CEL3SKI tednik

6. JUNIJA 1958
L. IX. ŠTEV. 22
CENA   15    DIN
OLA8ILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   CELJSKEGA  OKRAJA
ANKETA O DELAVSKEM UPRAVLJANJU
SKROMNI ODGOVORI.
KI VELIKO POVEDO
V zadnji številki našega lista smo ob-
javili prvi del ankete, ki smo jo izvedli
med tečajniki šestega seminarja Šole za
delavsko upravljanje na Teharju.
Danes objavljamo drugi del odgovo-
rov, na vprašanja, ki smo jih tečajnikom
zastavili. Tudi ti odgovori so ^po svoje
zanimivi in nam povedo marsikaj do-
brega in slabega iz prakse naših delav-
skih svetov. Sicer pa prepustimo bral-
cem, naj sami iz odgovorov presodijo,
kakšni so delavski sveti v nekaterih na-
ših podjetjih in kakšni bi morali biti,
da bi povsem odigrali svojo vlogo v na-
šem družbenem razvoju.
Vprašali smo:
»Največ smo razpravljali o premijah in pravi-
lih podjetja, o rekonstrukciji, o izboljšanju
kvalitete in o plačnem sistemu.«
»Največji problem je bil: voda, nabava kom-
presorjev in investicijska dela v jami, metan-
sko področje v jami, najnevarnejša dela in
prevoz.«
Ostali odgovori vsebujejo: proizvodnjo, tarif-
ne postavke, investicije, finančno stanje, deli-
tev čistega dohodka, stanovanja in skrb za de-
lavca.
(Nadaljevanje na 2. strani)^
1. ALI SO KOMPETENCE DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVE POD-
JETJA TOČNO RAZMEJENE? ALI PRIHAJA ZARADI NEJASNIH
KOMPETENC MORDA CELO DO TRENJ?
2. ALI SO VAM RAZUMLJIVA POROCiLA, O KATERIH STE RAZ-
PRAVLJALI NA SEJAH DELAVSKEGA SVETA?
3. O KAKŠNIH PROBLEMIH JE DELAVSKI SVET NAJVEČKRAT
RAZPRAVLJAL?
4. Z OZIROM NA IZKUŠNJE, KI STE JIH PRIDOBILI V SOLI ZA
DELAVSKO UPRAVLJANJE IN Z OZIROM NA PRAKSO DELAVSKE-
GA SVETA V VAŠEM PODJETJU, NAS ZANIMA VASE MNENJE, V
KAKSNI SMERI BI MORAL DELAVSKI SVET IZBOLJŠATI SVOJE
DELO?
1. PRIHAJA DO TRENJ
>Odnosi so v glavnem razmejeni, vendar vča-
sih pride tudi do kakega trenja.«
»Nisem opazil nobenih nepravilnosti, sicer pa
to tudi onemogoča poslovnik podjetja.«
»Koimpetence niso razmejene in prihaja do
trenj.«
»Mnogokrat pride tudi do trenj med upravo
podjetja in delavskim svetom. N. pr. uprava
podjetja je kupila osnovno sredstvo v vredno-
sti več milijonov din, in sicer mimo delavskega
sveta. Zaradi tega je prišlo do nesoglasja med
upravo in delavskim svetom.«
»Prihaja do trenj.«
»Med direktorjem in delavskim svetom do-
slej še ni prišlo do resnih sporov.«
»Z uvajanjem poslovnika delavskega sveta so
kompetence delavskega sveta, uprave podjetja
in direktorja točno razmejene. Do večjih trenj
Bi prišlo.«
»Kompetence nisfo tjočno razmejene, zaradi
česar pride večkrat do trenj.«
»Pri nas ni trenj, ker smo vsi člani delav-
skega sveta sprejeli poslovnik. Vse stvari re-
ŠHJemo skladno.«
»Pri nas nimamo pravil podjetja, niti poslov-
kih pravilnikov, s katerimi hi kompetence med
delavskim svetom in upravo podjetja točno
raalnejili.«
»Poslovni pravilniki pri nas ležijo v predalih.
Sindikalna organizacija bi morala poskrbeti, da
se s pravilniki seznani ves kolektiv.«
»Ker imamo poslovnik podjetja, so pravice
in dolžnosti delavskega sveta in upravnega od-
bora točno določene in ne prihaja do trenj.«
2.  POROCILA NAJ BI BILA RAZUMLJIVA
VSAKEMU ČLANU KOLEKTIVA
»Včasih so poročila razumljiva, večkrat so pa
tedi preveč filozofska in niso po domače raz-
ložena.«
»Finančna poročila mi v nobenem oziru niso
razumljiva, ker so vodilni uslužbenci potovali
T inozemstvo brez pravih vzrokov.«
»Finančna poročila o poslovanju podjetja so
težko razumljiva in preveč komplicirana.
»Poročila proizvodnje so mi jasna, finančna
»Najbolj razumem proizvodna poročila, ker
imam proizvodnjo vsak dan pred seboj.«
»Poročila so nam delno razumljiva, ker-do-
bimo gradivo za sejo že teden dni prej in ga
predelamo z ostalimi člani kolektiva.«
»Največkrat nimamo dovolj znanja, da bi lah-
ko samostojno tolmačili potek proizvodnje in
poslovanje podjetja. Zato nam je tudi finančno
in proizvodno poročilo nerazumljivo. Razumlji-
vo je le vodilnim kadrom. Zat bi naj bila po-
ročila bolj enostavna in v taki obliki, da bi
bila razumljiva vsakemu članu kolektiva. So
tudi primeri, da je v poročilih marsikaj izra-
ženo v odstotkih, ki ne prikažejo jasne slike
■in člani delavskega sveta večkrat ne vedo za
kaj glasujejo. Zato bi bilo zaželeno, da se ta-
ka poročila odpravijo.«
»Finančna poročila prepuščamo po navadi v
razlago računovodjem, ki jih preveč raztegu-
jejo in kompLicirajo. Zato se člani delavskega
sveta le redko oglašajo, da bi dali svoje pri-
pombe.«
3. O CEM SÖ NAJVEČ RAZPRAVLJALI?
»Delavski svet je razpravljal največ o zviša-
nju in izboljšanju proizvodnje, prav tako o
izboljšanju delavnic in strojev.«
»Največ razprav je bilo okoli stanovanjske
problematike in o razdelitvi osebnega dohodka.«
»O problemih proizvodnje in nabave surovin.«
»Delavski svet je največkrat razpravljal o
razvoju podjetja, o tarifnih pravilnikih in o
razdeljevanju dohodka sploh.«
»Največ smo razpravljali o razširitvi tovar-
ne, o izvozu naših izdelkov in o izgradnji sta-
novanjskih blokov.«
»O proizvodnji, o osvojitvi kvalitet in o pre-
mijah.«
»Delavski svet je največ razpravljal o storil-
nosti dela, o delovni disciplini, kar je tudi ro-
dilo uspeh.«
Petdesetletnica najstarejše
delavske godbe v Celju
Letos poteče petdeset let, ko je pešči-
ca "socialnodemokratskih železničarjev s
celjske železniške postaje ustanovila
lastno godbo na pihala, tako imenovano
železničarsko godbo. Danes je »železni-
čarska godba« ena izmed glavnih sekcij
železničarskega prosvetnega društva
»France Prešeren«. Prav ona je bila
1947. jedro, okrog katerega so se posto-
poma zbrali še pevci, ljubitelji tambu-
rice, harmonika/rji in drugi v Ijudsko-
prosvetno skupnost celjskih železničar-
jev. Potomec slabokrvnega rodu avstro-
slovenske socialne demokracije, ki se je
šele v zrelih letih zlil v živ organizem
delavskoprosvetne dejavnosti, ki dela v
duhu družbenih in kultumopolitičnih
načel, kakor jih je ^»ostavila naša ljud-
ska revolucija.
