L0O-YEA* " u je org H'slajajo Policijski aa DIUHDAJ MA TUB FRONTAH, POKOOlL 0 VAiMIH OPISA* OIJAH Mt - WUTARI8TI0NA KJUXA V MBMOUI. - OOL UA - SOCIALISTOM V NBMOUI Mili USTA. - 1AVBX NDCOV JB STEAH PRED ŽBLBBNIČAMKO STAVKO V A-NSUKI. - OKKKVB V MXHIKI PKIDBJO POD VLADNO NADZOBSTVO. Rusi a iRumunci. Bolgarska Ja do* bila od Rumunije ultimat, , da mora takoj oatavlti arbako M«oi-donijo. Daairavno jo bilo pričakovati ie v pondaljok, da bo liolfar-•ka napovedala vojno ovoji novi •ovratnici, ro to nl »vodilo In Noiučijo je «e •krbolo, da mofote prevladuje v Sofiji rusofileke politika, ki bi rada preprečila dotiku bolgarskih Čet s ruskimi. Toda s o»lrom na rtmranaki ultimat in i oairom na dejstvo, da romunska artilerija bombardira RuAAuk in drugo bolgarske kraje ob Donavi, bo morala Bolfnftka odgovoriti i vojno napovedjo, Turčija je napovedala vojno Rumunekl včeraj in po bukarelkih veeteh Mo tuHik. čete, .ki eo bil« namenjene v Galicijo, oetale na Offrektm. I« BuksroAta tudi poročajo, da Jih Je obiakal aeppelin in vrgel nekaj bomb, ki pa nieo na^dHe nobene nesreča. ta solunske fronte na Orftkem ni npbenlh poaebnib poročil Bpl- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROOMS PODPORNE JEDNOTE "netacraisar** ■i .MmJ-» Sten ««•» iS UMS M M Jrt+llM KmSI H fM, k« IM Sft • "PROSVETA" SOI t i«. Cr»«rf«r* Ais, •THE EWUGHTEHIiEirr I OW IM. Mil NT f«SSr _ "PROSVETA" Mit f«. Cnstoi Atfc, CHiij*. Ig. večka druib« kapitaliste, ki- le vživsjo, ksr so drugI s umskim in ročnim delom produeirali. IJgrožajoča atavka železničarjev sopot enkrat odprto potrdi, ds svet lshko prestsne bres ka-pitslistov in ds jih je trebo v interesu ljudstvo rsslsstiti. Kapita-listi ne sejejo in ne žanjejo, vživa-jo ps vse ugodnosti, ki jih je izdelal* delavčeve roke iu isujnil človečki ženij. ri To se ni povedelo in dokazelo enkrat alt dvakrat, empek le neštetokrat. Jn čes je, ' dn delavei aposnejo to reanieo in gleaujejo ua volilni dsn sa razlastitev kapi-taliatov — za kandidate-Socialistične stranke, ki ima v svojem pro? gramu kot končni cilj razlastitev kapitalistov, nadomestitev kapitalistične človečke družbe s aociali-atično, v kateri delavcem ne bo trebe stavkati, da si pribdre človečke delovne razmere. Grozote in španskih ječ. Vso ameriško javnost pretrese vprešanje, če bodo železniški uslužbenci v pondeljek začtrajksli KapiUlistični listi slikajo, kako bo v mestih primanjkovalo najpotrebnejšega živeža Že po neksj dneh atevke in ds bo velika meata ugrožela lakote, če etavka trejo nekaj tednov. Cene pojdejo živežu kviško, mnogo tovarnarjev bo vatevilo obraj v avojih tovarnah, ker ne bo mogoče prevažati produciranega blage po šelesni-aeh. Nekatere želesn. družbe Isde-I uje jo načrt sa nereščejoče embargo. Ze strelivo je embergo le včeraj atopilo v veljavo, ze Mago, kl ae redo apridi, in iivino prične denes. Kmbsrgo se drugo blego, ki apeds v tretji rssred, stopi v ve I jev o den kasneje. Ali bi kapitalistični časniki alU kali nevarnost na etenq, ki ugroža velifka mestu in induatrijo, če bi vsi želesn. magnatje, kl ao pravi lastniki lelesnie, nabaaall svojs kovčege ln se odpelje)! v Evropo ali katero drugo letovišče f Ne I ftelesnUke kralje bl prav lahko pogrešili, |e kulek bi ne zslajsl, četudi bi se odločili, da «e nikdar več ne vrnejo v Združene dršave Če je v mestih dovolj hrene, če lahko Induatrljalci razvažajo pro-dueirauo blago, nt odvisno od tega, kje šive železniški kralji. Ne-jHitrebnl eo v človečki družbi, od ujih nI odvlauo, kako bo družba Živela in uapredovale. In revnotako kot ao nepotrebni železnlčki kralji, revnotako ne potrebujemo oljnih kraljev, zemljiščnih, pre-mogarakih, jeklarskih, trgovakih in drusih magnetov. Vai kapitalisti, ki kontrolirajo industrije v Združenih driavab, jim lakko o-bruc jo hrbet ln ae ne vrnejo nikdar več vanje, kljub temu bo ljudstvo, tisto ljudstvo, ki dela, gars, pruducirs, razveže ln readelju-je pordukte lehko Živelo v blego-stenu. l'sr kapitalistov, ki sede v u-pravah kapitaliatičuih korporaclj Imlj radi privlačnosti In aa pars do kot rsdl dele, bo ljudatvo prav lahko nadomeatilo, ki bodA šc boljša* vodili induatrije kot jih vodijo dandanes kapitaliati, ki ao za dekoracijo v upravnem svetu. Nekaj drugega je pa, Če zastav-ka 400,UM) železničarjev. Takoj naatano v vaem gospodaratvu nered, kl lahko povzroči velike is-gube. Ilud udarrc bi bil tudi za Združene države, če bi rudarji ali 'lelavci katere druge stroka pro Iflasill splošno stavko. Velika ia- pojuuti Pičle so vesti, ki pribejajo iz dpenije v Ameriko. Od čeee do čess Izve osteli svet, ds ims delf-le liberalno, demokratično in re-formlstlčno konservativno viado, de,je kralj izrekel temu sli ooemu strankarskemu šefu svoje zaupa nnje, da pristave opravičenost ns prednege stremljenja ali kaj po dobnega. Potem je nekaj čaaa vae tiho, kakor da je dežela izginila s sveta, in potetrt se izve zopet po ovinkih, da je vae pri starem, da se je nemere ne vodilnih mestih izmenjslo nekoliko iinen, da ae ps v sistemu srednjeveške okrutnosti in mslomsrnoeti prav nič nI ispremenilo. Dsvno že je znano, da ao rezme-re po špenakih ječah izredno po-dobue ruskim in ds spada trpinčenje jetnikov med najodličnejše penoge špsnskegs vladanja in špauake uprave. Teko ao n. pr grosote v ilontjuiehu, kjer so ne-ravnost bsstlaloo mučili "snsrhi ate", evoj čes izzvale gnua po vsem svetu. — Ds se potolaži tujina, ao tekvat obljubovali