Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Stajerskem. Gabriel Majcea. X. Od 1740 do 1790. .To je doba cesarioe Marije T^erezije in njenega sina cesarja Jožefa II. Vršile so se v tej dobi za kmeta '. velevažne izpnejiiembe, ki so njegovo življenje in torej tudi razmere v Jarenini korenito predrugačile.. Marija Terezija se j.e, dasi ji jje boj bil zoprn, raorala mnogo vojskovati, največ s Prusi.|o, k: je stremila po nemški krailjevski, oziroina cesarski kroni. Vsled tega je rabila innogo vojakov in bila prisiljena, uvesti splošno vojno dolžnost. Vendar se tem potora razmeroma ni jemalo mnogo ljudi v vojaški stan; nedostatek se je po stari šegi, ki je bila zavladala.v SOIetni vojski, dopolnjeval z najetimi prostovoljci; vrhu tega pa se je mlade ljudi slabega vedenja siloma devalo v vojaško suknjo. 1774 je cesarica ukazala, ustanoviti Ijudsko Solo v vsaki vefiji vasi, oziroma pri vSaki župnijski cerkvi, kjer je dotlej še ni bilo; da bi se pa pravica do nemške kron»e branla uspešneje, je učni jezik v šolah imoral biti nemški. S to naredbo je ljudska Šola bila zagotovljena iudi za Jarenino. Vendar je tukaj že med 1760 in 1770 deco začel poučev.ati Jakob Zinauer. Stanoval je v svoj' hiši (ki je pozneje bila peka.rja inlangerja), za šolsko sobo pa je služila neka soba v mežiia;riji. Tako je ostalo do 1812. Pogjejmo pa, kaj je Majrija Tereteljia storila za kmetski stan! Reči smemo, toliko, da jo slobodno iinenujemo mater kmetov. Najprej je odredila, da irna najemoištvo polagoma izginiti, to je, da se imajo najeta zemljišoa izpremeniti v lastnine podložnikov. S teta je na ŠtajerskeniA padla z rok' za'dnja 'Veriga sužonjstva. Nadalje je uredila lavdemiije, unirline in tlaikso, ki je^ kakor vemo, na Spod. Stajerskcm b.la zelo hnda, ter jo skrčila na 3 dni v- tednu, oziroma 156 dni' v letu. Da. bi pa kmet več opravil za se, se je pri papežu potegnila za tc, da je odpravil 24 . praznikov. Ker ravno govorimo o praznikih, bodi še omenjeno, da je od 1771 deželni patron na Stajerskem sv. ,Jožei namestu prejšnjegn s . Roperta. Marija Terezija je tudi dala vso zemljo na novo izmeriti, na tej podlagi natanko dolofiiti, knj je gospodovega, kaj kinetovega, dala natanko zapisati vsakega pravice in dolžnosti, dala. daw&k določiti po premoženju ter ga naložila gospodu po istem raizniierju kakor kmetu (katastet), vslTed česar je kmet odslej imel manj davka nositi. Grosposki je vzela rmnogo pravic ter jih dala novo ustanovljenemu okrožnemu uradu (kresiji), kojega glavna naloga je bila, kmeta varovati nasproti gra&caku; sicer pa je imel približno iste agende, kakor danes okrajno glavaratvo. Stajerska je bila razdeljena v 5-okrožij: judenburško, bruško, gra&ko, it^arilitorsko1 in ceJjsko. Da bi pa obfievanje med' okrožnim uradom in ljudstvom se vršilo laglje, je §e ustanovif.a okrajne urade za okraje, ki jih je v vseb okrožjih skupaj bilo 228. Oba urada, okrožni kakor okrajni, paj. sta bila podstavljenJa c. kr. gu- berniju (danes namestništvo) v Gradcu. Okrajnemu ura'du je ttl na čelu okrajni komisar; bil pa je to vsikdar kak ,,anntman", in sicer oni,, ki ,'je'bival sredi okraja ali ki je v okraju imel njijveč podlož-  nikov; • s ' tem so se prihranili stroški iza okrajni  urad.  Tudi n|a J!a,reninskem dvoru jei bil okrajni  urad in so k jareninskemu okraju ; spadale obfeine: Jareninski dol, Jiareninski vrti, Vajgen, Zrarzlenik, Kaniža, Vukovski vrh, Vukovski dol, IGornje in Spodnja Gradišče, Sentjurski dol, Spodnji, Gorrvii,  Mali SentiaVobski dol, Trankovec, Spodnje in Gor- nje Hlapje, PoCenik in Somart. Jareninski okraj pa je spadal pod okrožje mariborsko.' Glede sodstva je Marija Terezija pustila pravico, izreči obsodbo na smrt, le najvišji sodnijski instanci v deželi; kaznjenoo mufiiti je strogo prepovodala. Konfino še bodi omenjeno, da jo ustanovua v. kr. kmetijsko družbo, ki je v prvl vrsti imela pospeševati pridelovanje detelje, koruze, > krompirja, nada,lje sadjarstvo, čebelarstvo in svilorcjo. Krompir saditi je celo ukazala in najpridnej-šim dajala pre- mije. „ .  S temi-le naredbami je cesarica Manja Tere- zija Irimetski stan povzdignila tako, da se je zanj zafielai zlata doba. Cesar Jožef je sužcnjstvo a^ deželah, v kojih še ni bilo izgirfio, odpravil popolnoirrja.' Ostale so kmetu sT/PJdeče dolžnosti: cesarski davek, desetina duhovni in posvetni gosposki in tlaka.: siber pa je kmet šm vftdno bil podložnik gosposke. Tlako j& cesar tudi za pol- in četrtgrunte nalanko dolocil; za prve po 78, za druge po 39 dni na leto; tudi ie od- oid^ravil odpotnino. Nemško pravo se je rimskemu morailo; popolnoma umakniti; kazni, ki jih je gospoda smela nalagati^ so sa omilile. Tudi je ce^ur ukazal, naj se ustanovi toliko župnij, da nikdo nima hoditi črez dve milji (15 km) v svojo župnijsko eerkev. Vsled te naredbe so iz zemljišča iareninske župnije vzrastle sledeče samostalne župnije(, oziroma kur-aoije: Jarenijna, • Sv. Ilj 1784, Sv. JaJcob; 1785, Spodnja Kunigunda 1786 im' deloma Sv. Marjeta 1787. Ob enem se je ustanovila jarentoska dekanija, ki je 6bseg>ala poleg Jarenine Sv. Ilj, Sv. Jakob in Spod. Kunigundo. Germanizoval pa je Jožef II. Se ostreje nego mati njegova. '4- ¦I '* (Dal\e prlhodnilfi.)