drugih sorodnih organizacij so se že pogovarjali o cenah v prihodnji turistični sezoni. Dnevna oskrba v hotelih na Bledu bo znašala (A kategorija) 1800 do 2300 din v sezoni, izven sezone pa 1440 do 1840 din; (B kategorija) po 1200 do 2100 v sezoni in 950 do 1740 din izven sezone; (C kategorija) 750 do 1350 din v sezoni in 550 do 1050 din izven sezone. V Bohinju od 750 do 1150 din v sezoni in 500 do 850 din izven sezone. V Opatiji od 1800 d0 2500 din. Te cene bodo veljale za tuje turiste, za domače pa cen še niso določili. NA JESENICAH BODO DOBILI CINEMASCOPE APARATURO Jesenice so sedmo mesto v Sloveniji, ki naj bi po programu Zvezne Jugoslovanske kinematografije dobile cinemascope naprave. Občinski ljudski odbor čaka na podrobnejšo dokumentacijo o investiciji 6 milijonov dinarjev, ki je potrebna za nabavo kino aparature. Treba bo tudi primerno urediti dvorano, kabine in drugo. Skupna investicija bo znašala 10 milijonov dinarjev, del zneska pa bo podjetje krilo iz lastnih sredstev, dnevna cena za celotno aparaturo je 26 milijonov dinarjev, vendar bi Zveza plačala od tega 20 milijonov kot pomoč za razvoj naše kinematografije. MED LJUBELJSKIMI LOVCI MARŠALOV NOVOLETNI LOVSKI PLEN Predsednik Tito in Ivan Maček-Matija pred kozorogom, ki ga je predsednik Tito ustrelil pod Ljubeljem ni pa so se pogovarjali z njim kot s starim znancem. »Odkod si prišel sem v ta kraj,« j« vprašal Tito mladega zidarja, ki dela pri ljubeljskem tunelu. »Iz Like sem,« je malo nervozno odgovoril delavec. »Kako žiivite tu? Dela pri gradnji tunela dobro napredujejo?« Krepak mož mu je z malce zadržanimi besedami razlagal in odgovarjal, kako živi on in ostali delavci ter ponosno zatrjeval, da bo tunel v najkrajšem času gotov. Minute so minevale kot še nikoli. Veliki urni kazalec se je pomaknil.že čez dvanajst, mali pa je bil tudi že proč od pet. Oči »Ljubeljčanov« so molče sledile avtomobilom, v katerih so se Tito in njegovi spremljevalci vračali v doliino. Pri Ankeletu je avtomobile ustavila zbrana množica domačinov. Tito je veselo nasmejan in razpoložen stopil med ljudi. »Čestitam vam k vaši lovski sreči,« mu je .ponosno stisnil roko starešina lovske družine iz Podljubelja. Kaj hi še govorili, kako je bilo potem. Doma&ini so pozdravljali Maršala, se z njim pogovarjali in — mu želeli, da se po napornih državniških poslih čim bolj počuti med njimi in se razvedri. REPORTAŽA Z NOVOLETNEGA LOVA PREDSEDNIKA * TITA Po dolgem času se je modri vlak spet ustavil na kranjski postaji. Tokrat je bilo prav gotovo zadnjič v letu 1950, saj so bili le še trije dnevi do Novega lela. Kot strela se je širila novica — Tito je pri nas, na Gorenjskem — na Brdu. Le malo časa se je zadržal Maršal na Brdu — mudilo se mu je, prišel je, da bi še zadnjič v tem letu poizkusil svojo lovsko srečo. Brž je vzel svojo lovsko puško, daljnogled in že je bil na poti proti Podljubelju. »Da, da, ustavili se bomo pri n&- k drevesnemu deblu zvedavo opazo- žih starih znancih — v gostilni pri val. Kozorog se mu je še bolj pri- Ankeletu,« je z navdušenjem pripo- bližal. Se kakih 150 metrov je bil od vedoval. Lepe spomine ima na to njega, ko — se je s pleči obrnil proti majhno, preprosto, a prijetno zaveti- kraju, kjer je čakal Maršal. Sče, saj se je tu ustavljal že pred b0 &h ne bo...? leti, že tedaj, ko je v tem kraju pr- n__„»,. ... ., vič ustrelil kozoroea Cenrav ie bril ^"*l«> m «°tovo je pritisnil vic ustreli kozoroga. Čeprav je bal na petelina, Prvi strel Bo dovoJJ? zelo razpoložen, se je zdaj pa zdaj ■ na njegovem obrazu opazila nestrpnost. Kako ne — puška je bila še Se kaka dva metra se je ponosna polna, plen še ni bil zadet. In ne le iival premaknila po pečinah in se to — megla je bila precej nizko in Z^"dlla;.^tV!l!^fžil 'na klo*>uk. že dovolj blizu, da bd ga zadel dobro »Za lovski blagor,« je čestital Titu, merjen strel. Ne ne, stati mora pra- ko se mu je približal z okrvavljeno vilno. S pleči mora biti obrnjen pro- vejico na klobuku. Tito mu je prisrč-ti puškini cevi. Zato — počakal bom nos tisnil roko, se zahvalil in si zase toliko, da bo prilika ugodna, si taknil vejico za svoje pokrivalo, je dopovedoval Maršal. Ponosni kozorog je brez moči ležal Prav na tiho je vstal, se oddaljal Pred "J1""- Bil Je eden najlepših do nekaj metrov od čakališča, prislonil seda'J ustreljenih kozorogov. Živel je puško k drevesu, opazoval skozi pu- kakih 16 let in njegovi rogovi so bili &kin daljnoglled in čakal — čakal, lepo raš*eni — Prav gotovo je bal da se bo kozorog pravilno obrnil. Ce 8la'var družine kozorogov, bi ga streljal nepravilno, bi se žival Lovski običaji pa seveda še niso lahko dlje časa mučila, kar prav go- bili pri kraju. V restavraciji na Lju-tovo nii »po lovsko«. Kozorog se je belju je Tito, tokrat lovec z veliko prestopal, ogledoval okolico, ponosno srečoj spjU z lovci liin spremstvom premikal glavo s svojimi lepimi ro- zdravico in — seveda brez prijetnega govi in — zdajci se je nekoliko obr- kramljanja ni šlo. Pozdravili so ga nil. Maršal ga jt s prislonjeno puško graniičarji z obmejne karavle, domači- Delavci opekarne ▼ Bobovku pri Kranju so pred tedni pri odkrivanju vrhnje plasti zemlje nad ilovico naleteli na zanimive in mnogo obetajoče arheološke