Vft-Wtt НагдшапкепБо^ Verlag unđ Schriftleltungr: Klageniurt, Blsmarcltring 13, Postfach 116 / BesujepreU (Im vprauj Mhlber) monatUch RM 1 — frel Наив (elnacJiUeBUch RM 0.20 ZustellgrebUhr AJrtjestellimgen đer Zeltung fUr den nachfolgeadea Monat werden nur acbriltlicb und nur bla 25. do# laufenden Monate angeaommen Mv. eg. Kj-ainburg, den 11. August 1943. 3. JaJirgang. Cilji štiritedenske soTjetske poletne ofenzive dokončno razbiti Neizmerno visoke zgnue ljudi in maieriaia Od zabelita i/eiebojev na Vzhodu so lekoiii enega meseca tele vojske in Wafien-ff ujele 69.164 ujelnikov, uničile ali uplenile 784? oklopnjakov, 3083 lopov In 1620 melalcev granal, zračno orožje pa je sesirelllo 3731 lelal Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. avgusta objavilo: Ob Miusu je sovražnik nadaljeval poskus, da dobi zopet nazaj v prejšnjih dneh iztrgano mu ozemlje z uporabo oklopnja-kov in številnih bombnikov. Zopet je bil zavrnjen z visokimi zgubami. Ob Doncu so se izjalovili krajevni napadi z visokimi sovjetskimi zgubami ljudi in materiala. V prostoru Bjelgoroda trajajo boji z naraščajočo silovitostjo. Tudi jugozapadno od Orla je brez uspeha nasprotnik še nadalje poskušal, da predre našo fronto. Razen enega krajevnega, rav-notako zajezenega vdora, so bili odbiti vsi napadi v ogorčenih bojih. Ena sovražna bojna skupina, ki je predrla, je bila pri se-strelu številnih oklopnjakov uničena, ostanki 80 bili pa vrženi nazaj. Južno od Ladoškega jezera so zavrnile naše čete ravnotako močne napade Sovje-tov. Zračno orožje je poseglo z močnimi odredi bojnih letal in letal za boj iz bližine v boje na tleh in je zadalo sovražniku težke zgube ljudi, oklopnjakov, topov in vozil. Včeraj je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 209 oklopnjakov in 84 letal. Od začetka velebojev na Vzhodu so pripeljale tekom enega meseca čete vojske in Wafen-^l 69.164 ujetnikov, uničile ali uplenile 80 7847 oklopnjakov, 3083 topov in 1620 metalcev granat, zračno orožje je pa sestrelilo 3731 letal. Krvave zgube boljše-vikov so izredno visoke. V obrambnih bojih pri Orlu je odstrelil in uničil v času od 5. do 27. julija samo težki Panzerjagerregiment 656 502 sovjetska oklopnjaka, več kot dvajset proti-oklopnjaških topov in sto topov. Na Siciliji je nadaljeval sovražnik na srednjem odseku svoje prodorne poskuse z nezmanjšano silovitostjo. V težkih, za sovražnika posebno zgub polnih bojih, so bili vsi napadi odbiti. Mesto Catania, že nekaj dni zavarovano samo še s slabimi nemškimi bojnimi sprednjimi stražami, je bilo izpraznjeno, ne da bi sovražnik pritiskal dalje. Nemška in italijanska bojna letala so znova napadla pristanišči Palerma in Augusts in so poškodovala tam zasidrane ladje, med njimi eno veliko trgovsko ladjo. Malo število sovražnih letal je vrglo preteklo noč na Zapadno Nemčijo brez načrta nekaj razstrelnih bomb. Ob nizozemski obali je bilo eno letalo zbito na tla. Nemške podmornice so potopile v žilavih bojih proti sovražnikovim novim pošiljkam iz močno zavarovanih konvojev in od posamezno plovečih ladij šest ladij, s 43.500 brt in so poškodovale nadaljnje s torpednimi zadetki. 3S2 oklopnjakov odsirelienik v dvek dnek Številni sovražni napadi na Vzliocla odbiti - Težki boli na Siciliji Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. avgusta objavilo: Na kubanskem mostišču nadaljujejo So-vjeti svoje po številnih bombnikih podpirane napade brez uspeha. Od Miusa in srednjega Donca javljajo boje krajevnega pomena. V prostoru Bjelgoroda in odseka pri Orlu so se zrušili številni napadi močnih sovjetskih pehotnih in oklopnjaških odredov. Zračno orožje je poseglo posebno v obeh teh bojnih odsekih v boje na tleh in je uničilo poleg velikega števila oklopnjakov in topov nad 300 motoriziranih, z moštvom zasedenih sovražnikovih vozil. Tudi jugozapadno od Vjazme je napadel Odiranje zaieznil£ov po lojnj Cinična napoved židovslcega vladnega komisarja Lehmanna I Berlin, 10. avgusta. Izjava židovskega vladnega komisarja USA Lehmanna, vodje severnoameriškega urada za dobavo živil, kaže namero Zedinjenih držav, da bodo zavezniki čisto po židovski maniri izmozgavali po vojni z velikanskimi oderuškimi kupčijami. Žid Lehmann je namreč izjavil, da so vsote, ki jih morajo sedaj izdajati, da pomagajo zaveznikom z živili, neznatne v primeri z onimi, kar bodo morale plačati države, ko bodo zopet prišle do kupne moči. Nikoli ni bilo v Evropi dvoma o motivih Roosevelta in njegovih zaplečnikov za povzročitev te vojne. Druga svetovna vojna naj postane še bolj kot prva dobičkanosna transakcija take izmere, kot je še ni bilo. Namera se je posrečila. Zaenkrat so USA na podlagi zakupnega in posojilnega zakona dobavile za 12 milijard dolarjev in imajo s tem bistveno večje terjatve napram zaveznikom, kot po prvi svetovni vojni. Niso Se ugotovljeni pogoji obresti in vračanja; S to ugotovitvijo milostno čakajo, da pridejo potem ob pripravni uri z računom. Večkrat se je že Angležem tudi določno povedalo, da se natančno knjiži vsaka vreča moke in vsaka tona jekla. Poleg tega so pa te stalne grožnje zvezane z dvema žal ji-, vima izjavama: 1. da vedo, da so Angleži revni, ki sedaj ne morejo vračati, zato jim zaenkrat posodijo; 2. da pa jim dobavijo zaenkrat z ozirom na njihovo slabo valuto pO neizrečeno nizkih cenah. Da ne nastanejo nesporazumljenja o tem, da ne morejo biti Angleži za vse večne čase uživalci severnoameriške »dobrosrčnosti*, je raztolmačil židovski komisar Lehmann, vodja severnoameriškega vojnega urada za dobavo živil. Kar se sedaj vknjiži V:breme zaveznikom za dobave živil, je malenkostno napram onemu, kar bodo morali po vojni plačati. To je zelo dvoumna grožnja. Saj vendar ne pove samo, da bodo zelo izdatni vračilni pogoji z obrestmi in obrestnimi obrestmi, temveč da bodo tudi cene raje še višje za povojne dobave živil. Kako pridejo USA do teh groženj? Iz od leta 1941. načrtoma po Washingtonu izvajane nove trgovske politike izhaja, da hočejo USA mednarodno kontrolo celokupnega živilskega trga. Saj naj se vendar ustanovi, kot znano, banka za živila s sedežem v Washingtonu, kateri bodo morale dobaviti države s previškom poljedelskih pridelkov svojo . pšenico, ki je namenjena za izvoz itd. USA mislijo, da bodo nekega dne lahko diktirale cene za vsa živila na svetovnem trgu in vlekle svojim prijateljem (in sovražnikom) denar iz žepa. Da more komisar Lehmann izjaviti take grožnje, ko je bila mednarodna prehranjevalna konferenca v Hotspringsu zaključena »s polnim uspehom«, kaže le prejasno, kako je dokazala ekonomska »vojna razstava zaveznikov« absolutno gospodarsko premoč USA. Ni treba nobenih ozirov več. Dokler še traja vojna, bodo milostno dobavili na podlagi zakupnega in posojilnega zakona poceni, kar bodo kasneje zaračunali, potem pa vladal bog »busines« (kupčija) in bo zahteval svojo žrtev. sovražnik s Številnimi oklopnjaki. Vsi prodorni poskusi so bili odbiti v hudih bojih. Sovražnikove zgube so visoke. Južno od Ladoškega jezera je bilo le malo krajevnega bojnega delovanja. V obeh zadnjih dneh je bilo na Vzhodni fronti sestreljenih 352 oklopnjakov. Lahke nemške pomorske bojne sile so potopile v pomorskem ozemlju Novorosijska dva z muni<;ijo naložena sovjetska obrežna parnika s skupno 1400 brt. V severnem odseku sicilske fronte je obnovil sovražnik z močnejšimi silami svoje napade vzdolž obalne ceste. Boji eo Se v teku. Brža nemška bojna letala so zadela uničujoče pred severno obalo Sicilije en rušilec in eno trgovsko ladjo s 7000 brt. Pri dnevnih sunkih malokaterih sovražnih letal v zasedena zapadna ozemlja sta bila sestreljena dva angleška bombnika, nad Atlantikom pa eno štirimotorno severnoameriško letalo. Odredi in policije so končali skupno z enotami vojske v zadaj ležečem ozemlju Vzhodne fronte zopet večje podvzetje z uničenjem številnih tolp v prostoru zapadno od Minska. Pri malenkostnih lastnih zgubah je bilo ubitih 4200 banditov, nad 6000 pa ujetih ali zgrabljenih. Uničenih je bilo 154 taborišč ter 151 bunkarjev in pripeljan je bil razen 60 topov velik plen ročnega orožja, municije in siceršnjega vojnega orodja. Trdnjava na Krimu Zavarovanje boka za vso vzhodno fronto Le nekaj malo morskih milj loči kubansko mostišče od Krima, zunanje utrdbe trdnjave za fronto. Po bučnih bitkah pri Sebastopolu in Kerču je postal polotok, ob katerega butajo valovi dveh morij, vezni člen med kubansko fronto in ukrajinskim oskrbovalnim prostorom. Čez Krim teče vse, kar potrebuje glavna bojna linija No-vorosijsk—Temrjuk: vsak komad orožja, vsaka granata iz oboroževalnega mesta Evrope; vsako vozilo in vsa preskrba, ki ga ne daje mostišče samo. Taka je funkcija Krima: da je most do kubanske fronte, varovalna opora za lok mostišča v predkav-kaškem prostoru. Stopica v Črnem morju Druga funkcija sledi iz »geopolitičnega, položaja in vojaških prilik. Krim je zapah, je branik, je trdnjava. On je, kakor kubanski zunanji okraj, zavarovanje oboka, za celotno vzhodno fronto; on leK kot zapora med sovjetsko Kavkazijo in Jugo-^ vzhodno Evropo. On je Črnomorska trdnjava Ukrajine in evropske borbe sploh*. Ne uvažuje se dosti (in vendar je to dejstvo velikega pomena); Sebastopol leži južneje od Novorosijska, od naše fronte na skraj-i nem jugu. Južna konica Krima je najjužnejši rogljič našega vzhodnega ozemlja. Moli zadosti daleč v črno morje, da lahko učinkuje kot zapora, zlasti ko so Sovjeti zgubili tudi Novorosijsk kot drugo veliko pristanišče. Tako ima vsa trdnjava Krim visok pomorski pomen. Učinkuje skoro kot »fleet in being« (pravo brodovje), ki ni na fronti, a vendar zadržuje sovražno brodovje v lukah. Južni položaj povroča, da učinkuje trd-Ujava za fronto okrog sebe tako, kot je to le redko slučaj: podpira kubansko mostišče, varuje južni bok naše vzhodne fronte, ščiti Romunijo in ves evropski jugovzhod. Spričo takih posebnih geopolitičnih in