Godba bo proslavila svoj delovni ju-
bilej po naslednjem sporedu:
V soboto 14. junija ob 20. slavnostni
koncert na terasi doma OF (v primeru
slabega vremena v veliki unionski dvo-
rani).
V nedeljo 15. junija ob 9. slavnostna
seja v dvorani Delavskega odra (kino
Dom), nato povorka skozi mesto v Me-
stni park, kjer bo koncert.
Sodelujejo še želesin i carske godibe iz
Splita, Ljubljane, Maribora in Zidanega
mosta t^ ostale celjske godbe.
Si)ominske značke veljajo kot vsto|>-
nioe na oba koncerta.
Dan
prosvetnih
delavcev
v Celju
Tudi prosvetni delavci okraja Celje
bodo v soboto, dne 7. junija pohiteli v
Celje, kjer se bodo sestali po zgledu svo-
jih tovarišev iz Ljubljane, Maribora in
Trbovelj,
Dopoldanski program bo obsegal dru-
štveno-sindikalno poročilo, politično pro-
blematiko okraja, bo podal tov. Franc
Simonie, zvezni poslanec in okrajni se-
kretar ZK, tov. prof. Gustav Šilih pa bo
predaval »O vlogi učitelja v reformiram
šoli«.
Posebno nas veseli, da se bo te velike
prosvetne manifestacije udeležil tudi
tov. Vladko Majhen, član republiškega
Izvršnega sveta in predsednik Sveta za
šolstvo LRS.
V popoldanskem programu si bodo
nekateri ogledali premiero »Babilonski
stolp« od D. Roksandiča, ki jo bodo uči-
teljem in profesorjem posebej predva-
jali člani celjskega gledališča, drugi pa
bodo pohiteli na ogled rimskih izkopa-
nin s posebnim avtobusom v Šempeter
v Savinjski dolini, nekateri pa si bodo
ogledali »živo razstavo« mladine na II.
gimnaziji.
Večerni družabno-zabavni del na vrtu
Uniona pa naj bi za zaključek nudil
priložnost več kot tisočglavemu prosvet-
nemu kolektivu, da se med seboj spozna
tudi izven učilnice.
Pozdravljamo zbrane prosvetne de-
lavce ter jim želimo, da bi si na svojem
velikem zborovanju pridobili novih po-
bud zd nadaljnje delo!
NAJCENEJŠE
»GOSTIŠČE« V LAŠKEM
»Plačam, prosim ...«
»Mali golaž, dva kosa kruha, čaša
piva .. . Znaša skupaj ... 125 dinarjev.
Prosim lepo.«
Tako se vam zgodi v vsakem gostišču,
če vas zaloti lakota. Stotak in pol je
mimogrede proč ...
Ce pa ste član kolektiva »Volna« iz
Laškega, lahko dobite vse to najmanj
za polovico ceneje, kajti topel obrok v
obratnem bifeju stane 35 dinarjev, lah-
ko man.l, več pa nikoli.
Obratni bife v tovairni »Volna« Laško
so odprli letos februarja. Uredili so ma-
lo jedilnico s kuhinjo in stvar je stekla.
V začetku je bilo manj stalnih obisiko-
valcev bifeja, toda od meseca do mese-
ca je njihovo število rastlo.
Najprej so v bifeju začeli kuhati za
vajence, ki so prej jedli v hotelu Savi-
nja. Ti vajenci, ki imajo dopoldne prak-
tično delo, popoldne pa teoretični ixKik,
imajo od delavskega sveta odobreno
brezplačno kosilo. Nadalje bife kuha
mleko, kavo in čaj za tiste delavce, ki
jim je sanitamotehnična služba predpi-
sala tak obrok zaradi posebnih delovnih
pogojev.
Danes jemlje toplo hrano v bifeju
okoli 80 delavcev, ki stane največ 35 di-
narjev. Jedilni list običajno obsega go-
laž, vampe, fižol, zelje, kislo juho itd.
Upravnik bifeja, ki je hkrati tudi eko-
nom, je povedal, da bodo bržčas prišli
skozi brez izgube. Upa, da ne bo treba
preveč načeti sklada, ki ga je delavski
svet določil za dotacijo bifeju in počit-
niškemu domu v Piranu. Nizke cene so
zaradi izredno nizke režije, saj za to-
liko gostov, ki si seveda sami postrežejo,
skrbita praktično le dva človeka, če od-
računamo občasno pomoč, ko iz obrata
pošljejo kdaj katero izmed delavk v ku-
hinjo.
• Zdaj izpopolnjujejo prostore, da bo v
■kraDkem nastala v tovarni prava resta-
vracija. Se nekaj. Pijače so brezalkohol-
ne, edino pivo, in še to z najnižjo stop-
njo alkohola, je edina izjema.
4. junij — dan
krvodajalcev
Letos prvič proslavljamo 4. junij kot
dan krvodajalcev, ker se je na ta daji
pred 12 leti ustanovila transfuzijska
služba v Sloveniji. Prav je, da ljudem,
ki s svojim človekoljubnim dejanjem
— darovanjem najdragocenejše tekoči-
ne, krvi — rešujejo človeška življenja,
vsaj enkrat v letu posvetimo posebno
pozornost.
V Celju ibomo Dan krvodajalcev na-
mesto v sredo, 4. junija — proslavljali
v soboto, 7. junija ob 15. uri v dvorani
kina Union. Prostovoljni krvodajalci na-
še občine so večji del zaposleni ljudje
in bi se med tednom teže odtrgali od
dela, da bi proslavljali »svoj praznik«.
Na proslavi bo o ркипепи krvodajal-
ske službe govorila dr. Stanislava Strav-
sova, šef Transfuzijske postaje v Celju.
Za nagovorom bodo našim požrtvoval-
nim krvodajalcem v znak hvaležne po-
zornosti razdelili simbolične zlate in sre-
brne značke. Darovalec, ki je 5 ali več-
krat daroval kri, bo prejel srebrno znač-
ko, oni pa, ki je daroval kri 10 in več-
krat, bo prejel zlato značko. V celjski
občini bo razdeljenih 67 srebrnih in 33
zlatih značk. Za celjsko občino bodo
največ značk razdelili krvodajalcem
žalske in laške občine.
V našem okraju krvodajalske akcije
še nekam kar v redu potekajo, ker ka-
žejo posamezni občinski odbori RK in
sindikalne organizacije pri podjetjih za-
dostno prizadevnost in razumevanje za
te akcije. Število prostovoljnih dajalcev
krvi pa bo v našem okraju potrebno še
in še množiti. Cim več prostovoljcev
bomo imeli, tem manjkrat bo treba
enim in istim ljudem odvzemati kri. V
naši občini imamo ljudi, ki so 10-ikrat,
20-ikrat, pa tudi 30-krat darovali kri.
Ali se ne bi mladi in zdravi ljudje, ki
še nikoli niso s svojo krvjo pomagali so-
človeku, le zamislili ob taki plemeniti •
človekol j ubnosti ?
Obratni bife pri »Volni« v Laškem ima vedno več stalnih obiskovalcev. Na sli-
ki so dekleta pri kosilu, ki jim ga je izglasoval delavski svet.
