GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
10. april 1970 — Leto VI. št. 8 (114) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
Srečanje aktivistov 0F v Dolenjskih Toplicah
Kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci pri republiški konferenci SZDL Slovenije bo 27. a-prila v Dolenjskih Toplicah veliko srečanje nekdanjih aktivistov Osvobodilne fronte. Predvidevajo,
da se bo srečanja na Dolenjskem udeležilo kakih 15 tisoč nekdanjih aktivistov OF iz Slovenije in zamejstva. Na zborovanju bosta govorila član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj in
OBISK V GORENJU
predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik. Zatem bo sledil krajši koncertni spored, podelili pa bodo tudi zlate značke in diplome — republiška priznanja OF. Tega dne bodo odprli tudi zdaj muzejsko urejeno bazo 20 v Rogu.
Srebrne značke in diplome OF bodo podelili zaslužnim posamenzikom in organizacijam po občinah. Namenjene pa so zgolj tistim, ki so tvorno sodelovali v Osvobodilni fronti in v SZDL vse do danes.
Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji že imenoval komisijo, ki ho predlagala enega kandidata za republiško priznanje in pet za občinsko. Komisijo vodi Stane Ravljen, v njej pa so še Rudi Bajec, Filip Lesnjak, Karel Napotnik, Martin Primožič in Marija žorž.
Prešnji teden se je mudila v Velenju delegacija sovjetskega jetske komisije za znanstveno tehnično sodelovanje. Med je ogledala tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Gostje zanimali za sodobno tehnologijo in organizacijo dela v Go ne izjavili, da ima Gorenje široke možnosti za še hitrejši vitev na tujih tržiščih. Predstavnike Gorenja pa so povabili, jo Sovjetsko zvezo in se seznanijo s proizvodnjo strojev za
dela Jugoslovansko sov-obiskom v Velenju si iz Sovjetske zveze so se renju in po ogledu tovar-razvoj in še večjo uvelja-da naj ob priliki obišče-gospodinjstva pri njih
Izredno hiter razvoj gospodarstva šaleške doline, posebej še tovarne gospodinjske o-preme Gorenje, terja tudi vse tesnejše sodelovanje občine Velenje zlasti še z občinama Mozirje in Slovenj Gradec. Povsem razumi j iJ vo je, da so zadnje tedne razmišljanja o medobčinskem sodelovanju usmerjena zlasti še v iskanje najprimernejših oblik za to sodelovanje, pri čemer prevladuje mnenje, da je treba zagotoviti kar najtesnejše samoupravno dogovarjanje in povezovanje ob enotni politiki in odločitvah.
Možnosti za sodelovanje med velenjsko, mozirsko in slovenj e-graško občino je nedvomno precej. Na področju šaleške, Gornje
Savinjske in Mislinjske doline bi lahko v prihodnje enotneje razvi-j ali turistično dejavnost. Občini Mozirje in Slovenj Gradec predstavljata že precej let območje, s katerega prihaja vse več delovne sile na delo v tovarne v Velenje in Šoštanj. V Velenju menijo, da bi morali v prihodnje pomagati reševati probleme tudi na območjih, odkoder prihaja delovna sila. In končno je bilo prav zadnje dni slišati tudi predloge, da naj bi zdaj, ko pripravljamo srednjeročne programe razvoja, izdelali tak program skupno za občine Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec. Možnosti za sodelovanje pa je nedvomno še več, tako v gradbeništvu, blagovnem
prometu, na področju družbenih služb in drugod.
Velenjska pobuda za okrepitev medobčinskega sodelovanja je prišla ob pravem času. Gospodarstvo Gornje Savinjske in Mislinjske doline rabi pobud za hitrejši razvoj v prihodnje, sicer pa je velenjska tovarna Gorenje začela tudi urejati obrate v sosednjih občinah. Tako so v Mozirju že začeli z zemeljskimi deli pri gradnji nove tovarne malih gospodinjskih aparatov, v Slovenj Gradcu pa se pripravljajo na gradnjo tovarne plastičnih mas.
Nobenega dvoma ni, da bo začeto povezovanje gospodarstva šaleške, Gornje Savinjske in Mislinjske doline spodbudilo sodelovanje med občinami Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec tudi na številnih drugih področjih.
Agencija TANJUG je 1. aprila letos objavila poročilo iz Niša, po katerem so »uradne osebnosti v EI Niš izjavile, da Gorenje iz Velenja snubi predvsem strokovnjake za proizvodnjo te-
RAZGIBANA DEJAVNOST BORČEVSKIH ORGANIZACIJ
Neutemeljene obtožbe zoper Gorenje
levizijskih sprejemnikov, pa tudi tehnike in kvalificirane delavce, ki so zaposleni pri montaži delov za različne izdelke tako imenovane bele elektronike. V tovarniškem komiteju ZK trdijo, da Go-
renje kupuje strokovnjake kot nogometaše in da je nekaj strokovnjakov, ki so že pristali, da se zaposlijo v Velenju, dobilo »modre kuverte«. Trdijo, da je Gorenje ponudilo strokovnjakom nekajkrat višji zaslužek, u-dobna stanovanja in zaposlitev za člane ožje družine. Po poročilu agencije TANJUG so samoupravni organi napovedali, da bodo vložili tožbo pri častnem sodišču Zvezne gospodarske zbornice, zahtevali pa bodo tudi družbeno posredovanje zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, najvišjih organov ZKJ, SZDL in drugih.
PISMO GORENJA DELAVSKEMU SVETU EI NIŠ
3. aprila so poslali iz TGO Gorenje Velenje pismo delavskemu svetu Elektronske industrije Niš, v katerem zavračajo trditve, ki jih je posredovala agencija TANJUG v poročilu z dne 1. aprila o »-snubljenju strokovnjakov za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov.«
DALJE na 8. strani
Člani delegacije sovjetskega dela Jugoslovansko sovjetske komisije za znanstveno tehnično sodelovanje so si z zanimanjem ogledali tovarne v TGO Gorenje
Sekretar Gorenja Lojze Napotnik in šef proizvodnje Gregor Švajger, dipl. inž. sta po ogledu proizvodnih obratov seznanila člane delegacije z organizacijo dela in
tehnologijo proizvodnje
Zadnjo soboto je bila redna skupščina občinskega odbora ZZB NOV Velenje. 64 delegatov (od 87 izvoljenih), ki so zastopali blizu 2.800 članov ZZB NOV iz Šaleške doline, je skupaj z gosti, med katerimi velja omeniti predstavnike občinske skupščine, komiteja OK ZK, občinske konference ZMS, delegacijo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, ki jo je vodil Franc Krese — Coban in predsednika občinskega odbora ZZB NOV Celje, Jaka Rojška, pregledalo delo v zadnjih dveh letih, spregovorilo o problemih, ki tarejo udeležence NOV, in sprejelo vrsto napotkov za delo v prihodnje. Sklepe bodo, potem ko jih bo izoblikoval občinski odbor, posredovali vsem združenjem borcev in vojaških vojnih invalidov v občini Velenje.
Iz poročil in referatov povzemamo nekaj najbistvenejših misli o dosedanjem delu in o bodočih nalogah Zveze združenj borcev NOV v Šaleški dolini.
Po podatkih z dne 31. 12. 1969 je bilo v občini Velenje 2.746 članov ZZB NOV, od tega 657 rezervnih oficirjev in podofi-cirjev ter 290 vojaških vojnih invalidov. Na sejah občinskega odbora in komisij so v zadnjih dveh letih govorili pred-
Medavne skupščine občinskega odbora ZZB NOV Velenje so se udeležli tudi Franc Krese — Čoban, podpredsednik republiškega odbora, Slavko Kovačič, član republiškega odbora in narodni heroj Franc Rojšek — Jaka
vsen še o stanovanjskih, gmotnih in drugih problemih udeležencev NOV, o invalidski zakonodaji, razvijanju tradicij NOB, spomeniškem varstvu, zgodovinski dejavnosti, o organizacijskih vprašanjih in družbeno političnih akcijah. Uspešno pa je biio tudi delo v okviru 7 komisij, ki delujejo pri občinskem odboru ZZB NOV.
Komisija za ugotavljanje posebne delovne dobe je opravljala dokaj zamudno, zahtevno in zapleteno delo. V zadnjih dveh letih je obravnavala 114 zahtevkov za priznanje posebne dobe, ob koncu leta 1969 pa je bilo nerešenih vseh zahtev-
kov 161. Poseben problem, s katerim se srečujejo člani komisije je, kako ocenjevati aktivno in organizirano delo zaradi nepopolnega dokaznega gradiva.
Za 62 spomenikov, urejenih grobišč in spominskih plošč je skrbela komisija za spomeniško varstvo, in to skupaj s šolami. Zadnja leta je bilo sicer obnovljenih več spomenikov in spominskih plošč, vendar je za to dejavnost še zmeraj premalo denarja.
DALJE na 8. strani
BILO JIH JE VEC KOT ŠTIRIDESET
Njihova zatiranost, pod-jarmljenje in kdo ve kako bi še lahko imenovali to »pasje« življenje, so hoteli spremeniti. Ker ni šlo posamezno, so se organizirali, z namenom, da bi odpravili ostanke, ki so ohranjeni še iz matriarhata. Takrat...! Ne, tudi takrat je bilo enako kot danes: ženske so imele nadoblast.
In ta ubogi moški spol iz našega glavnega mesta se je hotel otresti vsaj del trpinčenja in uzakonjeno delovati v obrambi gred žensko roko. Teh pa, kot vemo iz statističnih podatkov, je v našem mestu nekaj več kot moških.
To, da so se zbrali na dan, ki je v nekaterih koledarjih označen s »štiridesetimi mučeniki« in da se tudi nova organizacija tako imenuje, nima nobene zveze z vernostjo, bajeslovnostjo in podobnimi običaji. Svoj praznik so pač hoteli obhajati nekaj dni za tem, ko ga praznujejo žene. In ker pač zatiranje človeka po človeku najbolj lahko vzpo-redimo in primerjamo z mučeništvom, so od svojih žena zatirani moški, v Velenju ustanovili »Zvezo 40 mučenikov«.
Njihov zbor v gostilni Til-ke Zaje ni bil ilegalen, zato nova množična družbena organizacija ne deluje podtalno. O tem zgovorno priča tudi dejstvo, da so na ustanovni zbor povabili celo mene — predstavnika tiska in posredovali potrebno gradivo. Nočem biti zloben, toda resnici na ljubo moram zapisati, da so za nas časnikarje marsikatera vrata zaprta (ali pa nismo obveščeni), za katerimi sejejo, denimo samoupravni organi. Zato smo lahko tudi vnaprej uverjeni, da bo upravni odbor Zveze 40 mučenikov dosledno skrbel za jav-
nost dela — seveda previdno, da vsega ne bodo zvedele žene.
Bil sem presenečen nad brezhibno potekajočim ustanovnim zborom. Navajen sem sejanja in zborovanja in se ustrašim vsakega vabila, ki ima več kot tri točke dnevnega reda. Zdaj pa sem doživel presenečenje: trinajst točk so končali v dobri uri. 2e naslednji dan sem na ta račun slišal zlobni jezik (naj mi bo odpuščeno, če povem, da je bila žena nekega udeleženca). No in ta nežnejša polovica mi je zagotavljala, da so formalnosti hitro končali, ker so pač »dedci« zborovali v gostilni. Ker pač takrat nisem prišel do besede, zdaj pa sedim sam za pisalnim
strojem, brez omenjene sobesednice, lahko napišem, da so bile razprave kratke, konstruktivne — predsedujočemu pa ni bilo potrebno čakati dolgo časa na disku-tante. Skratka, mučnih premorov med razpravami ni bilo. Zato je bil uradni del zbora hitro končan. Zdaj pa ne vem, če nisem škodoval kateremu članu nove, organizacije, ki se je morda vrnil domov v zgodnjih jutranjih urah? Res je, kot po vsakem zboru, npr. sindikalnem, je bil tudi po točki razno družabni večer.
