NOVI TEDNIK
CELJE, 19. AVGUSTA 1982 - ŠTEVILKA 33 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
39LETSNOUB
SLAVKO ŠLANDER
V vojašnici Jožeta Meniha - Rajka v Celju je bila
slovesnost ob 39 letnici ustanovitve VI. Slovenske na-
rodno osvobodilne udarne brigade Slavko Slander, ki
inia svoj domicil v Celju. Zbrali so se številni borci, ki
so pomagali izbojevati težko bitko proti sovražniku.
Slavnostni govornik je bil general polkovnik Janko
Sekirnik-Simon, ki je najprej spregovoril o enoti in
njenih akcijah, nato pa opozoril še na nekatere ak-
tualne probleme, ki so vezani na našo splošno priprav-
ljenost v varovanju miru in neodvisnosti. Opozoril je
tudi na pomen ohranjanja pomembnosti tradicij NOB.
To je bilo še posebno pomembno za mlade fante, ki
so pred tedni prišli v Celje služit vojaški rok in so ta
dan svečano obljubili, da bodo nadaljevali z ohranjeva-
njem vsega, kar so zagotovili njihovi predhodniki. Po
slovesnem postrojenju enote VI. SNOUB Slavko Slan-
der ter slovesni zaobljubi je bilo tovariško srečanje v
Doniu JLA v Celju. Na srečanju so bili tudi predstav-
niki javnega življenja ter starši mladih vojakov.
T. VRABL
MEJO VARUJEMO VSI
15. avgusta so slavili ljudje, ki branijo našo mejo. Gre
za graničarje - vojake in starešine ter vse druge, ki z
njimi delajo, sodelujejo. Opravljajo najodgovornejše
delo, kajti so varovalci meje. Tiste meje, ki smo si jo z
velikimi žrtvami zavarovali po II. svetovni vojni, to pa
moramo na vse možne načine varovati. Mnogi si še
vedno želijo najti »pot« skozi naš trden obroč, vendar
na najodgovornejših položajih so naši najboljši ljudje.
Namestnik poveljnika LAO generalmajor Svetozar
Višnjič je pred praznikom med drugim zapisal:
Z vsakodnevnim odgovornim opravljanjem nalog
ste tovariši granicarji dali pomemben prispevek k za-
ščiti naših meja... Tovariši graničarji, od vas kot naj-
bolj izpostavljenega odreda na braniku naše domovine
pričakuje naša družba, da boste še naprej povečevali
vojaško strokovno usposobljenost, krepili moralnopo-
litično enotnost, razvijali vsestransko sodelovanje s
prebivalstvom v obmejnem pasu in strukturami SLO
in DS ter tako še bolj varovali nedotakljivost naših
meja.«
Slavje je bilo tudi v mozirski občini, kjer vedno ob
takšnem pa tudi drugih praznikih in navadnih dnevih
ljudje obiščejo vojake in starešine.
T. VRABL
ŠTIRJE CELJSKI
ATLETI NA BAI
Štirje celjski atleti so sode-
lovali na Balkanskih atlet-
skih igrah v Bukarešti: Rok
Kopitar, Stane Rozman, Edi
Kolar in Milan Kranjc.
Najbolje se je odrezal Sta-
ne Rozman s petim mestom
v teku na lO.OOO metrov z
najboljšim osebnim rezulta-
tom. Rok Kopitar je bil v te-
ku na 40O metrov z ovirami
šesti, Milan Kranjc pa v sko-
ku ob palici deveti, preskočil
je višino 440 cm. Edi Kolar je
bil v hoji na 20 kilometrov
sprva tretji, vendar je bil ka-
sneje diskvalificiran.
MATEJA ZALOŽNIK
POLLETNI REZULTATI OZD NA CELJSKEM
gospodarski voz škripue
Brez Izgub le v občini Slovenske Konjice
PoUetni rezultati organizacij združe-
nega dela s področja gospodarstva so
na območju celjske regije slabši ob
dejstvu, da so se v večini kolektivov
srečevali š številnimi težavami pri na-
bavi reprodukcijskega materiala. Prav
zato planirani rezultati v večini organi-
zacij združenega dela niso bili doseže-
ni. Plan dohodka je bil dosežen s
94,8%. V nekaterih občinah pa so ga
vendarle presegli. Tako v občinah:
Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in
Žalec.
Ekonomičnost poslovanja je ostala
na ravni lanskega leta, čutiti pa je slab-
šanje likvidnosti. Na gospodarska gi-
banja v prvem polletju je med drugim
vplivala tudi spremenjena (povišana)
amortizacijska stopnja. Neplačana rea-
lizacija se je na območju celjske regije
povečala za 24%, pri čemer prednjači-
jo v občini Žalec, Šentjur, Mozirje in
Laško. Torej bodo v organizacijah
združenega dela morali v prihodnje
bolj bdeti nad izterjavo kupcev.
Predvidevanja resolucije SRS, po
kateri naj bi skupna in splošna poraba
zaostajala za rastjo dohodka, niso bUa
dosežena. Rast dohodka so presegle
tudi obresti za kredite, prav tako tudi
osebni dohodki, ki bi morali zaostajati
za 8%.
V prvem polletju so se osebni do-
hodki zaposlenih gibali v povprečju v
znesku 13.000 din. Najnižji je bil v ob-
čini Šentjur, in sicer 11.373 din in naj-
višji v občini Velenje, kjer je znašal
15.110 din.
Zaradi že omenjenih težav, s kateri-
mi se srečuje gospodarstvo in ki so v
pretežni meri vplivale na slabše gospo-
darjenje, je na spisku precej organiza-
cij združenega dela, ki so poslovale z
izgubo.
Skupaj znašajo izgube na našem ob-
močju 911 rmlijonov dinarjev^ pri če-
mer so jih kar za okrog 80% »ustvarili«
v občini Velenje, kjer je na spisku 17
tozdov z izgubami. Vsi so iz Termo-
elektrarne Šoštanj, Rudnika lignita in
Gorenja.
■ Dolg je tudi spisek organizacij zdru-
ženega dela iz občine Celje, ki so v
letošnjem pi-vem poUetju prinesle več
izgub kot lani v celem letu skupaj. Iz-
gube v občini Celje znašajo 78 milijo-
nov, v laški več kot 30, šentjurski 13,
šmarski 8, žalski 16 in v velenjski 756
milijonov din.
Brez izgub so v prvem polletju letoš-
njega leta poslovale le organizacije
združenega dela v občini Slovenske
Konjice.
Podatle so na novinarski konferenci
v Celju posredovali predstavniki SDK
Celje in Velenje.
MATEJA PODJED
CELJE
konec leta je še daleč
livozni rezultati ugodni - do kdaj?
Številčni podatki o giba-
nju zunanje trgovinske me-
njave v letošnjem prvem pol-
letju kažejo, da gospodar-
stvo še ne izpolnjuje v celoti
planskih postavk, čeprav so
v občini rezultati ob upošte-
vanju zaostrenih pogojev go-
spodarjenja, povečanih ob-
veznosti do združevanja
konvertibilnili deviz in niž-
jih razpoložljivih sredstvih
za uvoz reprodukcijskega
"materiala sorazmerno ugo-
dni, je ugotovil Izvršni svet
celjske občinske skupščine.
Izvoz se je namreč letos v
primferjavi s prvim polletjem
lani povečal za 28,1 odstotka
s tem, da je porastel izvoz na
konvertibilno področje kar
za 43,4 odstotka. Izboljšala
se je tudi regionalna usmer-
jenost izvoza, saj znaša izvoz
na konvertibilna področja v
letošnjih prvih šestih mese-
cih v strukturi celotnega
izvoza 62,5 odstotka. Če upo-
števamo, da se je v enakem
obdobju uvoz povečal le za
2,3 odstotka, pri čemer je bU
uvoz reprodukcijskega ma-
teriala celo nižji, je stopnja
pokritosti uvoza z izvozom
skupno 85,7 odstotka, oziro-
ma 71,1 odstotek na konver-
tibilnem področju. Vsi ti ka-
zalci so mnogo ugodnejši kot
lani, vendar bo treba še mno-
go naporov, da se bo tak ugo-
den trend do konca leta na-
daljeval.
Ob novih pogojih poslova-
nja v okviru prograima go-
spodarske stabilizacije, za-
konskih predpisih o načinu
razpolaganja z ustvarjenimi
konvertibilnimi devizami,
selektivni uporabi deviznih
sredstev in omejevanju uvo-
za opreme, se bo celjsko go-
spodarstvo nedvomno sreče-
valo z motnjami v tekoči pro-
izvodnji in z velikimi težava-
mi pri izpolnjevanju izvoz-
nih planov. V vseh delovnih
organizacijah 2:ato že spreje-
majo ukrepe, s katerimi bi
tudi v zoženih pogojih zadr-
žali nivo planiranega obsega
proizvodnje, pri tem pa raču-
najo predvsem s poveča-
njem izvoznih dosežkov,
zmanjševanjem uvoznih su-
rovin in materialom ter na-
domeščanjem le-teh z doma-
čimi materiali in poveča-
njem uvoza s klirinškega po-
dročja.
Kljub vsemu pa v celjskih
delovnih organizacijah ugo-
tavljajo, da je naloga izredno
zahtevna, saj je struktura
celjske industrije takšna, da
je v veliki meri odvisna od
uvoza reprodukcijskega ma-
teriala iz konvertibilnega po-
dročja.
B.R.
TITOV TRG V ŠENTJURJU
V soboto dopoldne je bila v Šentjurju slavnostna
seja vseh treh zborov skupščine občine, na kateri je
slavnostni govornik, predsednik Izvršnega sveta skup-
ščine občine orisal enoletna prizadevanja vseh delov-
nih ljudi in občanov in dolgoročne stabilizacijske
smernice za nadaljni razvoj.
Na seji so najzaslužnejšim posameznikom in organi-
zacijam združenega dela podelih najvišja občinska
Priznanja in plakete »18. avgust«. Najboljši učenci
osnovnih šol in letos tudi Kmetijske šole iz Šentjurja,
So ta priznemja prejeli v obliki knjižne nagrade.
Nato je sledila slovesnost s kulturnim programom,
na kateri so del Šentjurja, oziroma njegovo novo zgra-
jeno jedro poimenovali za Titov trg.
DESET TISOČ LJUDI NA GRAŠKI GORI
Prav gotovo pomeni vsakoletno srečanje
narodno zabavnih ansamblov, vokalnih sku-
pin in posameznikov na legendarni Graški
gori posebno doživetje, lahko bi rekli enkra-
ten dogodek. To srečanje, ki je bilo letos že
sedmič, bi verjetno zahtevalo posebno »štu-
dijsko« obdelavo, kaj je tisto, ki privabi takš-
no množico ljudi, saj se jih je letos zbralo
okoli deset tisoč. Prekrasna planota, vsa vi
zelenju, je v nedeljo dobila posebno »barvo«.
Na desni strani se je spravila »pločevina«, na
levi gledalci in poslušalci. Prireditev je bila
dvakrat preložena zaradi slabega vremena,
tretjič pa je vrlim organizatorjem, predstav-
nikom Kulturno prosvetnega društva Ivan
Cankar na Plešivcu, le uspelo vso zadevo
izpeljati v splošno zadovoljstvo vseh prisot-
nih.
Nastopilo je nekaj več kot deset skupin -
od pevskih zborov do posameznikov in seve-
da narodnih ansamblov. Kvaliteta je bila ze-
lo različna, saj je žal šlo prevečkrat za zgolj
ljubiteljski odnos do glasbe, kot za kaj več.
Čeprav je srečanje na Graški gori zgolj
srečanje pa organizator preko posebne stro-
kovne komisije le nagradi tisti ansambel, ki
je napisal najboljši tekst o Graški gori. Letos
je slavil ansambel Toneta Videča, drugo na-
grado je dobil ansambel Odmev vetrov in
Sevnice, tretjo pa Jože Sumah. Odločili so se
tudi za nagrado občinstva, ki jo je dobil
Franci Zeme iz Vojnika. Prireditev je uspela,
za kasnejše veselo razpoloženje pa je igral
ansambel Komet iz Zreč, za »rekreacijo« pa
skrbel Mito Trefalt. In še pripomba: s prire-
ditvijo je treba nadaljevati, vendar bi kazalo
sam prograr© dodelati in dvigniti na vsaj
malce višji nivo.
Tekst: TONE VRABL
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33-19. avgust i9;|
ŠE GORI
PETROLEJKA
v krajevni skupnosti
Gorica pri Slivnici je lani
7 gospodinjstev dobilo
elektriko, letos pa bo žar-
nica zagorela še v štirih, a
kljub vsemu bo še v 16
hišah brlela petrolejka.
Dela opravlja Elektro
Krško in Celje, ki imata
posluh in razumevanje za
probleme krajanov, ki so
še ostali brez elektrike.
Del sredstev prispevajo
krajani sami, nekaj pa
prispeva še krajevna
skupnost. Velik je tudi
delež prostovoljnega dela
krajanov, ki so že davno
spoznali, da se da tako ve-
liko prispevati za napre-
dek domačega kraja.
V Gorici pri Slivnici te-
če hkrati akcija za nape-
ljavo telefonov. Zaenkrat
imajo samo 13 telefon-
skih priključkov, radi pa
bi, da bi v vsaki vasi za-
zvonil telefon, s katerim
bi bili ljudje in kraji bolj
pov.ezani. Tako naj bi pri-
dobili 35 novih telefon-
skih priključkov. V ta na-
men je krajevna skupnost
iz sredstev samoprispev-
ka izločila 300.000 din.
NJENO
VELIČANSTVO -
DEVIZA
Vse kaže, da bo tudi letoš-
nje poletje privatni sektor,
kar zadeva devize, na bolj-
šem kot družbeni, saj od
vseh koncev in krajev pri-
hajajo vesti o uspešnem
»bohotenju« privatnega kli-
ringa ob Jadranu.
Poročila bank kažejo, da
varčevalne vloge občanov v
Dalmaciji mesečno rastejo
povprečno zaSmio din. Sre-
di leta so varčevalne vloge
teh občanov znašale 40
mlrd din, od tega 30 mlrd
din v tuji valuti.
Privatni kliring je v bi-
stvu nezakonit, toda banke
na to gledajo malce druga-
če. Valuta namreč, ki jo ob-
čan zamenja »na črno«, obi-
čajno konča na deviznih ra-
čunih ali hranilnih knjiži-
cah. S temi devizami razpo-
laga poslovna banka, če-
prav le začasno, saj na tak
način ostanejo v prometu
»na terenu«.
Z devizami, zamenjanimi
v uradnih menjalnicah, raz-
polaga NBJ. Vprašanje je
seveda, če se lahko tolaži-
mo, da tako vsaj večina
dobljenih deviz vendarle
ostane v državi. Kajti, jasno
je že, da ogromne vsote po-
tujejo prek meje, kjer kon-
čajo v trgovinah ali pa v
bankah. Enostavno se devi-
ze danes vloži v našo banko,
že jutri, zaradi pokritja na
carini, pa s potrdilom dvig-
ne in povsem zakonito pre-
nese preko meje. Seveda gre
v glavnem za večje vsote.
Manjše vsote (na srečo jih je
več) ostajajo v naših ban-
kah. Tako pridemo do polo-
žaja, da devize, pridobljene
»na črno«, postanejo regio-
nalne, samo tiste v uradnih
menjalnicah pa - skupne.
BORBA
MOZIRJE

Predlog o kategorizaciji gozdnih cest
Nedavna razprava na zad-
nji skupni seji zborov občin-
ske skupščine Mozirje o pre-
skrbi lesno predelovalne in-
dustrije z lesno surovino je
opozorila na mnoge proble-
me, ki sicer niso novi, mnogi
od njih so že stari, pa še ve-
dno odprti, ker v tem času v
občini ni prišlo do večjih
medsebojnih povezav - ra-
zen redkih izjem seveda kot
med Gozdnim gospodar-
stvom, GLIN in Zgornjesa-
vinjsko kmetijsko zadrugo.
Zato ni naključje, če so v čvr-
stejših dogovorih na dohod-
kovni podlagi videli tudi re-
šitev glavnih vprašanj.
Nazarsko Gozdno gospo-
darstvo upravlja z okoli 600
km gozdnih cest. Tudi v tej
razvejanosti je videti korak
naprej tako v dobavi in pre-
skrbi z lesno surovino kot tu-
di v njeni kakovosti, četudi
je okoli slednje še največ pri-
pomb. Gozdno gospodarstvo
namenja letno blagovni pro-
izvodnji okoli 144.000 kubič-
nih metrov lesa, od tega pre-
delovalcem v mozirski obči-
ni okoli 83 odstotkov. Pri-
bližno 90 odstotkov te količi-
ne dobi GLIN Nazarje. Koli-
čine tako dobavljenega lesa
v prihodnje ne bodo večje,
zlasti ne iz družbenih goz-
dov, kjer zajema sečnja sko-
raj 100% letnega prirastka. V
zasebnih gozdovih je sečnja
nekoliko manjša. To tudi na-
rekuje, da si v občini ne mo-
rejo privoščiti povečanja
proizvodnih zmogljivosti za
predelavo lesa. Bolj kot to
jih bodo morali uskladiti, ta-
ko tudi celoten proizvodni
program.
Gozdne ceste so tu, tudi
precej modernih strojev.
Mnoge od teh cest so postale
javne, toda njihovo vzdrže-
vanje še vedno sloni izključ-
no na skrbi Gozdnega gospo-
darstva. Sredstev za to pa je
vedno manj. Zato pri Goz-
dnem gospodarstvu opozar-
jajo na problem in predlaga-
jo kategorizacijo teh cest, da
bi tako prišli tudi do sofinan-
ciranja vzdrževalnih in dru-
gih del. Zahtevajo torej, naj
tudi ostalo gospodarstvo
preko ustrezne interesne
skupnosti sprejme obvezno-
sti za financiranje vzdrževal-
nih del vsaj pri tistih goz-
dnih cestah, ki so že postale
javne in zato .močneje obre-
menjene prometne poti.
Poseben problem je drob-
na hlodovina. Predelovalci
iščejo in terjajo hlodovino
večjih dimenzij. Toda, ta je
omejena. Ni je na voljo toli-
ko, kolikor bi je želeli imeti.
Manjši je interes za drobno
hlodovino. In tako se nehote
pojavlja vprašanja - nanj
opozarjajo zlasti gozdarji -
kdo naj prevzema in prede-
luje to hlodovino. Gozdarji
pravijo, da jo bodo sami, če
drugače ne bo šlo. Tako bo-
do reševali tudi problem, ki
se pri njih pojavlja v zim-
skem času, ko je sečnja
manjša in ko ni dovolj dela
za vse gozdne delavce. Na
vsak način je to problem, ki
ga v občini morajo rešiti v
okviru celotnega usklajeva-
nja programa lesno predelo-
valne industrije.
Odprto je tudi vprašanje
ureditve centralnega skladi-
šča za lesno surovino. Mnogi
se zanj ogrevajo, drugi spet
ne, čeprav odpira urejeno
centralno skladišče nove
možnosti za pregled nad ka-
kovostjo lesa, za porazdeli-
tev surovine in še kaj.
Okoli lesa, lesne surovine
itd. je torej dovolj vprašanj.
Pri njihovem reševanju bi
morali odstraniti ozke po-
djetniške interese in se zave-
dati, da je življenje v dolini v
pretežni meri odvisno prav
od tega lesa, da ta les ljudi
med seboj povezuje. Zato je
tudi odgovornost za rešitev
nalog dosti večja, kot bi bila
sicer.
M. BOŽIC
TRIDESETLET
CELJSKIH
RIBIČEV
Celjska ribiška družina
slavi v letošnjem letu tride-
set let svojega obstoja. Za
slavje ob tej priložnosti pri-
pravljajo več prireditev, kot
osrednjo proslavo, ki bo 11.
septembra v Narodnem do-
mu, pobratenje z ribiči iz Do-
boja in Čuprije (pomerili se
bodo tudi v ribolovu), izdali
bodo brošuro in razstavo v
Muzeju revolucije ter podeli-
li najzaslužnejšim članom
priznanja. Ribiška družina v
Celju je med naj delavne j ši-
mi v Sloveniji pa tudi najšte-
vilnejširni, saj ima preko 700
članov.
FRANJO BOGADI
KOMENTAR

Le malo krajevnih skupnosti na celjskem območju
celovito gleda na problem obveščanja občanov. Celo-
vito namreč v smislu vgrajevanja sistema informiranja
kot enakovredno nalogo na spisku številnih drugih, ki
jih krajevne skupnosti sprejemajo kot svoje vsake
letne obveznosti.
Praktično življenje je že mnogokrat pokazalo, kako
pomembno je dobro obveščanje, saj je od njega od vi-
sno mnogo elementov izvajanja krajevne samouprave.
Kjer gledajo tako celovito in jemljejo informiranje kot
sestavni del družbenoekonomskih odnosov, tam mu
posvečajo tudi ustrezno pozornost in imajo tudi dobre,
rezultate.
Ponavadi imenujejo v komisije za informiranje
takšne občane, ki so že sami dobro obveščeni in so tudi
vešči oblikovanja informacij. Čeprav mnogokje šepa
tudi takoimenovano družbeno oblikovanje vsebin-
skega koncepta glasila krajevne skupnosti ali biltena,
to še ni največja ovira pri dobrern informiranju, saj
navsezadnje družbenopolitične organizacije v krajevni
skupnosti slej ko prej o njih podajo oceno. Mnogokje
se namreč vse preveč izgovarjajo na materialni vidik
informiranja, češ, da je to danes zelo draga zadeva. Res
je, vse prej kot poceni je to informiranje, toda z iznajd-
ljivostjo in dobro voljo se da marsikaj narediti. Mnoge
krajevne skupnosti na preprost način ,izdajajo svoje
informacije brez velikih finančnih stroškov, tesno so
povezane s šolami za distribucijo, mlade sodelavce
stimulirajo na različne vzgojne načine in podobno.
Vodstva krajevnih skupnosti premalo izkoriščajo ra-
zlične priložnosti za obveščanje o obveščanju, da bi
krajane seznanjali z načini informiranja. Kadar so
zbori občanov in je zaradi kakšne aktualne teme večje
število prisotnih, bi to lahko izkoristili s točko razno ali
s predstavitvijo (delitvijo izvodov glasila ali biltena) in
se pogovarjali o vsebini in načinu distrihuiranja obve-
stil v krajevni skupnosti. Odpreti bi morali rubrike za
občanovo besedo, da bi v resnici čutil glasilo za svoje
in preko njega in z njim komuniciral z vsemi vlcrajevni
skupnosti.
Skratka, možnosti je veliko, le premalo so izkori-
ščene. Zato ne bi smeh zamujati z novimi pogledi in
seveda tudi z dejanji, saj je dobro informiranje tudi
pomemben stabilizacijski ukrep.
D. M
ŠENTJURSKI IZVRŠNI SVET
ustvariti več dohodka!
Boii bo treba Izkoristiti zemljo
Na zadnji seji Izvršnega
sveta skupščine občine
Šentjur so največ pozornosti
namenili obravnavi in izvaja-
nju dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije in
ukrepom za zmanjšanje vseh
vrst porabe.
Nesporna je ugotovitev, da
so bile v šentjurski občini tu-
di v pretekJUi letih prisotne
stabilizacijske usmeritve in
dejstvo, da je najbolj čvrsta
podlaga za razvoj lasten de-
nar.
Ob vseh pri2adevanjih
združenega dela, da bi ojača-
lo svojo materialno osnovo,
pa je potrebno z ukrepi
zmanjševanja porabe na
vseh področjih zagotavljati
sferi materialne proizvodnje
denarna sredstva, ki bodo
omogočala stalno likvidnost
in nemoten potek proizvod-
nje. Zato v občini ponovno
preverjajo vse programe sa-
moupravnih interesnih
skupnosti in tudi krajevnih
skupnosti, da bi delovni lju-
dje in občani po samouprav-
ni poti ugotovili, čemu se
lahko v tem času odpovedo,
česa nujno ne potrebujejo in
kaj je bilo na področju pora-
be pogojevano s potrošniško
miselnostjo. Na taki osnovi
pa bo potrebno postaviti
realne programe, ki jih bo la-
že financirati, razen tega pa
bi z njimi manj obremenje-
vali dohodek organizacij
združenega dela materialne
proizvodnje.
Samoupravni organi v kra
jevnih skupnosti bodo mora
li bolj razmišljati o izkorišče-
nosti zemljiških površin ii
iskati nove možnosti zapo-
slovanja občanov na področ-
ju obrti in malega gospodar
stva. Vsa prizadevanja bode
morala biti usmerjeaia na pn
dobivanje dohodka, ne pa
področje potrošnje.
MATEJA PODJET

IVANKA
KRAGL
Celih šestindvajset let
je bila v službi v skupšči-
ni občine v Žalcu. Devet-
najsto leto je že član Zve-
ze komunistov Jugoslavi-
je, nazadnje pa je bila
Ivanka Kragl sekretarka
skupščine občine. Dolgo
časa je oklevala, ali naj za-
pusti svoje delovno me-
sto ah ne, potem pa se je
vendarle odločila. Vzro-
kov za to je več, eden
izmed njih pa je tudi ta,
da mora dokončati študij
na visoki šoli, svoje pa za-
hteva tudi družina. Sicer
pa - tako se je odločila in
zakaj je temu tako - to je
navsezadnje stvar Ivanke
same.
Ivanka Kraglova je bila
predsednica sveta za in-
formiranje pri občinski
konferenci Sociahstične
zveze v Žalcu, tajnik ob-
činske volilne komisije,
član komisije za statut,
član sekretariata OO
ZKS, član komisije za or-
ganiziranost in razvoj pri
OK ZKS in še bi lahko
naštevali. Ivanka je ves
čas bila in bo ena izmed
tistih komunistov, ki so
stvari vedno postavljali
na svoje mesto in ena
izmed tistih, ki je vedno
povedala, kar misli. Vča-
sih je to koga izmed sode-
lavcev ali sodelavk zabo-
lelo, ko pa je večina spoz-
nala, da je bila vsaj iskre-
na, zamere ni bilo več.
Zadnje mesece je po-
magala še zlasti pri izda-
janju žalskega Delegata.
Strokovno dobro podko-
vana je bila nalogi še ka-
ko kos in brez dvoma ima
veliko zaslug, da danes
delegati vseh treh zborov
občinske skupščine in
prav tako skupščin sa-
moupravnih interesnih
skupnosti prejemajo ti-
skaha gradiva za seje
skupščin. Le ta seveda še
zdaleč niso takšna, kot si
jih zamišlja Ivanka, toda
sčasoma bodo vedno
boljša. Tudi sicer je izre-
dno pozornost namenjala
informiranju, ki je eden
izmed osnovnih temeljev
za uspešno delovanje de-
legatskega sistema.
Ob slovesu so ji dolgo-
letne sodelavke in sode-
lavci zaželeli Srečno. Ta-
ko iskreno, kot to lahko
storijo le prijatelji, ki spo-
štujejo drug drugega. Ta
zapis pa naj pomeni Sreč-
no tudi v imenu vseh ti-
stih, ki so ob slovesu na
to besedico zaradi obilice
drugega dela in drugih
vzrokov na to pozabih.
Hkrati pa - hvala za dol-
goletno sodelovanje tudi
z nami, pri Novem te-
dniku.
JANEZ VEDENIK
LAŠKO
v nerezinah je lepo
Tam je letos letovalo 136 otrok
Sodelovanje pobratenih
občin Laško in Trstenik je
tudi na področju otroškega
varstva uspešno. Gre za ure-
sničevanje lani podpisanega
samoupravnega sporazuma
o izmenjavi počitniških
zmogljivosti za predšolsko
in šolsko mladino iz obeh
občin. Po tem sporazumu
naj bi otroci iz občine Vrbo-
vec letovali pozimi pri nas,
vrstniki iz občine Laško pa
poleti v Nerezinah na Malem
Lošinju, v počitniškem do-
mu občinske z\'eze prijate-
ljev mladine Vrbovec.
Letos je v Nerezinah leto-
valo v juniju in prvih dneh
julija 36 predšolskih otrok,
julija pa 100 šolarjev iz obči-
ne Laško. Septembra bo v
Nerezinah organizirana tudi
šola v naravi za 4. razrede
osnovnih šol.
V sodelovanju obeh občin
oziroma skupnosti je bil
dom v Nerezinah letos ob-
novljen, tako da so bili pogo-
ji bivanja občutno boljši kot
v preteklosti. Otroci so se do-
mov vrnili polni lepih doži-
vetij, saj so letovali skupaj z
vrstniki iz pobratenega Tr-
stenika. Zadovoljni so bili
tudi starši, saj je bilo treba 2^
celodnevno oskrbo odšte^
za predšolske otroke le
dinarjev in za šolske 250
Prevoz, ki je bil smotn)"
kombiniran ob prihodu ^
odhodu otrok na relaciji
rezine Trstenik - Laško jj
obratno pa je financiraj
skupnost otroškega varstv
občine Laško. Svoj delež J
prijetnemu razpoloženju
bivanju otrok iz občine L^'
ško je prispevala tudi izobi?^
ževalna skupnost laške o""
čine.
M. AGBJJ^
št. 33 - 19. avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
PRAZNIČNA LOKA
koraki k lepšemu
Več lastnega dela, prizadevanj in sredstev!
v nedeljo dopoldne je bila
v Loki pri Zusmu z osrednjo
slovesnostjo sklenjena prire-
ditev ob prazniku občine
gentjur. Na prireditvenem
prostoru so se že v zgodnjih
jutranjih urah začeli zbirati
delovni ljudje in občani,
gostje iz sosednjih občin,
predstavniki pobratenih kra-
jevnih skupnosti in občine
Užička Požega ter udeležen-
ci Zvezne mladinske delov-
ne akcije Kozjansko 82.
Slavnostni govornik je bil"
sekretar OK ZK Šentjur Bo-
ris Križmančič. V svojem go-
voru je med drugim dejal:
»V naši zavesti se mora utr-
diti spoznanje, da bomo mo-
rali pri urejanju skupnih
problemov v določenem
okolju prispevati več lastne-
ga dela, prizadevanj in sred-
stev. Pri razvoju teh območij
pa pričakujemo še nadaljnjo
pomoč mladinskih delovnih
brigad. Kot v vseh težkih ra-
zmerah pa se moramo tudi
tokrat z večjo pozornostjo
obračati k zemlji in proiz-
vodnji hrane. Nalog se mora-
mo lotevati skupno, zavzeto
in odgovorno, z upornostjo, s
katero smo gradili tudi naš
dosedanji razvoj ter s čvrsto
mero prepričanja, da delo
mora roditi sadove.«
In Loka pri Zusmu je prav
po zaslugi takega čvrstega in
složnega dela v zadnjem de-
setletju močno spremenila
svojo podobo. V kraju raste
novo naselje in tudi vse več
mladih se zaradi boljših po-
gojev življenja odloča, da bo
ostalo doma. Veliko je k te-
mu prispeval sodoben Aerov
obrat, ki je ponudil delovna
mesta 43 zaposlenim. Izpo-
staviti pa velja tudi priprav-
ljenost delovne organizacije
Toper Tozd Moda Šentjur, ki
bo s svojim delom proizvod-
nega programa začel delati
na področju krajevne skup-
nosti Loka pri Zusmu, v ob-
jektu v Dobrini, kar bo za
kraj vnovična velika pridobi-
tev.
V občini Šentjur so praz-
nik obeležili delovno. Z de-
lovnimi akcijami, pa tudi z
novimi stroji in pogoni v to-
varnah. Spomladi je začela
obratovati tovarna energet-
ske opreme EMO Šentjur, v
LI Bohor je stekel nov fur-
nirski stroj, v delovni organi-
zaciji TOLO teče vlivanje
podplatov na novem, moder-
nem stroju. Z notranjimi in-
vesticijskimi posegi so ure-
dili delovne pogoje tako v
Bohorju kot v Alposu, v
Kmetijskem kombinatu pa
sta tik pred otvoritvijo proiz-
vodnja v modernizirani klav-
nici in proizvodnja lestev v
Tozd Transport.
Razširjeno pa je tudi po-
dročje ponudbe in prodaje,
saj je Avto Celje na pred-
praznični dan v poslovno-
stanovanjskem bloku v
Šentjurju odprl novo, lepo
urejeno prodajalno.
Na videz majhne pridobi-
tve obeležujejo letošnji praz-
nik občine Šentjur. Za mno-
ge ljudi, ki žive v teh krajih,
pa pomenijo korak do bolj-
šega in lepšega, k čemer radi
pridajo še svoj delež, bodisi
v obliki prostovoljnega dela
ali sredstev.
MATEJA PODJED
ŽALSKA SKUPNA PORABA
izguba v zdravstveni skupnosti
Več za zdravstveno postajo na Vranskem
Glede na dosežene prihod-
ke interesnih skupnosti v
prvem polletju ter na novo
ocenjene mase bruto oseb-
nih dohodkov ter povečane-
ga obsega skupne porabe (za
12 milijonov 398.000 dinar-
jev) so se prispevne stopnje
za občinske interesne skup-
nosti s prvim avgustom v
globalu znižale za 0,25%. Pri-
spevna stopnja iz osebnega
dohodka se je znižala za
0,3%, iz dohodka po osnovi
BOD pa se je povečala za
0,05%.
Prihodki samoupravnih
interesnih skupnosti so ob
polletju dosegli petdeset od-
stotkov letnega plana. Pri-
hodki iz osebnih dohodkov
so prav tako v večini intere-
snih skupnosti dosegli pet-
deset odstotkov letnega
plana.
Celotni prihodki pri izo-
braževalni skupnosti in
skupnosti otroškega varstva
so višji od plana zaradi zago-
tavljanja sredstev za nalož-
be. Izobraževalna skupnost
je prenesla iz samoprispevka
dobrih osem milijonov di-
narjev za izgradnjo osnovne
šole na Polzeli. Skupnost
otroškega varstva pa si je od
občinske kulturne skupnosti
sposodila za izgradnjo otro-
škega vrtca v Šempetru dva-
najst milijonov dinarjev. Od-
hodki so bili realizirani ra-
zlično.
Od 31% pri občinski razi-
skovalni skupnosti do 51 od-
stotkov pri občinski zdrav-
stveni skupnosti. Pri tistih
interesnih skupnostih, kjer
je poraba sredstev pod pla-
nom, gre za programe, ki jih
ne izvajajo po dvanajstinah,
temveč zapade večji del ob-
veznosti v plačilo v drugi po-
lovici leta.
Občinska zdravstvena
skupnost ima ob polletju za
pet milijonov 654.000 dinar-
jev izgube. Več, kot so načr-
tovali, so namreč porabili za
osnovno zdravstveno var-
stvo. Še zlasti je treba omeni-
ti ambulantno zdravstveno
varstvo, zobozdravstveno
varstvo, proteze, ortopedske
pripomočke ter zdraviliško
zdravljenje.
Tudi stroški za izgradnjo
zdravstvene postaje na Vran-
skem so se povečali, ker še
niso v celoti nabavili naroče-
no opremo. Namesto 27 mili-
jonov 300.000 dinarjev bo do-
končna vrednost vranske
zdravstvene postaje znašala
osemindvajset milijonov di-
narjev.
JANEZ VEDENIK
ŠTEFAN KOROŠEC V CINKARNI
uspehi pa tudi težave
Vse bo dobro, če bomo delali
Pred dnevi je bil na nekaj-
urnem obisku v celjski Cin-
karni član predsedstva Cen-
tralnega komiteja ZKS Šte-
fan Korošec v spremstvu se-
kretarja Občinskega komite-
ja ZKS Celje Aleša lica in
drugih tovarišev. Ob obisku
ie Aleš lic opozoril, da gre za
akcijo, ki je v skladu z vsemi
dokumenti, ki jih moramo
izvajati in da letos ni »pra-
vih« počitnic, kajti gre za vi-
soko zavest, da teče vse brez
Yečjih težav za odpravo te-
žav, ki nas že nekaj časa pe-
stijo.
