Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred ali v Mari-boru s pošiljanjem na dom ca celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64 D. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. TeL interurban 113. Posamezna številka stane 1*50 din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 41. številka. Maribor, dne 14. oktobra 1926. Uredništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv« sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru, Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacij« so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter-. urban 113. 60. letnik. Dr. Korošec osedanjem položaju Slovencev. (Govor dr. Korošca na shodu SLS v Brežicah.) Program Slovenske Ljudske Stranke je prikrojen željam, zahtevam in potrebam slovenskega naroda. Nihče, ki je posten in resnicoljuben, se ne bo danes upal trditi, da nas belgrajski parlament in beograjska osrednja vlada ne zanemarja. Pozna nas, kjer je treba dajati, a ne pozna nas, kjer je treba dobivati. Samo en primer iz zadnjih dni naj tu navedem: Vlada noče vedeti za Slovenijo. Vsi stojimo pod vtisom velike nesreče, katero je zadnje neurje prkieslo nad mnoge kraje naše slovenske domovine. Vsled ¿neurja nastale povodnji so uposfcošile cele doline, porušile mostove in ceste, poplavile in razdrle njive in travnike, odnesle hiše in gospodarska poslopja, zahtevale so celo človeške žrtve. V takih nesrečah preneha vsak ozir na stranke, tukaj mora govoriti in odločevati le sočutno človeško srce. Naši poslanci so se vsled tega podali tudi v Beograd in hoteli pred vsem govoriti z ministrskim predsednikom, da mu orišejo nesrečo ter zaprosijo hitro in izdatno pomoč. In ko se je poslanec Smodej, katerega okraj je posebno hudo prizadet, oglasil pri ministrskem predsedniku, mu je ta dal odgovoriti: Ako hočete govoriti o poplavnih nesrečah v Sloveniji, Vas ne sprejmem; ako hočete govoriti o drugih stvareh, pa pridite in bodem govoril! — Drugi dan se je javil k ministrskemu predsedniku tudi naš poslanec Brodar, a tudi njemu je dal tako odgovoriti, in šele po odločnem nastopu ga je pustil k sebi. Povejte mi, kaj imamo pričakovati od belgrajske vlade in od parlamenta, ako sam ministrski predsednik celo v časih in slučajih naših največjih nesreč tako odklanjalno postopa nasproti zastopnikom slovenskega ljudstva? Ali ni to zopet dokaz, da je opravičen program Slovenske Ljudske Stranke, da se Slovenija upravlja od Slovencev, ker drugi nimajo razumevanja in srca zanjo? Izdajstvo HSS. Toda kako smo si zamislili, da se program izpelje? Vam je potek dogodkov znan. Najprej v ustavotvorni skup Sčinil Toda tam je bila centralistična ustava, katera nas danes tako hudo tlači, sprejeta z glasovi nam nasprotnih strank. Ako bi vsi slovenski poslanci glasovali proti, ne bi imeli današnje slabe ustave. Potem smo počeli borbo za revizijo ustave, za spremembo ustave v našem smislu. Iskali smo si prijateljev pri Hrvatih in Srbih. Posebno veliko nado smo polagali na Radičevo Hrvatsko Seljačko Stranko. In ž njo smo delovali skoraj dve leti skupaj. Pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino bi brezdvomno dobili večino, ako bi ne bilo nasilja in goljufije. Večino glasov smo itak dobile stranke, ki smo več ali manj za revizijo ustave zavzete, a vkljub nasilju in goljufijam smo zaostali samo za deset mandatov v manjšini. Bili smo torej že prav blizu uresničenju svojega programa. Toda, kaj se je nato zgodilo, Vam je dobro znano. Ra-dičeva stranka je zatajila svoj program, se odrekla zahtevi po samostojni seljački Hrvaški in je priznala program cen tralistične vidovdanske ustave. Kaj sedaj? Za nas je vprašanje, kaj sedaj. Ali nadaljevati borbo za pravice Slovencev, ali pa tudi položiti orožje in iti pod komando centralističnih strank. Kdor od Vas zasleduje politiko, zna, da nam naši nasprotniki dan za dnevom pravijo: Pojdite v sedanjo vlado! Nastopajo različne politične babice, ki bi nas rade nekega jutra videle kot novorojeno vladno stranko. Tudi g. Pucelj je zašel med nje. Tudi iz časopisja samostalne demokratske stranke, ki stoji pod vodstvom Pribičeviča in Žerjava, nam neprenehoma nasvetujejo, da idemo v vlado. In sploh se po vsem političnem časopisju zadnji čas razglaša, da f mislimo v vlado. Prijatelj prijatelju lahko na dobro vero verjame, da mu hoče dobro. Toda ako nam nasprotnik nekaj nasve-| tuje, potem moramo biti zelo pazljivi, kajti ni zelo verjetno, da bi nam samostojni demokratje in Pucljevi ljudje ; bili tako dobri in naklonjeni in nam dobro hoteli. Nasprot-f no je mnogo bolj verjetno. Zato mora Slovensko ljudstvo to | vprašanje, ali naj gre njegova stranka in zastopnica v vla-j do, dobro premisliti in pretuhtatL In to hočemo danes na tem shodu tudi storiti. Najprej pa moramo ugotoviti par splošnih načel o stopanju v vlado. Vsaka politična stranka mora imeti namen in željo, da pride na vlado. A ne za vsako ceno! Ampak samo za ceno, da v vladi lahko koristi po svojem programu svojim volilcem in svojemu narodu. Ako iz drugih razlogov vstopi v vlado, da spravi samo svoje ljudi na ministrske stolce in da za to proda in izda celo svoj program, je to nedovoljeno. Tako je vsaj naziranje vseh poštenih Tju di na svetu. v. i » Nima smisla vstopiti v vlado, kakoršna je zdaj! Toda poglejmo, kako stoji sedaj politični položaj za nas in naš vstop v vlado? Na vladi so radikali, radičevci in nikičeveL Najmočnejši so radikali. Ti nimajo smisla za Slovence in tudi Hrvati niso nič oduševljeni za delo sedanje vlade. Mi smo teden na teden priča, kako stavi Radič različne zahteve, a vlada jih prezira in ne izpolnjuje. S takim delom mi nismo zadovoljni in dokler in ako sedanja vlada ne bi spremenila svojega programa z ozirom na Slovence, potem ne bi mogli vstopiti. Treba pa tudi to povedati, da ima sedanja vlada v skupščini veliko večino, da nas torej za večino niti ne potrebuje, niti nas zove v vlado, ker noče močne slovenske stranke, ker ne mara Slovencev. Da pa se kljub temu, da se sedanja vlada ne ozira na želje slovenskega naroda, ne nr, njegove politične, ne na gospodarske, lahko opaža, da ima tudi Slovence v vladi, zato je lahkomiselno poskrbel na škodo celega slovenskega naroda g. Pucelj, ker je brez pogojev za slovenske želje vstopil v vlado. da dokler ostane vlada nam Slovencem tako nenaklonjena, , nebrižna, ni za nobeno slovensko stranko, prav za nobeno, j mesta v njej. Zakaj pa nas torej silijo naši nasprotniki v vlado? Za-| to, ker niso naši prijatelji, ker hočejo, da bi se naša stran-| ka uničila s tem, da bi prodala za par ministrskih stolio I svoj program, svoj slovenski narod, da bi tudi ona bila . služabnica drugih strank proti slovenskemu narodu. Potreba slovenske narodne fronte. Vidite, ti nameni naših nasprotnikov niso pošteni. A pač pa bi bilo pošteno, da bi se vse slovenske stranke zdru žile, da bi naredile eno enotno slovensko fronto, da bi se ne mesarile in sramotile med seboj, ampak da bi napravile eno vrsto za blagor svojega slovenskega ljudstva. Ni danes napaka, biti proti takim vladam, ampak politična napaka je, siliti v take vlade, ali klečeplaziti v njih. Razmere so danes med slovenskim narodom take, da nihče ne sme v vladi sedeti ter mirno gledati in odobravati, kako se _ zanemarja, zapostavlja slovenski narod, ampak vsi morajo v borbo proti takim vladam, da se celemu svetu odprejo oči, kako se naš narod tira v propast in nesrečo. Naš neobhodni pogoj. Ako bi se vlada na novo sestavila, kakoržekoli, in ako bi spremenila svojo neprijazno in odklonilno stališče napram Slovencem, potem bi seveda ne bilo tudi nobenega povoda, da ne vstopimo v vlado, ako bi nam to bilo ponujeno. Lahko pa tudi to rečemo, da bi podpirali vsako vlado, če tudi ne bi dobili v njej ministrskih mest, ako bi videli, da se briga za Slovence, da jim olajšuje njihova bremena, da jim pomaga v njihovih nesrečah in da jim priznava in daje njihove pravice. Glavno ni, da ima kaka stranka svoje zastopnike v vladi, ampak glavno je, da se narodu pomaga, da se narodu izpolnijo njegove upravičene zahteve. Ako g. Pucelj sedaj tako velikodušno odstopa nam mesto, ako hoče imeti nas na mesto sebe v vlado, potem je to najboljši dokaz, da on s svojimi 50 klubskimi tovariši ne more ničesar doseči za dobrobit naših ljudi. Potem pa je tudi jasno, da je sedanja vlada proti Slovencem in da tudi za g. Puiclja ni mesta v njej. In istotako je tudi jasno, Naša gospodarska beda. Pravim: v propast in nesrečo! Ali ni nesreča, da naša kmečka posestva gredo na boben, ker se ne morejo več plačevati davki, da delavci v bedi in gladu stojijo tukaj, ker ne morejo več najti posla in dela, čeravno bi radi delali, in da obrtniki ne morejo naprej. Ceste se pokvarjajo, za povzdigo poljedelstva ni denarja, železnice propadajo, davki pa so ogromni, da ljudje padajo pod njimi. Ministri potujejo, govorijo, a do dela, sistematičnega, smernega dela ne pride. Pripovedujejo nam o načinih, kako zboljšati vse naše gospodarstvo, a do dela, do izvajanja ne pride. Govorijo, kako Narodna banka, Hipotekama banka, Postna hranilnica pač podpirajo neke srbske firme in osebe, \ a do preokreta ne pride. Čujemo besede, dejanj pa ne vi-« dimo! Sedaj ni modro izpostavljati se! Potem pa je tudi treba to pomisliti: Nihče se rad ne ženi v družino, kjer so sami prepiri, v hišo, o kateri sploh ne veste, ali ne bo prišla na boben. Pašič streže po življenju sedanji vladi, rad bi prišel s svojimi ljudmi zopet v ospredje. Radikali, takozvani centrumaši, ki so sedaj na vladi, pa bi se radi držali na svojih mestih. Nihče ne ve, ali ta boj sploh ne bo podrl cele vlade. Na katero stran se naj postavimo? To je notranji boj, ki se mora doboje-vati v njihovih vrstah, brez tuje pomoči, potem bo prišlo iz tega nekaj zdravega. Potem pa razmerje med obema vladnima strankama! Tudi ni najidealnejše. Borba zaradi Nikiča še ni rešena. In tudi sicer je vse polno nesoglasij med njimi. Nihče ne ve, ali ne bo to šlo narazen, ali ne bo razpadlo. Ni torej tudi modro, sedaj se eksponirati, ko izgleda, da se vladna hiša podira, ko ne vemo, ali sploh ne bo kmalu volitev, in ko ne vemo, kdo bo te volitve vodil. Ni izključeno, da jih ne bodo ne radikali, ne radičevci vodili. Zakaj se torej, preden postanejo razmere vsaj nekoliko jasnejše, vreči v ; to meglo, ko ne veste, kam vas vodi pot? To bi gotovo ne s bilo modro! Kaj misli Pašič? Pašič razglaša, da hoče spremeniti svoj program ter prevzeti nekaj točk iz Marksovega programa v svoj program. Pod tem bi se naj, skrito seveda, razumelo republi-kanstvo. Na stara leta hoče biti zopet republikanec. Pašic se namreč jezi na kralja, ker misli, da je on kriv, da je Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. ' Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. XI. Tekma na vodi. 18 Zvezde so še sijale na nebu, ko je prišel Sokol budit Munra in Heywarda. Indijanca sta bila že pripravljena za odhod. Vsi skupaj so šli preko kamenja in groblje v jarek, ki je od treh strani obdajal trdnjavo. S potrpljenjem in naporom se jim je posrečilo priti po tej poti do peščenega jezerskega brega. »Samo nos nam more tod slediti«, je rekel lovec in se zadovoljno ozrl nazaj na pot. »Trava je za begunce izdajalska preproga, v les in kamenje pa se mokasin ne vtisne. — Unkas, zapelji čoln bliže k bregu, a pazi, da se ne dotakne peska, sicer bodo lopovi takoj vedeli, kje smo odrinili s kopnega.