izkopanine. Direktor tovarne tovariS Cebulj je, zavedajoč se pomembnosti tega odkritja, takoj obvestil arheologe. Prva sondiranja terena, ki so začela 11. decembra, so pokazala, da gre za keltsko grobišče iz najzgodnejše rimske dobe In sega nekako v prvo stoletje. Vsekakor je to prvo grobišče iz rimske dobe na Gorenjskem, ki bo med drugim delno osvetlilo tudi pogrebne rituale (obrede). Medsebojna primerjava in konstrukcija devetnajstih grobov, ki so jih doslej odkrili, ter obligatni dodatki — meč, noži, urne (posode) s pepelom umrlih, fibule (sponke), vrči in podobna keramika opozarjajo na družbeno diferenciacijo, to je razloček med premožnimi in siromašnimi sloji. Zlasti zanimivo je to, da s« vsi grobovi kvadratne konstrukcije. V enem izmed njih so našli leseno skrinjo, okovano z železom, v njej pa 65 cm dolg meč, 2 noža, vasico Iz svetlo zelenega stekla po izvoru 1* Akvileje (Ogleja), dalje oljen-ko, stekleno urno s pepelom umrlega (mrliče so seiigali), ključ in dvoje bronastih tečajev skrinjice, ki je bila ▼ večji skrinji. — V enem Izmed grobov so naSli tudi srebrno fibulo, ki predstavlja pravo redkost med gradivom, ki ga poseduje Slovenija iz te dobe. Po dosedanjih najdbah se lahko nadejamo Se pomembnejših izkopanin, o katerih bomo obvestili naSe bralce v eni prihodnjih Številk našega lista.' ZaSčitna izkopavanja je omogočil Zavod za varstvo spomenikov v Ljubljani, sredstva za nadaljnja izkopavanja pa je dala komisija za spomeniško varstvo pri OLO Kranj. S. S. SPOROČILO NAROČNIKOM Te dni smo razposlali že izpolnjene položnice in vabimo naročnike, da plačajo naročnino pišmonošem, ker si s tem prihranijo nepotrebno pot na pošto- Vse naročnike, ki so v redu poravnali1 naročnino, bomo upoštevali pri nagradnem žrebanju. Razen kolesa »Rog« in radijskega sprejemnika »Vesna« M 56 (z vgrajenim magičnim očesom), ki je najnovejši in izpopolnjen izdelek ljubljanskega podjetja »Telekomunikacije«, bo ob tej priliki izžrebanih še mnogo praktičnih predmetov, ki so jih za naše naročnike darovala gorenjska podjetja. Vsakdo, ki bo do tega časa pridobil najmanj 5 novih naročnikov »Glasa Gorenjske«, pa se bo žrebanja lahko udeležil še z enim dodatnim glasom (če je sam že naročnik), tako da si bo podvojil možnost, da ga Izbere žreb. Nekateri naročniki so si že pridobili to ugodnost. Vabimo vse, da sledijo njihovemu vzgledu. Uredništvo in Uprava MALI OGLASI Pošteno dekle išče opremljeno ali prazno sobico kjer kolii. Nujno rabim. Plačam dobro. Naslov v upravi lista pod »šivilja«. Kolesa, triciklje in motorna kolesa sprejme v lakiranje in kromiranje mehanična delavnica pri Savskem mostu — bivši »Union«, Kranj. Kupim 1 zofo (divan). Ponudbo poslati na upravo lista. Elektromotor 5 KM in pisalni stroj ugodno prodam. Poizvese: Kranj, Gregorčičeva 1. Prodam 2200 komadov cementne strešne opeke ali zamenjam ta prašiča. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 2 črni svinji 11 tednov stari. Ogled: Kadivec Martin, Šenčur 258. Iščem dekle ali upokojenko. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi. Inštruktorja matematike za 3 gimnazijo iščim. Franc Konje-dič, Smarjetna gora 2, Kalvarija. Na pravnem oddelku, Pravno-ekonornske fakultete v Ljubljani je diplomiral Vilfan Janez. — Čestita KAD. Preklicujem besede, ki sem jih izrekla o Konjar Olgi in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. — Gabrič Justina. Podpisani O. A. izjavljam, da je bil moj sum zoper Košar j a Franca, peka dz Kranja, zaradi tatvine kolesa povsem neutemeljen. Vsem, ki so pomagali pri gašenju požara na hlevu in gospodarskem poslopju dne 23. decembra v Hrašah, se najlepše zahvaljujem. Posebno hvalo eem dolžan vsem sosedom in PGD Zapoge, ki je takoj prihitelo na pomoč in mi s svojo iavežbanostjo rešila vsaj stanovanjsko hišo. Hvala tudi PGD Medvode in Smlednik. Se posebej se zahvaljujem vsem darovalcem krme in lesa. Trtnik Franc, Hraše pri Smledniku. Pri skupni objavi čestitk v novoletni številki je nastala napaka. To popravljamo. Namesto Avgust Mavčič se pravilno glasi: Avgust Kavčič, predilnica volne Rakovca 1, Kranj. KINO »STORZlC« KRANJ Od 7. do 9. januarja, mehiški film »UMIRAM SREČNA« ob 16., 18. in 20 . uri — zadnjikrat. 10. januarja, italijanski barvni film »DEKLE Z REKE« ob 16., 18. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 7. in 8. januarja, ameriški barvni film »VELIKA NOC CA-SANOVE« ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 9. in 10. januarja, ameriški barvni kriminal, film »KLICI M. ZARADI UMORA« ob 18. in 20. uri — premiera. KINO »PLAVŽ« JESENICE 7. in 8. januarja, franc. barvni film »LUKRECIJA BORGIA« ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 9. januarja — zaprto. 