stra-tegičnih pogojev ni moglo biti niti trenutek dvomljivo, da bo naravna moč, ki jo je podelil' kraj, dopolnjena z izgradnjo polotoka za trdnjavo. Izgradnja bo kmalu končana. Branik Evrope ob Črnem morju lahko izpolni svojo evropsko nalogo. Od Kerča, »belega«, fronti najbližjega mesta, se razprostirajo fortifikacije vzdolž » Borili so $e lako osiro, kol še nikoli« AnglešI(o-amerjši(a in nevtralna priznanja o nemškem odporu Stockholm, 10. avgusta. Celo sovražnik sam mora priznati učinkovitost nemške o-brambe od Vzhoda do Juga in uspešno uporabo obrambnih metod, katere se izražajo v velikanskih zgubah napadalcev in naprav-Ijajo zelo vprašljive mestoma dosežene pridobitve ozemlja. Angleži in Amerikanci javljajo iz sicilijskega bojišča stalen silovit odpor nemških čet sedaj iz skrajšane črte, katera pelje deloma preko gore Etne. Neko ameriško poročilo ugotavlja, da so velika ozemlja pred nemško-italijanskimi črtami temeljito minirana in vsa pota in mostovi sistematično razdrti. Angleška osma armada se mora boriti z vedno večjimi težavami, posebno skozi obsežna minska polja je zelo otežkočeno vsako prodiranje. Tudi angleške izjave pravijo: »Nemci dajejo silovitej-ši odpor kot kdaj prej, bojujejo se tako ostro, kot še nikoli«. Prodirati je možno sa-nio korakoma. Vsa poročila zadnjih dni so se glasila v tem skrajno resnem tonu, ki da spoznati, kakšne, morebiti odločilne, zakasnitve in kakšne zgube ljudi in materiali, je zaveznikom prizadejala ta obramba. Medtem ko niti sovražnik, čeprav nerad, ne more odreči svojega spoštovanja, pov-darjajo nevtralna opazovanja, da so vedli velikanski napori Anglo-amerikancev zadnjih dni samo do doseženja nove odporne črte. Slično se ugotavlja o z nič manj proti velikanski premoči ljudi in materijala izvedenih obrambnih bojih na Vzhodu. Ravno tako kot Catanija, je bil vendar tudi Orel šele nato izpraznjen, ko so bile po napadalcih pravzaprav nameravane operacije izjalovljene. Nevtralni komentarji povdarja-jo, da je bila cena, katero so morali napadalci plačati, zelo visoka. Sovjeti sami priznavajo, da so bili ostanki Orla temeljito porušeni in ne predstavljajo nobene vredno-(Nadaljevanje пл 2. etranl.) — ktev. 63. KABAWANKEN BOTE Sreda, 11. avggsta 1943. jugovzhodne, južne in jugozapadnei obale tja do Sebastopola, kjer kaže proti sovražniku mramor grških tempeljskih stebrov pri sambetanu v Kerzonez. Pred več ko dva tisoč leti je že etala Evropa n& tem polotoku, je bil Krim aunanja poetojanka proti Vzhodu. Stebri so se zlomili in zrušili, samo trije še Strle na kvišku, se dvigajo • svojim sijajem nad žično omrežje, e katerim bo Sovjeti prepleti! ozemlje trdnjave, in preko opazovalnih postojank v obrežni kamenini se je blizu antike in daleč preko dežele odražala velika bitka za Sebastopol; v razvalinah leži trdnjavski velikan, strt, razlomljen in razklan. Po več kilometrov naokrog je zemlja posejana z lijaki. Pičla trata je raztrgana po detonacijah, apnovit temelj zija izpod nje. Kakor veriga se vrste beli lijaki nad črnim * gričevjem širnega trdnjavskega ozemlja. Naj-groznejšl In najmogočnejši spomenik uničevalnega dela je Inkerman, ki so ga Sovjeti sami razstrelili. Kakor da bi titani lu-čall pečine v zrak, tako so strmoglavile ruševine v to globel. Razvaline v velikosti hiš, pošasti, kakor je vse v Sebastopolu nad mero: trdota, zmagoslavje, sovjetski poraz. Tukaj je narava sama klonila pod razdejanjem. Bele jagnjedi Iz Baleklave stoje le še v štorih, tudi zdaj eno leto pozneje. Novi Sebastopol V razvalinah Sebastopola, na po lijakih razdrtih grebenih in valovitem svetu zra-šča nova trdnjava, del trdnjave na Krimu. Položaj se sklepa s položajem, zaporni obroč se vrsti za zapornim obročem. Trdnjava na Krimu sega daleč, od obale do obale, Sebastopol je najnevarnejša utrdba velike in močne trdnjave na Krimu. Pekoče žge sonce. Nobeno drevo ne daje sence. Gplo in kraško se razprostira malo gričevje nekega odseka trdnjave, v katerem delajo že več mesecev pomorski trd-njaveki pionirji. Dolgo že stojijo tukaj topovi mornariškega obrežnega topništva, vendar je treba še veliko izviti zemlji. Gradnja še ni končana. V pripeki kopljejo možje iz neke tovorne ladje prod v odprte železniške vozov#, majčkena poljska železnica (v vojašltem humorju je tu nastal »glavni kolodvor«) Sopiha na grič do gradbenega mesta. Neprestano teče mešalni stroj, prašeča se obilica, hrupna rotacija. Tako mineva ura za uro, dan za dnevom, strojni bunkarji in vsi drugi bunkarji požrejo na stotine kubičnih metrov betona in cementa. In na stotine kubičnih metrov »o morali In morajo izkopati. Utrudljivo, najtežje delo. Le malo zlomi na uro sveder Iz kamenine, ki je tukaj rdeča in luknjlčasta, a vendar žilavočvrsta. Posamezna raz-strelba ne daje velikega izkopa. Vedno je treba na novo vrtati, na novo razstreljevatl, in sonce neusmiljeno pripeka. že več tednov se nebo ni pooblačilo, ni bilo nobenega dežja, če ne bi pihal srednje-močan veter od morja po telesu, bi bila sonce in vročina premočna. Posušijo može, posušijo s prahom oskorjene gore, posušijo v prah zemeljsko plast nad kamenjem. Toda po težavah dneva hladi in sna-ži morje, to pestro, lepo jasno morje. Zeleno se odbijajo valovi ali kobaltno modro ali vijoličasto. Vsak oddelek valov ima svoje lastne barve. Vsak dnevni čas povzroča spremembe različic. Najčarobneje je v zgodnjih večernih urah, kadar polagoma spuhti rjavo-rdeča barva z obrežnega skalovja. Takrat vidijo pustinjo kamenja v očeh, pogled zajame vse prelivanje barv. Evropejska misija Krima Nov položaj nastaja tu. Neizmernost, kopičenje nista tu načelo. Obstreljevalna moč obrambe je razčlenjena v globino in širino, povsod lahko zagrabi. Iz goste mreže oporišč, bojnib postojank in strelskih položajev se zgošča sestav do elastične obrambe; trdnjava ni otrpnila kakor pri Sovjetih, vstalo je zopet borstvo posameznika. Položaji so postavljeni tako daleč, da sovražnik ne bi mogel nikjer dobiti zadosti prostora za razvoj. Izborno prikrita leže gnezda strojnic, položaji protiletalskega topništva od obale do morja. Razvrščeno v globino stoje baterije, stoje odredi vojske, ki naj posežejo v boj. Kakor na vseh obrambnih točkah trdnjave na Krimu, so tudi v Sebastopolu učinkovito združene vse tri vrste orožja: vojska, mornarica, zračno orožje. Sebastopol je trdnjava in hkrati vojna luka. Vozila vojne mornarice in pomorska letala kontrolirajo morje, in tudi baterije vojske in mornarice mole daleč v morje. Sebaetopol je postal močan in bo šp močnejši, ko bo zgradnja dovršena. Od Kerča do Sebastopola gre ojačenje obrambne gagrav#, Nič ni bilo zamujenega, Osira obramlia pri Bjeltjorodn Hufle sovjetske zgube oklopnjakov In letal Oberkommtnđo đer Wehl-mMht je dne 8. avgusta objavilo: Na kubanskem mostišču bo obnovili Sovjeti z uporabo Številnih bombnlkdv svoje napade. Bili so v ostrih bojih odbiti. V prostoru. Bjelgoroda traja Še nadalje ostri obrambni boj proti Sovjetom, ki napadajo z močnimi šllaml. Tudi na frontnem odseku Orla, je napadel sovražnik z na novo pripeljanimi četami. Izjalovili so se njegovi poskusi, da predre "našo obrambno fronto. Južno od Ladolkega jezera in na murman-ski fronti so ostali krajevni sovražni sunki brez uspeha. Zračno orožje Je poseglo % mo8nImi odredi strmoglavnih in bojnih letal ter letal za boj iz bližine učinkovito v boje na tleh, Je uničilo številne oklopnjake In vozila in je raeptSilo zbiranja »ovtažnikovih čet. VzraČnlh bojih je bilo 91 sovjetskih letal eestreljenih. Na fronti Ћа Siciliji ni prišlo do večjih bojnih delovanj. Naše čete eo se odstavile na nekaterih odsekih na novo pripravljene postojanke, ne da bi jih sovražnik oviral. Močan odred težkih nemških bojnih letal je napadel ponoči pristanišče Bizerte. Ena križarka kot tudi še eno nadaljnje vojno vozilo in 15 prevoznih ladij je bilo deloma znatno poškodovanih. Nad Mesinsko morsko ožino in v obalnem ozemlju Sardinije so sestrelili nemški lovski letalci štiri sovražna letala. Preteklo noč je vrglo nekaj sovražnih mqtilnih letal neznatno število zažigalnih bomb v Bheinlandu. škode so neznatne. Hapadl zračnega oro2|a na Izhodu Pred SIcililo so bile poškodovane ena težka križarka In dve trgovski ladji Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. avgusta objavilo: Ob Miusu in ob srednjem Doncu so se izjalovili krajevni napadi Sovjetov. Ob zgornjem Doncu In jiigozapadno od Bjelgo-roda so bill odbiti 2 močnimi pehotnimi In oklopnjaškimi odredi izvedeni napadi so■^ vražnika v hudih, premenljivih bojih. Odredi zračnega orožja bombnikov so napadli v nizkem poletu motorizirane sovražne čete, odredi bojnih in strmoglavnih letal pa so uničili nad 100 z moštvom zasedenih vozil. V odseku Grla so obrezulpciile oaše gete v hudih bojih, učinkovito podpirane pO zračnem oroSju, nadaljnje prodorne poskuse Sovjetov, Tudi jugozapadno od Vjazme In južno od Ladoškega jezera, so se zrušili vsi napadi sovražnika ob obrambni moči nemških čet. Sovjeti eo zgubili včeraj na vzhodni fronti 117 oklopnjakov. Na Siciliji je napadel nasprotnik na dveh mostih fronte brez uspeha. Utrpel je zopet občutne »gube. Odredi bojnih letal zračnega orožja so napadli z dobrim učinkom ladijske cilje v pomorskem ozemlju Sicilije. Ena težka križarka in dve večji trgovski ladji so bile hudo poškodovane. Angleška letala so vrgla v pretekli noči nad ZapAdrto Nemčijo bombe, ki niso napravile škode. » AU moreie vi \ Mew-Yorkn mirno spali?