« Ko je bil Unkas s čolnom dovolj blizu, je Sokol od nekod prinesel desko, jo z enim koncem položil na čolnov rob ter namignil častnikoma, naj vstopita. Nato je skrbno zabrisal vsako sled, in še sam skočil v čoln. Nekaj minut pozneje so bili že precej daleč od brega. Ko se je pričelo svitati, so prišli do ožine, kjer so se vrstili majhni otoki drug poleg drugega. Čingagok je odložil veslo, Sokol in Unkas pa sta sama vodila čoln skozi ozke kanale med otočiči. Ker je bilo kaj lahko mogoče, da je tu sovražnik prežal v zasedi, je Čingagok neprestano pazljivo gledal od otoka do otoka, od grma do grma. Nenadoma je Unkas vzkliknil: »Huk!«, obenem pa je njegov otip potrkal tfb čolnov rob in s tem naznanil nevarnost. »Kaj je?« je vprašal lovec. »Jezero je gladko kot zrcalo, niti povodnih ptic ni videti na njem.« Indijanec je molče pokazal v daljavo proti ozki meglici, viseči nad enim izmed otokov z nizkim drevjem. »Megla se dviga iz vode«, je rekel Heyward. »To bi vsak otrok lahko povedal. A kaj je njen spodnji, temnejši rob, ki sega v grmovje? To je dim ognja, ki je že precej dogorel.« »Potem veslajmo tja in se prepričajmo«, je rekel ne-potrpežljivi Dunkan. »Na takem majhnem otoku ima prostora le malo ljudi.« »Premalo poznate Minge«, je odvrnil lovec. »Ko bi šlo po vašem, bi šli bržkone naravnost v smrt. Sedaj imamo samo dva izhoda: ali gremo nazaj in opustimo zasledovanje Huroncev, ali pa se skozi nevarnosti prerijemo s čolnom med temi otoki naprej.« »Le naprej, naprej!« je vzkliknil Heyward, Indijanca pa sta zopet pričela z vso silo veslati. V kratkem času so prišli na točko, odkoder so mogli pregledati severni breg otoka, ki jim je bil doslej zakrit. »Saj sem rekel, da so tu!« je pošepetal lovec. »Tam-le je razločno videti dim in tudi dva čolna. Niso nas še opazili, sicer bi bili že zagnali svoj bojni krik. Zdaj pa je otok že za nami, kmalu nas krogle ne bodo mogle več zadeti.« Besedo mu je pretrgal strel iz puške in divje tuljenje, ki je prihajalo z otoka. Takoj nato je več divjakov planilo v čolne. Kmalu sta plavala na vodi in zasledovanje se je pričelo. Te priprave za napad niso kar nič izpremenile obrazov trojice gozdnih tekačev. Mirno a hitreje so veslali dalje, da je čoln kot ptica letel preko vode. »Glej, da jih obdržimo v tej razdalji, Kača!« je zakli-cal Sokol in se ozrl nazaj. »Huronci nimajo puške, ki b! nas dosegla, a moj zveromor je zanesljiv.« S temi besedami je dvignil puško, a na krik mladega Mohikanca jo je zopet odstavil. »Kaj je, Unkas!« je vprašal. »Huroncu si rešil življenje. Čemu?« Unkas je pokazal na skalni breg pred njimi, odkoder je plul čoln naravnost proti njim. Zdaj je bilo čisto jasno, v kaki nevarnosti so. Sokol je odložil puško in zopet prijel za veslo, Čingagok pa je krmaril bolj proti zapadnemu bregu, da bi povečal razdaljo med njimi in sovražnikom. Divje kričanje jih je opomnilo na druge Indijance, ki so jih zasledovali od zadaj. Celo Munra je to vpitje vzdramilo iz otopelosti. »Veslajmo na breg«, je zaklical kot neustrašen vojak, »in tam počakajmo divjake!« »Kdor hoče vspevati v boju z Indijanci«, je odgovoril Sokol, »ne sme biti preošaben in se mora učiti od njih. Čingagok, kreni proti bregu, da jih prehitimo.« Sokol se ni motil, kajti ko so Huronci videli, da zaostajajo, so pričeli veslati povprek, da sta bila kmalu čolna vzporedno in skoro v strelni razdalji. Pričelo se je tekmovalno veslanje z vsemi silami. To je moralo biti tudi vzrok, da Huronci niso rabili pušk, ampak samo vesla. Toda napor beguncev je bil presilen, da bi mogli dolgo časa vstra-jati, in zasledovalcev je bilo več. V skrbeh je opazil Hey-ward, da je Sokol v zadregi gledal okrog sebe, kakor bi iskal, kako bi pospešil beg. »Kača, kreni bolj na senčno stran«, je rekel Sokol. »Pravkar je eden prijel za puško in zaradi ene same prestreljene kosti lahko vsi izgubimo skalpe. Še bolj na senčno stran, da bomo imeli otok v sredi.« To je pomagalo. Ne daleč od njih je bil dolg otok. Ko so veslali mimo njega, je bil sovražni čoln primoran, da je krenil na drugo štran otoka. Zdaj jih je grmovje skrivalo gtar in nesposoben in da mu deca krade. In pravi, da se hoče zvezati s Pribičevičem, ki je tudi hud na kralja, da ni na vladi. — To bo lepa republika! Pašič predsednik, Pribičevič notramje. Rade Pašič pa finančno ministrstvo! Velesrbstvo, nasilje in korupcija! Mi smo samo za pošteno delo za narod. In četudi nekateri naši ljudje mislijo, da bi bilo dobro, če bi šli v vlado, potem izražajo v tem upanje, da bi se potem vendarle boljše vladalo. Ti ljudje imajo zaupanje v inas, v našo poštenost, v veselje do dela in sposobnost za upravljanje. Mi smo jim hvaležni, toda dokler ne najdemo stranke s programom, ki bi kakor mi hotela dobro ljudstva, in tudi slovenskega ljudstva, tako dolgo bi vsak tak poskus pomenil zavlačevanje v ozdravljenju razmer. Dokler je razpoloženje v Belgradu pri večini tako, da ne moremo ničesar nuditi slovenskemu narodu, je naše mesto v borbi proti takim strankam. Hočemo v vlado, toda samo v pošteno, delovno vlado. Hočemo v vladi delati, toda pošteno in izdatno delati za svoj narod. Vsaka stranka rada gre v vlado, toda poštena samo takrat, če po svojem programu ¡lahko ljudstvu kaj koristi. Vsi Slovenci vkup! Vi znate, da so samostojni demokrati imeli dva poloma na gospodarskem polju: konkurz Hrvatskega gospo, i ar skega društva in sedaj kriza Slavenske banke. Jaz nočem tega strankarsko-politiono izrabljati, ali to lahko povem — in mislim, da bodo tudi vsi nasprotniki odobravali moje stališče — da je moje mišljenje to: Ako so posamezniki z osebno nepoštenostjo zakrivili te katastrofe, potem se naj kaznujejo; ako pa so slabe gospodarske razmere krive, potem se take nesreče ne smejo izrabljati, ampak potem moramo gledati, da vsi pomagamo, vsi brez razlike! Tudi mi smo imeli težave v gospodarskih organizacijah radi splošnih gospodarskih razmer, a smo jih srečno prebrodili. Pač pa naj nas take nesreče združujejo, naj nas pri-morajo vse k javnemu priznanju, da v tako neurejenih gospodarskih razmerah, kakor so danes, ne moremo izhajati, posebno ne mi Slovenci. Nastati mora mogočen klic: Vsi Slovenci vkup! Ne prepirajmo se, kdo je v vladi ali zunaj, ampak tekmujmo, kako bodemo našemu narodu: kmetu, obrtniku, delavcu, najbolj koristili. Borimo se Slovenci za svoje pravice, za svojo svobodo in samostojnost, kažimo na zevajoče rane, ki nam jih seka vsem skupaj belgrajski centralizem! Naša stranka kliče vsem: Ne v medsebojni borbi, ampak v medsebojni slogi se borimo za svoja sveta prava! In če bomo tako skupaj držali, našli bomo prijatelje pri Hrvatih in Srhih, ki nam bodo pomagali do naših ciljev. Časi so težki, a ravno v težkih časih ni mesta za obup. Kdor je za delo, •kdor je za pošteno borbo, kdor je za slovenski narod, naj se pridruži nam, Slovenski Ljudski Stranki! Ona ne bode propadla, ker je njen program — program in zahteva celega slovenskega naroda! Prebivalstvu na meji. Mnogo krivic se godi ljudem ob državni meji. Državni nastavljenci, ki »stražijo« mejo, mnogokrat napačno tolmačijo zakone in predpise, ali pa jih sploh ne poznajo. Opetovano sem že pozval naše ljudi, naj naznanijo svojim poslancem krivice, ki se jim godijo. Poslanec ima pravico, da se na višjem mestu pritoži in zahteva red. Tako je n. pr. letos moralo zapustiti svojo službeno mesto več carinikov, ki so z ljudmi krivično postopali. Mladi carinik v Št. Ilju je kar na lastno roko in po svoje razlagal zakon o obmenjem prometu, pobiral je neke nove pristojbine od kmetov ter jih strašno šikaniral. A mladič je moral nato kmalu pobrati šila in kopita, ker vendar ne gre, da bi taki gospodje, ki so od ljudstva plačani, v teh težkih časih ljudem samo težave delali! Carinski uradnik Milosavljevič pri Gornji Sv. Kungoti je tudi kratkomalo prepovedal kmetom vožnjo žita v mline ob meji ter je uganjal tekom enega meseca take stvari, da tega nismo mogli mirno gledati. Račune je delal čisto po svojih tarifih in če pred divjaki. Ko sta čolna prišla na severni konec otoka, so bili begunci že precej pred sovražnikom. »Za strel se pripravljajo«, je čez nekaj časa vzkliknil Heyward. »Ker smo z njimi v isti črti, nas ne izgreše.« »Ulezita se z Munrom na dno čolna«, je rekel Sokol. Heyward pa se je posmejal. »To bi bil slab izgled, ako bi se midva skrivala, ko ste vi izpostavljeni kroglam.« »To je zopet napačni pogum belokožca. Ali mislite, da bi se Mohikanca in jaz ne krila, ako bi bilo popolnoma brez koristi, izpostavljati se nevarnosti?« Ta hip je počilo več strelov in napravilo konec prerekanju. čingagoku je krogla zbila veslo iz rok in ga vrgla v vodo. Huronci so zakričali in znova ustrelili. Unkas je čoln obrnil tako, da je oče lahko dosegel veslo, ga zmagoslavno zavihtel nad glavo in kriknil mohikanski bojni krik. Iz sovražnih čolnov pa se je oglasilo kričanje: »Velika kača! Dolga puška! Hitri jelen!« Sokol je vihtel zveromor nad glavo. Sovražniki so odgovorili na to zasmehovanje z novo salvo. Pljuskajoč so krogle padale v vodo, ena je oelo prodrla čolnov les, druga pa je zadela Sokolovo veslo. »Čakajte, tega vam bo še žal«, je vzkliknil lovec. Hey-wardu je prepustil veslo, pomeril in sprožil. Huronec, na katerega je pomeril, je vznak telebnil v čoln, njegova puška pa je padla v vodo. Njegovi tovariši so nehali veslati, ker so imeli z njim opravka. Čingagok je porabil to priliko, da si je oddahnil, Heyward pa je vztrajno veslal naprej. Oče in sin sta se zvedavo spogledala, če ni kdo ranjen, saj sta oba vedela, da nobeden ne bo zakričal od bolečine. Starejšemu Mohikancu je polzelo z rame nekaj kapljic krvi. Ko je opazil, da ga je Unkas v skrbeh gledal, je 3 perisčem zajel vodo ter si umil rano, češ, da je le neznatna brazgotina. se je pdo pritožil proti njegovemu protizakonitemu postopanju, je grozil s kazinijo in je vsako pritožbo imenoval »drskost« (predrznost). Tudi za tega mladeniča se je poskrbelo, da je moral iti, odkoder je prišel. Poštene uradnike spoštujemo, ker vemo, da red mora biti. A proti krivici mora vsak človek energično nastopiti. V Gornjem Cmureku pobirajo pri mostu cariniki in financarji od kmetov, ki vozijo sadje v Avstrijo, poseben nov davek in sicer 4% od vrednosti dotičnega blaga. Jaz sem te dni vprašal v Beogradu pri generalni direkciji carine, ali res mora kmet plačati ta davek. Reklo se mi je, da kmetu, ki pelje svoj pridelek čez mejo, tega davka ni treba plačati. Plačati pa ga mora dotični, ki trguje, to je trgovec, a ne kmet. Vsi kmetje, ki so že plačali ta neupra-čeni davek, naj zahtevajo, da se jim vrne. Pokažite g. cariniku davčno knjižico ali položnico, da ste svoje davke itak morali plačati, pa vam morajo plačane svote vrniti. Ako tega nočejo, pa me o tem obvestite. Posebno pa si zapomnite to: Za vsako, še tako malo svoto, ki jo plačate cariniku ali financarju .zahtevajte urad no potrdilo. Prijatelje prosim, da ljudstvo na meji poučijo o teh stvareh in mi sproti poročajo o nerednostih in pritožbah. Franjo Žebot, narodni poslanec, Maribor. Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Minister dr. Nikič je odstopil. Dolgo se je vršil boj med Radičem in Uzunovičem zaradi tega ministra, ki je od Radiča odpadel, a ga je Uzunovič kljub temu v vladi obdržal. Zdaj pa je moral naenkrat Uzunovič popustiti, ker sicer bi pri novem zasedanju narodne skupščine Radič povzročil zopet kak večji škandal. Radič je pričakoval, da bo na mesto dr. Nikiča prišel v vlado on sam, ali pa vsaj njegov nečak Pavle Radič, vendar se mu to ni posrečilo, ker je kot namestnik dr. Nikiča prevzel posle minister Vaso Jovanovič. Celotna vlada — nestalna. Kakor je nestalen Radič, ki sedanjo vlado podpira, tako je nestalna tudi sedanja vlada in se bo v kratkem izvršila zopet večja izprememba. Zelo se razpravlja, da pojdejo naši v vlado. 0 tej .zadevi je g. dr. Korošec podal v svojem govoru v Brežicah stališče SLS. Govor je natisnjen na 1. strani današnje številke. Radič ga je zopet polomil. Pretekli teden so obiskali češki narodni poslanci našo državo. V Zagrebu na glavnem kolodvoru jih je pozdravil veliki župan dr. Kramarič. Med njegovim pozdravom pa se je oglasil Radič in mu zaklical: »Pozdravljajte v imenu hrvaškega naroda!« Kmalu nato pa mu je rekel: »Odslej dalje vi niste več veliki župan!« Seveda je ta Radičev nastop napravil prav mučen vtis na goste in domačine. Vlada je imela takoj sejo in radikali so zahtevali, naj se Radiča na mestu kaznuje z zaporom. Ra-dičevci pa svojega voditelja seveda zagovarjajo, češ, da je bil tisti večer — pijan! Obisk čehoslovaških poslaneev je bil velik političen dogodek v preteklem tednu. Kajti Češka in naša država sta od prevrata sem precej tesno navezani druga na drugo, saj sta se borili tudi za to, da bi po posebnem ozemlju med Avstrijo in Madžarsko bili mejašinji. Poslanci, 73 po številu, so se pripeljali preko Madžarske, se podali v Beograd, kjer so jih res kraljevsko sprejeli. Imeli so tudi skupno sejo z našimi poslanci v naši narodni skupščini. Nato so se podali v Zagreb in druga mesta, pretekli pon-deljek pa so bili v Ljubljani. Tu so jih prav slovesno sprejeli. Ta obisk bo imel za posledico pač to, da bodo slovanski narodi na jugu in severu v najtesnejših stikih med seboj in to je prav. V DRUGIH DRŽAVAH. Vojska na Balkanu? Angleški listi poročajo, da so izvedeli za načrt Italije, ki hoče s pomočjo Grčije napasti Turčijo. Ako bi bilo to resnično, potem bo ob naši državni meji — vojska! Naša država se v ta boj ne bode spustila.. Tako poročajo angleški listi, koliko pa je resnice na tem,, se ne more reči. Da ima Mussolini velik apetit in bi rad sam gospodoval nad celotnim Sredozemskim morjem, je-pa tudi res. Italija — država krivic, tako jo moramo imenovati, ko' prejemamo dan za dnevom poročila, kako postopa z našimi Slovenci, ki so tamkaj. Toda italijanske oblasti, ki so zadnji čas prepovedale celo najskromnejšo slovensko prireditev, naj se zavedajo, da Slovenci v Jugoslaviji svojih bratov ne bomo pozabili. — Istočasno, ko Italija tlači naše ljudi v lastni državi, hoče, da poniža tudi našo državo samo. Zahteva, da se naj dogovor, sklenjen v mestu Net-tunu, podpiše. Če se ta dogovor podpiše, tedaj bo Italijan gospodar nad Dalmacijo in nad vsem Jadranskim morjem. Upati je, da se naša država tej italijanski predrznosti ne bo uklonila. Sicer pa bo Italija, v kateri vlada le sila, še' sama imela težke čase, čim omahne roka nasilnika Musso-linija. Avstrija doživlja zopet težke čase poizkušnje. Grozijo ji njeni lastni uradniki, da ne pojdejo več na delo, če jim vlada ne ustreže. Vlada pa je rekla, da odstopi, če se to zgodi in potem bi nastale zmešnjave, ki bi bile velika nesreča za že itak slabotno državico Avstrijo. Med Nemčijo in Francijo še ni pravega sporazuma. Pogoji Francije so, da mora Nemčija pristati na to, da bo-spoštovala meje na Poljskem in da se Avstrija ne bo priključila Nemčiji. Nemški listi so pa mnenja, da so ti pogoji tako trdi, da jih Nemčija ne bo mogla sprejeti. Poleg tega pa Francija še ni izpraznila Porurja, ki je nemška zemlja. Države Male Zveze so posredovale, da se bode ta. izpraznitev pod gotovimi pogoji izvršila. Angleška trpi vsled stavke rudarjev. Ti so nepopustljivi, tako da je Angleška že res v zadrega radi premoga,, V nekaterih delih velike države in njenih ozemelj v drugih delih sveta se je pokazalo že prav občutno pomanjkanje premoga. Dovoz premoga iz drugih krajev rudarji preprečujejo na vse mogoče načine. V Rusiji se nekaj pripravlja. Z dosedanjo komunistično vlado niso prav zadovoljni. A je toliko nasilna, da ji je težko priti blizu. Vendar se že kažejo znaki, da bo v Rusiji kmalu prišlo do izprememb in bo kmet imel zopet vee svobode kot jo ima zdaj. ne—mi'i»nwwniK mu» > —i»«hh——bbmhbh—■a——B*. Kaj je novega? Župnik Franc Trop umrl. Umrl je v četrtek zvečer v Šmarjeti pri Rimskih toplicah tamkajšnji župnik vlč. g-Franc Trop. Rajni je bil rojen dne 18. marca 1871 v Ormožu, v mašnika je bil posvečen dne 25. julija 1897. V Šmarjeti je župnikoval nad 13 let. Bil je vnet duhovnik in zelo priljubljen, in je njegova smrt povzročila veliko žalost v celi župniji. Pogreb se je vršil v nedeljo dopoldne ob zelo veliki udeležbi domačih ter sosednih faranov ter 20' duhovnikov. V župni cerkvi je govoril pokojnemu dekan iz Laškega vlč. g. dr. Kruljc. Mašo zadušnico je služil mon-sdgnor ter ravnatelj Cirilove tiskarne vlč. g. dr. A. Jerov-šek. Pogreb je vodil in govoril ob odprtem grobu vlč. g. vseučiliščni profesor dr. Slavič. Ganljivo slovo šolske mladine od blagopokojnega na pokopališču je bilo jasen dokaz, kako priljubljen in vzoren odgojitelj šolske mladine je bil rajni. Svetila mu večna luč in ostani mu ohranjen trajno hvaležen spomin med duhovnimi sotovariši ter med vsemi, ki so poznali dobrohotnost, darežljivost in duhovniško gorečnost blagopokojnega! Lov za vlomilcem v Mariboru. V sredo proti večeru se je odigral v Einspielerjevi ulici razburljiv dogodek. Skozi vežna vrata neke hiše je planil v naglem diru mlad, slabše oblečen možki, takoj za njim pa neka žena, ki je kričala »Držite tatu, vlomilca!« Za beguncem se je takoj razvii divji lov, ki je bil uspešen. Prijeli so ga ter izročili stražniku. Piše se Vincenc Lampert, po poklicu je brezposelni zidarski pomočnik iz Sv. Bolfenka v Halozah. Ker je že več mesecev brez dela, se je preživljal z vlomi in tatvinami. V sredo zvečer okrog 6. ure se je priplazil v stanovanje neke stranke v Einspielerjevi ulici med časom, ko je bila gospodinja v drvarnici.Posrečilo se mu je izmakniti iz omare manjšo svoto denarja; ko pa je hotel oditi, se je go- »Le počasi, major«, je rekel lovec, ki je bil vnovič nabil puško, »sicer pridemo iz strelske daljave, jaz bi vendar še rad vragom poslal pozdrav.« »Za Boga, rajši porabimo ugodno priliko, da bomo čim dalje od njih«, je razburjen vzkliknil major. »Pomislite, da hočemo rešiti ujetnike!« »Moji hčeri!« je prosil Munro. »Usmilite se obupanega očeta! Dajte mi otroka nazaj!« Sokol je bil navajen slušati starejše in odličnejše ljudi, zato je odložil puško in zamenjal v veslanju upehanega Heywarda. Ker sta ga pri tem podpirala Mohikanca, so bili v kratkem tako daleč pred sovražnikom, da si je Hey-ward olajšan oddahnil. Več ur so sedaj veslali mirno in enakomerno, dokler niso prišli proti večeru v zaliv ob severnem iztoku jezera. Čoln so potegnili na kopno in ga na ramah nesli daleč v gozd, namenoma puščajoč za sabo prav vidne sledi. Kmalu so prišli do rečice, katero so pre-bredli in šli potem dalje, dokler niso prišli na gola skalnata tla. Tukaj, kjer ni bilo več mogoče zasledovati njih sledi, so se vrnili do rečice, ves čas pazno hodeč ritenski, da bi ga premotili, ako bi jih kdo zasledoval. Potem so po vodi brodili do jezera in čoln zopet spustili v vodo. Veslali so prav blizu brega, od zadaj z majhnim pomolom kriti pred radovednimi očmi. Ko se je že nočilo, so se znova ustavili in zavili v majhen zaliv, ki ga je od vseh strani krilo grmovje. Zopet so čoln zadeli na rame ter ga nesli v gozd, kjer so ga skrbno skrili v goščavi. Po kratkem počitku in okrepču-joči večerji so si naložili orožje in prtljago ter v temi po kopnem nadaljevali avojo pot. HjV .¿SMS l>: XII. Čuden Indijanec. Več ur so hodi1 i popotniki težavno pot skozi divje gozdove. Zdaj jim je bila vodnica kaka zvezda, zdaj so sledili toku kakega potoka. Nazadnje se je Sokol odločil,, da si odpočijejo. Zažgali so ogenj, se ulegli k počitku in prebili noč v poživljajočem spanju. Nadaljevali so pot šele ko je bilo solnce razgnalo jutranje megle. Sokol je hodil naprej, se večkrat ustavil, da je preiskal drevje in grmovje ter ni prekoračil prej kakega potoka, predno se ni prepričal, kake barve je voda in kako hitro teče. Večkrat sam sebi ni zaupal in se je za svet obrnil na prijatelja Čingagoka. Takrat je Unkas molče in potrpežljivo stal ob strani. Iz njegovega resnega vedenja se je videlo, da se je popolnoma pokoraval modrosti in preudarnosti starejših mož. Nazadnje pa je lovec Heywardu razodel vzrok svoje zadrege, češ, da še niso našli nikake sledi za Magvo in da so morda krenili v napačno smer. »Bog nas varuj zmote!« je vzkliknil Dunkan. »Morda bi nam pa Unkas vedel svetovati?« Mladi Mohikanec se je ozrl na očeta, a je ponižno ostal pri miru in molčal. Čingagok je razumel ta pogled in mu z roko namignil, da lahko govori. Unkasu se je razvedril obraz. Urno kot jelen je stekel na mali griček pred njimi in se z vzklikom ustavil na kraju, kjer je bila pred kratkim noga kake živali razgrebla prst. Vsi so pohiteli k mladeniču. »Sled je našel!« je vzkliknil lovec. »Mladec ima za svoja leta pazno oko in bister um.« »Čudno, da nam ni prej povedal, da je nekaj naše]«, je omenil Heyward. ^ „ ~ (Dalje prihodnjič.) .. ika. za beg. planil j« sjsozi odprta :vratu na -ulico, kjer so ga še pravočasno ujeli. ,r nil Aretacija nevarnih sleparjev. V pondeljek zvečer,, je ■mariborska policija aretirala pet oseb, osumljenih raataih "tatvii? v mariborskih trgovinah in goljufive hazardne igre. «n^.uujgv, uuivitji ------C ženo nekaj zmakniti, nakar so odšli, ne da bi bili kaj kupili. Blago so prodajali na deželi kmetom. Bavili so se poleg tatvine že s poklicnim igranjem, ki jim je precej neslo. «Potovali so najraje po podeželskih sejmih ter giilili pri kartah vinjene sejmarje. Pri preiskavi so našli pri vsakem 3j»retno prep^rane/igralnte karte « tajnimi znaki, po ka- vkrnukiev^ V trenutku, ko sta počela spravljati na dafl /i*- iz Dravske do%e ter oddrčal mimo one table najprej. Pred kradeno blago, sta: bila aretiram. Eden je Franc Grah, ro- pontonskim mostom je ovinek in splavarji so opazili ne- jen v Gradcu, pristojen v Št. Peter pri Mariboru, ki je že varnost, ko se ni bilo mogoče več izogniti. Splav se je za- lSkrat predkaznovan radi tatvine, drugi.pa J^roi^appifc, letel v sredino mosta s tako silo, da je Iztrgal 4 pontone ih ki ima na vesti istotako več tatvin. Oba sta izročena v za- 1 je celo padel na splav. Z odtrganimi pontoni je odplavalo pore mariborskega okrožnega sodišča. po Dravi tudi hlodovje, ki je bilo položeno preko ponto- I V I. letnik b®goslovnice v Mariboru so stopili sledeči nov. Splavarjem se ni zgodilo nič, pač pa so se potrgala : gg. abiturijenti: Korbar Ksaver, Krosi Tone, Modrinjak na splavu vsa vesla razen enega. Splav je odplul proti Franc, Pušnjak Rupert, Schondorler Jožef, Trstenjak An- Varaždinu in pred njim pontoni, katere so