KMEČKI PRAZNIK NA VRANSKEM
KOSE, GRÄBLJE IN TRAKTORJI
OB VELIKEM KMEČKEM PRAZNI-
KU, ZDRUŽENIM S PROSLAVAMI
DNEVA MLADOSTI, JE GOVORIL
PODPREDSEDNIK OKRAJNE ZA-
DRUŽNE ZVEZE V CELJU, TOVARIŠ
FRANC JERAJ, KI JE POUDARIL
POMEN   MEHANIZACIJE   ZA  NAŠE
KMETIJSTVO TER DEJAL: »DANES
SO ŠE ZMEROM PREDELI, KAMOR
MEHANIZACIJA ŠE NI PRODRLA,
TODA V BLIŽNJI PRIHODNOSTI BO
ZAJELA SLEDNJI KOŠČEK NAŠE
ZEMLJE. EDINI SMOTER PRE-
OBRAZBE NAŠE VASI JE, DA Z MI-
NIMALNIMI NAPORI DOSEŽEMO
CiM VEC, DA OSVOBODIMO NASE-
ÙA KMETA ZASTARELEGA OBDE-
LOVANJA IN MU NUDIMO VSO PO-
MOČ IN MOŽNOST ZA CIM VECJI
DONOS IN CIM BOLJ SMOTRNO PRI-
DELOVANJE. VSI SE BOMO ŠE NA-
DALJE BORILI ZA URESNIČITEV
TEGA CILJA.
»DANAŠNJE TEKMOVANJE JE VE-,
LIKO IN LAHKO BI GA BILI VESELI
TUDI DRUGI OKRAJI. NA TEM ME-
STU GRE VSE PRIZNANJE NAŠI
KMEČKI MLADINI, KI SE GA JE
UDELEŽILA. PRAV JE, DA JE PRAV
ONA NA CELU TEGA POHODA ME-
HANIZACIJE NA NAŠO VAS.«
Nato je tekmovalce kakor vse navzo-
če pozdravil še predsednik mladinske
organizacije aktiva mladih zadružnikov,
Druškovič.
V nedeljo je bilo na Vranskem vse na
nogah. Skozi trg je približno ob dveh
krenila povorka okrašenih traktorjev,
ki jih je spremljala množica ljudi —
proti   »aireni«, to  je, proti  bližnjemu
travniku, ki je prirediteljem vzel mno-
go časa in truda, da so ga pripravili za
tekmovanje. Predstavljajte si kaka štiri
nogometna igrišča, drugega poleg dru-
gega, drogove z zastavami vzdolž tek-
movalnih prog, pisano množico ljudi, ki
se je deloma posedla na nasprotni stra-
ni po griču, deloma ob ograji, narejeni
iz vrvice. Ce bi bil ograjen prostor gla-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Množice z zanimanjem spremljajo spretno tekmovalko na traktorju, mlado Milko Cizej
VOLITVE DELEGATOV
Volitve delegatov v skupščino social-
nega zavarovanja v konjiški občini so
končane. Zavarovanci so izvolili skupno
40 delegatov. Prihodnji teden bodo na
skupni konferenci vseh izvoljenih dele-
gatov izvolili 26 članov v skupščino po-
družnice zavoda za soc. zavarovanje v
Konjicah in 4 člane za okrajno skupšči-
no.
STRAN

6. JUNIJA — ŠTEV. 22
pogled po svetu
Tu nad Petkovimi njivami, na kate-
rih spomladanski pasji dnevi še niso
mogli stopiti zimskega snega, je mir,
pravi mir. Med snežišči bodejo skozi
rjavo, suho rušo prve rože, muhe, mu-
šice in žuželke marljivo hrenče, med
burjem in ruševjem se pogovarjajo
jerebi, kavri in plezalčki, nad nami pa
sinje nebo, sem in tja izgubljen oblak,
bela meglica, sem in tja človeški korak.
Po svetu, pod istim plavim nebom pa
cel roj nemirnih novic. Nikjer otoka
miru. Se na Ceylonu pod Indijo so
se sprli muslimani in budisti. Musli-
mani Tamili se nočejo podrediti Singa-
lom, čeprav je teh trikrat toliko. Ban-
daranaike ima polne roke dela, da bi
stvar spravil s sveta, kajti za tem spo-
rom stoje yelike sile in domača reak-
cija, ki ji tolerantni, h koeksistenci
u,smerieni sedanji režim ni všeč. Velike
sile — kamorkoli pogledamo, povsod
so zadaj. Vidimo jih v Omanu, kjer bi
Britanci radi z vojaško silo zavaro-
vali svojo posest, seveda »sveto posest.
Vidimo jih v Libanonu, kjer bi radi
utrdili položaje, odkar je ZAR postala
vabljiva sila za arabska ljudstva od
Perzijskega zaliva do Atlantika. ZAR
je protestirala v ZDA, zakaj se vme-
šavajo v notranje zadeve arabske
države. Previdna politika ZDA se kaže
v tem, da stvar ne bo prišla pred
Varnostni svet. Previdna poteza ZDA
je tudi to, da bodo indonezijske »poli-
cijske«čete dobile večjo pošiljko orožja
in hrane iz ZDA, čeprav je jasno, da
ZDA Sukarnovega režima ne gledajo z
lepimi očmi. Nič se ne ozirajo na pa-
tricijske zahteve Holandije, ki bi rada
obdržala vpliv na svoji stari koloniji
na starodaven način. Ta pa ni nič v
modi, zato ZDA vsaj skušajo delati vtis,
kakor da nimajo nič skupnega z njimi.
To kažejo tudi v Južni Ameriki, ki je
ob Nixonovem obisku z demonstraci-
jami pokazala, da ni zadovoljna z ošab-
nim, polkolonialnim režimom, ki ga
zavzemajo ZDA do svoje južne sosede
predvsem v gospodarskih zadevah. Ver-
jetno se bodo ZDA držale tiste besede
Filipa, makedonskega kralja, češ da z
zlatom otovorjen osel pride v vsako
trdnjavo. Zmerom to sicer ne drži, za-
nemarjati pa te besede v politiki ne
kaže.
Stara utrjena »kraljica« Evropa tudi
ne pride do miru. Podoba je, da so
se zadnje čase Nemci nekoliko zamislili
v svoj položaj. Adenauer sicer ne misli
odstopiti od svoje politike, ki naj bi s
silo združila obe Nemčiji in s tem na
germansko brutalen način vzpostavila
mir v Evropi. V dvanajstih letih še ni
prišel do tega, da ta politika ni uspešna,
ker sloni na utvarah, iluzijah. Mikojan,
Siovjetski predstavnik, je Adenauerju
to povedal celo v zdravici, češ Nemcem
bo še žal, ker so privolili v atomsko
oborožitev, kar ni navada v diplomat-
skih odnosih. Zato mnogi v Nemčiji
javno govore in pišejo, da morajo
glede združitve ubrati realnejšo pot, ne
pa se zanašati na lakoto, ki da bo zdaj
zdaj izbruhnila v SZ, in na rumeno ne-
varnost, pred katero se bodo Rusi mo-
rali zateči k Evropi.
Adenauerja tudi skrbi, kako bo s
Francijo, kajti njegova moč in moč
Zahodne Nemčije je zrasla iz francoske
slabosti. Znano je, da De Gaulle ni
odobraval pariških sporazumov in da
mu marsikaj pri NATO paktu ni všeč.
Verjetno kot fanatični vernik v slavo
Francije tudi ne vidi rad Nemca na
čelu atlantskega štaba. Ni čuda, če mu
marajo njegovi pariški informatorji
direktno pošiljati vsa poročila, kako se
razvija v Franciji boj za četrto repub-
liko. Da stvar ni tako preprosta, se vidi
iz tega, ker ni nobenih pravih komen-
tarjev iz Amerike, pa tudi iz Anglije
prihajajo bledi komentarji.