« Stalinov l]ubllenec 2Ш EMburg poziva Žide v USA na boj Stockholm, 10. avgusta. Naši sovražniki ne smejo tratiti s časom, od vseh pa nt^j-manj židje. čas je proti njim, kajti уојпа^. čim dalje traja, sproža notranje krize in razočaranje vseh vrst tudi v državah, ki so jih oni naščuvali in izrabili. Narodi bi lahko spoznali žide kot povzročitelje in uživalce sedanje vojne. Brez ugovarjanja, je pričakovati povsod protižidovskih gibanj radi povojne revščine, ki bi sledila popolni zmagi plutokratov, ker znova ne bi bile zaposlene velike množice ljudi. Temu se pridružujejo še aktivni protiukrepi branilcev Evrope. Vse to je dalo ravnokar povod Stalinovemu ljubljencu Židu Ehrenburgu, ki se je zadosti proslavil s svojim romanom: »Uničevalna moč proti Evropi«, za zanimiv izrek, ki meri naravnost na njegove poro-jake onstran morja in jih roti, da so premalo vneti, da ponesejo svojo kožo naprodaj za zavzetje Evrope. V »vezi 2 grozotnimi trditvami, ki naj služijo za to, da se zabriše židovska krivda za izrodke vojne, piše Ehrenburg m. dr.: »Obračam se na Žide v drugih državah in posebno na one v Ameriki. Ali morete v New-Yorku mimo spati? Zahtevajte, da vas pošljejo v prve vrste. Glejte, da se vaši sodržavljani podvizajo. Imate pravico zahtevati, da vas pošljejo v Evropo. Židje v nevtralnih državah, ne mislite na Službo, ugodnost in navade, hitite v vojskujoče se države, vzemite s seboj svoje premoženje, žrtvujte svoje življenje. Proklet bodi, kdor stoji v tem letu grozote, ob Stranj!« , - -opomlnija sovjetski žid Ehreftburg svoje židovske rojake in vse, ki so poslušni Židom- Sicer pa ne potrebujejo nobenega komentarja njegovi pozivi, da morajo židje na fronto, da pa morajo predvsem opominjati svoje sodržavljane, da se podvizajo. Zanimiv je naslov njegovega opomina, ki se glasi: »Mudi se«. __ Sdiwerter za Oberstleutnanta Sđiulza - Berlin, 10. avg. Oberstieutnanta Adalbor-ta Schulza, v neštevlhiih bojih sku&enega častnika, je odlikoval 6. avgusta kot'33. vojaka nemSke oborožene sile Fiihrer s podelitvijo der Schwerter zum Eichenlaub dee BlttcrkreuieH des Eli^rnen Кгсиген. Sovražnik občuduje nemšlii obrambni boj Stockholm, 10. avg. Tudi nek ameriSkl časnikar potrjuje ostrost nemškega odpora na Siciliji. Po nekem poročilu iz Alžira v časopisu »Gttteborgs-Handels- und Schiff-fahrstzeitung« poroča ameriški dopisnik Willard, da bo bili boji na Siciliji najsilovi-tejSI v odseku Amerikancev. Tam je poskušala pehota, katero je podpiralo zračno o-rožje, doseči cesto v mesto Troina, kar pa je bilo zelo težko, ker leži nk visokem gorskem grebenu. Posrečilo se je približati se na nekaterih točkah mestu, toda nemški branilci mesta so. res prava junaška Četa, ki je podvzela trdovratne nasprotne napade. da ee napravi trdnjavo Krim nepremagljivo. Merodajna za utrdbe je bila evropejska naloga polotoka. Romunski vojaki, ki stoje skupno z nemškimi odredi pripravljeni za obrambo, se je prav Sivo zavedajo. Tam preko, ob nasprotnem zahodnem bregu, leži romunska domovina. Za njo se bojujejo Romunci v kubanskem zunanjem okraju, njo čuvajo romunske enote v krimskem utrdbenem pasu, ki je zapah od Vzhoda in Zahoda. V Krim so hoteli že dva in pol tisoč let vsi, ki 80 stremeli za tem, da bi imeli prednost na črnem morju. Pogosti in številni so bili boji za to otočje. Za imperializem carske države bi naj bila v Krimu podnož-nica, raz katere bi se stopilo do nasprotna obale, do Dardanel. Boljševizem se n' nikdar oddaljil od carskega imperializma. iz dobe pred revolucijo. Napravil ga je eve-tovnorevolucionarnega in s tem še bolj nevarnega. Sosedje črnega morja (Turčija kakor Romunija In Bolgarija) niso imeli občutka sigurnosti, dokler so imeli Sovjeti pretečo pozicijo na Krimu, dokler na Krimu nI bil branik evropske obrambe, ampak izpadna baza Sovjetov. Ko so zagrabili težka orožja in se je zrušil Sebastopol, so boljševiki zgubili več kakor samo svojo najmočnejšo pomorsko trdnjavo. Bili so potisnjeni iz boka Evrope. Iz precejšnje možnosti do ofenzive so prišli pod silo defenzive. S tem je bila Ukrajina, so bile države Jugovzhodne Evrope osvobojene tega ogrožanja. Sebastopol ni več pištola" proti Romuniji, postala je varnostni ščit, in Krim je dobil novo evropsko misijo. Zdaj je čuvar na skrajnem Jugovzhodu. Kubansko mostišče ima kot zunanja utrdba trdnjave za fronto isto naloge ia varuje Evropo proti vzhodu. Da izpoln. to nalogo, je bil Krim izgrajen za trdnjavo, ki je nI mogoče premagati. Kriegsberiohter Hans Friede, Japonski radio javlja Izjavo sevemo-ajnerl« ftkegu mornariškega mlnletra Knoxa o vojnem položaju na Novi Georgiji, ki se glani: »Moramo Bi biti na Jasnem o tem, da potriuuno najprej na postojanke, ki eo Izpostavljene. Čeprav se že Stlrl tedne bojujemo, nlemo tam skoraij ničesar dosegli«. Da Je postal največji blvBl švedski pvtnifiUl parntk »Kunfsholm« z 20000 brt, kateri je bil decembra 1941. prodan USA, žrtev vojne, izhaja nedvomno Iz brzojavke nekega Švedskega mornarja svojim staršem v oete^orgn, ket Javlja časopis »Dagens Nyheter« iz GOteborga« V nemirih, ki so Izruhnill v Četrti ftmcev v New-Yorku, Harlemu, v nedeljo, Je bilo po poročilih Reuterja ublUh pot oseb In nad 500 ranjenih. VeC trgovin, so 1*гораД1. Škodo cenijo na Več milijonov dolarjev. V velikih ozemljih čungkinske Kitajske, posebno one pokrajine, kjer se vi'Se %ji, je Izbruhnila lakota«, Je Izjavil zastopnikom бало« plsja čungklnaki zunanji mtoister dr. Soong, . ki se mudi trenutno v Angliji. Radi pomanjkanja delavcev v Indijskih рГе- ' mogovnikih Je angleSko-indijaka vlada zopet preklicala prepoved Eapoalenja žen»k v premogovnikih- žene bodo tOreJ v angleSko-lridij-skih rudokpplh izrabljali. Kot poročajo španski dopisniki iz La Llnea, so bile v sredo v glbraltarskem zalivu radi eksplozij poškodovane ena petrolejeka ladja težko In dve trgovski ladji lažje. Petrolejska ., \ ladja Je nasedla na pesek. Pri zadnjem zračnem napadu na Neapelj Je bilo med civilnim prebivalstvom 159 mrtvih in 228 ranjenih- Francoski zlati zaklad na Martinlquu v vrednosti 80 milijonov funtov ne bo Izročen francoskemu alžirskemu odboru, temveč ga bodo tako dolgo zadržali v USA, dokler se ne bo stvorlla in ne bo uradno priznana »reg^u-lama« francoska vlada. To značl, da so USA ' francosko zlato kratkomak) ukradle- Severnoameriški letali^l go pri bombardira- : nju- romunskega petrolejskega ozemljai odvrgli na vse prizadeto ozemlje bombe, ki so vžgejo žele po gotovem času in z razetveljivom napolnjene uporatone predmete, ki eksplodirajo, če se jih dotakne- Dotik takih predmetov je zahteval že smrtne žrtve- Ku/.položenje v Kanadi, posel^no v državi Ontario, Je zelo napelo. Zelo resno ne bavljo z vprašanjem, da so odločijo od Imperija- V aprilu prirejeno glasovanje pO Gallupu Pollu. katero so dosedaj prikrivali, Je imelo sledeSi uspeli: 49 odst. za to, da se ostane v Imperiju In 21. odst- za združitev z Zedinjeniml državami, 24 odst. za "ustnnovltev samostojne države In 6 odst- neodločeno- Pff ' ntips^u im petra) mjako ozemlje pri Plbestlju so ameriški letalci, ki so-zasilno pristali na turškem ozemlju, prispeli v -Ankaro, kjer so bili internirani- New-yorško časopisje se peča z rasnim bojem v USA in prihaja do sklepa, da se ta boj hitro In nevarno poveft-aiva. V državi Texas se je moralo odrediti obsedeno »tanje- ftele 1300 miličnikov In obmejne čete so vzpostavili mir. Severnoameriški vojni minister Stimeon Je ^ po poročilu Iz Washingtona sporočil, da Japon-.,. sko letalstvo že nekaj časa silno napada letališča, ki Jih uporabljajo oddelki sevemoav ' merlSkega letalstva- Kakor poroča agencija Mondar, so pričeli komunisti pp obnovi diplomatskih odnošajev med Egiptom In Sovjetsko Unijo po egiptovskih mestih z ojačeno propagando. V vseh velikih mestih se vršijo komunistična delavska Zborovanja. Nastali eo tudi že- nemiri, ki jih pa odredbe vlade Nahas paSe nikakor niso zajezile- ' 2000 sestrelov vojne mornarice Berlin, 10. avgusta. Vojna mornarica Je meseca julija sestrelila 117 sovražnih le^ tal in eno severnoameriško malo zračno ladjo. Pri tem uspehu so udeleženi i plavajoči odredi i kopenske sile, krovno proti-. letalsko topništvi naših prevoznih ladij čet in mornarice. Stem julijskim uspehom se je povečal celokupni uspeh od začetka vojne po pomorskih in kopenskih vojnih silah vojne mornarice uničenih sovražnih letal na 2000. „Borili so se tnho osiro, kol šc nikoli" (Nadaljevanje s 1. strani.) sti. Ves materijal do zadnjega koščka železa je bil odpeljan. Švedska opazovanja zastavljajo vprašanje, če more celo sam Kremelj smatrati svoj sklep za sedanjo, poletno o-fenzivo z ozirom na velikanske zgube še za. dobro premišljen. Brez dvoma so že dosedaj enomerno veliko porabili ljudi in materiala. Razlog za vse napore, katere je Stalin vsilil svojim armadam, se razvidi iz najrazličnejših okoliščin: iz kolebanja razpoloženja v Angliji, iz bojazni, da bi mogla nemška pasivnost kjerkoli pomeniti kakršnekoli priprave, ki bi mogle prinesti s seboj nesrečo, najbolj pa iz prehranjevalnega položaja-Sovjetov samih. Verl/ia und Đrucli' NS.-GnuverUg onđ Druebercl Klirnien. Ombll-. Klnir^nfurt — VerUKPlelter Dr. k,mil tleitjfln (ito VVohrrflenst). — Haupt-•chrlftleiter: Friedrieh Boratmaan- — Zuntit Mfc" AMritMhrtt Nr. 1 ctltic. _ Л Sreda, 11. avguata 1943. KARAWANKE^ BOTE Stran S. — ^£ev. 63. .......'.&%# ,-л/, .,Л; V ^ шшш шшш I šiA. ^ л/* j wMyow*' %ЛДГ 4^*1 4^-.! Breeodmoren promet med Krčom In kubanukim momtlščem TI eolnJ prevažajo neprestano vojni material od enega obrgžja na drugo ,'(PK-Aufnalime; Kriegsb. Ripken, Atl., M.) % ЈЈ^тт^Џ ♦ # «. I * Mine so preložili Vozila vojne marnarlce prevzemajo to smrt»-ПОВПО orožje, da ga odpeljejo dalje (PK-Aufnahrae: Kriegsb- Peter, Alt., M ) L 'S ф Obnova v Ostlandu Ribiški čolni M se vrnili natovorjeni- Urne ženske roke sortirajo ribe f Atlantic-Lucke, M ) Delavec pri svedru na Htisnjeni zrak rad gradi bojne položaje obalnili utrdb (PK-Aufnahme: RAD-Krlegsb. Arnold. 1 * ш.*у< Ш' " \ ^ I' '*$ ^ 'Х , t ^ , , »Tigri« prodirajo in игеба-ff-Orenadie-ki 80 bili čez Чоб nadomeščeni po liudih bojiii. -(PK. Aufnahme' ;f I-Kriegsb- BU-echel, Alt., M.) V lepo ležečem taborišču K L V doživljajo tu nastanejni otroci, posebno oni iz zral v^iu i L 4 # * > , 4 ' «»4 » • ' Ш Г* л / T ♦ : Sunek v »ovjetsko zbiranje ^ Skozi mesece je tvoril Doneč na tem mestu mejo za naie vojake- Sedaj, ko je v teku ' protlsunek v velikansko zbiranje Sovjetov v tem prostoru, se vale »tigri« na tem plitvem mcetu preko reke in preneeo a tem nasprotni napad na vzhodni breg. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kipper, Sch, M.), Z bojieča prt Bjelgorodu 1'rvl uspelil v iiudem Iwju ob Doncu so doseženi. Potem ko je bil zlomljen odpor Sovjetov, se pripelje protiletalsko topništvo s štirimi topovi v zavzeto sovjetei«) vae. V nasprotja z brutalnostjo angio-amerlškUi letalcev м nemšid vojaid, vicljub iiudim bojem, . prizanesli cerkvi, kot kaže naša slika- (FK.-Aufnahme:. Kriegeb. Dauscher, Atl., Swte 4. — Nr. 6S. KARAWANKEN BOTE Wiederum 352 Sowiei-Panzmrkampfwagen in cfcn Mdmn leizUn Tagcn abgesdtossen Znhlreiche Feindnngriffe im Osten abgewehrt Weifere schwere Kompfe in Sizilien — Vernichtimg znhlreicher Banden im Room westlich Minsk Ans dem FShrtrbauptqoartkr, 9. Augtut. Das Obcrkommanđo der Wchraadit gibl bekannt; .Am Kuban-BrSckenkopf setiten die Sovjei« ihre von lahlrcidien Sdilachtntegern anterstfitxten An-griffe erfolglos fort. Vom Mlus ond тот mlltleren Donci werdcn Kiimpfe Sttlidier Beđcatung gemddct. Im Raum *on Bjelgorod und Im Orel-Absdinitt braden tahlrelcite Angriffe aUtker Infantcric- und TanzervcrbSnde der Sowjeta nuammen. Die Lnft-waffe griff besonders In diesen beldtn Karapf-absdinltten In die Erdkimpfc eln ond vemlditete ncben elner grofien Zahl von Panxem mid Gesdetzcn liber 300 motorislerte, mit Mannschaftes besetxte Fahnieage des Feindcs. Audi sadweeilldi W}aemi griff der FeJnd mIt zuhlrelAen Panxem an. Alle DardibnidisTersudie wiirdcB In sdiweren Kimpfen abgewlesen. Die Ver-luste des Felndes slnd hod. Sfidlldi des Ladogasces herrsditc nur gerlnge 5rt« liche KanpftitlgkciL In den belden letite« Tagen warden an der Ost-front 352 Panxer abgesdhosMo. Leichte dcutsche Sccstreltkrafte versenkten Im Scegebiet »on Noworossijsk xmtl mit МапШвп be-lađene sovjetiscbe Kiistendampfer mit xusammen MOO Brt Im Nordabsdinitt der Sizilienfroot ernenerte der Feind^ mit Sbcrlegenen KrSfien seine Angriffe ent-lang der Kiistenstrafie. Die Kimpfe slnd soch im Gange, Sdioelle deutsdie Kampfflugxeuge trafen тог der Nordk&ste SizJliens einen ZerstSrer und eln Han-dclssdiiff Ton 7000 Brt vemichtend. Bel TagesYorstdBen weoiger feindlicfaer Flagxeuge auf die besetxten Westgebiete warden iwei britisdte Bomber, fiber dem Atlantilc eln viermotoriges nord-amerikanisches Flii$>xeug abgcschosisen. tt- and Polizeiverbinde haben xosammen mit Einhelten des Heercs im rUckwirtigen Gebiet đtr Ostfront wleder ein grSfScres Untemebmen mil der Vemiditnng xnhlreidier Bandcn im Ranme westlidi Minsk abgesdiiossan. Es warden be! geringen eigenen Veriusten 4200 Bandlten getStet. fiber 6000 gefan-gen- oder festgenommen. 154 Bandenlager and 151 Bunker wurden xerstort and neben 60 Ge-schiltxen eine groB* Bcate an Handwaffeo, Munition and sonstigem Kriegsgerit eingebradit. obdiem M und* »ur {lelcfaen Zcit. d« USA-Bomber нмтлеп mit engtisdiEn . die Stadle Earopaa in Ruinea tu vervendels eudicn da Tauscnde von an-gdiuMlgfO Franen und Ktndern wehrios In Europe niedergeitietielt verdea. Man solite melnen. hier faude das amerlkanlsdie Gevlssen genu; AnIaB %n der PrOfung, WW vBlkertecbtswidtlg 1st oder nicht Jene Minen euf SlxlHen slnd gegen militSrlscbe KrSfte gerlchtet. die In eln Lend einrUcken. In dem sle oldits xu sudben boben, das sle aber mit d en graaslg-sten Mltteln niederwerfen wollen. Sle slnd Kampf-mittel des modemen Krleges. gtansam genng. aber nod> anstlndlg und rltterlldi genug neben dcn Phosphorsdieuern. mit denen die Enjlander und Amerikaner. die BolsAewisten des Westens, die alte Kulturwelt In Asche zu legen streben. Unterschleds« los werden Wohnrlertei. KrankenhSuser. Kirdien. Moseen atomialert Flflitende mit Sprengbomben oder Masdtlnengewebrfener Oberschiittet Das allcs 1st fair wenn aber das Rooseveltsdie Kanonenfuttw den Boden Europas desscn Eroberung die RQstang.s-gangster tmd Juden verlangen. ztmehmend explosiv findet, so Idireit die fromme ReportersAaft nach dem Veikerredit Daa glbt einen Vorgesdiwack. waa die Gegenselt« tn Zeter und Mordlo vernehmen las-sen wird. wenn erst das voile StrafgerlAt fQr Ibre. Uamensdilldikelt Bber sle berelnbrldit. Dann werden sle es nldit gewesen sein wollen. dann stud die Ver-telđlger und .Richer Europas die Barbareo. die ElnSsdierer and MSrder aber die nn^chuldlgm *cr-foigten Lfimmer. Nun. diesmal hat die ganxe Welt, gleldtvlel mit weldien GefGblen longe genng dem Grauen der engllsdi-amerikanlsch-bolsdiewistiscben MMseoverbredien belgewohnt. Ein Leugnen wlrd nldit mehr mSglidi seln. Einen walteren kennzeidmenden Beitrag cur USA-MentAlltit Uefert soeben der USA-Marinemlnister Knoi. d«T sich dadurdi ansxeldinet. daB er neben aelnen algeoUldten ' Amtsaufgabrn die kQnftlge Welt mit nlmmeraOdem Elfer bedenkt Auf der Tagung elntr amerlkanisdien Handelskammer lleferte er ein ..Nadikriegsprogramm" ale Beitrag der Vereinigtes Staaten mm Wiederaufbau dei Welt" Es glpfelt In der ErklSrung die Verelnljteu Staaten wurden an der Nadikrlegswelt mltwlrken u. a. durdi Verhin-derung von Krlejfo. ..weno no tig — mit Gcwalt". Das Wt wlrklld) das El des Kolumbus: der Gangster als Frledeneriditer zur Slcfaeruns des Paradleses , . . eollce. Dano namlidi werden wlr die UnterstfitEunjf onaerer jetzigen Verbiindcten. Insbuonderc durd) Ir^ rich tun; der iwelten Front. ben8tigai. Jedw MIBtraueo be) Ihnen gegen noaere end{Ultl|«a ZiMlt wiirde dieae Hilfcleistung gcfahrden. LeBt eoA dnrch diese MaBnahmen nidii belrr«. die sowabi bel dcn brelten Massen der Sowjetunion als auch des Auslandes den Eindruck ervrecken kBnn-ten, als seien wlr unsereo GruudsMtxen untrm ft-worden. Ncin. wlr slnd ihnen nlcht umreu gewordeB und werden Ihnen nlemals untreu werden. Dcssem solit thr elngedoik seln, and in dieeem Sinn« aolU ihr die eurci Fiihiung Anvertrauten Icnkcn. Unser elnzlges Zlel 1st ond blelbt He W e 11 r e V o I u 11 0 n, die Diktatur des Proletariats in der ganzen Welt, und wie Ith meincs Sdiwura, dcn tdi am Sarge nnseres Lehrere Lenin geleistet habe. Immer ehigedenk aein werd*. #o eolit ascb ihr dlesen Schwur Bicht vergewen. Dcnkt immer an die drift* Etappe, die vor una iicgt und die allein fur una entsdieidend (ein wlrd^ Wlr haben Biindnisse geschlossen. well dies nStig war, urn zur dritten Etappe zu gclangen. Docb onaere Wcge trcnnen sidi dart wo nnsere (etzigen Ver-bfindeten der Errelchung unseres Endiielea Im W(|« atehen werden. Seid immer dessen elngedcnkt, daft unser Wahispradi 1st: „Proletarier alter Under, vereinigt each!" and nnser elnilgci Ziel die Welt-diktatur de* Proletariats Г Mit aller Offenheit hat Stalin Im dieses Bcfehl die wahren Ziele dee Bolschewismu« »tbaMt, London tmd Washington hSrt man *0 etwit ni ernten geradezu verfolgt schiea, und (at eadep seits in diesem Jahr wieder Abnehmer fttr di# reidien landwirtschaftlichen Oberschiiw, besonders an Getreide. Hierbei muft allerding: b«^ tent werden, dafi die stark getteigerten IJef«^ rungen an Deutschland die unganiche Vereop« gung nicht im geringsun ungQnatig beeinflanra • werden. Stutzpnnkte fQr die „WeltBeirsdialt" Madrid, 10. August. United PreB beridttet tw Ne# York fiber VorsdilSge des nordainerikanitdi«a Pre-fessort Runner, bctreffend dl# Errlditung .Jtrtte* glsdier LaftstQtzpankte" oadi dem Kriege. die ar i« der Zeitschrift ..American Magazine" gemedit het Nach der bezeidinenden Feetetdlong, deS Eagleodt leitcnde Stellong ml# Seemadit dardh die Entvldclooi der Luftwaffe ietxt hlnflllig geworden aei. ford«rt . Rnnner anter anderen folgende Laftstfltzpuokt« fOr die „Alliierten", woranter er im wesentlldieD die Nordamcrikaner verstcht: Natal, Dakar, Tanger, Oslo, Istanbul, Bagdad, Karachi, Bangkok, Port Darwin, Hanoi. Faees uf J(oree. Petropewlowek, Point Benow (Altske), RtiB-ko|eD5t|e (SIblrien), Nowa|« Semll|«. Nordkep, Fre-derikshald (Neafundland). Miami and Tfinldei Wie man eieht. Bind die Nordamerikener nichi kleinlich and mSchten em liebsten dl* |tni« Welt einstedcen. Ob dieser Beaiti den Tflrken oder Fren-zoscn. den Nprwegem oder Spa ni em gehSrt. let dm grSBcnwobnsinnlgen Wall'Sttect-Judcn dabtl vdlllg gleidigOltig. SdiwcdisAe Bewnndenrag № Hanlorg Scotkholm, 10. August, Eln Sdiwcd«, der wib-rend der schweren Luftangriffe auf Hamburg dl# Stadt verlleB und letat nadi Geteborg lUrQcfc* k eh rte. erklSrte gegcnilber alnem Vertretcr dtf „Aftonblad". dafi Ihm die Haltung der BrrSl-kerung Hamburg; imponlert habe. Ei (tl ite kelner Panlk gekommen. Jedermann hib« dl# 1 aftangrlffe riihip aufgenommen tls etwas, waa kommen muBte. Die Laadbev8Ikerung ael mit Milchkannen und Essen gekommen und h#b# Lebensmlttel an die FlOditilnge ?ert#UL Oh#r#W nehme m: . — Xr fi3. ameciftaniacAev (ЛеИаШеШешж Wie Sie endeten... / tliunea. Garfleld — Opler der PfMcht Amcrikatier bwtten genug von der Kor-ruption und wahlten ISSl Garfield, elnen auf-rechten Mann, denx sle das Vertrauen entge-gcnbrachten, daQ ec fUr dleRechte des Volkea eintrat- Er tat ee, trat im. M&rz 1881 seln Amt an und tnuSte schon im September des-selben Jahres seine RecUtlichkelt mit dem Lcben bezahlen- Am 4- Mai 1881 war James Garfield feier-lich als PrJlaident der Vereinigten Staaten rtmch selnen Vorgttnger, PrSusldent Hayes, in . Washington elngeflUirt warden. Schon wenige Monate spilter hatte er sich die Unzufriedenheit einer Partei zugezogen, die gich nicht dam It elnverstanden erkifirte, daB PrJlsldent Gacflold Ehrlichkeit und Ge-rcchtigkeit walten lieB- Immer wleder ver-Buehten d)e POhrer đleeer Partei, Reibungen und Шгоћеп hervorzurufen, um die Regie-rungepartei mUrbe zu machen- Garfield aber lleB s!.cli nlcht ermilden, unentwegt sorgte er dafttr, da& der Gerechtigkeit zum Siege