polovili pri ton, Trstenjak Matija, Simon Franc, Poteko Pankracij, Vo] Varaždinu. Pet minut predno je trčil splav ob most, je ko-■tifariž} Jtasfaftriailkamprei Jožef. ,> ob sq ioMI .ostam-jihr. ' • LJEII-21? • ii V eeikvi sv. Alojzija v Mariboru se je začela s J. pktobpom redna služba božja, ;ki se bo do 30. junija vršila po sledečem redu: oddelku za, lavka Marija Krajnc, hati na plinskem gorilniku jajce. Od plamena pa se je vnc-;iä'lblizu stojecap©öoda z beuei»om,! ki ije takoj eksplodiral. •'V Jitpu \é W1 crki Ob nedeljah in praznikih ob 5. tiha sv. maša, ob pol 6. sv. maša s petjem, nato pridiga; takoj po pridigi še ena tiha sv. maša; ob 8. služba ho?ja za državno moško učiteljišče, ob pa za:£erisk6; oh 1. popoldne večernice, ob nedeljah tudi krščanski nauk. — Ob ' ¿fela^nikih pet rrtinut pral- 6.vtiha sV,- maša, ob četrt "na 1 drMga tiha sv. maša. Ob sobotah in dnevih pred prazniki, kakor doslej v mraku'¡večemioei Od 1. do 4.i oktobra^!veliki tedefi in koncem junija je cerkev zaraMl duhovnih vaj zaprta^ ¡¡p;.;! OviBfifi.Cl oin/poig^np, ogledovanje mesta. V smislu določb požarnega reda za mestd Maribor bo teko» iriešeca •oktobra-15 komisij.''pregledalo vsa poslopja v mestu. Hišni poš^stmtfi se-vabijo da spravijo(¿vo-'je fešfe' in Posebno' pddstrešjit z ofcirom na'dolo&befpozarmhipred ''pfs&i^V redi kčr^bi se sicer'piloti njim»kazrini5ko;,i>ostopAlol'Nb-lotiriaije bddo zanimale tudi za'-razno druge medestfctke gradb£ričgdt;ih iifravstveKtlga' ¡zniač&jhj 'ki jih Je\Si< Vedno mnogo po ipoIsairifkiiHf-liiša». .eaia r.gonlol .OS i;l ¡ vilno» po'.desui íStTaniMmosta^ntVfl^eíioVsa^^iwW^-^ft^^ WMjí Za'fíijítilatjd privosil .if^aiBttifitthwiSkqvjpirBfld-vfflí Ne da bi dal predpisani' varnost ifcfe i ■ ipnhaihitett/'kol^rjay,MOtffič tik M &tokr&¡ msté''inrfcraglégal okteta '^^h^WM^fi ßi^^fflmM i iMeY & vso mo#?iu|)OBailailjiv a mór^lt'prtalHVi V'DM-íel tu zmeaei; !otßi .¿toyifÄift íycrrifeíBCf i( oB^tbw^kftR poifmiffiftv 4o% iabiiáei v§elaiidv# aev.íWfta.'jKÍP^W, % r^^fn^fP6^ ogrožalastUnovanaja; w Maciboru$.xfiSplj« PlftfJU, floli^-razne1 oblöke-i vivrednosib iáp.000^ tipian jKv.) ¿Vifomi lfiß i je ^oKciJadö^gö MsfedOWäla.q Rr4»I4> rsé»: jitea. na /sled,! po Yiktiftii pec raznih ukrádf«^¡p1j^ji, irnityw, jMftd „,,, ,,.,,„„ fejör pta¡ jfiffite í/precgjsb»^.^ntYa^lj»Ä^^ffi1^ flftfc0 ^fränko-iv; bližinf ikpkídvora^ iVuP^u fffaiiSÖr^jiMifHseft Ja ?bt.-Grfií > Vilöttiii«. n^i¡iiekQnwij6offlbnW6tíbPáíu¿wK9^ÍMi>(i-y ria.^ffe^^jUir^'"dkíPádentí -sitrvaiti ov Maribor fiih^aérottá^^l^efle^á^sebl^eíoth« * Walvrbtátikih, pOt©p^li;íV nbližini-. Korap^nove,lhisei tostra« >Drave« !U / (;¡.f)R" PögaFv' Frftlöfi: Predzadnji tofek 'popoldne je pričelo "gtóM f'F^pfeí Vrff Mariboru goäpödäi'sko pö^l óp j e-pose ^t-Wa°Ä%ijä metjá,.,|Cééh,j!isái jé 'ftóíril ha* hlev 'in I; ÍwtiígaJiV0K PA¿n 1:1Obstojala, jp ^qvarnost, 'oda-ise 'Og»nj),;rags¡¡iriotÜ£|Í!3ia pole« gtojpoo toyiaruo Beljak-j t®éleftewrricttíí'isí> obve^tüi ípoÉamo bnambo v.Müriboru^. ki je • ¡ rip^feitélar"ilfi"ipon»oéi z < iarvtoboiibtiisko1'' bri^alno. Posrečilo ! ^é0je''í#ííjIoräejMiin')&oiíčnao¡ jo takoj?Vf;tnartiboc¡ako ''bblfti^lilööpt oi9Jß^ ßn toi.in(;nsßn men (ßti tiÜ2oiq aboqaog r>q id , í ) i i n ž tf 2J¿t¿ o^feft feW: 'ti ifl ÍW*. '"V^MeíjO, ''iíWfeí tiß, & jút^'So našli v Mežici pri Ph^alfuh, b. !d:-pri ^bM^ih^dbttiačo Ä» iibitóid^kle müLpdO¡iiv.po^t(ítia(i iiáko«ajipefilörgo^ay,da/šjo "«a-sámOmoí^teítovMc »jei.golovoi povzročila to rsíraiaíio! taefiite-1 éo-1 V' {x^gíé^i1 kís^atisk i (bÍ'tó' 'V tefeihl^lBč^i pr>eid )Phlijemai straža t z '^dto^V^t^irf'^oltol'Mff'^ Wäiiianih' ttfetarljaía-'í^lé-f,mnnmM H "" TWñi b^oéM' liregymbW^b . „ _. „ JLiL'fflmM! M 'tfitaafirfttätila .„trWöTtnrox JiíVJt. in-nnliTsoa i uns ,fCoo2 ijav in ^ilavarii vozijo,mimo od.Ptuna naprej, uér da bi zadeli rakalo preko nekaj sto vojakov, ki imajo tamkaj vaje. — Kakor že omenjeno, se bo moralo v slučajih pionirskih vaj bolj temeljito opozarjati splavarje, sicer se bo zgodila kaka večja nesreča. Tatinska in tolovajska tolpa na delu. Pogoste tatvine ter vlomi v ptujskem okraju svedočijo, da se klati ter skriva po teh krajih dobro organizirana tolovajska družba. V zadnjih treh letih so ti zlikovci vlomili pri raznih posestnikih ter pokradli konje, vozove, obleko, denar in sploh vse, kar jim je prišlo pod roko. Pretekli t,eden je ylom)Ja ta banda že četrtič pri posestniku Petru Rojku v Muretm--pihuiPrvič mu je bilo pokradeno vse zrnje, drugič živinska ster.kopjska vprega, tretjič vse gospodarsko orodje in.zdflj četrtič,vsa obleka ter denar. — V temnih nočeh, ko od la trudno prebivalstvo trdno spi, navežejo ti lopovi na vra-tah drogove, da bi v slučaju vzbujenja nikdo ne mogel tako hitro iz hiše na prosto. Ko so opravili to delo, vderejo v zadnje prostore, kjer shranjujejo kmečki ljudje boljšo obleko ter perilo, in poberejo vse. Oropali so tudi že več trgovin. Na Forminu n. pr. je udrla ta banda pri posestniku Trunku, kjer so bile doma same ženske. Vlomilci so -bili maskirani in; oboroženi z vojaškimi puškami in so prisilili prestrašene ženske, da so jim odprle vse ^hrambe; jn izročile težko prihranjeni denar. Med ropanjem pri Trmp-(kovih -je. streljala toj^ov¡?jsjlfia straža na sogjedoK? ¡fl^jjRf1, je.Oiddal ,ta par strašilnih strelov. Kovač Podlepik pj^i %i?jeti'je TO^^l y^^i^ii^jqp p^jte .toi^aj^)^!,^,^ olífiboj^i pp^' i^ftjOi^grabiU in bi, ga bili da mu niso na . njegov krič priskočili na pomoč dom^i íantjft ^.Qr^iptíip^jj.j^i^ley^^ji ^•ftó-lj^;fía/h^,^-osl.edilo te- toJoYaje,.a so bila vsa zadevanja zaman. Prebivalstvo po celem ptujsltpm, okraju ie0Y]VreUííi9pi.,jn i^pra^ípenem strshij.in pos,yaseh.,strazijo dWfe-A&eifWflt,^ íl«.-u\vña hq ol9»iiq Prazíiovaflj¡t> 700 ¡letai^e s.mrlj sv- Frančiška A^iškpga ¡f¡p. minoritih v ok^^g i., J. se bode v i^ip^i^ki cerkvi y. Ptum praznovali na slovesen nácín 700 letnica smrti -to^/'WU^yiövfeSiW ''^-Hoiötdiei.' ifafifai'öb uri govfcr ii 'iist) i;sv. ttaša, zvecei-iob'^l a;füri? govor in blagoslov. Govore za: tili-vdhetMicb bo imeiqlji Otilo Hanjšek, gvardijan frančiškanskega sa--,wo^tana,vriBi?ežiciab.(>>0ii'33(.i t. m. pojwldan. ob |>ol 4. ur.i sftrfejjepi prevzv. gospoda škofa p. Hijeronima dr. Mileta, nato pri^gf, . ,^lagOflov,' raz^yetljaya samostana in cerkve. — Dne 24., v nedelj?, ob 6. uri slovesna sv. maša, skupno obhajilo. Ob pol uri ' sprejem novih članov v tretji red, ob 9. uri pridiga in pontifikalüa šV:(hlaišaJ škofe Hi: Milka. Pri maši pojfe šlovienski peVkki '¿boirfs sj)remljeyanjem orkestra. Po sv. maši zborovanje tretjerednikdv ' 'prttf 'CerÄvip« HW^iiä-i {M>l)dne cerkveni kdncei^t.'Pri k6ncertu öjxijfe .slovenska ptersiko1 društvo in p. Kamilo Kolb. Orglarake Jtričkei iavajaig. profesor, Franc Dugan, organist ^ zagrebški sjtol-bnifi (in. direktor konservatorija v Zagrebu in njegov, izredno na-•,dapjeni ll,Je:lni sin Cedomil. — Vsi častilci velikega Frančištia ^^kegtyjjfaj^ljipn^^^jJ^i udeležbi, pjos^v^ ru 0| Čudno tele, Mihaelu Močnik, posestniku in županu; v .Spitaliču, je povrgla krava sedem tednov kasneje kakor,(V onojranaluem: čas-u tele^ ki je imelo glavo podohno psu z dy^--ana, gobcema, eden vrh drugega, z dvema jezikoma in ¡ z iidvema požiralnikoma. Tele je bilo mrtvo in je tepit^o o80(dig>}lšid ej. ßb tio-ßns uio5 ifl «nci iLut :ejHk!o bI-jov 9f 9i 98 Razno iz Šmartna ob Dreti. Popotnik, ki greš skozi tiašio vas, postoj in oglej si tudi našo cerkev! Čaid^se hoš ''kižrahi siikariji, dovršeni meseca septembra, t. 1. pod; vodstvom akademičnega slikarja g. Kleinerta in Holubanja iz ¡Celja. Obfeta&>:iztekajo župljani oa tem mestu, ^ahvslo, da eista^se' v'xesnici .potrudila ki naredila iz prejšifcje sii^mawe cerkve pravo nevesto Kristusovo. — Novo pri nag; je i tudi tbyidabödq v> kratkem i osrečen ih nekaj hiš z električno 0T§z >flv«iljavoi »gaäiogtiJ pa>' mas dejstvo,-da postavljajo,^a^po -(pO Savižtjski dolilH droge ža telefon, našo Zadrečko dolipo so pa popolnoma prezrli, nimamoine telefona, ne brzpj4y^, ßdasiwno jia .....1 ffW i «tvo ;prqt(aj^t sir^čki^ z,a loifpijo-liilan 4fuštVa ^ah^jgt R^t^e ifol^ ififlffBi1 II je častni, s 1000 1) pa ustanovni član društva. Vsi .so deTežni sv. maš, ki se, opravijo vsako prvo"nedeljo™v h'a M š^r'Alojzija,'^'¿sminf Verriih duš fr^Sfe' Ka- ¡''^¿siiič^. f SMM ________________ro_ . "■y f¿sñíci re^iíe'.tíiláditíeJvl'füctno'ferOsi odbpr'predvfe&ní'tóeó. du- ll'JIILÜU , ^^ oaßJ onaolq« f ilvi-f/wi ßX ßü^fjfmoqa en .ßtau^vß .6 ni .8 iteßf.\ .9[vosßIq olirßnqßn ifinquä [gí v oboAš. ^ "V'JSd^fft' :4Siofí»e»sáée oL jud^eu ätraititcioililo ---- - ---V KU IJ (< t>0 T vu M av ¡'"fcWfeb«' praviiMikap en vraii>rbor. aawpirikoV w ßalpi ¡^'fi'öd^Jd, 'dtie'1'4. nowölbhi'i. 41'Vßiqo onjovb ßq o[i9b9ri V r """PW5h5Tfec dr. i^Thn^-irTTnrt -r- Tredeljo, -oktobra-,-' pböliti^iI^tn« ivj>ü;>«ib iSiö öV)in)ilcih/iShodi(je ^^^^^'«teMrii^Pt^latttkt'^. '¿o$&T¡0 VrákétiQ pmi4o ; liticno saíftflsyojitc^^íftvenae^ ufogo dvoin^ioP^Jil^n^iiSW'ftíliste ..... —M WhiJH -•se;ujé vneiadimm, V -glasnoi «pltej e¡ta> i »ledefe»j ifflÉi rírmn j ^fifiS > bravanjem väötariiiax stranke. Ob tej j^^^g^^^yodslvo ÖLS. da so se vsled nesrečne, pp strankarskih viaiKin um^^TOSfSc- ne, gospod ié I 'y afiske razmere v celi dr^Vtf pr^f S«)i«Aji/tako poslab- ÄfiKÄ'iftS S: ^défekih-iílprtofcmrii^aiírpiDÍfei^tw^ težo 1 kläVSiiliiIfobíettíéiia -"löfepadäjtMiíBlt1 liifoi/ ste |xrdz/dql apbt¡ezi i$OCjjft! ^ fflSp^^e - fviillvnih; ika® iMianetaJi rífcw®^.. ififeRtt iíft }v¡ (MSHtfu imémdwptejhfei JübiJBßilßiÄ&'qff ^ÄJ iidaktíKa .¿ftiJ&oOiÍpléWdvfff^n^ v^j^gjflj^s -pratceS t^fise ¡JÍOfltV-'ijfr-MdV'Hf1 -preití-vládjc^.VflfiaktMifí» RíVIWP^qW^fo slovanskeotöakb'to ^Wi ifcn II [I -|| I • ......lili Ulitim un JIM I í X y j ,uiiv9iá ovižmb ontr/i^lfiigai,, .Q^JJ gt«vnlao-i«! -nM 9rfanßvoiafl^HPTMhf\TITI)oq TTittqinff" Tfiifl-jTiTq u[iß rnž v n. ait^^^Otffiiffe ,Waotiiöi:P)omotomal sel je ne-- Was^-fcffl lij^bljE)'nfe'ldrüátTO czp üúéatape 'bí-et Bl»rSiíV(ri0[ldqe;/8x[DMtbhra j^/gMferftP sMMl&f^fa^afSniv^flellató «iíbiratijei fclanoW ifid ffócmw tótfféútim 0áiüiprié€itiltB(izidanjeln ^¡Jttn^f^Sffiriiddižia 'an»efeljiva>iOttlttdih- V'^Vln^r'éMihi^^'ihv-VpisovÉrtt'eiadfe rVs.dru- aJanevolzogi/l 9oinSuiboi L >9¿utv"!)2Vj i, ««RqgiOT, RWrtWva^W^ajOfa^ ^m^^jde^a^n^tjMffj^lL -bmaoniv riinbiiq dižan o[bsoia oqgl slibi/n »votcail BÚiaiV* stajo in iz postaje. Kako pa je vendar to, da ta ne vozi tudi pošte? Smili se nam žena, ki mora hoditi vsaki dan nad dve uri daleč po pošto, plačilo dobi pa takšno, da niti za čevlje nima, ki jih s tem potom razdere. Kap ga je zadela. Iz Gomjegagrada poročajo: Dne 4. t. m. je umrl po srčni kapi zadet pri delu na polju posestnik Martin Miklavc, p. d. Berglez, na Križu pri Gornjem-gradu. Rajni je bil vzor skrbnega, nad vse pridnega, dobrega, radodarnega in vernega človeka. Njegova hiša je nudila vsakemu gostoljubje in dobrote. Bil je vedno zvest pristaš SLS in mnogoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Odpočij si v raju! Vlom in tatvina. V noči od petka na soboto so vlomili v trafiko v restavraciji Šribar v Št. Petru v Savinjsko dol. Vlomilci so zvili križe ter odnesli za 2000 dinarjev cigaret in tobaka. Blagajna, v kateri je bilo nad 30.000 dinarjev, pa se jim je ustavila. V