vsakovrstne reforme. Ali vsem poisku som, da bi se vpeljale človečke raamere, se je zoperstavila kouser vstivns trma, ki smstrs taks be stiabioeti sa neizogibno oporo avtoritete. V Madridu se je ksaneje aeata-vil poseben odbor, kl ae hoče boriti aa t<* da gg popraviio te reetue-re. Marcello ftuarea^kl je hO sem med nesrečnimi prrfbl velel ječe v Ovledu, je več kekor leto dni shiral doksse o trplčenju in okrutnostih po špsnskih ječah. Doka-sauo je, da se »postopa s jetniki na najbrutalnajli način, in da ss is-ročsjo v nezdravih luknjah eko-rej amrt i od lakote. Hodne respre-ve se tsko zsvlsčijo, de traje preiskava skorsj vediirf po Ipto dni, pogoatoms ps po dve in po tri le te. likalni mogotci ae znejo na tok način izuebitl avojih naeprot-nikov, da povzročajo pod povsem brezpomembnimi pretvezami njih arotaeljo. Večinome se zgodi, de oproste porotniki te Ijndl; sli med tem so bill vender lete ifi leta oropenl svoje evobode in izročeni vsem gmeotaiu ječe/ \< Omenjeni odbor je sestavil klic, kl konstatira eelo vrsto Zlo-činov, Storjenih nad jetniki, katere ao bili pogost orna »sprli le zaradi njih naprednih idej. Med drugim pre vi oklic: "Ravnatelj neke ječe v Plgue raau po imenu Milene je dal agra-eliti podzemeljsko ječo, ds ae more tam na peat 1 njegova street. V tej celici, ki jo imenujejo Sibiri — Photo Sy As Zavod in Opravljajo čilo na d**, |lepe lena pletejo, klekfejo Yorku;.»i|Hm ko ■■■■■■telesa v v**, obrežen še *i potreba, ^ M ( kan. Olikan« dandam* ^ največ za olikano družbo žen delavec pa postane uehou gtutor m atpriavalee. znank tem je nsča moč. 8oeial«S etesnfcs ns faMtičuem p«iju *, Urci, edina naša dsUvsks «n ka,in kandidate social kič, ke moramo voliti pri volilne« t, movanju, če hočem o voliti del sko in da zamoremo razumeti cializem.se ga moramo iniot« učiti. (*an ifaeiehstieae ^ ie tudi ni makoma socialist p *f ga more učiti. Klubi soei«| čne stranke bi veliko bolj v« vali, če bi vpeljali tečaj za „„ socialnih rszmer. — Le pot«,m obrasbe je mogoče pripraviti avako meso v boj za delavnice čtpvfčke pravice pod sistemom. H«isl»»aaM «s SffrsOssO •'" Delodajalci iščejo New York, 31. av, ka delavcev, ki izdelujejo iz usnje, prav doforo rfč1 Ns Menhettsnu ste*ks stotkov delsvcev m preden den minil, bo delo ustsvljeno v celi industriji. Btevke se je izvršile v redu in miru. Na tisoče delavcev j* ibs-tu odložilo delo in so korsksli v A rt i n gt ono v o dvorano Os štev. 23 Mark Pisce. Kskor hitro eo bile izvoljene ln potrjene stavkovne strsže, ao odšle v druge delavnice, da pokličejo delavce io 4eUk\ke ls tovarn. Pogajanja z delodajalci se vrje v Delavskem templju. Do sedai je vprašalo trideset delodajalcev/d s se sklene mir in ko te £s#ee odhajajo v tlak, ao že najbrft podpisali pogodbo. * t' ^Mtifcitf^b V • * ~f' I Prava beseda na pravem mastu Washington, 31. SVgl^tg. -y Kougresnik Buchsnan is js predložil resolucijo, * vladi, da tskoj prevzeme obrit železnic, če ielcifhlAkc družbe ne morejo oprevijati železniškega 0-brsta zadovoljivo. Reaoluclja zahteva, daJMesničarjl delajo le o- sem nr dnevno, če v|ada prevzame obrat, in dobe česlnpol zs nad-čss. znano imajo vee večje fcdeznlike družbe v Ameriki na svojih progah vpeljal zelo precizne varnostne sigrisle. Da se vkljub temu pripetijo nesreče je * pripisovati nepazljivosti sli pa izrimčenosti želfznikkega osobja, ktero ae ravno aedej bori za krajči delavni čge. Veliko nesreč je krita tudi umazana čtej))ivo*t železniških družb. Op. ur) Pelje mi je rpjak gušlan pri-vil, da ima paj^ntlran tak čeveU v kterega sc noga od pete notri vtakne in ko je noga v čevlju, ae na peto pritisne, pa se čeVelj kar sam akupaj fapre brpz vaeh trs-l^oy, jermenov, sli gumbov. Upstije, ds podvseten rojek sroje iznsjdb^ kmalu f promet spravi, ker Amerike je edine de-žele, v kteri ae lshko kaj koristnega izpelje. končujoč «e zahvaljujem vaem rpjtkom, v okolici Wheeling, W Vs., ki so mi šli V vsii ozirih na rqko. | > II. Krainz, zast. Prosveta« ie Kakšno ■ 'T"". VA more trgovsti ž njo i » ■ pa jim dajejo ailno abpip poleno v ko. Nato jih isročajs mu Mm žeje Nekoč mi nekega jetnika pribili lis krii Mož je irm^l. Nekemu dru gc-ino so iztaknlli oko. Tretjemu uje z vao ails ilctr at oka jo ne poereči dobiti kaj več akebOv, V i Stavka ae in energijo. *aj bo. če ee vsaj v 14 kot jih ima/> aedaj po "open pi-Jk.'* Kar je po lic:noljskih rudni-kov eb itsk vai zaprti Pravijo, dn Imajo ie toliko Ikode pri Uh petih ali fteatlh skeblh, ki delajo, da - J bodo primorani le U proč «epo Virginia, lOnn. 90. avg. — fe- diti in delo popolnoipa vstaviti rlf Meining vedpo zmenjiuje syo- fegjg j, kompsnlja dobila i| Kv-jo posadko deputijev, ker nimajo ^ wpet tolik? naročil, da ne b kej početi, ker je vse miraq t gadostovslo, če bl se po vseh pro suykovneaa okrožju. štorih a polno pgr delalo. Poakuai t| hočejo vss sredatvs, da ae aUv Hibbing, man. 80. svg. -'fftifksrie ns ksk način preveri in ae je vae mirno in ni bflo zadnji čaa Vik zvabi nazaj na delo. Pravijo, nikakega piketirenja. 