Po uvodu Aleša lica je go-
ste na čelu z Štefanom Ko-
rošcem seznanil o trenutnem
Položaju v Cinkarni njen di-
•■ektor Maks Bastl. Razvese-
ljivo je, da ob letošnjem pol-
letju ni bila nobena cinkarni-
^ka temeljna organizacija v
|zgubi in da se je povečala
'izična proizvodnja. Celoten
Prihodek v prvi polovici le-
tošnjega leta je bil kar 314
l^ilijonov starih miljard, kar
Je za 30 odstotkov več kot
lani in za 9 odstotkov manj,,
kot so predvidevali za letos.
Dohodek je bil letos 72 mili-
jard ter je za 34 odstotkov
večji kot lani ter za dva od-
stotka manjši, kot je bilo pre-
dvideno za letos. V Cinkarni
je trenutno zaposlenih 2212
delavcev. V letošnjem letu
predvidevajo v Cinkarni za
8,5 milijona dolarjev izvoza,
kar je za 30 odstotkov več
kot lani. Dosedanji letošnji
izvoz pa je realiziran približ-
no tako, kot v lanskem letu.
Tudi uvoz je na podobni rav-
ni kot lani. Skupna ocena je,
da polletni rezultati dela v
Cinkarni niso slabi.
Štefan Korošec je pozorno
spremljal izvajanje Maksa
Bastla in njegovih sodelav-
cev, ki so ga v razgovoru do-
polnjevali, nato pa se je
vključil v razpravo. Opozoril
je, da se je bitka za še boljše
šele začela, dobili pa jo bomo
samo z direktnimi akcijami,
za kar pa bo potrebna aktiv-
na družbenopolitična aktiv-
nost. Treba je tudi ugotoviti,
kje so takoimenovani etapni
cilji ter seveda tudi dolgo-
ročni. Pri tem pa sta važni še
dve stvari: položaj delavca in
kako se dolgoročni program
stabilizacije izvaja. Treba je
tudi rešiti vprašanje, kako k
temu pritegniti delavca. Tu
mora odigrati pomembno
vlogo zlasti zveza komuni-
stov s svojimi člani, ki mora-
jo izkazati še večjo aktivnost
kot doslej.
Štefan Korošec je izrazil
zadovoljstvo nad dosedanji-
mi dosežki delavcev Cinkar-
ne, nato pa jih opozoril, da
jih to seveda ne sme uspava-
ti, kajti situacija je težja, kot
izgleda. Opozoril je na pro-
blem izvoza in kadrov. Pri
kadrih oziroma vseh zapo-
slenih pa je potrebno urediti
nagrajevanje tako, da bo
vsak dobil toliko, kot si za-
služi. Pogovor ie tekel tudi c
investicijah, kjer je potrebno
veliko strokovnega dela in
proučevanja za pametno
ukrepanje.
Končna misel je bila, da je
treba odločno v boj proti ak-
cijam, ki hromijo naša priza-
devanja, da bi se rešili iz se-
danje težke gospodarske si-
tuacije. V tem pa moramo
sodelovati vsi, kajti posa-
mezniki vsega zahtevnega
dela ne zmorejo.
TONE VRABL
KAM SPADAJO KOLESARJI?
v teh dneh, ko včasih resnično občutimo pravo poletno
vročino, pogosto razmišljamo kam bi se skrili pred sončnimi
žarki. Nekateri se odpravijo na bazen, na jezero ali na v Savi-
njo. Proti večeru, ko sonce ne sije tako močno, se bi prilegel
kratek sprehod skozi Mestni park. V tem letnem času je v
celjskem Mestnem parku prav prijetno in izredno živahno.
Največ je upokojencev in starejših ljudi, ki pridejo tja za
sprostitev med zelenje, posedajo na klopeh in modrujejo. Vse
preveč pa je v Mestnem parku kolesarjev, ki se vozijo sem ter
tja po asfaltiranih poteh med zelenicami. Zelo pogost cilj mla-
dih kolesarjev je vodnjak sredi parka s pitno vodo. Tudi re-
kreativci in gledalci, ki se ustavijo ob teniških igriščih se prav
pogosto pripeljejo s kolesi kar po sredini parka.
Sicer pa niso razmere za kolesarje nič boljše v središču
mesta. 2e tako je gneča po ulicah v središču mesta velika, prav
neprijetno pa je, če se je treba v tej gneči posebno izogibati še
kolesarjem in včasih celo motornim kolesom. Tudi to je res, da
se kar pogosto izza vogala prikaže »moč postave«, vendar to
kolesarjem ne pomeni veliko. Najbolje bi bilo, če bi se kole-
sarji sami pri sebi zamislili kje je njihovo mesto in kje ni.
MATEJA ZALOŽNIK
POGLED V SVET S kovlnotehno
NEMIRNA VZHODNA AFRIKA
Na širni afriški celini njen vzhodni
del, območje Kenije, Somalije, Sejšel-
skih otokov in - širše - tudi Etiopije
zadnje čase postaja čedalje bolj nemir-
no, polno potencialnih in resničnih ne-
varnosti. In kot je navada v Afriki že
izza kolonialnih časov, tuje, neafriške
velesile ne samo budno spremljajo doga-
janje, marveč bolj ali manj dejavno, če-
prav kolikor se le da prikrito posegajo
vanj.
Kenija je doživela ta mesec »črno ne-
deljo«, upor vojnih letalcev, ki so se jim
pridružili študentje, revne množice iz
predmestij glavnega mesta Sairobija pa
so izkoristile ure brezvladja za ropanje
trgovin. V Keniji, ki je veljala za oazo
miru kar zadeva politično stabilnost in
gospodarski razvoj, obračunavanje z
uporniki še traja. Upor je pokazal, kako
globoko je nezadovoljstvo v deželi, ki
ubira družbenoekonomsko pot kapitali-
stičnega razvoja, kar ima za nasledek
hud prepad med tanko plastjo bogatih
in milijoni revežev, kiiive na robu eksi-
stenčnega minimuma ali celo pod njim.
Ce tak razvoj izberejo v deželi z najviš-
jim naravnim prirastkom v Afriki in
bržkone na svetu, v deželi, kjer je plodne
zemlje malo, se konflikti še bolj zaostre. ■.
Takšni družbenoekonomski odnosi so
varovani s konservativnim režimom, ki
preganja »tuje ideje«, se pravi vsakršno
levičarstvo, vsako zagovarjanje pravič-
nejše razdelitve narodnega bogastva.
Skratka, v Keniji so sicer glavnino
upornikov zatrli, toda nekaj sto jih je še
zmerom po gozdovih, iz česar se utegne
razviti gverilsko gibanje.
Drugo, dolgotrajno žarišče so spopadi
med Somalijo in Etiopijo. Somalski
predsednik Siad Barreje te dni razglasih
izredno stanje na meji z Etiopijo, somal-
ski obrambni minister general Saman-
tar pa je v nekem intervjuju izjavil, da
so sedanji spopadi na somalskih tleh
uvod v »totalno vojno«, ker želi Etiopija
odrezati severni del Somalije in priklju-
čiti somalsko provinco Hergeiso.
Etiopija slej ko prej zanika, da bi nje-
ne čete sodelovale v bojih v Somaliji.
Tam da se bore samo borci Demokratič-
ne fronte somalske rešitve, da je to
"ljudska vstaja«, kar je prenesla tudi
sovjetska tiskovna agencija Tass. Malce',
čudno je seveda, če imajo somalski pro-
tivladni uporniki ne samo baze v Etiopi-
ji, marveč uporabljajo - če je verjeti
somalskim uradnim trditvam - moder-
na letala mig, oklepnike in topništvo...
Kolikor je mogoče presoditi, boji pote-
kajo 10 do 30 km globoko na somalskem
ozemlju, ni pa nepristranskih poročil ni-
ti o tem, koliko mož sodeluje v boju, še
manj o pravih izidih bojev. Na dlani je,
da je na spodkopavanju vlade Siada Ba-
rreja zainteresirana ne samo etiopska
vlada, marveč tudi Sovjetska zveza, ki
je do novembra 1977 imela v vojaškem
pogledu glavno besedo v Somaliji, stra-
teško pomembni državi na afriškem Ro-
gu, medtem ko je somalska vlada zdaj
dala vojno oporišče Berbera na razpola-
go ZDA. Washington je ob začetku spo-
padov začel pospešeno pošiljati Somali-
ji pomoč v orožju in vojaški opremi.
Tretje žarišče postaja očitno tudi maj-
hna otoška republika Sejšeli. Lani no-
vembra so vlado predsednika Reneja, ki
se opredeljuje za socializem, skušali vre-
či južnoafriški plačanci. Predvčerajš-
njim pa se je tod uprl del vojske. Okoli-
ščine še niso znane, pra v tako ne razplet.
Ostaja pa dejstvo, da je območje Vzho-
dne Afrike čedalje bolj nemirno.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33-19. avgust 198^
MOZIRSKO GOSPODARSTVO
povečali so izvoz
V VEZ Mozirje so bolje gospodarili
Celotni prihodek so v mo-
zirski občini v poUetju v pri-
merjavi z enakim lanskim
obdobjem povečali za 33,8%,
tako da so dosegli 50,9% let-
nega plana. Se vedno pa na-
raščajo porabljena sredstva
hitreje od celotnega prihod-
ka, in to za en odstotek. To je
seveda vplivalo na ekono-
mičnost poslovanja, ki se je
zmanjšala. Dohodek se je po-
večal za enaintrideset od-
stotkov in dosegel letni plan
s 54,6%. Cisti dohodek se je
povečal za dobrih triindvaj-
set odstotkov in nekoliko
zaostaja za planom. Bruto
osebni dohodki so se pove-
čali za več kot 35 odstotkov
in naraščajo za 4,2% hitreje
od dohodka, oziroma za pol
odstotka počasneje od rasti
družbenega proizvoda.
Pri omenjenih kategorijah
so nadpovprečne rezultate
dosegli v VEZ Mozirje, El-
kroju, Kovinarstvu na Ljub-
nem, Gradbeniku na Ljub-
nem ob Savinji, v tozdu Ke-
mija v Ljubiji in v Turistu v
Nazarjah. Največje zaostaja-
nje za povprečjem občine je
pri delovni organizaciji Go-
renje Glin Nazarje, kjer so
dohodek povečali le za 5,9%,
čisti dohodek pa je v primer-
javi z enakim lanskim ob-
dobjem kar za 5,2% nižji. V
poslovni sklad so namenili
dobre tri milijone dinarjev
manj kot ob lanskem pollet-
ju, oziroma skoraj devetde-
set odstotkov manj. Poleg te-
ga pa TOZD Ivema izkazuje
izgubo v višini osem milijo-
nov 75.000 dinarjev. Na slabo
poslovanje so med drugim
vplivali nedosežena proiz-
vodnja, previsoke zaloge ter
vse večji razkorak med cena-
mi repromateriala in izdelki
v žagarstvu ter stavbnem po-
hištvu.
V Zgomjesavinjski kmetij-
ski zadrugi so sicer dohodek
povečali za več kot %1 odstot-
kov, vendar je to pod pla-
nom. Cisti dohodek je enak
lanskemu, najbolj pa zaosta-
ja TZO Kmetijstvo z izgubo
v višini milijon 200.000 di-
narjev. Ce že rezultati v
prvem tromesečju v VEZ
Mozirje niso bili ugodni, pa
to ne velja za poUetje, saj se
je čisti dohodek v primerjavi
z lanskim polletjem povečal
za sedemdeset odstotkov.
Boljše rezvdtate kot v trome-
sečju so dosegli tudi v Kovi-
narstvu, Turistu in Elkroju.
Izvoz se je povečal za več
kot 137 odstotkov, od tega je
predstavljal izvoz na konver-
tibilna tržišča devetdeset od-
stotkov. Letni plan je tako
presežen že za 3,5%.^ Izvoz je
pokrit z uvozom z 234 odstot-
ki. Največji izvozniki so
TOZD MGA Gorenje, Elkroj,
Glin in Zgornjesavinjska
kmetijska zadruga.
JANEZ VEDENIK
O VČEREJEC R. ŠMIT IZ LAZIŠ
čreda do večja
Kaj, ko bi ga še kdo posnemal?
v laški kmetijski zadrugi
so se začeli ukvarjati tudi z
ovčjerejo. Za zdaj so v zadru-
gi trije ovčjerejci, do leta
1984 pa naj bi kooperanti re-
dili že okrog 2000 ovac. Ro-
man ŠMIT se je začel ukvar-
jati z ovčjerejo pred slabim
letom dni. Pogovarjala sva
se o njegovem delu in načr-
tih.
- Na čigavo pobudo in
kdaj ste se začeli ukvarjati
z ovčjerejo?
Ovce redim skoraj leto dni.
Z ženo sva se pogovarjala, da
bi redila ovce, ker je naša
kmetija višinska. Potem sem
se napotil v zadrugo, kjer
sem dobil par napotkov, da
sem lahko začel z delom, pri-
skrbeli pa so mi tudi 22 ovac.
- Ali je bil še kak razlog,
da ste se odločili za to?
Poleg t3ga, da je kmetija
višinska, je tudi majhna, saj
meri komaj 3 ha. Poslopje je
staro, hlev je majhen in če bi
se začel ukvarjati z živinore-
jo, bi moral zgraditi novega.
Za ovčjerejo pa to ni potreb-
no, saj je za 26 ovac, kolikor
jih imam sedaj, dovolj pro-
stora.
- Se ukvarjate še s čim
drugim?
Za svoje potrebe redim še
dva prašiča, sejem pa tudi
pšenico, sadim koruzo in
krompir.
- Kakšni so rezultati po
enem letu?
Ja, za takšno dejavnost je
to tako kratko časovno ob-
dobje, da je težko reči, kakš-
ni so rezultati. Zdaj imam 26
ovac, od tega je samo 6 mla-
dičev, kar je premalo. Ena
ovca si je takoj na začetku
zlomila nogo, vendar sem jo
pozdravil. Na začetku je bilo
z njimi težko, bal sem se jih
spustiti na prosto. Tako div-
je so bUe, da so mi vedno
uhajale iz ograde in lomasti-
le po koruzi, pa tudi listje na
drevju jim je teknilo. Zdaj pa
so se že malo ugnale.
- Kako vam pomaga za-
druga?
Veterinar redno pregledu-
je ovce, opravili so tudi cep-
ljenje, pomagali pa so nam
tudi pri striženju. V zadrugi
tudi dobimo odpadne pivske
tropine, s katerimi hranimo
ovce. Dobro pa bi bilo, če bi
zadruga bolj organizirala so-
delovanje med nami, ovčje-
rejci.
- Kakšne načrte imate za
naprej?
Ce mi bo stvar uspela, bom
čez nekaj let razširil hlev, da
bom lahko redil še več ovac.
Tudi v drugih višinskih pre-
delih bi se ljudje lahko začeli
ukvarjati s tem. Včasih so
namreč pri vsaki hiši v teh
predelih redili po 5, 6 ovac,
zdaj pa so to opustili. Drugih
večjih načrtov nimam.
BOŽA GOLOUH
ŽALEC: REALNA
RAST DP JE
MANJŠA
Začrtane realne rasti druž-
benega proizvoda v žalski
občini v poUetju niso dose-
gli. Realna rast bi morala biti
tri do štiri odstotna. Družbe-
ni proizvod se je v polletju
sicer povečal za štiriindvaj-
set odstotkov, ker pa so se
cene povečale za najmanj tri-
deset odstotkov, pomeni, da
je doseženi družbeni proiz-
vod realno manjši za okrog
šest odstotkov. Razlika med
zastavljenim ciljem in (ne)u-
resničenim znaša torej kar
deset odstotkov, kar zagoto-
vo pKjmeni, da tudi ob koncu
leta v žalski občini nikakor
ne bodo dosegli osnovni za-
stavljeni cilj - torej tri do šti-
ri odstotno rast družbenega
proizvoda.
JANEZ VEDENIK
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
»Naš kadrovski se niti na dopustu ne more znebiti svojih delovnih
navad...«
GIPINGRAD
primanjkuje delavcev
Usmeritev v poslovno in industrijsko gradnjo
Govorice, češ da so se v
gradbeno-industrijskem po-
djetju Ingrad pojavile skupi-
ne brez dela, so neosnovane.
Direktor GIP Ingrada je de-
jal, da položaj pri njih zaen-
krat še ni tako kritičen, da bi
morali biti poslednjo plat
zvona. Seveda pa tudi In-
grad ni brez problemov, ven-
dar, kateri delovni organiza-
ciji pa se danes ni potrebno
ubadati s težavami?
Težave v Ingradu so iz2:va-
le predvsem investicijske in
devizne omejitve. Obseg
proizvodnje je bil še letošnjo
pomlad večji kot drugod,
vendar pa je že opazen trend
krčenja proizvodnje, a še ve-
dno ne v taki meri, da bi de-
lavce postavili pred vrata.
Težjih fizičnih delavcev celo
primanjkuje, tako da bi tre-
nutno lahko zaposlili dodat-
ne 3--4 skupine s po 50 delav-
ci. Zanje je značilno, da mi-
grirajo k nam iz južnih repu-
blik in da je med njimi pre-
cejšnji odliv. Ce pa je prema-
lo fizičnih delavcev, nastopi
problem tehničnih kadrov,
ki ostajajo brez ustreznega
dela. V Ingradu pričakujejo,
da se bo najprej zmanjšal ob-
seg dela v tistih tozdih, ki so
tehnično opremljeni in ki
nosijo fiksne stroške. Po-
dobno usodo bo z njimi deli-
lo 25% industrije, ki sodeluje
z gradbeništvom. Rešitev iz
težav vidijo v Ingradu v
usmeritvi na tuja tržišča -
predvsem v dežele v razvoju.
Zato so v Alžiriji in Iraku od-
prli svoja delovišča, ki že
vzorno delujejo. V skladu s
kadrovskim programom po-
šiljajo  v  tujino  predvsem
skupine za vodenje del. Dru-
ga alternativa za Ingrad je v
preusmeritvi iz stanovanjske
izgradnje v poslovno in in-
dustrijsko gradnjo. Pri tem
je zlasti perspektivna grad-
nja v kmetijstvu, kot eni naj-
pomembnejših panog v na-
šem gospodarstvu, pri čemer
bo Ingrad moral preseči ožje
okvire domovine in se usme-
riti na širše jugoslovansko tr-
žišče.
Kar zadeva reprodukcijski
materU, Ingradu primanjku-
je surovin domačih dobavi-
teljev. Vzrok je v tem, da do-
mači proizvajalci zahtevajo
devizno plačilo. Tako se zgo-
di, da stroji obstojijo, ker ni
na voljo najnujnejših rezerv-
,nih delov. Ce se bo nadalje-
val dolarski trend na doma-
čem tržišču, bo edina rešitev
čim večji izvoz. Tega se pri
Ingradu dobro zavedajo kot
tudi, da brez dela ni jela.
ANDREJA LESNIK
INGRAD V IRAKU
gradbinci v puščavi
Dobri delovni, zlasti pa življenjski pogoji
Celjski Ingrad se je uspeš-
no vključil v del slovenske in
jugoslovanske gradbene
operative, ki je prevzela po-
membna dela v Iraku. Od
petindvajsetih članov, koli-
kor jih je začelo delo 18. no-
.vembra lani, je zdaj delež te-
ga kolektiva narasel po števi-
lu članov že na okoU dvesto.
Ingradovci skupaj z delav-
ci Slovenija ceste - Tehnika
in Graditelja iz Gornjega Mi-
lanovca gradijo industrijski
kompleks na površini kva-
dratnega kilometra, kjer bo-
do razen več tovarn postavili
tudi vse pripadajoče druge
objekte, da celo otroški vrtec
itd. Gre za delo v puščavi in
zato za delo v pogojih, ki jih
takšno okolje ima. Izredna
vročina v poletnih mesecih,
ki doseže v opoldanskem ča-
su tudi do 50 stopinj Celzija,
pogosti peščeni viharji in po-
dobno so dejstva, ki so jih
morali sprejeti. Sicer pa je
treba povedati, da imajo zelo
dobre delovne in zlasti živ-
ljenjske pogoje. Delavci zdaj
prebivajo v montažnih bara-
kah, ki imajo vse klimatske
naprave, sanitarije, klubske
in druge prostore. Hrana je
domača in raznovrstna. Pit-
ne vode je dovolj.
Njihov delovni dan se za-
čenja ob šestih zjutraj in tra-
ja do poldvanajstih. Po kosi-
lu je še počitek do sedem-
najste ure, ko znova primejo
za delovne stroje in naprave.
Tako vse do dvajsete ure. Po
večerji imajo ugodne pogoje
za športno, družabno in poli-
tično delo. Na gradbišču
imajo več asfaltiranih in raz-
svetljenih igrišč za vse igre z
žogo. Ni naključje, če vlada
za nogomet največje zanima-
nje in če se tisti, ki se navdu-
šujejo za žogobrc, ne ustraši-
jo tudi največje vročine.
Sicer pa je veliko gledal-
cev pred televizijskimi spre-
jemniki. Iraški program do-
polnjujejo s programi, ki jih
dobivajo iz domovine. Tako
jim večerne ure pomenijo tu-
di košček domačega življe-
nja. To pa jim prinašajo tudi
časopisi in še posebej tako
imenovane informacije, ki
jih posreduje jugoslovanska
ambasada v Iraku, delno tu-
di kolektiv Slovenija ceste-
Tehnika. Grt za informacije
v obliki stenčasa, ki imajo
vedno dovolj bralcev.
Organizirani so vsi samo-
upravni organi, od svetov
delovnih enot in komisij pri
njih do sveta gradbišča kot
najvišjega samoupravnega
organa. Delo teh teles poteka
v drugačnih pogojih kot do-
ma. Tudi problemov ne
manjka. V zadnjem času so
se ustavljali ob dodatku za
nadurno delo. S spremenje-
nim sporazumom so, oziro-
ma bodo to vprašanje ugo-
dno rešili.
Mimo tega sta aktivni sin-
dikalna organizacija in orga-
nizacija Zveze komunistov.
Delajo vse dni v tednu, ra-
zen petka, ki je v Iraku praz-
mčni dan. Takrat pripravlja-
jo razne izlete, gredo na ko-
panje ali kako drugače preži-
vijo dan, ki jim nudi veliko
pestrost.
Na gradbišču je tudi okoU
dvesto Pakistancev. Z njimi
in zlasti domačini, ki jih sre-
čujejo ob drugih priložno-
stih, imajo odUčne stike in
prave prijateljske vezi. Jugo-
slavija in Tito sta tu pojem,
ki veliko pomenita. Zato uži-
vajo jugoslovanski delavci
tudi v Iraku veUk ugled.
O vseh teh in drugih vtisih,
tudi o dejstvu, da delajo v
državi, ki je v vojni, pa je
naši delavci prav nič ne čuti-
jo, je pripovedoval dipl. inž.
Peter Pavlin iz Ingrada, ki je
te dni prišel na dopust in ki
je v Iraku namestnik vodje
gradbišča. Pomembno je tu-
di dejstvo, da je zdravstveno
varstvo dobro organizirano,
da je ambulanta opremljena
s sodobno medicinsko opre-
mo, z vsemi potrebnimi
zdravili itd. in da so bolezen-
ski izostanki z dela minimal-
ni. Takšne bi si želeli tudi
doma.
Po pogodbi bi naj gradbin-
ci končali svoje delo v maju
prihodnje leto. Kako naprej?
Tudi pri Ingradu pričakuje-
jo, da bodo z deli nadaljevali
in da bodo tako še naprej
ostali v Iraku, ki je postal ve-
liko gradbišče in ki vlaga ve-
Ukanska sredstva za svoj na-
daljnji gospodarski in druž-
beni razvoj.
M. BOZiC
V CELJSKEM EMU ZADOVOLJNI
v Emu ocenjujejo, da so gospodarski rezultati v
prvem polletju dobri. Celotni prihodek znaša 99 od-
stotkov od načrtovanega, ostanek čistega dohodka za
sklade pa 139 odstotkov, kar je skoraj 10 starih milijard
in predstavlja za Emo lepo vsoto. Izvozni plan je bil
visok, vendar ga niso dosegli, razveseljivo pa je, da ne
izvažajo več le posode, ampak tudi druge proizvode.
Stroške so za 2 odstotka prekoračili zaradi visokih cen
repromateriala. Zaradi pomanjkanja le-tega je morala
TOZD Posoda za dva dni na'prisilni dopust.
Do konca oktobra so si zagotovili 3000 ton pločevine,
dogovarjajo pa se za naslednjih 5000 ton. V Emu imajo
težave tudi zaradi pomanjkanja polkvalificiranih in
kvalificiranih delavcev, kljub temu pa še vedno jem-
ljejo na delo svoje štipendiste, ki so končali višje ali
visoke šole, pa čeprav le za pol leta.
TATJANA PODGORŠEK
VEČJI IZVOZ STEKLARNE
Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine je v letoš-
njem prvem polletju izvozila za nekaj manj kot štiri
milijone dolarjev oziroma pet odstotkov več kot lani v
istem obdobju. Največ izdelkov so prodali v ZDA, kjer
so letos začeli navezovati stike tudi z nekaterimi no-
vimi kupci, vse bolj pa se odpira tudi avstralski trg.
Sicer pa je steklarna ves izvoz, tako kot leta poprej,
realizirala na konvertibilnih trgih.
Kljub sorazmerno dobrim izvoznim rezultatom v
prvem polletju, pa steklarna še vedno zaostaja za letoš-
njimi, zelo smelo zastavljenimi načrti, po katerih naj bi
izvozili za devet milijonov dolarjev izdelkov oziroma
za 19 odstotkov več kot lani. Nekoliko več si obetajo od
jesenskih naročil, ljub temu pa v steklarni menijo, da
bodo težko uresničili oziroma dosegli visolj:o postav-
ljene izvozne načrte.
S. S.
33-19. avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
AKTIVNI GASILCI
VSEPOVSOD
GASILSKO SLAVJE V VOJNIKU
V zadnjih tednih so zelo aktivna številna gasilska
društva na širšem celjskem območju, saj domala vsako
soboto in nedeljo pripravijo kakšno vajo, slavnostni
prevzem gasilske opreme in seveda še srečolov z dru-
žabnim srečanjem.
Nekaj podobnega pripravljajo v soboto, 21. avgusta,
gasilci v Vojniku. Najprej (ob 16. uri) bodo pripravili
veliko verižno vajo, kjer bo nastopilo več kot deset
desetin iz celjske občine, ob 17. uri pa bo na prostoru
vojniškega gasilskega društva tudi prevzem nove mo-
torne brizgalne. Vse skupaj se bo nadaljevalo s tovari-
škim srečanjem in bogatim srečolovom. Igral bo an-
sambel Francija Zemeta iz Vojnika, ki je letos osvojil ■
nagrado občinstva na festivalu v Števerjanu.
GASILCI V PROŽINSKI VASI
so pripravili tekmovanje, kjer je nastopilo več ekip. i
Med moškimi desetinami je zmagala ekipa Škofje vasi i
pred Ponikvo in Planino med ženskimi desetinami pa <
prožinska vas pred Lokarji in Dobjem. Za novo 800 j
litrsko motorno brizgalno, ki so jo po tekmovanju]
slovesno krstili, je bilo 186 botrov, ki so prispevali odi
50 do 4000 dinarjev. Žal pa se te slovesnostni ni udele-
žil noben predstavnik Občinske gasilske zveze Celje,
ki je v zadnjem času tudi odpovedala že po zapisniku
sprejeto pokroviteljstvo. To je z velikim razumeva-
njem kasneje opravila Železarna Store, katere pred-
stavnik Gvido Gradišnik je tudi vse navzoče toplo
pozdravil. V kulturnem programu so sodelovali mla-
dinci z recitalom, mladi folkloristi iz Dobja pri Planini
in ansambel Interval.
GASILCI TUDI V STRMECU
V nedeljo, 29. avgusta pa bo gasilsko srečanje v
Strmecu pri Vojniku. Pripravljajo veliko vajo, saj se
bodo z njo vključili v letošnjo akcijo NNNP 82, kjer je
skrb za požarno varnost na prvem mestu, poleg pro-
meta seveda. S tem bodo tudi proslavili visok jubilej
svojega gasilskega društva - 65-letnico.
TV
V ŠMARTNEM BOLJE PRIPRAVLJENI
V soboto je bila v Smartnem v Rožni dolini gasilska
vaja, na kateri je sodelovalo 6 gasilskih društev. Iz cevi,'
dolgih okrog 400 m, so črpali vodo iz Žepojakovega
vodnjaka do kulturnega doma. Predno pa je voda pri-
tekla po verigi do požarnega objekta, so gasilci EMO
Celje že gasili z vodo iz cisterene. Po vaji, v kateri je
sodelovalo 43 gasilcev, so slovesno prevzeli motorno
brizgalno in gasilski avtomobil Fiat 850. Sredstva so
prispevali SIS za požarno varnost, krajevna skupnost,
kar 36 starih milijonov pa domače gasilsko društvo.
FRANJO MAUER
NA DOBRNI SO BRIZGALI
Na Dobrni je bilo tekmovanje, ki ga je priredilo
domače gasilsko društvo. Ob tej priložnosti so krstili
tudi novo motorno brb.galno.
Tekmovalni komisiji se je prijavilo 13 ekip gasilskih
društev. V kategoriji do 800 litrov je bila prva Skofja
vas (v mešani postavi), pred Skofjo vasjo (moški) in
Lokrovcem-Dobrovo. V kategoriji do 600 litrov pa
Skofja vas (mešano) pred Lopato in Skofjo vasjo (mo-
ški).
FRANJO MAUER
Ivan Četina
Jože Piki
Ivan Razboršek
Štefanija Goršek^^
HMELJARJI O LETOŠNJEM
PRIDELKU
Smo na začetku obiranja hmelja. Priprave so končane in z obira-
njem so v Savinjski dolini pričeli že v torek. Hmelj bo letos obiralo
okoli 150 bbiralnih strojev, tu pa tam pa še ročno. Hmeljarji ugotav-
ljajo, da je bilo letošnje leto za razvoj in rast hmelja zelo ugodno,
tako, da bi lahko govorili o zelo dobri letini. Račune je prekrižalo
neurje s točo, ki je uničilo okrog 400 ton pridelka. Hmeljarji pa so
nam o letini povedali takole:
IVAN CETINA iz Spodnjih Grušovelj: Hmelj letos dobro kaže, o
tem, koliko pa se ga bo nabralo, bomo lahko govorili, ko bo obran in
posušen. Vemo namreč, da je muhasto vreme letos zagodlo hmeljar-
jem v nekaterih predelih Savinjske doline, nas pa na srečo ujma še ni
doletela. Lam smo pridelali 6 ton hmelja, bila je rekordna letina. Ce
bi ga letos toliko, bi bili veseli.«
JOŽE PIKL iz Zgornjih Roj: »Skupno imam 1,9 ha hmelja in to
goiding in auroro. Sem pa v težavah, ker za obiralni stroj, ki ga imam,
ne dobim potrebnega klinastega jermena, brez katerega stroj ne dela.
Upam, da ga bom do obiranja vendarle staknil. Sicer pa nasadi
hmelja pri meni dobro kažejo, hudo pa je tam, kjer jim je pridelek tik
pred obiranjem uničila toča in vihar. Letina menim, da bo srednja.«
IVAN RAZBORŠEK iz Arje vasi: »Sem med tistimi nesrečnimi
hmeljarji v dolini, kjer bo letos pridelek za okrog 40 odstotkov
manjši. Prvo neurje s točo je poškodovalo 4,6 ha mojih hmeljišč in
seveda tudi drugih v Arji vasi. Pred tem so bili nasadi lepi in letina bi
bila gotovo takšna kot lani. Obiramo na stroj skupaj trije hmeljarji, ki
imamo skoraj enake površine hmelja.«
ŠTEFANIJA GORŠEK iz Gotovelj: »Letošnja letina bo pri nas
povprečna, če pred in med obiranjem ne bo toče ali močnega vetra,
ki bi poškodoval žičnice. Imamo 1,30 ha hmelja in to aurore in atlasa.
Sin Anton, ki skrbi doma za hmeljišče, pravi, da so tako lepa, da jih je
veselje pogledati. V teh dneh si želimo lepega vremena, da bomo
lahko pridelek pravočasno pospravili.
TONE TAVČAR
PRENOVA
VRUNČEVE
ULICE
Konec prejšnjega tedna so
za ves promet zaprli Vrunče-
vo ulico v Celju, in sicer od
železniškega prehoda do kri-
žišča z Dečkovo cesto. Zapo-
'"a bo trajala do 30. oktobra.
V tem času bodo na tem delu
Vrunčeve ulice uredili ploč-
fiike, cestišče nekoliko razši-
rili in položili novo asfaltno
prevleko. Ureditev te ulice je
vključena tudi v krajevni del
programa III. samoprispev-
ka, saj je to glede na gostoto
prometa ena najbolj neureje-
f^ih in nevarnih ulic v Celju.
Predračunska vrednost
^^1. ki jih izvaja Cestno po-
djetje Celje, je 12 milijonov
^in. Od tega bo iz sredstev
Samoprispevka namenjenih
2 milijona. Komunalna
skupnost pa bo prispevala 10
bilijonov.
Prav je, da ob tej priliki
opozorimo tudi na potrebe
Po ureditvi križišča Vrunče-
ve in Dečkove ceste. Ne gre
IJ^mreč pozabiti, da je poleg
*»^ersnikove ulice edina vpa-
dnica v izredno gosto nase-
*]eno sosesko Nova vas,
prečkanje Dečkove cesta na
križišču pa je zlasti ob
prometnih konicah brez tve-
^^t^ja skoraj nemogoče.
B. R.
ZA JUBILEJ NOV DOM
Pred dnevi so v Rečici ob Savinji prazno-
vali 100 letnico gasilskega društva. Osrednja
slovesnost je bila pred novim domom, kjer
je zbrane najprej pozdravil predsednik Ga-
silske zveze Branko Božič, nato je spregovo-
ril predsednik skupščine občine Mozirje
Lojze Plaznik, o delu in novi pridobitvi pa je
predsednik Občinske gasilske zveze Mozirje
Franc Hriberšek med drugim dejal:
»To je najstarejše gasilsko društvo v naši
občini. Ta izreden jubilej praznuje ne samo
društvo, marveč tudi vsi gasilci in krajani.
Sto let je minilo, ko so takratni ustanovitelji
društva začutili potrebo po organiziranem
gašenju požarov. V tem času je društvo doži-
velo mnogo lepih pa tudi težkih dogodkov.
ves čas pa je skrbelo za svoj razvoj in bilo
narodnostno zavedno. Zlasti priča o tem čas
druge svetovne vojne, saj so bili med brani-
telji domovine tudi številni gasilci. Po vojni
je društvo ponovno zaživelo in pomagalo
obnavljati porušeno domovino...«
Na koncu je spregovoril še predsednik
gradbenega odbora Franc Zvir in poudaril,
da so člani društva in drugi z več tisoč urami
udarniškega dela znižali investicijsko vre-
dnost doma, ki je znašala po predračunu 7
milijonov din za 1,96 milijona din.
Ob 100 letnici je bUa tudi slavnostna seja,
na kateri so podelili republiška, občinska in
društvena priznanja. Pripravili so tudi gasil-
sko in strelsko tekmovanje.     T. TAVČAR
tednikov Intervju
O, ZMOGLI BI!
S SRCEM IN
ZAVESTJO!
Namesto življenjepisa ob
njegovi 70-letnici - intervju.
Človek s takšno preteklostjo
in letih, ki jim pripisujemo
modrost, ima kaj povedati.
Toda najprej mi o njem.
