r Naj reč j i iloreiuki dnevnik v Združenih državah Vefca za vse leto ... $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 r The largest Slovenian Dally In the United States. Ust .slovenskih delavcev y Ameriki* □ Issued every day except Sundays □ Land legal Holidays. 75,000 Readers. Bi TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 115. — STEV. 115. Entered as Second Clan Matter, September 21, IMS, at the rest Office at New York, N. Y* under Act ef Congrcv of March 3, 1879 TELEFON: CHebea 8—8871 NEW YORK, SATURDAY, MAY 16, 1931. — SOBOTA^ 16. MAJA 1931 VOLUME — LETNIK VATIKAN PROTESTIRA PRI ŠPANSKI VLADI PAPEŽEV NUNCIJ SE JE DOLGO POSVETOVAL S PROVIZORIČNIM PREDSEDNIKOM A. ZAMORO Uničevanje cerkvene lastnine na Španskem je do-vedlo do ostrega protesta od strani Vatikana.— Zaenkrat se še ne vey če bo papež ukinil božjo službo po španskih cerkvah. — Duhovniki so se nekoliko pomirili, dasi se jih še vedno na tisoče skriva. — Dosti cerkvenih dragocenosti so spravili na varno. — Aretacije komunistov in agitatorjev v Sevili. ŠTRAJK EDINO SREDSTVO PROTI KRČENJU PLAČ Organizirane delavstvo bo vztrajalo do skrajnosti. — Ameriška Legija za odpravo depresije. WASHINGTON, D. C., 15. maja. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je danes izjavil, da se ne bodo organizirani delavci u-storašili pred nobeno stvarjo, da preprečijo preteče znižanje plač. Po-služili se bodo vseh postavnih sredstev, da dosežejo svojo pravico. Pred eksekutivnim svetom Delavske Federacije je predsednik Green danes ponovil, dra tbi skrčenje plač pomenilo sn^rieno besedo od strani delodajalcev, ki so obljubili na konferenci s predsednikim Hsoverjem leta 1929, da bodo vzdržali plače. Iste/jasno je objavil predsednik Green, da bo uvedel novo gibanje za izboljšanje plač. Narodni eksekutivni komitej Ameriške legije »je sklenil pozvati predsednika HJooverja, naj skliče nepolitično narodno konvencijo, ki bo skušala odpraviti splošno trgovsko depresijo in nezaposlenost. MADRID, Španska, I 5. maja. — Papežev nuncij Frederico Tedeschini je izročil danes provizorič-nemu predsedniku Alcali Zamori protest proti nemirom, ki so se za vršili zadnje dni v Španiji ter do-vedli do plenjenja in pustošenja cerkvene lastnine. Nuncij se je podal osebno k Zamori ter se ž njim posvetoval skoro poldrugo uro. Najbrž je stavil provizoričnemu predsedniku nekak ultimatum. Zamora se bo moral oprostiti, če ne bo pa Vatikan prekinil odnošaje s špansko republiko. Papež zaenkrat ne bo ukinil božje službe v španskih cerkvah, ker je vlada odločno obsojala napade, ki jih je vprizarjala drhal na cerkve, samostane in druga podobna poslopja. Položaj hi tako brezupen, kot se je sprva domnevalo. Vse napeto pričakuje, kako bodo izpadla pogajanja med nuncijem in Zamoro. Španska duhovščina se j e nekoliko pomirila, navzlic temu se pa še skriva na tisoče menihov in redovnic po raznih privatnih stanovanjih, kamor so tudi skrili razne cerkvene dragocenosti, katere so v naglici odnesli seboj. Nekaj katoliških šol je zopet odprtih. V Madridu in drugih mestih je prebivalstvo mirno praznovalo praznik svetega Izidorja, patrona Španske. Obsedno stanje se uspešno izvaja, in le redkokdaj se zgodi, da mora vojaštvo poseči vmes. Edini nemir, ki se je danes završil, je bil v Cau- chi nosu, kjer se je skupina avtomobilistov vozila vi ------------------ , i • i i .. i \ / • jega pooblaščenca, dr. Carlosa Lei- avtom*>biiih ter streljala z revolverji v zrak. Vsi so ^ bili aretirani, nakar je v mestu zavladal mir. Oblasti študirajo akte, da doženejo, koliko privatnega Alfonsovega premoženja je še na Španskem. Dozdaj so mu zaplenili palači v Santanderu in San Sebastianu ter osebno lastnino, ki jo je imel v Madridu, Sevili, Aranjuezu in Barceloni. POSLEDICA NAPADA NA P0SLAN1STV0 Poslaništvo San Salvador ja ne zahteva nikake odškodnine. — Mogoče pa je, da bo dr. Leipa zahteval zadoščenje. PAPEŽ PIJ GOVORIL PO RADIO Govoril je v italijanskem, francoskem i n nemškem jeziku ter pr iporočal delavcem molitev, aktivnost in požrt-valnost. VATEKASKO MESTO, 15. maja. Papež Pij XI. je govoril danes skupščini deset tisoč delavcev, ki so se zbrali na (trgu San Damaso. Govoril je v italijanskem, nemškem in francoskem jeziku, in njegov govor Je bil broadcasfcm po vsem svetu. Govoril je o deflavekih razmerah ter se obračal proti socijalizmu in komunizmu. Delavcem je priporočal molitev, aktivnost in požrtvovalnost. Govoril je več kot eno uro. Rekel je, da je treba preurediti ves gospodarski sistem ter vrniti svetu socijalno prandčnost. Obenem je pa tudi poudarjal, da se ne sme oziroma sne more odstraniti raaločitev v socijalniii pogojih Človeške družbe, katere je ustvaril Stvarnik. Vsekakor je pa važno, da morajo biti uslužbenci deležni prednosti, katere uživajo zdaj samo gospodarji. — Boj med razredi mora po ne-hati, tn vse se mora združiti v harmonično sodelovanje. WAGNER 0 CILJIH DEMOKRACIJE WASHINGTON, D. C., 15. maja. Poslaništvo San Salvadorja je včeraj zvečer ponovno dbjavilo potom svojega drugega tajnika Don Roberta Melendeza, da ne zahteva republika nikake odškodnine radi tatvine opojniih pij ali in da tudi ne bo zahtevala ničesar za ran j en je svo- Prej je objavil držav, department, da čaka odloka poslaništva v tej zadevi. Mogoče pa «je še vedno, da bo dr. Leipa zahteval povračilo za Škodo, katero je imel. Ce sme državni department iz lastnega nagiba plačati odškodnino, j ni še ugotovljeno. Gotovo pa je. da je ameriška vlada prisiljena plakati odškodnino. D . , . . , ,w . _ . | V stanju ranjenega dr. Leipe se Preiskujejo v koliko so resnične govorice, da ima'ni pojavtta še nikaka izpremem-ba. kralj obilo akcij tukajšnje podcestne železnice, te- drugih komplikacij ni buo. lefonske družbe ter raznih tovarn in jeklarn. Vse privatno kraljevo premoženje bo zaplenjeno ter izročeno v varstvo posebni komisiji. Kaj naj se končno zgodi s tem premoženjem, bo odločila narodna skupščina. SEVILA, Španka, I 5. maja. — Policija je aretirala več komunističnih in drugih agitatorjev, ki so obdolženi, da so se udeleževali napadov na cerkve Zadnji slučaj te vrste je bila smrt ameriškega podkonzula Roberta Imbrie pri neki verski demonstraciji v Teheranu. Perzijska vlada je bila pozvana, naj plača odškodnino. Vdova »je dcrfbila $60,000 odškodnine. PRIPRAVE ZA KONFERENCO Posvetovanja s podkraljem glede sedanjih dogovorov.