»Najslavnejši mož« francoske seda-
njosti pa je sprejel mandat za sestavo
vlade, vendar se čuti toliko vzvišenega
nad ljudmi in dogodki, da se s stranka-
mi ne pogaja sam, marveč je vpregel v
to predsednika republike Cotyja. To je
čudno in proti ustavi, vendar tako je.
Tudi če je res, da je za De Gaulla 90%,
vendar ne bo prišel na oblast po volji
ljudstva, marveč zaradi strahu pred
državljansko vojsko, to je v javni psi-
hozi, ki za demokratične metode ni nič
kaj ugodna. Poleg tega je sprejel man-
dat v trenutku, ko so alžirski generali
vprizorili državni udar na Korziki, ko
se pojavljajo v južni Franciji alžirski
odbori narodne rešitve, to se pravi, ko
na Pariz tretje republike pritiska gene-
ralski puč s tako silo, da je vlada za-
stražila s posebnimi četami pariška
letališča. De Gaulle generalov ni obso-
dil, nasprotno v pismu bivšemu predsed-
niku Vincentu Auriolu je dal Massuju
in njegovim pristašem hudo poiuho, češ
armada dela tisto, kar je omogočila
nesposobnost vlade.
Vlada pa niti nima namena, da bi
zavrnila alžirske pučiste, saj je komaj
obsodila udar na Korziki, istočasno pa
hvalila njihove poteze v Alžiru. Poleg
tega je pri Varnostnem svetu prote-
stirala zoper Tunižane, kar je spet eden
klasičnih primerov surove, nasilne po-
litike. Francoska vojska je izzvala in-
ciderit v Remadi, zdaj pa se vlada pri-
tožuje, da Tunižani kršijo modus viven-
di med francosko in tuniško vojsko. V
težavnem položaju je Burgiba, lahko pa
tudi ni štabu atlantske vojske. Ni čuda,
da sta se Dulles in Eisenhower dolgo
posvetovala prav zaradi Tunisa, medtem
ko se o Franciji baje nista menila, češ
da je to notranja zadeva. In vendarle ni,
saj vemo za dialektično zvezo in sood-
visnost med notranjo in zunanjo poli-
tiko.
De Gaulle pa o Alžiru molči. Pravijo,
da ne bo šel pred parlament, če ne bo
imel jamstva, da bo prodrl z vsem, kar
bo predlagal in zahteval. Mnogi se
vprašujejo, če bo zaradi Alžira sploh
lahko rekel kaj drugega, kar zahtevajo
tisti generali, po volji katerih je stopil
v Elizejsko palačo.
Vrhunski sestanek ni več aktualen,
je že v drugem planu, toliko da se še
vidi njegov dossier na diplomatskih
mizah. Hruščev je 24. maja, ko je zbral
predstavnike varšavske zveze, ponudil
NATO paktu nenapadalni pakt in ob-
enem napadel ZDA, da s svojimi ukrepi
potiskajo ves svet na rob atomske
vojne. Istočasno pa je SZ odpovedala
gospodarske sporazume z Jugoslavijo
in to enostransko. Razume se, da tak
postopek ni v čast socialističnim med-
državnim odnosom in da samo zapleta
že tako težak položaj na svetu. Zato ni
nič čudnega, če naša država tako rav-
nanje obsoja pred vso svetovno jav-
nostjo, ker ni v skladu s socialističnimi
idejami o sodelovanju med narodi.  T. O.
LETOS BOLJE
PRIPRAVUENI KAKOR LANI
v NACRTU PRENOVITEV PETRICKA. — POSEBNA KOMISIJA BO PRE-
GLEDALA STANJE TERMALNEGA VRELCA V RIMSKIH TOPLICAH. —
PETROL NAJ BI POSTAVIL BENCINSKE ČRPALKE V MOZIRJU IN OSTA-
LIH KRAJIH V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI, EDINA KAVARNA V CELJU
— BREZ SLADOLEDA.
Tov. Jenko: Povečati skrb občine za
turizem
Cepirav še ni dolgo tega, kar smo pi-
sali o turizmu in čeprav je celjska ob-
čina o njem razpravljala letos bolj kot
kdajkoli, ta panoga še vedno ni na ze-
leni veji. Tako smo v Celju samem lah-
ko videli, kako je večina gostinskih ob-
ratov pričela urejati svoje vrtove prav
v času, ko so si gosti želeli sedeti na
prostem. Da bi v zvezi s tem in v zvezi
s predpripravami na turistično sezono
sploh, zvedeli kaj več, smo zaprosili tov.
Rada Jenka, predsednika Sveta za turi-
zem in gostinstvo v celjskem okraju, za
kratek razgovor.
Na Svetu za turizem so pretekle dni
razpravljali o predpripravah za turi-
stično sezono in ob tej priliki sestavili
posebno komisijo, ki je pregledala vsa
gostinska pK>djetja v okraju. Le-ta je
ugotovila, da je stanje sicer boljše ka-
kor lani, da pa še vedno ni zadovoljivo,?
da ne ustreza vsem zahtevam in da bo
nekatere pomanjkljivosti treba odpra- '
viti.
»Povečati hočemo skrb občine za tu-
rizem,« je dejal tov. Jenko. »Končno je
to vprašanje v njenem interesu. Zato
smo v to komisijo imenovali tudi nje-
nega člana. — Posamezne občine se za
letošnjo sezono niso dovolj pripravile.
Vzroki so objektivni in se nanašajo v
glavnem na investicije. Načrti za grad-
nje so bili namreč prepozno potrjeni.«
Tu, kakor smo že pisali, je eden iz-
med večjih problemov, kar se celjskega
turizma tiče, in nič manjši v okrajnem
merilu. — Tudi s cenami ni vse, kakor
bi moralo biti. Gostinska zbornica v
Celju je v soglasju s celjsko turistično
podzvezo izdala cenik, po katerem naj
bi posamezna podjetja prodajala pre-
hranbene artikle in pijačo. Medtem ko
so nekatera večja in solidne j ša podjetja
te cene upoštevala, se dogaja, da jih
dvigajo nekatera manjša. Svet za turi-
zem in gostinstvo meni, da je tako zvi-
ševanje neupravičeno in bo zato krši-
teljem stopil na prste.
Eeden izmed večjih problemov je na-
dalje pivo. Potrebe .po tej sorazmerno
ceneni pijači nenehno rastejo, medtem
ko so kapacitete dosti premajne. Razen
tega tudi prevoz piva ni preveč smotrn.
Iz Maribora ga vozijo v Celje, iz Laške-
ga v Maribor in tako dalje.
Ko smo govorili o nekaterih naših
vidnejših turističnih krajih, o Dobrni in
o Rogaški Slatini, smo zvedeli, da sta se
le-ta na letošnjo sezono dobro pripravi-
la, zlasti Dobrna; da se bo Velenje uve-
ljavilo predvsem, ko bodo uredili zim-
ski bazen; da nameravajo do sem uvesti
motorni vlak in ga preko Celja povezati
z Zidanim mostom in Rogaško Slatino;
da je tako imenovani hišni turizem sla-
bo razvit, s čimer bi se morale ukvar-
jati zlasti občine; da je turistični urad
Putnik v svojem poslovanju mlahav in
neživljenjski; da vprašanje avtobusov
ni nič manj pereče, kakor je bilo (turi-
stična zveza je nameravala uvesti avto-
busno progo na Stari grad, vendar ni
bilo mogoče dobiti avtobusa) in tako
dalje.