V knjigi o narodnih hero-
jih Jugoslavije je Karlu Ma-
slu-Dragu našteta cela vrsta
drznih akcij, ki jih je vodil in
izpeljal, a vemo, da v takih
zbornikih pišejo na kratko,
zgoščeno. Da je narodni he-
roj, da je bil borec od 1941,
komandir, komandant, re-
zervni vojaški starešina, po-
ve dovolj. Zlasti orden juna-
ka. O njem na rodnem Pri-
morskem krožijo legende, ki
so resnične, tudi ker ni hotel
biti vojak za tuj račun in kri-
vično stvar in ker je bil prvo-
vrstni vojak, ko je šlo za
stvar v kateri je videl najve-
čje vrednote. Italijanski de-
zerter (1936), narodni heroj
Titove Jugoslavije. Kakšen
razpon za vojaka in kako ra-
zumljiv. In na brkinskega
kmečkega srna, so zaradi ak-
cij in uspešnega vodenja par-
tizanskih enot razpisali
100.000 lir nagrade.
Zdaj pa k vprašanjem!
NT: Je sedemdeset let
starost ali ni?
DRAGO MASLO: Naj bi ne
bilo, če bi ne bilo teh nekaj
nadležnih bolezni, ki so se
me lotile. Oho, drugače bi se
še marsičesa lotil. Pravza-
prav bi še enkrat od začetka
storil vse če bi bilo treba, tu-
di vse tisto najtežje.
NT:  Zgodovinsko  iz-
pričano je, da nismo šle-
ve, da nam kokorajže in
tudi delavnosti ne manj-
ka. Kako, da se teh naših
težav ne lotevamo do-
volj uspešno?
DRAGO MASLO: Ce to
primerjam z NOB, potem
morda tole: da partizanom ni
bilo več poti nazaj. Menda še
kar mislimo, da bo že kako!
Z govorjenjem ne bomo te-
žavam kos, zato tudi ni opri-
jemljivih rezultatov, da bi v
bitki za stabilizacijo bili kaj
dosti   uspešni.   Akcija   je
uspešna, če si v njej s srcem
in zavestjo, ne osamljeno,
marveč v množičnem giba-
nju.
NT: Beremo in slišimo
vedno znova, da se dogo-
vorov ne držimo. Zakaj?
DRAGO MASLO: Spet
skok v preteklost. Kar strese
me, če pomislim, da bi moral
s svojim jurišači nad posto-
janko, pa bi tovariši ravncJi
drugače, kakor smo se dogo-
vorili. Res je. Padali so, zata-
jili ne! Za svojeglavost, stra-
hopetnost, neposlušnost je
bila kazen huda... Dogovori
se izničijo, ker ni odgovorno-
sti. Zavestne! In ker ni kon-
sekvenc. Ne mislijo ljudje
brez vzroka, da polomije na-
grajujemo še z odgovornejši-
mi dolžnostmi in službami.
Sem za hitro rotacijo, zlasti
tam kjer med plevami govo-
ričenja ni zrnja.
NT: Bili ste direktor
ekonomije »Lava« in
pozneje lesnega podjet-
ja. Kakšni mislite, da ste
bili?
DRAGO MASLO: Cepra^4
kmečki ^n, o kmetijstvu tu v
Savinjski dolini nisem veli-
ko vedel. Pa me ni bilo sram,
da sem se učil od delavcev,
da sem vprašal, če nisem ve-
del in da sem kdaj pripog-
njen nad rastlinam in v bata
škornjih pomagal delavcem.
Ne rečem, da bi jim bil vselej
pri srcu, so me pa »obrajta-
li«, ker sem se trudil, trudil
tudi da bi bil tovariš direk-
tor.
NT: Hvala za iztočni-
co. Kako je pravzaprav s
tem tovarištvom?
DRAGO MASLO: Pristne-
ga, pravega je-bolj malo. Tu-
di med soborci iz vojne ne
toliko, kot bi pričakovali.
Vsak gleda bolj za sebe. Ma-
terialna stimulacija ima glav-
no in odločilno pobudo. Žal
ne hkrati in vedno tudi
uspešno. Seveda je tovariš-
tvo treba prav razumeti,
predvsem ne kot familiar-
nost.
NT:  Kmečkega  rodu
ste. Bili ste vodilni dela-
vec v kmetijstvu. Kako
je po vašem tu?
DRAGO   MASLO:   Spet
bom začel pri NOB. Borili
smo se za svobodno zemljo,
da bi imeli vsega dovolj - vsi,
gotovo pa ne za neobdelano
zemljo?! Tu bi morali biti od-
ločnejši. Stimulirati za kme-
tijstvo navdušene ljudi, zla-
sti mlade, ker najbrž že ve-
mo, da tovarniški dimniki
niso vse.
NT: Po vojni so morali
za krmilo prijeti tudi ne-
šolani ljudje. Danes je
izobraženih ljudi veliko.
Res je, da so gospodar-
ske in proizvodne naloge
zdaj zapletenejše, ven-
dar zakaj ne gre bolje?
DRAGO MASLO:  Rekel
sem nekaj osrcu in prepriča-
nju, kar ponavljam,- dodajam
pa kadrovsko politiko. Prave
ljudi na pravo mesto. Politič-
no zavest naj strokovnjak iz-
pričuje predvsem z jasnimi
dokazi, da je kot strokovnjak
uspešen in cel človek, pred-
vsem pa z odgovornostjo.
Politično leporečje naj ne bi
igralo tolikšne vloge... Na-
dalje se vse preveč izgovarja-
mo na razvojne težave, nera-
zvitost, na objektivne in sub-
jektivne vzroke. Skoraj štiri
desetletja so pretekla in s
prizadevnostjo sčasoma tudi
medveda navadiš plesati.
NT: Celjan ste postali,
ker vam je bilo tu všeč,
ko ste bili po vojni tu ko-
mandant KNOJ. Vam je
Celje še vedno všeč?
DRAGO MASLO: Celje še
vedno! Ljudje pa so tako in
tako povsod različni in nji-
hovo početje tudi.
JURE KRASOVEC
TT PREBOLD SKRČILA PROGRAM
PRAZNOVANJA
Delavci tekstilne tovarne Prebold, ki letos praznuje 140 let
obstoja, se dobro zavedajo gospodarskih težav v naši družbi,
zato so se zavestno odločili, da bodo predvideni program
praznovanja ob jubileju temeljito skrčili. Odpovedali so se
številnim prireditvam, pa tudi nastopom znanih estradnih
in drugih umetnikov. Vrsta načrtovanih prireditev bo tako
odpadla. Pripravili bodo le zbor delavcev ter svečano sejo
delavskega sveta, v goste pa bo prišel še radio Celje z javno
radijsko oddajo. V Preboldu sicer dosegajo sorazmerno do-
bre gospodarske rezultate, njihova odločitev pa je prav go-
tovo lahko za vzgled tudi drugim.        JANEZ VEDENU^
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33-19. avgust ift
O NEKI EPIDEMIJI
varčnost z napačne plati
Vodovode še vedno gradimo »na črno*
Zadnji primer epidemije griže na
celjskem območju bi bil lahko zanimi-
va učna ura, tipičen primer, kako se to
nevarno in nalezljivo črevesno obole-
nje pojavi in kako se hitro razširi, če so
za to dani vsi »najugodnejši« pogoji. Ti
pa so, pri takšnem in podobnih obole-
njih, slabe higienske razmere in nava-
de ter malomarnost in nepoučenost. In
če se tem pogojem pridružijo še neka-
teri naključni faktorji, je množičen
izbruh bolezni neizbežen.
GRIŽA V ŽIGONU
Zigon je zaselek v krajevni skupno-
sti Vrh nad Laškim, kjer so meseca
julija prebivalci množično zboleli za
grižo. Gre za področje, kjer je bacil, ki
povzroča to bolezen (Shigella Sonne),
preko celega leta prisoten in se odraža
le v posamičnih obolenjih. V prete-
klem mesecu pa se je bolezen »-razbo-
hotila« v pravo epidemijo. Od 113. pre-
bivalcev vasi jih je resneje zbolelo kar
46. Okuženih je bila sicer velika večina
ostalih krajanov, ki so okužbo, zaradi
odpornosti, prestali brez večjih težav.
Kako je do epidemije prišlo?
KRAJEVNI VODOVOD
12. julija je za grižo zbolel prvi prebi-
valec Zigona. Zdravniško pomoč je
poiskal v zdravstvenem domu v Rim-
skih Toplicah, kjer pa, zaradi osamlje-
nosti primera, ni bila opravljena diag-
nostična preiskava v veri, da gre za
enostavnejšo in lažjo obliko tovrstne-
ga obolenja z značilnimi težavami kot
je zavijanje v črevesju in driska. Pov-
zročitelj bolezni torej ni bil na samem
začetku odkrit.
Bolezen se je nato naglo širila in se
vselila v sleherno hišo vasi Žigon, nato
pa se počasi razširila na sosednje po-
dročje kot so zaselki Lože, Reka, Laži-
še, Lahomšek.
Epidemiološka raziskava, ki so jo
opravili strokovnjaki Centra socialne
medicine in higiene Celje, je pokazala,
da se je bolezen širila v dveh valih.
Najprei z direktno okužbo preko kra-
jevnega vodovoda, nato pa še s hrano,
pozneje pa s stiki med prebivalci Žigo-
na in sosednjih vasi.
Vas Žigon ima vodovod, ki so si ga
krajani pred leti zgradili sami, po svo-
jih zmožnostih in v zmoti, da je stro-
kovna pomoč pri tem nepotrebna.
Glavno je pač, da ima vsaka hiša vodo
iz skupnega vodovoda! Na bližnjem
hribu so odkrili vodni izvir, zgradili
zajetje in vodo speljali do hiš. Ta voda
pa ni bila, zaradi nestrokovnosti grad-
nje, nikoli dovolj čista in zdrava za
pitje. Tudi v lepem vremenu ne.
USODNO NEURJE
Kot še v večini naših vasi, imajo tudi
hiše v Zigonu zunanje, suho stranišče.
Kar pravilo je že, da se v bližini strani-
šča nahaja tudi gnojišče, ki ga obleta-
vajo nešteti insekti, ki imajo, kajpada,
prost vstop v sleherno izbo, kuhinjo.
Zadnje hudo neurje z obilico dežja je
bilo za prebivalce Žigona usodno. Kra-
jan, ki je prvi zbolel, ima hišo postav-
ljeno nekoliko višje, nad ostalimi šesti-
mi hišami zaselka Zigon. Hiša stoji ne-
kaj deset metrov nad zajetjem glavne-
ga vodnega vira za vas. Bacil griže, ki
je bil v tej hiši najprej prisoten in je
povzročil obolenje, se je iz telesa pre-
selil v stranišče, nato z vodo ob nalivu
pripotoval po zemlji do nestrokovno
zgrajenega zajetja krajevnega vodovo-
da, potem pa od tod do sleherne doma-
čije v vasi. In bolezen je bila tu. K
hitremu širjenju so pripomogle še mu-
he in in ostali insekti kot prenašalci
bacila, ter kasnejši stiki med prebival-
ci iz sosednih vasi. Pogoji za epidemij(3
so bili torej idealni.
GRADNJA VODOVODA JE
STROKOVNO DELO
Ljudje se še marsikje ne zavedajo,
kolikšnega pomena je strokovna po-
m.oč pri gradnji vodovoda. Da imajo
vodni viri stik s površino in da v zajet-
jih, kakršno je v Žigonu, voda ne more
biti zdrava in čista, da skozi zemljo
pronica tudi vsa nesnaga s stranišč, ki
so brez greznice ter gnojnica z gnojišč.
Vse to se steka tudi proti zajetju vode
za vodovod. Zajetje z mnogimi po-
manjkljivostmi pa sprejme tudi del ne-
snage, fekalij in - tudi bacile kot je
Shigella Sonne.
Kaj je, v času gradnje vodovoda in
kasneje, storila inšpekcijska služba v
občini Laško? Zakaj voda ni bila niko-
li pregledana? Za gradnjo vodovodov
obstajajo vendar nekakšni predpisi,
saj morajo vsi takšni in podobni objek-
ti najprej skozi upravno cedilo! Ob
tem je treba še povedati, da občani v
Žigonu v tem času gradijo nov vodo-
vod, pa zopet brez potrebne dokumen-
tacije, ki bi zagotavljala strokovno
opravljeno delo, brez nadzora sanitar-
ne inšpekcije. Na srečo se je še pravo-
časno »vmešal« Center socialne medi-
cine in higiene iz Celja, ki je krajane
opozoril na številne napake in po-
manjkljivosti novogradnje.
PREPOZNO ODKRIT BACIL
Do takšne epidemije bi v Zigonu
verjetno ne prišlo, če bi bila takoj, ko
so se pri zdravstveni službi v Rimskih
Toplicah in Laškem pojavili prvi bol-
niki, opravljena tudi diagnostika. Ker
bacil griže ni bil pravočasno odkrit, je
imel svoj čas in vse možnosti, da se
hitro razširi v epidemijo, ki povzroča
hude prebavne nevšečnosti, in oslabe-
lost organizma. Ob tem pa kaj radi
pozabljamo, da takšna epidemija veli-
ko stane. Zdravstveno-sanitetni stro-
ški so ogromni, da o stroških nezmož-
nosti bolnikov za delo sploh ne govori-
mo. Te stroške pa plača družba, vsak-
do izmed nas. Zakaj le, ko pa so čisto
nepotrebni!
Strokovnjaki Centra socialne medi-
cine in higiene Celje so prišli na kraj
epidemije tokrat ko je bila ta že pri
koncu, saj je imel bacil, zaradi prepoz-
nega »alarma« zdravstvene službe,
čas, da se razširi. V začetku avgusta so
ti delavci storili vse, da se bolezen ne
bi širila oziroma epidemija ponovno
izbruhnila. Oprav Opravljena je bila
sanacija vodnih objektov, izvedena de-
zinsekcija ter s potrebnimi ukrepi pre-
prečeno prenašanje bolezni s hrano.
KAKŠEN JE BACIL GRIŽE?
Shigella Sonne je bacil, ki povzroča
zelo resno nalezljivo črevesno obole-
nje, grižo. Izvor okužbe je vedno bol-
nik, bacilonosec, okužba pa se potem
širi še preko okužene vode, hrane, z
dotikom. Za okužbo je dovolj že pri-
bližno sto bacilov, medtem ko jih je za
okužbo z drugimi bacili potrebnih ne-
kaj tisoč. Ker se griža hitro širi, so
higienski pogoji vselej odločilnega po-
mena. Sedaj že ozdravljeni bolniki v
Žigonu so povedali, da je srečanje z
grižo sila neprijetna in nevšečna zade-
va. Sedaj, ko so zdravi, so se, seveda,
šalili na račun vrste pred strani-
ščem ... Ne smemo pozabiti, da še ni
tako dolgo, kar so ljudje za grižo tudi
umirali!
EPIDEMIJE NA CEUSKEM
Preveč je bilo letos epidemij griže na
našem območju da bi lahko ostali ob
tem neprizadeti. Prva, večja je bila ma-
ja v vzgojnovarstvenem zavodu v Pol-
zeli, kjer je od 216 otrok zbolelo 51 ter
tri odrasle osebe. Širjenje je bilo kon-
taktno.
Manjša epidemija je bila v drugi po-
lovici junija v vzgojnovarstvenem za-
vodu v Žalcu. Od 30. otrok jih je zbole-
lo 6 s stiki v ožji skupini.
V istem času je izbruhnila večja epi-
demija v Pavlovi vasi pri Bizeljskem,
kjer je, zaradi neurejenega vodovoda
zbolelo 100 oseb.
Od 15. do 23, julija so večjo epidemi-
jo preganjali v Lambrehtovem domu v
Slovenskih Konjicah. Od 137. oskrbo-
vancev jih je zbolelo 24 ter 8 zaposle-
nih delavcev. V istem času je v Kostro-
ju zbolelo 28 oseb. Malice za ta delovni
kolektiv pripravljajo namreč v Lam-
brehtovem domu. Povzročitelj bolezni
je bila salmonela Interitidis.
. Predzadnja epidemija griže je bila
koncem julija v vrtcu v Slovenskih
Konjicah, zbolelo je 6 otrok, in zadnja,
kot je opisana, v Žigonu v občini La-
ško.
BACIL JE NA PREŽI
Bliža se jesen, čas, ko ima griža naj-
bolj ugodne pogoje za izbruh. Bacil pa
je stalno »v zasedi«, zato je od nas
vseh, ki nam je gotovo nekaj do zdrav-
ja in dobrega počutja, odvisno, ali ji
bomo s svojim obnašanjem in navada-
mi na široko odprli vrata, ali pa bomo
izvajali najnujnejše ukrepe proti njej.
Ti pa so v prvi vrsti spodobne higien-
ske navade, in razmere pred uživa-
njem bomo sadje oprali, nikdeir ne bo-
mo pili vode iz nekontroliranih virov,
inšpekcijske službe se bodo kdaj pa
kdaj podale tudi »na teren«, šli bomo
takoj k zdravniku, ta pa bo takoj ugo-
tovil, za kakšno bolezen gre in sporočil
morebitno prisotnost nevarnega baci-
la epidemiološki službi. Tudi v osnov-
nih šolah bomo nadaljevali s tovrst-
nim prosvetljevanjem, skratka, obna-
šali se bomo tako, da bo za vse dobro.
Pravljica je res že straa, zato je skrajni
čas, da njene nauke spoštujemo in se
jih začnemo držati.
MARJELA AGREŽ
Zajetje krajevnega vodovoda v Žigonu, kije zgrajeno tako, da je okužba vode
iz zemeljskih plasti neizbežna.
Veliko pomanjkljivosti ima tudi novo zajetje vodovoda, ki ga krajani v tem
času gradijo.
V BESEDI IN SLIKI
PRIJETNE VIŽE PRIVABUAJO UUDI
V poletnem času je na širšem celjskem območju veliJi
različnih prireditev, s katerimi želijo organizatorji zadovi
Ijiti številne ljudi ter jirh popestriti poletno sušo. Da j
takšne prireditve zelo priljubljene kaže tudi zgornji p
snetek, ki smo ga napravili na vrtu gostilne Koprivni
kjer so pripravili že peto srečanje starejših harmonikarji
in ljudskih pevcev. Zbralo se je več kot 600 ljudi, ki so b
z nastopi posameznih harmonikarjev izredno zadovolji]
1
PROSTOVOUNO DELO IN PRISPEVKI
Kljub vročim poletnim dnem so se na smučišču Go;
dnik v žalski občini večkrat zbrali občani in s prostovol,
nim delom urejali progo smučišča. Tako so letos posejj
travo, uredili odvodne jarke, pobrali kamenje in očisti
traso za vlečnico.
Že letos naj bi postavili tudi okoli 600 m dolgo vlečnic
če bodo zbrali dovolj denarja. Zato te dni člani organii
cijskega odbora obiskujejo občane žalske občine in zl
rajo prostovoljne prispevke za nakup žičnice. Odziv jel
dokaj dober tako pri obrtnikih kot pri občanih.
F.F
ZMAGOVALNI ODER ZA PARAPLEGIKE
Med filmi, ki so prijavljeni za letošnji Mednarodni fest
val športnih in turističnih filmov v Kranju, je tudi dok^^
mentarni film Milana Ljubica, Zmaga. Čeprav je fil";
zaradi svoje vsebine, govori namreč o športnikih-inva>
dih, že sam po sebi zanimiv, pa zasluži zaradi ideje, ki;
prinaša še posebno pozornost. Scenairist in režiser IVlils
Ljubic je namreč v njem predstavil zmagovalni oder, ki i'
prirejen za zmagovalce v invalidskih vozičkih. Oder
zavcirovan s stranskimi letvami, da voziček ne more
sniti z njega, rebrasta talna guma, s katero je prekrit F
omogoča varnejšo vožnjo nanj. Ljubičevo zamisel sta^
mizarski delavnici Viba filma realizirala Janez Filipi^'
Jože Bozovičar. Prvič so oder predstavili in uporabili ij'
republiškem prvenstvu paraplegikov v atletskih discip''
nah prve dni julija v Mariboru. .
NADA KUME''
MNOŽIČNO V ATLETSKIH METIH
Sedmi tradicionalni atletski miting v metih, ki g3 \
Rimskih Toplicah vsako leto prireja takoimenoval'
Društvo »nenavadnih« športov, je minil ob dobri udeležb
ter izvrstni formi mladih atletov. Zmagal je JANEZ ST^
PINŠEK pred TOMAŽEM STOPINŠKOM, LOJZEM
SICEM, MARJANOM STOPINŠKOM itd. Zanimivo f
da je zmagovalec tokrat tudi zmagal v vseh štirih discip^'
nah - metih krogle, diska, kladiva in kopja. S podobnii^^
tekmovanji bodo nadaljevali tudi v bodoče ter pričakuj^]
še boljšo udeležbo vseh mladih navdušencev za šport-^
ANDREJ MARINS*^
^, 33-19. avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
KAKO (NEJVARNA SO DVIGALA
UDOBJE ALI PAST?
Po treh nesrečah Je že čas, da se zamislimo
Tisti rek, da je po toči zvoniti prepozno je resnično že tako
obledel in oguljen, da je človeku kar malce nerodno vedno
znova postavljati ga v časopisne vrstice. Res pa je, da bi bil
veliko manj obrabljen, če bi se držali zlatega pravila, da je bolje
preprečevati kot zdraviti. Je že tako, da se vselej zdramimo šele
takrat, ko zvoni. Zvoni pa mnogokrat prepozno.
Pred dvema mesecema se je v dvigalu bloka v Šercer-
jevi ulici v Titovem Velenju zgodila nesreča:
• Petletna otroka sta se peljala z dvigalom.
Ker sta bila premajhna, da bi dosegla koman-
dno ploščo, sta si pomagala tako, da je eden
skušal dvigniti drugega. Deček, ki mu je uspe-
lo pritisniti na gumb, je pri tem tako nesrečno
padel, da je dvigalo, ki se je že pričelo premi-
kati, ujelo njegovo roko v odprtino pri steni.
Otrok se je hudo ranil.
Samo mesec dni kasneje se je v dvigalu znova pone-
srečil otrok:
• V bloku v Ulici frankolovskih žrtev 17 b v
Celju sta se z dvigalom peljala štiri in pol leta
star otrok in njegova mati. Deček je med vož-
njo brcal žogo, pri tem pa Je dobil nogo med
dvigalo in steno jaška. Rane so bile tako hude,
da so mu morali v celjski bolnišnici amputira-
ti nogo.
Prejšnji teden je vse občane pretresla tale časopisna
vest:
• V petek, 6. avgusta, se je v dvigalu bloka
na Kolodvorski cesti v Slovenskih Konjicah
smrtno ponesrečil 11-letni Slavko Štribl. Sku-
paj s triletnim bratrancem se je peljal v peto
nadstropje. Med četrtim in petim nadstropjem
je dobil roko v odprtino med dvigalom in ste-
no. Dvigalo se je zagozdilo, tako da so ga rešili
šele čez 45 minut, vendar je bil otrok že mrtev.
Tri nesreče v treh mesecih. Trije otroci žrtve dvigal. In šele pri
tretji, najbolj tragični smo se zares zdrznili: kako varna so
pravzaprav naša dvigala?
Ne da bi hoteli brskati za krivcem in s prstom kazati nanj, se
vendarle sprašujemo, komu naprtiti odgovornost za te žalostne
dogodke. Prav gotovo je bilo tisto poslednje in odločilno deja-
nje za nesreče otroška neprevidnost. Toda ali lahko pripisujemo
krivdo otroški neobrzdanosti in nepredvidljivosti, njihovim ne-
nadnim domislicam, ob katerih izpuhti še tako dobro vcepljen
poduk o previdnosti? Najbrž ne.
In če vemo, da otrokom pač ne moremo vzeti njihovega
otroštva, da njihovih dejanj preprosto ne morem.o uokviriti v
razumno obnašanje odraslih, potem moramo za obrzdanje nji-
hove neprevidnosti najti kak drug način.
Veriga tistih, ki bi lahko poskrbeli za to je dolga in prepletena.
In ker ima vsaka medalja dve plati, ima seveda vsakdo od njih
poleg svoje odgovornosti tudi svoj prav.
Kakorkoli že, vse kaže, da doslej o nevarnostih v dvigalih
nismo kdove kako globoko razmišljali, kajti vse kar smo doslej
naredili za zaščito pred njimi je varnostno opozorilo ob vratih
dvigal (pa še to je prispeval proizvajalec), ki prepoveduje vožnjo
brez spremstva odraslih, otrokom, mlajšim od 14 let. Nekaj
podobnega so lahko slišali stanovalci tudi na svojem prvem
zboru, ko se ustanavlja stanovanjska slAipnost. Ne mislimo
seveda reči, da je takšno opozorilo odvečno in neumestno, prav
gotovo pa ni dovolj, da bi lahko ostali samo pri njem.
Skratka, zaenkrat smo vso odgovornost položili v roke star-
šev. S'ami naj pazijo na svoje otroke. In če vedo, da je vožnja z
dvigalom nevarna, naj jih pač ne puščajo vanje. Ponekod so to
odgovornost staršev še podvojili s tem, da so vrata dvigal opre-
mili s ključavnicami, ključe pa razdelili stanovalcem.
Neupravičeno bi povsem zanikali tako trditev, toda kot že re-
čeno, imajo svojo resnico tudi starši.
Prva (in menda neizbežna) je že ta, da je večini ljudi dana
neverjetna lastnost, da se (in zanimivo!) najbolj prav v nevarnih
okoliščinah zanašamo na srečo. Tista: »Saj meni (mojim) se to
ne bo zgodilo«, je tako značilna pesem človeškega rodu, da bi jo
brez pomisleka lahko uvrstili v poglavje o opisovanju značilno-
sti homo sapiensa. Druga resnica je, da se baje že tako prezapo-
sleni starši pač ne morejo kar naprej podrejati urniku svojih
otrok in tekati z njimi na dvorišče, pa spet ponje, za drobne
otroške nožice pa je premagovanje stopnic v sedmo, osmo,
deveto nadstropje prenaporno. In nedvomno je res tudi to, da
na cel kup nadobudnežev nima kdo paziti, kadar so ob počitni-
ških dopoldnevih sami doma.
Posledica vsega tega je seveda, da se naši otroci v dvigalih še
naprej, ne samo prevažajo, ampak počno še vse kaj drugega, kar
jih spravlja v nevarnost.
Pa je res to vse, kar smo sposobni narediti, da se naša dvigala
ne bi spreminjala v pasti?
NOTRANJA VRATA - DA ALI NE?
Odgovor je na videz preprost. Z vgrajenimi notranjimi vrati bi
nevarnost nesreče precej zmanjšali, saj bi špranjo med steno in
kabino jaška, ki je sicer res majhna, toda ravno dovolj velika, da
sežejo vanjo otroški prstki, zakrili. Toda, ker videz včasih vara,
smo seveda tudi tu pobrskali za drugo plastjo te resnice.
Samoupravna stanovanjska skupnost v Celju ima v upravlja-
nju 97 dvigal, od tega 22 proizvajalca IMP in 75 proizvajalca
"Rade Končar«. Toda: medtem ko imajo malodane vse po-
slovne zgradbe dvigala (v katerih se najbrž nikoli ne vozijo
otroci) opremljena s takšnimi dodatnimi vrati, so dvigala v
stanovanjskih blokih praviloma brez njih. Zakaj?
»Vsa dvigala v naših stavbah so izdelana in vgrajena po JUS
predpisih. Jugoslovanska zakonodaja je zaenkrat takšna, da
predpisuje izdelavo in vgraditev dvigal brez notranjih vrat.
Resnici na ljubo moramo povedati, da so takšna dvigala povsem
varna, če jih ljudje seveda pravilno uporabljajo, saj so pred,
uporabo pregledana in testirana. O tem, kakšna dvigala bomo
vgradili v določeno stavbo odločajo investitorji oziroma inšpek-
cijske službe, ki se seveda držijo predpisov. Investitorjeve mož-
nosti pa so omejene z omejeno ceno kvadratnega metra stano-
vanjske površine. Tudi družbeni standard nam torej kroji mož-
nosti in pravila vrste dvigal, ki jih bomo vgrajevali. Sicer pa od
letošnjega leta dalje gradbene delovne organizacije (kot investi-
torji) ne smejo več graditi za trg, s čimer je že izpolnjen en
pozitivni moment, da bomo pri novih investicijah lahko upošte-
vali tudi druge kriterije.
Povedati moramo tudi to, da je odločujoč faktor pri nesrečah
še vedno človeški, ki ga seveda ne moremo izločiti ali zanema-
riti. Tudi, če bi vgrajevali dvigala z dvojnimi vrati, nesreč ne bi
mogli povsem preprečiti, vse dokler ne bo pri izboljšanju varno-
sti sodeloval sleherni občan. Letos so bile v pripravi nove
dopolnitve zakona o dvigalih, ki pa niso bile sprejete ravno
zaradi tega, ker mislimo, da je problem mogoče rešiti drugače, s
tem merimo predvsem na boljše osveščanje, boljšo samoza-
ščito, boljšo hišno samoupravo, ki bi skrbela za to, da bi dvigala
pravilno in varno uporabljali. Dokler družba meni, da so varna
dvigala tudi takšna kot so, zakonodaja na tem področju ne bo
spremenjena.
S tem seveda ne mislimo trditi, da bomo vselej ostali pri tenj^
Tehnika se razvija na vseh področjih, tudi pri dvigalih. Kar
spomnimo se, kako primitivna in nevarna se nam danes zdijo
dvigala pred desetletjem, dvema. Tudi mi bomo seveda šli z
razvojem naprej. Hkrati je res tudi to, da dvigala z notranjimi
vrati niso na trgu še tako dolgo, da bi se lahko izognili tistim
brez njih v naših stolpnicah. V bližnji ali daljni prihodnosti,
bodo zastarela tudi ta dvigala in morali bomo v korak s časom.
Toda povedati moramo tudi to, da nas dvigala izredno veliko,
stanejo. Poglejte: Od stanarine dobimo 10 milijard starih dinar-
jev. Za redno vzdrževanje dvigal potrebujemo 400 milijonov
starih dinarjev. Popravila okvarjenih dvigal pa nas stanejo staro
milijardo in dvesto milijonov dinarjev. Vsi stroški vzdrževanja
in popravil dvigal nas torej veljajo 16 odstotkov od dohodka, ki
ga dobimo s stanarinami. Mnogim stroškom pa bi se izognili, če
bi ljudje pravilno uporabljali dvigcda. S tem bi verjetno imeli
tudi več možnosti, da bi vgrajevali sodobnejše naprave. Kljub
tem težavam, ki jih imamo, se lahko pohvalimo, da je vzdrževa-
nje dvigal v mestu Celje eno izmed najbolje urejenih v naši
republiki. Mi namreč nismo prepustili pogodb z vzdrževalci
hišnim svetom, ampak smo vzeli zadevo v svoje roke.
Tudi nam prav gotovo ni prijetno, če slišimo, da se v dvigalih
dogajajo nesreče, za katere mislimo, da so povsem nepotrebne,
čeprav je na drugi strani spet res, da je še vsak tehnični napre-
dek terjal svoje žrtve. 2e ko se ustanavlja stanovanjska skup-
nost, pride na ta zbor naš strokovnjak, da poduči stanovalce o
pravilni uporabi dvigal in nevarnostih v njih, hkrati pa nauči
hišnika ali pač tiste, ki bodo skrbeli za tehnično plat reševanja v
primeru nesreč in zastojev poiiebn^ "avodila in vajo. Od tu
naprej je skrb prepuščena hišnim svetom in stanovalcem sa-
mim.
Mislimo torej, da rešitev ni v vgraditivi dvigal z notranjimi
vrati ah brez njih, saj so obstoječa dvigala narejena po predpisih
in varna ob pravilni uporabi. Akcija, ki bi hotela zagotoviti
varnejšo vožnjo v dvigalih, bi morala najprej poskrbeti za to, da
se bodo ljudje, starši in stanovalci stolpnic pričeli zavedati
nevarnosti, ki preži na njihove otroke v dvigalih.«
Toliko so nam povedali na Samoupravni stanovanjski skup-
nosti.
NESPREMENJENA DVIGALA
Potem, ko smo izbrskali dve temeljni resnici o poteh in stran-
poteh nesrečnih dvigal, smo se resno zamislili. Znašli smo se
namreč v začaranem krogu dveh resnic iz katerih je malce težko
izbrskati pravi izhod. Po vseh fizikalnih pravilih se namreč še
noben voz ni premaknil, če sta nanj delovali dve enaki sili v
nasprotni smeri in najbrž se tudi tokrat ne bo. Tista resnica, ki jo
iščemo je najbrž nekje vmes med prepričanjem stanovalcem
stolpnic, da bi notranja vrata v dvigalih rešila vse probleme
nesreč, in trditvijo druge strani, da bi naj za to, kar se dogaja v
dvigalih, skrbeli stanovalci sami.
Na SOZD IMP - TOZD Dvigala so nam povedali, da je razlika
v ceni med dvigali z notranjimi vrati in takšnimi brez njih borih
pet starih milijonov. Zares premalo, da bi lahko karkoli pomiš-
Ijali, še posebej, če gre za varnost.
Tudi Če zakonodaja dovoljuje vgrajevanje dvigal brez notra-
njih vrat, pa bržkone ne prepoveduje vgrajevanja tistih z njimi.
Na drugi strani pa seveda ne moremo razbremeniti staršev
njihove odgovornosti, kljub prenatrpanemu urniku in »priro-
jeni« lastnosti, o kateri smo govorili na začetku, pa zaradi tega
še nismo trdili, da je opravičljiva. Najmanj kar lahko starši
naredijo za boljšo varnost, je seveda že to, da otroku lepo
razložijo, kako se je treba v dvigalu vesti in zakaj. Že ta korak bi
bil prispevek k temu, da se otroci ne bi lovili in počenjali vseh
mogočih stvari v dvigalih, ki se včasih spremenijo kar v otroška
igrišča. Tu vsekakor ne bi pomagala niti kdove kakšna herme-
tično zapirljiva notranja vrata In kljub prezaposlenosti menda
ne bi bilo odveč, če bi kdaj pogledali, kaj naši pridni malčki v
resnici počnejo.
Tudi hišni sveti so po nesreči pričeli temeljito razpravljati o
nevarnostih vožnje z dvigali. Ponekod smo v kabinah videli
dodatna opozorila o prepovedi vožnje otrok.
Vsekakor pohvalna poteza, toda kot smo že povedali, so se
opozorila pri preprečevanju nesreč doslej preslabo odrezala, da
bi kanilo nanje kdo ve kako računati še vnaprej. Morda bi lahko
razmislili tudi o posebnem nadzorstvu. Morda bi v tem nadzor-
stvu dobili mesto tudi starejši otroci, ki bi se tako nehote
vključili v odstranjevanje nevarnosti naperjene proti njim sa-
mim.
NESREČA JE TU
Dvigala bodo torej še lep čas ostala takšna kot so, čeprav so
ponekod hišni sveti že pričeli razmišljati, da bi jih opremili z
notranjimi vrati. Tudi njim lahko postrežemo s podatkom.
Glede na to, kakšno vrsto dvigala imajo, jih bo takšna vgraditev
stala od 50.000 do 100.000 dinarjev, so nam povedali v IMP.
Vsekakor ne toliko, da se ne bi izplačalo razmisliti tudi o tej
rešitvi.
Mimogrede smo ošvrknili še tretjo stran te zgodbe.
Ker bodo dvigala bržčas še lep čas ostala takšna kot so, in ker
se tudi ljudje menda ne kanijo kar čez noč preobraziti, poslej
tudi nevarnost nesreč ne bo nič manjša.