— Posebna pogajanja z Mahatmo Gandhi jem in člani na-cijonalistične stranke. SIMLA, Indija;, 15. maija. — Podkralj lord Wilmington je napravil konec trajni negotovosti v indijsk'h zadevah ter .je imel posvetovanje glede začetka konference. Novembra se bo sestala druga indijska konfereca v Londonu. Najbrž bo odsek za federativni u-strpj Indije še zboroval po odgode-nju angleškega parlamenta septembra meseca, da opravi potrebno delo. Mahntma Gandhi se ni udeležil današnjih posvetovanj, ker je biZa to želja lorda Wilmington a. Jutri pa se bo udeležil vseh posvetovanj ter govoril s svojimi pristaši glede soudeležbe na londonski konferenci. Newyorški senator je bičal vzroke nezaposlenosti. — Pozival je vlado, naj stori potrebne korake. FALLSBURG, N. Y., 15. maja. — Pri današnjem obedu Jeffersonove-ga komiteja je imel državni senator Wagner iz New Yorka glavni govor. Opozoril je na gospodarsko bsdo današnjega časa ter omenil tudi to, dra so otroci slabo prehranjeni. V drugih mestih kot v Chicagu, Glevelandu, Detroitu in Bostonu je palcrLuij Uličen. — Našai sedanja administracija noče tega videti — je rekel — ter je bila brez vsakega čuta, ko Je natopila depresija. Navada in tradicija republikanske stranke je, zvrniti vse slabo na nasprotno stranko. Demokratska stranka je proti taki kaotični vladi. Mož kot Jeffersom «je ?j igrajo samo violinisti kraljevo himno. Toscanini pa tudi tega ni hotel dovolili. V dvorani je nastal velik nemir. Fašisti so ponovili svojo zahtevo, ddiim Toscanini ni hotel ničesar slišati o tem. Nato jih je par skočilo k njemu in so ga pretepli s pestmi. Toscanini j a so odvedli skozi stranska vrata v njegov hotel. Pred hotelom se 'je zbrala ogromna množica fašistov, ki so začeli kruliti svojo "Giovienezzo". ŠPANSKI IZSELJENCI SE VRAČAJO S Kube jih odhaja vsak dan veliko število. — Pravijo, da se da v domovini živeti, četudi nima človek dela. Naročite se n« "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih država*.' pokrivem preganja komuniste, čes, da niso odgovorni za zadnje nemire. — B uržuazija, — je rečeno v izjavi, — skuša in samostane. Ako se jim dokaže krivda, bodo stav- f*™* V8? kom™iste ter jih prikrizati kot sovražnike cerkve in vere v namenu, da oslabi delavsko gibanje. Navzlic dejstvu, da je bilo aretiranih veliko komunistov, bodo njihovi tovariši še naprej vztrajno.delovali za izboljšanje položaja delavskih mas. ljei>i pred vojno sodišče, ki jim bo prisodilo najvišje kazni, kar jik določa zakon v tem primeru. Iz tukajšnjega glavnega stana poročajo, da bodo ostro kaznovane vse one osebe, ki širijo vznemirljive in neresnične vesti. Vojaki so dobili naročilo, naj ustrele vsako osebo, ki bi jo zalotili pri požigu. Vocbtvo komunistične stranke izjavlja, da vlad GRANADA, Španska, 1 5. maja. — V vasi Atar-fe se je završil vroč boj med plenilci cerkva in oboroženi vaščani. Oddanih je bilo več strelov, in štiri osebe so obležale mrtve na bojišču. NEMIRI V EGIPTU Stavka železničarjev je dovedla do resnega upora. —Spopadi » četami. 18 mrtvih in 167 ranjenih poročanih tekom dneva. Včeraj se je podalo s parnikom "Cristobal Colon" proti Španski sedemsto priseljeniirev. Potujejo v tretjem razredu in so bili videti zelo zadovoljni. Prihajajo večinoma s Kube, kjer po njihovem zatrdilu, ni mogoče več živeti. — Če imaš v Španiji košček zemlje — pravijo, — lahko preži vis svojo družino in sebe. Jajc, krompirja In groadja ti nikdar ne manjka. — Na Cubi je drugače. Sladkor je izljubil svojo vrednost. Trdo moraš delati, da zaslužiš po šestdeset centov na da/n. Srečen je pa dveh novomeških trgovcev posestnik Kic iz Kamene, ki je okoli 22. ure prišel po igilavni cesti mimo samotnega poganskega mlina. Na ovinku pri poganskem kamnolomu se je dz nekega grma proti vozniku nenadoma posvetilo — in že je zapored tresnilo več revolver • skih strelov, ki so bili oddani vozniku v bok. Prestrašeni voznik je pognal kanje' v dir in si tako jedrra. rešil življenje. Zadeva je prijavljena varnostnim organom, ki raziskujejo misfcerijtozni napad. Avto ubil dekletce. Neki avtomobilist iz Maribora je 29. aprila v svojem obsežnem 'Daimler ju' pslj.3il svatovsko družbo k pore ki na Brezje. Popoldne ob 15. se je avto vračal z Brezja proti Kranju. V bližini Podbrezja, kakih 5 minut od znane PaVlinove gostilne, je hud ovinek. Šofer, ki je bdi, kakor tudi vsa svatovska družba, popolnoma trezen, je vozil počasi in je ves toas dajal znamenja s hupo. Na zavoju pa je cesto nenadoma presekala 6-letna Milenka Miheli-čeva iz Srednje vasi pri Podnartu. Navzlic umerjeni vožnji se avto ni mogel izgoniti, in je dekletce podrl z blatnikom, da je obležalo na me-fbu mrtvo. Seveda se je avto takoj ustavil In so nesrečno dekletce odnesli k sosedu. Smrtna nesreča delavca. Ploj je le a »težavo dospel do kakih 200 korakov oddaljenega posestnika -Franca Hauserja v Sovja-ku ter končno krvaveč prosil za po-žirek sveže vode. Kmalu nato se je zgrudil in izdihnil. Pokojnik, ka je bil prepeljan v mrtvašnico pri Sv. J ur ju ob Šeavmci ter pokopan 28. aprila, zapušča ženo in tri nepre-krbljene otroke. Ubijalec Kres lin se zagovarja s pijanostjo, razburjenostjo in silo-bramom, vendar ga vse to ne razbremenjuje, ker je bil zaradi pretepov že kaznovan in -tudi džividoi njegov zagovor izpodbijajo. Kakor pokojni Ploj ima tudi Kre-slin skrbeti, za. ženo in tri nedorasel otroke. BM je odveden v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Kakor oSbičauno, se je tudi letos na jurjevsko nedeljo vršilo pri Sv. Jurju eb Ščavnici veliko cerkveno slavje. Lep dan je privabil v prijazno vas precej občinstva, prišli pa so tudi vročekrvni mladi fantje iz sosednje fare Sv. Andraža, ki so bili očividno bojevito razpoloženi. S kuhinjskimi nrjzi so se oborožili že doma. V Pergerjevi gostilni se je takoj opoldne sprla družba fantov od Sv. Andra&a z tjružbo fantov tukajšnje okolice. 19-letnemu junaku noža Francu Kocuvanu icd Andraža, ki je bil v rolske pribeglim učiteljem, ki jih je sprejela dežela v službo, kakor je sprejela nebroj po vojni iz Jugoslavije prišiiih učiteljev. Poročevalec ?e predlog posebno toplo priporočali, češ, da je treba nemškemu narodu v Južni Tirolski dati na ta način eporo, ker so ti učitelji v interesu nemškega naroda o®tali na svojih mestih, dokler jih Iz šole ni pregnala italijanska vlada. Vse druge dežele bi storile isto in zato Koroška ne sme zanstati. Slovenska poslanca sta glasovala preti predlogu, poudarjajoč, da po plebiscitu domačini učitelji, pripadniki slovenske manjšine ki so o-staii na Koroškem, niso bili vsi sprejeti v učiteljsko službo. Poleg tega se odreka na podlagi še starega zakona nekaterim državljanska pravica samo zato, ker so se postavili pred plebiscitom jugoslovanski u-pravi na razpolago, ker bi morali drui^aJSe ali od gladu umreti, ali pa zbežati v cono B, ki je bila pod u-pravo avstrijske republike. Čeprav je bila na podlagi saintgermainske nrrovne pogodbe izročena cona A Jugoslaviji samo v upravo do plebiscita. se postavljata koroška deželna. in zvezna vlada na stališče, da so vsi v predplebiscitni dobi v službi jugoslovanske uprave stoječi s tem že pri dob" 1 i jugoslovansko državljanstvo. To stališče vsekakor ne odgovarja mirovni pogodbi. Vsaj enako praviico na sprejem v službo kakor italijanski imajo bivši domači koroški učitelji. I Požar na Dolgi nogi. S Zasavska kroniki zopet beleži nov požar, ki je 26. aprila nastal družbi svojega 17-letnega brata pri posestniku Godcu na Dolgi no-Alojza in drugih svojih pajdašev,' gi. Tleča iskra je iz dimnika odle-tokrait nikakor ni hotela, mirovati tela na pesušenu streho in hip na-žilica. Začel je izzivati na vse mo-'to je bil ves zgornji del hiše v pla-goče načine, a ker nasprotni fan-(menih. Ljudstvo iz okolice je pri-tosvski fcaibor le ni reagiral, je za- i hitelo na pomoč. Bilo je dovolj prid-jčel slednjič groziti. Da bd mladega jnih rok, ki so gasile ogenj, .izgsnja-vročekrvneža nekoliko pomiril, je, le živino in iznašale pohištvo. Ker pristopil k njemu 54-letni viničar! pa stoji hiša v bregu, so kmalu iz-V rudniku Peklenici pri Čakovcu, j \r, Grabšincev, Alojzij Ilešič, ter ga 1 j Peter Zgaga | SEZONA SLAMNIKOV. CENA DR. KERK0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo inoun Mmm kimk KNJIGARNI HAS NARODA vm it kjer je zaposlenih tudi kakih 150 slovenskih rudarjev in je postavljen za sekvestra Ktijski Tojak inž. Mak-so Strajeh, se je primerila tratgična nesreča. 