10. januarja, ameriški barvni film »VELIKA NOC CASANO-VE« ob 18. in 20. uri. KINO ŽIROVNICA 9. januarja, ameriški barvni film »VELIKA NOC CASANO-VE« ob 19.30 uri. Samo tega dne. KINO DOVJE MOJSTRANA 9. in 10. januarja, francoski barvni film »LUKRECIJA BORGIA« ob 19. uri. Mladini izpod 16 let zabranjen — zadnjikrat. KINO RADOVLJICA 8. in 9. januarja, franc. film »NE UMIRA SE TAKO«. V torek ob 20. uri in v sredo ob 17.30 in 20. uri. GLEDALIŠČE »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Torek 8, januarja ob 16. uri zaključna predstava za tovarno »ISKRA« Fr. Milčinski: »»MOGOČNI PRSTAN«. GIBANJE PREBIVALSTVA. OBJAVE OBJAVA Na podlagi objave Državnega sekretariata za notranje zadeve FLRJ obveščamo, da bomo v času od 1. januarja do 31. decembra 1957 izvršili zamenjavo osebnih izkaznic tujih državljanov, stalno naseljenih na območju okraja Kranj. Vse podrobne informacije lahko .interesenti dobijo pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Kranj. Po 31. decembru 1957 bodo sedaj veljavne izkaznice tujih državljanov prenehale veljati. OLO Kranj — Tajništvo za notranje zadeve RAZPIS Okrajna zadružna zveza Kranj sprejme takoj v službo tovari-šico, ki dobro obvlada stenografijo dn strojepis. NA JESENICAH Rodile so: HedvUka Rudolf, gospodinja z Jesenic — dečka; Marija Peternel, tov. de'avka iz Mpffeftj — deklico; Darinka Jen-strle, učiteljica iz Gorij — dečka; Antonija Ržen, gospodinja Đak profesorica glasbe z Jese-z Bleda — dečka; Sonja Tram-nic — dečka; Romana Tišma, go-gita Volari'č, tekačica iz Mojstrano — deklico; Matilda Ko-spodinja iz Vipolž — dečka; Bni*-vačič, tkalka iz Dvorske vasi — deklico; Marija Pavlenč, trg. po-močniLca z Jesenic — dečka, Mihaela Marinič, poljska delavka iz Podsabotina — deklico; Milica Mičanovič, gospodinja z Jesenic — deklico. Poročili os se: Matevž Bohtinc, osebni upokojenec iz Mežaklje in Iva Bulum gospodinja iz Mežaklje. Umrli so: Štefan Benkovič, otrok, star 4 mesece, umrl na Jesenicah, Savsko nabrežje 50; Franc Zgonec, osebni upokojenec, star 58 let, umrl na Jesenicah v bolnici, nazadnje stanujoč na Kočni 10. V TRŽIČU Rojeni: Milena Serec. Poročili so se: Ciril Frantar - Metod, strojni ključavničar in Ivana Pcrko, prešivalka; Janez-Marijan Pernuš, tekstilni tehnik in Angela-Marija Kurent, predilka. Umrli so: Franc Skrjanec, krojač iz Seničnega; Franc Bu-kovic, kmet iz Seničnega; Jožef Klemene, poljedelski delavec iz Grahovš. V SKOFJI LOKI Rojeni: Alojzija Paulus iz Sk. Loke, rodila hčerjo Januško. Umrli so: Frančiška Okorn. TRŽNI PREGLED V SKOFJI LOKI 29. decembra so branjevke škofjeloški trg dobro založile predvsem z raznovrstno zelenjavo. Cene, ki smo jih zabeležili, so sledeče: krompir 14 din kg, zelje (glave) 30 din kg, zelje (kislo) 50 din kg, repa (cela) 5—7 <4in kom.,, repa (kisla) 20 din merica, cvetača 130 din kg, ohrovt 40 din kg, por 7—15 din kom., pesa (rdeča) 35 din kg, redkev (črna) 5 din kom., solata 40 din kg, motovileč 30 din merica, špinača 25 din merica, jabolka 35—45 din kg, hruške 45 din kg, smetana 150 din liter, sirček 12 din kom., maslo, surovo zavitek 100 din (cca 0,25 kg), jajca 26 din kom., korenje 15 din kg, peteršilj 10 din zavitek, piščanci 250—300 din kom., orehi 85 din liter, kg 200 din, fižol, suh 30 din liter. V,': V KRANJU 2ivilski trg v Kranju je kazal prvi petek po Novem letu kaj klavrno sliko. Najbrž sta novo leto in seveda silvestrovanje imela prste vmes, da je prineslo na trg svoje izdelke le malo branjevk. Temu primerno je bilo tudi malo blaga naprodaj. Zabeležili smo takele cene: čebula 100 din kg, kisla repa 28 din, jajca 27 din kom., merica rdečega radiča in motovilca po 25 din, krompir 15 din za kg. Od sadja je bilo zapaziti le jabolka, in sicer od 25 do 40 din za kg. V KAMNIKU Pred Novim letom je bil živilski trg v Kamniku dobro založen. Ni manjkalo niti špi-nače in radiča po 100 din kg. Tudi orehov je bilo v soboto dovolj po 65 dn 70 din kg. Ekonomija iz Križa je spet pripeljala na trg dva kuraika živih kokoši, ki so jih prodajali po 200 din kg. Gospodinje so to pot že čakale na perutnino in taikoj obstopile voz, tako da je šlo blago hitro v promet. Ekonomija je poslala na trg tudi nad 1000 komadov jajc po 25 din, kar je dmelo za posledico, da so tudi ostali prodajalci znižali cene, v kolikor niso drob-nejša jajca že prej prodajali ceneje. Menimo, da bi ekonomija lahko še znižala ceno in tako ugodno vplivala na cene na trgu in v trgovinah. V ponedeljek tik pred praznikom je bilo samo osem prodajalcev na trgu, kupcev pa zelo malo. Negotovost, ali bo namesto v torek tržni dan že v ponedeljek, se je pretekli mesec že trikrat ponovila, zato bi bilo dobro, da bi v interesu prodajalcev in kupcev enkrat za vselej določili, tržni red v slučaju praznikov, pri čemer se pač moramo ozirati na krajevne običaje. PONEDELJEK, 7. JANUARJA 1957 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Povest o sreči. 11.35 Črnske duhovne pesmi. 12.30 Kmetijski nasveti - prof. ing. Jože Slander: Zaščita koristnih gozdnih ptic. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Maks Sajko: V debelem snegu 2500 m visoko. 15.40 Utrinki iz literature - Marija Dobrowska: Osvojena srca. 16.00 V svetu opernih melodij. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Zadovoljni Kranjci igrajo. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK, 8. JANUARJA 1957 8.00 Operne melodije. 8.50 Vesele in žalostne narodne pesmi. 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev). 11.15 Za dom in žene. 12.00 Zbori poj o narodne pesmi. 12.30 Kmečka univerza. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.10 Marjan Lipovšek: Simfonija za veliki orkester. 18.00 Športni tednik. 20.00 Domače aktualnosti. SREDA, 9. JANUARJA 1957 11.00 Slovenske narodne pesmi. 