ver-halfen wurde. ' Aber pidtalich bekam er Zerwiirfnisse mit der etgenwj Partei, denn aein Gerechtigkeits-sinn lehnte sich dagegen auf, daB eln Brauch Im amerikanischen Senat Eingang gefunden hatte, der unter dem Namen »ratherrliche Verglinatigungf« bekannt war. dem Amterachacher- Dieser Brauch rtlumte den Senatoren das iRecht ein, au beatlnunen, wer gewisee Amter In gewiaaen StaMen bekleiden solite. NatUr-llch war dieser Brauch bei den Senatoren ilufierst beliebt, denn er verschaffte Ihnen eine Einnahme, deren H6he nicht gering war. Jeder, der in seinem Senat eln Amt bekleiden w()Hte, versprach dem Senator gewlase Betel? liguagen und dergleichen mehr. Und so war ea oatUrUcb, daB die Senatoren nur demjenl-gen. Uir»r Freunde ein Amt verschafften, der Ihnen dio meisten Vorteila bieten konnte, gletchgUltlg, ob er ftir dieses Amt taugllch war oder nlcht. . Garfield, der mit elnem starken Unabhan-gigkelts- und Gerechtlgkeltsstnn behaftet war, eetzte sich elnfach Uber dlesen Brauch, den er Bch&dllch fUr den Staat hielt, hlnweg nmd bwQt»te semeraelta *lae bohe Stellung im etaat« N*w York mit #ln*m Ihm gMignet #r« echeinend«D Mann. Er handelte damit den Vorachriften der Vertaseung gem&B, aber Senator Cookllog voo New York, der auf seln iHncht pocht«, die Stellung in diesem Staate eolbat жи vergeb«n, nahm daa Ub«l, nubm dus sogar eeiir Ubel, wetm er Uberrechnete. was Ihm dlese* Vorgehen des Pr&sldenten geko-stet hatta. Welcha Surome h&tte er fUr die Vergebung dieses Amtea erlangen кбппеп. • • Aber President Garfield nahm keinerlei RUck-eicht auf das Wohlergehen seiner Senatoren ... .Wozu war man denn Senator gewor-> dear wenn die Nebeneinkllnfte wegfalien eoll-ten T... Nein, er wUrde sich dies eigen. 'iiSchtlgi Vorgehen des PrKaidenten nlcht ge-fa'llwi lass«n. Rscht muBte Recht blelben • •. Bel diesen Gedanken vergae er ganz, daB der PrAaident di# elnzelnen Posten zu besetzen hatte. Da#, was Senator Conkllng Recht nannte, war eln elngeblldetes Recht. Ea hatte elch tiogibUrgtrt durch Ше lascbe Auffassung maaeber Pi^identen und die Senatoren machten eifrtg Qebrauch davon, fUllte ea doch Ihrt Taschen uod — das war die Hauptsache- Empttrte poUtiMbe Scbicber DaB der neue PrlUldent mit elnem Male wirkliehes Recht elnfUhren wollte, ging zu welt. So beschlofi Conkllng, die Best&tlgung der vom Prfisldenten getroffenen Wahl zu Mord und Konuption von Lincoln bis Holding Von Ellen Aram hintertreiben. Er suchte selnen Freund Piatt auf und sagte zu ihm: »Du muBt mlr helfen, diesen aufgeblasenen President zu belehren, daB er nlcht ungestraft In die Rechte der Senatoren eingrelfen kann; Gemelnsam mUssen wir alles tun, um die BestStigung zu verhln-dern« Und Herr Piatt war genau so entrlistet wie sein Freund Conkllng- Sie beeinfluBten jetzt Ihren FreundesUrels, wenn eg seln muBte mlt Gewalt, die Abstlmmung Uber die von Garfield getroffenen Wahl zu verhindern- Ihre Bemiihungen waren jcdoch vergebllch und als sie versuchteh, die wllllgen Senatoren mlt Gewalt von der Wahl fernzuhalten, brach unter diesen Senatoren und dem Volk offene EmpQrung Uber dies Verhalten aus, das ja deutllch zelgte, daB es diesen belden Herren nur um Ihren eigenen Vortell ging und nlcht um das Wohl des Landes- Die Wahl wurde bestfttlgt und zahneknlr-schend muBten Conkllng und Piatt sich elnge-stehen, daB der President und seine Rechtllch-kelt geslegt hatton. Aber sle brUteten Rachs, und als die Versammlung des Staates New Jersey neu versammelt war. relchten sle bei diesem Ihre Entlassung eln In der Hoffnung, sie wUrden wleder gew&hlt werden, was elne Schlappe fUr den Pr&sldenten und dessen An-sehen bedeutet hatte. Obglelch sie .reichllcho Mlttel batten file-Ben lassen, errelchten sle ihre Ziele nlcht- Bei den meisten Mltglledern des Parlaonents von Ney Jersey erregte dieses Vorgehen, das elnem MiBtrauensvotum gegen den Pršsldenten glelchkam, offenes Argernls und die bestoche-nen Mltglieder des Landtages wagten nun Ihrerselts nlcht mehr, ihre Stlmmen fUr Conkllng und Piatt abzugeben Die belden wurden nlcht mehr gewfthlt, Ihre Hoffnungen waren zu Wasser geworden und ihr gutes Geld sle hlnter einer ausslchtslosen Sache hergeworfen. RachepUlne. Ihr elnzlger Gedanke war: Rache an dem Prasldenten Garfield! Er muBte gestUrzt werden, denn Boost wUrden sie und Ihre Freunde tatsttchllch um »Rechte« kommen, die so elntrSgllch waren, daB es sich lohnte, dar-um zu k&mpfen. Und so bohrten sie In der Stillc gegen den PrUsldcnten, hetzten und be-stachen tinfluflroiche Leute, damit diote ihiei« seits das Лдмћеа dM Friuldentea mitergr#" bcn aoUten- Garfield Iftchelte nur verSchtUch ttber dlM Gebaren. Sr war sich Miner ReohtUcUtott b*-wuBt und glaubte felsenfest an den Sleg dee Rechtes. Wie aehr er elch darin g«tiiue«ht hatte, solite tich bald Wgem- Nach siebcn Monaten seiner AmtitEtlfkeit felerte das »William College«, iwif dem «r seine Studlen vollendet hatte, seine SchluB-feler und Garfield beschloQ daran tellzuneh-men- So bereitete er alles su dieser Relse vor. Er gedachte glelchzeitig dies« Relse *u benutzen, um nach Maine xu fahren und der Elnladung seines Freundes, des Staatsaekre-t&rs 'Blaine, der mlt Ihm reisen wollte. Folge zu leisten. Nach Feetleyung dlesor gesamten Reiseroute fuhr er ab- Zwet SchttSM Wlern BVUh um neun Uhr fuhr er In Bwleitung Blatne« жит Baltimore- und Furomac-Bahnhol K«um hatte er, zwanxig Minuten nach neun Uhr, Arm in Arm mlt Blaine den Bahnhof he-treten, als swet SchUsse hintereinander auf ihn abgegeben wurden: Einer der SchUsse hatte getroffen, Garfield sank in sich auaam-men. Die Umstehenden hatte der Schreck so gel&hmt, daB sle faasimgslos auf den suiam-menslDkenden Fr&sldenten starten. Nur Blaine hatte die Gelstgegenwart nlcht verloren. N» relcht. ^ Fortsetzunj folgt. D« ob 18.000 Worte tagUch / Kame tin Durchschnittsmsnscb an seinem 70, Ge-burtstag auf den Cledanken seine ,.Ges*mmellWa,r eiip armor T^ufeU, erzawte der Haus-wlrt nlcht ohne Spott, »auch so eln deutsoher Habenichts. Er starb an der Cholerii...« Wolf Dunker »telite eelne paar Haibeellf- keiten In dem VerecUlag unter und stlefi dabei aorf eln paar halbzerfetzte deutsche BUcher. Er schlug elnes davon auf und beg*nn mi leeen: »Da« Rad en mclnee Vater* MUhle brauate und rauechte achon wied^r recht Uiatlg, der Schnee trSpfelte emslg vom Dache, die Sperllnge zwltscherten dazwlschen- Ich saB auf der TUnohwelle ikd wiechte mlr den Soblaf wefung achrUle T6ne von sich glbt? .. ■ daB die SamenJcOmer, die bald wie eln Fwilballon. bald wie ein Fallechlrm im Qlelt-oder Schwebefliig sich oft weite Streoken vom Wlnde forttragen laasen oder gar Im Kata-pultstart sich auf Ihre Relse begeben, die grOQ-ten FlugkUnstler unter den Pflanasen aind? •. ■ daB gegen Bnde , dea 18. Jahrhimdert# die Herrenmode Beinklelder mit eingearbeite-ten, falechen Wadan vorechrieb? ... daB der Erreger der Pooken, eln gehelm-nlavoUes Vims, etwa elne fUnftausendstel, Jener der Mwul- und KJaueneeuche nur ete huederttaueeadstel Milimeter >groB« 1st T ... daB Napoleon I nach den Behauptungen franzOslscher Nujnlsniatlker elnst auf eln GeldstUck von 5 Francs elngravleren lleB, dalJ der Staat seinem Finder die rieslge Summe yon einer Million Francs ausaubezahlen habe? ... daB es nach_neueren Feitstellxmgen Ins-geaamt 1752 KraSkhelten b«lm Menschen ge-ben soil, von denen wlr Jedoch nur bel rund achthundert Leiden den Erreger oder die TJr-eaebe kennen 7 ...dafl die atorchreichete Gegend der Welt Timbuktu Im Sudan 1st, wo alch zeitweise bia ЈИЈ 100000 >KlapperechnM.bel< aufhaltea. •. • daB elch Im KOlner Domschatz auch eine sllbeme Maus beflndet, durch die Im Mittel-meer einet eine graBe Nagetierplage gebannt worden seln soli? ■.. daB die alten Chlnesen u- a. den Haar-plnael, den MagnetkompaS, da# welSe Por, zeUaa. dt* Waaaandur und logar alama Vor* l&uf«r dea T«I«foae erfaadee? ... daB die SchrttgiKteUiunff von 23% Grad, In der daa menadUlohe Her« aur Кбгрвгаоћав rubt, MUoamerwwlM ;«аац dar Lada der Srde M Iwar wtepMohtt % KARAWANKFN BOTE Sreda, 11. svgnstaj^^. ^oii KrHsIiaiis v RadmannsdoHn Otvoritev po Stellv. Gauleiteriu - Mojstrsko delo gorenjskih obrtnikov Radiiiannvlorf, S- avgrusta- Ob prevzemu uprave In ob začetku ustanovitve NSDAP na Gorenjskem nista Imeli na ra7,polago niti stranka niti država dostojnih poslopij, ki naj bi bila obenem simbol nacionalistične države- Koruptna uprava In gospodarstvo blvSe Jugoslavije se nista na vse zadnje izražala v nastavitvah,- ki so bile odkazane državnim organom. 