Zvedeli smo še, da nameravajo pre-
noviti Petrička, v kolikor bodo na raz-
polago zadostna sredstva, in tako ustva-
riti nekakšen protiutež restavraciji na
Starem gradu; da je dotok vode v bazen
v Rimskih Toplicah slabši kakor je bil
in da bo zato iposebna komisija ugoto-
vila stanje in vzroke; da bo Petrol mor-
da vendarle postavil potrebne bencinske
črpalke v krajih Zgornje Savinjske do-
line, s čimer bo navsezadnje razbreme-
nil celjske in okoliške; in da Evropa —
edina kavama v Celju — nima slado-
leda, ki bi ga lahko imela, če bi upošte-
vala, da do Zvezde ni daleč. Prav na
koncu nas je zanimalo še vprašanje
prometa domačih in tujih gostov; ta se
bo letos ipovečal za okrog 10 odstotkov.
Kar pa zadeva rak rano našega gostin-
stva, »vremena bodo se zjasnila«, kajti
Gostinska zbornica v Celju, ki je na
tem področju v zadnjih dveh letih na-
redila toliko kot vsa leta poprej, bo le-
tos pripravila gostinsko šolo, tako da
bomo prihodnje leto dobili poleg seda-
njega kadra, ki je zaradi potreb v veliki
meri neikvalificiran, še prepotrebni stro-
kovni kader._
TRIDNEVNI SEMINAR
Sindikalni svet v Konjicah pripravlja
za drugo polovico junija tridnevni se-
minar za Glane DS, UO in nekaterih
sindikalnih odbornikov. Predavali bodo
predavatelji iz Sole za delavsiko uprav-
ljanje na Teharju.
DE G4ULLE V OBLACiLNICI
»Le katero obleko bi si izbral?«
Napredna gibanja v preteklosti
Veliha žetev danošnjega časa
PROSLAVA 90-LETNICE ŽALSKEGA TABORA BO 14. SEPTEMBRA
Na seji pripravljalnega odibora za pro-
slavo 90-letnice žalskega tabora, ki je
bila pretekli teden, so razpravljali o
okvirnem programu, ki naj bi obsegal
vse prireditve, posvečene temu zgodo-
vinskemu dogodku.
Predvsem so sklenili, da proslavi ne bi
dali obeležja republiškega, niti oikraj-
nega značaja, temveč bo v okviru obči-
ne, sodelovale pa bodo občine Celje in
Šoštanj. Okvirnega programa vseh pri-
reditev na seji niso dokončno določili, '
kar pa je za takšno dolgo dobo vnaprej
pravzaprav nemogoče, ker se utegne še
marsikaj spremeniti. V okvir proslav
pa lahko brez pridržka že napovemo, da
bo ta dan velika parada kmetijske me-
hanizacije in prikaz napredka kmetij-
stva, prav tako bodo svoje delo prika-
zali tudi vsi kolektivi. Sploh je namen,
da bi ob tej proslavi dali poudarka druž-
benemu upravljanju, napredku današ-
njega časa v Savinjski dolini, kulturne-
mu življenju v teh 'krajih itd. Isti dan
bo svečano odprt tudi »Hmeljarski
dom«, predvidoma pa bo tudi tekmova-
nje članov društev Ljudske tehnike in
gasilskih društev.
Med najpomembnejše kulturne prire-
ditve bo brez dvoma spadalo okrajno
tekmovanje pevskih zborov »Svobod«,
kjer bo nastopilo okoli 700 do 1000 pev-
cev in pevk. V tem času bo izšel tud;
spominski zbornik. Verjetno bo nasto-
pilo v enem izmed večjih krajer v ob-
čini tudi dmištvo »Slava Klavora« iz
Maribora, združene igralske družine
pripravljajo Kreftovo »Veliko puntari-
jo«, ki jo bodo uprizorili v letnem gle-
dališču v Grižah. Razmišljajo tudi o
tem, da bi povabili, ljubljansko opero
in celjsko gledališče s »Tugomerjem«. V
okvir teh proslav bi vključili tudi na-
stope telovadnih društev »Partizan«.
Novost na tej prireditvi bo brez dvo-
ma tudi preizkušnja piva. Sodelovale
bodo nemara vse jugoslovanske pivo-
varne, ki iz Savinjske doline dobivajo
hmelj.
Podrobnosti o predvideni proslavi za-
enkrat še niso znane. Vsekakor pa lah-
ko po vsebini okvirnega programa po-
vzamemo, da bo proslava 90-letnice ta-
bora v Žalcu, ki je močno razgibal na-
cionalno zavest naših krajev, izredno
pomembna prireditev, zlasti še zato, ker
bo poudarek prireditev posvečen današ-
nji stvarnosti, današnjemu napredku
vsega političnega, gospodarskega in kul-
turnega življenja v Savinjski dolini.
SKROMNI ODGOVORI KI
VELIKO POVEDO
(Nadaljevanje s 1. strani)
4. TESNEJŠI STIK S SINDIKALNO
PODRUŽNICO
»Delo delavskega sveta je mogoče izboljšati,
če bi Se vsi člani kolektiva, delavskega sveta
in vodilni uslužbenci bolj podrobneje seznanili
s svojimi dolžnostmi in pravicami.«
»Pri nas se člani delavskega sveta boje raz-
pravljati. To bojazen bo treba odpraviti. De-
lavski svef bi moral bolj skrbeti za delovnega
človeka.«
xDa bi pridobil na veljavi, katere do sedaj ni
imel.«
»Z ozirom na izkušnje, ki sem jih dobil v
tem   seminarju,   sem   mnenja,  da  bi  delavski
svet moral v bodoče delati v večji povezavi
predvsem s sindikatom in obveščati ves kolektiv
o sklepih in drugih problemih podjetja.«
»Izkušnje, katere sem dobil v šoli mi bodo
zelo koristile pri bodočem delu delavskega
svete. Delavski svet naj bi imel večji stik s
sindikalno podružnico.«
»Delavski svet bo moral skrbeti za kader, ne
samo strokovni ampak tudi politični. Le tako
bomo dosegli še večje uspehe, kajti dober de-
lavec še ni vse, če ne ve za kaj dela in kaj
dela.«
»Vsekakor je potreben boljši stik s sindikalno
podružnico. Delavski sveti naj bi vsa važnejša
vprašanja reševali z referendumom — glasova-
njem celotnega kolektiva. Več skrili bo treba
posvetiti delovnemu človeku, da se bo čim prej
izobrazil in da se bo zavedal, da je on uprav-
Ijalec v podjetju. Tako se bo povečala storil-
nost in z njo se bo izboljšalo tudi življenje.«
»Sem že več let član delavskega sveta. Iz do-
sedanjih izkušenj in izkušenj iz šole bi bilo
potrebno večje sodelovanje delavskega sveta _ s
sindikatom in celotnim kolektivom. Posvetiti
večjo skrb delavcu in ga seznaniti z vsemi no-
vostmi in predpisi.«
»Moje mnenje je, da podjetje usmeri čim več
ljudi v to šolo. saj bi prišlo na ta način naj-
bolj do izraza delavsko samoupravljanje.«
»Člani delavskega sveta bi se morali pred
sejo seznaniti s problemi, o katerih bodo raz-
pravljali. Prej bi se naj posvetovali tudi s svo-
jimi volivci-člani kolektiva. Izvajanje sklepov
delavskega sveta bi morali kontrolirati in z
njimi seznaniti ves delovni kolektiv.«
»Delavski sveti bi se morali velike bolj izob-
raževati in usposabljati za svoje odgovorno de-
lo. Le s takimi člani lahko podjetje računa na
uspeh poslovanja.«
Ostali odgovori so podobni. V njih je izražena
težnja, naj bi čimveč članov delavskih svetov
obiskaio .^olo za delavsko upravljanje na Te-
harju. «aj bo pridobljeno znanje v veliko ko-
rist boljšemu aelii delavskih svetov.