12.05 Giacomo Puccini: odlomki iz opere »Madame Butter- fly«. 13.15 Ameriške koračnice. 15.40 Utrinki iz literature — Oscar Wi/lde: Strah v Cantervillu. 18.00 Kulturni pregled. 18.30 Zunanje - politični feljton. 20.00 J. Offenbach: Hoffmanno- ve pripovedke, opera v 3 dejanjih. Občinski ljudski odbor Kranj ponuja v nakup gospodarskim in družbenim organizacijam celoten gostilniški inventar gostilne Kocjančič, Britof (inventar bivšega gostinskega podjetja Predoslje). Informacije o pogojih prodaje dn seznam inventarja dobite v oddelku za splošne zadeve. Ponudbe je treba dostaviti v roku 15 dnd po objavi. ČETRTEK, 10. JANUARJA 1957 11.00 Naši najmlajši pojo. 11.30 Dela Johanna Sebastiana Bacha v orkestralnih transkripcijah Leopolda Stokowskega. 14.20 iPionirski kotiček. 18.30 Reportaža. 20.00 Tedenski notranje - politični pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. NESREČA 3 MILIJONSKA SKODA ZARADI NEPREVIDNOSTI 1. januarja letos je ob 2.10 uri izbruhnil požar pri posestniku Janezu Ropretu na Bohinjski BeLi. Pogorelo je gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki, orodje, stanovartjska stavba in nekaj premičnin. Škodo cenijo na okoli 3 milijone dinarjev. V teh dneh so bili požari največ zaradi neprevidnosti domačinov pri starih hišnih obredih. NEPOBOLJŠLJIV GOLJUF OBSOJEN NA 3 LETA ZAPORA Pri gradnji nove železniške postaje na Jesenicah je bil zaposlen kot parketarski pomočnik Slavko Jagodic. Zaupana mu je bila celotna zaloga parketa, last obrtnika Jožeta Brleča iz Ljubljane. Od zaloge si je Jagodic prilatstol skupno 65 m2 parketa v vrednosti 162.500 dinarjev. Ko je opazil, da bo parketa na železniški postaji zmanjkalo, je sicer vrnil 45 ma, ostalih 20 pa je prodal za 20.000 dinarjev. Februarja letos je Jagodic prišel k direktorju Kranjskega gradbenega podjetja, se mu predstavil za parketarskega pomočnika, ki bo samostojno v okolici Jesenic opravljal parke-tarska dela. Skliceval se je na nekdanje poznanstvo z direktorjem in ga prosil, da bi mu podjetje kreditiralo to delo z naročilnico za 120 m2 parketa in 100 m kotnih letev. Ker se podjetje ukvarja razen z gradbeno dejavnostjo tudi s kreditiranjem gradbenega materiala potrošnikom, je storilec dejansko uspel dobiti naročilnico, dvignil v lesnem podjetju v Domžalah blago ter obljubil, da ga bo plačal po treh dneh. Ves parket je odpeljal na Jesenice, kjer ga je začel prodajati, za plačilo pa se ni zmenil. Na ta način je Kranjsko gradbeno podjetje oškodoval za 294.304 dinarje, naknadno pa je podjetje dobilo parket le v glavnem vrnjen. Razen teh dejanj je Jagodic z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin premotil tudi strojevodjo R. P. z Jesenic, ki mu je izročil 20.000 dinarjev. Storilec je namreč zatrjeval, da nujno rabi denar za prevoz parketa, čeprav ga je imel že vskladi-ščenega na Jesenicah. Po vseh teh dejanjih je Jagodic letos poleti skušal brez dovoljenja priti čez državno mejo, vendar so ga prijeli organi ljudske milice v Kranjski gori. Obtoženec je pred nespornim dokaznim materialom dejanje priznal. Ugotovili so tudi, da je bil zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki se je končala s smrtjo, že predkazno-van leta 1949 na 5 let strogega zapora. Ob upoštevanju vseh okoliščin je Okrajno sodišče v Radovljici obsodilo Slavka Jagodica na 4 leta zapora, za poskus pobega preko državne meje pa na 5 mesecev zapora. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je glede izreka o kazni ugodilo pritožbi obtoženca in mu izrečeno kazen znižalo na 3 leta zapora. PRETEPAČI NA LANCOVEM OBSOJENI 14. oktobra letos so mladi zadružniki v dvorani zadružnega doma na Lancovem priredili zabavo s plesom. Na večeru so bili dobro razpoloženi, dokler nista okoli 19. ure prišla v dvorano Delovni kolektiv komunalnega podjetja »CESTE m KAMUZACIJA« KRANJ 1$ želi vsemu delovnemu ljudstvu in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno leto 1957 Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj, Golniška 7 razpisuje naslednja uslužbenska mesta: 1. uslužbensko mesto izterjevalca prispevka. Pogoj: najmanj nižja srednja šola s 5 let prakse v davčni ali finančni službi; 2. uslužbensko mesto knjigovodje (pom. knjigovodja). Pogoj: popolna srednja šola z najmanj 3 leta prakse v finančni službi. Plača po temeljni uredbi o plačah uslužbencev državnih organov in ustanov. §§§ S SODIŠČA Derviš Filipovič in Osman Ga-ljaševič. Bila sta precej vinjena ln sta med potjo od Radovljice proti Lancovemu izzivala ljudi, kii sta jih srečevala. Kljub temu, da sta bila že popolnoma pod vplivom alkohola, sta na veselici še pila alkoholne pijače. S tem sta dobila nek poseben pogum. Začela sta razbijati kozarce in steklenice ter grozila z noži prisotnim gostom. Pri tem dejanju je izstopal zlasti Galja-ševič, ki je nekomu grozil, da ga bo zaklal. Prireditelji so gosta na lep način odslovili. Kmalu po njunem odhodu so gostje na zabavi videli, da so stekla na vhodnih vratih razbita, skozi razbite šipe pa so se pokazale ostrine nožev. Obdolženca sta skušala s silo priti v dvorano, na ta način, da sta razbila okenska stekla, ker so bila vrata zaklenjena ter s tem poškodovala tudi vrata sama. Fantje