Poslušal sem razprave in pomislil, da morajo biti v Velenju in bližnji okolici sila hude žene. Najbolj so se pritoževali upokojenci in lastniki avtomobilov — tisti, ki imajo večje in bogatejše vozove so povedali seveda več težav. Upokojence ponižujejo njihove žene na poseben način. V dopoldanskih urah jih s cekarjem v roki pošiljajo od trgovine do trgovine. Zvečer, ko bi sprehod blagodejno vplival na njihova srca, pa jih žene ne puščajo z doma. Avto-mobilistove duše pritiskajo druge težave. Sopotnice, ki se pogostokrat pojavijo na sedežu poleg njih, so predmet spotike sosedov in njihovih žena. Nekdo od navzočih je pripomnil, da so mnogo na boljšem kot on, ker se s svojim dvokolesom ne more kam dalj umakniti. Šoferji pa so ugovarjali in menili, da ga lahko vsaj
skrito parkira. Povedanih je bilo še več težav. Zato se bo morala Zveza 40 mučenikov v Velenju resno lotiti, da bo uspešno posredovala v vseh nerešenih problemih.
Na ustanovnem zboru so sprejeli tudi statut zveze, ki ima sedež v Velenju, vpisana pa je v register pustnega karnevala pod reg. št. 212/III. Samostojno rešuje prošnje in pritožbe in zastopa v pravdah med uhajaj očim možem in ženo ali tretjo osebo. Vsakdo (pogoj je seveda, da je kandidat moškega spola), ki se včlani v zvezo, dobi naziv muče-nik. Njegova samoupravna pravica pa je zajamčena z neposrednim in posrednim upravljanjem. Mučeniki neposredno odločajo na sestankih organizacije ali na sestankih v družinskem krogu. Vsak član mora svoje koristi v zakonu podrediti interesom organizacije. Morebitni vplivi legalnih žena se smatrajo za kršitev delovne dolžnosti.
Članstvo je prostovoljno. Član pa ima pravice in dolžnosti, ki so neodvisne od onih, ki jih prejme od svoje žene ali druge osebe ženskega spola. Mučenik in član zveze pa lahko postane vsakdo, ki ima najmanj dve leti neprekinjenega zakonskega staža, oziroma v dveh letih neoporečno realno ljubezensko razmerje z najmanj šestimi osebami ali, da je najmanj dve leti ločen. Članstvo pa izgubijo, če je član v enem letu javno dokazal podrejenost svoji ženi, trikrat ni uspel osvojiti žensko (lahko tudi dekle) izven zakonskega bojišča in imel več kot pol leta zakonsko razmerje brez realnih dokazov.
Kriteriji za dopust so u-godni za izredno prizadevne člane, onim, ki imajo nad 25 let zakonskega staža pa dopust ne pripada. Najugodnejše je za zakonske može z 10 do 25 letnim stažem, ki dobijo 25 dni dopusta.
Tako so možje v Velenju uveljavili svoje spoštovanje in se strnili v organizaciji, ki bo vsaj enkrat na leto poskrbela zanje. Ne vemo pa v kakšnem spominu bodo ohranili letošnji 10. marec tisti mučeniki, ki so se zvečer ali v jutranjih urah vrnili domov in glavo nastavili pod neizprosen in trd valjar. O tem do zdaj še ni nihče nič povedal.
Z občnega zbora poroča: Mučenik po službeni dolžnosti
SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN
Najpoznelje do 8. aprila letos so morali v delovnih organizacijah preiti na 42-urni delovni teden. Po razpoložljivih podatkih je le Tovarna usnja Šoštanj zaprosila za podaljšanje roka za prehod na 42-urni delovni teden, in to do konca tega leta, do takrat pa bo zgrajena tudi nova lužilni-ca.
Največ težav v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden pa bo, podobno kot tudi drugod po Sloveniji, v
gostinskih delovnih organizacijah.
REKORDNA PROIZVODNJA
Prejšnji mesec so v TGO Gorenje Velenje dosegli spet nov rekord. Proizvedli sio 72.628 strojev za gospodinjstva v vrednosti skoraj 71 milijonov dinarjev. V prvih treh mesecih je dosegla proizvodnja vrednost 185,310.000 dinarjev, v istem razdobju pa so odpremdli na tuja tržišča za okoli 1,600.000 dolarjev.
Sklenili so, da se bodo odslej naprej vsako leto zbrali 10. marca (dva dni za ženskim praznovanjem) in proslavili svoj praznik. Na srečanje boilo prišli sami, brez boljših ali krutih polovic. Potožili bodo... in spet odšli, vsak svojim težavam nasproti. Do naslednjega zbora pa bo upravni odbor Zveze -tO mučenikov skušal rešiti tudi težave, kot jih imajo npr. lastniki avtomobilov, tako da se bo mučenik na naši sliki, ko bo odložil simpatično sopotnico, z enakim nasmehom in brezskrbno lahko vrnil domov
GORENJE NA TUJIH TRŽIŠČIH
Tovarna gospodinjske o-preme GORENJE Velenje je zadnje tedne sklenila več pomembnih pogodb za izvoz izdelkov na zahodnoevropska tržišča, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo.
Sklenjene pogodbe z industrijo (Bauknecht, Korting in Krups) določajo, da bo Gorenje v prihodnjih treh letih samo industriji odpre-milo za okrog 100 milijonov DM izdelkov, oz. letno v povprečju za okrog 32 milijonov DM oziroma za o-krog 8,5 milijonov dolarjev. So pa vse možnosti, da izvoz na tržišča Zvezne republike Nemčije še povečajo. S povečanjem izvoza računajo zlasti še za firmo Bauknecht, kateri naj bi zraven oljnih peči v prihodnje odpremljali tudi pralne stroje, hladilnike in elektromotorje. Na okrepitev sodelovanja pa računajo tudi s firmama Korting in Krups, s katerima TGO Gorenje Velenje sodeluje pri proizvodnji televizijskih sprejemnikov oz. malih gospodinjskih pripomočkov. Letos se bo Gorenje pojavilo na domačih in tujih tržiščih z več novimi izdelki, tako s televizijskimi sprejemniki ter z majhnimi gospodinjskimi pripomočki (mešalci, sušilci za lase, električnimi noži itd.).
Pri tem pa ne gre prezreti tudi pogodb, ki jih ima TGO Gorenje Velenje sklenjenih z velikimi trgovskimi hišami v Zvezni republiki Nemčiji (Neckermann, Hor-ten, Quelle itd.), katerim bo v prihodnje odpremilo letno za nad 6 milijonov dolarjev izdelkov — štedilnikov, pralnih strojev in hladilnikov.
Uveljavitev velenjske Tovarne gospodinjske opreme Gorenje je bila na zahod-nonemškem tržišču dokaj hitra, spričo kvalitete pa se izvoz veča iz leta v leto. Hkrati s povečanjem izvoza na tržišča ZRN pa Gorenje povečuje izvoz tudi v sosednjo Avstrijo in nekatere druge zahodnoevropske države.
r
Kot smo izvedeli, pa bo TGO Gorenje Velenje Izvozila v tem letu prve hladilnike v Združene držaTe Amerike, prihodnje leto pa naj bi v ZDA odpremili že večje količine hladilnikov, medtem ko prav zdaj v Gorenju preučujejo tudi možnosti za izvoz štedilnikov v to državo.
Velenjska Tovarna gospodinjske opreme Gorenje si torej hitro in uspešno utira pot na zahtevna zahodnoevropska tržišča in v ZDA!
Maja prvi televizijski sprejemnik iz Gorenja
Prihodnji mesec se bodo pojavili na jugoslovanskem tržišču prvi črnobeli in barvni televizijski sprejemniki velenjskega Gorenja. Črno beli televizijski sprejemniki bodo imeli 61 cm ekran, barvni pa 65 cm. Televizijski sprejemniki velenjske tovarne Gorenje bodo izdelani po dokumentaciji in tehnologiji zahod-dnonemške tovarne Korting, ki sodi v evropski vrh proizvajalcev televizijskih sprejemnikov. V Gorenju napoveduje-
jo, da bodo letno izdelali okrog 100 do 150 tisoč televizijskih sprejemnikov, dobršen del proizvodnje pa bodo izvozili.
Z zahodnonemško firmo Korting, od katere so odkupili dokumentacijo in tehnologijo za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov, so prav te dni podpisali pogodbo, po kateri bo Gorenje v razdobju treh let izvozilo na zahodnonemško tržišče televizijske sprejemnike in komponente za televi-
zijske sprejemnike v vrednosti 48 milijonov zahodnonemških mark oziroma za okrog 16 milijonov zahodnonemških mark letno. Ob tem pa v TGO Gorenje zatrjujejo, da so vse možnosti, da v prihodnje sodelovanje s Kor-tingom še razširijo.
Na našem tržišču se bodo torej že čez nekaj tednov pojavili televizijski sprejemniki Gorenje. V tovarni poudarjajo, da bodo cene, upoštevaje izredno kvaliteto sprejemnikov, konkurenčne, zaradi česar so tudi prepričani, da si bodo televizijski sprejemniki Gorenje po vsej verjetnosti kaj kmalu utrli pot v domove Jugoslovanov.
Izdelki velenjske tovarne gospodinjske opreme Gorenje, se bodo, kot smo izvedeli, pojavili letos tudi v Združenih državah Amerike. Najprej računajo na izvoz hladilnikov, iščejo pa tudi možnosti za izvoz štedilnikov. Na sliki: pri delu v sodobni tovarni hladilnikov v Gorenju
Na vprašanja Šaleškega rudarja odgovarja direktor Rudarskega šolskega centra Velenje, Ivo Jamnikar
Velenje novo središče srednjega tehniškega šolstva
Podobno kot v delovnih organizacijah v šaleški dolini, tudi v Rudarskem šolskem centru v Velenju te dni načrtujejo razvoj te pomembne izobraževalne institucije za naše gospodarstvo do leta 1975.
Direktor Rudarskega šolskega centra Velenje, Ivo Jamnikar, zato odgovarja na vprašanja »šaleškega rudarja« o nastanku, trenutnem položaju in predvidevanjih za razvoj RŠC Velenje.
KDAJ JE BIL USTANOVLJEN RŠC VELENJE IN KAKŠNI SO BILI ZAČETKI
• Že kmalu po letu 1952, ko se je načrtoval tako razvoj Velenja kot Rudnika lignita, se je postavljalo osnovno vprašanje, kako vzgojiti potreben kvalificiran kader za rudnik. V letih 1955—1956 je bil izdelan program za odprtje rudarske šole in naposled je bila 1958. leta tudi ustanovljena poklicna rudarska šola. Na rudniku pa so vzgajali takrat elektri-karje in kovinarje kot vajence v prostorih na starem jašku.
Pozneje se je dejavnost poklicne rudarske šole širila v letu 1962 je bil ustanovljen Rudarski šolski center Velenje kot izobraževalna ustanova. Takrat so bile v RŠC Velenje vključene tri poklicne šole, in sicer rudarska poklicna šola, poklicna šola elektrikarjev in poklicna šola kovinarjev ter prva srednja šola — srednja tehniška rudarska šola.
Koncept šolanja in izobraževanja je bil izoblikovan že na vsem začetku. Osnovni smoter je bil — izobraževati ob proizvodnem delu. To načelo se je pozneje dopolnjevalo'in se dopolnjuje tudi še sedaj. Prepričani smo, da je načelo izobraževanja ob proizvodnem delu povsem primerno in tudi učinkovito.
Z ustanovitvijo šole je bilo treba misliti tudi na potrebne objekte. Najprej je bila zgrajena rudarska šola z internatom, pozneje pa je bila zgrajena še druga šola in stoLpnica, kjer je internat posebne oblike, to je, da učenci stanujejo pri družinah.
Predlani smo praznovali 10. obletnico obstoja Rudarskega šolskega centra Velenje in takrat smo ugotovili, da je RŠC usposobil že nad 1.100 poklicnih rudarjev, elektrikarjev in kovinarjev. Ob tem pa ne gre prezreti tudi diplomante rudarske tehniške srednje šole.