*
Tako so odgovorili na postavljena
vprašanja tečajniki бо1е za delavsko
upravljanje na Teharju. Iz teh, sicer
skromnih odgovorov se vendarle da raz-
brati, kakšno je stanje v naših delav-
skih svetih. Poleg uspehov, ki so jih or-
gani delavskega samoupravljanja doslej
dosegli, izbijajo iz teh odgovorov eence.
ki zavirajo uspešnejše delo naših uprav-
Ijalcev.
Razmejitev kompetenc, poštena in od-
krita beseda, poglobljena in vsebinska
razpravljanja v preprostem jeziku, kon-
trola izvajanja sklepov, tesnejši stiki s
sindikalno podružnico in kolektivom,
večja zavest upravljalcev, da brez bojaz-
ni uveljavljajo svoje pravice in z večjim
poletom izpolnjujejo svoje dolžnosti, re-
ševanje problemov proizvodnje in storil-
nosti v podjetju ter vpliv na gospodarje-
nje v komuni — to so temeljni kamni,
na katerih zidamo stavbo našega bolj-
šega življenja.
V kolikor bodo ti kamni bolj čvrsti,
tem večji uspehi in manj pomanjkljivo- .
sti ter napak ibo v naših podjetjih. Eden
od glavnih pogojev, da bi to čimprej
dosegli, je nenehno izobraževanje de-
lavcev. Levji delež v teh nap>orih pa
ima vsekakor Sola za delavsko in druž-
beno upravljanje na Teharju, ki skrbi
za izobrazbo in vzgojo upravljalcev na-
ših podjetij. -ma-
KMECKI PRAZNIK V DOBRNI
Aktivi mladih zadružnikov vojniške
občine so preteklo nedeljo lepo prosla-
vili svoj praznik v Dobrni. Dopoldne so
priredili razstavo plemenske živine. Ve-
čina živine je bila ocenjena v drugo ka-
tegorijo. Prvo nagrado za najlei>šo kra-
vo je dobil Fedor Pirkmajer iz Dobrne,
med telicami pa je dobila najboljšo oce-
no telica, last Antona Šibane. Razstavili
so tudi kokoši in svinje. Obiskovalci so
občudovali predvsem svinjo, last rej-
Sikega centra KZ Dobrna.
V popoldanskem programu, ki se je
pričel s ix>vorko, so se pomerili v spret-
nosti mladi.kosci in grabljice, tekmovali
pa so tudi v strojni košnji s traktorji.
Ekipno prvenstvo koscev in grabljic je
zasedel aktiv mladih zadružnikov iz Do-
brne, prvo mesto v košnji s traktorjem
pa izurjen traktorist Boris iz Vojnika.
Končno so ee pomerili še zmagovalci po-
sameznih ekip in je bil za najboljšega
kosca vojniške občine proglašen Anton
Leber.
Še vedno
prepogosta tradicija
v nekaterih podjetjih:
Kamor stroj,
tja va^ončki...
6. JUNIJA — STEV. 22

STRAN 3
Pred leti 40 - letos pa že4001 papirja
PAPIRNICA V VIŠNJI VASI - KOLEKTIV PRIDNIH INi PRIZADEVNIH LJUDI
Ko smo se pred dnevi mudili v voj-
niški občini, so nam na občini povedali,
da je Papirnica v Višnji vasi zadnje
čase dosegla lepe uspehe in da bi se
dalo marsikaj dobrega napisati o tem
kolektivu. Obiskali smo ta kolektiv in
v pogovoru s predsednikom delavskega
sveta tov. Ignacem Doler jem, ki je obra-
tovodja zabojarne, in direktorjem tov.
Karlom Žerjavom zvedeli toliko lepih
in dobrih stvari, da se o njih splača na-
pisati nekaj besed.
Papirnica v Višnji vasi je majhno
podjetje, saj je v njej zaposlenih komaj
68 delavcev in uslužbencev, vendar ti
ljudje ustvarjajo kar lepe proizvodne
uspehe in kar je najvažnejše, dvigajo
tudi storilnost.
V tem kolektivu izdelujejo filomeiit
(ovojni papir), zaboje po naročilu in ža-
gajo les, za lastne potrebe manj, največ
za usluge. Njihova surovina je v glav-
nem odpadni les, ki ga dobivajo največ
od Lesnega podjetja Lava pri Celju in
ga prekuhavajo v celulozo, iz katere de-
lajo ovojni papir. Odjemalcev imajo to-
liko, da ne zmorejo vseh naročil. Ves
papir prodajo v državi.
Pogovor je postajal vedno bolj živa-
hen^
»In uspehi? Kje so najbolj vidni?«
sem vprašal.
»Pred osmimi leti smo izdelali letno
komaj 30 do 40 ton papirja, letos pa ga
bomo izdelali 400 ton.«
»Vsako leto je podjetje vedno bolj
raslo, storilnost se je dvignila in sedaj
se je podjetje toliko razširilo, da po-
stajajo prostori že pretesni.«
»Ali nameravate papirnico povečati?«
»Sedaj delamo v izredno težkih po-
gojih. Ozka grla so v parilnici in sušil-
nici papirja. Zato bomo letos razširili
te prostore, opravili remont strojev in
izboljšali sanitarne naprave. Uredili bo-
mo upravne prostore in kopalnico za
delavce. Z nabavo nove lokomobile bo
trikrat več pare kot sedaj. Sedaj gre
veliko pare v izgubo. Z rekonstrukcijo
pa bo vsa para izkoriščena. Uporabljali
jo bomo ne le za sušilnico, temveč tudi
za pogon in za centralno kurjavo.«
»Komu ste zaupali remont podjetja?«
»V glavnem delamo v režiji, strokov-
na dela (gradnja sušilnice) pa smo za-
upali domačemu podjetju Dolomit iz
Frankolovega. Tako bodo vsa dela mno-
go ceneje kot bi bila sicer. Okraj nam
je odobril 25 milijonov investicijskega
kredita in ta vsota nam bo zadostovala,
da bomo v glavnem razširili sušilnico,
povečali kurilnico in opravili vsa ostala
manjša dela. Tudi tovorni avto bomo
nabavili, kajti ta, ki ga imamo, je že
odslužil.«
»Kaj pa delavski svet,« sem podregal.
»Sestaja se vsak mesec. Največ pozor-
nosti posvečamo kontroli izvrševanja
plana. In če kje nastane kakšna ovira,
to takoj odpravimo. Lani delavski svet
ni v redu delal. Trenja so nastala med
delavskim svetom in uprav, vodstvom,
največ po zaslugi bivšega predsednika
delavskega sveta, ki je vlogo sveta ne-
kam čudno razumel, največkrat v svojo
korist. Tako ni moglo iti več dalje in
spor smo še pravočasno, letos februarja
Sušilnico papirja bodo letos še razširili'
_in tako odjpravili ozko nlo
razčistili. Sedaj je zopet vse v redu. V
kolektivu je visoka zavest in disciplina.
Vsak se zaveda, da bo več imel, če bo
več ustvaril. Vsak obrat ima svoje za-
stopnike v delavskem svetu, ki prenaša
na delavce v obratu naloge, skupne
norme pa so vplivale, da lenuhov in
slabih delavcev v podjetju ni več.«
»In proizvodni uspehi,« sem vprašal.