'Open piUv če §e jim to V kratkem ne posre-delajo baje z polno( t) paro.dočim či, prisiljeni bodo priznati nače dels v podzemskih rudnikih zahteve. Tako se sve od skebske malo delavcev. . . • litini. f Ruržoaznl listi poaočsjo, da k Vsi na^rotnikl orgeniziranihj organizacije I. W. W. zaprla a?0- delavcev namerili ao avoje topove jo Umkajšno zedružno prodajal- ^fa ^ GkishoUn, češ, eVo se no, ker Uje ne more dobiti Oo- ^ posreči arullti io trdnjevs trebččin po censk ns debelo.. Rnf bodo padle tudi druge trrfhvlna v ^uUwk od ktere ao ^^ ^ ^ . { ^u prej dobivali potrebH|f po eč- J"** --- artL-a ee kar kadi. Ali dozdaj ss jim njik nakana, ds bi aseljsll rsspo DOPISIa In ee jHn tudi v prihodnje oe bo. urvri-li^ie Itfi gtojimo trdno in neomejeno, kot obmorske skele. Čudijo se Pueblo Oolo. f "T"' li od dsnes jutri, ali . od zibelke 4« groba T To sem preinišjljevsl nc dolgo tegs, ko a?; tukajšnji Slovenci, Sloven ke in teh naraščaj imeli od tu kajšnjf|ga župnika prirejeno vrt-nO veselico {social dsnee) v iu o krog oerkve m župničča.* Reklama jc bils*v korist cerkye aeveds. Plesalo se je po vrtičku, kolikor ga je in pa v pritličju cerkve, ali )olje rečeno v peklu. Arhitekt, ki je zgredil cerkev je moral biti |o Uvp navdahnjen od veeh "nad-zemeljskih" moči, ds je stlačil vsf skupaj v eno poelopje; nebesa, vice, pekel. Ne vrhi* oerkve, kjer ae muči človeški duK o strašnih mukah o posmrtnem življenju, sko ne pridejo v nebesa; v sredini vi ce, šola, kjer se mladine v resnici vbija t dogmami duševno in tp-leeno v tjftp atlenjenih prostorih NS dnu ps dvorana z odrom ~ dramatične jgre, pravi pekel plesajočo mladino. Kaj so vredne take prireditve! Ali ne poniluje-"o našo mladino marslnof Ali ne ulčsnih moči v slabi zrač-oranah, dvoranah brez o- ken? Življenje, delavce je tako, de ee ga goni k razvedrilu tja, kjer gubava duševne in telesne moči. Pravega razvedrila ni danes še med delavstvom. Ko si bode delavstvo, (ljudje, Človeštvo), grs-dilo lastnfe dvorane, po ljudskem okusu, tedaj, šele bode dšlefeno pravega razvedrila, prave zabave ne za dobiček' gotovih oseb,ampak za apločno izobrazbo. Predno pa bode ljudstvo prišlo do tega, more biti naobraietlo in samostojno mislece. Izobrazba v splošnem je prvi pogoj delavskega ljudstvs zs uspajjne boje v danih resmersh Vse veselice, dandanes prirejene od rsznih društev in klubov likajo namen dobičksretva. Vea dru Itvs (če tudi podporna) morajo preustrojiti; posUti" morajo is-obralevalng in prosvetna. Da morejo obstajati, morejo člani prispevati z esesmentom. JednoU tndi obstojajo, pa ne prirerajo ni-kakih veselic. Prej ell slej sc mora predrugsčltl hale društveno življenje. Socletao. razmere me( mezdnimi delavei ip rakošno bpr-žoazijo, Ur med raznimi verskimi duiuua, Herminie, h Socialistični klub štev. (J9 j S. v Herminie No. 1 priredi v Upto dne 9. acptcpibra plesno selico v Delavskem Douiu dr. a P- J- Ker jc čisti dobiček selice namenjen v svrho voli ismpsnje, vsbimo vaa v bl se nahajejočs društva iu kh ds ss vaaeliee vdeleže, kolikor i goče polnoštevilno. De ae resumeum, čisti dobi veaeliee gre za volilno kaiupsi PS ne po načinu kot j« v iuu Pfi kapitalističnih Luržou strsnkah: ze smrdljive cigare vpijanljivo godljo, kar rabijo omamo nezavednih delavcev, volijo zs njih kandidate. Skia« yolilno ksmpsnjo bomo uii p. bili ne U način, da pomnožimi razširimo našo soc. literaturo, ] ra kaže pot v boljšo hodočuost 11 človeški družbi, ki pa ae ob buje nič nemogočega in uedo nega. Za zabavo in izborno postu na veselici bo poskrbljeno. N's denje torej 9. septembra! J.! Chicago, II Društvo "Danica" je skle soglaano, da se udeleži vetx slovenskega tsbora štev. 11 Modem Woodmen of Amerie Hocrbcrjevi dvorani na 'JI. 1' in flloe Island ave. Veselica ie li v pondeljek 4. septembra ( lavaki praznik.) Člani "Dani se zberejo pri br. Val. 1'rijaU preje aalun Antona Mladiča, 2348 Blue laland ave točno poldne ob štirih, da odkord skupno na veaelico. Frank Koainach, tajnij Huntington, ii Soc. klub štev. 107 J. H. Jluntington, Ark. priredi ob t S tukajšnjim amer. soe. klu volil? ahod na 5. in 6. sept. 0 rila bode aodruginja Aims ena najboljših soc. govorme meriki, dalje aodrug L llsm is Olilehome in več drugih d< govornikov. Shod se bo vrči zapadni strani rudnika itev. lepem senčnatim kraju. Vabimo tem potom vse m is Hartford, Jenny Lind, fli wood, Arfcol »n »P,ob vseh njik naselbin, ds ae tegs sho obilnem Itevilu vdeleže. W volilno Isto in velikegs p<>u#« keko bo delavstvo volilo v ji Torej rojaki, vsi ns .bud^ Mounds villa, W. v štrajksnfce vretenc na posrečil^ dogmami in Istlnitostjo silijo; ds ...... " * * drisvec razmišlja o tem. Ali razumeti atvgr, dokler ni poučen o nji, je nemogpče. Tako sli uko mora- jo. vržejo Mnlke in jih hijejo do »oba bl sedela Združene države, nezavesti. Potem Jih spravljajo v če bi naenkrat umrlo sto najbolj drugo celico, de se jim aaeelljo šib inženirjev, fiaikov, kemikov, rane; reveži se morejo postiti, de električerjev, če bl naenkrat iz.| so popolnoma imtradani, petem eubili sto najboljših arhitektov, uiateiuatiearjev, pisateljev, profesorjev, zdravnikov, podoltarjev, slikarjev. Hkoraj nenadomestljiva izguba bi biU če bi poljedelci is- javili, da sa leto dni ne obdeluje «> iztrgali kose mesa. KriČ ubogih i je želesnlAki pref, (tačs) pri|B jo polja, r«nle Živine, ue trebijo žrtev je bil »ItAotl iivefc trdnjave.,rem ne hi bilo trebe nlknkih iroaila. se spl.ih ne dotaknejo d»-j Naš prijatelj. MsrseHino Kaares ll>v In vijakov aa trečnioe in le. ki spada v poljedelsko stroko. | ki je nvelju xlkrtn{Ui Uj r^t niu še vse prejelo obljubili, ef Američeni, ker hrsa njih Z.lru*e ^ nf i^i^an Ves hlev nemtvč zahteva več miijonov 4o» ne države ne morejo olwtati Čr bi, Vonw>eij# in inkvisleije, kl okato-,M "i0- (tft «P »r ) TI tek ljudi ne