2e večkrat smo poročali o novih stavbah in prezidavah v vaseh in mestih Gorenjske, v katerih so dobili do-4toJno nastanitev uradi Landi'atov, Kreis-leituoge, županstva in Ortsgruppe NSDAP. Sedaj je bila dovr-lena nova hiša Kreis-leitunge NSDAP v Radmannsdorfu, katero je izrodil svojemu nanienu v zastopstvu Gaulelterja dr. Rai-ierja, Stellv.Gauleiter Fried. Thlmel. V soboto zjutraj 80 ee segli v slavnostni dvorani okrožne hiSe Številni častni gostje, kot tudi sodelavci Krelslei-tunge, da prisostvujejo svečani otvoritvi. Stellv. Gaulelterja so spremljali zastopniki stranke, države In oborožene sile. Po skupno odpeti pesmi je otvoril Krelslelter, dr. Hochstelner svečani akt in je posebno prisrčno pozdravil St«llv. Gaulelterja v okrožnem mestu Rad-mannsdorfu. Kreisleiter je podal pregled zgodovine te hlie, katera se je začela, prezidavatl pred dvema letoma, avgusta 1S41., torej nekaj mesecev po zasedbi Gorenjeke. te 30. januarja 1943. se je nekaj uradov vselilo v dogo-tovljene prostore. Danes je prezidava dokončana, oprema dovršena In uradi in glavni u-radl NSDAP so že za<čeM poelovati v novih prostorih. Krelsleitir dr. Hochstelner je pohvalil delo mojstrov in njihovih delavcev, ki so zastavili pri popravljanju tega poslopja svoje znanje in vso svojo delovno moč Vsi so izpolnili svojo dolžnost vkljub težavam, ki so zvezale z vojno, in gorenjski obrtniki so na to mojstrsko delo res lahko ponosni. Poslopje v svoji prejšnji obliki ni odgovarjalo niti našemu načinu grajenja niti zahtevam nemškega urada. Zato se je moralo popolnoma prezidati, večji deli so bili podrti, srednji del je bil razširjen in fasada se je popolnoma spremenila. Arhitektonsko delo je Izvršil arhitekt Pg Mohr iz Klagenfurta. (O Izoblikovanju tega novega Krcishausa bomo še poročali kasneje in navedli tudi Imena mojstrov, ki so pri tem sodelovali.) H koncu je povdaril Kreisleitet', da se je zopet enkrat dokazalo, da lahko gorenjska obrt izvrši kaj Izrednega, če stoji pod eposobnim vodstvom Govornik se je zahvalil tudi svojim prednikom, ki eo neutrudno delali na snovanju načrtov in njih uresničitvi, da se poslopje čimprej odda svojemu namenu. Stellv. Gauleiter Pg T h i m e 1 je sporočil pozdrave Gaulelterja, ki je bil službeno zrn- držan In racM taga nI mogel sam otvoriti te hiše- Z izročitvijo te hiše, tako Je povdaril Pg. Thlmel, se bo šele prav začelo poslovati-NSDAP je pričela s svojim delom kmalu po Fresko-ellka k&mtnerskega umetnika Beeterelmerjs priključitvi Gorenjske h Kftrntnu, nthrall so le razni uradi poelovati v raznih poslopjih, kar povzroča sicer več dela, radi česar pa nikakor nI trpelo delovanje samo. Sedaj, ko so nastanjeni vsi uradi stranke in njeni oddelki in Izpostava Reichspropsgandaamta v istem poslopju, bo možno Se lepše skupno sodelovati. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Stellvcrtre-teoder Gauleiter podal poslušalcem sliko sedanjega političnega položaja in se je dotaknil problemov, kateri so stavljeni nemškemu narodu- Omenil je v ta namen obremenitve, katere mora n- pr- prenašati prebivalstvo na Severu ш Zapadu Reicha in katere stavijo neizmerne zahteve na telesne, duševne in duhovne moči ljudi, katere pa prenašajo z občudovanja vrednim zadržanjem In so v tem vzgled za vso nacljo. To je skoro simbol naše moči, tako je rekel Pg. Thimel, da lahko mi Nemci izvršimo taka dela, kot je to pred nami, vkljub naporom, katere zahteva od nas vojna, da namreč v novem ozemlju ustanavljamo poslopja, gradimo socialna stanovanja, čeprav z omejitvami, ki jih prinaša vojna, storimo še mnogo drugega, kar pride direktno ali Indirektno v dobro prebivalstvu. Zanj je napravljena tudi ta hiša- Možje in žene delajo v njej, kateri vedno vestno izvršujejo za naclonalsocialističnl pokret svojo dolžnost in kateri vrše svoje delo v nezlomljivem zaupanju v zmago in brezpogojni zvestobi do FUhrerja- Njihova naloga je, da Gorenjce politično vodijo in vzgoje v našem smislu- Zato naj bo ta hiša trdnjava vere in zvestobe, absolutnega zaupanja v zmago in vdanosti FUh-rerju In Relchu- Končno je Izročil Krelslelter dr. Hochstelner Stellv- Gauleiterju mapo s slikami, posnetimi v novem Kreishausu Radmannsdorfa, g prošnjo, da jih izroči Gauleiterju dr- Rainerju. Po svečani otvoritvi so se zbrali na povabilo Gaulelterja na skupno kosilo v mestnem hotelu. Mraii Hiainburg Selzach. (Letina) V področju Ortsgruppe se je lepo pospravila žetev, vkljub mnogim nevihtam- V sedanjem lepem vremenu kmetje žito mlatijo in ugotovilo se je, da je letošnja letina zopet zadovoljiva- Na preoranih stmi-ščlh raste že zopet znana in hranilna ajda, katera bo najbrže tudi dobro obrodila- Sena je bilo obilno, tako da bo živina imela dosti krme pozimi- Vkljub izredno dobri lanski sadni letini, so drevesa deloma tudi poUia. Če- bele dobro rojijo in upamo tudi, da bomo pridelali strd. Selxach- (Novost-) Franz Koptschawar, trgovec z mešanifti blagom v Selzach je kU-pil od neke nemške tvrdke novovrsten stroj . za pridelovanje oglja- Stroj je že par dni v obratu in dobro funkcionira Je edini t« vrste na vsem Gorenjskem- St- Martin u- d- GroBgallenberg- (U t opite v-)Dne 4- 8- je zadela pri kopanju v Savi 33-letnega, samskega sodarakega mojstra in posestnika Franza Medwedaiz Tazna srčna kap- Posebno tragično je, da se je hotel ravno poročiti in ustanoviti družiinsko življenje- Ne bi se smel kopati v mrzli vodi, ne da bi se poprej ohladil- Prebivalstvu naj služI to v ^ tolikokrat izročeno svarilo, posebno za mladino, da se ne sme iti segreta kopat v mrzlo vodo- Rodbinska kronika iz eorinisko Neumarktl. Rodila sta se: Pjewtechewitach Stanislaus in Karollne Meschek — Umrla sta: Hubert Zech in Johanna Kermel- — Poročil se je: Leopold Singer z Marie Sagadin. 8t. Georgen. Rodili so se: Peter Kem Ho-temasch, Maria Masel St- Georgen, Marian Lomber Olscheuk, Raimund Koscbnik St- (Je-orgen, Josef Galiot MicheUtetten, Aloia Sirs Walsach, Kristine Bukounik Adergas (dvanajsti otrok), Anna NagUtsch' Hraetle, Lep-poldine Jenkole Orechek (obč Mautechitsch), Viktor Saplotnik Lausach, Anna Deechelak Adergas, .Anna Stern Waisach, Anna Grilz Trata. — Umrla sta: Josef Bresser in Katha-rina Kristanz- Woditz Rodili so se: Pauline Podgorechek Poie, Wladislaus Brank Repne in Stanlelaue Owijatsch Pole. — Umrli eo: Franz Koeetz Wesza, Felix Kristan, Karl Kristan, Marianne Kristan in Johann Mersche Selo, Marija Stare Wodltz. Gallenfels Rodili so se: Anna Reeser O. Tenetlsche, Johann Graschltz Goritache, Maria Mali Gallenfels In Marian Peter Kokal Sa-loch. — Umrla eta: Maria Aussenegg roj. Ribniker O Wetteni In Helene Sparowetz roj. Praprotnik U. Duplach. Stelnblchl. Prvega avgusta 1943. se je rodila Wohinz Maria, Stelnbihl вО. Umrl ni nihče-Tudi poročil se ni nihče. Novi Krt-isiiaiM v KatliniiiJustlorlu iBilae;; Oipl (иу- Vitić-i Manjši sokrivci banditov iz M obsojesi Od 19. do 20. julija so se vrSile ruspmv« pred vlfijim deželnim sodiščem v Wienu,- kamor je zadeve odstopil Volkegerichtshof Berlin, proti manjšim sokrivcem banditov i» Zella in okolice. Obtoženci, med katerimi so bile v glavnem take osebe, ki niso nazmanile bandit-sklh podvzetlj, čeprav so za nje verodoertojno vedele, so bili kaKnovand na ječo oz. zaipor od enega in pol leta do 15 let. (fa mvctwM v New i'orku so ustavili autobueni promet, da štedijo bencin in obroče, kot poročajo potniki, ki so prišli Iz USA v Lizbono V vsem mestnem ozemlju New-Yorka, je navezano prebivalstvo skoraj izključno na podzemrijeke. železnice, ki so tako prenapolnjene, da Je ogroženo življenje Čeprav dosedaj Ae manjkajo posamecneetl o novem napadu Italijanskih napadnih čolnov na pristanišče Gibraltar, se vendar 4« k; Gibraltarja izve, da je naipad povzročil v Gibral-tarju Izredno zmešnjavo V neko zapadiionemiko farme kokoši жо lisice ponoči napravile pravo klanje med kokošmi. Zjutraj so JUi našli 200 mrtvih, 40 jih je zmanjkalo. Domnevajo, da so te odnesle lisice s kumikom vred. Rolf Lennar: •.^0 Iti ui илилтлмм HUMORISTICEN ROMAN ■ III , I w ........ I Schwabejeva edina rešitev v tej stiski je bila, da je znenada zopet zasvetila luč in da je bil ples pri kraju. Hladna in čisto dama se je dala Anita povesti po Schwabeju nazaj k Wernerju in ves večer Schwabeja ni imela za vrednega nobenega pogleda več. Posvetila se je popolnoma Wernerju. Werner je bil ta večer zelo vesel, in njegova tajna prikrita jeza, da je vzel Schwabeja s seboj na potovanje, je skoraj spuh-tela. Te dni je prejela Kati sledeče pismo: Бјиђд moja Kati! џ Prosim, ne jezi se name, da Ti Se nisem nič pisala. Toda verjemi mi, kdor ima dva moška spremljevalca, temu je že s tem dan popolnoma izpolnjen. Nc pride do nobene druge stvari več. Ti, meni se zdi, da je Werner v resnici ljubosumen! Ali si moreš kaj takega predstavljati? Ne da sicer ničesar spoznati; toda jaz to kljub temu opoiam. -Edini človek, ki ničesar ne opazi — čeprav je on to zakrivil — je naš profesor. Sicer pa. Tebi to že lahko povem: profesor sploh ni. Tudi docent ne. On je uŽitelj nekje na'kmetih. Toda drži jezik za zobmi! Ne voljna sem zaradi njega. Ker nam- reč absolutno ničesar ne opazi, da sem se zaljubila vanj. To se pravi: čisto natanko tega še tudi ne vem, ali sem se zaljubila. Toda zdi se mi tako. Rada bi ae dala od njega enkrat poljubiti. Mislim, da bi potem bolje vedela, na čem sem. Toda on se čisto nič ne pripravlja k temu. Naravnost neokreten je. Morda ljubi kakšno drugo? če bom sedaj kdaj sama ž njim, ga bom čisto navadno poljubila. Kaj meniš Ti? Ali se kaj takega lahko napravi ? Ti imaš vendar več izkustev v tem ? Ali sega to predaleč? Kati, to pismo moraš takoj zažgati. Kajti vsebuje priznanje n.oje ljubezni. Tvoja Anita. In Kati je odpisala: Ljuba moja Anita! Ti si prismojena. Ce te podeželski učitelj ne mara poljubiti, nima pač nobenega zanimanja za to. Drži se ti le Wernerja, >profesorja« (o, vi sleparji!) pa Ic pusti pri miru in mi ga spravi nazaj. Potem bom pa jaz ž njirti nekoliko eksperimentirala. Meni se namreč tudi zelo dobro dopade. Pozdravi Wernerja in pripoveduj profesorju že zdaj vedno o meni. Le dobre strani, razumeš? Pri meni . je vse pri starem. Tvoja Kati. Ko bi Anita vedela, da gre okusna obleka, ki jo Schwabe nosi, na Wernerjev račun — morala bi se s(cfr od srca smejati —■ toda njena srapatija za Schwabeja se niti malo ne bi zmanjšala. Werner je v Garmischu napravil kratek obisk pri prijatelju iz šole, ki je tam začel svojo prakso, in Anita jo je pobrala in se odpravila s Schwabejem v hribe na Kreuzeck. Po Anitini želji ne hodita na goro po dolgočasni cesti, ampak se vzpenjata kar počez. To seveda utruja. In Anita začne tudi kmalu prav nestrokovnjaško sopihati. Schwabe je nasprotno pravi hribolazec in je mogočno naprej. Tu seže Anita po zvijači. Zvijača je nevarno orožje v rokah žene. Spehana se usede na štor, zapre oči in gleda skrivaj skozi ozek razporek, če bo Schwabe končno kaj opazil o tem, da ga ona ne more več občudovati kot hribo-lazca. Ko se Schwabe obrne; in vidi sedeti ta kup nesreče, priskače zaskrbljen v spremstvu'lavine kamenja, ki jo pošlje v dolino, in Anita ne more popolnoma zadržati srečnega smehljaja, ki ga pa še pravočasno lahko ustavi. ' »Anita, kaj se je zgodilo???