»Ze lani smo storilnost v primerjavi
s predlanskim letom dvignili za okoli
30 %. Čeprav so letos plani višji od lan-
skih, smo v prvih štirih mesecih letoš-
njega leta proizvodne načrte prekora-
čili, kljub temu, da je obrat papirnica
en mesec stal. Ti uspehi so vidni v za-
bojarni, ki je presegla do konca aprila
plan za 25 %, papirnica za 14 % in žaga
celo za 25 %. To smo dosegli ob soraz-\
memo majhnem povečanju delovne sile,!
saj je od lani na letos le 16 delavcev]
več. Če bo šlo tako naprej, zlasti pa ko\
bo izvršen remont, upamo, da bomo le-]
tos prekoračili letni plan za 25 %. Ti
uspehi so predvsem rezultat pridnosti,'
volje in delovne discipline naših de-
lavcev, hkrati pa prizadevanju, da se
ves odpadni material izkoristi, da nič]
ne gre v izgubo in da vsak štedi ко1тот\
le more in dà od sebe čim več na svo-¡
jem delovnem mestu.« j
Tako smo se pogovarjali še o mar-\
sičem. Dobili smo vtis, da je to zares
eden skromnih in prizadevnih kolekti-
vov v naši okolici. Tako kot sta skrom-
na direktor in predsednik delavskega
sveta podjetja, s katerimi smo se po-
govarjali, se odraža ta skromnost tudi
pri njihovih cenah, o katerih sta nam
ob zaključku povedala še to-le:
»Glede cen smo visoko konkurenčni
z vsemi sorodnimi podjetji, pa naj bo
to pri papirju, zabojih ali pri žaganju.
Cene žaganju in zabojev so znatno nižje
od drugih podjetij. Cene smo lani zni-
žali za 5%, zabojem pa celo za 10% in
kljub temu je finančni uspeh zelo ugo-
den, kar pomeni, da delamo zelo eko-
nomično. Zal pa s tem nismo dosegli
tega, kar smo nameravali — namreč da
bi znižanje cen občutil potrošnik. Naj-
več grosističnih podjetij, ki kupuje od
nas, je izkoristilo konjunkturni položaj
zaradi pomanjkanja papirja in namesto,
da bi znižala ceno potrošniku, so to naše
znižanje izkoristila v svojo korist, saj
je znašala marža tudi 40 din pri kg.
Tako ni čudno, če smo lani čitali kritike
o nekaterih trgovskih podjetjih zlasti
na jugu, ki so delila tudi po 18 plač in
več na leto, žal z denarjem, ki bi moral
ostati predvsem pri tistih, ki ustvar-
jajo.«
-ma-
KOSE, GRUBLJE IN TRÍ1KT0R3I!
Nadaljevanje s 1. strani)
dek, bi človek lahko mislil, kakor da
so se vsi ti ljudje zbrali kot gledalci
kake nogometne tekme. Toda tekmova-
nje je bilo —. vsa'j zanje — bolj zanimi-
vo in nemara celo pametnejše.
Po uvodnih svečanostih so zabrneli
traktorji. Toda ker traktorji hitreje ko-
sijo od ročnih koscev, so jim le-ti pre-
pustili začetek. Tako so se potem, ko
so izžrebali štartne številke, razmestili
po progah. Bilo jih je devet; vsi mladi.
Njihova tekma, pri kateri ne bi bilo
treba posebej govoriti o velikih naporih
in o vročini, je bila tekma na 1,58 ara
ali na 4,5 krat 35 kvadratnih metrov,
kolikor je moral vsak pokositi. In sko-
raj neverjetno se sliši, da je tak kos
zmagovalec — Leopold Papež z Vran-
skega pokosil v sedmih minutah! —
Komisija, ki je ocenjevala čistočo koš-
nje, hitrost, držo i. dr. mu je določila
prvo mesto. Tudi Anton Farčnik z Vran-
skega in Martin Jerman s Tabora, dru-
go in tretje plasirana, nista dosti za-
ostala.
Precej laže in neprimerno hitreje je
šlo s traktorji in menda na tej prire-
ditvi ni bilo človeka, ki bi mislil naro-
be, da se namreč morda laže kosi ročno.
Ne. Ce bi tehnična izvedba (pri obra-
čanju ti'aktorjev) dopuščala nastop vseh
traktoristov naenkrat, bi bil cel travnik
v hipu pokošen. Pri tem je bilo treba
obvladati samo stroje. In te so poleg
šest ipoklicnih traktoristov obvladali tu-
di ostali, pravzaprav pravkar »pečeni«.
Tik pred tem so namreč opravili trak-
torske izpite. Njihov teren je bil večji,
in sicer so tekmovali na dveh arih in
pol, to je, na 75 krat 5 kvadratnih me-
trih. Med mlajšimi je prvo mesto zase-
del Franc Culk z Vranskega in s tem
osvojil pokal prvaka, drugo Andrej
Kunst z Gomilskega in tretje Milka Ci-
zej z Gomilsikega; med starejšimi ozi-
roma poklicnimi traktoristi je bil naj-
boljši Jože Trglau z Vranskega, drugi
Janko Kobal s Tabora in tretji Anton
Cizej z Gomilskega.
Poleg ročnih koscev in traktoristov so
tekmovale še grabi j ice, 48 po številu ali
12 parov. Najboljši sta bili Vida Mežnar
in Lucija Kokolj s Tabora, za njima
Marija Ocvirk in Magda Bastei z Go-
milskega ter Stanislava Papež in Dragi-
ca Piki z Vranskega.
Tekmovanje, ki ga je organizirala
Okrajna zadružna zveza v Celju ob so-
delovanju treh kmetijskih zadrug, akti-
vov mladih zadružnikov in šele pred
kratkim ustanovljene mladinske orga-
nizacije Vransko, je bilo izbirno tekmo-
vanje za republiške tekme, ki bodo
avgusta v Novem mestu. Na tihem so
nam zaui>ali, da bi želeli prehodni re-
publiški pokal v trajno last. Morda ga
bodo resnično dobili.
Tekma starega z novim
ZAKAJ »VSI NA MORJE?«
Vsako leto odhajajo dijaki,
učenci raznih šol, zlasti maturanti
vseh srednjih šol na daljša poto-
vanja. Pod geslom, spoznaj svojo
domovino, pa se običajno skriva
tudi edini cilj, kako priti do mor-
ja in ob kopanju preživeti kratek
oddih po tolikih naporih na izpi-
tih in izpraševanjih. Lepo je to
in razumljivo, kajti malo je ljudi,
ki bi jim ne bilo do tega, da se
srečajo s sinjo gladino našega Ja-
drana, zlasti še, če naj bo to prvo
srečanje z njim. Na takih turne-
jah mladina res tudi dosti vidi, v
kolikor ji napori potovanja ne
slabijo opazovalnega čuta. Dosti-
krat se zgodi, da mladina le pre-
več hiti do končnega cilja nekje
ob veliki luži.
»Vsi na morje«. Moj namen je,
da spregovorim o nekem drugem
problemu. Če imajo take ekskur-
zije poleg zabavnega tudi svoj do-
moznanski značaj, potem res ne
morem mimo ugotovitve, da gre
mladina na dolge poti po državi,
pri tem pa niti svoje ožje domo-
vine ne pozna dobro. Zaporedje
spoznavanja domovine in sveta s
tem res ni popolnoma normalno.