ZANIMA NAS, ZAKAJ JE ŽE OD
USTANOVITVE RŠC TAKO MOČNO POUDARJENO ZRAVEN
IZOBRAŽEVANJA TUDI PROIZVODNO DELO?
# Cilj je bil tale: če hočemo vzgojiti mladega človeka kot kvalificiranega delavca na delovnem mestu in hkrati kot samo upravljalca in občana Velenja, je treba nedvomno prilagoditi metode vzgoje in izobraževanja. Zato je zraven izobraževanja oz. vzgoje tako močno poudarjeno tudi proizvodno delo.
Že od vsega začetka pa je bilo jasno začrtano tudi izhodišče, da se mora šola sama financirati in tudi sama skrbeti za razširjeno reprodukcijo.
V jami je povezovanje izobraževanja s proizvodnim delom še posebej očitno in specifično, saj ima vsak gib učenca oziroma mojstra v jami za rezultat — premog, in ta premog tudi prodajamo. Tako pridobljeni denar porabimo za vzdrževanje učencev, za njihovo prehrano in za kritje stroškov samega teoretičnega pouka.
Na drugi strani pa si
sti težko zamislimo, da bi učenci tri leta delali samo razne predmete, razne izdelke, ki pa bi jih potem, ko so gotovi, uničili oz. bi bili praktično neuporabni. To je danes sila drago in takšne prakse si ne moremo privoščiti. Naš cilj pa je: vsak učenec mora biti v tretjem letniku usposobljen za redno proizvodno delo, tako glede kvalitete, toleranc, količine in rokov, navajen pa mora biti tudi na tempo dela. Prehod iz pouka oz. RŠC na proizvodno delo v tovarno mora biti skorajda neopazen, tak, da ga gojenec RŠC pravzaprav ne občuti.
KATERE ŠOLE DELUJEJO V OKVIRU RŠC VELENJE ZDAj?
0 Trenutno delujejo v okviru RŠC Velenje 4 šole, 3 poklicne šole in 1 srednja šola, in sicer poklicne šole rudarjev, elektrikarjev in kovinarjev ter srednja tehniška rudarska šola.
Poklicno rudarsko šolo obiskuje v šolskem letu 1969/70 310 gojencev, poklicno šolo elektrikarjev 140 in poklicno šolo kovinarjev 200 gojencev. Srednja tehniška rudarska šola pa ima 80 dijakov. Takšno je trenutno stanje.
RŠC pa ima ob tem tudi 670 redno zaposlenih, in sicer v jami 290, v elektrokovinarskih delavnicah 270, predavateljev in drugih zaposlenih v upravi pa je nekaj čez sto.
Torej, RŠC Velenje ima trenutno okrog 730 učencev in 670 redno zaposlenih.
delek in serijsko proizvodnjo. Prav tako 4 dejavnosti pa imamo tudi v elek-tro oddelku, to je remont električnih strojev, izdelava transformatorjev, instalacije in serijska proizvodnja. Zraven tega pa sta še »A« programa za elektri-karje in kovinarje, saj je RŠC dolžan mladim kvalificiranim delavcem prikazati vse potrebne faze dela in jih za to delo tudi usposobiti.
Problem je v tem, ker združujemo tako proizvodni kot izobraževalni interes. Tržišče zahteva roke, nizke cene, solidnost in kvaliteto; v svetu teži vsa tehnologija k temu, da se za eno tovarno osvoji proizvodnja 1 izdelka z eno tehnologijo in da se okrog tega proizvoda združijo vse službe, tako komerciala, prodaja, tehnologija, finance in kadri. Najenostavneje bi torej bilo, gledano s proizvodnega stališča, da bi osvojili proizvodnjo dveh serijskih izdelkov, enega v elektro, drugega pa v kovinarskih dejavnostih. Ob tem pa nedvomno učencem ne bi mogli prikazati vseh oblik, gibov, faz dela itd. Zato je združevanje interesov pouka in proizvodnje nujno.
Pozabiti pa ne gre, da prinaša redna proizvodnja del denarja za vzdrževanje elektrokovinarskih dejavnosti in za razširjeno reprodukcijo le-teh, seveda pa tako elektrokovinarske dejavnosti kot jama prispevajo svoj delež za vzdrževanje teoretičnega pouka in domov.
KAKŠNA PA JE DEJAVNOST ELEKTRO-KOVINAR-SKIH OBRATOV?
• Te dejavnosti so se v zadnjih letih resnično hitro razvijale. Pred petimi leti, 1965. leta, so te dejavnosti ustvarile nekaj čez 70 milijonov starih din realizacije, letošnji plan pa je postavljen na 3,5 milijarde starih din. Elektrodejavnosti leta 1965 praktično še ni bilo, leto pozneje so ustvarile 30 milijonov starih din realizacije, letošnji plan pa že predvideva realizacijo 1,5 milijarde starih dinarjev.
V kovinarskem obratu združujemo 4 vrste dejavnosti, in sicer orodjarno,
V	šolskem letu 1971/1972 bomo odprli srednjo tehniško šolo — strojne ali kemične smeri, in pa poklicno šolo za avtomehanike in avtoelektrikarje.
V	šolskem letu 1972/1973 pa naj bi začela delovati srednja tehniška šola — strojne ali kemične smeri, odvisno od tega, katera šola bo začela delovati leto pred tem.
Čez tri leta bi tako v okviru RŠC Velenje delovale 4 srednje tehniške šole, rudarska, elektro, strojna in kemična ter poklicne šole za rudarje elektri-karje — jaki in šibki tok, kovinarje — s posebnim poudarkom na orodjarje in atvomehanična in avto-električarska šola. V šolskem letu 1974/1975 bi imel tako RŠC okrog 1.400 učencev.
Kar pa zadeva kvalitetno rast RŠC velja omeniti, da pripravljamo program modernizacije podajanja teoretičnega pouka. V načrtu imamo razširiti in opremiti najprej laboratorije in knjižnico, pri pouku jezika želimo vpeljati zraven sedanjega načina še »tu boks« metodo, za izobraževanje bomo v večji meri uporabljali film in verjetno tudi televizijo. Gre za to: če hočemo podajanje teoretičnega pouka organizirati kar najbolj nazorno, se pravi, da bi se učenci čim več naučili, potem moramo uporabiti vse tehnične pripomočke, ki so na voljo. Verjetno bi bilo možno ob taki usmeritvi deloma skrajšati celo čas teoretičnega pouka. Seveda pa so to zdaj še načrti. Hkrati z razvojem RŠC, oziroma odpiranjem novih šol, pa bo treba misliti tudi na nove prostore. V sedanji zgradbi bo kmalu zmanjkalo prostora, zaradi česar bo treba razmišljati o novi zgradbi srednjih tehniških šol.
elektro-kovinarski dejavno-strojni oddelek, ročni od-
BI LAHKO BRALCEM »ŠALEŠKEGA RUDARJA« RAZGRNILI NAČRTE ZA NADALJNJI RAZVOJ RŠC, PREDVSEM ŠE ZA ODPIRANJE NOVIH ŠOL?
0 Prav zdaj pripravljamo srednjeročni program razvoja RŠC Velenje. Razvoj si predstavljamo v več smereh, tako glede kvantitativne rasti RŠC, * kot kvalitativne.
Če pravim kvantitativno, mislim predvsem na to, da bomo že z novim šolskim letom 1970/1971 odprli srednjo tehniško šolo — elektro stroke. Pri poklicni šoli elektro stroke pa bomo odprli nov oddelek, in sicer za šibki tok — specializacija za radio in televizijske mehanike.
KAKO PA BO
S PRAKTIČNIM
USPOSABLJANJEM?
• Rudarje usposabljamo v jami Škale. Ob letni proizvodnji okrog 500.000 ton je zalog še za približno 10 let. Praktično izobraževanje oz. usposabljanje torej ne bo predstavljalo tudi v naslednjih letih posebnih problemov, posebej še, če vemo, da je jama urejena in da je delo utečeno.
Spričo razširitve dejavnosti RŠC, to je odpiranja novih šol, pa se poraja vprašanje, kako ustvariti pogoje za praktični pouk elektrikarjev — šibki tok — elektrotehnikov, strojnih tehnikov in kemijskih tehnikov. Na vsak način moramo ustvariti pogoje za opravljanje praktičnega dela pouka. V novi hali, ki jo gradimo v industrijski coni Velenja in ki mora biti dograjena do poletja, bomo pridobili nekaj prostora. Seveda pa bo prostora kaj hitro zmanjkalo in morali bomo že kaj kmalu začeti misliti na gradnjo novih prostorov, če bomo hoteli zagotoviti učencem oz. dijakom tudi solidno praktično usposabljanje.
KAKŠNA PA BO REALIZACIJA RSC LETA 1975?
• Realizacija RŠC Velenje hitro raste. Omenil sem že, da smo 1965. leta ustvarili nekaj čez 70 milijonov starih din, lani 4,2 milijarde starih din, plan za letos pa predvideva realizacijo 6 milijard starih din.
Računamo, da bo RŠC Velenje čez pet let, to je leta 1975, dosegel okrog 20 milijard starih din realizacije, predvsem na račun povečane serijske proizvodnje elektrokovinarskih dejavnosti, pa tudi povečane proizvodnje premoga.
OMENILI STE SERIJSKO PROIZVODNJO, S KATERO STE SE V ZADNJEM ČASU ŽE MOČNO UVELJAVILI NA TRZISCU!
• Omejil bi se samo na serijsko proizvodnjo v elektro-delavnicah, točneje na konfek-cionlranje in pripravo žic. Ze zdaj veliko sodelujemo s TGO Gorenje Velenje, in sicer pripravljamo in koniekcioniramo žice za hladilnike, pralne stroje, hladilnike 111 elektromotorje, prve pošiljke smo odpremili tudi sarajevskemu združenju UNISIT za avtomobile NSU — Prinz, AUDI in VW. V okviru TGO Gorenje Velenje in ljubljanske Elektrotehne pa računamo na izvoz teh izdelkov tudi na zahodnonemško tržišče. Cez tri, štiri leta naj bi izvozili za okrog 2 do 3 milijone dolarjev tovrstnih izdelkov. Pripraviti pa moramo celotno proizvodnjo žic do končnega izdelka — seta.
Posebno pozornost pa namenjamo razvoju orodjarne, saj bo to nedvomno ena od najbolj perspektivnih dej avnosti, saj postaja orodje vse bolj iskano pri predelavi pločevine, bakeLita in plastike.
Kar zadeva serijsko proizvodnjo precej sodelujemo s Slobodo iz Cačka.
MORDA SE NEKAJ BESED O VLOGI RSC VELENJE PRI NADALJNJEM RAZVOJU GOSPODARSTVA V ŠALEŠKI DOLINI IN NA SlRSEM PODROČJU?
•	Ze zdaj, še bolj pa v prihodnje, si bo težko zamišljati Šaleško dolino oziroma predvideni razvoj gospodarstva brez RŠC. Trenutno izobražujemo kader za 24 delovnih organizacij iz občin Velenje, Slovenj Gradec, Mozirje, Celje. Žalec, Slovenske Konjice in ' Slovenska Bistrica. V prihodnje pa bo vloga RSC Velenje pri vzgoji kvalificiranega kadra še večja. RSC se mora vključevati v razvoj Velenja, zato tudi računamo z odpiranjem novih srednjih strokovnih in poklicnih šol. Nekatere profile kvalificiranih delavcev opuščamo, uvajamo pa druge.
Spričo predvidevanega razvoja gospodarstva v velenjski občini, pa tudi v občinah Slovenj Gradec, Mozirje in Žalec, bo tudi vloga RSC Velenje čedalje večja. Pripraviti se moramo zato da bomo lahko naloge, ki jih bo postavilo pred nas gospodarstvo, tudi kar najbolj uspešno opravili.
IN ZA KONEC SE TOLE VPRAŠANJE: KAKŠNO PA JE SODELOVANJE GOSPODARSTVA Z RSC?
