EnoHenie — pronietne fennltte. Afriška puščava Sahara — pojm groze, pod katerim si predstavlja domišljija Evropejca brezmejno peščeno površino, na kateri je izključeno življenje in poživljajo podobo smrti le nekatere oaze (zeleni otoki v puščavi, kjer izvira voda in uspeva zelenje). Ogromna Sabara je v najnovejšem času spremenila strahotno obličje. Moderna tehnika je na delu, da premaga to puščavo. Dve veliki iznajdbi našega stoletja: avtomobil in radijo — sta pripomogli, da je prehod skozi peščeno morje lahek. Dežela, v kateri so koprnela izsušena grla ljudi in živali po kapljicah vode, kjer je ogrožala vsako živo bitje neprestana žeja, je danes preskrbljena z vinom in z mineralno vodo. Potniku je dana možnost, da udobno potuje po puščavi. Ni se mu več treba bati napada na življenje ali denar. Ni mu treba več zasesti hrbta nerodne kamele, da potuje s karavano po nepreglednem pesku. Kakor je izginil konj s cest modernega mesta, spada tudi »barka puščave« — kamela — v pretklost. Dve francoski potniški družbi skrbita za prevoz turistov preko puščave. V velikih ter udobnih. avtobusih s spalnimi kabinami je potovanje naglo. Električni ventilatorji skrbijo za hladnejši zrak v notrajnosti avtomobilov. One postojanke, po katerih so hrepenele poprej karavane z zadnjimi močmi, so danes opremljene s poslopji, ki so ob enem trdnjave in hoteli, ki nudijo potnikom snažne postelje in evropsko prehrano. Nepopisne težave so bile združene z gradbo pušcavnih hotelov. Posamezni deli poslopij do zadnjpga žreblja so bili izgotovljeni doma v Evropi. V Saharo so jih prepeljali na tovornili avtomobilih in jih postavili. Cele stavbe so iz zložljiviji delov, da jih je naogoče takoj odstraniti ter prestaviti na drugo mesto. Kako se vrši promet? Razdaljo od južne meje afriške Alžirije do reke Niger, 2000 km, je mogoCe sedaj prevoziti v 7 dneh. Promet vedno narašča. Leta 1920 so prevažali le 4 avtomobili redke potnike skozi puščavo, leta 1930 je že bilo v prometu 280 avto-. omnibusov, v katerih si je ogledalo Sa-< haro 5000 potnikov. Na glavnih posta-l jah so zaloge živil, bencina, garaže ter popravljalnice. V prejšnjih časih je bila izpostavljena karavana, ki se je podala na pot sko zi peščeno morje, večji nevarnosti nego ladja na odprtem morju; današnja saharska prometna sredstva so vsa opre-< mljena z najbolj modernimi radijo-apa-<' rati. Kakor brodolomci na Oceanu pošiljajo tudi ponesrečeni saharski potni-ki po radiju klice na pomoč, da jih rešijo iz bližnjih in daljnih postaj rešilnj avtomobili pogina v puščavskem pesku. Prometne .rte so osigurane s stražnimi postajami, ki so med seboj v neprestanem stiku po radiju. Nekdajna varnostna straža na kamelah je zamenjana s četami,ki imajo na razpolago najhitrejše avtomobile. Načrti saha.skc železnice. Poživljeni so zopet načrti, ki stremiJ jo za tem, premostiti Saharo z železni-*, co. Za izvedbo železniške zveze se zanimata živahno francoski in italijanski kapital. Izhod saharske železnice ne bo iz južnega Maroka, ampak iz južne Al-i žirije. Proga bo dolga 1800 km in bode, vezala Sudan — Kongo pokrajine s se-i vernoafriško obalo. Pri gradbi železnice bo dnevno zaposlenih 5000 delavcev^ ki bodo položili na dan 1.5 km tračnicj Gradbena doba je preračunana na 4—5 let. - ; Na saharski progi se bo vršil promet". z Diesel-lokomotivami, ki bodo obratovale s cenim surovim oljem in bodo prevozile dolge razdalje, ne da bi jiti bilo t^eba preskrbeti s svežim pogononi! Puščava, ki je veljala doslej kot ne-j premagljiva ovira glede prodiranja v, notrajnost Afrike, se bo morala urnak'-*) niti tehnični premoči našega stoletja. Ko je zasedla Francija v prvih letibi 20. stoletja pretežni del Sahare, krog 4 milijone kvadratnih kilometrov pes-; ka, se je Francozom tedaj smejal celi: svet. Od tega je minulo komaj 30 let in že se je pokazalo, da je posest Sahare za razvoj Afrike ogromnega pomena. Vi onem trenutku, ko ne bo več Sahara prometna ovira, bo tudi položaj Francije v Afriki v prometno političnem ia; vojaškem oziru nedotakljiv.