so se kmalu znašli, skozi stranska vrata zapustili dvorano, vzeli spotoma nekaj kolov, z njimi izbili napadalcema iz rok nože in na ta način preprečili večjo škodo. Le s težavo jim je uspelo, da so ukrotili pobesnela storilca, ki sta ogrožala z noži. Filipovič in Galjaševič sta se za to dejanje zagovarjala pred sodiščem v Radovljici. Prvi je v svojem zagovoru izjavil, da se ničesar ne spominja, ker je bil tako močno vinjen. Drugi storilec pa je dejanje trdovratno tajil in izjavil, da ni imel noža v rokah, čeprav je vseh 12 prič na glavni obravnavi izjavilo, da je imenovani grozil z nožem. Sodišče je spoznalo oba obdolženca kriva kazenskega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri prepiru in kazenskega dejanja poškodovanja tuje stvari ter obsodilo Filipoviča na 1 mesec in 5 dni zapora, Galjaševdča pa na 1 mesec in 20 dni zapora in na povračilo škode. ZE DRUGIČ SE JE ZAGOVARJAL ZARADI NEDOVOLJENEGA ZASLUZKARSTVA Franc Bukovnik iz Kokrice je med tistimi, ki so se znali vtihotapiti na odgovorna gospodarska mesta, čeprav niso nameravali! pri svojem delu upoštevati čuta odgovornosti za interese vse družbe. Ze letos poleti se je moral zagovarjati pred Okrožnim sodišč oni v Ljubljani kot odkupovalec pri KZ Predoslje, kjer je bi.o v zadnjem času okoli 1,400.000 dinarjev primanjkljaja. Sodišče ga je za to obsodilo na 1 leto zapora. V preteklih dneh pa se je moral že drugič zagovarjati pred istim sodiščem. Tudi tokrat mu je bilo očitano nevestno delo v službi, razen tega pa še poneverbe, goljufija .in po- narejanje uradnih listin. Bukovnik se je za tem, ko so mu postala tla v Predesljah prevroča, podal na Jesenice in se zaposlil v skladišču podjetja »Sadje« iz Kranja. V prvih mesecih je pokazal dokaj volje do dela, v zadnjem četrtletju 1955 pa so pri upravi v Kranju nenadoma ugotovili viden padec prometa in še vidnejši padec zaslužka. Opazili so tudi, da je začel Bukovnik izkazovati vedno večji kalo pri blagu. Vse to je bilo povod za sum, da pri skladišču na je se-, nicah ni nekaj v :edu. Pregled obtoženčevega poslovanja in obračunov kreditov, ki jih je prejemal Bukovnik za odkup poljskih pridelkov in za manjše tekoče stroške sta odkrila kaj žalostne rezultate. Ugotovili so za okoli 160.000 din blagovnega primanjkljaja in za okoli 100.000 dinarjev poneverb pri izkupičkih. Del poneverje-nih zneskov je skušal Bukovnik prikriti tudi z lažnimi odpre mnicami sadja. Na obravnavi je bil obdolže-nd prav malo pripravljen karkoli priznati, Revizijski organi, sodni izvedenec in sodišče so si morali veliko prizadevati, da so mu dokazali neodgovornost in krivdo. Z njim vred se je zagovarjala za nevestno poslovanje in opuščanje vpisov nekaterih izkupičkov tudi blage jničarka skladišča Jožica Svetina, ki Ji je Bukovnik dovolil vse preveč samostojno delo pri odpremljanju blaga tržnici. Sodišče je obsodilo Bukovnika na 1 leto in 8 mesecev zapora, blagajničarko pa na 4 mesece zapora. Bukovnik bo seveda moral plačati oškodovanemu podjetju tudi vso povzročeno škodo. Napotilo podjetjem: preglejmo, koga sprejemamo v službo na odgovorna mesta. F. NE POZABITE: NAROČNIKI »GLASA GORENJSKE« SO VISOKO ZAVAROVANI PROTI NEZGODI! Glas Gorenjske 5 Kranj, 7. januarja 1957 S --■-iS: MEDNARODNO SMUČARSKO TEKMOVANJE V TEKIH Hlebanja zmagovalec Pokljuka, 6. januarja Za člane bo od 10. do 16. januarja in 1. Lado Rovšnik (E) 26,09 ; 2. Bogdan Danes je bilo na tukajšnjih terenih se bo verjetno udeležilo prvih sedem Pogačnik (Partizan Gorje) 26,14; 3. tradicionalno mednarodno smučarsko najbolje plasiranih tekmovalcev, ra- Marjan Knific (SK Jesenice) 26,47; 4. tekmovanje v tekih. Gorenjska smu- zen njih pa Franc Kordež, Kuljat in Pavel Komel (E) 26,51; 5. Zvone Slov- čarska podzveza je imela pri organi- Fornezzi, ki so bili lansko leto še nik (SK Ihan) 27,32. zaciji dvojno smolo. Tekma bi morala mladinci. _ biti na Bledu, toda zaradi neugodnih Rezultati: Člani (23 tekmovalcev) Članice (4 tekmovalke) 6.5 km: 1. Ma-snežnih razmer so jo morali presta- 14 km: 1. Hlebanja Zdravko (Partizan ^•^^•T 00 S «? viti na Pokljuko. Druga nesreča pa je Mojstrana 50,21; 2. Janez Pavčič (Enot- Ama^3« BeIa3 (SK Celje) 29,49, 3. bila v tem, da so vsi inozemski tek- nost Ljubljana) 50,31; 3. Cveto Pavčič ClLka Cerne iz Kranja in s tem zagotovila dobavo najrazličnejših mlečnih izdelkov. STROGI PREDPISI ZA PRODAJO VINA NA TRGU Na javni tržnici' v Tržiču se pogosto ustavljajo prekupčevalci z vinom. Prodajajo ga dosti ceneje kot v gostilnah, vendar je kvaliteta marsikdaj dvomljiva. Izkažejo se s potrdili, da so pridelovalci, vendar v večini primerov to ne drži. Način prodaje je zelo nehigieničen. Prodajalci dajatev nimajo, medtem ko morajo gostinci brez ozira odvajate' skupnosti določen prispevek in upoštevati sanitarne predpise. ObLO je s spremembo tržnega reda določil tudi stroge predpise za prodajo vina na tržnici. NA JESENICAH SO ODPRLI PIONIRSKO KNJIŽNICO 2. januarja dopoldne je bila v Titovem domu na Jesenicah odprta pionirska knjižnica s čitalnico, ki ima nad 500 knjig. V knjižnici se bodo sestajali pionirji v najrazličnejših krožkih in poslušali predavanja. Ze sedaj jo otroci pridno obiskujejo. PIONIRSKI KINO — LEPO DARILO ZA NOVOLETNO