•	Reči moram, da se odnos gospodarstva do RŠC Velenje zadinje čase vidno izboljšuje, nedvomno tudi zaradi tega, ker je gospodarstvo spoznalo potrebo po nadaljnjem razvoju RŠC. Od začetka smo izobraževali kader samo za rudnik, zato je tudi razumljivo, da je bil Rudnik lignita Velenje glavna opora za RŠC. Rudnik je ustanovil šolo in vseskozi nudil veliko pomoč. Zadnja leta pa se interes za delovanje RŠC, kar je razveseljivo, širi. Povedal sem že, da izobražuje RŠC kader za 24 delovnih organizacij. Zdaj že samoupravni organi delbvnih organizacij vse pogosteje razpravljajo o usposabljanju kadra. Tako je na primer osrednji delavski svet TGO Gorenje nedavno tega razpravljal o tem, katere profile naj bi v okviru RŠC izobraževali in usposabljali za potrebe njihovih tovarn.
Vez med gospodarstvom in RŠC Velenje postaja vse tesnejša, in to na vseh področjih!
NAŠA NALOGA:
Velenje naj bo spet lepo mesto
Hortikulturno društvo v Velenju je zdaj sredi priprav, da bi Veienjčani o-lepšali svoje mesto, ki slovi po izredno lepem cvetju in urejeni okolici. Res je, da so prebivalci zadnja leta lepoto svojega kraja nekoliko zanemarili. Zato so ustanovili društvo, ki je že zbralo precejšnje število ljubiteljev in gojite-Ijev cvetja in drugih okrasnih rastiin.
O namenu in načrtih hortikulturnega društva v Velenju smo se pogovarjali s predsednikom Milanom Grmom.
•	Zakaj ste lani v Velenju ustanovili hortikulturno društvo, tovariš predsednik?
—	Kot veste, je Velenje mesto cvetja in zelenja. Zato smo rabili neko organizacijo, ki bo vključila ljubitelje cvetja. Teh je bilo v Velenju dosti, vendar niso bili med seboj povezani, da bi menjavali cvetje, medsebojne izkušnje, se srečevali na predavanjih in si pridobili nove izkušnje, ki bi koristile pri gojenju lepotnega cvetja, grmičevja in drugih rastlin. Hortikulturno društvo smo torej ustanovili, da bi skrbelo za skladno podobo pokrajine, širjenje javnega in hišnega zelenja, vrtnarstva in sadjarstva.
•	Kdo vse se laho včlani v hortikulturno društvo?
—	V naših pravilih piše, da društvo kot množična organizacija včlanjuje lju-
bitelje in proizvajalce, strokovnjake ter gospodarske in druge organizacije, da bi skrbeli za čim lepšo podobo pokrajine, za javno zelenje in pospeševanje pridobivanja semen, sadik, cvetja, sadja in zelenjave.
• Koliko imate članov?
sedaj
—	V društvu je vključenih blizu 60 Velenjčanov iz centra mesta. Večinoma so gospodinje. Če pa hočemo biti uspešni, bi morali v društvo vstopiti tudi ljudje drugih različnih poklicev. Zlasti bi rabili prosvetne delavce, da bi delali z mladino. Menim, da je gojitev rastlin kulturna dejavnost, ker človeka notranje bogati in plemeniti.
• Kakšen je vaš delovni program za letos?
—	Že ob ustanovitvi hortikulturnega društva smo si zadali za glavno nalogo kako olepšati mesto Velenje. Naše mesto že vsa leta slovi kot mesto cvetja, urejenosti in lepe stanovanjske zasnove. Zdaj pa mu že skoraj grozi nevarnost, da čez nekaj let ne bo več lepo mesto. Mi pa želimo, da bi mu vrnili videz prejšnjih let in ga še bolj uredili in olepšali. Kaj žalosten je pogled na zelenice in parkovne nasade. Vse kar smo Veienjčani sami naredili s prostovoljnim delom, zdaj propada. Otroci na zelenicah igrajo žogo in jih spreminjajo v igrišča, lomijo veje in uničujejo lepotno drevje, sta-
rejši prebivalci neusmiljeno hodijo preko zelenic in delajo steze, ki jih je težko odpraviti.
Zaradi takšnega stanja smo se obrnili na šole, delovne organizacije in Ve-lenjčane, da bi skupaj in vsak po svojih močeh olepšali naše mesto.
•	Pripravljate v ta namen posebno akcijo?
—	Da, maja bomo v Velenju izvedli olepševalno akcijo. Naše društvo bo kupilo parkovno cvetje. Šole naj bi uredile okolico in zasadile še več cvetličnih nasadov. Želimo, da bi v šolah vzbujali ljubezen in smisel do urejenega mesta. Svoja okolja pa bi morale urediti tudi delovne organizacije. Skratka, v Velenju naj bi bilo letos čimveč površin zasejanih z lepim cvetjem.
Naj povem še to, da bomo skupaj s šaleškim rudarjem letos v Velenju o-cenjevali skladnost v ureditvi balkonov, večjih stanovanjskih zgradb z .)ko-lico, čistočo in privlačnost okolice šolskih poslopij, urejenost mestnih četrti, oziroma ulic in domiselnost okrasitve enodružinskih hišic. Posebna komisija bo tedensko pregledovala urejenost mesta in ocene objavila v vašem časniku. Na letnem občnem zboru hortikulturnega društva pa bomo najbolj prizadevnim posameznikom, hišnim svetom in upravam šol, izročili posebna priznanja in nagrade, ki jih bo prispeval šaleški rudar.
•	In kakšen naj bo prispevek Velenjčanov v tej majski olepševalni akciji?
—	Prebivalci Velenja lahko v naših prizadevanjih največ pomagajo. Prihaja čas, ko bodo lahko na balkone in okna postavili lončnice s cvetjem. V Velenju ne sme biti balkona brez rož. Na zelenice in parkovne nasade pa bi morali prebivalci našega mesta še posebej paziti, ker smo vse lepote, ki jih imamo v Velenju, uredili z napornim delom. Le tako bo Velenje spet cvetoče mesto, ki nas bo po delu poživilo, turisti pa ga bodo občudovali.
Stane Kavčič:
HOTEL PAKA UREJEN GOSTINSKI OBJEKT
i- w



^jT.rfVK	r
Poročali smo že, da je 24. marca obiskal Velenje predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Dopoldne si je ogledal tovarno gospodinjske opreme Gorenje, popoldan pa se je sešel z gospodarskim
in političnim aktivom velenjske občine.
Predsednik republiškega izvršnega sveta, Stane Kavčič, je istega dne zvečer prenočil v velenjskem hotelu Paka. V spominsko knjigo gostov je napisal:
Pripravljajo se na novo sezono
V gostinskem podjetju »Hotel Paka« so sredi priprav na novo turistično sezono. Računajo, da bodo do konca aprila nared vsi obrati v okviru podjetja, tako hotel, restavracija Jezero, turistično naselje, šotorišče, igrišče za mali golf, bife Paka in bife Rudar. Uredili pa bodo istočasno tudi okolico igrišča. Če vreme ne bo nagajalo, bodo odprli igrišče za mah golf že to ne-
deljo, 11. aprila. V načrtu pa sta tudi adaptacija bifeja Pod klancem v Pesju in ekspres bifeja na avtobusni postaji v Velenju.
Na kopališču na jezeru bodo znižali gladino vode za 1,5 m, očistili obalo ter namestili nove plovke, do kamor je dovoljeno kopanje. Tako bo del jezera, kjer je mogoče kopanje, očiščeno.
»Želim delovnem kolektivu hotela Paka čim več uspehov. Tako urejeni gostinski objekti, kot je ta, niso pomembni samo gospodarsko, ampak tudi kulturno in imajo zato pomembno vlogo tudi pri splošnem napredku.«
Zraven hotela Paka gradijo novo avtomatsko štiristez-no kegljišče. Gradnja dobro napreduje in računajo, da bodo izročili kegljišče namenu že 1. junija letos.
V gostinskem podjetju »Hotel Paka« Velenje smo tudi izvedeli, da bodo letos kupili vsemu osebju nove obleke, in sicer za vsak obrat posebne barve.
Sicer si zaposleni iz gostinskega podjetja Hotel Paka prizadevajo, da bi bili to sezono gostje kar najbolj postrežem in da bi se zadovoljni še vračali v Šaleško dolino.
ŠESTIČ
»EVROPA PLEŠE« V VELENJU
Priprave na že tradicionalni mednarodni plesni turnir »Evropa pleše«, ki bo letos v Velenju že šestič, so v polnem teku. Organizatorja — Plesni klub Velenje in Turistično društvo Velenje, ki pripravljata šesto »Evropa pleše«, skupaj s Plesno zvezo Slovenije — sta že pred časom razposlala vabila za udeležbo na tem, v svetu že uveljavljenem turnirju, plesnim parom v Veliki Britaniji, Avstriji, Avstraliji, ČSSR, Danski, Franciji, Nizozemski, Italiji, Madžarski, Zvezni republiki Nemčiji, Nemški demokratični republiki, Poljski, Sovjetski zvezi in
Švici. V Velenju pa bodo tokrat nastopili tudi najmanj 3 plesni pari iz Jugoslavije.
Šesti plesni turnir »Evropa pleše«, ki bo v Velenju v dneh od 26. do 28. junija, bo doslej najštevilnejši in tudi najkvalitetnejši. Posebnost bo nedvomno nastop avstralskega plesnega para, ki je zasedel četrto mesto na zadnjem svetovnem prvenstvu. V Velenju pričakujejo tudi najboljši plesni par z Danske, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu priplesal peto mesto.
Vsakoletne prireditve »Evropa pleše« v Velenju ima-
jo nedvomno velik pomen za uveljavljanje Jugoslavije v športnem plesu v svetu. Velenjski turnir je namreč, kar zadeva število in kvaliteto nastopajočih, takoj za svetovnimi in evropskimi prvenstvi ter se uvršča skupaj s še 3 prireditvami (vsakoletni »Evropa pokal« v Miinchenu in turnirja v Sovjetski zvezi in na Madžarskem) v sam vrh evropskih plesnih prireditev. Kar zadeva zasedbo se velenjska »Evropa pleše« kosa z munchenskim tekmovanjem »Evropa pokal«.
Omenili smo že, da bo šesta »Evropa pleše« v Ve-
lenju v dneh od 26. do 28. junija. Se pravi, da so prireditelji podaljšali program za en dan. Najprej bo na vrsti tekmovanje v standardnih plesih, sledil bo nastop plesnih parov z latinsko ameriškimi plesi, za zaključek pa bo 28. junija finalno tekmovanje za skupnega zmagovalca šeste »Evropa pleše«; nastopili bodo najboljši plesni pari in odplesali po 9 plesov. Zadnji dan turnirja »Evropa pleše« bo vključen v program nastop folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane ter, kar je treba še posebej poudariti, domačih pionirskih in mladinskih parov.
Velenje je bilo doslej zna-r o pri nas po plesnih turnirjih »Evropa pleše«. Vse pa kaže, da se bo kaj kmalu uveljavilo tudi kot novo žarišče športnega plesa v Sloveniji. Delo plesnega učitelja Fran j a Kožarja, ki mu pomaga dipl. inž. Drago Šulek, že kaže prve uspehe. Zanimanje za športni ples je v Velenju precejšnje, zato smo prepričani, da bomo že kaj kmalu priče prvim uspehom mladih velenjskih plesalcev in plesalk.