21-letni samski strojni delavec Dragotin Premac je imel o-pravka pri motorju črpale. Hotel je popraviti neko napako, a, je tako nesrečno posegel v mehanizem, da ga je na mestu ubila električna struja. Mladenič je bil splošno priljubljen in so mu tovariši priredili krasen pdgred na pokopališče v Murskem Središču. Pri pcfgrebu je upravo rudnika zastopal obratovo-dja Pitesch. Dva žalostna dogodka v pijanosti. Lepo vreme zadnjih dni je vendar enkrat omogočilo vinogradnikom potrebno delo v nasa dih in začelo se 1 je živahno prekupčevanje s trsjem. Z nakupom in -pa prodajo trja se je pečal tudi 28-letni Štefan Kres-lin iz Koricev, sodni okraj Ljutomer, ter si tako služil denar za pre7 življenje svoje družine. V spremstvu posestnike ve ga sina Alojza Vrbnjaka iz Logarovcev se je 27. aprila podal k posestniku Francu Ploju iz Blaguša, ki je imel nekaj trsja na razpolago. Okrog 10. dopoldne so se vsi trije podali skupno v Plojev vinograd na Sovjaku ter v kleti popivali šmarnico in se pogajatli za trsje. Štefanu Kreslinu je Ploj pokazal trs v vinogradu, češ da je na prodaj za 30 Din. Mreslin je takoj izplačal iter nato odšel v vinograd, da si nabere prodano trsje. Ker pa ni našel toliko trsja, kakor je zatrjeval Ploj, je zahteval od slednjega vrnitev 30 Din, čemur Ploj ni hotel -ugoditi. Popivali so nato šmamkso Se do poldne. Opoldne se je Ploj odpravil domov, Kreslin in Vrbnjak pa sta odšla na bližnjo žganjekuho, kjer sta, itaflc že vinjena od strupene šmarni«, pila Se žganje. Okrog 17. se je Moj (podal ponovno v svoj vinograd na Sovjak po nekem opravku. Spotoma je srečal Krealina in Vrbnjaka, ki sta se siki vinjena vračala! proti dotam. Kreslin je takoj ustavil Ploj a ter ponovno začel prepir zaradi 30 -Dta. Prepir je trajal nad četrt ure in v tem času je Alojz Vrbnjak nadaljevali pat ter se od njiju £e precej od-'rttUjH. Po «daySem prerekanju je tudi Franc Ploj hotel nadaljevati pot. Ko je bii 4e več korakov vstran, je Kxeslki stopil xa njim, segel po iepuem nožu ter zabodel Ploja enkrat v levo nuno in enkrat v rebra tat nato JbeftaL Vbodi m so bili amr-fcer so bila z lepa začel pomirjevati; žal pa je njegovo prizadevanje učinkovalo nasprotno. Kocuvan se je zaisel razburjati še hugše ter slednjič zamahnil z velikim kuhinjskem nožem, s katerim je že dalja časa gro- |le ^meM sta. ostala nepo-zU, proti ubogemu viničar ju. S sil- i škodovana. Na pogorišču so domači nim udarcem mu je prizadel pod.In senoveški gasilci čuvali še dolgo črpali mali vir v bližini. K sreči je ves čas pihal nasprotni veter, da se niso vnela Godčeva gospodarska poslopja. Pcžar je u-ničil vso streho in gornji del hiše, očesom 6 cm dolgo rano ter prere- V noč v strahu, dia se veter ne bi zal žilo odvodnico. Nato je kakor j Preokrenil in prenesel iskre nad vso pobesnel zdrvel z nožem v roki ter ! vaf• ki ima še nekaJ s slamo kritlh napadel 23-letnega Alojza Koroša-ka iz Grabonošai kateremu istotako hiš. Godec je zavarovan še po "starem" za 15,000 kron, škode pa- je na obraizu storil 2 cm dolgo rano pod seveda okrog 40,000 Din. brado, 16-letnemu Francu Zveru iz Orabonoškega vrha pa je zadal dva Vbodlja»ja, 5 do 6 cm dolga v levo roko. Ilešiču je grozno zevajočo rano obvezal okrožni zdravnik dr. Sokolov od Sv. Jurja ter ga radi zadob-ljene težke telesne poškodbe odpre-mil nta zdravljenje v bolnišnico v Maribor, ostala dva poškodovanca, ki imata manj nevarne poškodbe pa sta ostala v zdravniški oskrbi doma. POZDRAV! Pred iodhodctm v staro domovino, pozdravljam »vse znance in prijatelje sirom Amerike, posebno pa vse moje prijatelje v Gilbert, Minn., in se jim zahvalim zx obisk pred odhodom iz Gilberta. Pobesneli Kocuvan se, kakor palč vsi ti žalostni junaki nožev, izgovarja s popolno pijanostjo, kar mu pa seveda pred sodniki nikakor ne bo koristilo. Nisem pričakoval, da imum toliko prijateljev. Za Slovence na Koroškem dvojna mera. vedno Koroški deželni zbor je 27. aprila z večino glasov sprejel predlog, da se vračuna službovanje v Italiji v službeni rok tn pokojnino iz Južne Ti- Posebno po pozdravljam, družine tfohny Kern, Frank Žgiajnar, Tony Žgajnar, John Ocepek, Andrej 3ar-le in sploh vse Slovence in Slovenke v Gilbert, Minn. Ako bi se kateri natmenil, da odpotuje v stari kraj, mu priporočam •bvrdko Prank Sakser State Bank. Tam najboljše postrežejo. Na snidenje! Johan Gašperlin, na poti v Komendo, Gorenjsko. ipimimaiii« imajo velik uspeh g Prepričajte se! -......•>_- _ Slovenski slamnifcarji v New Yorku so za to sezijo večinoma že vsi omlatili. Picleti si 'bodo privoščili svoj zaslužen pdiiitek, bodisi na farmah v gorenjem delu države New York, bodisi v spodnjih prostorih Slovenskega doma v Brooklynu, ali pa kje drugje, fejer bo mogoče dobiti kako pomoč zoper poletno vročino. V Amer ki je sploh tako. da je vse na sezone odmerjeno in odra j tan o. Edinole sezijo nezaposlenosti so bili nekoliko preveč odmerili, tako da ji niti zdaj ni mogoče videti konca. Vse drugo gre po nekakih nepisa-n'-h parajjrcifih, posebno pa moda. Modne odredbe niso vsakikrat prav logične in pametne. Tsiko se naprimer malo čudno zdi, da hodijo v najhujšem mrazu žen-ke spredaj skoro do pasu dekoMi-rane, zadaj -pa do petnajstega hrbteničnega vratenca. Od šclnov navzgor dekoltacija še znatno dalje seže. Poleti se zavijajo v kožuhe in druga čudna, ogrinjala, tako da izza c jrlnjal in izpod kltbuka ne vidiš drugega kot tlečo cigareto in rdečo konico nosu, če si ga slučajno ni dobro napudrala. Marsikdo bi domneval, da je tako početje, nespametno. No, prav posebno pametno ni, toda moda ga predpisuje, in moda je vsemogočna gospa. Moški i se dosti ne ozirajo na modne predpise, toliko jih pa vseeno vpoštevajo, da si pokrivajo pozimi ^ s klobuki, poleti pa s slamniki svo-: je več ali manj lasa te glave. Prepis za moške se glasi: Od 15. maja do 15. septembra je treba nositi slamni k, od petnajstega septembra do petnajstega maju, pa kapo ali klobuk. To povelje se je dolga leta nadvse vestno izpolnjevalo, slednjič je pa moški izpregovoril: — Zakaj bi se 15. maja s slamnikom pokrival, če še vedno brije zimska sapa, in zakaj bi tlačil 15. septembra zimsko kučmo na glavo, ako vročina človeku niti dihati ne da. In tako se je zgodilo, da se zad-n3.j leta ne drže več od mode določenega da/tuma, dočim se v splošnem pokore povelju, da naj služi klobuk za zimsko, slamnik pa za poletno pokrivalo. Jaz sem imel včasi v tem pogledu precej sreče. Prejšnja leta sem dobival slamnike v dar. Vsako leto so mi enega aii dva se-šili nežni prstki kake downtownske ali ridgewoodske slovenske lepotice, dočim so lani in letos babe pozabile name. In ko sem prejšnja leta nosil tak slamnik, se mi je zdelo, da se dotika moje glave ljubka rolčica v mislih oboževane device, da mi njena duhteča, rožnata dlan briše pot z rosnega čela, in da je slamnik, ki mi ga je sešita, takorekoč živa, četudi le slamnata priča, njene skrbi me, m j ene udanosti in ah (kaj se hoče, malo