JELKO V novo urejenem prostoru Sindikalnega doma v Kranju je bila v ponedeljek, 31. decembra, svečana otvoritev pionirskega kinematografa, ki bo poslej de- loval kot posebna sekcija DPD »Svoboda« center. Po končanem uvodnem delu svečanosti so najmarljivejšim učencem in učenkam zavrteli tudi dva filma, risanko in lutkovni film. Razveseljiva in pohvalna je tu-r di odločitev ustanoviteljev te nove sekcije, da naj poslej u-pravijajo s kinom pionirji in pionirke, ki bodo sami prodajali vstopnice, opravljali dolžnosti biljeterjev in kinoopera-terjev. TUDI PREBIVALCI IZ PRE-DOSELJ BI RADI AVTOBUSNO ZVEZO S KRANJEM Uvajanje avtobusnih zvez s Kranjem in okolico je nedvomno velikega pomena. Dobre strani prevoza z avtobusi so se že pokazale. V podjetjih se je povečala delovna disciplina, odpadlo je zamujanje, zmanjšala so se številna obolenja, kar jo vplivalo na povečanje produktivnosti. To pa je tudi povsem razumljivo, če pomislimo, da so se številni delavci vozili s kolesi v službo tudi po 10 km. Pri tem so se fizično izčrpali, oboleli, ponesrečili in zamujali službo. Iz opisanih razlogov bi bilo prav, da bi dobili tudi prebivalci Predoselj avtobusno zvezo s Kranjem, kajti sedaj se vsi delavci in študentje, ki jih ni malo, vozijo s kolesi ali pa hodijo peš. S krožno progo, ki naj bi vodila skozi Primskovo, Britof, Predoslje, Kokrico in Kranj bi dobile (ako avtobusno zvezo tudi vasi Orehovlje, Suha, Uov-ka, Tatine, Srakovlje in Bo-bovk. R. Carman Telovadba je sploh »konjiček« loške mladine. Iz telovadnih vrst izhaja ves »material« za ostale športne panoge. Letos so imeli dva mladinca v republiški reprezentanci in tudi tri mladinke so že zastopale republiko. Načelnik tov. Domine mi je dejal tole: »Naše lokalno delo predvsem hrome naloge zveze, ki jih komaj sproti zmagujemo. Pred nami je republiški zlet. Kljub temu pa smo dostojno proslavili 25. letnico društva in sodelovali na akademiji v Kranju v proslavo 20. letnice stavke. Sedaj imamo na programu zelo kvaliteten tečaj za vodnike, s katerim upam, da bomo } zadostili potrebam po vaditcljskem kadru. Mislim pa, da smo doslej posvečali preveč pažnje kvaliteti. Gledati bomo morali, da še povečamo f število telovadcev in obenem obdržimo kvaliteto.« JANKO KREK Našo ekipo sta zastopala na lanskem prvenstvu v Švici tudi dopisnik Radia Ljubljana za Gorenjsko Jože Podobnik in novinar Vojko Novak. VESTI DVOBOJ V KEGLJANJU MED GARNIZONOM KRIZE IN UROJ TRZIC V okviru proslav 15-obletniice JLA, so se rezervni oficirji Trži.a pomerili z aktiivnimi. Zmagala je ekipa aktivnih oficirjev garnizona Križe z 257 kegljev proti 238. D. G. NOVOLETNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR KRANJČANI OSVOJILI TRI PRVA MESTA OD ŠTIRIH 1 MOŽNIH 30. decembra 1956 je bil v Kranju tradicionalni mladinski namiznoteniški novoletni turnir. V odsotnosti Terana je pri mladincih zmagoval Kranjčan Zezlina. Pokazal je sigurno igro in zanesljivo zmagal. Slede mu trije Ljubljančani: Kostanjšek, Mrgole in Miklavc. Preseneča slab plasman državnega prvaka II. razreda Mrgoleta in poraz Kostanjska v igri s Tomcem. Poznala se je odsotnost Mariborčanov Pirea in Godine, ki sta med najboljšima v Sloveniji in bi se gotovo potegovala za najvišja mesta. Pri mladincih B je zmagal Ljubljančan Zadnik. Sledita mu Vovk (Jesenice) m Grintal (Odred). Pr: mladinkah je zanesljivo zmagala Plutova. Jernejčičeva je samo zaradi slabšega količnika za Vavčejevo iz Raven; Četrta pa je bila Lampretova. R-a V ŽELEZNIKIH BODO ZGRADILI STRELIŠČE Člani strelske družine »Rati-tovec« v Železnikih nad Skofjo Loko so imeli pred dnevi redni letni občni zbor. Njihovo delo v preteklem letu je zaviralo u-pravno vodstvo, ki se je pogosto menjavalo. Člani so po živahni razpravi sprejeli vrsto pomembnih sklepov za poživitev dela v letošnjem letu. Eden nniponiembneiših .'e zgraditev lastnega strelišča. Ce bodo strelcem priskočile na pomoč še množične organizacije in ObLO, bo strelišče dograjeno še v tem letu. R. c. STRELSKO TEKMOVANJE V ZlREH Pred dnevi je strelska družina »Tabor« v Zireh pripravila prijateljsko strelsko tekmovanje med domačimi strelci. Tekmovali so z zračnimi puškami. Rezultati so pokazali, da so bodo morali rezervni oficirji in člani ZB odslej resneje ukvarjati s strelskim športom. Prvo mesto je osvojila prva ekipa strelske družine s 587 krogi, druga je b«la ekipa strelske družine s 577 krogi, tretja ekipa UROJ 485 krogi in četrta ekipa ZB s 393 krogi. r. c. MLADINSKI SMUČARSKI TABOR NA VRSlCU Jesenice, 6. januarja Planinsko društvo na Jesenicah bo organiziralo v polletnih počitnicah dva smučarska tečaja za mlrdince, predvsem dijake jeseniških šol, na Vršiču. Prvi tečaj bo trajal od 20. do 26. januarja, drugi pa od 26. januarja do 2. februarja. Tečajniki bodo prispevali 400 dinarjev, vse ostale stroške tečaja pa bo nosilo Planinsko društvo Jesenice. ceski hokejisti NA JESENICAH Jesenice, 6. januarja Jeseničanom se obeta jutri zopet prvorazredna hokejska tekma. Tokrat bo gostovalo na Jesenicah kombinirano moštvo dveh najboljših čeških hokejskih klubov: »Spartaka« in »Rdeče Hvjezde«. Za tekmo, ki bo jutri ob 19.30 na drsališču pod Mežakljo, je že sedaj ogromno zanimanje. V torek pa odpotujejo jeseniški