ERA Preusmerja grosistično
dejavnost
Trgovsko podjetje na veliko in malo ERA iz 'Velenja je lani začelo z delnim preusmerjanjem grosistične dejavnosti. Večjo pozornost namenjajo zadnje čase trgovini z izdelki TGO Gorenje, z lesom in lesnimi proizvodi, lignitom in elek-trof.il trstom zidaki. Večjo pozornost pa namenjajo tudi detajlistični trgovini. [ Lani so v velenjski Eri [ ustvarili blizu 95 milijonov I din prometa, letos pa raču-I najo na povečanje prometa za nadaljnjih 10 milijonov dinarjev, to je na 105 milijonov dinarjev, pri čemer pa niso upoštevali novih poslovalnic in bodo, kot pri-čakujejjo, planske naloge za
leto 1970 še povečali. _


I Istočasno, ko lahko ugo-I tavljamo, da v večini de-! lovnih organizacij v Šaleški dolini dobro gospodarijo in da so temu primerni tudi osebni dohodki zaposlenih, pa opažamo, da je še zmeraj nekaj delovnih organi-I zacij, ki poslujejo z izgubo. Izgubo sicer ne izkazujejo, pač pa se kaže izguba v sorazmerno nizkih osebnih dohodkih, ki se sučejo okrog 500 dinarjev, ali pa celo še manj. Zato bi bilo treba čimprej izoblikovati spodnjo mejo reprodukcije žive I delovne sile, to je najnižji .osebni dohodek, ki bi ga , morali prejemati zaposleni. 'Takrat bi kaj hitro ugotovili, kje bi tudi dejansko poslovali z izgubo, in to z vsemi posledicami, ki se jih za zdaj še vedno izogibajo z nizkimi osebnimi dohodki zaposlenih.
Zapisali smo že, da so še vedno zaposleni, ki prejemajo osebni dohodek okrog 500 dinarjev na mesec, ali pa tudi manj. Milo rečeno gre pri tem za izkoriščanje zaposlenih. V delovnih or-
Že lani so začeli s preurejanjem poslovalnic, letos pa s tem nadaljujejo, pričenjajo pa tudi že z novogradnjami. Skupaj z Rudnikom lignita Velenje gradijo na začetku Efenkove ceste novo sodobno samopostrežno trgovino z ekspres bifejem, ki bo odprta za letošnji dan rudarjev — 3. /julij. Na Selu so pred dnevi zraven samopostrežne trgovine odprli tudi sodobno urejen bife. Na Tomšičevi cesti v Velenju pa so odprli novo trgovino v okviru prodajalne Sodobna oprema in v kateri prodajajo opremo za kuhinje, jedilnice in pisarne ter talne obloge. Specializacija oz. razširitev razstavnih in prodajnih prostorov poslovalnice Sodobna opre-
ganizacijah, kjer so nizki osebni dohodki, nimajo izdelanih razvojnih programov, ne vedo, koliko denarja bi rabili za modernizacijo oz. preusmeritev proiz-
'dnie, in verjetno čakajo, da jih bo kdo »premaknil« naprej. Tako čakanje, ko zaposleni ne vedo za perspektivo, pa je nadvse škodljivo.
Sicer je brez podrobnejših analiz težko reči, kakšna naj bi bila npr. v šaleški dolini spodnja meja reprodukcije žive delovne sile (to je najnižji osebni dohodek), zlasti zategadelj, ker mora biti osebni dohodek odvisen od opravljenega dela. Če je organizacija dela slaba, če ni perspektive in če so osebni dohodki nizki, verjetno vsega tega niso krivi delavci; krivce je treba nedvomno iskati drugje. Nizki osebni dohodki in nejasna perspektiva utegnejo kaj kmalu vplivati na to, da bodo zaposleni zapuščali delovne organizacije in da se bodo posamezna podjetja znašla
ma je bila več kot potrebna, posebej tudi spričo vse večje prodaje pohištva v Šaleški dolini in na Koroškem.
V trgovskem podjetju na veliko in malo ERA Velenje so začeli s pripravami na gradnjo blagovnice. Načrti zanjo so v izdelavi, gradili pa jo naj bi na prostoru med Sodobno opremo in Cankarjevo cesto, ni pa še urejeno vprašanje financiranja izgradnje te prepo-trebne bagovnice.
Še letos bodo skušali velenjski trgovci rešiti pereče vprašanje dnevne oskrbe prebivalcev v Pesju, v do-glednem času pa bo treba modernizirati ali zgraditi nove trgovine za dnevno o-skrbo tudi v Starem Velenju in v Stari vasi, hkrati pa preurediti in moderniži-rati še preostale poslovalnice.
NAJDENO
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za občo u-pravo Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	Bankovec za din 100,00, najden v Šoštanju,
2.	kartonast kovček, črne barve, najden v Velenju na Prešernovi cesti in
3.	fotoaparat znamke SMENA št. 8 objektiv ruske izdelave, najden v Velenju.
Prosimo lastnike najdenih predmetov, da jih dvignejo v roku 12 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem loku bodo predmeti last družbenega premoženja.
Načelnik Martin TOVORNIK, s. r.
v še težavnejšem položaju, kot so zdaj. Zato čaka odgovorne dejavnike v delovnih organizacijah, tako vodstva kot samoupravne organe, zahtevna naloga — dodobra preučiti položaj, izdelati programe razvoja in zagotoviti razvoj v prihodnje. Če tega ne bodo storili kmalu, se utegne primeriti najhujše.
V tej zvezi čaka sindikalno organizacijo naloga, da ugotovi, kje dobro gospodarijo in kje ne, predvsem pa, ali gredo v delovnih organizacijah vštric s sodobno tehnologijo. Nobenega dvoma ni, da brez investicij v proizvodne procese in moderno tehnologijo ne morejo biti visoki osebni dohodki, saj ročno delo ne zdrži rasti osebnih dohodkov, ker je mogoče naprezanje človeka le do določene meje. Višje osebne dohodke pogojuje nova tehnologija in sodobni stroji. Na to pa, kot vse kaže, marsikje še pozabljajo.
Prav bi torej bilo, da bi tudi v Šaleški dolini kaj
POSVETOVANJE O VSELJUDSKI OBRAMBI
Ob koncu marca je bilo v Velenju dvodnevno posvetovanje o vseljudski o-brambi, ki ga je pripravil republiški štab za vseljud-sko obrambo za štabe teritorialnih enot, predstavnike družbeno političnih organizacij in občinskih skupščin s področja širše celjske regije in Koroške. Udeleženci posvetovanja so si ogledali tudi orožje namenjeno teritorialnim enotam in se udeležili praktičnega preizkusa tega orožja.
ŠOLE
ZA STARŠE
Delavska univerza Velenje bo ta mesec pripravila v Velenju, Šoštanju in v Šmartnem ob Paki šole za starše. Starši, katerih o-troci gredo v jeseni prvič v šolo, bodo poslušali štiri predavanja zdravstvenega delavca in pedagoga. Denar za organizacijo šol za starše je prispevala Temeljna izobraževalna skupnost Velenje.
TABORNIKI V SREMU
Dvanajst tabornikov, članov taborniških odredov Jezerskega zmaja iz Velenja in Pustega gradu iz Šoštanja je odpotovalo v Šid skupaj s taborniki Druge grupe odredov iz Celja. Udeležili se bodo tradicionalnega pohoda tabornikov.
kmalu določili mejo najnižjega osebnega dohodka zaposlenega, se pravi spodnjo mejo reprodukcije žive delovne sile. Te akcije ne zahteva samo nujnost zvišanja osebnih dohodkov tistih zaposlenih, ki prejmejo okrog 50(5 dinarjev na mesec, pač pa tudi dosledno izvajanje reformnih načel. Ugotovili bi namreč, da so tudi na našem področju delovne organizacije, ki bi v normalnih pogojih poslovanja (to je s primernimi osebnimi dohodki zaposlenih) nedvomno poslovale z izgubo. In prav bi bilo, da bi ta podjetja občutila tudi vse posledice poslovanja z izgubo, saj bi bila morebiti to pobuda za razmišljanja, kako v prihodnje z delovno organizacijo, kako zagotoviti njen razvoj ob drugih delovnih organizacijah, ki gredo vštric s sodobno organizacijo dela in tehnologijo.
Občinski sindikalni svet Velenje je, kot smo izvedeli, že dal pobudo za začetek dogovarjanja za določitev najnižjega možnega o-sebnega dohodka (za polni delovni čas). S temi prizadevanji bi bilo torej treba pohiteti. Delovne organizacije, ki zaposlenim ne morejo zagotoviti primernih osebnih dohodkov in ki ne morejo prispevati denarja za razreševanje širših problemov občanov, pravzaprav niti ne rabimo!
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Velenje kot pristojni skrbstveni organ razpisuje v soglasju s skrbnikom
NATEČAJ
za oddajo kmečkega posestva Ivane Ovčar, p. d. Krohoško v Šmartinskih Cirkovcali, št. 22, v najem za najmanj 5 let.
Posestvo obsega 10 lia obdelovalne zemlje z gospodarskim poslopjem. Izklicna cena za enoletno najemnino je 1.400 dinarjev. Ogled posestva je možen vsak dan.
Licitacija za oddajo v najem posestva bo v soboto, 11. aprila 1970, ob 10. uri na kraju samem (Cirkovce št. 22).
Pri licitaciji laliko sodeluje vsakdo, ki bo pred pričetkom licitacije položil 10% pologa na izklicno ceno.
Načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe Maks Podlesnik, s. r.
Delavci niso krivi za nizke osebne dohodke
Republiški sekretariat za narodno obrambo
SR Slovenije
razpisuje
NATEČAJ za dodelitev vojaških štipendij
za šolanje na srednjih šolah (gimnaziji, pedagoški gimnaziji in tehniških šolah — strojne, elektrotehniške, kemijsko — tehnološke, gradbene in geodetske stroke ter pomorski šoli — plovbene in strojne smeri) v šolskem letu 1970/71. Za štipendije se lahko potegujejo učenci slovenske narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od naslednjih vojaških akademij:
1.	Vojaško akademijo kopenske vojske (pehota, oklepne enote, topništvo in inženirija);
2.	Vojaško pomorsko akademijo;
3.	Tehntfiko Vojaško akademijo Visoke tehniške šole kopenske vojske (strojne, elektrotehniške in kemijsko-tehnološke stroke, protiletalske obrambe, raketne tehnike in prometne stroke);
4.	Letalsko tehniško vojaško akademijo.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	Splošni pogoji:
—	da so državljani SFRJ;
—	da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA, kar ugotavlja pristojna vojaška zdravniška komisija;
—	da so vzornega vedenja, niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku;
—	da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in imajo iz matematike in fizike najmanj dobro oceno;
—	da nimajo pogodbenih obveznosti iz naslova Štipendiranja proti drugi pravni osebi;
—	da imajo priporočilo občinskega sveta za narodno obrambo;
—	da so učenci prvega razreda rojeni 1955. leta ali pozneje, drugega razreda 1951. leta ali pozneje, tretjega razreda 1953. leta ali pozneje in četrtega razreda 1951. leta ali pozneje.
b)	Posebni pogoji:
—	za vojaško akademijo kopenske vojske se lahko prijavijo učenci vseh navedenih šol, razen učencev pomorske šole;
—	za vojaško pomorsko akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazije in tehniških šol — strojne in elektrotehniške stroke ter učenci pomorske šole — plovbene in strojne smeri;
—	za vojaško tehniško akademijo Visoke tehniške šole kopenske vojske se lahko prijavijo učenci gimnazij in tehniških šol — elektrotehniške, strojne in kemijsko-tehnološke stroke;
—	za letalsko tehniško akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazije in teKniških šol — strojne in elektrotehniške stroke (šibki tok) ali telekomunikacije;
—	za mornariško tehniško vojaško akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazije in tehniških šol — strojne ali elektrotehniške stroke ter pomorske šole — strojne smeri.
Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osmih razredov osnovnih šol, rojeni 1955. leta ali pozneje, še preden končajo šolo. Štipendija jim pripada od začetka pouka na srednji šoli.
Prednost pri štipendiranju imajo učenci, ki bodo po končani srednji šoli vstopili v vojaško akademijo kopenske vojske.
Učenci, ki se žele udeležiti natečaja, vložijo prošnjo, kolkovano z 1 din, pri upravnem odboru za narodno obrambo občinske skupščine, kjer dobe tudi predpisani obrazec.
Prošnji je treba priložiti:
—	učenci osmih razredov osnovnih šol overjen prepis šolskega spričevala za šesti, sedmi in prvo polletje osmega razreda;
—	učenci prvega razreda srednjih šol overjen prepis šolskega spričevala o končani osnovni šoli in za prvo polletje 1. razreda;
—	učenci drugega in tretjega razreda srednjih šol overjen prepis šolskega spričevala za predhodni razred in za prvo polletje tekočega šolskega leta;
—	izpisek iz rojstne matične knjige.