ključavnici blagajne so pustili vitlih, znamenje, da so bili tatovi še neizkušeni. Zaprli so že par osumljencev, proti katerim govori precej dokazov, a vendar tajijo ti vsako udeležbo. Požar v celjski okolici. Iz Celja poročajo: V pondeljek zvečer je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju graščine na Prešniku, last g. Crnsa iz Banata. Ogenj je nastal iz dosedaj neznanega vzroka in je v kratkem času uničil celo gospodarsko poslopje in zajel tudi bližnji kozolec, ki je bil zelo dolg in napolnjen z letošnjimi pridelki. Pogorelo je vse do tal, vsi poljedelski stroji, vozovi in orodje, tako da jje škoda ogromna. Na mesto požara je prva prihitela pož. ibramba iz Celja, ki ima največ zaslug, da ni ogenj vpepelil tudi graščinskega poslopja. Novice iz Jurkloštra. V petek, dne 8. -t. m., ob sedmih zvečer, je neznani zločinec skozi okno ustrelil Franca Ocvirka, prevžitkarja v Slavisjivesi št. 7, ko si je samoten kuhal večerjo. Zadel ga je s šroti v levo hrbtno stran. Ustreljeni Ocvirk je tekel še nekaj korakov za zločincem, >ki je pa kmalu izginil v temi. rotem je šel še do bližnjega soseda Graonerja, kjer se je onemogel zgrudil. Prepeljali so ga sosedje še isti večer v bolnico v Celje. Rane niso smrtne. — Strela je vrezala v nedeljo, dne 10. t. m., zvečer v hišo Andreja Amona na Blatnem vrhu št. 6. Hiša je ■pogorela do tal, le hlev so oteli sosedje. Pogorelec je malo zavarovan. Reguliranje Save pri Brežicah. Gradbeno vodstvo je pričelo pri Brežicah regulirati savsko strugo. Sedaj zabijajo pilote v svrho naprave takozvanih Wolfovih zaves. Delo se je pričelo zapadno od vasi Mihalovec. Sreski kmetijski referent v Novem mestu g. Fran Ma-lasek vprizori tekom jeseni (novembra) enodnevno ekskurzijo kmetovalcev v Zdečino na Hrvaškem. Ogledali si bomo ribogojstvo z glavnim ribolovom ribnjaka 480 oralov velikega, uspešno živinorejo, amerikanski način za okisa-nje krme in druge velezanimive naprave. Obiskovalci se boste čudili, kaj se da napraviti iz močvirja! Pravočasne prijave sprejema gori imenovani. Poskrbelo se bode za polovično vožnjo na železnici. Dan ekskurzije se sporoči kasneje. Smrt v ognju. V Smledniku na Kranjskem je strašne smrti umrla dne 5. t. m. Marijana Štembil, zasebnica, ki je stanovala in pomagala pri svoji sestri, posestnici na Smled aiiku. Usodnega dne je domača gospodinja zakurila pod kotlom, da se skuha krma svinjam. Predno sta odšli s hčer jo na skedenj k delu, je naročila Marijani, naj malo pogleda na ogenj. Čez dobre pol ure, ko se gospodinja vrne v hišo, vidi dim, ki se je valil iz veže. V kuhinji pa je bil strašen prizor: Marijana je ležala za vratmi mrtva, njeno truplo vse sežgano, le čevlji so še goreli na opečenih nogah. Domneva se, da uboga žena dolgo ni opazila, da se ji je vnela obleka; tudi rana na čelu znači, da je bržkone, ko sr je zavedla, da gori, hitela proti vežnemu pragu, a se je najibrze spodtaknila in padla, pri čemer je ali omedlela, ali pa se vsled strahu sploh ni mogla dvigniti več, ker je bila pač hipoma vsa v ognju. Zverina. V Lačaraku v Slavoniji je kmet Miša Čuganj brez povoda sredi vasi ubil vaškega pastirja Vuletiča, ko se je nekoliko pijan vračal domov. Isti Čuganj je že pred 20 leti ubil nekega kmeta in odnesel za to pet let ječe. Kasneje je zopet ubil nekega človeka in je bilo pogojno obsojen na večletno ječo. Sedaj je ubil starega vaškega pastirja. Čuganja so zaprli. Večkrat čitamo različne oglase, kako si ta ali ona tvrdka prizadeva privabiti kar največ odjemalcev in to na prav različne načine. Tvrdka Franc Mastek v Mariboru tam na Glavnem trgu se pa le redkokedaj oglaša po časopisju. In še to stori vedno le tedaj, če se ji posreči kupiti večje partije dobrega blaga po izredno nizkih ce- sonetni venec o Sv. Alojziju. Za njim je nastopil domači govornik Ljudevit Domanjko ter govoril v ognjevitih besdah o Alojzijevi zaobljubi. Mil. g. kanonik je priporočal viteštvo sv. Alojzija. Pa tudi zastopniki sosednih mladeniških organizacij so lepo govorili. Popoldne so domači Orli uprizorili fantovsko žaloigro »V satanovih verigah«, ki jo je Lj. Domajnko prestavil iz hrvaškega. Igra je gledalce do dna duše pretresla. Mladeniči, vtisnite si nauke s tega shoda globoko v spomin in ravnajte se po njih! Sv. Jurij ob Šcavnici. Bralno društvo vabi svoje člane na občni zbor dne 24. oktobra po večernicah v Pergerjevi uti. Na sporedu so poročila odbornikov, poučen govor, volitve in predlogi. Prinesite si svinčnike seboj! Sv. Jernej pri Ločah. Na tukajšnjem šolskem odru se bo na občno željo prihodnjo nedeljo, dne 17. oktobra ponovila lepa ljudska igra »Pred vaškim znamenjem« in burka »Damoklejev meč«! Vsi prijatelji nedolžne zabave, srčno vabljeni! Slov. Konjice. Za tombolo, katero priredi Katoliško izobraževalno društvo v nedeljo, dne 17. oktobra vlada splošno zanimanje in se pričakuje velika udeležba občinstva. Iz ozira, da bi znala biti obsežna društvena dvorana premajhna, se vrši v slučaju lepega vremena tombola na letnem telovadišču za Katoliškim domom, in sicer točno ob 3. uri popoldne. Po tomboli v dvorani uprizoritev burke »Miha, drzni zrakoplovec« in družabni večer s sodelovanjem splošno priznane omladinske godbe iz Maribora. Kdor se hoče osrečiti z bogatim dobitkom, kateri so zelo številni, naj si pravočasno oskrbi tombolske karte, ker zadnje dni Jih ne bo več dobiti. Pridite, ne bo vam žal; vstopnine ni. Bog živil Št. Andraž pri Velenju. Katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 24. t. m., ob 3. uri popoldne pod kozolcem gosp. Franc Vašl-a dve igri (burki enodejanki) in sicer: »Za nogavice« in »Vse naše«. — Po končani igri pa se bomo preselili v obsoblje gostilničarja gosp. Ferdo Vašl-na, kjer bode krasno prirejena »Vinska trgatev« nudila lepo grozdje naših pridnih vinograd- nah, ker si s tem najlažje in prav sigurno poveča krog svojih zvestih odjemalcev. Omenjeno še bodi, da princip te tvrdke ni samo, da je stranka ceno postrežena, temveč da dobi tudi trpežno blago. Za letošnjo jesen in zimo se nam je vsled naših dobrih inozemskih zvez posrečilo nabaviti velike množine dobrega češkega blaga in, kar bo vsakega najbolj zanimalo, po veliko nižjih cenah kot so bile do zdaj. Da pa ni to mogoče samo prazna reklama in da je da si samo ogledate blago in cene, pa že postanete stalni temu tudi res tako, zadostuje, kadar .se mudite v Mariboru, odjemalec. Kdor pa do sedaj še ni bil odjemalec tvrdke Mastek, naj, če gre v Maribor, vtakne v žep to številko »Slovenskega Gospodarja«, da spotoma ne pozabi naslova: Franc Mastek, manufakturna in modna trgovina, Maribor, Glavni trg 16. 1352 Za Dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali na sedmini za pokojno Magdaleno Petrič v Gočovi 70 din. — V Sv. Rupertu v Slov. gor. se je povodom blagoslavljanja novega križa pri Vincencu Letniku na Zavrhu nabralo med gosti za Dijaško kuhinjo 80 din. Bog povrne! Za Dijaško kuhinjo se je nabralo na sedmini po umrli Antoniji Kravtič pri Janezu Matjašiču v Žetarjevi, župnija Sv. Lenart v Slov. goricah Din. 62.—. Bog plačaj. Javna zahvala. Podpisani Mihael Hrastnik, posestnik v Brstniku št. 16 pri Laškem, se zdravniku gospodu dr. Iv. Lovšin-u v Laškem na tem mestu javno zahvaljujem, ker me je to leto iz zelo nevarne bolezni dvakrat popolnoma ozdravil, ravno tako pa mojo ženo in mojega 20. letnega sina. Zato ga vsem kar naj-topleje priporočam. Mihael Hrastnik. MlflHHnMMBMHHHHMIlSBSdBR AMMBIHB^Mfil^^OliMM^iHlMii^ia^i^1^'!!*^ "UUIHI Fm IHto Pisma iz domaČih krajev. Prevalje. Dne 11. t. m. se je poročil gospod Josip Plešivčnik, sin uglednega veleposestnika in lesnega trgovca na Dobjem dvoru z gdč. Poldiko Piistov. Želimo mlademu Plešivčniku istotako blagoslova božjega, kakor ga je bil deležen njegov neumorno delavni oče, ter isto kremenito kmečko zavest in ljubezen do kmečke zemlje, kakor napolnjuje njegovega očeta. Vurberg. Že v noči od 21. na 22. septembra je izginila nenadoma zakonska žena Boža Šešerko, rojena Muršec v Spodnjem Grajenšaku. O omenjeni ni od tega časa ne duha ne sluha in gre v tem slučaju gotovo za zločin, ki se še bo pojasnil. Vurberg. Letos nas je Bog blagoslovil z ljubim sadjem, katerega vozijo ljudje na vse strani, samo škoda, da so cene sadja v primeri z letošnjo draginjo prenizke. Veliko škodo pa ljudstvo trpi radi raznih prekupcev in mešetarjev, kateri še zeleno sadje kupujejo po slepih cenah, jabolka še nimajo svoje teže, zraven tega pa naše sadje zgubi ugled na tujih tržiščih. Nekaj naših sadjarjev je postavilo svoje sadje tudi na sadno razstavo v Ptuju, posebno častno mesto je zastopala tukajšnja grajščina po zaslugi ekonoma g. Kegl-a, ki je prejel tudi prvo diplomo in še osebno priznanje velikega župana dr. Pirkmajerja. Castitamo! Dne 10. t. m. pa je naša sadjarska podružnica napravila domačo sadno razstavo v domači šoli, da lahko ljudje spoznajo različne sorte, posebno pa, da se določi, katere vrste sadja naj se pri nas cepi v bodoče. — Vinsko trgatev bodo imeli samo tisti, srednje povoljno, kateri so pridno škropili in žvepljali. — Meseca maja je bila na tukajšnjem Herbersteinovem veleposestvu agrarna komisija, pod vodstvom g. Fašnerja, inšpektorja iz Beograda. Takrat se nam je obljubilo, da se v jeseni gotovo zemlja deli. Sedaj je jesen tukaj, bi pa gospode prosili, naj nam naznanijo, na katero jesen so sploh mislili, da ne bodo ljudje po nepotrebnem napadali tukajšnjih agrarnih zastopnikov, da se nič ne brigajo. Sv. Barbara v Slov. goricah. Tudi pri nas se najdejo ljudje, ki dopisujejo v protiversko »Domovino«. Tem ljudem je le glavno, da hujskajo in blatijo »klerikalce«, drugega ne znajo. Dopisnik, napredni kmet, se jezi na Slov. Gospodarja, ker piše naš dopisnik, kako veseli so ljudje dohodnine. V občini Koreni je bilo v času, ko je bil napredni župan, 44 posestnikov, ki so plačevali dohodnino, danes samo reci triindvajset kljub temu, da imamo ogromen proračun 13 milijard. Ali so potem klerikalci tisti, ki ljudi farbajo, ali jim pomagajo? Gospodje napredni kmetje, ali vam je res delo sedanjega občinskega odbora trn v peti. Badi verjamemo, kajti sedaj se popravljajo ceste redno vsako leto dvakrat in zidajo mostovi, akoravno je samo 100 odstotkov občinskih doklad, preje v dnevih napredne komande pa 120 odstotkov; ceste so bile strašno slabe, zraven tisočaki primanjkljaja, ali ni bilo to napredno gospodarstvo in po njem se vam zopet cedijo sline! Seve, vas tudi posojilnica bode v oči. Vas ubogi naprednjaki pa pomilujemo, da se prepirate za stranko, podobno potapljajoči se ladji, katero je njen krmar sam zapustil ter šel raje na drugi krov, seve, vi tega ne razumete. Sokola pa vam ne zamerimo, ker je napravilo tukaj 60 Sokolov res več, kot 130 Orlov, namreč pri sodih, kajti gostilničar je bil zadovoljen. Sv. Trije Kralji v Slov. goricah. V naši romarski cerkvi bomo prihodnjo nedeljo, 17. oktobra slovesno obhajali god sv. Marjete Marije Alakok, učenke presv. Srca Jezusovega in ob enem praznik Srcu Jezusovemu posvečenih družin. V ta namen bo na predvečer ob 5. uri kratka pridiga in večernice ter spovedovanje. V nedeljo pa dvojno opravilo in skupno sv. obhajilo vseh članov nikov. Ker bode cela prireditev precej mična ter zanimiva, in je čisti dobiček namenjen za zgradbo novega Društvenega doma, se vljudno