lokejistl na daljšo turnejo po Italiji, Avstriji in Zah. Nemčiji. U. V JESENIŠKEM ŽELEZARSKEM MUZEJU NAMERAVAJO UREDITI PLANINSKI ODDELEK Od 1903. leta dalje, ko je bila na Gorenjskem ustanovljena planinska organizacija, se zbira v krajih bohinjskega kota, Gor-njesavske doline in Trente raznovrsten material, ki ima za naše planinstvo zgodovinski pomen. Planinci so se odločili, da bodo vse to gradivo popisali in zbrali. Prostor zanj pa bodo skušali dobiti v železarskem muzeju na Jesenicah, kjer bodo odprli planinski oddelek. SLIKANICA ZAK)!W05T! kTONIČ Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil Ln vzdihoval, mojstra Hetori in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali. Niso si upali slabo govoriti o pokojniku, toda v srcih so ga trdo obsojali. Marsikaj so mu zamerili. Veliko premoženje, ki ga je podedoval po očetu, se mu je kar topilo pod rokami, čeprav bi nihče ne mogel reči, da je bil resničen zapravljivec. Bil pa je slabič in zmeraj je hotel veljati več kot drugi, držal se je, kot bi mu sosedov ne bilo mar. Seveda, nesreča ga je tudi tepla. Najprej ga je udarila, ko mu je umrla žena, ravno ko je rodila sina. Storil je neumnost, da se ni oženil drugič, saj je bil še v najboljših letih. Hiša je kričala po gospodinji, on pa je gospodinjstvo prepuščal deklam in Ano, ki bi bila lahko krepko zgrabila zia delo — saj je imela svojih sedemnajst let — poslal v samostansko šolo. Ko je končno le ostala doma in začela gospodinjiti, se je izkazalo, da je potratna. Po dve dekli je imela v hiši in še je najemala taberharice za vsako hujše delo. Potem je spet pogrešil, ko ji je zabranil možitev. Vse kovače je zvijala zavist, ko so zvedeli, da je vprašal zanjo bogati Borgel iz Železnikov, Gašperin pa nič — kar odgnal ga je! Anin drugi ženin je bil Bičkov Tomaž iz Kamne gorice. Takrat se je dekle menda hotelo po vsej sili omožiti, a stari spet ni pustil. Tomaž — tako so pravili — jo je snubil zaradi denarja. Kmalu po tistem so mu prodali kovačijo na dražbi, sam pa se je izgubil po svetu. Toda če bi bil Gašperin Ani odštel doto, bi lahko rešiia Bičkovo kovačijo in bolje bi bilo zanjo, kot da je obvisela pri hiši. Čisto je zapravil dekletu mladost, saj zdaj jih ima menda že petintrideset. Nazadnje je pa začel celo piti. Nihče ga ni nikoli videl pijanega, toda pil je počasi in vztrajno, dokler si ni pripil vodenice, ki ga je pokopala. Kaj bo zdaj? Kako si bo Ana pomagala? Aleš tudi ni za rabo! Kaj bi študent, ki še kladiva ne zna prijeti, v roke! Tako so razmišljali in pol zvedavo pol sočutno pogledovali Ano in Aleša. Brat in sestra sta tiho sedela pri mizi in raztreseno poslušala sočutne in neiskrene besede sorodnikov in sosedov. Fant je bil čisto miren. Mislil je na to, da se bo takoj po pogrebščini vrnil v Ljubljano. Očetova smrt ga ni posebno pretresla, saj sta si bila skoro tujca. Ana pa je bila globoko potrta. Ves čas se ni mogla znebiti občutka, da je vse, kar se dogaja okrog nje, podobno hudim sanjam. Bala se je trenutka, ko bo Aleš odšel. Potem bo čisto sama in zapuščena. Ko so bili pogrebci že nekoliko omočeni od pijače, je Zgonc iz Kamne gorice glasno vprašal ali je res, da je pokojni umrl brez oporoke. Saj je bil vendar dolgo bolan in bi bil moral misliti na to, da ga lahko pobere! Ozrl se je na Ano, ki je povesila oči in polglasno pritrdila, da oporoke zares niso mogli najti. Kako pa bo potlej z dediščino — je nesramno brezobzirno pozvedoval Zgonc. Aleš študira, ta ne bo več prijel za kladivo. Kaj pa naj Ana sama? Stric, gospod Filip, je izpod sršečih obrvi jezno pogledal Zgonca in rezko rekel, da je to seveda nerodno, vendar pa se bo dalo urediti. Dedovala bosta vsak polovico, sodišče pa jima bo do Alešove polnoletnosti postavilo varuha. Se bo že nekako uredilo! Nato sta sestrični iz Mlina prisekljivo začeli govoriti o dolgovih. Prav v Mlino sta bili slišali, da je hiša zadolžena do slemena. Zgonc se je naglo razvnel. Himam filmske ZVEZDE Filmski tehniki so v svojem poslu resnični mojstri. Ali ta belo oblečeni človek ne stoji v zraku sredi drevoreda? Ne — stoji na mojstrsko izdelani kulisi, njegov tovariš pa balansira preko hribov in dolin, naslikanih na lesonitu ... GORENJSKO LOVSTVO v številkah Da je lovstvo tudi na Gorenjskem močno razvito, pač n.i treba posebej ponavljati, prave slike o njem pa marsikdo nima. Zategadelj bomo v skopih obrisih posredovali nekatera dejstva, ki nedvomno pričajo o prizadevanjih lovskih družin na Gorenjskem. V spodnjih podatkih pa niso zajeta državna lovišča. ALI VESTE . . . — da je na Gorenjskem 27 lovskih družin, ki so vključene v okrajno lovsko zvezo s sedežem v Kranju. — da razpolagajo te lovske družine s 117.136 ha zemljišča, od tega je 105.849 ha lovne površine. — da je v te lovske družine vključeno 884 članov, med katerimi prevladujejo delavci in nameščenci. — da pregleduje lovišča 12 poklicnih in 38 pomožnih lovskih čuvajev. — da je stalež divjadi moč ugotavljati. Lovske družine dajejo ob koncu lovskega leta, to je konec marca, prijave o staležu divjadi po sektorjih. To ugotavljanje je precej točno, zlasti pri večjih živalih. — da je po zadnjih prijavah o staležu živali meseca marca 1956 živelo na prej omenjeni lovni površini 1029 