bil«, bi Ule Združene jj( nn šp„„„kem leznlškl pregovi imajo tudi v dršave prazne in puste ____atne naprave, n. pr. če M vlak Steber človeške družU in vee-! Wllhln n n 11 senata. voril P^^* tiru. ed ke dršave ss dekvei. ki s vninim . ^ ^ „ M dalo takoj signal no- ls v Člo Adamsovs P^Uoga sa osemurni nprnintmn vlaku Ne U način dels* nik je izdelana Ul ČO bo V!M Na svojem kupčijekem potiva- včeSi e^ naa deUvei vender neko-nju tu okoli neleUl aem tudi na likq poslušali, adsj pa nam ti rojaka Jokn Kušlene v Port PNt,|vro|i nič ne verujejo. Pravijo, d* kteri kraj ee nehala ravno proti MoundsvilH preko reke hio. Dotični rojak aa havl s r»l-ličiumi knsjdhomi Tri od teh jp dal le petentlna« pri .i|aieg vladah. Ena selo sanimiva stvav in umskim delom akriir vsčki kuje. P«* lahki ■ kot ohmoreke>Uf|U. Čudijo se nam naši izkortUstifrA čel sej ao ntielill, da bo U.aUvks le . sdaj pe vidijo, kake smo jih pritisnili tudi trgovci jokajo, da' bodo I prodsti. ali pe |tl v drugo ČČ štrajk ne bo kmaln kon Tu ee vidi da je dekveč tiatl. kl vsdržuje vae; Kaj poasaga žele-trust u vee neismerno bo-o rode f e«ri>ju zemlje, če ee ~ vstavijo In nečejo Ui po njat Samo delavci ae napoklU še leonllkim kraljem njik Moflojne a eeklal la deUvei so bin tisti, ki ee vadrlevali male ia veille tr- ue primanj p K IMTf^ši čh>- aoOutn aprajeta. m bo Apelirani ne vse sUvkejoče rudarje obeh železnih okročij, de stolUo trdno in Maujsno. ker jo f>ritiprej sli slej podporns dne 8. septembre velik«« U- k, čUn 1. W. W. druitve ne politično in isobrele-valno polje. Saj je politika ta^o-rekeč člnitelj vsege življenja v e nI drževl,) v enem obsegu, y eni skupnosti Kdor Ime v rokah io meita je gospodar in vlade* s^n-poostl Kadar bode deUvetvf to 8poaablo — ee Up naučilo, tedej bode glasovalo sa svoje kandkUU in v'veČini zmagale, ker nes k M%, in tedsj boie vzelo delavstvo v roke politično moč v splošno koriat ljudstvs ens .drisvc, ene skupnosti. In predno ft to do-oele as more delavstvo po vse m-na okrasiti. Beseda "isobresbo" m psmeni, de je Izobražen delavec o vaem poučen: de ve o postanku in razpadu držav, republik Kd. Da ve o Važnih zgodovinskih ao-ešalnih bojih, e revolucijah, da ve |v splošnem zgodovinski In eefe-j«j» sistem 'mffrKk faktorjev, jda posaa a>sd|vino in razvoj avojega nsmkjn če mogi~ eiviiuireeih neroduV, de Thpmai, W. Društvo Dogiovina, K. P- J- v Thois»». W. Va- v Hike Buliehevi dvorani. Uh pb treh popoldne, riO centov. Tem potom vsbi«" I ( društve iz Thouis>. 1 Paris, W- Va., de PO m&mti m I rejo k lepši zsbavi in gmotnemu uspeha > "JJJ fl|S Um bomo uslugo TUe nsšega dmštvs^ ^bej «oasrjs ds * leže. Sklep se glas«, de ^ vdeleši, plače v no g« voeelrsnsko MHl • gumunzko JVCPtyty HLo'idoii., 31. Iff. Mum- V Utftou. okolice Reillo *w 0«. *> uekaUri amvmlui odliki K^IM^I prifc V bltfiuo ua#e fr-t* JP ni4» topovi «o jik odpod.f, dnjgh ^Pfjev fronte ni kaj po-* ,f< It" 2 W4W4JCSSAMUXNTA Avstrijako porodilo. Dpuaj via Berlin, ;u. »v«. — 1- pozicije pa Faaao so bile M Alf foranio Cavrvil |$ ^•biii 0vilf ns- tjMm n«vo uHtjU H<*>e je Russia Prodirati ■BukAJtit via LW'uuu-, io zaie čete reokupirale hribovje kukul, za katerega so bili »že nekaj tednov vroči boji. Rtuko poročilo. Petrograd, 31. avg. — Na gornjem Neretu smo odbili aoytaine mpade. Kavno tako smo odbili upad na Bistrici. V Karpatih, ae-;?ernt iz znkopov. Severno Vi We amo odbili nekaj angloi-•ddalkov, ki R0 prodrli v na-Na desnem bregu Me-|un) se razbili ob qa-®P>ju francoski napadi, ki so 'wperjeni proti našim pozlfi-.mf<1 Kl"»ry in gozdom Cbapi-juinoiztfH.no od Fleury smo «i moean sovražni napad. Se-»«"1 Anere amo izstrelili ao- VTP!rn in ***** sapa-MuHliauseon. Dva druga ona KI H ,„l(j|a »n tretji severno od ne je moral spu n*tla v nafta fronti bliso So- »rt« .t—T* . ^»•tto poročilo. nvr- — Juioo "puieha Mno raztegnili naše Pjyr ,rikotnik tjeH Pri drugih opcraef. ^ smo vjSrir (Hi Bkn, SI. avg. — Avstrijska fr tilerija je booAiardirala naše po zicijs med Adiio in Brento. (ira-nate so padale v Alo, Arsiero in Segho. V okolici Faaso so nsši al-pinci zavzeli severnoistočno sleme gore Csuriol, kjer so vjeli 21 mož in vplenili sakopni mortar. 8ovra-Inik je močno bomberdiral te. pozicije, ali naša artilerije je odgovarjala z vspehom. Na dnu doline pod goro Punta de For a me amo o-k upiral i po vspeinem napadu zelo utrjene zakope j sovražnik je imel Velike* isgube in poleg tega štino vjeli 117 mož. Na ostalih krajih fronte so toili topniški dvoboji. 8ovrafin& je bombardiral Gorico, Talelioo in Oliven s majhnimi presledki Na Krasu smo izrsv-nali našo črto. Avstrijski aero-plaai ao metali bom*be na Aleg-bo in Lagoon Moreno; nekaj oaeb je bilo ranjenih. TTOiKA PRONTA. Rusko poročilo. Pctrpgrad, 3J. avgusta. — V včerajšnjih bojih v okolici Ognot-te smo vjeli 333 Turkov, med temi sedem čstotnikov ki poveljnika bataljona. Obenem amo vplenQi dve atrojni puški. Južno od jezera Nimregil so se Turki nmakniU pod našim pnrtiakom na hribe v bližini hitliškega prelaza. V smeri proti Mosulu, v okolici Nerija, smo ragpriili sovražnika na vse strani. Militaristična kriza v Nemčiji Rotterdam, 31. avgusta. — Iz aaneeljivih virov ae poroča, da je sedanja militaristična kriza v Ber linu posledica ostroga konflikta med generalom Falkenhnynom ln merialom Hindenburgom saradi verduneke ofenzive. Hindenburg je odločno noeprotoval vsski o^ feniivi v Franciji, pač pa je hotel, da se nadaljuje