In če je nesreča že tu? Kako smo pripravljeni nanjo? Po
obisku nekaterih stolpnic v mestu, bi rekli, da ne preveč
skrbno. (Mogoča je seveda tudi kakšna izjema, na katero pa, žal,
nismo naleteli.) Povsod bodo - če bo do nesreče prišlo, v akcijo
najprej stopili stanovalci bloka. Bolje rečeno - hišnik ali še po
eden-dva človeka, ki v bloku skrbita posebej za to in imata tudi
ključe. Res je, da so skoraj v vseh blokih že imeh nekaj takšnih
nepredvidenih »NNNP« akcij, pa ni šlo za nesrečo, ampak za
pokvarjeno dvigalo. Podatek, da so ujetniki kovinske celice,
včasih čakali na rešitev kar debelo uro, kar samo po sebi ponuja
vprašanje, ali bi bila takšna pomoč za ponesrečenca še pravoča-
sna. Nikakor ne mislimo odrekati priznanja za trud in požrtvo-
valnost tistim, ki so sprejeli takšno nalogo, ne moremo pa si
zatiskati oči pred dejstvom, da morata biti hitrost in učinkovi-
tost v takšnih primerih na prvem mestu. Urjenja ob občasnih
okvarah dvigala bržkone ne bodo dovolj, da bi ju zagotovili.
Takole smo razmišljali o težavah in resnicah spletenih okrog
dvigal. Ne zato, da bi skušali komu karkoli očitati. In tudi ne
zato, ker bi si domišljali, da bomo s tem čez noč stvari postavili
na glavo. Hoteli smo le razrahljati tisto nitko v tem gordijskem
vozlu, ki bo pripomogla, da se bo laže razvozljal. Ce bomo
pravilno razpleth ta razmišljanja, potem se bo tudi voz, v kate-
rega smo zdaj zaman vpreženi, lepega dne premaknil v pravo
smer.
Sicer pa je poglavitno, da smo o vsem tem vsaj pričeli razmiš-
ljati. Po treh nesrečah sicer, ampak vendarle. Na srečo imamo
tudi za omilitev tistega zakasnelega zvonenja nadvse uporaben
rek: Bolje pozno kot nikoli.
NADA KUMER
8. stran - NOV! TEDNIK
Št. 33 - 19. avgust 15
KOMENTAR
KULTURNI DiNAR POD
DROBNOGLEDOM
Delegate skupščine celjske kulturne skupnosti čaka
v jesenskem delu odgovorno opravilo. Z njim so bili
seznanjeni že na zadnji julijski seji (njena sklepčnost je
bila vzorna!), saj bodo morali sklepati o ponovnih spre-
membah načrta dela za letošnje leto in seveda za leto
1983-85, kar sodi v srednjeročni načrt. Nemalo dela pa
ob tem seveda čaka strokovne službe, ki bodo morale
pravočasno in ustrezno pripraviti gradivo za razpravo.
Omejitve skupne in splošne porabe so znane, morda se
bo kakšen odstotek še spremenil, toda to ni bistveno.
Bistveno je to, da na ustrezen način in celovito gledano
rešujemo problematiko bodočega načrtovanja.
V celjski občini je na kulturnem področju obveljal
dogovor, da ne bi smeli ničesar zmanjševati linearno,
torej kar tako počez, ampak na osnovi izdelanih za-
ključnih računov ob polletju, zlasti pa to velja za po-
klicne kulturne ustanove, po posameznih postavkah
videti vse možnosti za spreminjanje deleža finančnih
sredstev za tekoče leto in za srednjeročno obdobje.
Takšnemu načrtnemu delu se seveda ne bo mogla
izogniti tudi Zveza kulturnih organizacij, ki bo v druš-
tvih in sekcijah morala zagotoviti točno evidenco
opravljenega dela m na tej osnovi vrednotiti nadaljnjo
organizacijsko in vsebinsko aktivnost. Na vseh po-
dročjih namreč še obstjajo neke notranje rezerve, če-
prav je v bistvu materialna, tehnično-tehnološka baza
na kulturnem področju na prenizki ravni. A to je že
problem, ki terja poseben komentar. Najprej se bo pač
treba znajti s tem, kar je trenutno na voljo, kar pa
vsekakor ne pomeni, da je kolo razvoja obstalo za
vedno. Nasprotno, tudi na kulturnem področju bi mo-
rah izkoristiti pritiske stabilizacijske nuje za strjevanje
vrst v smislu racionalizacije dela in boljšega gospodar-
jenja. To seveda ne gre hitro, vendar se posamezna
poglavja dajo reševati sproti. Danes že drugače razmiš-
ljamo o prostorskih problemih kot smo pred leti. Tudi
o medsebojnem sodelovanju kulturnih društev in iz-
koriščanju skupnih tehničnih kapacitet in podobno.
Bolj kot kdajkoU prej si bosta morali podati roke kul-
turna in izobraževalna skupnost, krajevne skupnosti
in združeno delo in še bi lahko naštevali. Tudi ustvar-
jalni potenciali široke kulturne palete v občini in se-
veda preko njerJh meja, še zdaleč niso tako izkoriščeni
in vrnjeni družbi, kot bi to lahko bili. Koliko ustvarjal-
nih dobrin ostaja samo za zidovi naših šol in podobno.
Torej za bilančnimi številkami se skriva bogato
ustvarjalno življenje. Ne pustimo, da ga uhojeni načini
dela, ki jim je tuja dialektika, zameglijo ali celo izni-
čijo. Vrednost nekega dela je lahko tudi drugačna od
tiste, ki jo prikazujejo številke v tabelah, ki nam jih
ponuja delegatsko gradivo. Le razumeti ga je treba.
D. AL
CELJE - SINGEN
nove pobude
Velike možnosti za sodelovanje
Sodelovanje med Celjem
in zahodnonemškim me-
stom ob Bodenskem jezeru
Singenom dobiva vse večje
dimenzije in nove kvalitete.
O tem govori tudi zadnje pi-
smo, ki je prišlo iz Zvezne
republike Nernčije, v kate-
rem so tudi novi predlogi za
razširitev sodelovanja na
mnoga nova področja.
Tako pričakujejo v Singe-
nu prihodnje dni tri inženir-
je, oziroma druge člane ko-
lektiva štorske železarne, ki
bodo na nekajdnevnem stro-
kovnem obisku v tamkajšnji
tovarni poljedeljskih strojev
in traktorjev. Gre za obisk, ki
lahko odpre nova pota sode-
lovanja med kolektivoma. In
ne samo to, v Singenu odpi-
rajo vrata tudi za širše gospo-
darsko sodelovanje. V tej
zvezi pričakujejo le konkret-
ne pobude. In tako je na po-
tezi zlasti medobčinska Go-
spodarska zbornica, da oceni
pobudo in predlaga ustrezne
ukrepe. Prvi koraki na tem
področju so posegli v turi-
stično dogajanje. Tako je
Izletnikov hotelski vodnik
po celjskem območju, prav
tako zadnji regijski pro-
spekt, že v rokah neniških
turističnih delavcev.
Pomemben je nadalje do-
govor, da bo prihodnje leto
prišlo v Celje osem učencev
v gospodarstvu iz Singena,
ki bodo v naših kolektivih
ostali tri do štiri tedne. V tem
času bi se naj mladi seznanili
ne samo z delom pri nas,
marveč navezali tudi prija-
teljske stike s svojimi vrstni-
ki, pri katerih bodo tudi sta-
novali. In ko se bodo vračali
v Singen, ne bodo sami, mar-
več jih bodo spremljali nji-
hovi mladi celjski gostitelji,
ki bodo prav tako tri do štiri
tedne delali v kolektivih in
živeli na domovih novih pri-
jateljev.
Nadalje je v teku dogovor
o prihodu višjega mestnega
inženirja dr. Hansa Otta v
Celje, ki naj bi imel pri nas
strokovni posvet, oziroma
predavanje o pomenu čistil-
nih naprav in varstvu okolja.
Nadaljnja pota tesnejšega
in trajnejšega sodelovanja se
odpirajo tudi na športnem,
kulturnem in informativnem
področju. Tako bo moštvo
celjskih rokometašev ja-
nuarja prihodnje leto sodelo-
valo v Singenu na velikem
mednarodnem turnirju.
Prav tako je prišlo že do
prvih stikov s člani obeh gle-
daliških hiš, v Singenu in
Celju. Ker bodo nemški
gostje nastopili januarja pri-
hodnje leto v Novi Gorici, bi
radi ta čas izkoristili še za
gostovanje v Celju. Seveda
bodo v tem primeru tudi
celjski gledališčniki odšli v
mesto ob čudovitem jezeru.
Gostovanje Komornega
moškega zbora kot povračilo
za nastop njihovega zbora
Madrigalchor junija v Celju
je več ali manj že dogovorje-
no. Bilo bi naj maja, junija ali
septembra prihodnje leto.
M.BO21C
LIKOVNI SALON
ceuski oblikovalski izziv
Ob razstavi celjskih oblikovalcev
Dogodek v celjskem Li-
kovnem salonu je na videz
skromen in še prihaja v kaj
neugodnem počitniškem ča-
su, toda utegne imeti daljno-
sežne posledice. Gre za raz-
stavo celjskega kroga obli-
kovalcev, ki so se predstavili
v številnih zvrsteh od mo-
dnega, grafičnega in indu-
strijskega oblikovanja do
spomeniških (arhitektuinih)
zasnov in oblikovanja unika-
tov z nekaj omembe vredni-
mi kvalitetami.
Očitno je, da celjsko indu-
strijsko zaledje, ki ga mora-
mo seveda videti v širšem
krogu od Rogaške Slatine do
Velenja in Liboj, naposled le
nekoliko bolj določno kot v
preteklosti izriva v ospredje
tudi vprašanje oblikovanja.
zlasti seveda industrijskega
in grafičnega. In kot se v Slo-
veniji na tem področju obi-
čajno zgodi, se je najprej or-
ganizirala stroka (njena po-
nudba je vkljub številčno
skromnim močenff večja od
povpraševanja industrije!),
nastopila je strnjeno in ne-
dvoumno opozorila strokov-
no javnost, da jo mora v pri-
hodnje resno upoštevati. Do-
godek je toliko bolj prese-
netljiv in spodbuden, saj
zadnjih nekaj let opažamo,
da se oblikovalska krivoilja
novosti in kvalitetnosti do-
sežkov spušča vse bolj strmo
navzdol, ko so tudi že poti-
hnili alarmni z\-onci, ker se,
tako se zdi, zanje sploh nihče
več ne meni. Pobude Likov-
nega salona in celjskih obli-
kovalcev torej ne hi smeli
prezreti.
Čeprav se razstava odvija v
povsem konvencionalnih
okvirih »umetniških« raz-
stav, v razstavišču, ki je na-
menjeno predvsem slikar-
skim in kiparskim delom, s
katalogom itd., bi morala do-
speti do zavesti industrije.
Naj bodo za industrijo tre-
nutne razmere še tako ne-
spodbudne za razmišljanje o
novih izdelkih, izumih, de-
signu, kvalitetni ovojnini
ipd., morajo gospodarstve-
niki razmišljati o vsem tem,
zakaj kvalitetnega koraka
naprej v prihodnjih dveh,
treh letih, brez vlaganja na ta
področja preprosto ni.
Na Celjskem se je nekaj
delovnih organizacij že sre-
čalo z vprašanji industrijske-
ga   oblikovanja.   Nekatere
med njimi so imele že op;
ne,    nadpovprečno   dob
oblikovane izdelke. Toda(
lo takšni giganti, kot je Goi
nje, se morejo pohvaliti l|
maj s posamičnimi obliko\
nimi izdelki in sklopi,
tem ko terja tako razvejai
proizvodnja izdelano poli
ko oblikovanja za vse pro;
vodne programe, politiko,
se ne izčrpa z takšnimi ge,
kot »zdravo rjavo«. Od tist
industrij, ki so se z industr
skim oblikovanjem že sezn
nile, čeprav v skromnem o
segu, oblikovalci upravičei
pričakujejo, da bodo pog
mneje odpirala svoja vra
prav tem pobudam. Zdaj:
dogajajo povsem neverjeti
reči, namreč, da tovarne $
cer dopuščajo svojim obliki
valcem, da delajo in oblila
jejo (v službenem času), nj
hovih dosežkov, ki so včas
dobili vsa strokovna priza
nja, pa se na vse kriplje hn
nijo vzeti v proizvodni prj
gram (za zgled: Ferdo Pak-
Steklarska šola iz Rogašij
Slatine; oblikovalci - kaj
mična   industrija   Liboj^
Najpomembnejši, poleg st|
klarskih  izdelkov  F. Pakj
najkvalitetnejši del razsta^
je pripadel grafičnemu obl
kovanju.     Uveljavljenem
Hariju Draušbaherju z nen
dobrimi izvedbami v re\a
mni grafiki Gorenja in Kri
(fotogi'afija Jože Resnik), |
pridružujeta Radovan Jenki
in Jože Domjan.
Zlasti prvi se je razvil v 0I
čutljivega oblikovalca, ki k
že precejšnje znanje, izvi
nost in izvedbeno kvalitet
Pravi izziv za Aerovo graJ
ko, ki dobiva nov razvoja
zagon. Pa ne samo zanjo
med tistimi, ki so podprli
nekoliko bolj ambiciozno za
mišljeni (a oblikovalsko re
prav dorečeni) katalog, naj
demo poleg Aera še Zlatai
ne, SOZD Merx, Keramični
industrijo Liboje, Potrošni
ka, Konus, Kovinotehna
Razvojni center, Unior, Cin
karno, Libelo in Ljubečno.
Nikakor ne bi smeli misli
ti, da so svoj dolg do obliko
vanja in do družbe, ki si žel
dobrih izdelkov, s prispev-
kom za katalog že izpolnili
Rajši bi verjeli, da se s t«
njihovo potezo začenja novo
obdobje tvornejšega sodelO'
vanja med industrijo in obli
kovalci.     PETER KRECI^
Za častitljivim pročeljem hrama učenosti - »reformacija«!
SPREMEMBE NA CEUSKI GIMNAZIJI
Z novim šolskim letom se
na gimnaziji v Celju obetajo
številne spremembe. Sola bo
dobila s 1. septembrom novo
ime Srednja družboslovna
šola, ki se bo delila na tri
smeri: družboslovno, jeziko-
slovno in upravno-admini-
strativno. Za slednjo pa je bi-
lo treba urediti strojepisnico,
ki jo je šola kupila od Šolske-
ga centra Žalec.
Na šoli bo v popoldan-
skem času gostovala Srednja
zdravstvena šola, ki bo imela
na razpolago 4 učilnice. No-
vost bo tudi šola ob delu v
popoldanskem času.
V novem šolskem letu bo-
do pričeli s kabinetnim pou-
kom, zato so bile potrebne
številne spremembe. Že med
šolskim letom 1981/82 so
uredili prostore za naravo-
slovno smer, kajti v skupni
programski osnovi srednje-
ga izobraževanja so fizika,
kemija in biologija kot nara-
voslovni predmeti obvezni
za celotno generacijo učen-
cev, ne gledana njihovo poz-
nejšo usmeritev.
Prvotno centralizirana
knjižnica bo razdeljena po
specializiranih učilnicah, ta-
ko da bo vsaka stroka imela
pri roki vse p>otrebne učbeni-
ke. Vsled tega bo nova tudi
profesorska zbornica, ki bo
imela sedaj manjši funkcio-
nalni pomen, saj bodo imeti
profesorji svoje prostore po
kabinetih.
Zaradi usmeritve so oddel-
ki naravoslovno-matematič-
ne smeri zapustili gimnazijo
in se preselili na Tehniško
šolo, z njimi pa je šolo zapu-
stilo tudi šest profesorjev.
Novost se obeta tudi v telo-
vadnici, saj so v kletnih pro-
storih bivše dijaške kuhinje
uredili garderobe za obe te-
lovadnici.
Celotna investicija je bila
vredna 130 milijonov, za po-
polno ureditev pa bi bilo po-
trebno še veliko denarja. Pa
kaj hočemo, ko se vedno
ustavi pri denarju, če že pri
vseh ostalih stvareh ne.
MATEJA ZALOŽNIK
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
§t. 33 - 19. avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
ZDRUŽENA AKCIJA NA ZUSMU
Cesta na Žusem je po zaslugi uspele
združene akcije, ki je potekala v sobo-
to, odslej prevozna. Najbolj so je seve-
da veseli krajani, saj so prepričani, da
bodo ti lepi kraji, kjer je čudovit raz-
gled na vse štiri strani neba, kolikor
daleč seže oko, odslej privabljali tudi
izletnike.
Z izrednim posluhom za pomoč na
Kozjanskem so se tej delovni akciji
odzvali delavci PAP iz Ljubljane, voja-
ki iz vojašnice Boris Kidrič v Ljubljani
in prav tako vojaki iz celjske vojašnice
ter brigadirji. Seveda pa tudi krajani
niso stali križem rok in tako so družno
uredili ta odsek ceste.
Sredi vročega dneva, ko je bilo delo
že končano, so skupaj stopili pred ob-
jektiv fotoaparata. Na delovišču so jih
obiskali predstavniki občine $entjur.
Popoldne pa so skupaj prisostvali maj-
hni, a za kraj še kako pomembni slo-
vesnosti, kjer je predsednik IS Ivan
Jager prerezal vrvico in tako predal
namenu košček asfaltnega traku, ki je
kraj (razen nekaj kilometrov skozi
Volčjo jamo), povezal s Slivnico in
Šentjurjem.
. MATEJA PODJED
Gradovi in graščine
na slo^nslcem Štajerslcem
Piše: dr. IVAN STOPAR
65
BREŽICE (Rann),
mestni
grad
Na strmem pomolu ob mrtvem ro-
kavu nekdanjega sotočja Save in
Krke na koncu istoimenskega nase-
lja. Občina Brežice.
Slovensko ime naselja in gradu je
verjetno starejše od nemškega in
ima tudi enak pomen: majhen breg.
Tu je bilo v srednjem veku eno
izmed središč salzburške posesti v
Posavju. V listini z dne 9. februarja
1241, izdani v Brežicah, s katero je
salzburški nadškof Eberhard podelil
več fevdov mlajšemu Ortolfu, Vul-
pis imenovanemu, nastopata kot
priči ministeriala Ringel in Prehtel
de Rein, prva znana brežiška gradni-
ka. 2e 1246 so bile Brežice sedež
obširnega salzburškega zemljiškega
gospostva, 1249 pa se izrecno ome-
nja tudi grad - castrum Rayne. Ta-
krat se je Konrad iz Kozjega potego-
val za neko posest, ki pa so mu jo^
odrekli češ, da je izdal svojega go-
spoda, salzburškega nadškofa, ko je
hotel utrdbo Brežice izročiti Ogrom.
Že nekaj let pozneje, 1252, je v Breži-
cah (na gradu?) izpričana kovnica
srebrnikov, 1268 pa je brežiški grad
imel polno sodno pravico nad svoji-
mi podložniki. 1277 je postal gra-
dnik na brežiškem gradu Henrik
Svibenski - Planinski, kar je ostal
do 1284. Ob svojem nastopu je moral
obljubiti, da bo grad Brežice zvesto
varoval in da ga bo na zahtevo takoj
vrnil ter se zadovoljil z dogovorjeno
nagrado.
Ob koncu 13. stol., za časa bojev
med vojvodo Albrehtom I. Habsbur-
škim in salzburško nadškofijo, ki je
trajal z manjšimi prekinitvami sko-
raj deset let (do 1297), je bržčas tudi
utrdba odigrala pomembno vlogo.
Kaj vse se je takrat dogajalo, lahko
le slutimo. Urbar iz 1309 pripovedu-
je; da šteje brežiški urad 512 '/2 kme-
tij, od katerih je 337 '/4 opustelih. V
istem urbarju so nadrobno določeni
tudi dohodki kastelana in grajskih
stražarjev: Kastelan - takrat je to
Henrik iz Gabrnice - je imel v brez-
plačnem fevdu 6 podložnih družin v
naselju Graediske, razen tega pa je
obdržal zase in za gospodarjenje let-
no še po 50 modijev pšenice, 50 mo-
dijev ovsa, 3 tovore vina, 8 prašičev
ter 22 in pol mark. Kastelan je zapo-
vedoval 8 stražarjem. Vsak stražar je
dobil mesečno, po dva mernika pše-
nice, v prvem letu službe še po en
mernik pšenice na veliko noč in Mi-
haelovo, vsako leto hleb kruha ob
žetvi in za božič, enkrat na leto po
dva mernika pšeničnega zdroba in
18 srebrnikov za obleko, na Mihaelo-
vo pa 5 ovac. Grajski vratar je preje-
mal približno za 50% več kot stražar.
Stražarji in vratar so smeli spiti
skupno za pusta, na Mihaelovo, Mar-
tinovo in za božič vsakič idrijo graj-
skega vina, enkrat na leto pa so lah-
ko zaklali še prašiča.
1322, ko se grad v urbarju omenja
kot castrum Raein, so na njem go-
spodovali kastelani Eckart iz Lipni-
ce, Herman iz Creteža (Lisce?) in
Fritzl iz Slovenjega Gradca. V tem
letu si je pričel graditi svoj stolp v
mestu domačin Mentel. Zanimiv po-
datek se je ohranil z dne 7. jan. 1391,
ko je salzburški nadškof Pilgrim po-
slal svojim oskrbnikom v Brežicah,
Sevnici in drugod instrukcijo, da
morajo gnoj odvažati proč iz
utrdbe...
Upravniki nadškofovega brežiške-
fa gospostva v 1. pol. 15. stol. so bili
iga Dobrnski (1425-1427), Oton Ra-
dovljiški (pred 1443) in Janez Bre-
staniški (1444-1449). V 2. pol. 15.
stol. so bili upravniki brežiškega go-
spostva Višprijski - Weisspriachi,
2iga (1450-1458), Hans (1458) in
Klavž (1464). 1457 je oddal nadškof
gradove v brežiškem gospostvu v
fevd Viljemu Reispergerju. 1478 je
imel Brežice v zastavi nadškofov
svak Andrej Kraig, med 1466 in 1482
pa nastopa v Brežicah Jernej Min-
dorfer z Mehovega, ki je med dru-
gim kupil tudi enega mestnih stol-
pov. V mestu in v okviru mestnega
obzidja je bilo takrat prek deset stol-
pov; nadškofje so pospeševali njiho-
vo gradnjo, saj so tako krepili
obrambno moč Brežic.
V času turških vojn, zlasti med
1471-1493, je utrdba odigrala po-
membno vlogo, saj so bila tu ena
izmed vrat, skozi katera so turška
krdela vdirala v naše kraje. 1479 so
salzburški nadškofje, ki so si bili ta-
krat s cesarjem navzkriž, izročili
grad svojim zaveznikom Ogrom in v
ogrskih rokah je ostala utrdba do
smrti Matije Korvina 1490. Leto dni
pozneje, ko je bil sklenjen bratislav-
ski (požunski) mir, je grad postal de-
želnoknežji. Kot gradnike srečuje-
mo na njem 1568 Ludvika pl. Ung-
nada, 1586 Franca Galla pl. Gallen-
steina, po njegovi smrti 1604 Ludvi-
ka pl. Edlinga, 1644 Wolfa Krištofa
Frankopana, 1694 grofa Ignaca Mari-
jo Attemsa. V rokah Attemsov je
ostal grad do zadnje vojne. Zdaj je v
njem sedež Posavskega muzeja.
Srednjeveški brežiški grad je bil
hudo prizadet za časa kmečkega
punta 1515. Uporniki so ga napadli,
zavzeli in požgali, grajsko posadko
pa pobili. Mrtvim so posekali glave
in jih še nekaj dni pozneje nosili na
drogovih okrog.
Od tega požiga si srednjeveški breži-
ški grad ni več opomogel. Cesar Fer-
dinand je zato 1529 odobril za zidavo
gradu in utrditev mesta 3000 gld.,
zakaj požar in druge ujme so jima
povzročale hudo škodo, tako da bi
nanju lahko le malo upali, če bi priš-
lo do vojske.
Brežice, grad z mestom ob koncu 17. stoletja
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
33
Od funkcij in položajev se je marsikomu zavrtelo v
glavi. Pojavili so se tovariši, ki mislijo, da jirri funkcija
in položaj dovoljujeta osebno neskromnost. Po mne-
nju teh tovarišev pomeni uvajanje funkcij in položajev,
da se je odprla doba karierističnega lova za njimi.
Taki tovariši in tovarišice očitno pozabljajo, da funk-
cija in položaj po eni strani izražata velikanski napre-
dek našega gibanja..., po drugi strani pa nalagata
svojim nosilcem še večjo predanost.
Kdor misli, da obstaja v NOB in da bo obstajala v
svobodni prihodnosti kakršnakoli druga pot za »na-
predovanje« razen poti požrtvovalnega dela, razen poti
popolne predanosti naši stvari in razen poti razvijanja
vseh sposobnosti zaradi stvari, za stvar in v korist
stvari tudi za osebni razvoj vsakega posameznika - ta
se prvič temeljito moti, drugič pa pozablja, da je naj-
večji škodljivec našega gibanja.«
To besedilo priča, da je Boris Kidrič upošteval Leni-
novo opredelitev birokratizma kot karierizma (v Leni-
novem delu Korak naprej, dva koraka nazaj), na katero
je pogosto opozarjal tudi Boris Ziherl. »Birokratizem
pomeni podrejati interese stvari interesom kariere, po-
svečati dvojno pozornost stolčku in se ne meniti za
delo...« je pisal Lenin. Karierist se ne bojuje za re-
snico, ideje, ideale. Zanj je resnica tisto, kar mu koristi
pri vzpenjanju navzgor; ideal je zanj tisto, kar pričaku-
jejo od njega nadrejeni, tisti, od katerih je odvisen
njegov vzpon. Pripravljen je tudi objektivno škodovati
gibanju, ljudstvu oziroma skupnosti, samo da bi bile z
njim zadovoljene avtoritete, ki ga lahko nagradijo z
napredovanjem. Seveda je tovariš Kidrič nekoliko
podcenjeval možnost različnih deformacij v svobodni
prihodnosti. Zal tudi danes mnogi ljudje namesto idea-
lom in vrednotam sledijo ozkim osebnim ciljem in
interesom. To seveda ni komunistično, ni sociali-
stično.
Tudi nadaljevanje Kidričevega besedila ni niti naj-
manj zastarelo:
»Karierizem pomeni v svojem bistvu najhujše uniče-
vanje predanosti in zdrave ambicije... Od bolne ambi-
cije razlikujemo zdravo ambicijo... Ta izraža stremlje-
nje, da daš vse za stvar, da razviješ kar največ osebnih
sposobnosti v korist stvari, da dosežeš v svojem delu
kar največ uspehov zaradi stvari. Zdrava ambicija
pozna in uporablja pomembni vzgojni sredstvi - sred-
stvo priznanja in popularizacije poštenih kadrov in
sredstvo zdravega tekmovanja. Obe sredstvi še vse
premalo uporabljamo... Prav zato pa se na drugi
strani pojavlja karierizem, ki nima z zdravo ambicijo
nič skupnega, ki ne temelji na predanosti, temveč se
poslužuje intrig, medsebojne zavisti, skrivanja napak,
»biciklistike«. Nobenega dvoma ne more biti, da vo-
dijo pojavi karierizma v razkroj posameznih funkcio-
narjev in njihove okolice, ker jih pravočasno ne za-
tremo.«
Posebej moralno negativen je karierizem, če se pove-
zuje z vstopom v ZK. Marsikdo si od članstva v ZK
obeta boljši položaj, hitrejše napredovanje ipd. Žal
računi karieristov pogosto niso napačni. Še zlasti v
okoljih, kjer karieristična miselnost začne prevlado-
vati, se takšni posamezniki pravzaprav edini lahko
uveljavijo. Komunisti bi se morali proti takšni defor-
maciji vztrajno bojevati. Vsaj očitnim karieristom bi
morala biti vrata organizacije ali pa (vsaj) različnih
organov in vodstev zaprta.
Situacije so lahko zelo različne. Nekdo je v ZK vsto-
pil z ideali, pa je pozneje postal karierist, drugi spet je
vstopil s skritimi stremuškirni nameni, pa je v organi-
zaciji našel samega sebe in premagal lastne nezdrave
ambicije; nekateri posamezniki so gotovo karieristi, pa
pazijo vsaj na to, da s svojim ravnanjem organizacije
ne sramotijo... Kakorkoli že, boj proti karierizmu je
tudi boj z vzgojo in s samovzgojo. Ce komunisti ne
kapitulirajo pred pojavi karierizma, če se s to deforma-
cijo ne spoprijaznijo, bodo lahko marsikaj napravili za
tesnejše, zdrave odnose v organizaciji. Zlasti ustrezno
idejnopolitično usposabljanje je glede tega lahko zelo
pomembno: v organizaciji, ki jo obvladujeta praktici-
zem in brezidejnost, se je proti karierizmu še mnogo
težje bojevati kot v takšni, ki je idejnopolitično ak-
tivna.
Najbolj narobe je, če v kakem okolju silijo v ZK
karieristi, ZcU-adi njih pa potem v organizacijo ne mo-
rejo vstopiti pošteni delovni ljudje. Mlade ljudi, ki
vstopajo v ZK, morajo osnovne organizacije angažirati
v boju proti karierizmu v lastnih vrstali in v širšem
družbenem okolju. Se vsak uspeh v teh prizadevanjih
komunistov je dvignil ugled ZK v očeh delovnih ljudi.
Karierizem lahko (neposredno ali posredno) povzroča
le demoralizacijo in nedejavnost.
28.
PROBLEM ELITIZMA
Stalin je rad poudarjal, da so komunisti ljudje poseb-
nega kova, izjemne kakovosti. Menil je, da so v mnogih
pogledih nad množicami drugih delovnih ljudi. Člani
Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). VKP
(b), naj bi bili nekakšna politična, vodstvena, moralna
(ipd.) smetana sovjetske družbe... Dejansko je ta par-
tija postajala, potem ko je ni več vodil Lenin, vedno
bolj privilegirana skupina, ki se je v procesu svojega
odtujevanja od delavskih in kmečkih množic tudi vse
bolj kastovsko zapirala vase. Tako je partija v vsakem
avtoritarnem stalinističnem (ali podobnem) hierarhič-
nem sistemu v bistvu tehnobirokratska elita oblasti.
OBJAVO JE OMOGOČIL-
STC SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33-19. avgust 1
KAM OB POLETNIH VEČERIH
plešimo rock'n roll
Videoteka v Preboldu nI zgolj to
»Zdravo Roman!«
»O, zdravo! Poslušaj, da-
nes imam novo videokasoto,
glasba na njej ni starejša od
treh mesecev.«
To je bU pozdrav. Roman
Jurički, ki skrbi za glasbo v
videodiscoteki, ima zmeraj
pripravljeno kakšno prese-
nečenje. Prav njegova zaslu-
ga je tudi, da disco v Priebol-
du edini v celjski regiji siste-
matično goji rock'n roll in
disco ples. V času, ko so
standardni in latinsko-ame-
riški plesi postali bolj kot ne
zgolj sestavni del maturant-
skih dni, ko je nastala praz-
nina, ki jo je začela zapolnje-
vati renesansa rock'n roUa in
so v večjih centrih množice
tečajev, začetnih, nadaljeval-
nih in akrobatskih v disco in
rock'n roU plesih, se je disco-
teka v Preboldu vključila v
dogajanje, ponudila prostor
in glasbo za treniranje, plesa-
nje in tekmovanje v moder-
nih plesih. Vsak tretji in četr-
ti petek v mesecu so v disco-
teki tekmovanja v modemih
plesih. Prijavi se lahko kate-
rikoli par, ocenjevalna žirija
je izbrana med obiskovalci
discoteke in je v njej tudi
zmagovalec prejšnjega tek-
movanja. Tekmuje se na iz-
padanje, superfinale določi
zmagovalca.
V pogovoru nam je Roman
jovedal še, da bo tudi v pri-
riodnje poskrbel, da discote-
Ke ne bo zajelo mrtvilo, ki je
fiko običajno znanje, ko so
'biskovalci prepuščeni last-
iemu smislu za zabavo. V
r:iesecu septembru bo na-
nreč tekmovanje za miss
'^iiscoteke, v decembru pa bo
■rganiziran disco maraton.
Pripravlja pa še nekaj prese-
nečenj, ki so pa za zdaj še
skrivnost.
Ce smo sedaj govorili le o
posebnostih videoteke v
Preboldu, lahko povemo, da
vzdrži tudi v ostalih stvareh
primerjavo z drugimi disco-
tekami v celjski regiji. Ozvo-
čenje ima dvakrat 160 W, po-
leg nujne opreme za dober
disco sound in običajnega
light-shovva pa ima še heli-
kopter - skupina rotirajočih
barvnih reflektorjev, napra-
vo za proizvajanje milnih
mehurčkov in rotacijsko
barvno zrcalno kroglo. Obi-
skovalcem discoteke so to
znane stvari, za vse ostale pa
velja, pridite in si oglejte! Vi-
deokasete predvaja na treh
ekranih in ima posnetke
uspešnic disco glasbe. Ce pa
vam ni za glasbo, televizija
ima slab spored, vi pa bi radi
gledali kriminalko, morda ti-
sto, ki ste jo prejšnji teden
zamudili na drugem progra-
mu, ker ste gledali nogomet
na I. programu, pridite in
vprašajte Romana, morda
ima posneto. V Preboldu na-
mreč ni nič nenavadnega, da
Roman predvaja tudi filme,
risanke, pa tudi tisto dobro
reklamo za Coco-colo.
Pa še o glasbi! Mnogo na-
kupuje zunaj naših meja, do-
biva pa plošče tudi preko ca-
rinske pošte iz Italije, Avstri-
je in Anglije. Največ vrti ko-
mercialno disco glasbo,
mnogo twista in rock'n roUa,
rezervirane pa so tudi minu-
te za ameriško glasbo, reg-
gae, punk in seveda nežno,
počasno glasbo, za plesalce
bluesa, rumbe ali pa za tiste
bolj zaljubljene, kot radi
malce nagajivo rečemo.
Glasbo videodiscoteke Pre-
bold lahko poslušate tudi
vsak petek na Radiu Celje,
ko ima Roman svoje minute
glasbe.
In na koncu tisto, kar sko-
raj vsak med nami vpraša,
preden se odloči za obisk te
ali one discoteke: v Prebol-
du ni nobenih neredov, ne v
discoteki. Vstpgnino pobira
Anderle Stanko, Andi kot ga
kličejo prijatelji, ki skrbi tu-
di za red v discoteki.
2e njegovo ime je jamstvo
za to, vsekakor pa morebit-
nega razgrajača minejo neu-
mnosti ob pogledu nanj. An-
di že vrsto let uspešno treni-
ra judo za klub Ivo Reya in
lahko se pohvali s kar nekaj
odlikovanji oz. medaljami.
On nam je tudi povedal, da
proda ob petkih poprečno 90
kart na večer, ob sobotah pa
kar okoli 160, in da so obi-
skovalci iz različnih koncev
Slovenije, pa tudi drugih na-
rodnosti, celo kakšen tujec
se najde vmes. Tudi starost-
na struktura gostov je pisa-
na, od tistih, ki še na koncu
svojih let pripišejo -najst, do
resnih, starejših parov in v
žargonu povedano: »od fri-
.kov do šminkerjev«.
In vendarle me je še srbel
jezik in sem vprašal:
»Roman, delaš za 1
Ljubljana in tvoje plačil
fiksno, ne glede na to, ko
truda vlagaš v delo. Zaka
rej si si nakopal dodatno
lo, dodatne stroške?«
Vprašanje res ni bilo
vsem na mestu, ampak i
stvo je, da tega nismo va;
in da so takšni primeri
zmeraj izjeme. Roman m
povedal:
»Delo v discoteki mi
maga, da ostajam mlad,
sem med ljudmi, v stiki
mladimi, in če ga opravljc
želim .vrteti glasbo v pc
discoteki, sicer bi bilo d
pusto in dolgočasno. Da
imaš polno discoteko, je t
ba vložiti mnogo truda, sn
stev in delo opravljati z vo
in smislom.«
In reči je treba, to mu ti
uspeva.