Učenci, ki bodo sprejeti za vojaške	štipendiste, bodo morali po končanem šolanju v eni	izmed vojaških akademij ostati v aktivni službi JLA	najmanj lo let (87. člen zakona o JLA).
Medsebojna razmerja med štipenditorjem in štipendistom, oziroma njegovim zakonitim zastopnikom, se določijo s pismeno pogodbo, kjer se predvidi tudi vračanje štipendije, če štipendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti.
Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripadajo med šolanjem na srednjih šolah naslednje štipendije:
—	učencem 1. razreda	400 din mesečno,
—	učencem 2. razreda	450 din mesečno,
—	učencem 3. in 4. razreda	500 din mesečno.
Razen tega jim na začetku vsakega šolskega leta pripada nadomestilo za nabavo šolskih pripomočkov v višini 250 dinarjev za prvi razred, 270 dinarjev za drugi ter po 300 dinarjev za tretji In četrti razred.
Štipendije se izplačujejo v mesečnih obrokih za vse mesece v letu, začno pa se izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne pred 1. 9. 1970.
Kandidate bo organ, pri katerem bo vložil prošnjo, poslal na zdravniški pregled, pri njem pa bodo prejeli tudi rešitev prošnje in vsa pojasnila glede natečaja.
Kandidati bodo obveščeni o rezultatu zdravniškega pregleda do 30. 6., o dokončni rešitvi prošnje pa do 1. 8. 1970.
Natečaj traja do 30. aprUa 1970.
Republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije
V ŠMARTNEM NOV VRTEC
Že nekaj let so si družbeno politične organizacije in šola v Šmartnem ob Paki prizadevali za ureditev varstva predšolskih otrok.
Občinska zveza prijate-
bomo v tem vzgojno-var-stvenem zavodu delali, predvsem pa bodo tega veseli starši in vsi občani, ki bodo na tak vrtec lahko ponosni.
IVANKA RABIČ
ljev mladine in šola sta našla skromen prostor, kjer smo začasno leta 1967 odprli eno varstveno skupino. Prostor je majhen, nima primerne garderobe in sanitarij, skratka, vrtec v Šmartnem je lahko tam le začasno. Otroci potrebujejo več življenjskega prostora, potrebujejo velike, sončne igralnice, igrišče, kjer se bodo res sproščeno igrali in tudi radi hodili v vrtec.
Razveselili smo se prizadevanja šole, da bi ob njej uredili vzgojno varstveni zavod, razveselili smo se tudi razumevanja občinske skupščine, da je pripravljena to omogočiti. Razveselili smo se tega mi, ki
Nov vrtec bo torej ob šoli. V njem bodo dve veliki igralnici, garderoba in sanitarije z umivalnico. Vse to pa bo urejeno po vseh zdravstveno higienskih predpisih. V njem bo prostora za 40 otrok, kar bo zadovoljilo potrebe vsaj za nekaj let.
Otroci bodo tako lahko razdeljeni v dve starostni skupini, kar bo vsekakor pripomoglo k boljšemu sistematičnemu in strokovnemu delu. V tem zavodu se bo lahko uspešno izvajala tudi mala šola, kajti opremljen bo z vsemi sredstvi, ki so potrebna za sodobni razvoj predšolskega otroka.
OSNOVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA MESTA ŠOŠTANJ
se zahvaljuje delovnim organizacijam, ki so prispevale denarno pomoč ob novem letu namenjeno za obdaritev socialno šibkih članov RK na območju naše organizacije.
Denarno pomoč so prispevali Termoelektrarna 3.750 dinarjev, Kleparstvo vodovod 200 dinarjev, Kino podjetje 879 dinarjev, Tovarna usnja 150 dinarjev, Trgovsko podjetje Zarja 375 dinarjev, Lekarna 100 dinarjev, Trgovsko podjetje Mera, enota Šoštanj 150 dinarjev.
Za pomoč se odbor osnovne organizacije RK mesta Šoštanj in obdarjenci iskreno zahvaljujejo.
OPOZORILO POSESTNIKOM PSOV
Zaradi snežnih razmer, in s tem v zvezi varstva divjadi, opozarjamo lastnike psov na 16. člen odloka o posesti psov (Skupščinski šaleški rudar št. 50-5/69, ki med drugim določa, da ni dovoljeno puščati psa brez nadzorstva ali brez nagobčnika, če ni na povodcu.
Da bi psi ne grizli, ali kako drugače poškodovali živali, se smejo poloviti, če niso izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
OBVESTILO
NEKDANJIM AKTIVISTOM OSVOBODILNE FRONTE
Občinska konferenca SZDL Velenje obvešča vse nekdanje aktiviste, da bo 26. aprila v Dolenjskih Toplicah srečanje aktivistov OF.
Zato vabimo vse nekdanje aktiviste OF, da se udeležijo tega velikega zbora sredi Dolenjske in se prijavijo najkasnejo do 20. aprila na občinski konferenci SZDL Velenje.
Prevoz bomo organizirali s posebnimi avtobusi.
60-letni jubilej Franja Cepina
Te dni je praznoval svojo 60-letnico, znan družbeno politični delavec v naši dolini, Franjo Cepin.
Zibelka mu je tekla v kmečki družini rta Kozjanskem, v kraju žilavih in klenih ljudi. Mladost je delno preživljal doma in se prebijal skozi življenje kakor je vedel in znal. Imel je srečo, da je bil kot mlad čvrst in dobro razvit fant, sprejet v podoficirsko šo-
O delu zveze rezervnih vojaških starešin
Slovenija je najmanjše, vendar zelo pomembno ozemlje na stikališču balkanskega in alpskega sveta. Skozi njo vodijo najkrajše in najpomembnejše
leg tega pa je k osamosvojitvi vodilo tudi dejstvo, da se je v zadnjih letih organizacija ZROP številčno pomladila, saj vsako leto prihajajo iz enot JLA.
FRANC VRTACNIK
lo, ki jo je tudi uspešno končal. Do leta 1941 je služboval v raznih krajih Jugoslavije. Okupacija ga je zatekla na fronti, kjer je bil z drugimi jugoslovanskimi vojaki vred ujet in poslan v taborišče. Vse do leta 1945 so ga premeščali iz kraja v kraj po vsej Nemčiji... Kot vojni ujetnik je moral delati v industriji in na kmetijah nemških oblastnikov.
Čeprav močno izčrpan je dočakal osvoboditev in se vrnil v domači kraj. Takoj se je vključil v izgradnjo domovine in poprijel povsod tam, kamor so ga poklicali. Opravljal je razne dolžnosti od funkcionarja v ljudski oblasti do predstojnika raznih služb in organizacij. Po letu 1950 ga srečamo v naši dolini. Redke so organizacije, v katere ni bil vključen. Kot dol-loletni direktor medobčinskega zavoda za zaposlovanje, je znal zlasti v zadnjem času to ustanovo močno in kvalitetno kadrovsko okrepiti.
Jubilantu tople čestitke Z Željo, da bi dočakal še mnogo let zdrav in dobre volje.	V.
IfflSlS^CclAi
PREKLIC
•	Veljavnost plačilnega kartončka RLV, številka 337, preklicuje Franc Tumpej, Kersnikova 3, Velenje.
PRODAM
•	Prodam enodružinsko hišo s 3200 m2 zemlje v Ra-kovljah v Savinjski dolini. Naslov: Jože Melanšek, Te-kavčeva 12, Šoštanj (vsak dan od 14. ure dalje).
RAZNO
•	Potrebujem žensko za varstvo enoletnega otroka na domu. Maruša Pirman-šek, Pesje 147.
•	Nudimo hrano in stanovanje upokojenki ali starejši resni ženski za varstvo dveh otrok. Naslov v uredništvu.
strateške in taktične komunikacije. Ta geografsko strateški položaj Slovenije in pa dejstvo, da je Jugoslavija med dvema vojaškima blokoma, ter splošna neugodna vojaška politična situacija v svetu, ne dovoljuje, da bi zmanjšali napor za poboljšanje in razvijanje sistema našega splošnega ljudskega odpora.
To je bil med drugim tudi razlog, da sta Zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije in komisija Zveze rezervnih oficirjev in pod-oficirjev pri Zveznem odboru ZZB NOV pred dve-mi leti razpravljali o osamosvojitvi rezevnih oficirjev v samostojno organizacijo. S tem mnenjem so se strinjali tudi člani organizacije rezervnih oficirjev iu podoficirjev. Po-
akademij in šol mladi vojaški starešine, ki postanejo člani te organizacije.
Zadnja konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v občini Velenje je imela zato še poseben delovni značaj. Na njej f-o pregledali delo preteklih let in sprejeli med drugim tudi program strokovnega izobraževanja ter preverjanja znanja in ostala organizacijska in materialna vprašanja. Pri občinskem odboru Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje so ustanovili več komisij in sprejeli delovne načrte za letos, ki jili uresničujejo s pomočjo oddelka za narodno obrambo pri občinski skupščini. Tako bo komisija za kadrovska vprašanja spremljala aktivnost in delo članov ZRVS. Predlagala ho tudi
člane, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje ali pa disciplinske ukrepe, zavoljo katerih bodo izgubili čin. Komisija za obrambno vzgojo bo delovala na področju vzgoje za splošni ljudski odpor vseh občanov, ki so k temu vezani po zakonitih določilih. Komisija za strokovni program bo tega izvajala v sami organizaciji ZVRS. Ta program za vseljudski odpor ima strokovni značaj in je obvezen za rezervne vojaške starešine. Pli občinskem odboru ko ustanovili poseben odbor za izgradnjo strelsko taktičnega poligona v Velenju. Ta odbor vodi RadiŠa Džordževič.
Na zadnji konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje so izvolili za nadaljnjo dveletno mandatno dobo tudi nove člane občinskega odbora. Predsednik občinskega odbora je Alojz Fiirst, v njem pa so še Alojz Ba-tič (predsednik komisije za organizacijsko kadrovska vprašanja), Todor Dimitrovič, Ivo Kad-liček (predsednik komisije za obrambno vzgojo), Branko Lcdinek, J aro Mravljak, Alojz Podvrat-nik, Martin Slatinšek — sekretar, Milan Štimac. Ludvik Uranjek, Frane Vrtačnik (predsednik komisije za strokovni program) in Edo Fras, ki je predsednik nadzornega odbora.	F. V.
V TUZLI DRAMATIČNO
SOJENJE
Pred okrožnim sodiščem v Tuzli so 24. marca začeli obravnavo zoper Šefko Hodžič, po domače Nanum-ko, obtoženo, da je lani 6. oktobra pošastno ubila svojo prijateljico Alijo Hasa-novič, ji iz njenega telesa izrezala še nerojenega o-troka in ga razglasila za svojega. Otrok je po trinajstih urah umrl. Skupaj z obtoženo pa je sedel na zatožni klopi tudi njen
svak Avdija Hodžič, ki je obtožen, da je skril pištolo, s katero je bil storjen u-boj.
Prve dneve obravnave je obtoženka presenetila sodni senat in navzoče v dvorani s hladnokrvnostjo ter je vztrajno zavračala vse trditve obtožnice in dejala, da so ji otroka podtaknili. Trdila je celo, da je njen mož glavni krivec, ker je zagrozil Šef ki Hodžič, da
jo bo ubil, če ne bo sprejela otroka, ki ga bo prinesel sosed in sorodnik Ramo.
Po šesti k dneh zasliševanja obtoženih Sefke in Avdija Hodžič in 38 prič so v Tuzli prekinili dramatično obravnavo, ker je obtožba izpustila mnoge pomembne podrobnosti. Razpravo bodo nadaljevali šele 20. aprila.
Doslej so dejansko ugotovili le to, kar so vedeli še predno je Šefka Hodžič sedla na zatožno klop: pri njej so našli otroka umorjene Alije Hasanovič. Vse drugo pa je še vedno zavito v tančico nepojasnjene skrivnosti.