ofenziva v Ruaiji toliko časg, da bo carjeva armada popolnoma onemogla ln neaposob-na za vsako napadanje. On je bil pripravljen z vsem za ruako kampanjo in je zahteval od šefa generalnega 4tabg nadaljnih poja-čanj, toda palkenahyn mu je odrekel vsako nadaljno pomoč v Rusiji in poaiediea tegs je bil«, da je Ifinderiburg ustavil svoje prodiranje pri Dvini in istočssno je ze- J; Bolfaetaov«eM rn^mmmmmmmmmm brbet in u^mvedala J. UowanU Rayja je aapsdel j ponoči tolovaj in ga tako pdino udaril, da mu je zlomil koat v uo-su- Na tračnaaak |fi. 4 A. ielaauioe so našli bliso Pakiu ulice rsztue sarjeno truplo Cfcacšsaa Sekiliarja U kVanklina, Pa. William Weber, anani hudodelec, ki je ba v Miami u nju obsojan v duamrtno ječo, ker je umoril ^»JU gonpodinjo, je pobegnU is ka^nilniee v Jetterson Uityju. j Webber je gnen tudi tukaj. Svo-jeoasno ja pobil na Ua 'Fiaafc ikVuaerja, ko je hii ns potu v |u-Ani rudnik. ^V Semkaj je prišel A. W. Cubbe lak, zai< topi tik Lincoln Water 4 Ligkt Co., da as posvetuje »BO. Mas Donaldom glade prevastje u- as smejo ^o a miru. Amsterdam, 41. avg. — Fraukufutler Zeituug" da je vl^da pnepovedaia __ cialistov v Berliuu, na katei bil naznanjen kot glavni go poslance Haase in čegar tema je (Tj Sp« i wmsw M .ii j(ts«< ueieaavi^e. aprila "Matina" brzojavlja, da M gari vzeli mmto Dramo s tortami v grški Maoedoniji, premagali grško garnizijo, se jim je postavila v bran so vj«4i 120 mo« garuizije. leši 175 milj severuoisotčno od Soluna. Kajier v skrbeh saradi Bolgarije Pariz, 31. avg. — I* (Jongve. Svioa, poročajo, da imajo polu-ra4ao poročijo iz Sofije, kl ae §U-»i. da je prejel krafj Perdinad atrogp depešo od cesarja Viljema, kateri poaivlja prvega, da paj zbere vae jivoje alle v očigled sovražnikom )^»unmu»ke in za ve viški ofenzivi iz Soluna. Kajzer ae namreč boji, da ne bi aopet nad-vladali bolgaraki liberalci pod vodstvom Oušova ln Malinova in pripravili Bolgarsko do separat nega miru. v Obenem se glasi vest is Sofije, da je 1>il izvršen zračni napad na Brukarešt iz Bolgarske, kjer ao Nemci ustsnovili postsjo za aep-pekne. Wilson io ne mara posredovati. Washington, 3*. avg. — Ame riški nevtralni konferenčni odbor V Now Yorku je poslal posebni komitej v Waehingtou k prediod piku a prošnjo,- da naj izda oktte na nevtralne drža ve. y svrho posredovanja v pfi4 miru. Wfyon je pa odgovoril, da čas še ni tr»l aa ta korak. •tkala T .»»i* Mexico City, 31. avgusU. — CarrsnzMia vlada je včeraj izdala dun. Za Fahkenhaynom je namreč stal kronprinc, ki je popolnoma odgovoren za kolosaini fiasko pred Vs^dunom. Veied tega je padce Falkenhayna velikega pomena in nekateri celo. trdijo, da ppmeni veliko ponižanje, če ne nevamoat diuastije Hokenzollem-oer. Edino intervencija Rumuna-ke je p?i*UUa eeaarja Viljema, da je kopčno potegnil n« Uindenbur-govo stran. Posledica Uga le, da sdaj marširajo močne nemške armadf pa rusko-rumuusko fronto in obenem je zletelo okrM 30 pem ških in avstrijskih generalov, med ksterlmi je tudi svatripikl gene-ral major PuhaUe, ki je branil Kovcl v Volhmiji. i ^ t, „ Rumunska ja paewila Avatrijo i' Duns j via fteHin (bresšično), 31. svg. — Dunejsko časopisje pi-ie, ds je fkaraneki ministrski predsednik Hretisrse nalagal Av-Stri jo, ker je še v nedeljo ž jot raj zatrjeval avstrijskemu poalsnilu. ds netene Rumnnije aeufrslns, London, 31. avgusta. "Daily News" piše glede prUmjajoČe stavke želesnilarjev v Zed i nje nih državah, da bo Škodila zavetnikom v Evropi, ker bo v tem slučaju zaostal iivoe munioije. > Med drugim pravi: "SUvka železničarjev v Ameriki, katere ai mogel preprečiti Wilson, je tako velikan skega pomena, da bi mu v mirnem času pofcvelilo vee evronsko časopisje največ prostors. Strajk, kskor je začrtan, bo perslizirsl vse s meriške Železnice in to bd imelo slab V&iuok ns izvoz zavezniškega bojnega materi jelš." 04RIANEA VSSL MSKIft- » CERKVE POD VLADNO KONTROLO čel kronprinc z napadi na Ver-Iddkret ki oživlje zakon i^ ^sa " predsedniks Juaresa v letu 1H5«, namreč da morajo biti vse cefkve v Mehiki pod direktnim nadzorstvom vlade. Vsa cerkvena posestva pridejo pod vladno kontrolo. Obenem Je Carransa odprevil spo ved in rsspustil semostene, iz ke-terih sds j gonijo menihe in nune, ksr jih je še ostalo izzs sadnih petih let revoluoije. Ameriške vesti. i Oreep Uj, » avgusta- V elevetorju Cargill Grain Company, ki je pogorel do tak je gorelo m,000 bušjjcv ovsa in 39,-000 bušljev rži. Škode je na zrnu za $1*5,000. i " Wichita. Kaaa. li. arasta. - Tukaj se y zrušil p#er pri zgrad bi itovegs plsvle štirje delavei ao padli dva ato čevljev globoko __I Dow Ifrsnklio je' obležf! mrtev, med tem'ka je i bita vojna napoved WilUrd SkaukUn, Tom lične leleauioe.1 Akron, O., SI. avgusta. — Po daljši gonji je policija prijeta Harry Mayersa, W. R. Campbells lu Mah Ions Kfataerja. Obtoieni so, da so izpraznili register sa gotovino v salunu Duffa. Kratserja ao prijeli ie v salunu, ostala dva pa po daljši gonji. Zdrobili so lipo, vdrli v salun in U registra vseli $S8. Da ne bi bita po poti njih grla preveč auhe, ao vzeld s sabo ie eno galono žganja. V Murrayju so prodali mestno hišo in okrajno ječo na javni drsžbt, za pet dolarjev vsako poslopje. Kupil ju je okrajni šolski svet, da ju ponudi drla vi aa ustanovitev industrijalno šole. V tej ječi je Ul saprt John Howard Payne, ki je zlošil znano pesmico "Home, Sweet Home,1' ki ni nikdar poznal avojega doma. Cleveland. O., 