~   ZVONE PETI
Sašo Božič
Boštjan Praznili
Boštjan Srebočan
Nilia Krašovec
Marlio Lultan
VESELO NA TABORJENJU
Nedavno so se z desetdnevnega taborjenja v
Metliki vrnili mladi taborniki-murni. V tej sku-
pini jih je bilo 45 iz vrtcev Žalec, Polzela in
Griže. O vtisih in doživetjih so nam takole pripo-
vedovali.
SAŠO BOŽiC: »Pri tabornikih sem šele leto
dni, za to pa me je navdušila učiteljica v vrtcu.
Na taborjenju mi je bilo zelo všeč. Kopali smo
se, se igrali, se učili taborniških veščin, tako, da
so bili dnevi skoraj prekratki.«
BOŠTJAN PRAZNIK: »Na taborjenju sem bil
prvič in sploh prvič sam tako dolgo od doma.
Prve dni mi je bilo tudi malo dolgčas, potem pa
nam je čas hitro mineval ob igri in učenju. Sedaj,
ko sem spoznal taborniško življenje bi rad ostal
med njirhi.«
BOŠTJAN SREBOČAN: »Deset dni, ki smo
jih preživeli v Metliki ob reki Kolpi, kjer je bil
naš tabor, je kar prehitro minilo. Seveda, nam je
bilo včasih tudi malo dolgčas po mamicah in
očkih, pa so ga hitro pregnali naši učitelji, ki j
skrbeli, da smo se dobro'zabavali in čimvj
naučili.« i
NIKA KRAŠOVEC: »Za taborjenje so me n^
dušili starši, ki že od mladih let taborijo, tako, d
mi tak način življenja ni nov. Taborniki se me
igro naučimo mnogo veščin, živeti v naravi, nai
čimo pa se jo tudi ljubiti in čuvati.«
MARKO LUKAN: »Star sem sedem let in zel
zadovoljen, da sem med taborniki. Življenje
taboru je zelo zanimivo, dnevi hitro tečejo, s£
neprestano nekaj počneš. Tudi hrana mi je bil
zelo všeč, morda tudi zato, kjer smo bili vse dr
na svežem zraku, kar povečuje tek.«
T.TAVCAI
ANGELOSBAŠ
4
savinjski splavarji
od 15. do 19. stoletja
Od vseh stoletij, ko pričujejo o savinjskih
splavarjih praviloma samo pisani viri, se
ponaša 19. stoletje z najštevilnejšim in naj-
poučnejšim zadevnim gradivom. Takoj na
začetku 19. stoletja nahajamo natančnejše
potrdilo in razčlenitev navedenega dopisa
iz 1779 in sporočila iz 1796 glede učinka in
ozemeljskega obsega savinjskega splavar-
stva. Resda spričuje bistveno enak učinek
te dejavnosti tudi že prošnja zadrečkih
splavarjev guberniju 1781 zavoljo ustrezne
desetine, v kateri je rečeno, da >se edino na
podlagi trgovine z deskami ohranjujejo na-
še domače razmere«, se pravi, da je ta trgo-
vina temelj za njihov življenjski obstoj,
vendar je glede tega poučnejši naslednji
opis gomjegrajskega državnega gospostva
iz 1801.
Tu je o tem vprašanju zapisano, da nima-
jo podložniki navedenega gospostva toliko
»njiv in travnikov, da bi lahko s prodajo
žita prigospodarili za potrebne davke in od-
daje; ker namreč zavoljo pogostnih vre-
menskih nesreč... cesto ne pridelajo zado-
sti žita za lastno hišno porabo in za setev, se
šteje za tukajšnje podložnike lesna trgovina
kot prvi poglavitni vir denarnega obtoka,
živinoreja pa, ki jo gojijo z uporabo planin-
skih pašnikov, katere jim je dalo gospostvo
v 2akup, kot drugi poglavitni vir. Ce bi
podložnikom tega gospostva omejili ali ce-
lo vzeli ta edina vira denarnega obtoka, ki
sta tukaj uporabna... bi moralo zavoljo te-
ga v kratkem nastati takšno obubožanje
podložnikov, da bi se le-ti spričo pomanjka-
nja drugih pridobitnih virov nujno ne mo-
gli obdržati v potrebnem kontribucijskem
stanju«. V tem opisu je tako lesna trgovina
gornjegrajskih podložnikov ugotovljena in
razložena kot njihova najpomembnejša živ-
ljenjska podlaga, kakor je bilo to, čeprav ne
tolikanj jasno, razvidno iz že navedenih vi-
rov iz druge polovice 18. stoletja.
Nakazano podobo dopolnjuje še zapis iz
1807, v katerem beremo, da na Dreti in
Savinji dajejo vožnje s splavi veliko za-
služka ne le lastnikom žag in splavov, tem-
več tudi številnim kočarjem in malim po-
sestnikom, ki se uporabljajo kot splavarski
hlapci«. Tu sta tedaj neposredno omenjeni
dve enoti, ki sta se ukvarjali s splavar-
stvom, in sicer kmetje, ki so bili lastniki žag
in splavov, ki so torej trgovali z lesom, in pa
kočarji in mali kmetje, ki niso bili neposre-
dno udeleženi v lesni trgovini, mai"več so
imeli od nje korist zgolj kot vozniki spla-
vov. Ob tem je prvič potrjeno ime -splavar-
ski hlapci-s ki je pozneje vseskozi izpričano
v ohranjenem ustnem izročilu; ni pa sporo-
čen izraz »splavarski gospodarji« zalastni-
ke splavov, ki ga zanje dosledno uporablja
ohranjeno ustno izročilo. Slednji vir tudi
dostavlja, da so bili vozni stroški pri spla-
varjenju (ob tem se Bočna omenja kot kraj,
kjer so vezali splave) na Hrvaško in v Slavo-
nijo le majhni, in ponavlja, da je dajala ta
dejavnost -znatno korist«. Po vsem pove-
danem velja torej pritegniti sodbi, da je bilo
splavarstvo -glavna gospodarska panoga
prebivalstva pod Ljubnim in Gornjim gra
dom«, in sicer od srede 18. stoletja naprej.
Opis gomjegrajskega državnega gospo-
stva iz 1801 sporoča še, da so splavarili
različne deske in letve, sestavne dele za
okna in stavbni les največ spomladi in jese-
ni, ko je h\\o na splošno dovolj vode, zakaj
na obeh rekah, na Dreti in Savinji od Ljub-
nega, je mogoče splavariti •pri srednji vo-
di«. Kar zadeva kraje, kamor so bili takrat
usmerjeni savinjski splavarji, pravi ta vir,
da so prodajali les nekaj na Dolenjsko,
največji del pa na Hrvaško in v Srem in
celo, če sta dovoljevali varnost in dobro
soglasje s turško mejo, do (Sremske) Mitro-
vice in Beograda«. Vozili so potemtakem
najdlje do zahodnega Srema, v posebnih
primerih ali le redkeje do Sremske Mitrovi-
ce in Beograda; to so bili na prehodu 18. in
v 19. stoletje najbolj oddaljeni kraji, do ko-
der je prihajal slovenski kmet na svojimi
trgovskih in drugih delovnih poteh.
Plovba po Savi je bila na začetku 19. sto
letja zvečine precej olajšana zavoljo prej^'
njih regulacijskih del na slovenskem in juž-
nejšem delu reke; podobno je bilo tudi n3
Savinji od Celja do Zidanega mosta. Iz
dobe pa so obenem prav tako znane V'^
škodbe mostov, zapornic, nasipov in dru-
gih naprav te vrste na Savi, tako da so bil^
zoper takšno »objestno« početje »hudob-
nih ali lahkomiselnih ljudi« vpeljane zapoi*'
ne kazni.
Kakšne so utegnile biti na vožnjah nezgO'
de splavarjev ali, natančneje, splavarskii^
lastnikov in njihovih voznikov ali hlapce^
(mimo nesreč pri sami vožnji), pripoveduj^'
jo naslednji primeri. L. 1813 so mozirskeg^
tržana Marka Jurija Lipolda v Slavoni'
oropali »ponoči turški roparji« za 1100 go^'
dinarjev, medtem ko je bil 1814 ob 120}^
goldinarjev, in sicer zopet v Slavoniji (»^
Savi«) in zopet zavoljo »turških roparjev"
Pred Žalcem vzdihujejo nasedli splav (trideseta leta)
i. 33 - 19. avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
"iARTIZAN SLOVENIJE
mm ŠOLA v MOZIRJU
if taboru tudi pionirji'gasilci Celja
i Ce  boste  kdaj  iskali
ozdno šolo v Mozirju,
UJe   povprašajte,   kajti
rugače se boste sigurno
zgubili. Leži na robu goz-
•ja. na polovici poti med
.etušem   in   Mozirjem.
rav prijeten kotiček je
.jX kateri nudi prijetno
3 :'nco, dve minuti pa loči-
la tabor in Savinjo.
Gozdno šolo v Mozirju
'rganizira TVD Partizan
i,ilovenije že od leta 1936.
") osnovnih podatkih
"Jozdne šole v Mozirju
^a^n je pripovedovala
dragica Bužga, sekretar-
predsedstva Partizana
. /enije. Tabor je name-
^..jen predvsem, športni-
kom, ki imajo tu resnično
enkratne možnosti za
'zvajanje svojih progra-
nov. Za Gozdno šolo vla-
ia veliko zanimanje, tako
ia vsi interesenti niti ne
pridejo na vrsto. Tabor
postavijo 1. julija, podrejo
pa nekje v sredini avgu-
sta. Prostora je za 100 lju-
di, smene pa se menjujejo
na različno število dni.
\ Največji proglem se
■javlja okrog denarja, saj
,se Gozdna šola finansira
sama. Denar, ki ga za ta-
borjenje vplačajo posa-
mezne skupine, se porabi
za prehrano, s katero so
vsi resnično zelo zado-
voljni. V taboru bi bilo
nujno marsikaj obnoviti,
preurediti in nabaviti na
novo, letošnje leto so z ve-
likimi težavami prišli do
prepotrebnih sanitarij.
Letos so sicer dobili ne-
kaj denarnih sredstev od
Partizana Slovenije, upa-
jo pa da se bodo nanje
spomnili tudi naslednja
leta.
Zal pa jih objekti čez zi-
mo ne pričakajo takšni,
kot jih zapustijo v sredini
avgusta. Vse preveč je ti-
stih, ki ne vidijo samo-
stojnega dela, truda za
ureditev in vzdrževanje
Gozdne šole. Ljudje ima-'
jo slab odnos do družbe-
nih stvari. In spet se poja-
vi tisto staro pravilo, da
nas nikjer ni, ko je po-
trebno pomagati, vse pre-
več pa se jih najde, kadar
je treba kaj uničiti, pa če-
tudi od tega ne odnese
prav nobene koristi.
V tednu od 11. do 18.
avgusta tabori v Mozirju
zadnja smena. To so pio-
nirji gasilci Občinske ga-
silske zveze Celje, ki so
edma bolj počitniško-le-
tovalna skupina.
Janez Klokočovnik, ta-
borovodja: V Gozdni šoli
v Mozirju letuje 96 pionir-
jev in 8 mentorjev Občin-
ske gasilske zveze Celje.
Letos imamo prvič na
razpolago celoten tabor, v
katerem lahko delamo po
svojem programu. Dru-
štev v OGZ Celje je 24, od
teh se jih je sedem udele-
žilo tega tabora. To so
Store, Gaberje, Lopata,
Lokrovec, Ostrožno, Pro-
žinska vas in Teharje.
Sredstva za plačilo tega
letovanja, ki traja sedem
dni, je prispevala polovi-
co OGZ Celje, ostali del
pa društva in starši otrok.
Jože Jurgec, pomočnik
taborovodje: Delovni
dan v taboru je zelo pe-
ster, in zanimiv. Vstaja-
mo ob 7. uri, ko je na vrsti
telovadni del, sledi zajtrk
in nato dvig zastave. Pio-
nirji so potem zaposleni
do kosila, ki je okrog
12.30. Po kosilu imamo
enourni počitek, v koli-
kor imamo lepo vreme, je
dovoljeno tudi kopanje.
Popoldne igramo razne
igre z žogo, ob 7. uri zve-
čer pa je večerja. Potem
imajo pionirji na voljo žo-
go, pripravimo tudi kak-
šen ples, kulturni pro-
gram ali kaj podobnega.
Igor Ratajc, mentor za
šport: Organizirali sm.o že
orientacijski pohod, pri-
pravljam pa tudi lov na
lisico, to bo mxalo bolj za-
htevna proga. V načrtu
imamo razne turnirje, no-
gometno tekmo med
mentorji in pionirji smo
že odigrali in jo tudi pre-
senetljivo izgubili s 6:11.
Odbojkarsko tekmo smo
zmagali mentorji, pre-
pričljivo s 3:0. Kadar gre-
mo na kopanje, so pionir-
ji razdeljeni v dve skupini
- plavalce in neplavalce.
Jaz skrbim za neplavalce,
pomaga pa mi tudi celjski
Poldek. V nedeljo bomo
organizirali pohod na Do-
brovlje, kjer je spomenik
padlim borcem. Na neki
kmetiji nam bo kmet, ki
je bil soudeležen v tej bit-
ki pripovedoval, kakšni
so bili boji.
Andrej Meze - celjski
Poldek, mentor dobre
volje: Kako je pri nas,
vam bom povedal z dve-
ma besedama: lepo, pravi
raj na zemlji, za katerega
se moramo zahvaliti OGZ
Celje, posameznim druš-
tvom in staršem. Tu živi-
mo precej stabilizacijsko,
urimo se v gasilskih ve-
ščinah in se zavedamo, da
bomo s tem pomagali na-
ši družbi. Vse to dopol-
njujemo s športnimi ak-
tivnostmi in dobre voljo,
ki je tu res ne manjka. De-
lo v taboru je naporno,
pionirčki pa so kot ptički
na veji, skačejo, prepeva-
jo in imajo izreden posluh
za petje. Pripravili bomo
svoje Igre brez meja, ko
bomo v gozdu improvizi-
rali požar. Kaj naj še re-
čem? Najraje bi ostal tu, v
gozdni šoli, kjer je blaženi
mir in veseli me delo z
mladimi. Veseli smo, da
ste nas obiskali, kajti sa-
mo s propagando lahko
pomagate vi gasilcem, mi
pa z gasilnimi aparati
vam.
Jože Dimec - podpred-
sednik OGZ Celje: Na-
men našega obiska v Goz-
dni šoli je ta, da vidimo
kako poteka taborjenje v
letu 1982. Pri obisku smo
ugotovili izredno discipli-
no, dober \i;is in dobro
počutje naših najmlajših.
Program je tak, da se lah-
ko združi koristno s stro-
kovnim, ker je naš cilj
usmerjanje naše mladine
v gasilske vrste, ki so izre-
dnega družbenega po-
mena.
Kaj naj še dodamo? Ga-
silci so si v Gozdni šoli v
Mozirju pričarali resnič-
no pravi raj na zemlji.
Vsakega, ki pride mimo,
sprejmejo z veseljem in
na sploh so to izredno pri-
jetni ljudje. Sicer pa je
treba z njimi doživeti in
preživeti dan ali dva in še-
le potem bo vaša slika po-
polna. Ko smo odhajali iz
tabora, pa so nas pionirji
gasilci pozdravili s svojim
geslom: »NA POMOC!«
MATEJA ZALOŽNIK
KOŠARKARJI CIBONE V
CELJU
v nedeljo, 22. avgusta, bo v Celju v dvorani Tehnič-
nega centra nadvse zanimiva košarkarska tekma. Za-
čela se bo ob lO. uri, srečali pa se bosta ekipi držav-
nega in pokalnega prvaka CIBONE iz Zagreba ter član
II. zvezne lige LIBELA Celje. Obe ekipi bosta nasto-
pali v domala popolnih postavah. Cibona brez repre-
zentantov, ki so na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji,
Celjani pa okrepljeni s »povratniki« Golcem in Pipa-
nom. Obeta se zanimiva tekma, saj se želijo Celjani
čimbolje pripraviti za novo tekmovalno sezono, kjer
bodo okrepljeni poskušali osvojiti prvo mesto ter po-
vratek v I. B zvezno ligo.
TV
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
V muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo
stalno razstavno zbirko vsak dan razen ob ponedeljkih
od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do
17. ure.
V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije
pa so občasno odprte razstave, ki jih pripravljajo ra-
zlični ustvarjalci.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure,
ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure,
ob ponedeljkih pa je zaprt za obiskovalce. Ogledate si
lahko stalno razstavno zbirko, ki prikazuje kulturno
zgodovinske spomenike, rimski lapidarij in arheolo-
ško razstavo.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA
V knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z
naslovom Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje
knjižnice na Muzejskem trgu. Ogled je možen vsak dan
v času, ko knjižnica posluje za bralce, razstava pa bo
odprta do 1. septembra.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
V Šempetru v Savinjski dolmi sta odprta za ogled
oba turistična objekta, jama Pekel, edina jama na šta-
jerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in
Rimska nekropola s pomembnimi spomeniki iz rim-
ske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri
obeh turističnih objektih pa je organizirana vodniška
služba.
AVLA HOTELA RUBIN ŽALEC
V avli hotela Rubin v Žalcu je odprta razstava slikar-
skih del slikarja Srečka Škoberneta. Razstava bo od-
prta do konca meseca avgusta.
AVLA VELEBLAGOVNICE NAMA ŽALEC
V avli veleblagovnice Nama razstavlja svoja dela
drugi Celjan amater, Niko Ignjatič. Obiskovalcem se
predstavlja s svojirru olji. Razstava pa bo odprta do 26.
avgusta.
RAZSTAVNI SALON MEBLO CELJE
V Razstavnem salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju
je odprta razstava, na kateri predstavlja !ntarzije Ce-
ljan Stane Rak. Razstava bo odprta do konca meseca
avgusta.
KINO VOJNIK
V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo,
22. avgusta v matinejski predstavi film Tigrove oči, v
popoldanskem času ob 17. in 19.30 uri pa bo na spo-
redu filmrKaribu s severa.
CEUSKE POLETNE PRIREDITVE
V okviru celjskih poletnih prireditev bosta jutri, v
petek kar dve. Na odprtem odru na Tomšičevem trgu
bodo ob 18. uri nastopili člam prosvetnega društva
Dominik Hriberšek iz Smartnega v Rožni dolini, ob 20.
uri pa bo v atriju na Tomšičevem trgu večer opernih
arij in pesmi, na katerem bodo nastopili priznani soli-
sti ljubljanske opere Ladko Korošec, Silva Hoče\'ar-
jeva in Rajko Koritnik. Med nastopajočimi bo tudi
harmonikar Milan Stante.
KINO ŠMARJE
V kinodvorani v Šmarju b6do predvajali danes ob
20. uri kanadsko-francosko komedijo Punčke, jutri, v
petek, bo ob 20. uri na sporedu hongkonški akcijski
film Kralj boksarjev, v soboto, 21. avgusta ob 20. uri in
v nedeljo, 22. avgusta ob 18. uri pa bo na sporedu
ameriška drama Velika igra.
DVORANA GOLOVEC
V okviru poletnih prireditev v Celju bo v dvorani
Golovec v soboto, 21. avgusta ob 20. uri satirični kaba-
ret Občinski svetnik Josef Svejk, za katerega je tekst
napisal Tone Fornezzi-Tof, sodelujejo pa Janez Hoče-
var Rifle, Martin Žvelc in Hanez Hvale-Fonzi.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina v sodelovanju z
občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim
društvom Rogaška Slatina prireja Razstavo olj
Zdravke Dolinšek iz Celja. Otvoritev razstave s kultur-
nim programom bo jutri, v petek 20. avgusta ob 19.30
uri v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
V restavraciji Pošta v Rogaški Slatini je vsak večer,
razen ob ponedeljkih od 19.30 do 24. ure, ob četrtkih pa
od 16. do 21. ure plesna glasba, v kavami hotela Donat
pa je vsak večer razen ob torkih klavirski koncert.
Tudi v nedeljo, 22. avgusta bo ob 15. uri na izletniški
točki Bellevue tradicionalni piknik.
GASILSKO DRUŠTVO PARIŽUE
Gasilsko društvo Parižlje-Topovlje prireja v soboto,
21. avgusta proslavo ob 55-letnici gasilskega društva.
Proslava in vrtna veselica s katero bodo nadaljevali, se
bo pričela ob 13. uri pri gasilnem domu.
OD RINKE DO SOTLE - OD WNKE DO SOTLE - OD RINKE 00 SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE
HEJ HA J
BRIGADE
Veliko jih je, ki so se odlo-
čili v počitnicah pomagati
ljudem iz nerazvitih prede-
lov naše domovine k napred-
ku. Tudi na Kozjansko so
prišli, in to ne prvič, saj se
vsako leto znova in znova
vračajo. Tisti, ki so letos že
drugič ali pa tretjič na Koz-
janskem, pravijo, da so koz-
janske ljudi, tršate a po srcu
neverjetno mehke, dobre in
prijazne, nekako vzljubili in,
da tudi v času, ko ni akcije,
radi prihajajo med kozjan-
ske griče. Domačini so jih
veseli, hvaležni so jim za
vsak izkopan meter jarka, za
vsak meter urejene ceste in
zavedajo se, da bi brez mla-
dih brigadirjev ne imelo toli-
ko gospodinjstev elektrike
in, da bi brez udamiškqga
dela v popoldanskem času,
ko brigadirji pomagajo kme-
tom, ostalo veliko dela po
poljih neopravljenega. Vse
to jim brigadirji dajejo, niko-
li ne negodujejo, tudi če so
po sredi krvavi žulji in vroči-
na, delajo naprej, saj kot sa-
mi pravijo, so prišli sem zato,
da bi s svojim delom poma-
gali k razvoju in napredku. S
pesmijo na ustih, nasmehom
na licih in nekakšnim poseb-
nim žarom v očeh se odprav-
ljajo zjutraj na delovišča,
vračajo popoldan v naselje,
popolnoma blatni, preznoje-
ni in lačni, a vendar srečni,
da so z opravljenim delom
napravili korak naprej k ci-
lju, ki so si ga že pred priho-
dom na akcijo jasno začrtali
- napraviti vse kar se da, da
bi se življenjski pogoji Koz-
jancev izboljšali. Pesem jih^
spremlja tudi zvečer, pa naj
bo to ob tabornem ognju, ob
predstavitvi brigad ali pa ob
kakšni drugi priložnosti.
Takšna je slika vseh briga-
dirjev. Lahko bi predstavili
samo enega ali fja dva; am-
pak kaj. ko pa so vsi takšni,
da jih je vredno predstaviti.
Vsak je osebnost zase, am-
pak skupni cilj, ki so si ga
zastavili, jih povezuje in na-
pravlja iz vseh njili veliko
družino, družino v kateri vla-
da prijateljstvo, bratstvo in
enotnost med pripadniki
vseh jugoslovanskih naro-
dov.
Lepo je biti brigadir, še
lepše brigadir udarnik, am-
pak tisto najlepše pa ostaja
vsem skupno, to je zavest, da
so po svojih najboljših mo-
čeh pomagali soljudem do
boljših življenjskih pogojev
in da so skupaj premagovali
številne težave ter skupaj
preživeli veliko lepih, nepo-
zabnih trenutkov.
Z-D-R-A-V-O, IVANA
GOBARSKO POPOLDNE
Dolgo sem vrtela pero in si
belila glavo, da bi izvrtala
kakšno prav posebno temo
za tole stran. In kot je v nava-
di, se ti ravno takrat, ko jo
najbolj potrebuješ, prav no-
bena pametna misel ne podi
po glavi. No, pa se mi je
končno priložnost za pisanje
ponudila kar sama od sebe.
Prijetno popoldne je bilo,
pa sem se odločila, da malce
pokukam v gozd, če so gobe
znova pognale. Rečeno -
storjeno. In odpravim se na-
ravnost v Loko pri Žusmu,
tja, od koder imam dobre iz-
kušnje z gobjo letino še od
lani.
Ko prispem v zeleni hlad
gozdov, se kar od nekod -
morda izpod vej prijaznih
krošenj nad mano, priplcizi
košček dobre volje in se pri-
lepi name. Navdušeno se po-
ženem v goščavje na lov za
gobami.
2e debelo uro sem na poti,
(zdaj se spuščam po strmem,
z listjem pokritem pobočju,
da komaj lovim ravnotežje,
zdaj zopet sopiham v hrib in
grizem kolena) pa je pogled
v mojo košarico dokaj žalo-
sten. Le nekaj osamljenih li-
sičk poležuje v njej, o jurč-
kih pa niti duha in sluha. To-
da ker z navdušenostjo pre-
žeti gobar, ne odneha tako
zlepa, se tudi jaz, kljub utru-
jenosti, ki že načenja moje,
pretežno sedenja vajene ude,
odpravim naprej. A vse kaže,
da so se tokrat vsi gobani te-
ga gozda zarotUi proti meni,
kajti niti enega Scimcatega
nisem uspela najti. Res je, da
sem pod večer, ko sem se
vračala domov imela zvrha-
no košarico lisičk, toda kaj je
to proti enemu samemu rja-
vemu klobučku, ki bi kukal
izpod Ustja in trave in ob ka-
terem vsakemu poštenemu
gobarju malce hitreje utripa
srce. Kaj naj bi počela z vso
to nimeno nesnago tudi ni-
sem imela pojma in sklenila
sem jih prodati.
Toda, kje?
Ravno takrat dohitim fan-
tiča, ki z nekam sumljivo
polno vrečko urno ubira z
drobnimi nožicami peščeno
pot navzdol.
»Naj me strela, če tale po-
bič ne nese gob na odkupno
postajo,« zamomljam sama
pri sebi, ustavim in ga pov-
prašam, kam je namenjen. In
res se nisem motila. Pravi,
da je do odkupne postaje še
kar daleč, in ko ga povabim
v avto, sva oba zadovoljna.
On zato, ker mu ne bo treba
več pešačiti, jaz pa, ker se
bom končno znebila odveč-
nih lisičk. (Mimogrede, za
krepko juhico sem si jih se-
veda prihranila.)
Na odkupni postaji, ki je
poleg tega tudi gostilna, je
kar živahno. Ravnokar tehta-
jo gobe nekemu možakarju.
Kar sedem kil teh drobnih
rumenih gob je prinesel. Le
koliko poti je moral za vse to
prehoditi?
Sicer pa so tu predvsem
otroci. Dekletce - kakih dva-
najst let ima - skrbno po-
spravlja izkupiček od proda-
nih lisičk.
»Na morje grem,« pravi,
»pa takole zaslužim kakšen
dinar, ki mi bo gotovo prišel
prav. Včeraj in danes sem
zbrala že petinsedemdeset
starih tisočakov.«
In tako pripovedujejo vsi
po vrsti. Ta bo izkupiček na-
menil za zvezke, drugi varču-
je za kakšno skrito željo, ki
mu je starši ne morejo izpol-
niti.*
»Pa še nadvse imenitno je,
če si lahko takole služiš de-
nar in potem počneš z njim,
kar te je volja,« zatrjujejo vsi
po vrsti.
Ko se prijetno utrujena in
zadovoljna vračam proti do-
mu, razmišljam o teh otro-
cih, ki s tolikim ponosom go-
vorijo o prisluženem denar-
ju. To res ni majhna stvar. Ti
otroci gotovo cenijo vsak di-
nar, saj so se morali pošteno
namučiti zanj. Pa še počitni-
ški čas so prijetno in pamet-
no izkoristili.
NADA KUMER
PREDSTA VITEV SEDANJIH IN TUDI BOD(
m^mov
OBČUTUl
Poletje bi brez njihovih prispevkov H
sporočali zanimivosti za vas! Mnogi izn
dopustu (tudi delovnem!), talco namje\
še l(ako prav. Ne nazadnje pomeni tud
informatorje spoznate z osnovnimi os«
zapisi. Žal takrat, ko smo se odločili zi
zato Jih bomo objavili samo z imeni, (//j
JAZ, NOGOMETAŠ!
Dejah so mi, naj se pred-
stavim za sredinsko stran
Novega tednika s svojim tek-
stom. Drugega nič. Da bo
moj izdelek dišal po športu
je čisto gotovo, saj pri meni
brez tega sploh ne gre. Pa da
ne boste mislili, da sem
kakšna strašno velika šport-
nica! Športna delavka, bi
prej rekla. Da se bom ukvar-
jala s športom tako in druga-
če je bilo ugotovljeno že veli-
ko pred mojim rojstvom. Ba-
bica v bolnici je ob neki prili-
ki na zdravniškem pregledu
dejala moji mami: »Tale vaš
mule bo pa sigurno nogome-
taš, že sedaj tako brca!«
No, ja! O novem nogome-
tašu v družini so se očetu hi-
tro podrli upi, ko je proti
koncu aprila na svet priveka-
lo žensko bitje. Pa smo sedaj
kljub temu vsi zadovoljni.
Na vsak način hočem o špor-
tu vedeti več kot oče in zelo
dobro se mi zdi, če lahko ma-
mo o tem in onem kaj pou-
čim.
V športni mlin sem padla
čisto po naključju. Sicer je
pa to za sredinsko stran pre-
dolga zgodba. Najresneje
sem se ukvarjala z odbojko,
a sem tudi s treningi pri OK
Golovec že prenehala, toda
še vedno rada zaigram v šol-
ski reprezentanci. Bolj kot
ukvarjanje s športom me se-
daj veseli delo na tem po-
dročju.
Delo šolskih športnih dru-
štev me veseli že od 7. razre-
da osnovne šole, ko so mi na
OS I. celjske čete dali prve
lekcije kako je s to stvarjo.
Te lekcije pa so bile zame
usodne, bi rekla moja mama,
ko se včasih kar za glavo pri-
me, ko vidi na moji pisalni
mizi vse polno stvari, ki ne
sodijo k učnemu programu.
Trenutno sem aktivna v SSD
Kajuh na celjski gimnaziji,
katerega želim z delom in
prizadevnostjo vseh članov
dvigniti naravnost med obla-
ke. V našem SSD smo se
imeli rasnično prima, saj so
bili prijateljski odnosi na
najvišji ravni. Sicer pa ne
vem kako bo prihodnje leto,
ker gonilna sUa vsega »lušt-
nega« letos zapušča našo šo-
lo. Kaj takega na srednji šoli,
ko si »po pravem« le števil-
ka, rasnično nisem pričako-
vala. Letos se bo sicer treba
malo več posvetiti šoli, ker je
pred vrati teta Matura.
Zadnji dve leti pogosto
obiskujem atletski stadion
Borisa Kidriča, ki je med po-
čitnicami tudi moj edini stik
s športom. V delo AD Kladi-
Vcir sem se vključila kot at-
letska sodnica in tako večino
sobot in nedelj preživim
tam. Sodelovanje s tako veli-
kim številom atletov in
športnih delavcev mi pome-
ni velik užitek in sprostitev.
Tako bi moje konjičke ra-
zvrstila takole: najprej SSD
Kajuh, potem atletika, na
tretjem mestu pa pletenje.
Ne morete si misliti kako
uživam, če v rokah držim
pletilke. Najbolj so mi pri
srcu norveški vzorci, pri ka-
terih lahko z barvami čaraš
kolikor te je volja. Kaj bom,
ko bom bila velika, še ne
vem. Želim si, da bi ostala v
športu ali kot novinarka ali
kot profesorica telesne vzgo-
je. Toda želje so želje.
Takole sem se vam pred-
stavila jaz, ena izmed cvetk
letošnjih »praktikablov« No-
vega tednika. Upam, da vas
nisem razočarala, sicer pa
lahko »ta prave« prispevke
preberete v eni izmed številk
Novega tednika v avgustu.
MATEJA ZALOŽNIK
LEPO JE BILO
V ČASU DOPUS
IN NOVEM TEDB
NA SIRSEMCEIJ
DROCJU:
RC
DA
PO
SA
AN
IV^
m
BA
m
BO
TA
(vsi med novinara
in JOLANDA UŠI
Vsem smo za de
JESEN
Sedela je ob oknii
ostcirelih upognjena
gubi. Med koščeniini:
se ji prelivale jagodef
menega moleka s Pf
kristusovo podobo. ^
nekdaj srebrna. Izsuž*
la ustia je premikala v'
ni molitvi. Bila je P"
sen, oskubljena, od vi"
črnela drevesa so se ^
vetru in čakala na rc^.
koj, kot ona. Vsako
opazovala njihovo ^
no smrt in ponovno'
nje in vsako leto je ^
drevju njegovo živ^
se je zdelo, kot da j^j
Zunaj je rosilo, jesei»
gla se je spustila ^
zemlji, kot da hoče
ti vanjo. Sovražila
jeseni, ko je morala
dan prečemeti ob okf „
nem pričakovanju.     |
je njen občutek osan^^
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE D0|
,   RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKEDO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT
MSOVALCEV ŽIVLJENJSKIH NOVIC
P LEPOTO
mSTJO
SAPOKLICA
\tejše, kot je! Prišli so med nas, da bi
B so v tem poletnem času na zasluženem
ljudi, ki počasi zahajajo v naše vrste, prišla
pv! In prav je, da te bodoče dobre
podatki in njihovimi prvimi - že zelo dobrimi -
t predstavitev, ni bilo več vseh med nami,
ia bo tudi to dovolj.
I so NAM POMAGALI
STE V RADIU CELJE
.1 BREZ INFORMACIJ
IZVEN CELJSKEM PO-
DARSIC,
)VSEK,
ESNIK,
er
'^2NIK,
E2NAK,
IR,
iJH,
»gorsek
[ter BARBARA STRLiC
«em delu).
levek hvaležni!
LETOŠNJE LETO JE
LETO STAREJŠIH
Letošnje leto mineva pod
geslom; »Dodajmo življenje
letom«, to je geslo leta starej-
ših. Organizacija Rdečega
križa se tako letos še bolj kot
doslej poglabljajo v proble-
me starejših oseb, jih skuša-
jo reševati. Odstotek starej-
ših v naši družbi stalno raste,
na žalost pa izginjajo v mest-
nih okoljih tradicionalne
oblike solidarnosti. Zato mo-
ra Rdeči križ organizirati so-
sedsko pomoč, pa tudi druge
organizirane oblike pomoči
na domu. Bolj intenzivno
morajo iskati možnosti za
angažiranje starejših ljudi v
raznih družbeno koristnih
dejavnostih znotraj organi-
zacije Rdečega križa, in v
krajevnih skupnostih pri
najrazličnejših aktivnostih.
Pri starejših je treba okrepiti
občutek, da so še vedno ko-
ristni in enakopravni v druž-
benem življenju in odloča-
nju, da so lahko ponosni na
svoja minula leta, v katerih
so s svojim delom in odreka-
nji prispevali k razvoju naše
družbe, to pa lahko doseže-
mo le z izkazovanjem zaupa-
nja njihovim sposobnostim.
Poleg te akcije pa teče v
Organizaciji Rdečega križa v
Celju vzporedno z njo še
vrsta drugih. Skozi vse pa se
kot rdeča nit prepleta priza-
devanje za humanizacijo
odnosov na vseh področjih.
Organizirajo celo vrsto pre-
davanj s področja vzgoje in
izobraževanja in zdravstvene
prosvete, varstva okolja,
družine in prostega časa, za
zdravo zobovje, o duševnih
motnjah mladostnikov, pro-
blemi zasvojenosti, invahd-
nosti in podobno. V svoje de-
lo še najbolj vključujejo mla-
de, saj je treba začeti od za-
četka. Na osnovnih šolah
mentorji še spodbujajo in
vodijo, medtem ko so na
srednjih šolah mladi že zelo
samoiniciativni. Veliko se
vključujejo v razne nabiral-
ne akcije, kot so zbiranje pa-
pirja, oblek, pomagajo sta-
rejšim, bolnim, invalidnim,
organizirajo delovne akcije
za spravilo pridelkov, drv, pa
tudi nabirajo zelišča. Rdeče-
mu križu radi pomagajo vsi,
ne le mladi, saj drugače jim
ne bi uspelo zbrati letos že
504 litre krvi, le v juniju pa
so zbrali za dograditev počit-
niškega doma na Debelem
rtiču 26 ton papirja. Dejav-
nost Rdečega križa je torej
široka, prizadevajo pa si, da
bi jo še razširili in končno
premagali zmotno mišljenje
nekaterih, da Rdeči križ le
zbira star papir in obleke.