gamsov, 46 jelenov, 4579 srnjadi, 3050 zajcev, 60 divjih prašičev, 1767 lisic, 6 divjih mačk, 207 kun, 357 jazbecev, 35 vider, 139 dihurjev, 6 pižmovk, 250 divjih petelinov, 11! ruševcev, 189 fazanov, 10 planinskih orlov itd. — da je bil letos odobren sledeči ods>trel: 135 gamsov, 27 jelenov, 863 srnjadi, 1355 zajcev, 80 divjih prašičev, 104 divjih petelinov itd. Da je odstrel divjih prašičev večji od staleža, je pripisovati pojavu, da se prašiči selijo iz lovišča v lovišče. V tem primeru torej govorimo o prehodnih prašičih. — da razpolagajo lovske družine s 14 lovskimi kočami. — da imajo lovišča 240 krmišč za dlakasto in pernato divjad, 23 napajališč, 82 visokih prež, 61 mrhovišč, 248 solnic in 348 kilometrov lovskih steza, kar priča o veliki požrtvovalnosti in prizadevnosti lovcev. — da povzročajo jeleni veliko škodo na poljih, zlasti pa v gozdovih s tem, da uničujejo drevje. Kmetom v zadoščenje naj omenimo, da je uprava za gozdarstvo prispevala večje vsote za popravilo ograj, ki naj v bodoče preprečijo jelenjadi prosto gibanje in dostop do polj. Jelenjad, ki bo zapažena izven teh ograjenih površin, bo od-streljena. Se strožja navodila pa veljajo za divje prašiče. Odstrel bo poslej dovoljen kadarkoli. — da je okrajna lovska živeža priredila doslej dve lovski razstavi, in sicer: prvo 1. 1953 v Kranju, drugo pa letos v Sk. Loki. Naše planine niso le prelep zunanji okrasek Slovenije in hvaležen objekt za gojitev enega najlepših športov, to je turistiike, temveč so tudi neizmernega gospodarskega pomena za naše kmetijstvo, kajti ravno planine dajejo temelj za čim večji razvoj naše živinoreje. Planšarstvo je bilo od vsega početka velikega gospodarskega pomena za Gorenjsko. Mlečne izdelke, zlasti maslo in sir so že pred prvo svetovno vojno izvažali v Celovec, Gradec, na Dunaj in v druga mesta izven meja Gorenjske in Slovenije. Marsikomu izmed nas je znano, da je najstarejše sirarstvo doma v Bohinju, kjer ga je uvedel gospodarski organizator Janez Mesar (rojen 12. 6. 1832 na Jesenicah, umrl S. 5. 1895 v Smartnem pri Kranju). V Bohinju, kjer je služboval kot kaplan in župnik, se je trudil za povzdigo lanarstva, živinoreje im. mlekarstva. Leta 1872 se je podal na Vorarl-berško, kjer je proučeval planšarstvo in sirarstvo. Po vrnitvi je ustanovil prvo siirar-sko družbo za Bohinjsko Bistrico, Bitnje in Lepence, ki je pričela delovati januarja 1873 na Bitenjskil planini, planini Gonjač in na planini Barcča dolina. (Prva »sirarca« pa je bila ustanovljena že leta 1867 na Ravneh.) Prvi kotel so naročili iz Kobarida, prvi uči-teljiii (Savar, Ravnik idr.) so prišli s Tolminskega, kjer so se učili pri Švicarju T. Kitzu, siirarju v Podublinu pri Tolminu. Hitz je pomagal MesaTJu tudi pri nabavi orodja, pregledal 1876 bohinjske zadrjge in opisal njih delovanje v »Novicah«. Hitz se je tudi pozneje kot potovalni učitelj mlekarstva in sirarstva zavzemal za bohinjsko planinsko gospodarstvo. Leta 1876 so imeli v Bohinju že štiri učitelje, ki so bili izučeni v švicarskem sirarstvu. Pozneje se je ustanovila v Bohinjski Bistrici tudi šola za mlekarstvo in sirarstvo, ki jo je vodil Mesar. Tudi število mlekarskih in sirarskih družb je rastlo in je bilo leta 1884 v Bohinj" že devet zadrug. V STARI PLANINSKI SIRARNI Mesarju gre zasluga, da se je širilo umno mlekarstvo in si,rarstvo tudi po drugih krajih Slovenije. Po naročilu Kmetijske družbe je obiskal Veliko in Malo planino nad Kamnikom, Nanos in Stanari je v Gozdu pod Snežnikom. Poučeval je umno' porabo mleka, sirarstvo, oskrbovanje živine na planinah in pozival kmete k ustanavljanju pravilno urejenih sirarskih družb. Njegova je torej tudi zasluga, da so naši mlečni izdelki zasloveli in bili cenjeni ne samo po tujcih, ki so prihajali v natše lepe kraje, temveč tudi po onih prebivalcih izven naših meja, kamor smo te izdelke izvažali'. 5. Kakor nalašč se je oglasil na trgu boben. Mestni birič je že potegnil iz rokava zvitek papirja, da bi nekaj imenitnega prebral. Ljudje so precej pustili tatu in se zgrnili okrog biriča. Ta je oznanil, da nudita grofov oskrbnik Štefan Poljak in kamniški sodnik Janez Gavrič visoko nagrado tistemu, ki bi vedel pokazati sled za rokovnjači. 6. Biričeva objava je sprožila živahen razgovor. Marsikomu so bili »fronki« močno potrebni, toda ljudem se je videlo, da bi jim ti judeževi srebrniki ne prinesli zadovoljstva. In kdo ve, kje rokovnjače sploh najti? Zdaj so, pravijo, v Jelovici, zdaj v Udnem borštu, zdaj na Jermano-vih vratih, zdaj spet nekje v kamniških koktelu Ni še utihnil živahen razgovor o rokov-njačih, kar se raznese novica, da je berač Tomaž nenadoma izginil. Ljudje niso mogli verjeti lastnim ušesom in so zdrveli tja pred mestno hišo, kjer je bil še pred nekaj trenutki privezan rokovnjač. Da je Tomaž rokovnjač, o tem ni nihče več dvomil: kako neki bi sicer mogel Izginiti, privezan in zastražen? 8. Vse to je ljudi samo utrdilo r veri o rokovnjaški moči. »Samo okrog sem se obrnil, pa ga je že zmanjkalo«, je prestrašeno zatrjeval ječar ljudem. »Rokovnjač je, opaljeno roko ima pri sebi, nevidnega se zna narediti«, so dejali nekateri in se od straha križali. Niti glasno si niso več upali govoriti; kdo ve, ni 11 Tomaž neviden med njimi?