81. avgusta. — Dva tolovsja sta oropala na Aiken ave Marka Klomika sa $11* Na E. 22. ulici In Payne ave ao tri. je roparji vseli Karlu Domeku dva dolarja. Olavalaad, O., 81. avguata. — Tukajšnja policija je zopet pričela vojno proti hišam srsmote. Na 11733 Euclid ave. so aretirali šeet moških in šest žensk. Za take gonje imajo poeebep policijski oddelek. V tem meeeou ' aretirali skoraj 800 oseb. * # Vse take gonje niao vredne piš-kavega oreha in z njimi se ne spravi prostitucije s sveta. Če ae hoče odpraviti prostitucijo, je treba pred vsem spremeniU gospodarske razmere v človeški drul bi. Za tako radikalno spremembo ps meščsnaki moralisti niso in zato jc njih boj proti prosUtuoiji podoben boju proti mlinom na sipo. Q1*VWI fT^I, pgiCAGO, ILUNOia - Prsdyedal^»Jaka Vogril, baz 814, LaBaUa, IU. I Podpredsednik j j. ^ratkpvlč, R F D. 4, b. M. Glrard, Kana IL PodpredaedDiH t Joie! K%elj, 8481 Swing ava. S. Okies go, 111. Tajniki Jaka VeHifr^r, 8. Uwndale Ava., Okioago, III. Telephone Lawndale 4435. Blagajniki Anton J. Tf^oree, P. O. Box 1, Cicero, IU. Zapisnikar t Jokn Ifola^ 4 [očevar, 18 Begrd sva,, Detroit, Mlak. UREDNIK "PROIVBTB" mom SPRATSIKi f. J. Kara, M. D., 8808 Si OUtr ava^ Ckvataad, Okla. Zadeve prepirljive veebiae pradsedaika potelasfs iilsihs. A« Brestu. Vso druga stvari, kl Imajo stik i "Prosvsto", lsraemii spre-membe naslovov uradnikov krajsvnih druitev pa "Proaveti", 3018 So. Crawford Ara., Chicago, DI Columbua, 0, 80. avgasta. — V enem* samem dnevu je bilo izvršenih štirideset aločlnov v mestu od vloma pa do uavadue žepne tatvine. Ukradena je bila tudi ena krava s paše iu par konj s vozom. Policijo je prijela le dva grešnika. Mesto kljub temu plačuje policijo. Zakaj f . • BAD SI ISVBDBL . zn naslov od John Brsdsča* k ate ri je bival pred več leti na Heu ry, w. Vs. In je delsl za strelja ča (Fire boss). Kdor ve zs njegov neslo v, naj ga nasnaai na? M. Krainz, 6120 St. Clair Ave., Clevefend, O. Kupčija v groceriji Richards Fare ne more biti veUka, ker je šel rajie deset dni v zapor, kot da bi plačal deset dolarjev denarne globe. . PoilcajaU sodnik Hiram Jacobs ga je obaodll na deeet dolarjev denarne globe, ker je priložil desetletnemu Albertu Leeju zsušnioo, ki mu je nagajal. Rekel je da mu da 48 ur premisleka in če noče (Aašati denarne globe, da-jo lahko odaluši s desetimi dni sopors. For ni dolgo premiiljevsl. Ael je domov, oblekel najiilabšo obleko, sa-prl groeerijo in se vrnil na poli-sajsko postajo, ds presodi deset dni. Madfcea, lad , 81. avgasta. - V tukajšnji okolici je vse bs oogah ia lovi tri kssaenee, ki so pobegnili is ječe v Carrolltonu, Ky Med kasnenel je eden morilce, drug profesionalen vlomilec, tretji je pe eedel, ker je kotel storiti silo svoji svakinji. % Na begu so v Brookburgu oropali prodajalno. Anero in Kotntno je I U nspissns in je shno srtilerijsko! potrebnih podpisov. Tuksj vlsda B,r;r,J' kljub slabemu! splošno mnenje, de js Rusijs pn- li "apnd« v» dvakrat po-^koliel OuiOe- *«no prepre- rru«ak 21 ----* a\g ^^»IlO o poročila. Ns somški < srtilerijaks v r*uie se na* North Takima, Wait. 81. »T|. Fsrmsrji, ki sede hmelj so silno razburjeni, ker jih zvezna posredovalnica za delo noče preskrbeti s delsvei. Od 10. septembre naprej potrebujejo ekdi 4000 delsr-eev ss pobiranje hmelja. Agent Wilson, ki jo predstojnik dobili težke zvezne posredovslnice za delo, pravi, da skušnje v minulem lrtu — dokazujejo, da se ne spleče de- DL, 81. avgatla- — lav.kim družinam obirati hmelja. Pri uhodniku v rudniku lutkam lani sa se delevei pritožili, de čeksta ssmo i^|Albetl llobrat so pe ■ poSisdfcf. I Coal Ca. je v sredo sjatrsj ®b silila Sumunijo v vojno. "Prem denhlett" piše, de je bHe Rumun ska do devete ure zjatraj jednjo ----- nedeljo ie zevezniee Avstrije ia|7 80 nsstal ogenj. Tskoj eo ognje- Nemčije. Drugi listi pii-jo. ds jr gasei hiteli k ahodniku, ps, sa fc« _WL ., . _ Rum unija dobSs do sadnjegs č..|«genj pogasili preden eo d^pel tega ivezne posredovalnica u di "a ve* nremoa m tudi velik« ii- na lice meats. Sreča je bils. da al lo ne more nase prevaetl odgovor "ta U S k Avstrije, ia k« ogenj na-tal pmmfi. k^ki bUo^ da bi r NertkTakimo po- plače nizke in preostalo ni niti toliko, da bi bili pokriti potei trpi-ki v North Tekfmo ia iz aje.Vsled veie is Nemčije------------------------- aa je i veeaa tem dobro saiošiie. jelbliap 88U delaveev knes dala. # siala družine obirati kme(j. ROBERT W. LAYER ARCHITECT lit 1. Ls Salto St., CMssgs« ki Ja Udaial načrt na gl. urad 8. N. P. J. ss priporoča Slovencem sa iadalovanja TOW' TEL. NA DONU AUSTIN IMS? ' ' ......... * 1 VSAKA MATI MORA VEDETI. Držite avojs utroke čiste kulkkor mogoče, ker člstoet je varuh pred botssnljo. / Ako Ims otrok drisko, aabuh-lost, zaprtje, ŠČlpsnjc v črcvlh, slabo apsnje, sli če dobiva zolic, tedsj rabite vedno ,4Kop i Baby's Prisad" katarl je ohrauil življe-nje milijonoiif otrok v zadnjih 40. letih. - Koppa' Baby's Friend se prodaja v vseh leksrnsh v steklenicah po 2ft ki 50c. Če ne morete ns noben nsčiu kupiti pristaega Kopp's Baby's Friend v Vera nsjlilišji lekarni, pošljite nem en pspimsti dolar, In ini Vem pošljemo potem dve steklenice po 50 oentov a površino pošto. KOPP'8 BASTS FROND 00. TOBK, PA. ^rlstoo s^itto 0 po^ pl®om • PRI SPSZMEMBAH stai ulU ll^i »»i i i^Hii t^ilii I^RSI NORTH SIDE STATE BANK <« snu/ros. wxo. IMA KAPITALA IN REZERVE $100.000.00 SLOVINO, iMKf 8&V«1IM&Vttf an v SM Pla#«|omo 4 riitfts« obresti aa laslsa vlage. ii Ml) s^f ii^nyi^a Ifin ijftiai^ mmmmmmm Naročite se na dnevnik "PRQSVETAH Najboljši slovanski daeraik p Ed. drle veh Uet prinaša dnevno dobre, psdalUiye, lUflks, aavios kf starega kraja lo Asaerike, eplok ealegf STi% Ifnkalvi romane sabavao čUvo. Naročnina staas ga i drfteve. Za naročniki i|v za eelo leto 84-80* 81 p3 uto $4 60 ia pol leta 83 H HO, pil Ista $1J8 sa Zd. iv, isvsemii Osnade, stane Ravnotako stana sa e«U Oklaago to So. Chisago Imena, naslove ia aaroiaiao pošiljajte aa stadiS gaslav; UPRAV 1C18TV0 "ttCOTTA'', 80ifSt. Orawford Ava. Chioago, IU aa adtsa dMaeaa aakamdaa — Maaar Order, banjos T7. rTk, «wu MOem *•«• wm mM|S» »t i EMILE ZOLA* DENAR. M-h. (W IlUl ! !