BARBARA DEZNAK
^ odvečnosti okrepil. Misli
11 plule v preteklost, k nje-
' b "^^^^o"^.     so jo strpali
ito ^'^^^      '^^ 7.anjo ni pro-
^pri njih. Pa jim ni za-
^ol^ila se je s tem, da
^ in mladi pač niso za
g^JPaj. Kljub bedni tolažbi
»ijeni duši Uela tiha že-
jf^^^anjskega dremeža jo je
^Udil rezek zvok zvonca.
ki je vabil k večerji. Mukoma
je pridrsala do obednice in
sedla. Stežnica ji je nalila v
krožnik redke juhe in ji v ro-
ke porinila kos kruha: »Na,
jej! A ti spet ne paše? Seveda
gospa bi rada pečene piske.«
Starka je nemo strmela v ju-
ho. Strežnica se je prezirljivo
namrdnila in odpeljala vozi-
ček s hrano dalje. V želodcu
se ji je vzdigovalo. Saj je bila
navajena takih »prijaznosti«,
ki so jo sprva prizadele, ka-
sneje pa je postala neobčut-
ljiva zanje. Danes se ni poču-
tila najbolje, zato je odšla v
posteljo. Se prej je pogoltni-
la prgišče tablet. »Zakaj jih
sploh jem? Saj bom tako ali
tako umrla,« je zamrmrala,
kot da bi slutila.
Ko je ležala na svoji razma-
jani železni postelji, je nezna-
na roka, težka in hladna, po-
segla po njej. »Moje življe-
nje!« jo je prešinilo. Zjutraj
so jo našle strežnice, ko so
pospravljale sobo. Slekle so
jo in umile z vlažno gobo.
Golo so jo položile na nosila
in pokrile z rjuho. Sestra v
ambulanti je v zajetnem
zvezku poiskala stran s črko
O in črtala ime...
ANDREJA LESNIK
GLEJ PTIČKA!
»Smentana punca, ti, kak-
šen zmazek si pa spet nama-
lala!?« O, bog. Že zopet nič
užitnega. Pa tako sem se tru-
dila! Jasno, fotoaparat je za-
nič, vam rečem. No ja, mogo-
če sem pa res sama kaj kriva.
Ampak čisto majceno.
Najbrž je bil na aparatu po-
klopec...
Ja, takole se ti pa dogaja v
tejle službi. Ce si seveda tak-
šen antitalent za slikanje kot
jaz, seveda. Se sreča, da ni-
sem edina, ki mi upravljanje
s to napravo povzroča tolikš-
ne preglavice. Sreča, pravim,
ampak seveda le z mojega
stališča. Ubogi David, ki ra-
zvija naše po(ne)srečene fo-
tografije, se namreč ničkoli-
kokrat drži za glavo. No ja,
včasih tudi kakšno bolj ostro
»zašepeta«, potem pa se spri-
jazni z usodo in le napove
kakšen fotografski krožek za
vso »zelenjavo«, ki se ta čas
mota po redakciji. Ampak,
odkrito rečeno, dvomim v
uspeh. Vsaj zase. Cisto pre-
prosto zato, ker sem dobila
že toliko inštrvikcij in nasve-
tov na tem področju, da bi
bila lahko že pravi mojster,
pa nič. Kvečjemu še slabše.
Saj ne rečem, tisti »škljoc«
je prav enostaven. Toda vse
te obupne zadeve, ki jih mo-
raš pred tem spraviti v red,
mi predstavljajo pravi gor-
dijski vozel. In tako .se mi je
že nemalokrat zgodilo, da
sem pritiskala in pritiskala
na sproždec, seveda v prepri-
čanju, da bodo slike enkrat-
no uspele, potem pa mi po-
kažejo čisto bel filrn. »Osvet-
litev, ljubica,« mi rečejo še
prizanesljivo. »Kaj pa čas,
punca!« slišim že ostreje.
»Kako pa delaš z bliskavico,
smrklja. »Ja, človek bi se
razjokal. Pa pravijo, da jabol-
ko ne pade daleč od drevesa!
Očitno sem eden izmed ti-
stih otrok, ki po svojih star-
ših niso podedovali prav ni-
česar. Se sreča, da oče ne vi-
di vseh teh mojih »umet-
nin«. Bi bila spet zabava pri
hiši! Tako pa le tu in tam
potožim »ljubemu očku«, da
mi je ponagajal aparat, ali pa,
da sem se čisto majčkeno
zmotila, pa da mi z^ito ni nič
uspelo. »Bo že bolje«, me to-
laži. Že, že, ampak kdaj!
Zadnjič sem ob reportaži
za Novi tednik morala, po-
vsem normalno, prinesti tu-
di sliko. Iz preteklih izkušenj
(za katere pravijo, da delajo
mojstre) sem že vedela, da
bo bolje, če se povsem na
tančno posvetujem s kom, ki
ima z tem več sreče, da po-
tem ne bo zopet polomije.
Prav vse so mi razložili, tako
da se oborožena z znanjem
spravim na teren. Možakar, s
katerim sem imela razgovor,
se mi prav lepo postavi (sve-
tijem mu, da izgovori besedo
^cheese«, da bo izgledal bolj
naravno), sama se že psihič-
no pripravim na finale, po-
tem pa... Strela, bliskavica
je odpovedala. Poskusim še
enkrat. »Glej ptička!« se še
sama nasmehnem in priti-
snem. V prazno. Po četrtem
poskusu obupam. Oddrvim
nazaj na redakcijo, da mi
ugotovijo napako, nato zopet
nazaj. Pa zf'pet nič. In nič ni
nič.
»Lepo te prosim, pojdi tja,
pa poslikaj, kcir je treba.
»Khc obupanega. Ne, jaz za
to že nisem. Pa čeprav proti
ptičkom nimam prav nič.
POLONA ŽNIDARŠIC
Jolanda Ušen je bila »motor« celotne redakcije ob odsot-
nosti glavne tajnice, ki je bila na zasluženem dopustu.
Jolanda je doma iz Trnave, končala pa je tretji letnik
Upravnoadministrativne šole. Zaradi pridnosti bi jo radi
še večkrat videli v centru naše redakcije.
ANKINI GOLOBI
Ali so golobi res leteče
podgane? Anka Markovič bi
se ogorčeno postavila v nji-
hovo obrambo. »Toliko let
imam v stanovanju živali,
največkrat golobe in doslej
mi še ni bdo nič. V mestih j^
veliko ljudi, ki jih krmijo, to-
rej bi vsi ti morali že zdavnaj
zboleti.«
Pa o vsem tem niti ne ra-
zmišlja dosti. Povsem narav-
no se ji zdi, da po njeni ko-
palnici v bloku na Hudinji
skače golob. Njegovo prebi-
vališče je v kopalni kadi! Le-
po v slogi živijo ona, golob in
velik črno bel maček.
Anka Markovič je upoko-
jenka. Sama živi in skrb za
živali ji izpolnjuje dneve.
Otroci že vedo, h komu mo-
rajo prinesti ptiča s polom-
ljeno perutjo, poškodovano
nogo ali izgubljenega mačka.
»Živeli smo v mestu, toda pri
hiši je bil vselej kakšen per-
nat ali kosmat nebogljenec.
Nekoč sem na postaji od fan-
tiča kupila drozga. Sčasoma
se je tako navadil na nas, da
je skakljal sem ter tja po ku-
hinji, ne da bi skušal pobeg-
niti. Hkrati smo imeli še psa
in dve mački. Tako sem sa-
mo nadaljevala »družinsko
tradicijo«. Tegale mojega
mačka pa imam že trinajst
let. Našla sem ga, ko je ves
sestradan čepel v nekem jar-
ku in so ga ljudje radovedno
ogledovali. Z njim se pogo-
varjarn in vse razume.«
Trenutno pa jo skrbi tisti
kopalniški golob. Na nogi
ima namreč kovinski obro-
ček s številko. Ko so ji ga
otroci prinesli, je bU bolan in
izčrpan, sedaj pa ga je vese-
lje pogledati. Arika Markovič
pravi, da bi ga rada dala last-
niku, le da ne ve, kje naj ga
išče. In zakaj ga ne bi eno-
stavno izpustila? »Kaj pa, če
bi ga dobil kakšen maček?«
Sama se zaveda, da ji je pri-
rasel k srcu, vendar za vselej
ne more ostati v stanovanju.
Na njegovo mesto bi tako
kmalu prišel drugi, potreben
pomoči.
»Pa saj nisem edina, ki to
počenm, vendar jih nekateri
ne krmijo pravilno. Pozimi
jim ne bi smeh dajati kuhane
hrane. Sama kupujem cele
vreče pšenice, le da je zadnje
čase ne dobim dovolj.«
Anka Markovič je torej vso
skrb posvetila golobom.
Lahko bi to bile tudi druge
živali, to niti ni važno. Ob
takih ljudeh vselej pomi-
slim, zakaj svoje energije in
prostega časa ne usmerijo
kam drugam. Smo krivi mi,
ki nanje skoraj pozabimo, ko
prenehajo z rednim delom?
Vsak se potem pač znajde,
kakor ve in zna, samo da ni-
ma občutka, da je nekoristen
in odveč. Pa čeprav skrbi le
za golobe.
TATJANA PODGORŠEK
TEDNIKOV ŠOPEK Z NAJLEPŠIM CVETJEM IN
NEKAJ DEKORACIJE JE SKUPAJ ZLOŽIL ZA
VAS
TONE VRABL
^ RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKEDO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOT
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33-19. avgust 1985
PRI FRANCU IN ANTONIJI PELKO V LOKI PRI ŽUSMU
tovarna na pouu
Letošnja letina kot piškav oreh
Franca in Antonijo Pelko
smo srečali v hudi vročini v
njuni »tovarni", na polju.
Pot je tekel iz zagorelih obra-
zov, okoli živine, ki je vlekla
ob pomoči obeh kmetov, pa
so divjali tečni obadi. Zažele-
li smo si dober dan...
Franc in Antonija: »Dan je
res lep, ni pa tudi dober. Saj
nam je domala vse stolklo...
pa tako lepo je kazalo...«
Tudi Loko pri 2usmu je
pred tedni zajela huda ujma
ter v trenutku uničila doma-
la vse, kar je še malo pred
tem tako lepo raslo in kazalo
na obilno letino, ki bi lahko
navrgla za ves trud tudi ne-
kaj prepotrebnega »cvenka«.
Zdaj je žal drugače.
Sedli smo pod okleščeno
jablano ob hišo št. 8, kjer je
tudi odjemalnica mleka.
Pri Pelkovih so namreč
specializirani za živinorejo in
mlekarstvo pa tudi drugi pri-
peljejo mleko tja, od koder
ga potern odpeljejo dalje. Si-
cer pa Pelkova večino mleka
dajeta kar v Loko pri 2usmu
in z njim osrečujeta Ločane z
dobrim mlekom.
Pelkova imata kmetijo, ki
je velika enajst hektarov in
to z gozdom. V hlevu je tre-
nutno osem krav. Vsako leto
pridelajo tudi nekaj pšenice.
koruze, krompirja in ostalih
drobnarij, ki so bolj za doma.
Franc Pelko: »Letos ne bo-
mo niti toliko p.šenice na-
mlatili. kolikor smo jo pose-
jali, saj je vse toča stolkla.«
Antonija Pelko: »Vinograd
sva imela tako lepo urejen in
tako poln, da je kazalo na vse
najboljše. Zdaj nimava nič.
Takšnega razdejanja nihče
ne pomni...«
Pelkova sta tudi kooperan-
ta Kmetijskega kombinata
Šentjur. Kakšno je to sodelo-
vanje? Oba odgovarjata, da
sta z njim zadovoljna, če pa
bi bilo boljše pa proti temu
ne bi imela nič.
Franc Pelko pa poleg tega,
da kmetuje, najde tudi nekaj
Časa za gasilstvo, kjer je bii
med ustanovnimi člani lo-
škega gasilskega društva.
Takole se spominja začet-
kov in razvoja gasilstva:
»Društvo smo ustanovili v
Gajškovi gostilni, orodjarno
pa smo imeli v njegovi di-var-
nici. Imeli smo samo cevi in
motorko. Potem sfno imeli
prostore v stari ledenici, ka-
sneje smo dobili gasilski
dom, novega pa leta 1979.«
Pelkova kot vsi ostali
kmetje v svoji »tovarni« ne
poznata počitka, saj dela ne
zmanjka. Franc pa si del časa
»vzame« tudi za gasilstvo in
prijatelje. Tudi to je potreb-
no, saj je delo tako ali tako p
reveč naporno.
TONE VRABL
KONJEREJA SPET OŽIVLJA
Franci Zličar iz Ponikve
ima že eno leto dva konja pa-
sme haflinger. To sta križan-
ca med angleškim hladno-
krvnim konjem in arabcem.
Pravi, da so to izredno vzdrž-
ljivi, miroljubni in pohlevni
konji. Njihova velika pre-
dnost pa se skriva tudi v
tem, da so nizkorasli in, da
jih je moč porabiti tako za
ježo kot tudi za vsa druga
opravila.
Franci je konja dobil l£tn-
sko jesen od Teritorialne
obrambe. Pri tem so sklenili
pogodbo, da ima Žličar ko-
nja, to sta namreč kobili, ta-
ko dolgo v najemu, da odda
od vsake pet žrebet. Le-ta so
namenjena za razplod. Po-
tem pa ostaneta kobili njego-
va last.
Sicer pa imajo pri Zličaije-
vih, poleg tega da sta oba za-
konca zaposlena, še kmetijo
veliko približno 8 ha. Obde-
lovalne zemlje skupaj z vino-
gradom je okoli 5 ha in to
predstavlja za popoldansko
delo kar precejšnjo obreme-
nitev. Poleg dela na kmetiji,
na polju, pa imata Zličarjeva
še petnajst govejih pitancev.
Dela je veUko, skrb ostaja
preko vsega dne, ampak lju-
dem, ki si znajo urediti delo,
tudi to ni pretežko. Da pa si
delo zares pravilno in smotr-
no porazdelijo, je porok
Franci, ki opravlja dela kme-
tijskega pospeševalca. Tisto,
kar pri drugih vzpodbuja in
pospešuje, doma prav goto-
vo najprej preizkusi. In tako
ni čudno, da daje Zli carjeva
kmetija s svojim delom
vzgled tudi ostalim, čistim
kmetovalcem.
Na sliki: Franci Zličar s
svojo kobilo pasme haflin-
ger. Zares miroljubno izgle-
da in takšni, prijcizni, pohlev-
ni in vzdržljivi, so vsi haflin-
gerji.
IVANA FIDLER
TRGOVINA NA
KALOBJU   1
2e vrsto let so krajani Ka-
lobja pogrešali trgovino, da
se ne bi bilo potrebno po na-
kupe odpravljati po slabih
cestah v dolino. Zato je bila
zanje še toliko bolj pomemb-
na novica, da bo Anica Ža-
fran 30. avgusta odprla trgo-
vino prav na Kalobju. To bo
tudi prva trgovina daleč nao-
krog v privatni lasti.
»Res smo dolgo pogrešali
trgovino z živili. To smo ure-
dili v lastni hiši. Na policah
bodo v glavnem živila, uredi-
li pa bomo tudi možnosti za
odkup poljščin od kmetov,
kar je prav gotovo dobrodoš-
la novost. Trgovina bo odpar-
ta vsak dan od 7. do 12. ure in
od 14. do 17. ure, ob nedeljah
pa od 10. do 12. ure.«
MP
MODROVANJE
SIVE ČAPLJE
Dolga leta so na Savinji ži-
vele sive čaplje. Veliko jih je
bilo, same so bile s svojim
domovanjem zadovoljne in
tudi ljudjf\ ki so prihajali mi-
mo, so vselej znova ostrmeli
nad njihovo lepoto.
Potem pa so čaplje začele
počasi izginjati. Vsako leto
manj se jih je vrnilo nazaj v
svoj dom. In potem je prišlo
leto, ko na Savinji ni bilo
moč opaziti niti ene čaplje
več. Ljudje so se sprva spra-
ševali zakaj tako, ampak
kmalu so spoznali, da so sa-
mi krivi. Odločili so se, da je
vendarle škoda izgubiti čap-
lje in z njimi še ostale vodne
ptice, ki bi prav tako kmalu
odšle, in pričeli so z delom.
Savinja je postajala vse či-
stejša in tudi čaplje so se
kmalu \Tnile.
Danes domuje par sivih
čapelj nad velikim ovinkom
Savinje pri Tremarjih, nekje
v gozdu Rifengozdu sta si
samček in samica spet našla
stari dom. Vsako jutro se od-
pravita na Savinjo in si tako
ulovita zajtrk. Le takrat, ko
priteče v Savinjo umazana in
kalna Voglajna, poišče par-
ček hrano kje drugje. Am-
pak takoj, ko se voda spet
zbistri, se vrneta. Caplji par
si pri tem »menjavanju« či-
ste in umazane vode prav go-
tovo misli, da so tudi ljudje
zmotljivi. In še kako prav
ima!
V NESREČI
SPOZNAŠ
SOLIDARNOST
Ob težki naravni nesreči,
ki je prizadela naš kraj se
za izkazano pomoč, koo-
peranti Braslovške zadru-
ge zahvaljujemo vodilne-
mu osebju kmetijske za-
druge, pripadnikom šta-
ba civilne zaščite Bra-
slovče in delovnim orga-
nizacijam, ki so omogoči-
le, da so lahko njihovi de-
lavci pomagali prizade-
tim pri odpravljanju po-
sledic orkanskega vetra.
Kooperanti
Braslovške zadruge
POLENE
m mm, kot dorimo
BobIkovI so Imeli 35 stotov pšenice na hektar
v zgornjem delu Polen,
krajevne skupnosti v nepo-
sredni bližini Slovenskih
Konjic, gospodarijo štirje
kmetje, največja pa je kmeti-
ja Ane Bobik. Osemnajst
hektarjev zemlje meri, od te-
ga je sedem in pol obdeloval-
ne, ostalo so gozdovi. Zemlja
omogoča, da na kmetiji redi-
jo 12 glav živine, da oddajajo
mleko in les. Velika je kmeti-
ja, a ji je četvero krepkih rok
kos. Poleg Ane se z delom
spopada še sin Srečko, edini
od petih otrok, ki je ostal na
domačiji.
Bobikovi so kooperanti
Kmetijske zadruge v Sloven-
skih Konjicah in kar dosti ji
dajejo: »Dajemo več, kot od
zadruge dobimo,« je ugotav-
ljala Ana. Najbolj pogrešajo
krmila, pa s cenami živine
tudi niso zadovoljni. Res pa
je, da kmetijski pospeševalci
kar pogosto najdejo pot do
njihove kmetije.
Z mehanizacijo Bobikovi
nimajo težav, saj vse potreb-
no im.ajo. Le včasih je ni mo-
goče uporabiti, ko je cesta, ki
vodi do njih, preslaba. Pa to
je že druga zgodba. Zaradi te
ceste pa mora Ana tudi peš
zraven motorja, da lahko od-
pelje mleko v zbiralnico v
Polene, v dolino.
Pšenice so letos pri njih
več posejali kot prejšnja leta.
Pridelek na 60 arih je bil kar
lep - 35 stotov na hektar, do-
bro polovico pa so jo oddali
Kmetijski zadrugi. Verjetno
bo tudi velik del preostale
pšenice šel po isti poti za za-
menjavo za koruzo. Nekaj pa
je bodo seveda obdržali za
moko in druge potrebe. S sa-
mo žetvijo ni bUo težav, ko
se je ta enkrat pričela. Je pa
kar dober teden trajalo, pre-
den so dobili kombajn. Od
zasebnika, saj jih Kmetijska
zadruga ni imela (ne po svoji
krivdi). Kakorkoli že, pšeni-
ca je bila pravi čas požeta in
spravljena in tudi Bobikovi
se bodo prihodnje leto mor-
da odločni za še več poseja-
nih njiv s pšenico.
Zelja in potreb pri Bobiko-
vih ne manjka, pa kaj: »Ja,
načrtov ježe veliko, le denar-
ja ni.« Ce pa bi bil, bi gradili
novo hišo. Morda se bo tega
obsežnega dela lotil sin Sreč-
ko, ki mu ob vsej pridnosti
manjka le še kakšno leto sta-
rosti do tiste piave, resne
zrelosti in odločenosti za na-
daljno življensko pot?
MILENA B. POKLIC
Z imim TEDmoNi
ODSLEJ rum NA Knoiua
LETINA POVPREČNA, KVALITETA ODLIČNA
v Hmezadovem TOZD Sadjarstvo Mirosan se že
pripravljajo na obiranje letošnje letine sadja. Imajo
okrog 130 ha nasadov jablan in 3 ha visenj. V polni
rodnosti je 80 ha nasadov, medtem, ko so na osta-
lih mladi, eno, dvo in triletni. O tem, kako kaže
letošnji pridelek smo se pogovarjali z direktoijem
TOZD ing. Vidom Korberjem.
Kakšna bo letošnja letina?
»Letina bo letos povprečna, medtem, ko bo kva-
liteta zelo dobra. Spomladi so bili cvetni nastavki
zelo močni, zato smo se v maju odločUi za redčenje,
pa tudi naravno redčenje je bilo zelo močno. Zara-
di tega drevje nikakor ni preobloženo. Takšna pov-
prečna letina pa zagotavlja za naslednje Ipto cvete-
nje in dobro rodnost, seveda če ne pride vmes
pozeba ali kaj drugega. Ocenjujemo, da bomo letos
nabrali od 220 do 250 vagonov jabolk.«
Kakšne sorte jabolk gojite v vaših nasadih?
»V nasadih, ki trenutno najbolj rodijo imamo
največ zlatega delišesa, potem jonatana, nekaj zlate
parmene in zgodnjih sort jablan. V novih nasadih
pa imamo nove sorte kot so gloster, ki je mnogo
boljši kot rdeči deliS^ druga sorta je ajsiared^ ki
zamenjuje jonatan. Po okusu ni boljši, je pa trpež-
nejša tako za shranjevanje v hladilnicah kot v do-
mačih kleteh. Tretja sorta, ki je zelo interesantna za
izvoz in doma, je jonagold, križanec med zlatim
delišesom in jonatanom.«
Kot vemo imate tudi drevesnico. Kaj bi rekli o
njej?
»Imamo okrog 6 ha drevesnic v katerih vzgojimo
letno od 120 do 140 tisoč sadik. V zadnjem času
zanimanje za sadike jablan narašča, tako, da snio
spomladi veliko prodali plantažnim proizvajalcem,
pa tudi vrtičkarjem. Okrog 30 tisoč sadik sort glo-
ster in jonagold smo prodali v Belgijo.«
Za potrošnike najbolj zanimajo cene. Kakšne
bodo?
»Poslovni odbor za promet s sadjem je na zadnji
seji razpravljal tudi o tem. Predlagano je bilo naj bi
sadjar dobil za, denimo, kilogram zlatega delišesa
najboljše kvalitete 16,56 din, medtem, ko bodo mo-
rali kupci, v prodaji na drobno, odšteti zanj v jeseni
26 din, junija prihodnje leto pa že 41 din.«
T.TAVCAB
j3 - 19. avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
HAŠIUUDJE: KAJ DELAJO IN KJE VSE SO
ySK v ŽELEZARN/ ŠTORE
fASJI DNEVI DVAKRAT PASJI
pdo Plahuta - dvakrat huje kot v peklu
že res, da letos še nismo
gli pravega poletja. Toda
yb temu je bilo že večkrat
jgje« vroče. Se posebno
io občutili vročino skozi
^rniško okno, ob delu na
yi ali pa pri vožnji z avto-
jbilom. Hladili smo se v
yc\ ali pa s hladno pijačo,
sto dmgače pa smo jemali
lQ sonce ob morju. Še sre-
da je sijalo, drugače se
joh ne bi poznalo, da smo
[i na dopustu. V teh vročih
leh pa skoraj da ne pomi-
inio na številne delavce, ki
,brez izjeme potijo pri stro-
\ in pečeh. Odločili smo se,
I obiščemo takšnega delav-
iza katerega so pasji dnevi
,akrat pasji.
Obiskali smo Železarno
[ore, kjer je zelo veliko ta-
ji delavcev. Naš sogovor-
k je bil PLAHUTA VLA-
0,37-letni topilec iz Kalob-
pri Planini, ki dela v
OZD Elektrojeklama. Ta
DZD je sestavljen iz treh
jlov: priprave starega žele-
i, talilnih agregatov in dveh
ektroobločnih peči ter na-
•ave za kontinuirano odli-
inje jekla. •
[Staro železo se zbira in od-
laga v košare, s katerimi se
vozi do obeh elektroobloč-
nih peči. Tu se vrši proces
tatjenja, tekoče jeklo pa se
odliva v ponovce. Dokončno
se jeklo izdela v napravi za
kontinuirano odlivanje je-
kla. V TOZD Elektrojeklar-
na dela 191 delavcev, ki
dnevno proizvedejo 400 ton
jekla samo za lastne potrebe.
Tonaža večje peči je 50 ton
jekla, manjše pa 40. Peč je
visoka 12 m, premer okro-
glega kotla pa znaša 5,20 m.
Iz takšne peči priteče jeklo
segreto na 1620 °C. Kar pred-
stav^ajte si, kako majhen iz-
gleda človek ob tako veliki
peči.
Naš sogovornik Plahuta
Vlado dela na eni izmed
dveh elektroobločnih peči. V
Železarni dela že od 1968 le-
ta. Tu se je zaposlil kot dela-
vec, nato pa preko tečajev, ki
jih je organizirala tovarna
prišel do poklica toplica. Po-
leg njega delajo na tej peči še
trije delavci, poleti, ko so do-
pusti pa tudi samo dva. Pra-
vi, da zaenkrat delajo še vse
ročno. Toda prihodnje leto
se jim obeta nekaj novih
strojev. Enega že imajo, pa
se zanj v tovarni še ne najde
prostora.
Temperatura na njegovem
delovnem mestu se dvigne
tudi do 70 °C. In kako je za-
ščiten proti tej temperaturi?
»Zaščiteni smo s temnimi
očali zaradi svetlobe, pa tudi
zaradi špricanja. Za vročino
imamo posebne plašče, pa
jih ne uporabljamo, saj nam
je potem še bolj vroče. Naj-
bolje je, če si čim manj oble-
čen.«
Zaradi vseh okoliščin, ki
vplivajo na zdravje imajo
vsake tri leta zdravniške pre-
glede. Veliko je invalidov, ki
predčasno zapuščajo železar-
no, ker pač niso več sposob-
ni opravljati svojega dela.
Največ je srčnih bolnikov in
poškodb sluha. V poletnih
dneh, ko so v tovarni pogoji
še bolj nevzdržni, pa so zelo
pogoste omedlevice.
Plahuta Vlado ima letno 23
dni dopusta. Sicer dela skozi
vse leto, prosto dobi le za
dva ali tri praznike. Dela na
štiri izmene, tako, da šest dni
dela, potem pa dobi dva dni
prosto. Dopust izkorišča po
dnevih, da se z družino odpe-
lje na izlet, ki pa je zaradi
vedno dražjega bencina vse
krajši.
Kadar dela Plahuta dopol-
dan, vstane že ob pol petih,
domov pa pride nekaj po
tretji uri. Starši imajo doma
majhno kmetijo in če je po-
trebno poprime za delo tudi
tam. Prej, ko je delal samo
na tri izmene je sodeloval tu-
di v delavskem svetu v to-
varni, sedaj pa za to ne najde
več časa. »Najbolj me na mo-
jero delovnem mestu moti
prah in ropot; najhuje pa je
takrat, ko se vreme priprav-
lja na nevihto,« meni Plahu-
ta. Pomislite, vročina je šele
na tretjem mestu!
Pa Plahuta kaj razmišlja,
da bi zapustil to delovno me-
sto? »Eh, kaj hočem. Tu de-.
lam že 14 let pa sem se že
skoraj privadil. Pa tudi za
službo je danes vedno težje.«
Takole je Plahuta zaključil
naš razgovor. Prav gotovo, bi
se na takšnega delavca, kot
je Vlado Plahuta in še mno-
go drugih lahko spomnili ta-
krat, ko tarnamo zaradi vro-
čine, ko se zgražamo nad de-
lovnimi pogoji, ker nas moti
ropot pisalnega stroja iz so-
sedne pisarne. •
MATEJA ZALOŽNIK
ŠENTJURČANNA OBMEJNI
LADJI »POHORJE«
Med novo generacijo
mornarjev je na vojno la-
djo »Pohorje«, ki sodi v
red obmejnih enot, prišel
tudi šentjurčan Vilko Ci-
merman. Kod šentjurča-
na sva se kmalu spoznala
in pogovor je stekel, ka-
kor da sva že stara znan-
ca, čeprav je na začetku
bil malo presenečen, ker
je na ladji spoznal »zem-
Ijaka« častnika. Kmalu
sem spoznal, da je zelo
ponosen, ker je prišel na
novo, moderno ladjo, a še
posebno zato, ker nosi
ime legendarnega Po-
horja.
Vilko se je v Storah izu-
čil za kovinostrugcirja, de-
lal v Železarni eno leto,
da bi dobil delo v rodnem
Šentjurju, v Alposu. Lah-
ko se pohvaU, da je bU
dober delavec, aktiven
mladinec, posebno še v
mladinski organizaciji
Resevna. Tudi domače vi-
že so mu znane, saj je
igral na hcumoniko v
»Sp)ectar Soundu«.
»Na ladji sem harmoni-
ko moral zamenjati za
druge »inštrumente «.
Moram vaditi na topovih,
radarjih, računalnikih, saj
je ladja polna meni še ne-
poznatih aparatov, od
strojev pa do elektron-
skih sistemov. Zavedam
se tudi, da nisem na mor-
je prišel letovati, temveč,
da čuvam našo plavo me-
jo, a brez učenja ne mo-
rem ispolniti kar družba
od mene pričakuje.
Tudi v mladinski orga-
nizaciji sem precej akti-
ven, pač toliko, kolikor
mi ostale naloge dovolju-
jejo. Mislim, da se mladi-
nec lahko veliko bolj po-
globi v učenju iz vseh po-
dročij kakor v civilu in da
je JLA ogrornna šola, se-
veda, mora dobro zagreti
stol. Trudim se, da se
čimveč naučim, a siguren
sem, da mi bo v življenju
vse prišlo- prav.«
In kaj po završeni obve-
zi v JLA?
»Nazaj v Šentjur, v Al-
pos, kjer se bom z izkuš-
njami iz JLA, mornarice,
lahko spoprijel s proble-
mi na delovnem mestu, a
tudi delo v mladinski or-
ganizaciji mi bo koristilo
v daljnjem delu v Resev-
ni, seveda, pa ne bom za-
pustil svoj »Spectar«, saj
mi je glasba v veliko /za-
dovoljstvo«.
Skromnem, marljivem
in zavestnem mornarju
VUku, pa tudi starešine
priznavamo, da zasluži
vse pohvale in da je v po-
nos staršem, očetu vodju
nadzorne službe v Žele-
zarni in materi uslužben-
ki v Celju, posadki »Po-
horja« in celi obmejni
edinici, a ob prazniku
Dnevu graničarjev mu za-
žeUmo mirno morje in
mimo mejo.
TONIPOLAK
lELA vat ING RADA V PIRANU
ISAK TEDEN 35 GOSTOV
ta njihovo počutje skrbita dve Anici In Vera"
Tudi počitniški dom In-'
irada v Piranu je skozi vse'
»letje polno zaseden. V do-i;
|nu je 36 ležišč, delavci pa sej
l^tem domu menjajo vsak te-^
Jen. Tako jih pride tudi več''
la vrsto. Ingrad je poskrbel
ta možnost letovanja tudi
Irugod. V Baski na primer
ima postavljenih nekaj pri-
blic.
Za prijetno počutje delav-
cev v času dopusta se v pi-
ranskem počitniškem domu
trudijo Vera Ličen, Anica
Kavčič in Anica Šumer. Vera
fen dela v počitniškem do-
že devetnajsto leto, Ani-
^a Kavčič petnajsto in Anica
Sumer pvo leto. Po svojih
Nboljših močeh skušajo
?ostom ustreči, kolikor se le
To sta potrdila tudi Anč-
in Vlado Novak, ki sta v
^figradovem domu dopusto-
^ala ob našem obisku. Vse
W sta izredno pohvalila in
Povedala, da v Piran rada
Prihajata predvsem zaradi
domačnosti, odlične hrane
in vesele družbe. »Ce je druž-
ba prijetna in če so z nami
takšne kuharice kot so Vera
in obe Anici, potem zares ni
razlogov, da ne bi prihajali
sem. Otrok se je na Anico in
Vero že tako navadil, da jima
pravi kar teta,« sta povedala
zakonca Novakova.
Delavci Ingrada plačajo
dnevni penzion v piranskem
počitniškem domu 240 di-
narjev. Kuharice pa so nam
povedale, da so z oskrbo
izredno zadovoljne. Kljub te-
mu, da leži dom na hribu, na
koncu ene izmed piranskih
ulic, se dobavitelji potrudijo
in jim naročene stvari pripe-
ljejo v počitniški dom. Mar-
sikdaj pa seveda česa zmanj-
ka in takrat je tr^a še dodat-
no v trgovino.
Delovni dan treh prijaznih
kuharic je takšen -kot delo
vseh v počitniških domovih.
Razpotegnjeno je skozi ves
dan. Vmes si sicer popoldne
vzamejo nekaj minut proste-
ga časa, ki pa seveda ne odte-
hta napornega dela od rane-
ga jutra do poznega večera,
ob sobotah, nedeljah in praz-
nikih. Okrog 18.000 dinarjev
na mesec dobijo za to delo.
Pretirano veliko res ni, toda
v tem primeru, ko gre za tri
prijazne ženske, ki jim je
prva skrb dobro delo in po-
čutje gostov, tudi na to neka-
ko pozabijo.
JANEZ VEDENIK
ŠPORTNI CENTER V ŽALCU
CVETJE NA STADIONU
Jože Pavlic že tretje leto uspešno urejuje stadion
Od petindvajsetih kandi-
datov je bil pred tremi leti
izbran za oskrbnika stadiona
Jože Pavlic. Sprejel ga je v
resnično nemogočem stanju
in v treh letih naredil iz njega
enega največjih in najlepše
urejenih tovrstnih športnih
objektov v Savinjski dohni.
Kadarkoli pridejo športniki
v letnem času na stadion,
najdejo lepo pokošeno travo,
cvetoče gredice, ki že same
dajejo nekako pomirjajoč
vtis, nikjer pa ni videti raz-
noraznih papirčkov, ki bi
kvarili izgled urejene okoli-
ce, ali kakršnihkoli drugih
odpadkov, saj Jože redno
vsak dan temeljito očisti vso
nesnago, ki jo puščajo za sa-
bo nekateri nešportni šport-
niki. Pri njegovem delu mu
včasih, kadar utegne zaradi
časa in zdravja, pomaga žena
Anica, ki je, tako kot Jože,
tudi invalidsko upokojena.
Sama pravi, da jo to delo po-
mirja in sprošča, saj je težji
živčni bolnik, pa tudi zdrav-
niki so ji priporočali čimveč
gibanja na svežem zraku, za-
to jo toliko bolj jezijo zlobni
jeziki, ki otresajo svojo ne-
voščljivost in hudobijo, češ,
da če je živčna bolnica in in-
validsko upokojena, naj pač
vse dneve preleži v svoji po-
stelji med štirimi stenami.