je treba vzdihniti, saj smo vendar v prelepem mesecu maju....) in ah.... ah.... morda tudi živa in slamntataj priča njene neskončne.... ljuuubozni.... Da, tako je bilo prejšnja leta, toda lani in letos so babe v tem ozira name pozabile. Sram naj jih bo! Ali se nisem vedno zavzemal zanje in za njihove pravice, ali jih nisem vedno zagovarjal? Ali sem mar rekel čeznje kdaj kako aau besedo? Aii jih nisem vedno na vse pre te-ge hvalil in jim skušal vedno ustre-čfl — v svoji koloni? Zdaj mi pa izkazujejo v zahvalo tako črno nehvaležnost. Sram in špot naj jih bo! Sam ne vem, kaj bi storil -v svojem neizmernem ogorčenju, če bi mi ne bil skočil v zadnjem trenutku na pomoč moj prijatelj James Muslich, ki ima na 1021 Grand Street v Hbboken, N. J., tovarno za slamnike. . Kako me je rešil, da se nisem vsled jeze in ogoričenja najmanj trikrat zaporedoma obedi, bom pa v ponde>jek povedal. "OK19 R4IODA* NEW YORK, SATURDAY, MAT 16, 1931 Odkar sem prekinil svoj eksperiment z medicino in opustil obrtno zdravljenje — tako so namreč neki zdravniki uradno ugotovili — z dobro besedo za božji Ion ali navadno brez njega, prav nerad obiskujem bolnike. Najneraje pa jetlčne prijatelje. Hudo je zdravemu z bolnikom, ko gredo pri obeh misli in želje po svojih potih, ki se nikjer ne križajo! Toda moral sem iti, ker sem bil obljubil njegovi žalostni materi, da pojdem. PoJagoma sem odvrznil vrata v svetlo belo sobo tam v drugem nadstropju bolnišnice in je planil v mene zoprno vsiljivi lizolov duh. Bele postelje. Na beli mizi ob sten; šopi temno rdečih, k arm in as ti h in svet-lorožnatih nageljev. Nad njimi na rteni smehljajoča se Raefaelova ma-dona. Sedem parov votlih oči mc je sovražno pogledalo: Kdo te je klical?: Tam v kotu se je sunkoma dvignila glava, dvoje oči me je spoznalo in me pozdravilo. Tih smehljaj je razvezal otrple poteze obraza, ko je vzkliknil moj Kamilo: — Lej ga — tak' si pr še!?! Oči vseh ostalih so na mah izgubile sovražen izraz kakor da je v vseh sedmih, ki jih Je združila zia usoda v to sobo, ena sama misel. Naenkrat sc mi je zazdelo, da to( ni bolnišnica in ne soba št. 54. Kar i nč več nisem videl belih postelj in' ne sivih bolnikov. Gledal sem veli- J ko ranžirno postajo, kjer stope na zadnjem slepem tiru polomljeni vozovi.... Čudne so te bele svetle sobe. Nekje sem videl v veliki bolnišnici, temnordeče prepleskano sobo, k: so ji rekli bolniki Krepierzimmer, ker so tjakaj spravljali vse umirajoče iz vse bolnišnice umirat. Zdravnik: so mi pravili, da so dognali s poskusi, da taka temnordeča soba izredno pomiri umirajoče. Jaz bi pa sodil, da bi bila za take sobe naj-prikladrvejša temno ažurna modrina. Samo bele bi ne smele biti te sob?! Za ped je vzdignil Kamilo desnico, ki Je padla potna in kakor odsekana v mojo dlan. — Vsak dan sem čakal na tebe, ker sem vedel, da ml boš ti povedal resnico. 8 tresočo roko je snel Iznad glave temperaturni list: — Kaj praviš? Kakor dvoje nevidnih rok je zgrabil njegov oprti pogled moje oči, da se niso mogle izmakniti.... Že pet dni nimam vročine, — je dostavil z lahno senco ugašajočega upanja. Hudo je človeku lagati iz oči v oči, M?ni so se pa zasmejalc kar same od sebe oči, ko sem mu lagal: — Si že na konju! Od vse medicine ml je ostal menda za vedno le ta lažnivi smehljaj. Kakor da sem prilil olja ugašajoči dušici, je spet zaplapolalo življenje v njegovih očeh.: — Misliš!? Pa sem tako slab. — Sam si bil medicinec In veš, da so vsi vročični bolniki na videz NA SLEPEM TIRU močni. Dokler ima plučničnik hudo vročico, ga več močnih mož komaj ustrahuje. Ko pa vročina upade, uplahne tudi telo, da zbita roka še muhe ne odžene, — sem mu lagal z vso vnemo. Moj lažni ogenj je prehajal na njegbvo lice, ki je pričelo po dolgih mesecih spet rdeti. — Nisem te zastonj čakal, Janko! Potem, ko se malo popravim, pa pojdem na Golnik. Kako bo uboga mama vesela! Natočil sem mu na željo za dva prsta sladkega proška. Pil je svečano, kakor pije svečenik rešnjo kri in je prosil: Še za en prst — če smem — — Skoraj se mi je malce roka tresla, ko sem točil krvavo rdeči sok v tankem curku v kozarec. Ne veste, kako vdano pokojne so bile njegove oči, kakor deteta, kadar s to pusti mehko materino grud.... In je šepnil: — Oprosti, malce bom zadremal. Ti pa še posedi! Vsi so bili z njim potolaženi. Saj je bilo tako lepo pomladno jutro in tkezi okno prihajal duh sveže zemlje in pokošene trave, ki se je nekje zunaj sušila. Prav pred oknom se je pa razprezalo kakor čudežni lotos še vse kosmato kostanjevo popje. Vsi so bili vase zatopljeni, le gduh rudar s strlečimi ušesi je v drusem kotu v enomer pripovedoval: — Gluh sem tako, da kar nič ncl slišim. Zaradi ušes sem prišel v bolnišnico, in so me dali na rengel. Zdravnik pa je videl, da sem v prsih gnil kakor stara klada in so me dali sem. Sedaj pa čakam, da me zagrebejo. Nikogar nimam na svetu, zato mi je prav vse eno. Pa pojdemo.... Hiralec je od Sv. Jožefa — kako je pač zašel sem — je polagoma zdelaval in je kašljal kakor da bi se mojim lažnim besedam na glas smejal: Ha—ha-ha-ha—ha— ha-ha-ha... Naenkrat se je sklonil Kamilo: — Ali slišiš?! Kukavica! — Radio, — je oponesel sosed, a se je vendar zravnal. — Bom vendar vedel — prava kukavica je! — je zagotovil z vso vero Kamilo. Menda je bila res prava tam nekje v Regalijevem gaju in je dos-gel v tankem pomladnem "zraku njen klic tudi bedno svetlo belo sobo. Vsi so prisluhnili in sem vedel, da štejejo, koliko let jim še naku-ka dobrotnica. Še celo hiralec in glušec sta v tej napetosti utihnila.... — Dvajset! — Kako mnogo časa! — je dahnil zase srečni Kamilo in zaprl oči. Ko bi pogledal, bi bila v njegovih očeh vsa pomlad njegove drage Savinjske doline. .Nič več ni slišal rudarjeve pesmi: — Pa pojdem.--in ne krohotane od- pevke zasinelega hiralca: Ha—ha-ha-ha.... Za slovo ga je še objelo življenje, da ni čutil mrzlega poljuba smrti na svetlem čelu. Mirno se je dvigala bela odeja na prsih bolnika. Nisem ga budil, temveč sem se kakor tat ukradel iz tiste svetle, bele sobe.... Zunaj je žvižgal v grmu razposajeni kos. Hrumeli so vozovi, avtomobili in je pel zvonec rdečega tramvaja. S podstrešne sobe predmestne hiše je hreščal v sveže jutro hripav gramofon. Zvečer sem videl stavca, ki je postavljal v vrsto mrtve črke: Kamilo Gradišnik. (Janko Kač.) ZLOČINSKA LJUBEZEN ŽRTEV R0ENTGEN0V1H ŽARKOV DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, • H ft ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m «t» urno, članstvo, pac pa vsi Slovenci v vaši okoKcL Bi-TB-1—T II ;■ III f W== CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Znanost je zahtevala težko žrtev cd dunajskega prof. dr. Gvido-na Holzknechta, voditelja osrednjega ro?ntgenološkega zavoda v splošni bolnici. Odrezati so mu morali desno roko, ki s: jo je bil težko poškodoval pri poklicnem delu. V prvih časih roentgenologije so se podobni slučaji večkrat premerili. Tudi veščaki za Roentgenove žarke so poznali zgolj njihove o-ptične učinke in si precej časa niso bili na jasnem, da je postopek z novo obliko energije zelo nevaren. Šele daljša praksa je pokazala, da Roentgenovi žark; nimajo samo rdravilne moči za boinike, ampak tudi lahko uničijo na človeku zdrave stanice. Iz novejšega časa je znan posebno primer