« Anita je rekel. Vprvič jo je imenoval po rojstnem imenu. Zato sklene Anita, da ne bo ta^oj odprla oči, ampak šele počakala, kako se st"ar razvije naprej. Ko jo prime za obe roki, ji pride nekaj na misel. Kakor klada se še bolj sesede. Schwabe si ne ve pomoči. Ve sicei, kaj mu je storiti. Toda tukaj pač nima pred seboj šolarja, ki bi ga kmalu zopet spravil na noge, ampak mlado dekle. To bistveno spremeni stvarni položaj. Anito položi v mehko vresišče, obesi svoj jopič kot sončnik na neko drevesce, ki se vzlic eiegantm obleki, ki jo dobi, čisto nič ne napihne, ampak se nasprotno skoraj upogne, namoči ruto v gorskem potoku in. jo položi Aniti na čelo. Ker se pa Anita še vedno nič ne pripravlja k povratku v življenje, se boji Schwabe, da sta strma pot navzgor in pripekajoče sonce zdelali Anitino srce. Toda kaj mu je storiti? V normalnem ptimeru bi moral sedaj odpeti Anitino športno obleko na vratu, da dobi več sape. To bi se prav lahko opravilo. šest gumbov ima spredaj, šteje. Neodločen poseda in preudarja, kaj bi še lahko storil. Nič drugega ne bi mogel storiti. Ali bo mogel to opravičiti? En gumb je odpel. Drugega tudi. Tretjega. Četrtega, petega, vse gumbe. Skloni se nad Anito, jo dvigne nekoliko pokonci, položi obe syoji roki pod njen hrbet, da se prsni koš lačko pretegne. . Pri tem razpade obleka ob obeh ramenih, in Schwabe z grozo opazi, da sploh več ne utesnjuje njenih prsi. Prav za prav bi se ji zdaj moralo stanje zboljšati. Tako sedi tukaj zgoraj t Anito čiste sam, ko Anita nenadno odpre oči, ga objame in — preden more kaj podvzeti z6per to — poljubi. Ana vstane, si zapne svoje gumbe ia fc-če: »Mi je že zopet bolje.« Pot navzgor je potekala nadalje brez tfe-nja in molče. [(Dalje prihodnji^')! Sreda, 11; av)i;usta 1943. KABAWANKEN BOTE stran 7. — eter. 68. Mož brez starih staršev Zgodba Iz Sovjetske zveze NSK. "S'krkmljanjem, tako nedolžnim kram-Ijanjeth'med tovai'isi naletimo pogosto na najzanimivejše stvari. Mladi Fjodor, o katerem govori ta resnična zgodba, mora priznati sovjetskemu režimu, da je kramljanje nekaj presneto nevarnega in da na to zelo pazijo nadzorniki In tajni ogleduhl. Kako je bilo že v njegovem primeru? Ime mu je Fjodor —, ki je precej običajno Ime; toda Ima nenavaden priimek ■—, raje ga ne Izgovorimo, to prekleto Ime, ki ga nosi kot zanko Iz fine žice okoli vratu! Nekega dne sedi, ta mVadl Fjodor, skupaj z ostalimi umetniki. Ravno nekaj praznujejo, napredoval je od prvega goslača filharmonije za solista na gosli. Razen dirigenta sme edino on stati, (ločim ostalih dve sto sedi — seveda, Če ne Upoštevamo Igralcev basa, toda . te moramo res izvzeti. Tako daleč je že napredoval mladi Fjodor; ne sme se več preslikati In prezreti. Njegovo Ime, tudi njegov priimek imenujejo zelo pohvalno.-^ zaenkrat v tem tovariSkem krogu. Eden izmed starejših umetnikov, pevec Nikolaj, ki je šele vstopil, posluSa. Nato pristopi k mlademu Fjodprju, ga nekoliko sune s komolcem, mu pomežikne in pravi po kratkem presledku: »Nenavadno ti je Ime, tovariš, morda umetniško ime »Ničesar ne vem o tem«, pravi mladi Fjodor, »to, je moje očetno imet. »Tako«, reče drugI in nekoliko pomolčl, toda nato zopet vprašal: »Kaj pa je tvoj oče?« »Mej oče je nadzornik določenega odseka uvalaKega ribištva. N1 velik odsek, ne, samo majhen odsek je", toda vseeno nadzornik je, Tudi ni več-mlad; da... Se enkrat bi ga rad videl«. Fjodoru so se zasolzlle oči, toda sedaj se veselo zasmeji, mora kaSljatl, ee emeje, majo, z glavo, hoče nekaj reči, pa ga zopet nažene kašelj. - Drugi je prav radoveden- Končno spregovori zopet mladi Fjodor: »Rečno ribištvo, ha, ha, in nikdar nI imel kakega opravka z vodo in ribami 1 Vse svoje žlVljenje ne! To moraš vedeti, tovariš, on 'r— je bil prestavljen « »Razumem«, je rekel drugI- »Torej prestavljen. In kaj je bil prej?« vPrej je bil umetnostni zgodovinar. Njegovo poQgbno JKldrofje so bili dragulji. Nosi tudi naslov »profesor«, čeprav nI poučeval; bil je tih i-ttzlBHovalec, pisal. je, samo knjige. Naslov »profesor« nosi od prej, toda nositi ga »me celo še. sedaj, kot nadzornik malega .. -_« in mladi Fjodor se zopet smeji, dn/ aC> mu ostale solze končno zdrknile po licih. Peveft, Nikolaj se samo smehlja, je previdnejši;-toda nato na ves glas se smejoč reče: »Dragulji! Dragulji! Tako bedasta reč — starina! S čim takim trati čaa? Potem mora bili Že bogat!« Fjodor reče: »Prav rad verjamem, da so bili moji starši nekoč bogati, tako se ml zdi; toda takrat sem bil še zelo mlad. Klčesar ne vem irt' hie tuđrne'zattlma-« '-»Naravno, da je vseeno«, pravi pevec Nlko-»Ki važno In popolnoma brez pomena«. Toda čez nekaj časa zopet vpraša: »Dragulji...!'Taka znanost! Tvoj oče je moral imeti presneto bogatega očeta?« »O svojih starih starših nisem nikdar ničesar slišal, na nje se tudi ne morem več spominjati«, pravi mladi Fjodor. Drugi molči, toda čez nekaj časa zopet Iz-Teče Fjodorjevo rodbinsko ime in pravi raz-Ven tega: »Torej ti nimaš s tem nobenega opravkA, tovariš? Končno je tudi bolje tako« -v Pomežlkuje In oprezujeta drug drugega nekaj časa; nato reče pevec; »Namreč, bil je vendar visok caristlčen politik tega Imena, kateri je bil, če se ne motim leta 1917. likvidiran . .1 Bil je reakcionar, saj drugače res ni bilo možno... Razumeš, tovariš, da me je moralo zanimati tvoje ime? Toda pustimo vse to, vse skupaj ni nič « »Ne«, reče mlad) Fjodor, >8 tem nI п1б, o tem bi bil končno vendar moral kaj slišati.« In je nazdravil # tovarišem Nikolajem, pl-jeta na obojestransko zdravje, pljeta na umetnost in se udeležujeta zopet hrupa In smeha ■ ostalih. Toda nato gre mladi Fjodor, ki je postal colist na gosli, globoko zamišljen po večernih ullcal) velikega meita> Mora misliti n& to, da ni poznal svojih starih staršev in da je hotel imeti nekega dne tudi evojo etaro mater, kot jo je Imel njegov soigralec Aleksander Sov-čeff- Tu ga je poslala njegova mati k očetu in oče je rekel: »Ve# Fjodor, mariikaterl otroci imajo stare »tarše In mnogi jih nimajo. TI jih nimed « — »Toda«, je rekel mali Fjodor, ki nI bil tako neumen, »Ce že nimam sta« rlh stariiev, el vendar ti moral imeti očeta in mater?« — »O tem ti ne morem ničesar povedati, o tem moram molčati, Fjodor, In je res najbolje za tebe, če molčim In ti ničesar ne veš.« In Fjodor, »ollat na gosli filharmonije, mora misliti na to, k s ko me je nekoč sprehajal B svojim umrlim bratom, ki Je bil tri leta sta-; rejši, v Leningradu po Petrovskljevem ostro-vu. Tu je pokaeal njegov brat na eno ismed lepih vU in rekel: »Ta, Je bil* nekoč lait najinih itarSev.« Toda kaj veC tudi brat ni rekel, sploh nikdar več ni govoril O Cem {акШ, £eprav sta bila še nekaj let akupaj In hodila v lato šolo. Na to mora sedaj misliti mladi Fjodor, to- ■ da, tako tudi misli sam pri sebi: Kdo ve, kako je v resnici! Ta Nikolaj Je lahko pravi ble-betafi, kot vsi ti naduti tenoristi. Ne, nI ml treba trobiti v uho. Dokončal sem svoje državne šole In x dovoljenjem pristojnega tovariša komisarja sem postal solist na gosli. Kdo se bo spominjal, če Igram, fatalnega sol-menjaka! Poleg tega poje sedaj v operi basist, ki Je bil včasih knez. Pri tem mora naetopatl kot črni domino z bodalom v rokavu... ha, ha, mladi Fjodor se mora tako glasno smejati, da se sam ustrail In vprvlč čuti okoli Vratu, kot; zanko Iz flhe žice... Toda vsaj »meji se lahko, če je postal soll»t na gosli in hato pil nekaj kozarcev vodke! Mladi Fjodor ljubi svojo umetnost in ljubi Življenji. Ali nI veliko bolje, da Ima svoje gdsli, kot da nekje majhen odsek rečnega ribištva — ha, haa! Ljubi življenje In v sili mora iti tudi breg starih staršev. Sploh,»ko je že toliko stari la tudi takim dovtipom se lahko smeji. Fjodor iz vsega »rca, čeravno nima polhe oči solza ih ne čuti fine zanke okoli vrata. Krle^berlchter Wllhelm Pleyer, РК. Mi ie veste? Malo trcale ndokn* ш thmmk prttveU in civilizacije Iz vseh Krajev sveta Na poti z dela domov se Je spodrsnil 30 letni železniški uslužbenec Frana Karo Iz Melllng-grabna pri Mariboru in je padel po strmini. Mož 8 koso na rami se je tako zelo ponesrečil, da Je na kraju satncm izkrvavel, ker nI bilo takoj pomoči, šele naslednjega dne so ga našli mrtvega. Клко zelo >» treba pairitl pri vkuhavanju graha, je dokazal dogodek, ki se je zgodil v Zschcmdorfu, okraj Halle. Vkuhalnl kotel z več posodami graha Je stal na plinskem ognjišču, ko so se naenkrat z močnim pokom razletele posode in frčale po kuhinji s pokrovom vred in se je vsfbina taztresla. Poleg kotit stoječa pečenka se Je priključil* temu ipfe-hodu po kuhinji, ter so Jo ftdl ћјвие velikosti našli šele po dolgem iskanju. Na ireCo nI doletelo družine, ki je sedela pri mizi Bič drugega kot strah. Kmetje no našli blizu Komorna moško tiMplo, ki je imela popolnoma razbito lobanjo. Uradna 1>гвГ*1<н^4 j* 'viJlA' do' tega,, «o aaprh letnega čevljarskega pomočnika Ladislava Krepesarja, ki Je vse priznal- Udaril je namreč svojega strica z motlko, da bi porabil možgane mrtvega za zdravljenje svoje boleei^. Morilec je bolehal za suSlco možganske žleze in si je vtepel v glavo, da bi ozdravel, če bi si vbrizgal možganske žleze-. Moža sedaj opazujejo, če je duševno 1)01ад, Pogosto sMMmo o materah, ki neizmerno lahkoverno rabijo svoje živilske nakaznice. Neka mati iz Ebersbacha na Bavarskem se mora zahvaliti samo dostojnosti mlmoidoNh, da ni zgubila svojih žlvilekih nakaiinlo. Imela je razne opravke na pošti. SvoWa. otroka je pustila v vozičku pred poŠto. Otrok Je brskal in našel v vozičku ovitek z živilskimi nakaznicami. Molel je ovitek iz vozička mimoidočim in je prijazno,ponujal nakumlce. Stalni Kaht«^ vi Otroka istrtc, na!