Največ škode se je naredi-
lo s tem, ko so se po stadionu
vozili s kolesi. Sedaj so to
prepovedali, dovohh pa so le
najmlajšim, ki se šele učijo
spretnosti vožnje, da lahko
to počnejo na stadionu, »Saj
jih ne moremo pustiti kar ta-
ko na cesto,« pravi Jože.
Drugo, kar ga jezi, pa so ma-
lo večji otroci, ki svoje pu-
bertetniške izlive kažejo v
ravnanju s športnimi objek-
ti. Pa tudi to je oskrbnik Jo-
že z malo zvišEinim glasom
uredil.
V kompleks stadiona je
vključeno tudi igrišče za te-
nis, ki je skoraj vedno 2ase-
deno. Uporaba igrišča za eno
uro velja 100 din, poleg stare-
ga pa gradijo že novo igrišče,
prav tako za tenis. Vsa ostala
igrišča se lahko uporabljajo
brezplačno, kdor jih želi in
kakor dolgo jih žeU, Jože pa
bi rad le, da uporabniki na ta
igrišča tudi primemo pazijo.
Sem prihajajo razen gostov
»znotraj«, to so »Minerva«,
mladinci, člani in kadeti iz
Žalca, odboj kaši iz Šempe-
tra, košarkaši iz Garanta,
idr., še gostje od »zunaj«, na
primer športniki iz Krušev-^
ca. Novega Zagreba, Dina-
mo, tu je imelo kciranteno
Gorenje iz Titovega Velenja,
prišU pa sq celo gostje iz Za-
hodne Nemčije, ki so bili na
letovanju po Sloveniji in so
se tu ustavili za deset dni;
predlani se je tu odvijala tek-
ma za pokal maršala TITA.
Oskrbnik Jože Pavlic
opravlja svoje delo res požr-
tvovalno, saj je po ves dan na
stadionu, kljub temu, da ni-
ma plačanih nadur. Ko je
pred tremi leti sprejel to de-
lo, je imel osnovne plače pri-
bližno 6000 din, toda takrat
so se še plačevale nadure.
Danes prejme za svoje delo
približno 11.000 din, toda
brez nadur, ki se po zakonu
ne izplačujejo več, pomaga
pa mu še žena Anica.
Za svoje delo je prejel že
lepo število priznanj in poh-
val, s katerimi se nerad po-
stavlja, čeprav bi se lahko še
kako upravičeno. Je pač za
razliko od večine dmgih
eden tistih, ki malo govorijo,
pa zato toliko več naredijo.
ZVONE PETEK
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 19. avgust
ZELENA LUČ ZA CELJSKO
HIMALAJSKO ODPRAVO
Ze nekajkrat smo med vr-
sticami naših alpinističnih
prispevkov mimogrede ome-
njali načrte za organiziranje
prve celjske himalajske od-
prave, kaj več pa nismo pisa-
li, saj ni bilo v zvezi z načrto-
vanim še nič oprijemljivega.
Pred kratkim pa smo pre-
jeli obvestilo ministrstva za
turizem nepalske vlade, s ka-
terim nam dovoljujejo pri-
stop na željeni vrh - Gauris-
hankar.
O tem, zakaj se je tudi celj-
ski alpinistični odsek odločil
za samostojno odpravo, ne bi
na široko pisah, nesporno pa
je, da naši fantje ne želijo
zaostajati za svetovnimi do-
sežki na področju alpinizma,
pri čemer ocenjujejo, da bo-
do težavam gore kos. Porok
za to so nenazadnje tudi iz-
kušnje, ki so si jih nekateri
od njih pridobili kot udele-
ženci odprav v Karakorum,
Ande, Norveško, v Eigerju,
Jože Zupan pa je že preizku-
šen himalajec, saj se je
uspešno udeležil zadnjih
dveh jugoslovanskih odprav
na Everest in Daulaghiri. Se-
daj, ko nam je vrh odprt, ne-
kaj besed o njem, oziroma o
njima, saj goro sestavljata
dva \rrhova - južni Gauri in
severni Shankar. Prvi,
terega se želijo Celjaru
peti preko is^-edno za]
južne stene, je visok 7
drugi, severni vrh pa 7
Torej ne gre za osertr
ka, kar pa vrhu kljufc
ne zbija cene, saj v^
enega zadnjih težav
je, bil je tudi med za^
osvojen. Po 6 neuspej
skusih predhodnih (j
ga je spomladi leta 19^
ko zahodne stene na si
vrh zavzela ameriško-
ska odprava, jeseni ist
ta pa se je nanj povzj
po jugozahodnem gr
na južni vrh. Uspešno
je vrh ubranil naskoke
strijske, japonske in šp;
odprave,    neposredno
uspehom Američanov i
palcev.
Celjska odprava se bc
la na ogledno odpravo i
pravo samo, ki se pred
va jeseni leta 1983, po f
nem monsunskem obdi
V predhodnici bosta pp
doma dva člana: Zupa
Cankar. Njuna naloga b(
sti, da proučita pot in ča;
stopa na goro, možne pr
de in potrebni material,]
reta mesto za bazni tj
predvidita smeri vzpona
hove variante ter nena
nje, da na osnovi zapadj
kamenja in plazov, ki jit
sta opazovMa določeno
dobje, predvidita tudi
varnejši pristop. Predhc
ca bo startala koncem a
sta skupno s slovenskin
struktorji nepalske šol
gorske vodnike.
O udeležencih odp
menimo, da je preuran,
pisati, povemo lahko It
da je bila opravljena žei
ga selekcija moštva, k
izbrala 11 kandidatov, n
tem ko naj bi odprava i
le 9 članov.
Objavljamo posnetek |
Gaurishankar, z vrii
smerjo predvidenega vzp
preko južne stene. Oznai
sta južni vrh (Gauri) in se
ni (Shankar).
C
MIRAN SATTLER
PALČEK^
ROKE
KVIŠKU!
18
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska". Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
Križarji: Miloš, Palček, Ciril in Rudi niso imeli mirne
ure. Ne podnevi, ne ponoči. Ponoči se ni upal nihče
zaspati. Hiš, ki so jim drugače pomagale, so se izogibali.
Podnevi so jih samo od daleč opazovali in cedili sline.
Na vseh koncih so slišali streljanje.
»Streljajo v praznoU< je rekel Miloš olajšano.
Ciril pa mu je jezno zabrusil:
»Streljajo in tukaj so! Mi pa bežimo, skrivamo se, lačni
smo, že slehernega grma se bojimo! Podgane smo! Ne
vem več, kdaj sem dve uri skupaj spal!«
»Vojna!« je zavzdihnil Miloš.
»Ksikšna vojna! Preganja nas vojska, ja, mi smo pa kot
lisice pred lovci. Pravkar nas bodo stisnili in podušili!«
»Pa ne, da te je strah!« Miloš je bil porogljiv. »Nisem
pričakoval, da se boš ti najprej podelal! Tako velik in
močan dedec, pa tako nizka morala! Poglej, Palčka in
Rudija, kako sta presenečena nad tvojim jamranjem!«
»Drek sta presenečena. Ravno tako mislita, samo po-
vedat si ne upata! Nemudoma se umaknimo do meje!«
Ciril je dvignil glas, kot bi ukazoval.
Miloš ga je srdito pogledal in krepko prijel za brzo-
strelko. »Dokler sem jaz komandant, ostanemo, kjer
smo!«
In crknili bomo tudi tukaj, kjer smo!«
»Noben ne bo crknil! To vam povem. Čepa bo kdo, jih
bo prej padlo cel kup!«
Palček, ki je doslej molčal, in utrujen poslušal Miloša
ter Cirila, je z mirnim glasom posegel v prepir:
»Miloš, se ti ne zdi, da takole pa vseeno ne moremo
naprej! Že dolgo nismo več vojska!«
»Smo!« se je zadri Miloš. »Vojska smo, dokler imamo
bele križe na kapah, brzostrelke in poveljstvo nad
nami!«
Palček se je nasmehnil z očmi in rekel: »Misliš, Dele-
gata!?«
Miloš ni na to nič rekel.
21
Nikjer niso imeli pol ure miru. Komaj so odložili
kramo, ki so jo vlačili s seboj, posedli in se odžejali, že so
slišali rafale. Streljanje levo in desno, spredaj in zadaj.
»Mater jim njihovo!« Miloš je klel s stisnjenimi zobmi.
V zadnjih štirindvajsetih urah niso mogli biti niti dve uri
na istem kraju. S pajdaši je govoril le najnujnejše. Ciril
in Rudi sta ga gledala izpod čela. Vsako minuto jima je
manj zaupal. Ubogala sta ga le za silo. Obračala sta se
počasi, kot bi bila na izletu. Milošu sta šla vse bolj na
živce.
Tudi Palček je bil poklapsin. Njegov pogled ni bil več
bister in odločen. Največkrat je bil zamišljen. Ce so
počivah, je pestoval svojo brzostrelko.
Ko so se oglašali rafcdi, jih je Miloš pozival: »Gremo
naprej, fantje! Hitro!«
Ubogali so ga sicer brez besed. Miloš se je zavedal, da
ne sme nikogar izpustiti izpred oči. Še nikdar se niso
obnašcdi tako kot v teh trenutkih. Oprezno in potuh-
njeno.
Prišli so že do zdavnaj podrtih bukev. Posedli so.
Iznenada je Palček vprašal: »Katerega pa smo danes?«
Radovedno se je ozrl po tovariših. Videti je bilo, kot da
ga nihče ni shŠEil. Palček je še malce počakal, nato pa je
rekel bolj samemu sebi: »Ne vemo več, ne kateri dan je
danes, ne kateri datum! Če bi spet po dolgem času jedli
za mizo, ne bi vedeli, ali jemo kosilo ali večerjo!«
»Tridesetga smo! Trideseti junij!« je naposled povedal
Miloš in spodbudno pogledal Palčka. Želel je, da bi se
začela pogovarjati, da ne bi bilo tako prekleto tiho. »Se
malo moramo vzržati, pa bo!«
»Kaj bo?« je zavpil Ciril. »V vreči nas tako že imajol
Ravno zdaj jo bodo zavezali. Potem jo morajo vreči v
potok, da se podušimo in pokrepamo!«
»Če si zato, da crkneš kot mlad maček, crkni! Jaz se ne
bom dal tako poceni!« ]
»Nihče od nas ne misli na vdajo, Miloš!« Palčkov glai:
je bil nenavadno visok. »Izginimo v bližino meje! Tam se
prav gotovo ne bodo upali tako ropotati!«
Tako je!« ga je podprl Ciril, ki je zabliskal s hudobnin^i
očmi. »Tam bomo na varnem. Če nas bodo pa le prehudo*
stisnili, gremo čez!«
Rudi jih je spodbudil, ko je zagledal na MiJoševenij
obrazu nekoliko popustijivejši izraz: »Takoj pojdimo,-
pojdimo, da nam ne bodo prišli čisto za rit!« i
»Počakajte!« jih je ustavil Miloš. V lica mu je planili,
rdečica, okoli ustnic pa se mu je nabrala vsa zagrizenost,\
ki jo je premogel. Drugega za drugim je prebodel Z|
hudobnim pogledom. Nekoliko dlje se je zadržal nS\
Palčku. Prepričati se je hotel, če v resnici tako misli, kOt
govori. i
Palček mu je pozorno in mirno vračal pogled. V njego-
vih očeh ni bilo več tiste vdanosti, kot je bila še pred
tedni.
,Ne, on ne bo več nasedel nobeni laži, nobenim trapa*
stim napovdim,' je pomisli Miloš. ,Nanj ne morem veČ
stoodstotno računati, ne morem več računati nanj kot
doslej!«
Za druga dva pajdaša se mu je zadnje dneve večkratj
zabJiskaJo, da bi bilo naboJje, če bi ju ob priliki pospfa^
vil. ,Scuno živčnost in zdraho sta prinesla v mojo vojsko- J
»Ce pojdemo, potem naj si nekateri zapomnijo, kdaj;
smo odšli s tega terena. Dobro naj si zapomnijo! Sicer sel
bomo pa tako spet vrnili, da le tole mine!« \
Od križarjev ni nihče rekel besede. Ker so se zavedalii
da se bodo s tem trenutkom začeli umikati proti meji, i}^
boljši, varnejši teren, je v vsakem od njih naraslo upanjfn
da se bodo načrti, ki so jih kovali vsak zase, morebiti
JahJco hitro uresničili. . j
22
»Tvegali bomo! Vendar mi nekaj pravi, da smo prišU^
našo vas!
Miloš je gledal v temo. Križarji so polegli za cesto, kij*
peljala v St. Jernej. Ura je bila okoli devetih. Do vasi
biJ še kak poldrug kilometer.
L 33 - 19. avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
---
flASTOP
MOTORNIH
PILOTOV
Ivjajboljši celjski motor-
i^i piloti so sodelovali tudi
pa letošnjem državnem
pivenstvu v motornem
letenju, ki je bilo v Stipu.
pve posadki iz Celja sta
gsvojili deveto in dvanaj-
sto mesto. Deveta sta bila
Leopold Bauer in Dušan
§cmrov, dvanajsta pa
SlHvko Lakovič in Peter
Ravnak.
PRVENSTVO
CELJA V
TENISU
pri teniški sekciji HDK
Cinkarna Celje priprav-
ljajo ob zaključku sezone
svoje klubsko prvenstvo,
ki bo razdeljeno po sta-
rostnih skupinah.
Pričakujemo pa, da bo
nastopilo preko 60 tek-
movalcev. Zaradi tega va-
bijo vse svoje člane, da se
tekmovanja udeležijo,
kajti to bodo izredno za-
nimive in trde igre na pr-
venstvu, ki bo trajalo tri
dni.
JK
ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR
načrtno s selekcijami
Igor Topole^vodja atletskih selekclJ'žoga mami mlade
še danes je mesto Celje
znano kot atletsko mesto in
Atletsko društvo Kladivar
še danes sodi med najboljša
atletska društva v Jugosla-
viji. Vendar statistika kaže,
da atletika v Celju stagnira.
AD Kladivar, razen neka-
terih posameznikov, nima
več toliko republiških prva-
kov, rekorderjev, toliko dr-
žavnih reprezentantov kot
nekoč. Tudi zanimanje gle-
dalcev za kraljico športov
upada, saj se na manjših tek-
movanjih ali mitingih najde-
jo na tribunah le sorodniki
nekaterih tekmovalcev. Svoj
odnos do atletike so Celjani
pokazali tudi na nedavnem
dvoboju moških in ženskih
reprezentanc Kanade in Ju-
goslavije.
Pred kratkim so pri AD
Kladivar izvolih tudi novo
vodstvo, ki bo poskušalo
celjsko atletiko vrniti v »zla-
te« čase. Vendar pa rezulta-
tov ne smemo zahtevati že
prihodnjo sezono, temveč
čez tri ah štiri leta.
V vsakem klubu je ena od
poglavitnih nalog delo s se-
lekcijami, kajti dobrega atle-
ta je treba usmerjati že od
mladih nog. Delo z mladimi
pa je odvisno od številnih
faktorjev. Pri AD Kladivar
so se za načrtno delo z mladi-
mi odločili pred letorn dni.
Vodja atletskih selekcij pri
AD Kladivar je Igor Topole,
uspešno pa mu pomagajo
Miro Kocuvan,Peter Milo-
vac in Andrej Briner.
O položaju in pomenu se-
lekcij smo se pogovarjali z
Igorjem Topoletom. Z delom
so pričeli v petih razredih na
osnovnih šolah v Celju, Voj-
niku in Storah. Za začetek so
organizirali nekaj tekmo-
vanj, potem pa najboljše po-
vabili na stadion. Po nekaj-
mesečnem delu so pripravili
več društvenih mitingov na
katerih je nastopilo preko
100 mladih. Organizirali so
tudi dva meddruštvena mi-
tinga s selekcijcimi iz Mari-
bora in Titovega Velenja.
Vendar se je pojavil problem
»individualnega« športa: ka-
ko mlade zadržati v atletiki,
kako jim dopovedati, zakaj
trenirajo?
Od 120 je čez poletje ostalo
aktivnih le še 40 osnovnošol-
cev.
Mladi pri enajstih še ne vi-
dijo pravega smisla zakaj tre-
nirajo in težko razumejo, da
se bodo uspehi mogoče po-
kazali šele čez tri ali štiri leta.
Mladi trenirajo na začetku
vsak vse, šele kasneje jih tre-
nerji usmerijo v določeno
disciplino. Mladi torej nima-
jo prave motivacije. Raje
gredo s starši na morje ali pa
k stari mami na počitnice.
Kako skušajo pri AD Kladi-
var motivirati mlade?
Odločili so se za priprave v
Gozdni šoli v Mozirju. 33
mladih atletov se je udeležilo
sedemdnevnih priprav v Mo-
zirju. Poleg treningov so or-,
ganizirali razne izlete, obi-
skali so tudi starejše atlete,
ki Eo jim pripovedovali,
kakšni so bili treningi in
možnosti zanje v njihovih ča-
sih. Ta način motiviranja
mladih z gozdno oz. atletsko
šolo v Mozirju je najcenejši,
saj je zagotovljen iz poseb-
nih sredstev, ki jih za selek-
cije namenja TKS.
Celje je v bistvu velika ob-
čina, glede na število šport-
nih klubov, ki so razmeroma
precej visoko uvrščeni. Ven-
dar pa je še vedno žoga tista,
ki mami mlade, za atletiko in
ostale individualne športe pa
potem zmanjka športa željne
mladine. Dejstvo je, da se ve-
liko prej pride do uspeha v
kolektivni igri, to pa je tisto,
kar motivira mlade za na-
daljne delo. Poleg tega je v
nekaterih atletskih discipli-
nah potrebna velika mera
vzdržljivosti, to pa zmorejo
le mladi iz okoliških vasi. Ti
pa ponavadi poleg šole in de-
la na njivi ne zmorejo še po-
gostih in napornih treningov
na oddaljenem stadionu (do-
brega tekača na srednje in
dolge proge lahko najdemo
le v obrobnih predelih celj-
ske regije-Strmec, Voj-
nik...).
Sele potem, ko se malo
globje spustimo v delo s se-
lekcijami lahko vidimo, ka-
ko pomembno in zahtevno je
delo z mladimi. O uspehu pa
bi lahko govorili že, če bi od
120 na začetku ob koncu do-
bili dva ali vsaj tri dobre at-
lete.
In kateri pionirji v letoš-
njem letu najbolj izstopajo?
Miro Kocuvan, Maja Radma-
novič in Alenka Založnik
(vsi 11 let), Tomaž Jošt (13
let), Brigito Svab in Damja-
no Zdolšek pa so že vključili
v mladinske vrste, prvo za
skok v višino, drugo za tek
čez ovire.
Pri AD Kladivar so torej
ugotovili, kako pomembno
je zaledje. Mogoče so se tega
zavedli tudi malce prepozno,
kajti v Celju je že dlje časa
opaziti močan upad kako-
vostnih atletov. Vsekakor pa
bi bil tudi položaj kraljice
športov tako v Celju kot v
Jugoslaviji veliko bolj rož-
nat, če bi tekmovalci imeli
drugačen odnos do atletike.
Te odnose pa bi bUo potreb-
no čimprej urediti, kajti tre-
nutno se krona atletike ne
sveti.
MATEJA ZALOŽNIK
S pionirskimi selekcijami se pri AD Kladivar ukvarjajo
(od leve proti desni): Andrej Briner, Miro Kocuvan, Štefan
Jug je tehnični vodja pri ADK, Peter Milovac in Igor
Topole.
PLAVANJE
prvi znaki napredka
Mlajši pionirji na vrhu
Te dni se je sklenila plavalna
sezona 1981/82. To je sezona, ki
se je pričela še pozimi in se je
končala s pionirskim prven-
stvom v Celju, kjer so nastopili
mlajši pionirji. V tem času so Ce-
ljani, člani Neptuna odlično
iz\'edli dve prvenstvi. Državno
i!lansko zimsko prvenstvo in pio-
nirsko letno republiško prven-
stvo. In danes, ko bo na sporedu
te samo državno letno prvenstvo
v Kranju, na njem bo nastopila
kot edina plavalka Neptuna Sa-
bina Logar, že lahko povemo, da
so celjski plavalci dosegli prve
boljše rezultate in uspehe.
. Plavalci Neptuna so v pretekli
sezoni dosegli uspehe v pionir-
sluh kategorijah, medtem ko
med mladinci in člani ne morejo^
resno poseči v borbo. V Celju se
namreč načrtno dela šele od
otvoritve pokritega bazena in to
je zadnji dve leti, kar lahko prine-
se uspeh le v pionirskih kategori-
jah. Med pionirji rojenimi leta
1970 in 1971 so celjski plavalci
dosegli osmo mesto v republiki
in 12. na državnem prvenstvu.
Najboljši predstavniki so Žana
Radaljac ter sestri Lavrič in Až-
manova. Te štiri plavalke so tudi
osvojile četrto mesto v štafetnem
plavanju v Splitu, medtem ko je
bila na republiškem prvenstvu
Radaljačeva tretja. Med nje sodi
tudi Dejan Teševič.
Močnejša je ekipa mlajših pio-
nirjev in pionirk. Ti so osvojili v
pokalu pr\'o mesto in na prven-
stvu Slovenije drugo mesto. Ta
uspeh so v glavnem dosegli Ju-
rak, Bračun, Polutnik, Radano-
vič ter plavalke Mojca Anderie,
Tanja Fermentin, Polona Hoče-
var in Mateja Cvim. In ravno od
teh mladih plavalcev lahko pri-
' čakujemo uspeh še v bodoče.
Do 15. septembra imajo plaval-
ci odmor. Zasluženi odmor, kajti
potem se bodo ponovno zbrali v
pokritem bazenu Golovca vsi
mladi plavalci Neptuna. Prišel
bo tudi profesionalni trener An-
drej Žnidaršič, ki je po rodu Ce-
ljan in je zadnja leta vadil plaval-
ce Fužinarja. S tem pa bodo dani
pogoji za še bolj kvalitetno delo z
vedno večjim številom mladih
plavalcev, ki se zbirajo ob pokri-
tem bazenu Celja.
J. KUZMA
HOKEJ NA LEDU
veuk prodlem oprema
Sistem tekmovanja še ni dorečen
Se samo dobrih 50 dni nas
loči
od prave prvenstvene
hokejske sezone oziroma še
^^o dober mesec dni od
dneva, ko bo v Mestnem par-
že ledena ploskev, na ka-
^ri bodo vadili hokejisti in
^^kmovalci v umetnostnem
drsanju. Obiskali smo Mest-
^ park in tehnični vodja
prve hokejske ekipe Ivan
Zorko nam je potožil, s kakš-
•^imi problemi se ubadajo
športni delavci HDK Cinkar-
^ Celje.
Mladinska in pionirska
^kipa vadita pod vodstvo
trenerja vsak teden štirikrat,
tega kar dvakrat v telova-
dnici. Medtem pa člani prve
fKipe vadijo na drsališču tri-
krat tedensko z dopolnilnimi
^Porti. V naslednjih dneh se
trening močno pojačal in
^'^ipa bo dovolj pripravljer\a
^ prvenstvo, ki se prične še-
1^ koncem meseca septem-
bra. Pred tem pa bodo Celja-
nastopili v tekigovanju za
Karavanški pokal. In to tek-
movanje, ki je v mesecu sep-
tembm, tudi najbolj koristi
ekipi pred novim prven-
stvom. V moštvu je nastala
sprememba po odhodu tre-
nerja Albina Felca na Jeseni-
ce. Vsi igralci so sicer ostali,
toda še danes nimajo trener-
ja za prvo ekipo. Ivan Zorko
nam je zatrjeval, da bodo pri
društvu rešili to vprašanje v
naslednjih dneh in dodal:
»Imamo pa še vedno velik
problem z opremo, to je z na-
bavo drsalk, pahc in rokavic.
Toda, to še ni vsa oprema.
Na jugoslovanskem tržišču
bo potrebno rešiti vprašanje
opreme, kajti drugače si ne
moremo predstavljati nasto-
pa naše reprezentance na
olimpijskih igrah v Sarajevu.
Vse ekipe, vsi člani I. lige,
nimajo dovolj opreme. Naj-
bolj p>ereče pa je to vprašanje
na področju Slovenije. Tu ni
deviz in zato bomo znova
močno oslabljeni. Morda se
lahko dogodi, da zaradi po-
manjkanja marsikatera eki-
pa ne bo nastopila. Tudi nam
se v tem pogledu ne obetajo
najboljši časi.«
In kaj pričakujete od pr-
venstva,
»Ker še "danes ne vemo,
kdaj se bo prvenstvo pričelo
in ali bo imela I. zvezna liga 6
ali 8 članov, moramo poča-
kati na letno konferenco ho-
kejske zveze, ki bo sredi me-
seca septembra. Sele potem
bomo lahko povedali kaj
več. Štirikrat smo osvojili
tretje mesto in sedaj smo na
prelomnici, da napravimo
korak naprej, ali pa da se po-
svetimo vzgoji mladih igral-
cev, močno pomladimo eki-
po in s tem izgubimo nekaj
mest na lestvici in da se zno-
va vrnemo v boj za sam vrh
čez nekaj let. O tem pa bomo
v društvu ravno v teh nasled-
njih dneh sprejeli program
dela in dokončne cilje.«
J. KUZMA
PRIDOBILA
NOVE
IZKUŠNJE
v italijanskem mestecu
Riettiju se je končalo le-
tošnje evTopsko prven-
stvo v jadralnem letenju.
Na njem sta kot jugoslo-
vanska reprezentanta so-
delovala v standardnem
razredu tudi celjska ja-
dralca Črt Rejnik in Voj-
ko Starovič. V močni in
izredno kakovostni sku-
pini nista dosegla prodor
med najboljše. Sta pa pri-
dobila nove izkušnje v ja-
dralnem letenju v tekmo-
vanju, ki zahteva popol-
nega jadralca.
Vojko Starovič je tek-
movanje končal nekaj dni
prej, ker si je poškodoval
jedrilico in je osvojil 31,
mesto, medtem ko je bil
črt, Rojnik 26. Uvrstitev
obeh celjskih jadralcev je
več ali manj realna, kajti
nastopila sta v jadralnih
jedrilicah Elan in Gyrrus,
ki se žal ne morejo »kosa-
ti« z najboljšimi jadralni-
mi letali Evrope.
JK
^_______>
MALI NOGOMET
zanimiv del
Manj znane ekipe v osredju
Dobili smo poročilo o kon-
čanem'spomladanskem delu
tekmovanja v občinski ligi
malega nogometa. Tako lah-
ko sedaj predstavimo naj-
boljše ekipe, ki bodo pričele
z jesenskim delom^ tekmova-
nja v prihodnjih dneh in bo
tako ponovno postalo zelo ži-
vahno na nogometnem igri-
šču Golovca.
V prvi ligi so presenetljivo
v vodstvu nogometaši ekipe
Skavtov. V 12 srečanjih so
zbrali 21 točk. Sledijo: Penal
20, Aškerčeva 19, Otok 15,
Aero Emo in Gaberje 39 po
13, Lopata in Grofija 11, Par-
tizan Gaberje in Azuri 10,
Galebi 7, Aljažev hrib 4 in
Skorpioni 1 točko.
Najboljši strelci: Mačkov-
šek (Otok) 21, D.Kolenc
(Aškerčeva) 20, Vlado Bojo-
vič (Penal) 14, Videnšek (Ae-
ro) 14 in Gajser (Aero) 13
točk.
V drugi ligi vodi Savinja z
22. točkami. Sledijo: Železar
19, Umetniki 16, Vitezi 15,
Bili as, Zagrad in Obrtniki
po 14, Metalna 12, Golovec
11. Istok, Kolegi in Pikapolo-
nica po 10, Plemiči 7 ter Peli-
kani 6 točk. Med strelci so
najboljši trije Završnik
(Obrtniki) 14, Savšek (Golo-
vec) in Samec (Plemiči) po
12 zadetkov.
Ekipa ARS je najboljša v
tretji ligi. Zbrala je 15 točk v
devetih srečanjih. Sledijo:
Zvezdaš 14, Podgorie 13,
Črički 11, Zvezda 10, Šmart-
no 9, Nova vas 7, Parkec 7 in
Ribiči 4 točke.
Najboljši strelci so Milino-
vič (Ars) 21, Jockovič (Zvez-
daš) 16, Baškera (Podgorje)
13 zadetkov itd.
Jesensko prvenstvo se bo
pričelo že 23. avgusta s
prvim srečanjem v I. ligi
med Aerom in Aljaževim hri-
bom na igrišču Golovca.
Ostali pari: EMO - Otok,
Partizan - Grofija, Azuri -
Gaberje 39, Skorpioni -
Aškerčeva in Penal - Lo-
pata. J. KUZIVIA
NAGRAJENCI ŠAHOVSKE IGRE
Tokrat so bili srečneži v naši že dolgoletni šahovski igri naslednji:
3. nagrada: ŽIVA VOGA, Miklošičeva 7, Celje,
2. nagrada: ANA ŠEGA, Budičinova 2, Piran in
1. nagrada: MARICA PETROVIČ, Lopata 20 g, Celje.
Čestitamo in tako kot nagrajenci tudi ostali še sodelujte!
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA   32
Mladi celjski šahist MATJAŽ MIKAC se je septembra lani v Poreču sestal in
remiziral z mladinskim svetovnim prvakom za leto 1981. S katerim:
PREDRAG NIKOUČ
OGNJEN CVITAN
JANEZ BARLE
Tokrat nagrajuje Zavarovalna skupnost TRIGLAV, območna skupnost Celje.
Pravilni odgovor obkrožite, nalepite na dopisnico in to najkasneje do 10.
septembra pošljite na naše uredništvo!
33 - 19- avgust 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
direktorji
bežijo
VENDAR NE V NEPOSREDNO PROIZVODNJO!
RAZPOLOVIČEN LITER
V nekaterih naših gostinskih lokalih zdaj
prodajajo pollitrske steklenice mineralne vode
Tempel, na etiketi pa vseeno piše, da gre za
litrsko steklenico.
- Da, da, zdaj že tudi liter ni več tisto, kar je
bil včasih!
ČUDNO
Čudi me, zakaj je vlečenje vrvi ena najbolj
priljubljenih rekreacijskih iger med delavci!
Bolj bi se namreč morala uveljaviti med vodil-
nimi.
Ti so namreč bolj navajeni, da vlečejo vsak v
svojo stran.
OB PRIČAKUJOČI VROČI JESENI JE BOUE, DA PLJUNEMO
v ROKE, KOT DA VROČINO GASIMO Z BRIZGANCI.
MOJ POMENEK
Ob izhodnih vratih ene znanih organizacij zdru-
ženega dela sem srečal delavca z nič loj veselim
obrazom. In upravičeno sem pričakoval, da mi bo
povedal kaj dobrega.
- Dober dan, tovariš Neposrednik. Kako kaj?
- Kako kaj? Kaj sploh sprašujete, ko pa vidite,
da sem slabe volje!
- In zakaj ste slabe volje?
- Ker so v naši delovni organizaciji ugotovili, da
je mleko škodljivo. In tako naj bi ga delavci, ki so
zaradi takega dela upravičeni nanj, ne dobivali
več.
- Zakaj pa se jezite, ko vidite, kako skrbijo za
vaše zdravje. Veseli bi morali biti take skrbi!
- Že, že. Samo kako so škodljivost mleka ugo-
tovili prav zdaj, ko se je podražilo!
IZKUŠNJE
Rudi Kajtner, pomočnik direktorja Mlinsko prede-
lovalne industrije, se je pred kratkim vrnil z uspeš-
nega »drsanja« po vsej dolžini našega Jadrana. Za
to akcijo se gotovo ni odločil brez vzroka.
Poznavanje obnašanja na spolzkih tleh mu lahko
zelo pomaga sedaj, da mu ne bi spodrsnilo na
sladoledu, ki ga mora s pšenico vred kupovati v
Vojvodini.
Drago Horvat iz Žične pa je vse to dogajanje na
morski površini opazoval iz avtomobila. Pridno je
vrtel kolesa in pn tem verjetno premišljeval, kdaj se
bodo začeli vrteti tudi njihovi kroglični ležaji.
REKREACIJA ZA ŽIVCE
Ker so ml vsi govorili, kako koristna je rekrea-
cija, sem popustil otrokoma in jima dal denar, da
sta si šla kupiti badminton. Pri tem sem seveda
računal še na dvoje: da ta pripomoček ni preveč
drag in da ga bova lahko uporabljala tudi midva z
ženo.
Toda nama z ženo ga sploh ni bilo treba upo-
rabljati, ker sta že otroka ugotovila, da se z lopar-
jem ne da igrati. Vedno, kadar sta udarila po
perjanici oziroma žogici ali kako se že reče tisti
stvari, ki naj bi letala med loparjem, je ta stvar
obtičala med žicami loparja. Tako se je namera-
vana rekreacija spremenila v jezno nerganje
otrok.
Da bi stvar uredil, sem pograbil loparja in odšel
v trgovino.
- Tovariš, tile loparji so zanič.
- Kako naj bi bili zanič, saj so uvoženi.
- Poskusite jih, pa boste videli.
- Kako naj tule med delovnim časom igram
badminton. Kaj pa bodo rekle druge stranke!
- Potem pa mi verjemite, da sta loparja zanič.
Naj ju nesem inšpektorju?
- Dvomim, da ima čas, da se bo zdajle igral.
Ima več drugega dela.
- Ne bodite duhoviti. Nesel jih bom, da vam
pove, da takih stvari ne smete prodajati. To je
predmet brez uporabne vrednosti.
- Tovariš, pomirite se. Jeza je škodljiva, pred-
vsem pa v teh vročih dneh. Pazite na svoje
zdravje.
- Jaz bom že pazil, vi pa pazite, kaj prodajate.
- Vidite, kako napenjate živce. To je lahko zelo
škodljivo. Sprostite živce. Relaksirajte se.
- No, ko že vse veste, povejte mi, kako naj se
po vsem tem še sprostim!
- Poskusite, recimo, z igranjem badmintona.
Imamo dobre loparje, uvožene. Uživali boste...
PLANINSKA ROŽA DRAŽJA
KOT ORHIDEJE
Lep naslov za par kratkih stavkov, s katerimi pa pišoči noče
nič dobrega, čeprav naj bi bil namen pisanja drugačen. Jemati
entuziazem mnogih, ki je v tem času že tako redek, res m prav.
Pa čeprav gre samo za opereto, ki je po nekih kulturnih sloven-
skih merilih že dolgo nezaželena. Tako je pač v tem sloven-
skem kulturnem prostoru. Kako so le mogli naši očetje biti
tako neuki, da so lahko uživali in bili navdušeni tudi nad
operetami, marsikje izven naših meja pa so mnogi še danda-
nes.
Ni lepo, da piše tednik samo o denarju, ki se bo potrošil za
Planinsko rožo. Lepše bi bilo, ko bi kdo od novinarjev prišel
na vajo in pogledal, kaj sploh je to in kako nastaja, kar bo
»koštalo« 15 ali 20 milijonov. Že trikrat sem v vašem listu
zasledil le te informacije, kako bo opereta draga iij^celo da je to
najdražji projekt ob 800-letnici mesta Žalec. Na to naj odgovo-
rim samo z vprašanji.
Koliko mislite, da so zaslužili samo nastopajoči na žalski
noči? Koliko da stane samo mala zakuska, ki jih je pa po naši
domovini žal toliko preveč? Vprašam vas, koliko zahteva v
celjskem gledališču gost režiser samo za eno predstavo? Ali
veste, da so pri nas družinski člani, ki si samo za 14-dnevni izlet
po svetu privoščijo 25 starih milijonov? In ker smo že pri
primerjanju cene planinske rože in orhideje, še to: vsakdo od
sodelujočih v opereti (okoli 70 ljudi), ki z izjemnim entuzia-
zmom zapravlja svoj prosti čas z vajami petja, igranja, priprav-
ljanja scene itd., bo ob koncu »zapravil« le 20 orhidej. Raču-
nano po včerajšnjih cenah orhidej.