prof. Levyja-Dorna, ki je deloval na roentgeno-loškem oddeleku Virchove bolnišnice v Berlinu in se je tako poškodoval z žarki, da je zapadel počasnemu in j ako mučnemu umiranju. Bistven učinek Roentgenovih žarkov obstoji namreč v tem, da se žarki pravilno dozirajo, kar primo-re k temu, da bolno tkaničevje u-ničijo, zdravega pa ohranijo nedotaknjenega. Današnje stanje roent- ! genološke znanoti ie že doseglo j stopnjo, ki skoro izključuje nevarne! poškodbe. Pionirji noentgenološke | vede, med katere spada tudi prof. j Holzknecht, pa so imeli v tem pogledu težko stališče. Morali so šele konstruirati zaščitne naprave — pri tem pa je marsikateri plačal praktične poskušnje z lastnim zdravjem. Roentgenske opekline so opasne posebno zaradi tega, ker povzročajo spremembe na koži. Kvarne posledice pa se ne pokažejo takoj, ampak šele pozneje. Stanice jame-jo hirati in naposled usahnejo. Težjega značaja pa so otekline, ki se izražajo v nekakšnih bradavicah in naravnost mogočno pretvarjajo staničevje. Vsak roentgenolog, ki ne ravna oprezno, je izpostavljen tudi gotovim kroničnim poškodbam. Vsakokratna poškodba je navidez nedolžna. Ko pa se jih nabere mno-g$>, nastopi obolenje. Marsikateri roentgenolog je na ta način postal žrtev raka. Prof. Holzknecht si je ponovno opekel desno roko in opekline so zavzele tak obseg, da ni kazalo drugega, kakor odrezati desnico, da se izogne morebitnim hujšim posledicam. Ko se mu bo rana zacelila, mu bodo vstavili protezo, ki se bo odlikovala po izredno fini mehaniki in mu omogočala uspešno izvrševanje poklica. Usodo prof. Holzknechta obžalujejo vsi njegovi tovariši, posebno roentgenologl, ki vedo, kaj pomeni njegovo ime za to panogo zdravniške vede in koliko dolguje človeštvo žrtvi, ki jo je doprinesel za. zdravje drugih. Pred porotnim sodiščem v Ka-menicah sta se morala te dni zagovarjati 26-letni pekovski pomočnik von Kaubler in njegova 24-let-na ljubica, predilniška delavka Marta Kuschmitz zaradi poskuše-nega umora Kaublerjeve žene. 1928 se je Kaubler poročil s svojo ženo. Paj mesecev po poroki je ostal brez dela. Njegova žena pa je imt-la zaslužek v predilnici in je vzidrževala svojega moža. V predilnici je delala tudi njena prijateljica in sošolka Kuschmitz. Poleti 1930 jo je Kaubler jeva privedla s seboj domov in ko jo je njen mož videl, ji je dejal: — Vi bi bila zame prava ženska. Kmalu nato sta sklenila ljubav-no razmerje. Lani v oktobru je predpisal zdravnik Kaublerjevj ženi neko tekočno za izpiranje. Kaubler jeva ni dobro razumela zdravnikovega navodila in je tekočino izpila. Postalo ji je slabo. Kuschmitzeva je šla k zdravniku in povedala, kaj se je zgodilo. Zdravnik se je silno začudil in naročil skrajno pazljivost, kajti tekočina je bila strupena. Na povratku je Kuschmitzeva stopila v hišo, kjer je stvar povedala svojemu ljubčku, ki je rekel: — Kakor nalašč. Pojdi k moji ženi in ji reci, naj še pije tisto zdravilo. Tako se je zgodilo. Kaublerjeva1 je še večkrat pila tekočino in vselej ji je bilo slabo po njej. Šli so pc rdravnika, ki je ugotovil na njej znake zastrupi j enja. Zapisal ji js posebne tablete. Kaubler je vprašal svojo ljubico, če pozna kakšen' strup. Kuschmitzeva je odgovorila: ( — Grenko ščavno sol. KuDila je večjo množino tega strupa, ki ga je Kaubler vsakokrat primešal raz- j topnini za tablete. Žena je tekoči- j no pila in ker je bila močna, je tu- i di ta strup premagala in ostala živa. Zdaj sta ljubimca skovala peklenski načrt. Hotela sta umoriti ubogo ženo s plinom. Kaubler je prinesel domov steklenico konja-1 ka. Pili so vsi trije. Kaublerjeva se je napila do nezavesti. Pijano sta posadila k ognjišču in sta ji skušala deti v usta plinovo cev, kar se jima ni posrečilo. Nato sta jo položila na zofo in odprla plin, sama pa odšla v spalnico v gornje nadstropje. Srečen slučaj pa je hotel, da je bila v kuhinji tudi mačka, ki je z mijavkanjem zbudila Kaublerjevo. Nesrečna žena je začela klicati na pomoč. Mož je pritekel v kuhinjo, zaprl petelina in odprl okno. Žena, ki je bila še vsa omamljena od alkohola, se ni niti zavedla, kaj se je z njo zgodilo. Sum hišnega gospodarja, da smrdi stanovanje po plinu, je Kaubler odločno zavrnil. Kmalu nato je skušal pridobiti nekega mladega brezposeln e g a ključavničarja, da bi umoril njegovo ženo. Za umor bi dobil 10% zavarovalnine. Ključavničar pa je ponudbo odklonil. Kaubler se je zdaj nalagal Kuschmitzovi, da je obljubil ključavničarju 3000 do 4000 dinarjev nagrade. Toliko, je dejal, bi bilo dovolj, da bi se temu človeku zamašila usta. V resnici pa je hotel Kaubler svoji ljubici zvabiti njene prihranke. V začetku decembra sta Kaubler in Kuschmitzova sklenila, da izvabita Kaublerjevo v samotno okolico, kjer jo je hotel u-biti. V nedeljo, 7. decembra se je Kaubler odpeljal popoldne z vlakom iz Hainichena v Kamenice. Kaublerjeva je prišla s Kuschmit-zovo za njim malo pozneje. Na pešpoti Chemnitz - Reichenhein, kjer živi omožena Kaublerjeva sestra, se je Kuschmitzova odstranila z vsakdanjim izgovorom in poslala Kaublerjevo samo naprej. Te-daiei je planil Kaubler iz teme in udaril svojo ženo večkrat po glavi s toporiščem sekire. Kuschmitzova je videla, kako je Kaubler svojo ženo pograbil, jo potegnil v stran in jo davil. Kuschmitzova mu je pri tem celo podala robec, da bi zamašil ženi usta, kar pa se mu ni posrečilo. Žena se je krepko branila in klicala na pomoč. Hipoma so se pojavili koraki. Kaubler je prestrašen ostavil žrtev in pobegnil. Kuschmitzova pa je ostala pri že- nL Dva učitelja, ki sta bila prišla mimo, sta se zavzela za napadeno ženo. Kaublerjevo so odnesli k sorodnikom v Bernsdorfsko ulico Poklicali so zdravnika, ki je odredil, da mora ostati v postelji. Kaubler in Kuschmitzova pa sta se z vlakom H. razreda odpeljala domov. Med-potoma je Kaubler očital ljubici, da ga je pustila na cedilu. Ona ga je zavrnila z besedami: — Tepec, če bi bila prihitela na pomoč, bi ljudje takoj vse uganili. Čez nekaj dni so prenesli Kaublerjevo ženo v njeno stanovanje. Dan pozneje je # dejal Kaubler Kuschmitzovi: — Žena mi je namignila, da je izjavila policiji: —j Napadalec je bil podoben mojemu možu. Zdaj je začel Kaubler ženi očitati njeno izjavo in pristavil: — Najboljše je ,da umreva oba. Pojdi ti naprej v smrt, jaz pridem za teboj. (Pri zasliševanju pa je izjavil, da ni imel nikoli namena, obračuna-j ti z lastnim življenjem.) j Priporočil je ženi, da stori naj -i bolje, če napiše par vrstic za svo-j je starše in se poslovi od nje. Na-j slednje jurto so našli Kaublerjevo i s plinom zastrupljeno v kuhinji. Pcleg kuhinje stanujoča zakonca I Diettrich sta bila v omedlevici, vendar so ju še obudili k življenju. Po zaslišanju vseh prič je državni pravdnik predlagal za Kaublerja 10, za Kuschmitzcvo pa 7 let ječe. Branitelja obeh obtožencev pa sta prosila, naj se pri odmerjanju ka- I zni vpoštevajo olajševalne okoliščine. Kuschmitzova je nezakonska hči. Njena mladost je bila žalostna in zdaj ima pet let starega nezakonskega otroka. Sodišče, ki prišlo do zaključka, da sta snovala Kaubler in Kuschmitzova umor v nameri, da bi dobila po Kaubler j evi zavarovalnino v znesku 6000 do 12,000 Din, je obsodilo Kaublerja na osem, Kuseh-mitzovo pa na štiri leta ječe. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, PosJožujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke. vite. Ker z navadnimi dozami morfija bolečin ni mogel več krotiti, je zaužil nekega dne tolikšno porcijo morfija, da je upal, da bo rešen bolečin enkrat za vselej. Njegovi tovariši ifi so u'porablli vsa sredstva, da so ga "rešili '. Bolnik je silno trpel, dokler se ga ni usmilila smrt. Kakor je torej razvidno, za francoske zdravnike zgoraj omenjena vprašanje še ni rešeno. POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša 91.- Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. - Upravm "G. N." CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouie, Frank Pueel] Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI 8t. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Made OHIO • Barberton, John Balaat, Joe Hiti Cleveland, Anion Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Blapnlk Euclid, r. Bajt Olrard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshete Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Prank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST AELIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamoodville, Joe Rolich Vsak zastopnik ixda potrdilo xa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Miri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je 11. celo leto. Naročnina aa Evropo w» *7. *» celo leto. DEBATA GLEDE INDIJE V ANGLEŠKI ZBORNICI LONDON, Anglija, 14. maja. — Včeraj se jc vržlia v angleški poslanski zbornici debata glede indijskega vprašanja. Konservativec Winston Churchill je odločno na-rtcpil preti pogedbi, ki jo je sklenila MacDonuldc-va vlada z indijskim nacijcnalističnim kongresom. VELIK POŽAR NA JAPONSKEM ZDRAVNIKI IN SAMOMORILCI TOKIO, Japonska', 14. maja. — j V mestu Širanl je izbruhnil požar j ter uničil nad petsto hiš. Dve ose-I bi sta bili v požaru uničeni, več jra težko noske devanih. Ali sme zdravnik pospeševati samomore? Ali jih mora preprečevati? Odgovor na ta vprašanja se je doslej navadno glasil: Sme in mora! Ta odgovor pa je v najnovejši dobi izgubil precej na svoi samozavestni gotovosti. Današnji svet pravi, da življenje morebiti le ni taka dobrina za kakršno jo imajo nekateri ljudje. "Moderni" ljudje pravijo, da sta telo in življenje čisto privatna zadeva in da ima vsak človek sam pravico, da napravi s svojim telesom in s svojim življenjem, kar hoče. Zato pa — tako pravijo dalje — nima nihče pravice, da komu brani umreti ali pa ga ovirati, če hoče sam umirati. Ali ni zdravnik v takih slučajih celo dolžan plačati odškodnino, če poseza samolastno v tuje pravice? O tem vprašanju je razpravljala tudi zdravniška akademija v Parizu (Academie de Medicine). Člani te akademije so večinoma nad 70 let stari gospodje, in ti gospodje niso kar meni nič tebi nič priznali zdravniku pravic ali pa mu celo naložili dolžnost, da mora reševati samomorilce. Povod za sklicanje seje, na kateri so rese tali to vprašanje, je dal slučaj gospe Ha-nau, ki je začela v ječi gladovno stavko, da na ta način protestira proti zaporu v ne moderni jetnišni-ci. Ko je bila zradi prostovoljnega stradanja že blizu smrti, so jo prepeljali v bolnišnico,' kjer jo je dal zdravnik -obleči v prisilno jopico, potem pa so ji s silo vpeljali v želodec cev in jo tako "rešili" Kakor hitro pa se je gospa počutila nekoliko bolje, je vložila proti zdravniku tožbo za odškodnino in sicer zaradi telesne poškodbe.. Obtoženi zdravnik pa je predložil ves "slučaj" zgoraj omenjeni akademiji s prošnjo, da izreče o celi zadevi svoje mnenje, in tako je prišlo do posebne seje, kjer so bila izrečena zelo različna menja o pravici (oziroma dolžnosti) zdravnika, če sme all more rešiti samomorilca ali ne. Kirurgi n. pr. so rekli, da se brez izrecnega dovoljenja bolnikovega ne sme zdravnik bolnega telesa niti dotakniti, če manj pa ga o-perirati — brez kakšne male operacije pa se navadno samomorilcev ne da reševati. Profesor Le Gendre je povedal ta le slučaj: Neki zdravnik je silno trpel na vnetju ill. Bolečine so bile straho- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava *'G. N." V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI ljubljene in nikdar pozabljene sestre — AGNES LOGAR ki je izgubila svoje življenje, dne 15. maja 1929. leta v grozni katastrofi na Cleveland-ski kliniki. Za Teboj še vedno žaljuje Tvoja Te ljubeča sestra — JOSEPHINE DEBEVC New Philadelphia, Ohio KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem etivu presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENlbv Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. GLAS NARODA* Sli W. ltth Street New York Ctty NEW YORK, SATURDAY, MAY 16, 1931 LARGEST SLOVENS DAILY tal U. B. Frieda Sorrensen mm ROMAN IZ ŽIVLJENJA. «■■■■■■■ Z« Glas Naroda priredil G. P. 26 (Nadaljevanje.) Ruth je obledela poleg svtcje lepše sestre. Naenkrat je bila stavljena v senco. Vedela pa je, da mora osta>ti za njo in občutila je veliko bolečino, katero pa je znala dobro skrivati. Mala, sveža Truda pa ni bila ena onih, ki bi se dale potiskati nazaj. Uporabila je svojo mlado ter svežo moč proti Očarljivi Berlinčan-ki ter jo uspešno spodila z polja. • Ruth pa je bila preveč ponosna, da bi se borila proti čaru, katerega je Izvajala njena sestra na Georga Volkmarja. Frieda je stala poleg ter videla vse. Videhi je z žalostnim srcem, kako ima Jurij oči le za Ellen in da se je naenkrat izpremenil. Ruth je sedaj stala za Ellen kot je morala nekoč ona stati tudi za Uzo. Vroč strah se je polastil njenega srca. Posebno pa je cbjutila, ker se je pustil Jurij zapresti od preračunljive Ellen. Ali je bil to, kar je občutila Ruth, in kar se je ktoo pričelo krasno razvijati? Nič drugega ni bilo kot začaranje! Misliti je morala na svojo lastno usodo. Ali ni Fric tudi prepozno spoznal kakšno napako je napravil? Z Jurija je hitel njen pogled na Ruth, ki je stala na strani mirna in udana, kadar je govorila Ellen z Jurijem, kateremu se je smejala ter mu zrla naravnost v obraz. Frieda bi najrajše zaklicala Ruth: — Brani se, postavi se na njegovo stran, kot je storila to pogumna Truda! Stisnila pa je le ustnici skupaj ter trpela zaeno z Ruth. Očitala si je, da Je povabila Lizo in Ellcn. Kako je monla vedeti, da se bliža novo trpljenje? Ellen je kmalu zapazilu, kakšen vtis je napravila na oba brata. Previdrao je netila cgenj. Kmalu je našla, da so Vcikamarji bogati ljudje. - Jurij je bil postaven, lep človek in pričel je postajati tudi slaven. Izplačalo se je loviti luke kaline! Slučaj ji je tukaj vrgel v naročje partijo, katero si je že davno želela. Imela je poseben način, kako govoriti z Jurijem, da ga še bolj pritegne nase. Bila je žensku najkrasnejše postave, kar jih je le kdaj videl! Njegovi čuti so bili sedaj posebno občutljivi! Nagnenje, katero je občutil za Ruth, je razrahljalo njegove občutke. Tla so bila pripravljena. Ruth se je sama umaknila, od njega. Ellen je bilo lahko zasesti njeno mesto! Tako so prešli trije tedni izza časa, ko sta dospeli Liza in Ellen. Jurij je prišel sedaj bolj pogosto v mlekarno. Frieda je zapazita s težkim srcem, da se je pečal skoro izključno z Ellen in da je tudi ona vso njegovo pozornost obrnila nase. Resnim cCcm Friede se je izogibal, in na Ruith je komaj naslovil