■ilo osredotočeno samo v njej, mn odpusti vae in poetane njegov zveeti varuh do konee tega življenja, ki ga je pričel tleti ve-... Vaa U«ka in bUtna pre-tekloet bo icginiU v večpo pocab-jenje, kakor da je ui bilo nikoli, niti najmanjši spomin o niej nc bo emaMeval «tjane »reče,i ki jo je epoxnal in nalel le o pravem je bilo naslovljeno na njo. P*K>o je i» Dgmaekg, kjer ee je nahajal Hemelin jn dela* pripr*ve »a nameravano železniško prpgo if Uga meet* v Bej- rut. Karolina je držala pismo v roki in ujena prva mieeljebila, da bi ga odprla in čiUla Šelč poUm, ko bo že pa vUku. Ali rmjovednoet ji ni dala mira, dokler ga ni odprta in pročiUla prvih par •Uvkov ker atoječa; Čimdalj je ČiUla, tembolj je biU pozornejša in končno Je eedla k mizi in ee popolnoma zamaknila v bratovo piamo, ki je imelo dvadkjet listov. Hemelin je moral biti poeebno dobre volje, ko je piaal to piamo. Zahvaljeval ee je aeetri sa dobre novice, ki nu jih je posUU U Parisa in v sameno ji je poelal le boljle noviee ic Orijenta. Vee kale najholjie. Prva bilanca Generalne drn-Ibe cedinjenih parnikov napoveduje imeniUn napredek. Novi parniki prinašajo velikanski dobiček, čemur »e imajo zahvaliti dobri opremi ta ve-m WWci, • katero ^a dilijo parniki. Inlpp^ ae je eelo poialH v piamu, čel, da ao potovkli ne tA pamikih kakor na i»letu. Nato je opiaal priata-niŠČe, katera je invadiral atari »vet i» Zapad*. J^i jih mogel več ipoxnati in akoraj povsod je, kakega Parižana. Zgodilo,ae jc, kakor Je ou rokoval; Francija ima odprto pot v Orijcnt. u p'odovitih pobočjih Libanolkih gora bodo ki »aeveUla mesti. Najlepšo aliko pa nndi atara Kar-melaka gora, kjer le kopljejo areorho rudo a pbl-nlm parom. Divja pokrajina le ima človeško li-ee; ▼ gigantulh gomilah raspadlih akal ki ao ae rušile v dolino, ao nalll biatre etudence, ogromno pi^lijavo «o tndi preorali in 4c raste plenica, kjer •e je prej lopirilo nerabno*grmičevja. Blisn rudnika jc zrsatl« taa, ki je ImeU iprva lesene kolibe, a »daj ee pa le pojavljajo kamnite htte s vrtovi; vaa bo kmalu mesto, aamo če ne bo srebrna lila prehitro isčrpana. Danea je Um petsto prebivalcev in oeeU je ie dogotovljena, ki vele novo vae a mestom Saint-Jean-d'Are. Rudniški mlini ropočejo od jutra do večera, voaovi ae gibljejo in vmes odmeva pokanje konjekih bičev in prepeva* nje lenak ln otrok — v kraju, kjer je biU le pred par leti mrtva puičava a grobno tlhoto, katero je motilo le tupaUm klopotanje orlovth perutnic f araku. MlrU in metličevje pa le ve4nq baUamn-je gorski srak, ki jc tako neismerno čist. Delje ae je Hamelln na dolgo In ilroko bavil a Železnico, ki bo Ukla l» Bruae v Bejrpt Čea Angoro in Al4- Km, Vae formalnosti v Carigrad« ao ie reiene. eritev neketerih tanruških prelazov mu je aicer deUla teikoče, ali vse je M premagano. I« inženir je pisal o prelazih in plgpjgvah, ki sa raita-aejo noUr do vanolje vleokih gora, kjer je ana-noet odkrila bogaU lile premoga in JtaUre bo kmelu poeula s tovarnami. Podrobno je opieel, kje so Is osnačene postajat ena tukaj, druga Um in povsod bodo vsnlkla meata okrog oerčja Uk poetaj na novi lelesniiki progi..; Velika aetev bodoče letve je le sassjana, vee kaH in breti in v par letih bo tudi Um nov avet. Piemo je končal s meh* kim poljubom do ljubljene aeetre ln c vzklikom, da ee Čntl popolnoma srečnega ob mieli, da mn ona pomaga pri ustvarjenju novega sveU in vsU-jenja eivllisaeije v Mali Aaiji, kajti tndi ona bo imela evoj prostorček v sgodovini, ker ga je le toliko čaea.navdulevaU s svojo pogumnostjo ia sdravo voljo. dlf pred ietit 0 pred dav- ter. "Menda bo delevalo," jc ic-pregovoril napoeled Marko, a Mi- _ klavec je molčal bi ga komaj ^-|dl?'nepridiprav, a "bajte ni Šal Zatianil je ,oči In ee ndal v»a-|U*r - S i . nimi l«ti je slnlil pri županu neki Marko, tat in poUpnb, ki so ga odgnali oroiniki. Bogve, kje jc se imel šel. ZatisnU je oči m sc nasi vsa- ^ u ^ žUce Mr govik molgan, pa aej»ilc »koro p^i naprej. Martinu ^ »^sTibT ^a v^c^ le- IM,mirno' tadi uatnice so mu vetre-ije bila tiha, mirna, vsmea to ^ -n ve- nje obraz je po- W J Sal mračen in plalcn, dasi jc gla- dana kroginkrog a P^JJ®^ daU vsnj mlada jutranja carja. dir kamor ao vreli Ukrat vsi Mi-Udal ae je elepo ne HmI ▼ njegovi doli SS^^&Slrts VI kakor žerjavico, in v arcu neko pUfio skrb, ki je ve- enA nomer aikaU med U korpneče ea pije, pa ko je proti večeru copet podaril vso elanino in vee kguh itar^nu Marku, ae je le jUato odločil in ni več dvomil. « "Pridem, Marko, kakor eem rekel, takoj ko bom proet," mu T .^ L * 1. 