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov In fotografij ne vračamo — Tisk ln klišeji: Cetls Celje
LtOAŠKA TEKMOVANJA
Velenjeanom ne gre
Nogomet
Nogometaši so se ponovno pomerili za točko v slovenski conski ligi. Predstavnika velenjske občine bosta skušala doseči — Velenjčani obstanek v ligi, Šmarčani pa čim boljšo uvrstitev pri vrhu tabele.
STEKLAR : ŠMARTNO 2 : 3 (1 :1)
Že v prvi tekmi spomladanskega dela so igralci iz šmart-nega ob Paki pripravili prijetno presenečenje z zmago nad jesenskim prvakom Steklarjem iz Rogaške Slatine. Regner je bil junak srečanja, saj je dosegel kar 3 gole.
OSANKARICA : VELENJE 1:0 (1 :0)
Za uvod
zmaga
Rokometna igrišča so ponovno oživela. Posebno zanimivo bo spremljanje nastopov ekipe Šoštanja, ki je že v jesenskem delu igrala zelo solidno in pripravila marsikatero presenečenje.
ŠOŠTANJ : BREŽICE 20 :17 (7 : 6)
V prvem srečanju spomladanskega tekmovanja so Soštanjčani na svojem igrišču premagali zelo dobro ekipo iz Brežic. Po izenačeni igri v prvem polčasu, so domačini zamudili nekaj izrednih prilož-
V okviru tekmovanja ju-| doistov II. slovenske lige so se v telovadnici RSC v Velenju srečale ekipe Rač, Im-pol II Slovenska Bistrica in Velenje II, medtem ko eki-| pe iz Murske Sobote ni bilo.
Velenjčani v tem tekmo-| vanju sodelujejo z drugo e-o. To ipot so se srečali
V	prizadevanjih, da bi položaj na lestvici kar se da hitro popravili, so Velenjčani pričeli spomladanski del. Vendar se je že v prvem srečanju zataknilo. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so jim na svojem igrišču odvzeli obe točki.
ŠMARTNO : DOKLEŽOVJE 2:2 (2:1)
V	trinajstem kolu so Šmarčani na težkem terenu uspeli osvojiti le točko. Kljub vodstvu domačinov v začetku, je bila igra v nadaljevanju enakovredna. Gole za Šmartno sta dosegla Polak in Kozovinc.
FUŽINAR : VELENJE 3 : 2 (1 :1)
Na s snegom pokritem stadionu sta se v Ravnah na Koroškem pomerila domači Fuži-nar in Velenje. Velenjčani tudi to pot niso imeli sreče. Dosegli so sicer dva gola, vendar je bilo to premalo za točke. Strelca golov sta bila Koren in Devič.
Ostali rezultati 13. kola:
Branik : osankarica 1:0 (1:0) Papirničar : Sava 2:1 (0:1) Celulozar : Peca 0 : 0
Rokomet
nosti za zadetek. Po odmoru pa so Soštanjčani hili boljše moštvo in dosegli kar osem golov več kot nasprotnik. Največ golov sta dosegla Štefan Kac 6 in Hajsek 5.
SLOVENJ GRADEC: ŠOŠTANJ 29 : 23 (17 : 9)
V trinajstem kolu prvenstva slovenske lige so Soštanjčani gostovali v Slovenj Gradcu. V zelo zanimivem srečanju so Slovenjgradčani v prvem delu dosegli vodstvo, ki ga kljub dobri igri v nadaljevanju Soštanjčani niso mogli doseči. Niajveč zadetkov za Soštanj-čane so dosegli S. Kac 5, Po-žun, Bubik, Hajsek po 3 gole.
Točka za Vetenjčane
le z judoiisti iz Rač in dosegli neodločen rezultat. Zmago za Velenje so dosegli Tajnšek, Hlastee in Tepej.
Rezultati: Velenje II: Rače 3:3 (30:27) Rače:Impol II 3:1 (25:10)
Pionirji v gimnastiki
Sekcija pedagogov telesne vzgoje pri občinski zvezi za telesno kulturo Velenje je v telovadnici osnovne šole Gustava Šiliha izvedla občinsko prvenstvo v gimnastiki za pionirje in pionirke ŠŠD osnovnih šol.
Nastopilo je več kot 60 mladih gimnastičarjev z obeli velenjskih in šoštanj-skili osnovnih šol. Na tekmovanju niso nastopili pionirji iz Šmartnega ob Pati, ki še nimajo pogojev za tovrstno aktivnost na šoli.
Največ uspeha so imeli učenci osnovne šole Karla telovnika Kajulia iz Šoštanja, ki so osvojili v obeli konkureiicah prvo mesto med posamezniki in tkipno. Najboljši pri pio-lirjih je bil Bernard Za-tar, pri pionirkah pa Vesna Teran, oba osnovna šoli KDK Šoštanj.
Prvo mesto za atletinje
Atleti v novih trenerkah
V Ljubljani je bilo preteklo nedeljo republiško prvenstvo v krosu. Udeležilo se ga je več kot 160 atletov iz Slovenije. Med njimi je bila tudi številna ekipa iz Velenja.
Po pričakovanju je največ dosegel AD Kladivar. Atleti iz Velenja pa so dosegli prvo ekipno zmago pri članicah. Tudi v ostalih konkurencah so Velenjčani .dosegli vidne (rezultate. Najboljši so se uvrstili med prvih deset.
Rezultati (neuradni):
MLAJŠE MLADINKE 8. Marjana Hojan
MLAJŠI MLADINCI 10. Zvonko Hižar
STAREJŠE MLADINKE
1500 m
9. Metka šmidhofer 10. Majda Pesjak
STAREJŠI MLADINCI
4000 m 10. Miran Cas
MLAJŠI ČLANI 10. Stanko Koselj
ČLANICE 1500 m
2. Darinka Ramšak
4.	Marija Novinšek
5.	Betka Voglar
8. Dragica Drobež
V ekipni razvrstitvi pa so dosegli pri mlajših mladincih in starejših mladinkah 3. mesto.
STRELCI ZA ZLATO PUŠČICO
V Šoštanju na strelišču SD Usnjarja je bilo občinsko tekmovanje strelcev z zračno puško za »ZLATO PUŠČICO«. Tekmovanja se je udeležilo 15 najboljših strelcev iz treh strelskih družin. Dušan Perkač in Franjo Zučko sta bila najboljša in sta dosegla tudi
normo za uvrstitev na republiškem finalu.
Rezultati:
1. Dušan Perkač, Rudar Velenje 528; 2. Franjo Zučko, Usnjar Šoštanj 525; 3. Janez Godec, Rudar Velenje 522; 4. Janko Sme, Rudar Velenje, 520; 5. Hinko Bola, Rudar Velenje 510
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre, svakinje in tete
PEPCA LEŠNIK
roj. POCAJT
se zahvaljujemo dr. Valterju Pirtovšku, sestri Slavki, sorodnikom, sosedom in drugim, ki so so nam v dneh žalosti pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje.
Zahvaljujemo se tudi godbi, pevcem in govorniku Milošu Volku.
Žalujoči mož Alojz, sinova z družinama in ostalo sorodstvo.
REZULTATI: pionirji — posamezno
1. Bernard Žagar, KDK Šoštanj 36,7; 2. Franc Ka-menik MPT Velenje 35,1;
3.	Bojan Ramšak KDK Šoštanj 34,9; 4.—5. Boris Šu-mer KDK Šoštanj 34,5;
4.—5.	Boris Hernavs MPT Velenje 34,5.
Ekipno
1.	ŠŠD osnovne šole KDK Šoštanj 175,4;
2.	ŠŠD osnovne šole MPT Velenje 167,7;
3.	ŠŠD osnovne šole Biba Ročk Šoštanj 166,4;
4.	ŠŠD osnovne šole Gustav Šilih Velenje 165,8. pionirke — posamezno
i. Vesna Teran, KDK Šoštanj 28,9; 2. Branka Travnar, Gš Velenje 28,4; 3.—4. Marjana Golubič, KDK Šoštanj 28,0; 3.-4. Milena Gril, KDK Šoštanj 28,0; 5. Nada Novak, KDK Šoštanj 27,9.
Ekipno
1.	ŠŠD osnovne šole KDK Šoštanj 139,1;
2.	ŠŠD osnovne šole Biba Ročk Šoštanj 134,4;
3.	ŠŠD osnovne šole Gustav Šilih Velenje 133,6;
4.	ŠŠD osnovne šole MPT Velenje 125,1.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije Kranjc
iskrena hvala pr. dr. Alojzu Fijavžu, ki ji je lajšal bolečine v težki in mučni bolezni.
Zahvala vsem, ki so darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti.
Hčerka Jožica z družino
Kolektiv rudnika lignita Velenje je podaril Atletskemu klubu Velenje 5"0 rdečebelih trenerk. Trenerke je izročil mladim atletom predsednik osrednjega delavskega sveta
RLV Karel Šilih in klubu zaželel čimbolj uspešno delovanje, tekmovalcem pa dobrih rezultatov.
Lepo potezo rudnika lignita velja pohvaliti in posnemati.
InesrečeA
NI NAKAZAL SPREMEMBE SMERI — Po Celjski cesti se je peljal 27. marca ob 8.30 RUDI DVORNIK. Pri hiši št. 32 je s kolesom nenadoma zavil v levo, ne da bi naikazal spremembo smeri vožnje. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom CE 96-56 STANE TOPO-RIS iz Slandrove 11. Nesreče ni mogel preprečiti in je zbil otroka po cesti, ki je pri tem dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Na avtomobilu in kolesu je za okrog 1.600 din škode.
SKOČIL PRED AVTOBUS —
Ko je 25. marca ob 10.56 KAREL URSIC iz Celja peljal avtobus CE 151-43 po cesti II. reda Slovenj Gradec—Velenje, mu je v Saleku pri hiši št. 1 z desne strani nenadoma pritekel pred avtobus 5-letni BORUT KRAJNC. Uršič je storil vse, da bi preprečil nesrečo, vendar je otroka kljub temu zbil. Dobil je hude poškodbe in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
OBLEŽAL NA CESTI — MIRKO JAMNIKAR iz Tomšičeve 2 je vozil 14. marca ob pol dveh ponoči z osebnim avtomobilom od starega jaška proti Velenju. Zaradi slabo osvetljene ceste
•	Jože ŠKRUBA, roj. 1947, rudar iz Topolščice št. 194 in Danica VERDEV, roj. 1950, delavka iz Topolščice št. 40;
•	Mirko BORŠIČ, roj. 1931, inv. upokojenec iz Lo-kovice št. 103 in Ivanka MARIIART, roj. 1931, delavka iz Lokovice št. 103;
•	Emil MEŽA, roj. 1942, strojni ključavničar iz Pod-kraja pri Velenju št. 20/a in Marija BOROVNIK, roj. 1950, delavka iz Podkraja pri Velenju št. 24;
•	Ivan LEMEZ, roj. 1944,
in vožnje z zasenčenimi lučmi je prepozno opazil, da leži na cesti MARTIN DOLENC iz Prešernove 7. Jamnikar je skušal nesrečo preprečiti, vendar je kljub temu ležečega zadel tako, da so ga marali prepeljati v bolnišnico. Ponesrečenemu Dolencu so odvzeli kri.
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA — Ko je 27. marca ob 14.20 IVAN LUZAR iz Ljubljane vozil osebni avto hu-AA-51 po Šaleški cesti v Velenju, je hotel pri hotelu Paka prehiteti 9-letnega (kolesarja BRANKA MORIJA iz Kajuhove 10. Kolesar je nenadoma zavil v levo in ga je av-tomobilist podrl. K sreči otrok ni bil poškodovan, kolo pa je uničeno. IVAN LUZAR je vozil brez vozniškega dovoljenja, al-koskop pa je pozelenel.