kako besedo. Da je EMen pustila igrati vse umetnosti, ni ušlo Friedi. Ruth pa se ni mcglu ubraniti spoznanju tega in čeprav je bila nesrečna je imela vendar toliko ponosa, da se ne prepira ž njo glede mesta, katero je prevzela Ellcn. Mučno je prišlo bo>j in bolj k zavesti Friede, da bi se njena lastna usoda ponovilu pri Ruth. Ob istem času pa si je rekla, da se bo Jurij Volkmar gotovo prebudil iz omotice, kot Fric Steinbadh, a se ne bo mogel več oprostiti vezi, v katere ga je zapletla njegova slepa strast. Zakaj so bili vsi moški slepi in neumni, če je igrala iepa žensku svojo igro ž njimi? Zakaj je postal pametni in dalekoviclni Jurij naenkrat norec, ki ni videl, da je Ruth čisto zlato, dočim ni imela njena sestra sploh nikake duše? Ali je pozabil nad mamečimi očmi Ellen na vse, kar je bilo dosedaj drago njegovemu srcu? Ali ni slutil, kako zelo se je pregrešil nad Ruth? Bojna sila se je vzbudila v Friedi. Suma se tedaj ni mogla boriti, a za Ruth se bo zavzela z vsemi sredstvi, ki so ji sbala na razpolago. Nasiopila bo tudi z zvijačo proti zvijači, da obvaruje ta oba ljuba ji človeka pre a nesrečo in pogibeljo. To je bilo pri njej pribito. Gospa Lza je sedela s pritajenim zdehanjem pri oknu svoje sobe | ter se ozirala na mlekarno. Našla Je življenje setre skrajno dolgočasno. Ellen, ki je bila navda-! na od istih občutkov, je ležala za njo na stolu ter čitala. — Ali šteje* stole na vrtu za kratk čas? — je vprašala pTorogljivo. j Liza se je obrnila na drugo stran vzdihujoč. — Sem nisem prišla z velikimi upanji, a resnica presega vse. Z iz- ( Jemo dolgočasnega obiska pri Volkmarjevih, je bila zabava tukaj omejena na Švicarske stole. visoko irapefi svoja pričakovanja. Frieda bo za nas storila vse, kar je v njeni moči. Saxriolj ufbna ni bila nikdar, to moram reiii. Dal Bog, da bi nekoliko več prihranilai, da bi sedaj iaiikio dajola več. — In raditega mi ne smeš zameriti, če bom napravila sijajno kupčijo! — Nikakor ne, Ellen. Prav imaš, če vse trezno razmišljaš. Če misliš, da boš prišla k cilju potom doktorja Volkmarja, mi je povsem przuv! Za Ruth bo že mc£oče dobiti ženina! Nekaj resnega ne obstuja med teboj j in doktorjem? — Ne, to vem zagotovo. Jaz nisem tako neprevidna tear se nočem spuščati v prevelike streške! Glede te točke pa si lahko popolnom mirna. Jaz lahko vprašam Ruth, če ji ne hodim v zelje, če se trudim za doktorja. Gospa Steinbach je pokimafci. — Prav imaš, Ellen,' stori to. Potem ti ne bo mogla Ruith ničesar očitati. Ellen se je dvignila ter vrgla knjigo na mizo. Rcesklenila je svoji vitki, okrogli roki, kot c*a skuša premori?ti svoje moči. Pameten izraz je tičal v njenih očeh. Z naglo kretnjo je odhitela iz sobe. Sestro je našla v stanovanjski sobi, kjer je motrila velik kup perila. — Za božjo voljo, Ruth! Ali moraš izlikati celo šaro perila? To je strašno! — je rekla ter se stresla. — To izgledat elabo, a vendar je tako, Ellen. — Take stvari bi morala opraviti teta Frieda. — Zakaj? Jaz hočem tudi koristiti. In teta Frieda bo tudi posegla vmes! — No, jaz bi se imela nikakega veselja mučitii se nia tak način kot ti! Ruth je mirno pogledala svojo sestro. — Preveč razvajena si, Ellen. Mene veseli, če sem lahko koristna teti Friedi! — Kje pa tiči teta? (Dalje prihodnjič.) - H 99 NEMŠKI OTROCI V FRANCIJI Francoski akcijski odbor za mir je objavil v "Ouvreu" razglas, v katerem poziva Francoze na zbiranje denarja za otrioke nemških brezposelnih, ki naj bi prišli za nekaj časa v Francijo. Oklic je našel povoljen odziv. Takoj prvi dan so Francozi podpisali 22,000 frankov. To akcijo moremo smatrati za več nego čin človeškega usmiljenja. Njen pomen velja oceniti z vidika psihologije. Stvarno pomeni to o-mejitev šovinističnega naziranja in znaten doprinos k zbližanju Francozov in Nemcev. Angleška beseda "motor spirit" prav lahko zapelje človeka v zmoto. Če mi govorimo o "špiritu", mislimo navadno na špirit za kurjavo oziroma na "denaturirani špirit"; če pa imamo v mislih čisti špirit, mu pravimo "alkohol". BABILONSKA ZMEŠNJAVA Ena najbolj potrebnih stvari je v današnji dobi Uhnike bencin. Bencinu pa pravijo v vsaki deželi drugače. V Jugoslaviji pravijo "bencin" gorivu, ki ga pridobivamo iz petroleja in ki ima 0.7 do 0.78 specifične teže. Kdor pa zahteva "bencin" na Angleškem, ne dobi "bencina" v našemu pomenu besede, ampak dobi bencol ali bencin za čiščenje — isto velja tudi v Ameriki; gazoline imenujejo na Angleškem "motor spirit" ali pa "petrol". Tudi na Francoskem ne poznajo "gazoline", ampak mu pravijo "essence", v južni Ameriki pa rabijo za gasoline, besedo "essencia" ali pa "bencina". POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. Ellcn se je zaaenejala. — Ti pozabljaš doktorja! Jurij Volkmar je zelo zabaven človek! — Stvar okusa. Ellen. Za moj del smatram njegove spise potovanj kkr&jno dogotvsne. Običaji in navade tujih narodov me prav nič ne brigajo. Najlepše okorpnine so prav tako malo zaeiimive zame kot ne-j delj-aka obleka divjakmje. Jaz občudujem le tebe, da moreš prenašati z radovednim obrazom vse te neumnosti! EUen je pomencalji z nogo. — Ti poeabl>a4, da Je Jurij Volkmar posebnost ter znana oseba. Raaventega pa Je tudi sin bogatih starišev. Vsak je svoje sreče kovač! Jm sem za kovanje, mama! Oospa Uosa je skomignite z rameni. — Če se jsri tem ne uitejei, Elien! Prosim te, jaz bi ne hotela tek-toovaU z Ruth! — In kaj bi storila? — Samoposebi umevno je vsak sebi najbližji! Jaz pa moram gledati ra 1», kaj ta v kolikor Je mogoče pregledati razmere, ni Frieda nabrala a*nmxMt velikih bogastev! Oospa Steirtbacb Je vzdihciila. t, celo življenje tukaj Je bolj varčno. Bojim se, da smo pre- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA H 77 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHKIJSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez..................... .99 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez. __________i»o v fino usnje vez ............1.51» v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez.......................................1.50 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 v usnje vez.....................ijzo v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najf-nejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje t£da vez ...................................1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno.................... v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ...........-.................1.20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60 Hrvatski molitveniki: (Jtjeha starosti, fina ves. ........1.— najfinejša ve« ..............1.6« Slava Sojni s mir ljudem, fina vez 1.5* > nzjfinejg _Te» ..............1.60 j Zvoočec nebeški, ▼ platno ...... -86 fins vex ....................1.— Flenae, najfinejša ves ..........L66 Angleški molitveniki: (za ailadino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vesano ..........1.10 Come Unto Me ...............-.t_________ .30 fino vezano __________________.. .35 Key of Heaven: fino vezano ______________________ .35 v ognje vesano ............. 70 v najfinejše u«nje vesano ....1.20 (Za odraslo) Key of Heaven: v celoid fino vezano____________1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje vesano........ 