« pa nihče ni ugodil. Lahko pa bi se to zgodilo, kajti ni vsak poštenjak. Zelo lahkomiselno je, če se puste živilske nakaznice v otroškem vozičku. Gozdno bognetvo baltskih držav, ki je bilo že v mfni podlšga eiroko razpredenega lesnega Izvoza, se je radi vojnih vplivov zmanjšalo. V očlgled temu se nemška in doma;čm gozdna uprava trudita, da dosežeta u pogozdovanjem enakomeren podmladek 1ћ sta napravili V vsem generalnem okraju Ćstland obSlrne. pogozdo-valne ukrepe. V emolemtkem okmjit so do sedaj ustanovili enajst drtlžb za pridelovanje Šote, ki bo #1 stavile za nalogo Izkoriščanje 30 močvirij In •o dosegle Ce v kratkem času Izredne uspehe. Xajbolj*« thinomjmke nnpehe v generalnem okraju Lettl()nd zaznamujejo na tem polju. To velja posebno za rjavo živino, katerih plemenske čred* so dosedaj. že v toliko pomlajene, da вв вШ1 krijejo potrebo plemenjakov In Se oddajajo plemenske bike sosednjim pokrajinam. Ker je prepovedano klati junlce In bike plemenskih čred, le s tem ustvarjajo pogoji za uspešen podmladek. Tudi v ozemlju Kotil okrajt Leningrad le je Živinoreja povzpela. Samo tekom zadnjih pet mesecev se je po nmoilla za okftli 75 odstotkov. Kot »eno izmed sedmih Cudee„ Kitajske* oz-. Чадије nadbmestujočl vodja poStne uprave se-vernq Kitajske, Nakamura, v waoplsu »Ma,l« niči Slnbun« dejstvo, da posluje [podtol promet mtd zasedeno in nezasedeno Kitajsko »eduj ravnotako kot prej«, že preje j^ izjavil Naka-Jn\ira, da je zmerom prišla pošta na namembni kraj, vseeno če je bil mir ali pa revolucija. Ii tega se razvidi — se pravi —da ne obstoji med prebivalstvom obeh ozemelj nobeno so-vrafltvo. japonskim In nanklnjklm kot Лцф (iungkinAkim oblastim so znana.tnesta, kjer' se kmenjava ppataw, ' ■ ]^omcmWo ribje bogastvo,' S гбфб- laga TJitrajlha In ki povečini še ni odkrito,^ bo v bodoče, bolj kot dosedaj uporabljeno za evropsko prphrano. V svrho sistematičnega popka, obdelave In razdelitve volSklh donosov,, ki Jlfa dajejo Azovsko morje, kot tudi veliko in, male ukrajinske reke, predvsem'Dnjepr,-je bila ustanovljena Flsch-Zentrale-Ukralne m. b K> m Sedežem v Kijevu, pod, katero spada tudi Upravljanje posebno v zapadnl Ukrajini pii>metnbn^h ribnikov- Glavna naloga nove družbe je predvsem v tem, da oditranl Škode, ki so nastale radi sovjetskega ilabcga gospodarstva in da zagotovi potrebna' obratna sredstva. Potrebno orodje za lov, niif^e vseh velikosti, so bile preskrbljene v zadostnem številu iz Reloha, ali pa je bilo, v kolikor je bilo to Mogoče, napravljeno v nalašč zato ustanovljenih obratih v Ukrajini sami. Sedaj se рПвепја daljnovidni in na obsežen potencljal }»Stirinoga riba« iz Kube V kubanskih .vodah živi riba, ki ne *n* samo plavati, ampak tudi teči po zemljL To je prav posebna vrsta ribe, ki jo poznajo znanstveniki pod imenom »Malthe vespertilio«. Ima namreč »štiri noge«, t. J, sprednje plavuti so tako dobro razvite, da lahko hodijo s pomočjo obeh zadnjih plavuti, ki sta sicer nekaj manjši, zato pa celo stabilni. Kot poročajo, se Jih boje loviti kubanski ribiči, ker lahko hodijo tudi po zemlji. Svoje mreže potope takoj zopet v vodo, če vidijo v njih tako »pošastno« žival. Priročnik IjnbalTiih pisem je sto let »tar Sedaj je ravno sto let, ko je dr. Theodoi! ; Heinsius, jezikoslovec in literarni zgodovinar, izdal svoj znameniti priročnik lju« bavnih pisem. Samo malo izvodov te svojec vrstne in Se pred 30 leti zelo brane knjige, ki je zadnjič izšla leta 1909., je Se ohranje-, nih, nekako kot predstavniki »dobrih sta« rih časov« in čudaškega nazora o morali ioi običajih. Učenjak daje v svojem, sedaj 100 ■ let starem priročniku ljubavnih pisem, ki ■ se nam zdi kot zbirka kurlozitet, za vsako življenjsko dobo nasvete, ki — »veljajo za vse večne čase in položaje in naj hodo smer-' nice za naše otroke in otrok otroke«. C# bi dobri dr. HeinsiuS lahko videl, kako se njegovi otrok otroci sedaj postali samostojni, in »lajo. pisaU svoja pisma brez lepih opisovanj in brez priročnika ljubavnih pisem. I Sesanje palca — znatist\'euo prelHkano Po raziskovanjih nekega new-yorSkeffi zdravnika je spravljati pri mnogih dojena čkih opazovano sesanje palca v zvezo B tem, ; da se napravi sesanje iz steklenice prelahko. Zato se pokaže predvsem pri otrocih, ki sesaj6 iz steklenice in sicer potem, če j* steklenica ža mleko zaprta' z gumijastim »e« sačem, čegar odprtina je prevelika. V tem primeru ni popolnoma utešena otroška potreba sesanja, tako da začno dojenčki Be* sati svoj prst. Ta teorija je bila potrjena s poskusom pri mladih psih. Nekaj malih 'PSOT.j? dofeilp h#no iz steiklenicei katera '"je imela sesač 8 samo majhno odprtino, dru-ф — ge so krmili iz steklenic, pri katerih je bila luknja scsača prevelika, med tem ko je kontrolne živali dojila psica. Foka,zalo aa je. da so psički, katerim je bilo sesanje z veliko odprtino preveč olajšano, poskušali zamujeno nadoknatiti na svojem lastnem telesu ali na telesu drugih živali. lovljenja usmerjeni program za gradnjo ribiških čolnov in bo družba že kmalu mogla začeti velikopotezno izvrševati svojo nalogo. Je prejšnjih ribiških kolhozov ustanovljene ribi* 6ke družbe, bodo lovile ribe po načrtu lovije-« nja, ki ga Je Izdelala ribiška centrala. Donosi bodo v mnogih tovarnah predelani, katere j« ' ribiška centrala nalašč zato napravila In opre- , mila z nemškimi stroji. Dr. T. Ji Lnkaa AandineKknl AvfbcwaliTenl феиМек meihxuUsueli und fizaktiseh 199. STUNDE. WlchUge Werter in gebrHuchlichen Satzverbindungen 1. ber Maler malte mit dem Pinsel einen Kreis an die Wand. 2. Dieses dunkle Bier 1st sehr malzh<ig. 3. Als wir das letzte Mai zusammenka-men, hatte er mir mancherlei erzahlt. 4. Manohmal argert einen die FUege an der Wand. 53 Die ' Mandel lat eine Frucht, die Deutschland vorwiegend aus Itallea einfUhrt. 6. Da der Knabe sehr empfindliche Mnn-deln hatte, wurden sie ihm auf opera-tivem Wege entfernt. 7t In diesem Krieg haben wlr noch kei-nen Mangel gelitten. ^agen Sle mir, wann es Ihnen njjangelt, ich wewie Ihnen hKo hlc< zu erreichen. Es muS dahcr durch geeignete MaBnahmen dafUr gesorgt werden, dafl mit den zugetellten Brennstoffmengen der grOBt-mogllche Wftrmeeffekt erzielt wlrd, was nur durch elne sach-uad fachgemaBe Behandlung uud Bedlenung der Helzungs-anlagen erfolgen kann. Zu diesora Zwecke werden daher Im Herbst d. X wieder In alien Krelsen imseres Gauea Lehrgemelnschaften >Не1ге richtig« durchgefUhrt- Geplant 8ind folgende Arten von Lehrgemelnschaften: Stufe I: fUr Heizer, deren Helzungsanlagen elnen Brenn-stoffverbrauch von mehr als 3t)0 Zentner Im Jahr aufweisen. ГИме Lehrgemelnschaft dauert 15 Stunden = 5 Abende zu je 3 Stimden. TellnehmergebUhr; 8 RM. Stufe II: fUr Heizer, deren Helzungsanlagen elnen Brenn-eteffverbrauch von unter 300 Zentner im Jahr aufweisen. Dlese Lehrgemelnschaft wlrd an zwei Abenden zu je 3 Stunden durchgefUhrt. TeilnehmergebUhr: 3 RM. ' Es liegt Im elgensten Interesse der Besitzer von Zentral-hMzungsanlagen, daB sle ihr Bedlenungspersonal zu den Lehrgemelnschaften entsenden, zumal elne enteprechende An-ordnung des Reichskohlenkonunlesars besteht. Ausgabe von SpeisefrUhkartoffeln Das Landcscmfthrungsamt KKmten gibt fUr den Reiche-gau Karnten und ale Referat Ern&hrung und Landwlrtschaft dee CdZ. fUr die besetzten Geblete K&mtena und Kralna fol-geoQdes bekannt: FUr Normalverbraucher (Znhaber des BeKugsauswelses fUr Sipeleekartoffeln), welche von dem in der »KBrntner Zel-tuag« vom 31. 7. 1943 verlautbairten Vorausbezug an Speise-frilMcartoffehi nlcht Gebrauch gemacht haben, blelbt die Wo-Chenration fUr die 3. Woche der 52. Zuteiluagsperiode, das 1st fUr die Zeit vom 9. 8. bis 15. 8. 1943, welterhln mlt Z's kg festigesetzt. Diese Wochenratlon kann vom Klelnverteller oder wo dies gestattet ist, vom Erzeuger an den Bezugsberechtlg-ten gegen Abgabe des Abeohnlttes HI — 52 des Bezugeaua-weiees fUr Speisekartoffeln ausgefolgt werden- FUr die ver-eohledenen Grofiverbrauchergruippen bleiben die In der >Ka.mtner Zeltung« vom 31- 7. 1943 verlautbarten Wochen-rationeo aufrecht. AusdrUcklich wlrd jedoch посћтаЛв darauf hlngewleeen, das der Vorausbezug der SpeleefrUhkartoffeln auf Grund der Abschmitte П — 52 bis IV — 52 fUr die restlichen 3 Wochen der 53 Zuteilungsperiode nur In der Woche vom 2. We 8 8. 1043 gestattet war. ' Im Vbrlgen behalten die In der letzten Verlautbarung bekanntgeimaohten Bestlmmungen auch welterhln Ihre GUl-tlgkeit. Klagenfurt, den 6. August 1943. Landeserniihnmgsamt Kilmt«n SENF Fabrik C. Wenger, Klagenfurt ESSIG Fabrik C. Wenger, Klagenfurt Dne 23. julija 1943. nam je v starosti 22 let umrl naš preblagl in ljubljeni » Wenzei Polak boRoslovec prej v Relchen,berg:u, v poslednjih dneh svojega mladega življenja v Banja Luki- V preranl grob ga je položila kratkotrajna in muča« bolezen naj mu' bo lahka žemljica- Schwarzendorf, 5- VHI. 1943. Sahijoie družine: Polak, Puhar, Pečar Wir kaDlcn laafcnd «ns nachwslsllcbetn PrWat-besitt sut erhaltent Uniformen leiltveder Art. Mantel. wetterfcrSiten. Blusen, H wen. Oniformkflppen. Pelsmintel. PelzriJcke. Pelzwesten. Lerter-a Cllzstiefel. moderne SchiiB-waffeii. Eoutrullubren e*mt ZiibebBr FshrrHder. laichte MotorrSder. SUdostdeutMCber Wachdienat. Klnifenfurt. B'eldmarechall-Conrad Platz Nr 9. Ruf 10-30, ilu{gclas!Kene Fabriken Braudibare Maschinen kauft KURT FRICK Klagenfurt SalmstraBe Fernruf I486 Dr. Rolf Looik Specialist M očesne bolezni v Krainbursru nc ordlnJra dn 81. avgusta 1943. O®I^SI Službo dobi Haufftauh H€RBST HCagenfuti KInderbetten Sprejmem takoj 1 „kapenmadicr-ja" in enega pomočnika, ki zna delati uniforme. Anton Schorn, Uniformschnei-der und Kappen-macher, Krain-burg! 8B7-1 ШШши Fabrik C. Wenger, Klagenfurt Се^еп Einkaufscheme. Sperrplatteo: Budie, Fidite, Panelpiactcn • Eidisfelder Sperrtiiren. Ohnt EinkaHtschem. Furniere 0.8 bis 3 nun inlandisdie und amiandisdie Herkunft fiir auSen and innen. HANSTRANINGER I I Klaganlurl, Vdlkarmarkler SIraB« ■ Sut 1S9S Pridno prodajalko, zmožno nemščine sprejme takoj Deut-sdies Kaufhaus v Neumarktl. 447^-1 Mizarskega pomočnika takoj sprejmem. Oskrba v hiši. Jo- hann Ersar, Tisđilcrmeist