Kdo je pisca informiral, da bo predstava samo ena? Morda je
njegov logični razum potuhtal, da si takšna predstava ne more
privoščiti več občinstva kot za eno predstavo. No, kljub temu
planiramo za Žalec več predstav, nekaj za druge kraje doline,
kjer so tako lepi kulturni domovi, in pa gostovanje v Ljuto-
meru, Varaždinu, zamejstvu in morda še v Velenju in Zagorju.
Po tem naštevanju upam, da bo tudi skrb tistih, da je opereta
stala preveč »orhidej«, splahnela. Kot so se artisti na žalski
noči izplačali, pa naj so stali, kolikor so, se bo verjetno izpla-
čala tudi ta opereta, ki jo pripravlja žalska »Svoboda«.
Izplačala se bo, to je gotovo. Morda bo s sabo prinesla tudi
malce kulture, čeprav operetne. Vendar pa mislim, da ob
takšnem gledanju in pisanju v Novem tedniku marsikateremu
amaterskemu igralcu ne bo več tako malo žal svojega prostega
časa, ki ga je žrtvoval na vajah.
Se kar se tiče dotacij za vsa kulturna društva v žalski občini,
se mi zdi, da jih pišoči bolj malo pozna. Se bolj pa je v zmoti, če
fi^sli, da bo za teh 15 milijonov, starih seveda, prikrajšano
kakšno drugo kulturno društvo.
Kulturno društvo Svoboda Žalec ima danes na razpolago 15
starih milijonov za to opereto. Do danes je potrošenih 5 starih
"^lijonov za stroške, morda bodo do premiere potrošeni še
ostali milijoni, prav gotovo pa je, da jih bo v društveni blagajni.
Po zadnji predstavi precej več. Pa naj govori denar, če kultura
^ važna.
,_______.___^__^______    VflllCO RIZMAI.
UGOVOR NA »VZGOJNO
NAPAKO VRTCEV«
Ne strinjamo se s člankom »Vzgojna napaka vrtcev«, ki;
med ostalim govori, da se zaradi dopustov vzgojiteljic in;
varuhinj vzgojni program v juliju in avgustu ne izvaja. Avtor i
članka očitno ne pozna vzgojnega dela v vrtcih, ker trdi, da !
imajo med šolskim letom vzgojni program dela le otroci^
starejši od treh let in da se program izvaja v času od septem- ■
bra do julija in da še pogoji dela zdaleč niso tako urejeni kot:
med šolskim letom. j
Pojasnilo: '
Načrtovanje vzgojnega dela v dnevnem varstvu poteka'
skozi vse leto za vse predšolske otroke do 3 let in od 3-7 let.;
Vzgojitelj upošteva vzgojni program pri načrtovanju vzgoj-;
nega dela z otroki v šolskem letu za tri, po vsebini vzgojnega •
dela, različna obdobja: .
1. obdobje je mesec september. Težišče vzgojnega dela jei
v prizadevanjih, da bi otrokom pomagali, da bi se čim-lažjei
in čimprej prilagodili za nove razmere, se čimbolje spoznalij
in izkoristili ugodne vplive sonca in svežega zraka. Vzgoji-j
telj načrtuje vzgojno delo za vsa vzgojna področja. i
2. obdobje je čas od oktobra do vključno junija v katerem)
načrtujemo vzgojno delo po trimesečjih in ažurno analizi-:;
ramo opravljeno vzgojno delo in vzgojne dosežke. j
3. obdobje je čas v juliju in avgustu. Težišče vzgojnega \
dela v tem času je v prizadevanjih, da bi se otroci dobro ;
počutili, da bi preživeli čim več časa na prostem, da bi bilo;
njihovo življenje sproščeno in vsebinsko bogato. Zato imajo \
prednost zaposlitve po želji otrok in tudi usmerjene zaposli-]
tve iz vseh vzgojnih področij, ki dajejo široke možnosti
utrjevanja osvojenega vzgojnega programa med šolskim le-,
tom.
Vzgojitelj načrtuje vzgojno delo za oba meseca tedensko:
in dnevno.
Življenje in delo vzgojno-varstvenih organizacij poteka v i
skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.;
Poleg raznovrstnih oblik vzgojnega dela zagotavljamo otro-i
kom organizirano prehrano, skrb za zdrav telesni in duševni 1
razvoj ter zdravje otrok, telesno nego in počitek.
Pogoji dela v počitniških mesecih so urejeni kot med j
šolskim letom. Vzgojnovarstveno delo je organizirano v od-'
delkih in skupinah: j
- za otroke do dveh let ;
- za otroke od 2-3 let •
- za otroke od 3 let do vključitve na pripravo v osnovno šolo ■
- za otroke, ki so vključeni v pripravo na osnovno šolo.     .j
V posamezne oddelke je vključeno določeno število otrok, =
v skladu s Pravilnikom o najvišjem dopustnem številu otrok j
v oddelkih.
Strokovna kadrovska zasedba je tudi v počitniških mese- \
cih zagotovljena, ker se število otrok občutno zmanjša in s \
smotrno organizacijo dela lahko delavci izrabijo letni do-i
pust v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. \
Prispevek staršev k ekonomski ceni za otroke v vzgojno-
varstvenih organizacijah je v skladu z veljavnim Pravilni- ■
kom. ■
VVO Celje :
NOVI PLANINCI" MENTORJI
Na tečaju je bilo triintrideset tečajnikov, šest inštruktor-
jev in dve kuharici. Tečajniki smo prišli iz različnih planin-
skih društev, organizator pa nas je namestil v šotore Izobra-
ževalnega centra Mladinske komisije Planinske zveze Slo-
venije v Bavščici. Imeli smo zelo delavni program, ki je
vseboval tako teoretični kot tudi praktični del. Tečajniki
smo opravili tri planinske ture, in sicer na Prevalo, Rombon
in Bavški Grintovec. Da smo program uspešno izvedli, je
svoje prispevalo tudi vreme.
Počutje tečajnikov je bilo dobro, navezali smo številne
prijateljske stike in izmenjali mnenja in izkušnje o delu z
mladino. Hrana v taboru je bila zelo dobra, mleko in zele-
njavo smo dobivali pri prijazni kmetici Jožici, ki je kljub
obilici dela zmeraj našla za nas prijazno besedo in nasmeh.
Mentorskega tečaja so se udeležili člani Planinskega druš-
tva MDO Savinjske: Ljubno - Marija Grohar, Irena Retko,
Velenje - Jana Bitenč, Prosenjak Marija - Marinka, Emilija
Lesjak, Celje - Helena Zgoznik, Tatjana Spegel, Adi Vrečer,
Laško - Dragica Kumer, Renata Veselic. Vodja tečaja, ki je
po besedah tečajnikov zares lepo uspel, je bil Srečko Pun-
gartnik iz Maribora.
TONE KOŠIR
ŠTORE: STO ŽELE2ARJEV V
JULIJCE
Planinsko društvo Železar Štore praznuje letos deseto
obletnico obstoja in uspešnega dela. Ta jubilej bodo med
drugim počastili konec tedna, sicer pa 20., 21. in 22. avgusta
s pohodom sto železarjev iz Štor v Julijce in seveda pri tem
tudi na Triglav. Pohod organizirata planinsko društvo in
konferenca osnovnih organizacij sindikata.
Udeležence bo pot vodila do Bohinjske Bistrice in od tam
do hotela Zlatorog, mimo slapa Savice do Komne. Obiskali
bodo kočo pri Sedmerih jezerih, šli po dolini Triglavskih
jezer na Prehodavce, DoUč do doma Planika. Po vzponu na
Triglav bodo preko Rudnega polja ali Krme sestopih v
dolino.
MB'
Zdravstveni center Celje
TOZD CENTER SOCIALNA MEDICINA IN
HIGIENA CELJE, o. sub. o.
63000 CELJE, Gregorčičeva 5, p. p. 156
Letos organiziramo zdravstveno vzgojno razstavo
na temo »SOŽITJE STARI-MLADI V KS« na sejmu
»VSE ZA OTROKA«. Želimo, da pri oblikovanju,
izvedbi in nadaljevanju te razstave aktivno
sodelujejo, organizacije društva in vsi ki jih tema
zanima.
Vaše predloge, želje nam sporočite pismeno do 27.
8. 1982.
NOVI TEDNIK - stran 21
mO ČEZ CESTO
Pot do osnovne šole Franca Kranjca na Polulah bo odslej za približno 530 otrok, kolikor
,mora vsak dan prečkati Cesto v Laško, varnejša. Pred kratkim so namreč na novo uredili
ehod za pešce na križišču pri mostu v Zagrad. Akcijo za boljšo signalizacijo tega prehoda
začeli na osnovni šoli že pred dvema letoma, vendar so v začetku povsod naleteli na
[iha ušesa, češ da ni denarja. Šele podatki o gostoti prometa na tem delu ceste so pokazali,
je ureditev prehoda res nujno potrebna. Samo v času, ko prihaja v šolo in iz nje največ
rok (to je ob začetku in koncu pouka), so našteli povprečno 1400 vozil, od tega 474
vomjakov in avtobusov.
»Samo sreči se moramo zahvaliti,« pravi ravnatelj te osnovne šole, Milan Gombač, »da
islej še noben naš učenec na poti v šolo ni bil žrtev prometne nesreče. Toda sreče ne kaže
jlgo izzivati, zato smo tudi začeli to akcijo, da bi naši otroci prihajali v šolo Čim bolj
irno.«
^Sprva so hoteli prehod urediti s semaforjem, ki ga lahko pešci sami prižigajo. Ker pa je
fchod na križišču, te rešitve niso mogli uporabiti. Zdaj so prehod opremili z utripajočo
fcjo in svetlobnim znakom »prehod za pešce«, križišče pa so še dodatno osvetlili, tako da je
Idi ponoči varno. Tako opremljena zebra je prav gotovo bolj varna kot prejšnja, ne samo za
le šolarje, ki bodo čez pol meseca znova prestopili šolski prag, ampak tudi za vse druge, ki
|e(!kajo to cesto.
L NADA KUMER
pravniki za

BMadaljevanje iz prejšnje številke)
W Ce pa vemo, da ima vsakdo pravico do
■zdravstvenega varstva in proste izbire
■zdravnika, je jasno da je temeljna orga-
Inizacija dolžna upoštevati verodostojno
listino, ki jo je izdal, na primer, lečeči
zdravnik o delovni nezmožnosti delav-
ca, ne pa »pristojni zdravnik«. Ker je
taka listina javna listina, kjer je potrje-
I no, da je delavec bU v bolniškem staležu
na primer od 10. do 15. 3. 1982, pač pa ni
mogoče šteti, da je tak delavec neopra-
vičeno izostal z dela in mu celo izreči
disciplinski ukrep.
Ker tak delavec ni ravnal po postop-
ku, ki je zapisan v sporazumu glede ugo-
tavljanja zadržanosti z dela in uveljavlja-
nja izplačila nadomestila osebnega do-
hodka, kvečjemu nima pravice pred so-
diščem zahtevati izplačila nadomestila
osebnega dohodka. Sodišča združenega
dela so se v takih primerih pač postavila
na stališče, da bi delavec storil očitano
kršitev neopravičenih izostankov le, če
bi se dokazalo, da je bil v spornem času
zdrav in da je temeljni organizaciji pred-
ložil krivo listino - ponarejeno zdra\mi-
ško spričevalo. S tem pa se seveda ne
spuščamo v razglabljanje in v dvome, ki
jih nekateri tozdi nakazujejo, ko zatrju-
jejo, da nekateri zdravniki vse preveč
fadi priznavajo bolniško oz. izdajajo
"Sumljiva potrdila«. Obstoja predpis
Oziroma navodilo o načinu in vsebini
zdravniških potrdil, zdravniška etika pa
tudi zahteva od zdravnikov marsikaj,
kar bi morali pri svojem delu upošte-
vati.
Pred tednom dni smo pisali o t. i.
»neopravičenih izostankih z dela«. Da-
nes dodajamo še nekaj ugotovitev.
Primeri neopravičenih izostankov se
l^e pojavljajo samo takrat, kadar gre za
delavce, ki sicer delajo na območju celj-
^e regije a stalno živijo v drugi republi-
ki, temveč se v zadnjem času pojavljajo
^di na samem območju celjske regije,
^j pozjiamo celo spor, ko je zdravstve-
ni dom sklenil z delovno organizacijo
^srnoupravni sporazum o neposredni
^^obodni menjavi dela in se točno dogo-
y^fil kateri zdravnik in v katerem kraju
|>o takozvani »pristojni zdravnik« za de-
lavce te delovne organizacije, a vseeno
j^. zdravnik istega zdravstvenega doma,
^ sploh ni »pristojni zdravnik« delavca
^prejel v stalež in mu tudi izdal zdravni-
ke potrdilo. Najbrž bi lahko govordi,
je šlo za kršitev samoupravnega spo-
razuma o neposredni menjavi dela in
morda tudi o kršitvi delovne obveznosti
tega zdravnika, ne pa da vodimo disci-
plinski postopek zoper delavca, češ da
je neopravičeno izostal z dela, ko pa je
vendar ta delavec dokazal, da je bil
opravičeno odsoten z dela. Konzilij spe-
cialistov pa tudi pri obravnavi takih
spornih primerov nezmožnosti za delo
za obdobje za ncizaj navajaj, da je »težko
podati mnenje zaradi pomanjkanja me-
dicinske dokumentacije, ko se tudi sicer
akutna bolezenska stanja težko ugotav-
ljajo za nazaj po daljšem času.«
Že v začetku smo zapisali, da je, kadar
gre za spore iz uveljavljanja pravic iz
zdravstvenega varstva, pristojno poseb-
no sodišče združenega dela. Zato se naj
delavci in organizacije združenega dela
obračajo v svojih zahtevah le na to sodi-
šče, ki je od 1. 10. 1981 začelo z delom.
Ka^ar pa gre za spore o pridobitvi-in
prenehanju lastnosti delavca v združe-
nem delu kakor tudi za spore o drugih
samoupravnih pravicah delavcev iz
medsebojnih razmerij v združenem delu
v organizacijah združenega dela ter v
drugih družbenih pravnih osebah, pa je
pristojno za spore iz področja celjske
regije Sodišče združenega dela v Celju,
ki ima sedež v Gregorčičevi ul. 6/1 in ki
nudi pravno pomoč delavcem vsako
sredo od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure.
Kadar gre tedaj za okofiščine, da je bil
delavcu izrečen disciplinski ukrep zara-
di neopravičenih izostankov z dela, ki
pa so v zvezi z bolniškim staležem, je
pristojno ravno to sodišc^e.
Ta zapis ima namen vzpodbuditi k ra-
zmišljanju o teh zadevah tako delavce,
ki želijo opravičeno ali neopravičeno
dobiti bolniško, pa tudi zdravnike, ki
tako ali drugače ravnajo ali ne ravnajo
po zdravniški etiki ali pa po postopku,
ki je določen bodisi v samoupravnem
sporazumu o postopku in načinu ure-
sničevanja pravic do zdravstvenega var-
stva bodisi v sporazumu o neposredni
svobodni menjavi dela. Disciplinskim
komisijam in samoupravnim organom v
organizacijah združenega dela pa naj
pomaga, da bi vendarle ločili med »neo-
pravičenimi izostanki« na eni strani in
»opravičenimi izostanki z dela zaradi
bolezni s pravico do nadomestila oseb-
nega dohodka« ter »opravičenimi izo-
stanki z dela zaradi bolezni brez pravice
do nadomestila osebnega dohodka«. Po
mojem mnenju je dosedanje nejasno
stanje na tem področju mogoče označe-
vati in razreševati le na tak način.
PROMETNE
NESREČE
S KOLESOM PRED
AVTOMOBIL
Skozi Vinsko goro je vozi-
la z osebnim avtomobilom
nemška državljanka MARI-
JA VEZOVNIK. Nenadoma
je z njene desne strani, s
stranske ceste zapeljal pred
avtomobil voznik kolesa na
pomožni motor ANTON
CVIKL, 35, iz Lokovine, ka-
terega je Vezovnikova zbila s
sprednjim delom avtomobi-
la na bankino. Poškodbe so
bile tako hude, da je Cvikl
med prevozom v bolnišnico
umrl.
PO NESREČI
POBEGNIL
Po Partizanski cesti v celj-
skem Mestnem parku, iz
smeri Brega, je vozil preveč
po desni strani in s preveliko
hitrostjo neznani voznik
osebnega avtomobila Fiat
750. Po svoji levi strani sta
nasproti prihajala dva pešca
in enega od njiju, 26-letnga
BORISA VEBRA je voznik
zadel ter zbil na bankino,
kjer je Veber obležal mrtev,
voznik fička pa je s kraja ne-
sreče pobegnil.
VOZNIKA
TOVORNJAKA ŠE
IŠČEJO
Cisterna ruške Tovarne
dušika, ki jo je vozil ANTON
PIVEC, je vozila od Hrastni-
ka proti Rimskim Toplicam.
V nepreglednem ovinku je
nasproti pripeljal neznani to-
vornjak, ki je zapeljal čez
sredinsko neprekinjeno črto
in zato oplazil cisterno. Ško-
de, na cisterni je za okoli
300.000 dinarjev, voznik to-
vornjaka pa je pobegnil proti
Hrastniku.
SKOČIL
PRAVOČASNO, UITI
PA NI USPEL
LEOPOLD DOBOVIŠEK,
40, iz Podgrada pri Šentjurju
je s traktorjem, na katerem
je imel priključen voz, delal
na travniku. Ko je traktor
obračal, se je voz prevrnil, za
seboj pa potegnil tudi trak-
tor. Dobovišek je skočil s
traktorja še pravočasno, ni
pa ušel zadnjemu desnemu
kolesu, ki ga je stisnilo. Leo-
pold Dobo\/išek je na kraju
nesreče umrl.
PADEL S KABINE
TRAKTORJA
Z rotacijsko kosilnico, pri-
klopljeno na traktor je kosil
travo BRANKO LESJAK,
42, iz Šmiklavža pri Žalcu. V
kabini traktorja je bil njegov
6-letni sin Blaž. Ko je Lesjak
odkosil eno vrsto, je zavil v
levo, takrat pa je skozi vrata
padel deček, ki si je tako hu-
do poškodoval levo nogo, da
so jo v celjski bolnišnici pod
kolenom amputirali.
NESREČA Z
VILIČARJEM
Na dvorišču žage v Rade-
ški Sopoti je LUDVIK
ŠMIT, 39, iz Knnelja preva-
žal rezan les. Ko je zapeljal
vzvratno je z ohišjem viličar-
ja zbil MARTINA SOTLAR-
JA, 41, iz Sevnice, ki ga je
nato z zadnjim levim kole-
som povozil. Sotlar jfe na kra-
ju nesreče umrl.
NEPRAVILNO
PARKIRAN
TOVORNJAK
DARKO KRIVEC, 24, iz
Celja je nepravilno parkiral
tovornjak na Ulici franko-
lovskih žrtev v Celju. Za
njim se je s kolesom pripelja-
la 7-letna deklica, ki je z gla-
vo udarila v zadnji levi del
kasona in padla ter se težje
poškodovala.
ZASTRUPITEV S HRANO V
RADEŠKI PAPIRNICI
V Tovarni dokumentnega in kartonskega papirja v Njivi-
cah pri Radečah je prišlo v ponedeljek do zastrupitve s
hrano. Od 56 delavcev, ki so malicali krompirjevo solato
(pripravili so jo dan poprej) in piščanca, jih je zbolelo devet.
Od tega je moralo sedem delavcev k zdravniku, štiri pa so
zadržali v celjski bolnici.
Kuhinja je trenutno zaprta, laški sanitarni inšpektor pa je
že vzel vzorce hrane, ki jih bodo pregledali na celjskem
Zavodu za socialno medicino in higieno. Laški inšpektor
meni, da so bili v hrani najverjetneje bakterije stafilokoki, ki.
s svojimi strupi povzročajo bruhanje, diarejo in bolečine v
trebuhu. Postavlja pa se tudi vprašanje, zakaj je zbolelo
samo devet delavcev, ko pa je malicalo vseh 56 zaposlenih v
dopoldanski izmeni. Zaradi zastrupitve bodo morali na po-
novni zdravniški pregled tudi vsi zaposleni v tej kuhinji.
Kuhinja v papirnici sicer ustreza,minimalnim higienskim
normativom, vendar pa ni ravno vzorno urejena. Pred leti so
jo sicer obnovili, vendar v sedanjih prostorih kuhinje ni
mogoče bolje urediti. Zato so se v radeški Tovarni doku-
mentnega in kartonskega papirja tudi odločili, da bodo že v
' jeseni začeli naročati malice v radeški gostilni »Jadran«, od
koder že dobivajo malice v njihovem tdzdu Muflon.
•    S.Š.
MANJ PRIMEROV STEKLINE
Iz podatkov antirabične ambulante na celjskem Zavodu
za socialno medicino in higieno je razvidno, da steklina na
Celjskem nekoliko pojenja. Tako je na primer še lani prišlo \-
njihovo ambulanto 824 občanov, ki so jih obgrizle domače in
divje živali, proti steklini pa so morali cepiti 192 ljudi. V
letošnjem prvem polletju se je v ambulanti oglasilo le 225
občanov, proti steklini pa so jih morali cepiti 64.
Večino, ki so iskali pomoč v ambulanti, so obgrizle mačk
in psi, ugrizov divjih živali pa je bilo rnanj kot deset odstf.
kov. Zanimivo je, da je bilo najmanj ugrizov v sevniški, lašk
in šentjurski občini, čeprav se je steklina šele pred mesec
razširila na to območje in bi lahko pričakovali več primero
stekline prav v teh občinah.
V ambulanti se še vedno oglasi tudi precej občanov, ki s.
jih obgrizli neznani, potepuški psi, kar kaže, da vehko lastni
kov psov prevečkrat pozabi na občinske odloke o kontu
macu, ki predpisujejo, da morajo biti psi na vrvici.
Poleti imajo v antirabični ambulanti nekoliko manj dela,
kljub temu, da je v gozdovih več ljudi, predvsem gobarjev. V
tem letnem času se steklina pritaji, najnevarnejši prenašalci
te nalezljive bolezni - lisice pa se v tem času selijo na
območja, kjer je stalež lisic manjši. Steklina se bo hitreje
širila spet v jeseni, ko se bodo lisice parile, obseg te nevarne
bolezni pa je tudi precej odvisen od lovcev oziroma tega,
kako uspešen bo lov na zvitorepke.
S. ŠROT
ČRNA
KRONIKA
z NOŽEM NAPADEL
ŽENO
MILFVOJ DAKIC, 50, iz
Celja je vstopil v prodajalno
TINA v Lilekovi ulici v Celju
takoj za svojo ženo ZORKO,
40, in jo trikrat zabodel z no-
žem: v levo stran reber,
predel dimelj in v levo ',)'
laht. Težko ranjeno Zork^
prepeljali v celjsko bolnk
co, Milivoj pa je počakaj
ličnike, ki so ga odpel j a
preiskovalni zapor. Zakor. .
sta se že dalj časa prepirala
in ker je bil Milivoj grob do
otrok,    jim    je    socialno
skrbstvo priskrbelo rejniš-
tvo, mož pa se je na tak način
hotel maščevati ženi.
DVOJE NAJDENIH
KOLES
Delavci Uprave za notra-
nje zadeve Celje so v Žalcu
našli novo žensko kolo
znamke ROG s štirimi pre-
stavami, modre barve z vso
pripadajočo opremo. Lastni-
ca lahko dobi kolo na žalski
Postaji milice.
9. avgusta je bilo na magi-
stralni cesti Celje-Vransko v
bližini bencinske črpalke na
Vranskem najdeno rezervno
kolo tovornega avtomobila.
Guma je znamke Tiger z vtis-
njeno številko 037730. Guma
je uporabna. Kolo je pri naj-
ditelju Jožetu Križniku na
Vranskem.
KRAJEVNA SKUPNOST »DOLGO
POUE«
CEUE
Vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in
nalog:
ADMINISTRATIVNO TEHNIČNA OPRAVILA
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba administrativne smeri
ali najmanj administrativna šola
- eno leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polovičnim delovnim časom in enomesečnem poiz-
kusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
roku 15 dni od objave.
GLASBA IN MLADI
skupina dinamit
Zopet ¥ stari zasedbi
Skupina Dinamit iz Žalca
obstaja komaj 18 mesecev,
toda v tem času so nastopali
že po celi širši okolici Celja,
prejšnje leto pa so igrali tudi
mesec dni v Novigradu na
m.orju. Skupino sestavljajo
štirje člani: Radovan Ange-
lovič, ki igra bobne, poje, je
pa tudi vodja skupine, Edi
Kos-kitara, vokal, Peter Ko-
lar;:kiaviature m Jani Emer-
šiš-bas kitara.
Kot nam je povedal vodja
skupine Radovan Angelovič,
vadijo dvakrat tedensko v
prostorih Mladinskega klu-
ba v Žalcu, kjer so našh veli-
ko razumevanja za njihovo
dejavnost. V zameno pa Di-
namiti večkrat igrajo na pri-
reditvah, ki jih organizira
Mladinska organizacija iz
Žalca.
Dinamiti so pri vadbi izre-
dni zagrizeni, igrajo pa v
glavnem zase. Zaradi tega
tudi nimajo pretirano velikih
ambicij. Pravijo: »Ce bo, bo,
če ne, pa ne.« Njihova edina
želja je, da bi naredili nekaj
posnetkov.
Pred kratkim se je v skupi-
no vrnil njihov nekdanji član
Peter Kolar, ki je nekaj me-
secev preživel na delu v Libi-
ji. Njegova prva zamenjava
je bil George Kranjc, katere-
ga je po odhodu v JLA zame-
njal Jonatan Stebemak, ki je
skupini veliko pripomogel k
raznovrstnosti, saj je poleg
klaviatur igral tudi klarinet
in saksofon.
Skupina Dinamit igra v
glavnem komercialno glas-
bo, imajo pa tudi nekaj svo-
jih pesmi. Njihov avtor je
predvsem Edi Kos. Nastopa-
jo večinoma po hotelih, na-
stopili pa so tudi na oddaji
Pokaži, kaj znaš v Zedcu.
Zdaj predvsem vadijo, kajti
po kadrovskih spremembah
morajo v svoji glasbi marsi-
kaj spremeniti. Sele potem
imajo v načrtu svoj prvi sa-
mostojni koncert.
SAMO VERSTOVŠEK
JAVNA
RADIJSKA
ODDAJA V
TT
PREBOLD
v času dopustov naše
uredništvo ni pripravljalo
javnih radijskih oddaj. Za
konec avgusta, ali bolj na-
tančno 28. avgusta, pa
smo pripravili javno ra-
dijsko oddajo v Tekstilni
tovarni Prebold. Ta de-
lovna organizacija praz-
nuje namreč letos 140
obletnico delovanja, ki jo
bodo počastili tudi z jav-
no radijsko oddajo.
Ker njihovo praznova-
nje sovpada tudi s krajev-
nim praznikom Prebolda
in ker sta tekstilna tovar-
na in Krajevna skupnost
ozko povezana bodo lah-
ko na javno radijsko od-
dajo, ki bo v jedilnici te
delovne organizacije,
prišli tudi krajani.
99 LET MARIJE NEMEC
Marija Nemec iz Zgornjih Grušovelj je 7. avgusta praznovala 99. rojstni dan. Kot nek
letno dekletce je izgubila mater in od takrat dalje se ji ni pisalo dobro. Ko ji je bilo 18 let,
odšla po svetu. Po nekaj letih se je vrnila in se za stalno naselila pri teti v Zgornj
Grušovljah. Fuginovi so imeli trgovino in manjšo kmetijo, tako da dela za Marijo ni nilj
zmanjkalo. Ima hčerko Mijo, ki ji je bila vedno v oporo in tudi danes je ona tista, ki jo pazi
neguje. Hčerka Mija, ki je tudi že zakoračila v osmo desetletje, nam je pripovedovala, da
mama še pred tremi leti sama hodila in, da je bila živahna in družabna. Potem pa je padlai
stopnicah in od takrat si ni več opomogla. Ostala je priklenjena na posteljo.
Ob rojstnem dnevu so jo obiskali predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitifti
organizacij KS Šempeter, ki so ji izročili skromno darilo in šopek nageljnov.
TONE TAVČi
SRAMOTA NA GOLTEH
Človeka strese pri srcu, ko pride k hotelu na Gol teh in se
mu ponudi žalostna slika. Teptalni stroji, seveda iz uvoza,
žalostno propadajo sredi travnikov, vanje vdirajo nepridi-
pravi ter kradejo luči, ogledala in druge stvari. Deli teptalnih
strojev od verig in drugih stvari pa ležijo razmetani po travi.
Prav tako kot tudi številne steklenice in zaboji.
Čigava je ta last? Kdo se tako neodgovorno obnaša in
dopušča takšen kriminal? Čigave so bile devize, ki so bile
potrebne za uvoz teh strojev in njihovih delov? Kdo je kriv
za vse to? Je krivca zares tako težko najti in nanj pokazati s
prstom ter vsaj nekje biti konkreteh, ko gre za odgovornost.
Ljudje se upravičeno zgražajo.
Nihče nima ničesar proti temu, da se v občinah celjskega
območja enkrat dokončno dogovorimo o usodi Golt, toda
sedanji upravljalci Golt bi lahko storUi tisto najosnovnejše
in stroje ter dele spravili vsaj v kakšen lesen provizorij, ki
prav gotovo ne bi terjal kdo ve kakšnih sredstev. Med tem so
delavci Rdeče dvorane sicer opravili nekatera dela pri shra-
nitvi vseh teh naprav, toda avgusta je to že več kot pozno.
Na sliki: Deli teptalnih strojev kljubujejo dežju, soncu, rji
in še čemu. Je takšen kriminal potreben?
JANEZ VEDENIK
PO JUGOVZHODNI AZIJI
PIŠE:
STANE ŽILNIK
15
Opazno je, da se v njihovo
življenje vrivajo elementi
Zahoda, kot praviloma, naj-
prej slabi vplivi, šele nato kaj
koristnega.
Pomembno vlogo igrajo
pri njih kitajski trgovci. S
čolni potujejo od ljudi do lju-
di, od njih kupujejo staro
bojno opremo, v zameno pa
prodajajo potrebščine, pla-
stiko kič...,
Pred leti so prišli metodi-
stični misionarji s križem v
roki, spreobrniti poganske
divjake, kot so jih sami ime-
novali. Prvo so si ženske mo-
rale zakriti gole prsi. Malika
je zamenjalo katoliško bo-
žanstvo. Staro ročno obrt je
zamenjalo rezbarjenje kri-
žev.
Po nekaj letih so se do no-
ve vere ohladili. Stari pogan-
ski bogovi so bili še preveč
zasidrani. Danes so v dilemi
med enim in drugim verova-
njem.
Malezijska vlada se je pre-
pozno zavedla nevarnosti za-
četka propada bogatih etno-
loških značilnosti plemen.
Danes poskuša rešiti, kar se
še rešiti da s tem, da zapira
določena območja pred turi-
sti.
Danes je petek. Popoldne
so se vrnili domov otroci, ki
ostajajo čez teden v bližnji
šoli. Nekateri naju čudno
gledajo, kaj počneta pri njih
dva belca. Midva se tudi od-
pravljava nazaj.
Prijetno in poučno je bilo
preživeti nekaj dni z Ibani.
Za slovo so poglavarjeve
ženske pripravile malo bolj-
še kosilo. Na krožniku kuha-
nega riža so bili še pečeni
žabji kraki, kuhani rečni rak
z zelenjavo yi pečeno meso
pragozdnega ježa.
Sledili so prijazni stiski
rok. Poglavarjev sin naju je
prepeljal nazaj do klinike.
Naslednje jutro uloviva še
čoln nazaj do mesteca Kapi-
ta, kjer sva se tudi poslovila
in ločila.
SABAH
Sabah, druga provinca na
malezijskem delu otoka Bor-
nea. To je severni konec oto-
ka, kjer se ob obali razpote-
zajo težko prehodna džun-
gelska, močvirnata področja,
ki proti notranjosti prehajajo
v višje ležeče poraščeno hri-
bovje.
Večina prebivalstva (mili-
jon jih je), živi v štirih me-
stih, ostalo pa so plemenske
skupine, raztresene po no-
tranjosti.
Tako kot severni Sarawak,
je tudi Sabah bogat s kvali-
tetno nafto in lesom. Izkori-
ščanje teh dobrin odpira šte-
vilna delovna mesta in pri-
vablja delavce iz ostalih oko-
liških dežel. In zato so tu ce-
ne precej višje kot pa drugod
po otoku. V mestih se širi
madež kriminala in sle po hi-
trejšem zaslužku.
Kota Kanibalu je upravno
središče province. Domačini
m u pra vijo kar KK (Kei-Kei).
Meni bo ostalo dobro v spo-
minu. Tu so mi skoraj popu-
stili živci zaradi bodenja z
»emegration officerji« (ura-
dnik za izdajo dovoljenj za
bivanje).
Z malezijsko vizo sem imel
cel kup težav. Najprej so me
v Singapuru na malezijski
ambasadi ožigosali za ruske-
ga hipija. Dali so mi posebno
vrsto vize, kije ni bilo možno
podaljšati. Njene posledice
sem začel uživati sedaj, ko
mi je preteklo dovoljenje za
bivanje.
Začelo se je tekanje od
uradnika do uradnika, mole-
dovanje, prošnje. Nič ni po-
magalo. Imeli so me za sum-
ljivega tipa. Na razpolago so
mi dali samo 24 ur, da zapur
stim ozemlje Malezije. Za Fi-
lipine nisem imel vize in tudi
ne dovolj denarja. Da bi šel
nazaj na Tajsko ni bilo niti
govora. Ostala je Indonezija.
V spominu mi bo ostala tu-
di opozorilna tabla za obi-
skovalce zanimive Malezije s
precej nezanimivo upravo.
Na njej je pisalo, da so pri
njih turisti zelo dobrodošli,
da pa ne marajo hipijev. Vod
imenom turist se tukaj razu-
me, da si nastanjen v dragih
hotelih, da hodiš naokrog le-
po oblečen in urejen ter da si
ogleduješ samo tisto, kar
propagirano iz turističi
uradov. Vse ostalo pa raz
mejo pod pojmom hipi.l
hipiji bodo transportirani
Malezije v 24 urah.
Za prihod v prostore te,
svetega kraja - »Imigratk
officea« je obvezna sve\
srajca in džentlemenski izn
obraza. V kolikor ti KJ
okrog vratu še kravata, ju
tem si za njih spoštovan
osebnost in ne eden tisi
tam. Tu je pač edino meri
za ocenjevanje človeka ni
gova zunanjost.
Meni tudi sposojena kn
vata ni nič pomagala. K
mreč, vsak dovolj zvit popo
nik ima v nahrbtniku krai
to, da zadosti uradniškem
okusu.
Do naslednjega mesta Ti
wau, ki leži tik ob meji z I
donezijo, sem moral z lei
lom. Dalo bi se potovati lef
po cesti naprej' do meši
Sandokana in dalje s čolnoi
proti jugu do Tawaua i
sproti doživeti še kakšno i
nimivo prigodo. Toda tu.
bil pogoj, da takoj zapus^
Malezijo, sicer bi se lahi
vsa stvar še bolj zapletla.
V Kalimantanu. Vsaka hiša ima ob vodi še kolibo, katera služi za kopalnico, umiva
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ŽaleC"
Jredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi; Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredni''
Boris Rosina, v. d. odgovorni urednik Novega tednika in odgovorni urednik Radia Celje Branko StamejčiC. Redakcija: Marjel*
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Pokhč, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnil''
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov i*
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cen*
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-l05