1.00 Catholic Pocket Mama!: ▼ fino usnje vesano........ 1.30 %va Maria: v fino usnje vesano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovensko berilo — .... 2.— Angle&ko-siov. In slov. angL slovar JM Amerika in Amerikanci (Trunk) ..5.— Angetjska služba ali nauk kak« se naj streie k sv. mafil 2..........10 Boj nalezljivim boleznim.......75 Cerkniško jezero ...................1.20 Domač! žlvinozdravnlk. trd. ves. .. 1.60 Domači živinozdravnik, broS. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: trdo ves. ............... broSlrano ................ Gospodnjstvo................ Govedoreja .................. Kretanje ParnikoY N«w« — Cherbourg. Bremen Trst 18. maja: Kuro pa, 19. maja: Vulcania, 20. ms.la: •Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 23 wla" _ _ Paris, Havre Tjf-p.i!*,^ Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rot-teruaia Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 29. maja: Aquitania, Cherbourg • Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. mala: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Ham burg £>eutschland, Cherbourg, Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Su> Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoil Geuova 30. maja: Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Mintiekahda, Boulogne Bur Mer 1. junija: Columlms, Cherbourg, Bruinen Berentjaria, Cherbourg .1.50 .1.25 1.20 .1.50 Hitri račun a r .................. .75 Jugoslavija, Melik 1. wesek ____1J0 2. zvezek, 1—2 snoylo .....1J0 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... JO Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov J0 Kako se postane državljan Z. D. iS Kako se postane emurMil državljan .15 Knjiga o Jsstojnem vedenju .... M Kat. Katekizem ................ M Kubična Računica ........................ .75 Liberalizem .................... M Ljubavna in snubilna pisma ____ .35 Materija in eneržija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kraka .75 Mladeničem, Lit............... iO 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanj« na ogromnih Darnikiti: PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.) FRANCE , 29. maja; 17. junija (6 P. M.) (G P. M.) lic dc France 5. junija; 24. junija (10 P. M.) (12.30 P. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpra S:i jte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. 2. junija: 3. junija: CJeorge Washington, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherl>ourg. Bremen Republic. Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 4. Junija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Junija: • lie de France, Havre Saturn ia, Trst Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8 Junija: America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben. Boulogne Sur Mer, Bremen Mauritania, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 12. junija: Pari?, Havre Homeric, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 13. junija: Bremen, Cherbourg. Bremen Prescient HardnB. Cherbourg. Hamburg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 16. junija: Aquitania, Cherbourg 17. Junija: France, Havre Leviathan. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 18. Junija: Dresden. Cherbourg. Bremeji 19. junija: Europa. Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll. Genova 20. junja: Berengaria. Cherbourg 22 junija: Columbus. Cherbourg, Hremen Resolute, Cherbourg, Hamburg 23. Junija: Cleveland. Hamburg Cherbourg. 24. JuniJa: lie de France, Havre Vulcania, Trst I'resident Roosevelt. Cherbourg. Ham- burg Heutschland, Cherlxmrg. Hamburg 25. Junija: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Roterdam 27. junija: Maurctania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg Hamburg 29. JuniJa: Bremen, Cherbourg, Bremen PARNI KI izlet v Z ZNAKOM Jugoslavijo. t, označi skupni BRZA SLUŽBA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK. Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE hi CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 39 BROADWAY . . . NEW TOW Mladeničem. IL n. - . («b< Mlekarstv* Nem NaJMjia atov lepo ves. (Kaliuftek) Nadeli trd. ves. M 1.M L. del 2. del Nearfk« Največji M .2.25 Ijnbavnlh In .79 Slovenska OJatea Obrtna knjicaretstv« PeratainaratTa. trd. rem. Peratnlnaratva, brofl. Prva čitanka .............................T.......75 Pravila Pritrjevanja a VMitl •••••••••••■••) Psihične motnje na alkoholiki »od« lasi ........................ .9« Praktični ratunar .............. .75 Pravo In revolucija CPitamlcj .. H Predhodniki in Idejni utemelji ruskega Idejalizma ..............L5t Radio, osnovni pojmi Is Radia teh. nike, Tesano ..................Z,— broiirano ....................L 71 'Bačunar v kronski In dinarski veljavi ......................... .75 Ročni slov.-italijanski in italijanski-slovenski slovar .....90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ___________________________________ B Soinčenje ........................ ik SUke Is živalstva, trdo vesana .. M Slovenska narodna -'"»»v obsega 452 strani .............L5* Spretna kuharica, trdo vesana____1.« Sveta Pisma stara In nove savese, lepo trdo vesana ..............I,— Sadna vina .................... AH Spolna nevarnost............... JBf Sadje v gospodinjstvu........... .1i Slavonic American Tear Book ....1.— Učbenik angleškega jezika 9 trdo vez.............................1.50 broširano .........................1.25 Učna knjiga in berilo lafluca Jezika ......................... # Uvod v Filozofijo (Veberr) .... .1.50 Veliki slovenski splsovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedei ................ J» VoSčilna knjižica ............... JS* Zbirka domačih zdravil ........ Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................LM Zgodovina Umetnosti pri Sloven-dh, Hrvatih in SrMk..........U0 Zdravje mladine ................1-25 Zdravje in bolezen v domači hlil. 2 »v.......................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Mellt) II. zvez................................... .80 Prorokovalne karte ____________1.— RAZNE POVESTI In ROMANI: Ana Karenina (Yoi*toJ) zanimivi roman (2 zvezka). .$5.50 Amerika, povsod da^ra, doata najbolje _.........................................05 Asitator (Kemik) brofl. ............JO Andrej Hofer.......................M Beneška vedeievalka _....................M Bel grajski biser ................................JS Bdi DM€€NO #ssa«asssssss«ese»a Bele noči, maU jonak .......... M Brnikansko.Tnrika vojska ...... JO Balkanska vojska, a slikami .... .25 Boj in zmaga, povi.............4 20 Blsrajna Velikega vajvada...... JO Belfegor ............................................ JO Boy, roman .................... J5 Barska vojaka.................. .40 Reatln dnevnik ................ JO Božični darovi.................. ju Božja po« um Bleda............ JM Božja pot na Šmarni gori _______ JO Cankar: Grelnik Lenaril. broL.. .70 Mimo UvlJsnJa ............JO Mrtvo meata ................75 Romantične du5e..........JO Cvetka ................................................Jg 0®®ar Jožef U. ...... ....... JO Cveti na Beragrajeka ........................JM veaeuea ....*••..•...Jp