vabite vsi sosedje od blizu in daleč, posebno pa druže-ljubci poštenih društev, da nam pripomorete doseči naš namen, zgraditi dom, ki naj bode šola verske izobrazbe, nam in našim naslednikom. Torej bratje, ohrabrimo se in pogumno na delo! Na veselo svidenje v nedeljo v Št. Andražu! — Odbor. Odsek Orel Gornja Ponikva priredi dne 17. oktobra bogato tombolo v župnikovi uti. Začetek koj po večernicah. Prva prireditev v Tremerjih bo igra »Zdravnikov strežnik«, katero priredi 17. oktobra (na Lukeževo nedeljo) domači orlovski odsek. Da vidimo delavnost naše mladine, se udeležimo v obilnem številu. Proslava šcstlctnice koroSkega plebiscita. Prosvetno društvo v Šmarju pri Jelšah bo skupno s podružnico Jugoslovanske Matice obhajalo spomin na oni dan pred šestimi leti, ko smo izgubili del našega slovenskega naroda na Koroškem. Ker teh naših bratov ne moremo in ne smemo pozabiti, je naša dolžnost, da vedno in vedno z nova dvignemo svoj glas in zahtevamo za naše slovenske Korošce pravice in svobodo. Proslava se bo vršila v Katoliškem domu v nedeljo, dne 17. oktobra, ob pol 3. uri, takoj po večernicah. Spored slavnosti bo sledeči: Najprej bo deklamacija, nato simbolična vaja po napevu koroške narodne pesmi »Gor čez izaro«, zatem slavnostni govor in končno lepa narodna igra »Miklova Zala«, ki predstavlja dogodke iz časov, ko so še Turki plenili po naših krajih. To igro je šmarsko Prosvetno društvo z velikim uspehom igralo prvo nedeljo tega meseca in je splošna želja občinstva, da se ponovi. Ker je zato sedaj ob obletnici plebiscita najlepša prilika, jo društvo ponovi in vabi vse prijatelje iz bližnje in daljne okolice, da se slovesnosti udeleže. Vstopnina znaša 3 dinarje, sedeži 6 dinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor Prosvetnega društva in podružnice Jugoslovanske matice. Srcu Jezusovemu posvečenih družin in ponovitev posvetitve. Člani božjemu Srcu posvečenih družin iz domače in iz sosednih župnij, na veselo svidenje! Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Zadnja povoden je pri nas prizadela občutno škodo mlinarju Francu Kocmutu v Trnov-cih; izpodjedla in odnesla mu je močni betonski jez pri mlinu, podrla široki nasip, iztrgala pilote in odnesla še veliko zemlje. Jez je zdaj sploh neraben in mlin ne more mleti, ker nima vode. Popravila bodo zahtevala izredno veliko vsoto. — V soboto, dne 9. oktobra je pogorela ob 10. uri zvečer preša na posestvu Franca Tašnerja v Črmli. Badi močnega viharja so bila v nevarnosti tudi druga gospodarska poslopja, vendar se je posrečilo, jih rešiti. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti pri prešanju. — Zadnji čas je zbolelo zopet več otrok na španski bolezni; boli jih glava, bolečine imajo v želodcu, bruhajo močno ter imajo veliko vročino. Vedno še so ovitki in čaj najboljše zdravilo zoper to mučno bolezen. Sv. Križ na Murskem polju. Dne 6. t. m. je Bog k sebi poklical po enoletni bolezni nad vse priljubljenega in spoštovanega posestnika Ivana Vrbnjak iz Ključarovec. Pogreb rajnega se je vršil dne 8. oktobra. Prisrčna hvala preč. duhovščini, pevskemu zboru in drugim, ki so rajnega spremili na zadnji poti. N. v m. p.! Sv. Peter v Sav. dolini. Dne 10. oktobra je priredil Jožef Koželj, načelnik požarne brambe veselico. Na vabilo so zapisali: »Za raznovrstno zabavo vse najboljše preskrbljeno. — Ples!« Omenimo le njen konec: veseličarji so se na koncu stepli. Goto-veljskega Jošta sin je potegnil nož in močno ranil Žgankovega Nestelna. Pilo se je celo noč in še drugo jutro, ko je zvon vabil k pogrebu dobre žene Marije Mastnak, je raskavo vpitje vinjenih veseličarjev pohujševalo v šolo idoče otroke. O policijski uri ne ve o sedanjem času nikdo ničesar več; nekaterim je vse dovoljeno, pa le v škodo slovenskega ljudstva. — Na višjo pedagoško šolo v Zagreb se je te dni podala naša Sentpetranka, odlična učiteljica gdč. Angela Ocvirk, načelnica marijanske kongregacije učiteljic. Usposobila se bode za učiteljico meščanskih šol. — Tukaj še vedno živi in uči gdč. Franja Novak, čeprav je že pred dvema leti pismeno izjavila, da prosi: »Na prvo razpisano mesto.« Sv. Peter v Sav. dolini. Občinski zastop šentpeterski je pod vodstvom gospoda župana Jerneja Novak prinesel dne 3. oktobra tukajšnjemu župniku g. dr. Ivanu Jančič krasno izdelano diplomo, ki svedoči, da je občinski odbor občine Sv. Peter v Sav. doIini: v svoji izredni seji dne 24. julija t. 1. imenoval g. dr. Ivana Jančič-ob priliki tridesetletnice njegovega mašništva v znak spoštovanja in udanosti ter v znak priznanja dvajsetletnega neutrudljivega delovanja v občini na cerkveno- kakor tudi narodnogospodarskem polju, častnim občanom občine Sv. Peter v Sav. dolini.« — Župnik g. Jančič se je občinskemu zastopu v iskrenih besedah zahvalil za izredno odlikovanje. šmiklavž pri Slovenjgradcu. V zadnjem našem dopisu se ]*e~ neka pomota vrinila, katero s tem popravljamo. Vsi stroški za popravila pri tukajšnjih cerkvenih poslopjih znašajo skupaj 18,680.80 dinarjev, od teh odpade tretjina na patrona, namreč 6,226,93 dinarjev, dve tretjini pa, namreč 12,453.87 dinarjev na farane. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Na praznik cerkvenega žegno-vanja, to je prihodnjo nedeljo, dne 17. oktobra t, 1., ob 10. uri dopoldne se vrši v tukajšnji župnijski cerkvi slovesnost blagosiov-ljenja nove zastave za tukajšnjo dekliško Marijino družbo. Slavnostni govor bo imel č. g. duh. svetnik in župnik Ivan Jurko iz Staregatrga pri Slovenjgradcu. Članice sosednjih Marijinih družb in prijatelji naše družbe, vljudno povabljeni! Razbor. Zelo je razburil minuli misijon nekatere tukajšnje" »napredne« kroge. To je razvidno iz zadnje »Domovine«, v kateri1 se dobro znani dopisnik zaletava v gg. misijonarje in jih obrekuje • po svoji nesramni navadi. Med drugimi trdi, da so dobili izpo-vedanci vtis, da je čitanje »naprednih« listov hujši greh kot laž, obrekovanje, nečistost itd. Gotovo je, da lažnjivi dopisnik ni bil ob misijonu pri spovedi in je omenjene vtise zvedel od nekaterih sličnih oseb, ki so se šle spovedat zato, da so se potem lahko norčevale s spovednikov. Naštete »vrline« pa se v obilni meri' najdejo med bralci »Domovine« in »Jutra«. Obžalovati je, da imajo »Domovino« naročeno pri par hišah, ki sicer veljajo za katoliške. Ta list ubija vero, ne pa gg. misijonarji, kakor hinavsko laže »Domovina«. Dalje pravi dopisnik, da je bilo ob misijonu: čuti malo o ljubezni do bližnjega in o mirnem medsebojnem sožitju. Vidi se, da dopisnik spada med one, ki stoje med pridigo zunaj cerkve. Ali ni slišal nobene pridige, ali pa vedoma laže! G. dopisnika prosimo, da nam v »Domovini« objavi svoje nazore o mirnem, medsebojnem sožitju. Mislimo, da ima precej izkušenj v tej zadevi. Gg. misijonarjem pa bodi tem potom izrečena hvala za njihove lepe nauke, posebno njihovi odločni obsodbi nad brez-verskimi listi. Dopis v »Domovini« kaže, da je bil že prej potreben oster nastop proti berzverskim listom! Sv. Rupert nad Laškim. Dne 8. oktobra je tukaj nagloma umrl Mihael Oprešnik, posestnik in rudar v Malibrezi; prej zdrav, se je naenkrat zvrnil in takoj umrl, zadela ga je srčna kap. Bil je vrl, tih, skromen in delaven mož; naj v miru počiva! Od 9. do 12. oktobra se je vršila v tej župniji tridnevnica za svetoletne odpustke; vodil je pobožnost kapucin č. o. Dionizij iz Celja; ljudstvo se je vzgledno udeležilo pobožnosti v župnijski cerkvi in pri obeh podružnicah, na Svetini in pri Sv. Petru. — Ljudje pridno sejejo in spravljajo pridelke; sadja je precej, krompirja pa je prirastlo splošno tako malo, da bo pozimi v marsikateri hiši pomanjkanje, na spomlad pa za saditev naravnost sila. Amerikanska trta je — kjer jo imajo — letos brez grozdja, šmarnica se precej postavlja, izabela bo zrela, ako doLro gre, ob Vseh svetih. — Velikansko škodo je v tej župniji napravilo plazovje, zlasti 8. in 9. avgusta. Mnoge ceste, takrat uničene, so še sedaj zasute. Zabrška cesta, ki veže Sv. Bupert s Sv. Jurjem ob juž. žel., na Stopinšekovem posestvu zadelana po velikanskem plazu, se je komaj zdaj oddala prometu. Zastopnik okrajnega zastopa, g. Deželak iz Sv. Lenarta nad Laškim je namreč v Celju rekel, da sploh ni potrebno ceste izdelati; šele na odločni nastop domačega župana, gospoda M. Tratnika, je okrajni zastop dal cesto zopet popraviti. Ruper-čani pa si bomo dobro zapomnili: Deželak — sicer odličen mož — je samostojnež; ti ljudje pa nimajo srca za kmeta! Gospodarstvo. LJUTOMERČAN IN NJEGOVO IME. Pred obrtno in kmetijsko razstavo v Ormožu, ki se je vršila od 8. do 15. avgusta t. 1., se je v naših listih pojavil članek, ki je na eni stran povdarjal velik pomen te razstave, kar je bilo čisto prav, na drugi strani pa operiral z nekimi trditvami, katerih istinitost je najmanj dvomljiva. Članek pravi: »V torek, dne 10. t. m., se bo ob pol 11. uri dopoldne otvorila razstava slovitih ormožko-ljutomer-skih vin, ki so se dosedaj razpečavala sirom sveta pod znamko »ljutomerčan« in »jeruzalemec«, ki se po večini pridelujejo v ormožkem okraju ter so dobila svoje ime po izvoznem kraju Ljutomer, ko še ni bilo železnic. Žlahtni vinorodni griči, kakor: Jeruzalem, Vinski vrh, Brebrov-nik, Kajžar, Strmec in vsi drugi, na katerih se pridela najboljša kapljica, se nahajajo v ormožkem okraju.« No to treba ugotoviti nastopno: Jeruzalem in našteti vrhi ležijo res v ormožkem okraju, toda bližje Ljutomeru kot Ormožu, ker teče meja med obema okrajema brez ozira na gospodarske potrebe prizadetih občin po razvodnici med Muro in Dravo. Obmejne občine ormožkega okraja se nagibajo v Ljutomer, kamor hodi precejšnji del njih prebivalcev celo k maši in vsaik dan nakupovat. Razdalja do Ljutomera je 1—ure, do Ormoža pa cele 2—3 ure. Na vseh starejših zemljevidih so vinorodni vrhi med Muro in Dravo označeni kot Ljutomerske gorice, na nekih novejših šele kot Ljutomersko-ormožke. Kako je po trditvi član-karja takrat, ko je Ormož že imel železniško zvezo, dobilo vino s teh vrhov ime po Ljutomeru, ki še ni imel železnice, to pa je docela čudna stvar. Toda če vise okoliščine dobro premislimo, ni prav nič čudna. Vrhi, ki jih našteva navedeni člankar, rodijo res dobro kapljico, toda vina, ki rastejo še bližje Ljutomeru, kakor v Železnih dverih, v Grezovščaku, na Slamnjaku, Pod-hamru, v Nunski grabi, na Frajščaku, na Pod grajskem vrhu in tudi na Kamenščaku, so mnogo boljša, ker so slad-kejša, imajo izvrsten buket in manj kisline ter so, kar je glavno, bolj harmonična in zaradi tega finejša. Za znalca vin ni nobena tajnost več, da raste izborno vino Ljutomerskih goric v Jeruzalemu, prekašajo ga pa po vse hlastno-stih njegovi najbližnji sosedi: Železnodverčan, Slammjak, Grezovščak in drugi. Da je vino iz zgoraj naštetih vrhov res izvrstno, to so spoznali že naši predniki in vsi, ki so čislali dobro kapljico, zato so celo vino iz bolj oddaljenih vrhov, ki je bilo podobno ljutomerčanu, krstili na isto ime. Že takrat, ko še ni bilo železnice, je bil sloves ljutomerčana takšen, da so kupci iz gornjih delov bivše Štajerske hodili v Ljutomerske gorice po vino z vozovi ter ga spravljali v Gradec, v vzhodni štajer itd. Sloves Ljutomerčana izkoriščajo še danes vsi vinogradniki tja do Drave. Dandanes deluje celo v Središču ob Dravi vinarska zadruga z imenom »Ljuto-merčan«. Dne 17. oktobra t. 1. priredi vinarska zadruga v Ljuto meru vinsko razstavo. Takrat se lahko vsakdo prepriča, da slonijo gornja izvajanja na dejstvih in da ni mogoče uničiti imena »Ljutomerčan« in njegovega slovesa s praznimi trditvami in nanovo izmišljenimi vinskimi markami. Dne 18. t. m. pa se vrši na istem mestu predavanje o škod ljivem vplivu brezmernosti v alkoholu s skiopticnimi slikami v prvi vrsti za mladino, kakor tudi za odrasle. Predavanje se vrši ob 9. uri dopoldne in ob treh popoldne. Vsi prijatelji, ki se zanimate in ki ste za prerod našega naroda in tudi tisti, ki hočete v slikah videti, kako ugonablja brezmernost v alkoholu, pridite v prav obilnem številu! Razstava vina v Ljutomeru. Vinarska zadruga v Ljuto meru priredi s sodelovanjem kmetijske, sadjarske in čebelarske podružnice v nedeljo, dne 17. in v pondeljek, dne 18. t. m., v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru razstavo z vinom, grozdjem, sadjem, brezalkoholno pijačo, čebelarstvom m raznimi drugimi kmetijskimi pridelki. Razstava se otvori v nedeljo, dne 17. t. m., ob 9. uri dopoldne, in je združena z raznimi strokovnimi predavanji o vinoreji, sadjereji, kletarstvu, kmetijstvu, čebelarstvu itd., ki so velevažna za vsakega, ki se peča z omenjenimi pridelki. Razstavo obišče g. veliki župan mariborske oblasti, kateri bo Obdaroval najboljše razstavljalce s častnimi priznanji. Razstavljalni predmeti, t. j. vino, grozdje, sadje in drugi kmetijski pridelki, se bodo sprejemali od četrtka, dne 16. t. m., od 8. ure dopoldne naprej v dvorani Katoliškega doma. — V pondeljek, dne 18. t. m., bo ob 9. in 15. mri predavanje s skiopticnimi slikami o alkoholizmu in je ilsto namenjeno v prvi vrsti za mladino, kakor tudi za odrasle in vse prijatelje treznostnega gibanja. Pridite v obilnem številu! NOV NAČIN GNOJENJA? Našo javnost je zopet presenetila nova iznajdba, tako-zvani elektroterro-aparat. Neka švicarska tvrdka razširja po svojem zastopniku indirektno gnojenje zemlje z električnim tokom. V ta namen je napravila in spravila v promet pripravo, oziroma aparat, ki je navidezno silno spretno in umno sestavljen in ki utegne zadiviti in na prvi hip pridobiti marsikaterega našega poljedelca, oziroma kmetovalca. Tvrdka in njeni zastopniki Vam kličejo samozavestno in zmagoslavno: »Ni Vam treba nič več gnojiti, umetna in naravna gnojila so Vam nepotrehna, nalbavite si elektroterro-aparat in poskrbljeno Vam je za vse čase in stalno za gnojenje z električnim tokom, ki se tvori v zraku!« Kaj je vabljivejše kot takale reklama? Vsakdo bi si hotel prihraniti stroške in delo z zamudnim in dragim naravnim in umetnim gnojenjem. Žalibog Vam moram povedati, da tudi elektroterro-aparat ne more uresničiti tega našega lepega sena. Imel sem letos priliko študirati učinek in delovanje tega aparata na državni kmetijski preizkusni postaji v Admontu. Aparat za navodno pridobivanje elektrike iz zraka obstoji iz ene povsem navadne pokočne magnetične palice, ki končuje v šopu železnih igel, in iz ene prečne palice, ki mora biti, da zgleda .stvar še bolj mistično, natančno uravnana v smeri sever—jug. Vsa priprava je nameščena na navadnem telefonskem drogu. Od aparata vodi žica, ki se mora napeljati v zemlji v smeri prečne palice. Delovanje aparata in žice se razteza baje na razdaljo 3 m na levo in ina desno. Za celo pognojenje kake površine bi bil torej potreben na vsakih 6 metrov 1 elektroterro-aparat, ki stane 100 šilingov, oziroma 800 dinarjev. Da bi bila inštalacija te priprave izvanredno draga, je jasno. Vendar pa če bi bilo delovanje elektroterro-aparata uspešno in zadovoljivo, bi ta priprava kljub temu ne bila predraga in bi bila naravnost idealna. Ugotovili pa smo, da je učinek tega aparata absolutno ničev in da ne kaže prav nobenega uspeha. Ne na poskusnem polju in tudi ne pri elektroskopu. Uporabljali smo za ugotovitev elektrike navodno pridobljene elektrike po elektroterro-aparatu tako fine in občutljive elektroskope, ki se oglašajo na vsak, tudi najslabši električni tok v človeškem telesu — pri elektroterro-aparatu vendar le-ti niso pokazali niti najmanjšega toka. Ne da se oporekati, da bi električni tok ne pospeševal presnavljanje v zemlji, vendar je pospeševanje presnav-ijanja in rodovitnosti dandanes električnim potom še veliko predrago. Mogoče je že eden ali drugi opazil, da se je mesto, na katerem je udarila strela, še dolgo let poznalo Nedolžnost Mamica: »Kje si bila tako dolgo?« — Anica: »Kopali smo se!« — »Kdo je to, smo se, dečki ali deklice?« — »Tega pa ne vem, ker nismo imeli obleke!« Pri optikarju. »Rad bi očala kupil.« — Prodajalec: »Ali taka da se bo od blizu videlo, ali od daleč?« — Kupec: »i aka, da se bo videlo skozi.« ^ ječi. Duhovnik jetniku: »Vi ste še tako mlad, pa ste po bujnejsi rasti rastlin. Resnica je torej, da so v zraku že v zaporu! Kaj si bo mislil o vas ubogi vaš oče?« — Jet-velikanske množine neizrabljene elektrike, vendar dozdaj nik: »Kaj si misli moj oče o meni, lahko takoj izveste. Je te silne naravne energije. Najmanj pa je za to nalogo zaprt kar v sosednji celici.« usposobljen elektroterro-aparat, ki zasleduje več ali manj le spekulativne namene. Sodba o gnojenju potom te priprave je torej enaka kot sodba o Azoformu in Nitraginu v kulturah: o preparatih, oziroma glivicah, ki so navodno v stanu dovajati vsem rastlinam iz zraka redilne snovi, pred vsem dušik, in ki so v praksi popolnoma odrekle. S tem splošnim opisom sem samo hotel opozoriti našo javnost, da ne nasede eventualnim vabam, ki so jih objavili sioer povsem resni ilustrovani nemški in tudi že jugoslovanski listi. Fran Wernig, Gornjigrad. bmola. Postopač sloni na mostu in si ogleduje zadnji dinar ter premišljuje, kaj bi z njim naredil. V tem mu pa smukne dinar z dlani v vodo. Postopač gleda za njim in vzdihne: »Vtopil bi te bil, tako ali tako, toda v vodi ne!« E. Rakovec: Nevenljivi spomini na Rim, Zelja mojega življenja se je izpolnila videl sem večno Mariborski trg dne 9. oktobra 1926. Toplejše vreme je pri- I '„IS?™.8^ P^Ža. Najlepši spomin mi je zdaj ostal, i 1 r\ frt ny\t £ tt/,X _____t .. -----J „ U____1 .i___' « __ i ■» ki ga nobena stvar ne bo izbrisala. Kako je moje srce veselo m zadovoljno! Klečal sem na grobovih sv. Petra, Pavla, Ignacija, Alojzija, apostola Jerneja, sv. Frančiške Rimske sv. Cecilija, sv. Katarine Sienske, sv. Aleša, sv. . . , , - - • . , Benedikta Labra, sv. Lovrenca, sv. Štefana, sv. Klementa, i1 P" sv -__ ol BS laevo^BH .3 —c/{— tn/K* inn -4- ka. ota sq .bsli -tel _ 9l ,9l89VS( ____ •Taviiranclu>i> kavni .len U v g^TL «JMII^a^^.nghc^ K zrnati kavi no v$afc naetn spada Pravi Francka» ..... oe i» ni ,jfi>,nb moav Imq tivong oriiib9i bjIbts si iriBniiJrBi .obloibo cmoniogop i^rna v 9« ni^^jo tmny)]g'<- mat 8 iu1l,'jP0llIStVOi,/ei oitsmT in>.9T rri98voq iooi- iliv velika zaloga od ppiproslega najfinejšega lastnega izdelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi~posamezni komadi. Prevzame! .Vsa .stavbena, tip i«azar-p.^e^kaokifleflšflUi, |tn ;-ndu » i-Z;ilopa pohištva, sedruženih.ioi ei-infitftrskiii' iek»jstKot^ Msurifcori^ 5—4 a GAspeteM trtica, BO.i i 'v 143& fl90 riiinnhorob rliif>7.j i iq ilr.lan TIe[bdoT~" -iso S9id £rno[fn>io Braodo bom ioinLovsBi oq niodo liiiebBsh 98 B(8'iifo Bg9>išonno gniodo i!i|'.ri btb i(nži909tq iboi r # HffibsBfl .ix!7oqn^Bn i MK.erut 8—S 9loo sq bso. ni omM b9m idiv inboio )von Jržlon >oiio V. . i o / j ^H^ftN. oin /Biq in ,otnilainreiq oidob 9ctKk? 9091 193{ (u.w>nnO to>l ¡aBboqeog Bn BI i omM bom v OtfidiSBH 90 V9»lBVid BiomoiuiJ ilišioiBte doav rn oo&aso ov/riCi [OijjjJ Jo>{ 9l98 05J .tBljIst B[16J1 vorfiv det a oniv Blgoob 9[ Bq ot ,9» o oav 90 KboT ida sem tiste dni res poza delo ravnotako so tudi d reiB «.«iat in na domače ji trdili, da jih ne mu- čijo nobene domače gknbi, da jim dom še na misel ne pri-dtČnA'lF M'to ^ Se 'Mi' tfSkliAfSod- Biaijl .¡H p'd usfltt ftso-7^ . /a m B§9il v oing ihl ."S-goiiiiiii/oEB1! BiroTn r/fi TO>fBJi B§ hI ,.X «[i^^ ■ oliloig vaonooiiin aoeil o^ilol ioi>t ru\eiolo Ba[9n[B[ -tg^fj aoV ¿uil-toO if-otBao čiq«jfliob io>ti»i «•oa^HiinO' s ^omisljenikii mus ■.tmUi, ^ ;9m oa i>i ,r>rriiH Bg9žianfigoq B§ejigiB89a B^iBia nikvsjai fcbl ^, rv^ 1 19sA 1 ffVi. »v1 • a/? ' CV41 • »s/"« rvt+r^: F»-* f i J^i A ; k 4 h. d I k- A I k 4 I V JI k A I k A f k A I k a\k | k^k^KJlk^jk^lk^lk. A-^MA^A on ooia 0/1 .7978 aev BJBDBlvdo vožiioL) ni š9qBq Bb ,ibivj b9V«iiBir§5918 omg ,972(190 ol| 97jll90 bo ilib ¡i. S n^ nnflg ,oa boifbo "sBf DTT ^isOTnlT-r^fTm^A si iiifijjt oriio-vi ootr A rrr r rrr rfo. i F.r «-r-i -Ol 9VOO ,9o[ni on--Btionšnl -Bil ini9 -97 7.9 fTfvli-Ti t n »oTtgficfno« osbTT nt sen x9q«Bq ozf ta ilid *1 - dimeo Ioq do oiigb'««/ nsb igniO, jaids ivial^ < ožiianilft« ti v v; iiq soqBq oa o A Tioieb dinsBi si 79[iBmoi oiliiov Bq 9} :iMdUtl! 0«IimiliJ)i«i (fstaiiteiVVfMlaSL' .-bModa iiliJlljllVlJ JjlMIDoa in koiORftfja^i IBg nBjiitBV .94 sbiv oiiilot Bq 9f rtfliv fd ,onlBiynl (ogmb jgroD fn .o / .ve git Bn i[| sv^fefežsii _______%e ,!:se9iai [Mm® proa«.7MpraHdoi©i\ibljl fPi.nlrtnvil ip r ^ n-u!—m—r-7TT—m—rn-rrr armonij, tvrdke »Lenarčič«, ja o dobro - ohranjen,. zeloTJlep in močen'(gl»š| imdbi: hoda. Bil bi primeren za pev^ta • jTJgtr r;n st>v rffnoso ''lfl "" ""j"*'"'" Nove «odeopradaiiali) zamfcniaj-j®»; jaboičloikolMid^ -M^vtiK iLiedinekfj Mit^bft^. Cigzdm ^^ ipfo Nov, m V1-YM-(I .) Ob t- ou ift;i•••,: Cctb^ttifll^tkVllhi d^fi^i -v Biš^rtcA' okt: D111.1 ^ttett V ^ARIBOMt' !sti jpfjhM (i«1026 nm ■lihii? ijrJi rr nr-,v i 1 U ~'J . \ iri9->j(j rtftfpiift^a ___P^jfoitt -00^ ,9mBl8 tosC •SI) Bn smela ir m fl^i^ab IM'1^ vosov ar iinih^U s-g Posiljatve s pošto m zeleznico. — Cenike gr^i^^j (,x t- fif'f'T ^ fnffnl -fn L'l oafj nu, ii! .ufituimj oplodi.filf-' ' (teq©0d8topd!(0d .fo&fi^M v onr, on.oM 1 .(olh»«vA w M ■o «S Ob oepM^a^i^ifl. 1026. OMI oifei >BljI .mjiid lM3rn a ;e 1 ■n'/rA r/olo f (>i<' (VWiid ti ,[aoA 8 Re^eo^r^nic 0.i0iai0iaiaiQiai0;žs;0i0 Hi ^a vs __ isJcMsi___ . ■ r - - 9[~98 ciSGi iidohio .8 bBraoji iiBta onfei ¡K^r.Krajp^a Misl^iib 9{iq ^¿^p^jola 0 -B7dfobjri cifTvoiota 0. -ifB7XSbi8[9q01V99 000.0S ^^»»ii+ffrrf} ¿ivtDm.i HiTbmm i ( te9 ornfis in ,Bnšnb ,Bn „OOgSbI »t --... v ^VJVT*- JO VA- - " 1. i biv Bb ,ibs 98 tevdf^j-fa/p* abo na/det»Homrt d9t oinoifviš [9f O ^ ». JIJIO^ ili Jt VfaryJn' ■•i!'uU' rt BS oliiaobBS rAs [U ,[ii.08 U\ aftOžii»1 'odoia 'tn9i bi jj|[QlA .78112-jr iiq sn ^[ibIIb ¿Vinifa-r "»SgPfelifiki 1 PtusTo -.'! 'lig 7 j Dri -žiiMil cifeTOvi^ i.nqoiq' bx PtifliiiHst/ larrioi toy[ 198 E Oitnaj^-SHiniki rproKloji ifilugg^ ve doi bo ilii ,IiIom onb97 1 ir P^l^fo^voi ^ oiBii -»•»«r-J^0®11 P^in^etBfiia iliqolalx) 9Š o iSvttt'!91-^ b9iq otBiom da. Lubej, Pesnica. 1> ~~ ifluela" (iT9rr [078 O ijfelSO ,B[hi8 Sil 03 oq vot loS BToii ni itof Bnvot9v3 si oSi .§}{ Oo '78 Bsfins ng 98 ioiot -jBf B39I19V8 9{n ¡S^il atemd inl9t v IojI |nBm 70I0I» r tvofeoq v 9bhq 'jilgriA .vo>itBboq 'ot v 6tBiidsioqn ni .