7;. Jk in ko se je epustil, ae jc veja ^^a mchJu 3 P globoko upognila* . . In vM tri dni potem rta snova-l Tako jc obvisel tam, oblit od 4 načrte sa bodoče življenje, pranje. szadrgnjcnUn Marko mu je svetoval, Miklavcc v»tom » grosno iztegnjenim je-pa ga je poelulal kakor očeU, in^om.njegove irtmljene oči pa - Terce jc bilo pri Um Uko « ^ gledale tja na brdo, kjer »ti >91, Fran Albreekt : Tihe ure eo prille l« d^dele blažene ' v mojo dušo goetovlt — In aprevljliim si, berač, aredi.cei4ev in peUč avej bojaraki gred. In pričaram si, bedak, toplo kajbico v som rek, — aunaj pa je teras . • • V kajbieo jaz, samotar, spesnim ei aaljubljea par: te eva ti U jas ... TI in jas — kaj nema mar zunaj sima in vifcarl Postelj je pripravljena. Poete! j ja Uroka vea, kajbiea je pisana I Sklonil se je naprej, kekor da mu ulj« nsloiil na pleča nekdo težko £ butaro, in je hiul niadol po klan-eu s dolgimi, skoro omahujočimi bolečine, vee svst se mu je adel ena sama velika in oetudna laž. Stiekal je trepalnice, a mu je vendar sdaj pa »daj pri-pelssla po egorelem licu debela, aolca, nato pa je akočil čec jarek ln »plesal na blilno lipo. Odpasal je vrvioo, ki jo je imel okoli pa- »koc gozd, uapavan^sepeu, čo bajko in eanje nad zeleninjfl jem, zatopljenim v udanoH tcv. Govorili ao o pomladi, bil ko bi ne bilo pomladi, če hodil srcu ljubezen, če hodi s prožni koraki, c belimi rokami sipa jo tulipane in narciae, demantel aafire, na rubinastih ustnih I »meh in pesem in blagoslov! —I Pa kako bi ne bila zima v pot ledi, če hodi po srcu bol? Če| di s težkimi stopinjami, z veli pogledi spuščajoča hlad in groi na bledih licih smrt in sodboV pogubljenje, kako bi ne bila mat — Trudne kope oblakovi den vedih ekoz gozd, ugreznjei zamolklo tožbo, aolze nad zapui nim poljem, Uvajočim v neakoi ni žalosti: kako bi ne bila zim pomladi . . . Tako, je cveU nekoč rožal razvalino, Uko je legla nekočl na na tulipane in narcise.-- Via doloria! Kaj je bilo tw da aem zablodil danes nate,| aem ae epomnil davne blažen« in aedanje groze! — Tiati^H sva ila a Pepjno, noseča v di blagoalov. Sla sva brez besedil ko lepo mlada, Uko lepo srečna Kje aU že danes najini poti! 1 ko daleč aU ae že ločili, da se I jedva apoenava. Ne aporainjam da bi me bilo oblagodarilo nebo tiatega večera vsaj z eno pokol minuto. In nad njo se je dopoln enaka sodba. Mlada liea^H pečat pogubljenja, sj, zim« v mladi! - -Oddaljili «U se najini poti, \e5 VIA DOLORIS. Vilko Mul: otročje veselo, da eo ee mu pouo-|ni bilo - Markove bajU ii, ko je mielil aa va* to, pogoeto aroeile oči. Peti dan je Magfce odiel Mikla-W ga je spremil do vre* in mu podal roko, ifrwr* oči pe. ea ga glodale tako udano ln preseli, da «a ji sačudeno pogledal oelo js« Čar. j^tp.' iifiStUM itvi' v^tv4-|n take ja octal Miklavec v jer ii sopet sami pa nsdaj ss mu ni sdeU več Uko dolečaana, eelo sa-dovoljsa js bil, da Je mogel mi-eliti in premiiljevati o evoji bodo-1 £ .V?" -------- Prilli eo eieer|,efM ' T* trenotki, ko se je v srcu Is ogU-ail dvom, ko je le vstrepetaU ne- ^anealo ma je danea čieto nehote na tisto pot, ki ai me tolikokrat spomniU nsnjo. Ena eai ura iasa davnih let ae je Uko krčevito oprijela moje in tvoje du-ie: Pepina, tiata ura, ko eo iušte |le najine atopinje w> "Poti bo-Mrael plš je Ukrat ai-pal veU liate osamelih lip na hladne valove reke, polzeče pod paj- rat^ ašskest nšd njegovimi f^ff ^ I \juTi . ijTrll -Jasčlnl. Hlad je bil vaenaokoli Iel jami in eUji, a to je bilo UU kip, potem ja UI aopet močan in w svojih aanjah ie daleč Um v novem, lepiem življenju . . . Tako ee je napotil tretji dan nroti večeru šepet proet ia evn* hoden po ullei toko veeelo in po-kakoe ie oikoM. Gledal js po visokih hišah, ki eo eUU> po Undeh, Id eo ga sr— . I ■■ . vali, pe akore tU videl ničeearjpo« ▼ globokih žepih Se sdaj ge kajti vae njegove mhti eo bik Umi* kako ma je eemo premrli daleč sunaj Uga, na.Uroki eeetl,|wk deeeaala i*N0Ml Zanj je hlad simsksga večere, sli meni je bilo, da M bil »avriekal; čaka kamorkoli eem pogledal po avoji doli, veepoveod je dehtele veene in moje beeede ao bile peami... Aj, pomlad v simi! Prešel je bil aajn človek, varno ndelan v do* dt | belo hučmo, eključen v toplem kolah«, roke do komolcev ssko- maj da ae ie dosezajo po^k Proti liorisontu hladne pozalmo greva in najine stopinje ae ne | nejo več nikoli. Naj bo!-- Bok a Ubo, » tvojim blagoi vom in prokieUtvom, Via čj ris!--' Iz slovenskih naseN Ohisholm, Minn. V nedeljo, 27. svgusU pozno zvečer, po ki čanem »Uvk»rakem plesu, iaJ je naia unijske dvorana *or ravno pod nalo uradno soho.B njegaacem, ki ao bili hitro na cu meatrf, ac je zahvaliti, da aa genj cadušili in da povr.roJ škoda ni velika. Dvorana ima ator ca dva tiaoč oaeb. ( e bi i bila egorela, ne bi imeli nikl ga proatora ca aUvkarske ker naši "blcniamani" nam n« stopijo dvorane ca en večer, I jim tudi $100.00 plačali. Tudi naie unijake lietine so bile v varnoeti, da agorijo. Na kak čin Je ogenj naaUl, se nc ve, limo ai pa lahko. Poročevali OUjton, M. T. 81. avgw* Ic kanadskega Ubors za vojm| jetnike v Kingatonu, Ont begnila Krwln John »n Brubacher H aU iakala ■^^^Hletnem JS Nta Wi Al M je mora prehoditi U aoč, da f^i tieU večer cima, morda Uko A»MS« na kr^J, ki poaUvl reška sfana, da eefje le denee s so-mejnik med njegovim sedanjim in)"« speaainja, meate je bolela pom-novim življenjem Lekke eo mu Mi tako razkošna pomlad, da je bAe noge, da bi najraje aapleeal,|m pomnim take! In ko^Mtt^^^^H IM^^H I DL, 81 To mestece je pr«™ 1 gnezdo « prodpotopmnn Soprogi Adolf. A UJ ušle dvejeet meseeev j