TRČENJE V KRIŽIŠČU — 15.
marca sta nekaj po 13. uri v križišču Ljubljanske in Celjske ceste trčila MARTIN GRZINA iz Koroške 3 in BRANKO MEH iz Celjske 18. Avtomobilist Meh je pripeljal iz stranske ceste in se ni prepričal, če je cesta prosta. Škode na obeh vozilih je za 4.000 dinarjev.
rudar iz Velenja, Celjska c. št. 77 in Marjana VI-DENŠEK. roj. 1950. trgovska pomočnica iz Škalskih Cirkovc št. 15;
•	Franc STRAHOVN1K, roj. 1944, kmetovalec iz Pesja št. 22 in Marija JE-ŽOVNIK, roj. 1951. polje-delka iz Arnač št. 6;
•	Roman ZTLLT. roj. 1949, delavec iz Velenja, Tomšičeva c. št. 7 in Irena Z1M-ŠEK, roj. 1951, modelarka iz Celja, Slomškov trg št. 5;
•	Avgust KAKAS, roj. 1947, rudar iz Pesja št. 63 in Ana CAS, roj. 1952, delavka iz Pesja št. 58;
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dobrega moža
FRANCA KRANJCA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga spremljali na zadnji poti.
Moja zahvala velja še posebej družinam Meža, Srebotnik in Jazbinšek za nesebično pomoč, ki so mi jo nudile v težkih urah.
Prav tako se zahvaljujem upravi rudnika lignita Velenje, rudarski godbi, pcvcem moškega zbora Kajuh, sindikalni podružnici Skupščine občine Velenje, načelniku oddelka za občo upravo Martinu Tovorniku in vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali. Hvaležna sem vsem.
Žalujoča žena Anica Krajnc
Bernard Žagar, odličen učenec in dober športnik
IS>MIR¥»I1
—	Leopold KOS, delavec iz Skorna pri šošatnju št. 55, star 30 let;
—	Ivan IVARTNIK, upokojenec iz Raven št. 51, star 55 let;
—	Ernest HORVAT, upokojenec iz Celja, Cankarjeva 1, star 87 let;
—	Josip PETEK, invalid iz Malega Tabora št. 32/1, star 49 let;
ZAHVALA Oh bridki izgubi,dragega moža in očeta
JOŽfcTA FRIŠKOVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa sosedom, ki so nam pomagali v najhujših trenutkih. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Šalek ter ostalim društvom, pevcem, rudarski godbi, govornikom ter darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoči: žena Gustika, sinovi Edi, Ivan, Stanko in hčerka Marinka ter ostali sorodniki
NADALJEVANJA S 1. STRANI
POPOTOVANJE PO
PREDSEDNIK TITO JE GOVORIL V SKUPŠČINI — Predsednik republike Josip Broz Tito je 31. marca govoril na skupni seji zbora narodov in družbeno-političn« zbora zvezne skupščine. Poslance obeli skupščinskih zborov je seznanil o svojem nedavnem obisku v državah vzhodne in severne Afrike in razložil jugoslovanska stališ' o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Govor predsednika Tita — prvi po njegovih srečanjih z najvišjimi osebnostmi Tanzanije, Zambije, Kenije, Etiopije, Sudana, Z.1 Libije, in Ugande — je vzbudil veliko pozornost domače insvetovne javnosti. Na sliki: predsednik Tito med govorom v zvezni skupščini. — DESET LET RUDARSKE F KULTETE V TUZLI — Letos aprila slavi rudarska fakulteta v Tuzli 10-letnico obstoja. Doslej je na fakulteti, ki ima štiri smeri, diplomiralo 192 študentov, ki so zapod v bosanskih rudnikih. Praktično znanje si pridobivajo študentje v sodobno opremljenih laboratorijih in v posebnem jašku, ki je zgrajen za potrebe fakultete. Z rudan fakulteto v Tuzli sodelujejo vsi večji rudniki iz Bosne in jo tudi finančno podpirajo. Na sliki: bodoči rudarski inženirji pri vajah. — TERMOELEKTRARNA OBREN VAC PRED OBRATOVANJEM — Nova elektrarna pri Obrenovcu je neposredno pred poskusnim obratovanjem. Zgra jena sta dva agregata, ki bosta na dan proizvd 4 milijone kilovatnih ur električne energije. Opremo za to elektrarno so kupili v Sovjetski zvezi in Češkoslovaški. Na sliki vidimo del elektrarne v Obrenovcu
Neutemeljene obtožbe
V pismu med drugim piše:
»Obtožbe, ki so jih izrekli posamezniki iz delovne organizacije Elektronska industrija Niš in ki so posredovane jugoslovanski javnosti kot stališče delovnega kolektiva tovarne EI Niš, smatramo za neposreden, popolnoma nelojalen napad na našo delovno organizacijo.
Izmišljotine so tako nesmiselne, da o njih ne bomo polemizirali. Zadevo pa smo prisiljeni predati sodišču.
Kolektiv Gorenja želi čim boljše odnose s kolektivom Elektronske industrije Niš. Zato predlagamo, da kolektiv EI Niš sam poišče osebe,
ki so posredovale nesmiselne vesti, da zaradi njih ne bi bil kriv celoten kolektiv tovarne EI Niš!-«
ODLOČITEV GORENJA ZA PROIZVODNJO TV SPREJEMNIKOV - NELOJALNA KONKURENCA EI NIŠ?
Za zdaj niti EI Niš, niti agencija TANJUG, še nista posredovali javnosti podrobnejših podatkov oz. dokazov o snubljenju strokovnjakov. Mnogi pa so se sploh vpraševali, kaj je privedlo EI Niš, da je začela obtoževati velenjsko TGO Gorenje. Kaj kmalu pa so
izvedeli tudi za osnovni vzrok oz. motiv obtožb.
3. aprila je namreč posredovala agencija TANJUG iz Niša naslednje poročilo:
»Kljub odločnemu zanikanju Gorenja iz Velenja o kakršnih koli poskusih snubljenja strokovnjakov (verjetno je mišljeno pismo Gorenja delavskemu svetu EI Niš, op. uredništva), so danes v EI Niš ponovili tiste trditve, ki so jih njeni predstavniki pred tremi dnevi objavili v javnosti.
Edina novost v zvezi s tem primerom je pojasnilo motiva, zaradi katerega se je Gorenje baje odločilo za poskus snubljenja strokovnjakov iz EI. Spričo ocene, da je Gorenje prav ena izmed delovnih organizacij, ki so se zaradi sedanjih carinskih
olajšav usmerile k montaži uvoznih delov, so predstavniki EI v Nišu prepričani, da je Gorenje zaradi teh razlogov sklenilo pomemben uvozni sporazum za montažo televizijskih sprejemnikov in drugih proizvodov »bele elektronike«, ne glede na to, da nima svojih strokovnjakov. Glede na dejstvo, da so se specializirali za proizvodnjo skoraj celotne elektronike in da imajo glede na televizijske sprejemnike zmogljivosti za proizvodnjo do 400.000 sprejemnikov, vidi EI v Nišu že v samem poskusu Gorenja za montažo teh proizvodov iz uvoženih delov, nelojalno konkurenco.«
O razpletu zadeve bomo obširneje poročali tudi v prihodnjih številkah našega lista.
gihana v zadnjem dvoletnem razdobju tudi dejavnost združenj borcev NOV ter združenj VVI. Le-ti so na nedavnih konferencah sprejeli vrsto predlogov v zvezi z izboljšanjem položaja borcev udeležencev NOV. Zavzeli so se tudi, da naj bi bil 8. oktober dejanski praznik na celotnem področju občine Velenje. V Topolšici pa so predlagali, da bi bila osrednja prireditev ob 25-letniei osvoboditve prav v njihovem kraju.
V razpravi so delegati in gostje menili, da je bila dosedanja aktivnost borčevske organizacije zadovoljiva. Videti je, da se borci vse bolj vključujejo tudi v dejavnosti SZDL, RK, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij in društev. Težišče dela pa je še zmeraj reševanje materialne problematike borcev NOV in aktivistov, saj ta še vedno ni povsem zadovoljivo rešena, zlasti pa se kaže potreba po pomoči udeležencem NOV, ki so vstopili v partizane po 9. 9. 1943. Precej govora je bilo o problemih kmetov — borcev, izseljencev in aktivistov, o nujnosti sodelovanja s sosednjimi občinskimi združenji ZB NOV, o delu zveze Maistrovih in koroških borcev ter Zveze rezervnih vojaških starešin, o potrebi po še večji povezanosti z mladino in o položaju in mestu žena v zvezi z zahtevno nalogo vzgoje novih rodov. Franc Krese — Goban pa je v razpravi opozoril še posebej na pomen Titovega pisma udeležencem VI. kongresa ZZB NOV Jugoslavije, ki je bil lani v Ohridu. Predsednik Tito je v pismu med drugim poudaril, da bodo »načelni, iskreni in predani borci v revolucionarnem boju v vseh okoliščinah našli svoje mesto, vredno njihovega revolucionarnega boja v preteklosti!«
Skupščina je overila izvolitev novega 35-članskega občinskega vodstva ZZB NOV Velenje, za novega presednika pa je, ob polni podpori krajevnih združenj, izbrala Filipa Lesnjaka.
SOVJETSKI ZVEZI «
Potem pa odbijejo zvonovi iz 100 metrov visokega zvonika Petropavlovske trdnjave rusko himno. Ta cerkev je kulturna znamenitost. Tu so pokopani vsi ruski cesarji, razen zadnjega, ki je bil ustreljen v Sibiriji.
Razgibana dejavnost
Organizacija je zadovoljivo prenašala tradicije NOB na mladi rod. Aktivno se je vključila v pripravo proslav in drugih prireditev, pri čemer je bilo še posebej bogato leto 1969.
Zgodovinsko dejavnost je
usmerjal sekretariat v sodelovanju s komisijo za interniran-
ce. Program zbiranja in urejanja zgodovinskega gradiva so izdelali za več let. Zdaj so v izdelavi tri krajevne kronike, s pripravami pa bi morali začeti tudi dirugod. Pripravljajo pa tudi dva kratkometražna filma, in sicer »Iz življenja v nemških koncentracijskih taboriščih ter »NOV v Šaleški dolini in šmartnem ob Paki«.
Komisija za politične inter-nirance in zapornike je namenila največ pozornosti zbiranju gradiva iz koncentracijskih taborišč ter urejanju evidence.
V zadnjem letu je občinska organizacija ZZB NOV Velenje predlagala občinski skupščini sprejem vrste odločitev, s katerimi naj bi izboljšali gmotni položaj borcev NOV. V sodelovanju z občinsko skupščino, pa tudi delovnimi organizacijami, so uspeli pretežno večino problemov rešiti v zadovoljstvo borcev NOV. Skrbeli pa so tudi za rekreacijo in zdravljenje, pri čemer pa bi bilo treba dokončati zdravstvene preglede borcev NOV in izdelati potrebno analizo o zdravstvenem stanju.
Na skupščini so, med drugim ugotovili, da je bila dokaj raz-
Delegati na redni skupščini občinskega odbora ZZB NOV Velenje
Križarka Aurora
po končani vojni pa dvignili in obnovili. Sedaj je muzejski objekt in vsakdo si jo lahko ogleda. Aurorina posadka je štela 550 mornarjev, njena nosilnost pa je bila 5.500 brt.
Leningrad — pogled na Petropavlovsko trdnjavo
Zimski dvorec s prizidki, takoimenovanimi ermita-| ži, tvori svojevrsten kompleks muzejskih zgradb. T je razstavljenih 2,4 mil. eksponatov. Zimski dvoa ima 1.200 dvoran in dostikrat več ostalih prosti rov. Največja dvorana ima 1.000 m2 površine. R| stavljene zbirke slik, kipov in drugih* eksponata predstavljajo neizmerno bogastvo.
DALJE PRIHODNJIČ!
V delti reke Neve je zasidrana križarka Aurora, s katere je bil izstreljen topovski strel kot začetek oktobrske revolucije in znak za napad na Zimski dvorec. Križarka ima tudi starejšo zgodovino. Za časa rusko-japonske vojne je plula iz Baltika okrog Afrike v Japonsko morje, kjer je pod admiralom Rože-stvenskim leta 1905 sodelovala v odlučujoči bitki. Med zadnjo vojno so jo sovjeti namenoma potopili,