-.3 :inBiatg9aq »latnik. V vsak i. I", '\jbBButj'i naSaga priznanegk iflBS 0>1 -MlakoJjjjg jB01 ih OVGlvtoiieriijiggnp ¡M^,, Bl[ls 9'.tfjplbfStie;s?aI2Q to ter 1 ^/pflrdfno pt-m&b&ia«ojfoii 3d ^vjhsoT-ojl onžrffiji oŠ 97 obf 901B701B1H IJdbCbffilon id gO«/ I uo 8 jOjflfigftiilinoh: lina v Bq ^ IB>( jtfm^mkift pankrpuin&i/točii ils vitezi/ tidtaJbbamiikte 9n k fq 98 oilite iutb\iiias&.ri*rttaum 98 J iijtamii s flBžsiqv 9[ sg tlol{ -BicMBuioov Bq ol »iu:/BIOJI! ■f lil Byf«J7B »t -ik.,0'50 e%y * w Jriol ' ono| iBJi iBq fitB7Blq pi 9[ 93 [lodi^ Bil 93 9VOq [93i91 9[ Bq ¡ijieold ^v Ifišib on« - dijlvs (oogom atnoeuJ »i ni ^lidob sBn orna ni ;Bn [on^j aloq mi ,191 .438 ojIžoiIO »s cb.0808 o[ :fBšcjiq7 Bt .9bo7 iaiio>I 'i .9^ / Jgirr 'in irtil93 id lipnra -nm 93 i$n .T^pBKjv ,W/3|IgjnTOiq Irsoirupn in iS 9J nm [bj! | , f09bBiO v ifffM%g Bg lOi-ITOSOV s oniv oq 9oiioa p 98 otBoMioifeP^m^A^i 897oI8 .bi! loinlž inboi ob Bit ijfinbBi§oni/ iav nožibeid »nBoi} Pa n-rt M,.;III»III ...............................................................1 nji mmm..... ||riq¥sg blagpv oMag^mt» .^g^lp^h :iq a ^M^JvtVAKTURKA-iRiS^ViJlA «natei itio I .MrblojNfl^pjjtg^ ^ ^ifel^fibvisietirafci. oe 9tnB I hiVMTfT P.V ot» t-J rr; nI«»;,. . :.f i • Sr ""nrmo' VB'I-r onm iq jijrunoTiTB _ v isonToinsoTO B[IaMogn mmmmmmmmm mm eea, V M* ^bJ rv .iminplilp^r «ni/ Tii mr — ibSfi ■inn^ib qob hu .6 do ,.m .t .Vi onb^r. i nož/ .3^5, i žlietv bileotf ;uobo j podajaj m |aartrovaUi oediiikfrfi ffiSf [^sr^ [g^edm1 "TB? t,^nrao po Hsmoieiaa obod op f-Jfnh;-,q ......r ^^ ailoTBii —1 " :-------l t . ---- i nmsiiodojilB o imBiiifa iminoitqoij{8 8 9[f BS "t^^k1!l^ili^ffm 6S iia'IV vn BMB1S SI polenji, . --------, —r—------------- TOigl fmfrfsl-i 1 ofliiiji-oIbol^mJj/Rj^Mi] onbovBn bx lBiBq> B^eftll VSfikonim,..Hi^uL^ptt^tu iiirBjjk^jmsioii^fit^ou I zdravnika z mnogostransko cioiko izitasnjp!, TUireri^se'!1 | i je sam boril s to boleznijo. Pišite-«!1 natančno'MoiBn Bn oVl .Bdoqan BgepniMm^fl^o^^ 9n TO5in i E. PASTERtfAit&i1 »Britij Š;ma ilBirdBioqU316 |onil OvIBI utBiagB-onoloilžk ^Mte BTii __ Hlapčevska družina z večimi delavskimi močmi se sprejme takoj. Prijave pri upravi velepo-sestva Herberštajn v Ptuju. 1374 _3-1 Dva shrambna soda s 15 do 30 bi na prodaj pri meh. sodarstvu Pichler, Maribor, Frančiškanska ulica 17. 1371 3—1 Sadno drevje naročujemo v popolno zadovoljstvo pri I. slov. drevesnici I. Dolinšek, St. Pavel v Savinjski dolini. Zahtevajte cenik! 1357 Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce in sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo. 1361 3—1 ■BrMftlkoholna Produkcija« v LJubljani, Poljanski nasip 10, £ilje vsakemu naročniku Slov. ■psdarja zanimiv cenik brez-flaAne. Zahtevajte ga takoj; ne vam žal! 863 Vinske sode različne velikosti, proda F. Gnilšek, trgovec z vinom v Mariboru, Razlagova ul. št. 25. 1404 Kupujem stalno borov, smrekov in jelkin les za rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe na Dragotin Korošec, Rečica ob Paki. 1401 Proda se 7 novih sodov s 300 1 in 450—600 1 po dnevni ceni pri Muhičevih na Zeniku (Sovjak). p. Sv. Jurij ob Sčavnici. 1414 Starejši močen mož se sprejmo kot oskrbnik za gospodarstvo 14 oralov v Halozah. Razumeti mora sadje- in vimorejstvo, nadzorovati delavce in tri glave goveje živine oskrbovati. Javijo se naj samo pravični in delavni prosilci z zahtevo plače, brez ali s hrano in kje dosedaj zaposleni, na naslov: Šulter, poštno ležeče v Ptuju. 1422 Fizikalno zdravilišče y palači Okrožnega urada za zavarovanje delavce? Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom. O tvor j eno s 1. oktobrom splošno dostopno. Vse zdravilne kopeli, hidro-, helio-, elektro- in mehano-terapija, za revmatične in živčne bolezni, vnetja pri ženskih boleznih, boleznih srca in oživlja, arteriosklerozo. Odprto izvzemši pondeljek vsak delavnik od 8. do 12. in od pol 15. do pol 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure in sicer ob nedeljah, sredah in petkih za ženske, ofb torkih, četrtkih in sobotah za možke. Kod* vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodarsko pod Jetje ▼ Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba tačna4 _ 1032 16—1 Borova debla 8 m dolga od 16 do 24 cm premera kupim večjo množino za rimsko dobavo. Naslov v upravi. 1223 10—1 Najbolj ugoden nakup vsakovrstnega zimskega blaga za moške in ženske, kafc«r tudi veliko izbiro gotove obleke za dečke od 75 din. naprej, gotove zimske suknje in obleke za moške nudi Anton Macun v Mariboru, Gosposka ulica 10, in v podružnici t Ptuju Enrilo Splošno priljubljen Kavni nadomestek okusen i cenen. Dobiva se v vsef> dobro osortlranlO p koloni/alnlö trgovina0. Dve sušilnici za hmelj, sistem Lorber-Hahn, so na prodaj. Velikost 4 H kv. m, ter se zamorejo postaviti v vsako gospodarsko poslopje brez posebne stavbe. — Pojasnila daje Edvard Kukec v ali Žalcu 7. 1384 Hrastov okrogel les, kakor tudi cele hrastove gozdove kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica. Istotam se išče tudi en večji smrekov in bukov gozd za kupiti. 1400 Več praznih, novih vinskih sodov polovnjakov s 315 litri in manj na prodaj. Waigand, Maribor, Kopitarjeva 6. 1402 2—1 V dekliškem zavodu usmiljenih sester v Wundschu pri Gradcu prične v mesecu novembru tečaj za ročna dela. Poučevalo se bo: ▼ šivanju, v prikrojevanju, go-spodinstvu in muzika. Sprejemajo se dekleta s 14 letom. Mesečna oskrbnina znaša 300 do 400 D. Za pojasnila se je obrniti na »Madchen Erziehungsanstalt« in Wundschu bei Graz. 1395 2—1 Posestvo na prodaj. 7 oralov v Radahovi hiš. št. 17, ob glavni cesti v bližini Sv. Lenarta v Slov. i goricah._1413 2—1 j Za svoj vinograd v Slovenski Bistrici iščem razumnega, poštenega in delavnega viničarja. 3—4 delavci. Nastop 31. oktobra. Pišite na: Vladimir Vošnjak, Ptuj. 1397 3—1 - | Oskrbnik (šaler) se išče za večje posestvo v Savinjski dolini, z večletno prakso, trezen, starejšega od 35 let, neoženjen, tudi brez strokovne šole, najrajše kmetske-ga fanta. Hrana, stanovanje in Sprejemanje novih slučajev vsak delavnik od 8. do 9. ure, V trgovini Franc Koleni, Anafr morate kupovati, iig tam dobite dobro blag« p nizki ceni. Velika Iibira blaga vteH V» Velika izbira! Najnižje cene i Zimsko perilo, copate, rokavice, sviterje, klobuke, dešne plašče, čevlje, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka 1403 JakoV» Lah, Maribor samo Glavni trg 2. ]HHHHBHHHHBHHHHHHHC3HaH □ □ □ □ □ 10 0 Í0 ¡0 10 iB iS 10 0 !!! Varcujte z denarjem!!! pri nakupu manufakturnega blaga. Predno kupite, si>glejte velikansko zalogo in čudovito nizke cene v mamifaktiiriift In modni trgovini FRANC DOBOTIČMK Celje, Gosposka ulica 15 Stranke iz dežele dobe popust! — Krojači in šivilje posebne cene'! Na drobno! I244 N» debelo Dobro in poceni zimsko blago, obleke, platna itd. se dobi pri I. TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17. perilo v hiši. Plača po dogovoru. Prepisi spričeval naj se priložijo prošnji. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo lista pod naslovom »Safer 1926«. 1383 Tiskarna sv. Cirila v Mariboru r. z. z o. z. se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin. V Knjigarni in prodajalni Cirilove tiskarne na Koroški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in prodajalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poceni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in pre-šani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne in šolske ter razne molitvenike. 9 Edino najboljši telefon 91S Šivalni stroji in kolesa' so Iii JOSIP PETELINC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi)' = znamke Gritzner, Adler is Phönix : za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubiedc. — Pouk Ö vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. stane pri meni ena dobra budilka z triletnim pismenim jamstvom; tudi dobite že: 1 dobro nikel. anker-uro (31etno jamstvo) za 88 D 1 dobro sreb. žepno uro (51etno jamstvo) za 277 D 1 orig. nik. yDoxa«-uro (lOletno jamstvo) za 340 D 1 orig. nik. »Omega«-uro (lOletno jamstvo) za 395 D Zahtevajte brezplačno najnovejši ilustrovani cenik od eksportne tvrdke švicarskih ur "Jupiter", F. KNESER, Maribor Aleksandrova cesta št. 27g. je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce In drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manulakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik IERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG ŠTEV. 2 poleg glavarstva. 1290 Krasni nagrobni spomeniki te belega in sivega marmorja, kakor tudi pristne švedske franitpiramide v različnih in vsestransko priznanih nizkih cenah v veliki izbiri pri 1321 J. F. PEYER. kamnosek Maribor, Aškerčeva ulica 21 in Kersnikova ulica 7. Kristjanske cene in dobro blago se dobi pri I. TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17. 1331 Oglasi v Slov* Gospodarju i imajo najboljši uspeh!j TISKARNA SVi CIRILA t Maribora, Koroška cesta štev. 5 in njena PODRUŽNIC A jr^Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo ima na razpolago: 1. vse šolske knjige za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko Solo, za meščanske in osnovna iole. 2. vse druge šolske potrebščine kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene znverne. — Postrežba točiva. Za obilen obisk se priporoča cenj. dijašhru in staršem: PODRUŽNICA CIRILOVE TISKARNE, TISKARNA SV. CIRILA, Aleleeedrore I F\T7KT A'i A Tr'T~Xrr PC ............. NijSflljSfl in zelo trpežno igo aa možke In ženske obleke, sukno, hlacevino, volneno blago, barhent, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini J J. sostarič, Maribor ff"'" ¡ALEKSANDROVA CESTA. Priporoča m TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU. si mnoj ustreže ■ »■minimi.....mini ESNIO i ■• —n il i—i!ULt mmi^sam--^ jteoilšj im M&Jars&spiaaJfe 1 Spoda]ešta]ersk! ljudski posojilnici v Maribora, itilaa süßt it. i t, i,i iiXq i Vsi hočejo zlatnik, ki se nahaja v ZLATOROG TERPENTINOVEM MILU. Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila! IzaBllae vloge Efea »cfptfre&i fp i», i trlaieaeino odpoved pa 89fa ^fSII TUT »IIB» Kaum im Podružnic» Maribor« lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta S, preti frančUKansi« cerkvijo. Izvriuje vse bančne posle najkulantnejšel —. Najvišje obrestovanje »loj aa knjižice in v tekočem računu. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr, loterije. ypBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBUBBBBI i Zadružna gospodarska banka d. i g i' DD ES IS IS iS os is s is IS IS Somišljeniki, širite naš list! J Če pridete v Maribor, potrudite se v manufakturno trgovino Fran j o Majer na Glavnem trga št. 9 kjer dobite razno zimsko Vlago, n. pr. odeje, koče, barhen-te, moiko ln žensko sukno, platno, zimsko perilo itd. itd. po zelo nizkih cenah. l3$8 Kupujemo okrogel smrekov les (hlode in cela debla) po najboljših dnevnih cenah manjše in večje množine. — Rudolf Kiffmann, parna žaga, Melje, Maribor. 1886 Sveža morska riba še dnevno peče in toči pristni Dalmatinec samo v že dobro znani prvi dalmatinski kleti v Mariboru, Mesarska ul. 5. Povodnik. VOZNI RED veljaven od 1. oktobra 1926, se dobi v tiskarni sv. Cirila t, Mariboru. — Cena Din 1.50. Čujte! Glejte l MARTIN SOMER, KONJICE Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hi< teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi, — Za prav obilen obisk se uljudno priporočam 1 : Tiskarna av. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospodarja«, predstavnik: Janš Goleč, novinar v novinar v Mariboru.