Zakaj vse te besede? Zato, ker
smo zvedeli, da je Okrajni odbor
Zveze borcev v Celju že nekajkrat
ponudil nekaterim šolam svojo
pomoč, če bi ti mladi ljudje hoteli
prebiti nekaj dni na pohodu po
partizanskih krajih, ker bi na tak
način spoznali tudi poglavitno
zgodovinsko obdobje našega ljud-
stva. Ni ravno prijetno danes na-
vezati pogovor z mladimi intelek-
tualci, ki o zgodovini osvobodil-
nega boja svojih očetov in mater
domala nič ne vedo. Njihovo zna-
nje o tem je sila povprečno in po-
vršno. In vendar so oni tisti, ki
bodo poželi največ plodov osvo-
bodilne borbe. In kakšno obliko,
ki bi bila boljša od takega poho-
da, bi še lahko izbrali, da bi do-
segli ta namen"} Kako zelo bi tako
temeljito spoznavanje, združeno z
zabavo, koristilo na primer našim
bodočim vzgojiteljem, ki bodo
morali v duhu oživljanja parti-
zanskih tradicij vzgajati nove ge-
neracije. O tem naj bi šolska vod-
stva, zlasti pa organizacije dijaške
mladine v bodoče tudi razmiš-
ljale, kadar organizirajo razredne
izlete, ekskurzije in zaključna
potovanja ob končanem šolanju.
Kako so v šo§tanjski občini razdelili
STANOVANJSKI SKLAD
Stanovanjski sklad Šoštanjske občine
v višini 152,954.000 din so dobro razde-
lili. Poleg sredstev rudniku so namenili
večjo vsoto tudi gradnji šol.
Velenjski rudnik bo sprejel za stano-
vanjsko izgradnjo 62,5 milijonov din.
Bolnica v Slovenj Gradcu bo dobila 2,5
milijonov. Občina je namenila za grad-
njo šole v Paki pri Velenju 16 milijonov,
za šolo v Belih vodah pa 4 milijone. Za
dograditev desetorčka za uslužbence v
Velenju je namenjenih 11,2 milijona, za
pojačanje vodovoda v Topolšici pa 8,1
milijona. Da bodo omilili stanovanjsko
stisko v zdravilišču Topolšica, so name-
nili temu zdravilišču 7 milijonov za grad-
njo 4 petorčkov, 25 milijonov pa bodo
sprejeli iz republiškega stanovanjskega
sklada. Za gradnjo stanovanj bo prejelo
Kovinsko podjetje v Gorenju 8 milijo-
nov, Tovarna usnja v Šoštanju pa 17
milijonov. Razen tega so podjetju Grad-
benik v Šoštanju dodelili 10 milijonov,
Stanovanjski zadrugi v Velenju pa 3 mi-
lijone. Zasebnim graditeljem so name-
nili 3 milijone za posojila, čeprav je pro-
šenj kar za U milijonov. Vse to kaže na
pospešen tempo gradenj stanovanj, ki
ga narekuje nagla industrializacija te
občine.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista je pisec
članka »Brodolom črne bratovščine« za-
radi netočnih informacij zagrešil hudo
napako, ki jo na tem mestu popravlja-
mo, hkrati pa prosimo prizadete, da
nam oproste. Drugi stavek tretjega od-
stavka bi se moral glasiti: Petčlanska
delegacija, od katere je eden bil zaprt,
in ne... pet izpuščenih pripomikov. S
tem odpade tudi zadnji stavek četrtega
odstavka. ^
Bolnik se dobro počuti...
OBISK v CELJSKI OPERACIJSKI DVORANI
Menda je kaj nenavadno, da dobi
običajen zemljan možnost biti gost ope-
racijske dvorane v času, ko se za ne-
poznavalca v čudnem, toda do potan-
kosti organiziranem okolju odvija za-
grizena borba kirurga s smrtjo za živ-
ljenje. Ze sama misel na dvorano, kjer
se zdravi bolan človek operativnim
potem, nenavajenemu obiskovalcu na-
čenja živce, kaj šele, če se ti nudi mož-
nost, da si ogledaš takšno delo. Res
je potrebno zbrati vso energijo, da
ukrotiš notranji nemir, da se znebiš
vseh predsodkov o trpečem človeku in
da prestopiš prag prostora, ki te s svo-
jim značilnim okoljem in vonjem ta-
koj prevzame. Le ena sama misel po-
maga premagovati srž, ki se ob nameri
videti nekaj podobnega, loteva človeka,
in sicer, da se bo z močno podkrepljenim
poklicnim znanjem v nenavadnem okolju
manifestirala velika ljubezen do trpe-
čega sočloveka, ki mu bo v nevolji po-.
magano, ljubezen, • katera ima svoje
bleščeče mesto že v samih osnovah hu-
manizma.
Res izredno je to okolje pološčenih
ploščic, beline, žarke luči in zlasti či-
stoče, čistoče čez vse. Zato ne sme pre-
senetiti, če te pred vstopom v dvorano
opremijo z vsem potrebnim, od na-
glavne kapice, preko maske za obraz,
belega plašča, do ovitih čevljev. In ko
vidiš, kaj vse je mobilizirano, da veliki
štirje — kirurg, asistent, anastezist in
sestra instrumentarka uspešno izvrše
delo, potem ni odveč povedati, da se
mizici z instrumentarijem nihče, razen
sestre instrumentar ke, niti približati
ne sme. Aseptičnost je najvišji zakon
operacijske dvorane in njemu se .vsi
brez razlike pokoravajo do dna. Zbe-
gan bolnik je pred operacijo z injekcijo
lepo pomirjen, mirno sprejme mamilo
in sedaj leži pripravljen na operacijski
mizi v globoki narkozi. Nad njim bdi
pozorno in skrajno odgovorno zdravnik
specialist-anastezist, ki bo poskrbel, da
se bo operiranec, ki ničesar več ne ve
o sebi, kar najbolje počutil. Telo je
golo, z vezmi osigurano in pokrito z
veliko belo haljo, ki ima izrez na tistem
mestu, kjer bo operater zarezal prvi rez
in s tem pričel z operacijo. V umival-
nici je živo, roke se v milni peni kop-
ljejo skoro do pazduhe. Tudi za zadnji
posvet je določen ta čas. Se rokavice,
popolna maska, da se iz nje vidijo samo
oči in pristopi se k posegu. Mislim, da je
to najdramatičnejši trenutek ogrom-
nega dela, ki se bo po točnem redu od-
vijalo. Potrebno je namreč ustvariti
prav posebno delovno psihozo, ki omo-
goča, da bo operacija uspela brez pre-
tresljajev, nervoze, nerazumevanja, brez
koncentracije ali celo panike. Kirur-
gove oči iz maske živo motre ali ukazu-
jejo, redko kdo na kratko, tiho, najnuj-
nejše spregovori, roke s pomočjo mo-
gočnega intelekta delajo sigurno in
točno. Globoka umetna rana zazija pred
zdravnikom, ki mu je v pomoč na na-
sprotni strani stoječ asistent in instru-
mentarka, oba popolnoma zavita, da ju
spoznaš le po gibih. Pomožno osebje —
sestre, vse z masko, stoje ob steni tiho
in nepremično. Vznemirjen, skoro v
tihi grozi se z radovednimi očmi umak-
nem v kot. Le sem in tja opazim kak
potreben premik, le ropotajoči instru-
menti na mizici pričajo, da se je borba
pričela — in to je vse in tako uro za
uro, če je potrebriQ.J^\^^^iji49't znoj
na čelu kirurga vsakdanja pojava in
da je čestokrat vse osebje dvorane
omamljeno od izhlapevajoče narkoze.
Nimam pa primere, da bi omenil, kako
malo se prilega slučajen opazovalec,
zlasti pa laik, temu okolju. Skratka,
kvari sliko, je kot pega na kristalu. Na
poti je, nepotreben, če tudi se stisne
ob steno. Močna luč osvetljuje rez, delo
teče dalje, bolnik se dobro počuti, spo-
roča anastezist. Človekovi organi so
pred očmi nanizani kot šolski model.
Vendar niso v redu, balani so, a živi,
živi zato, ker krvave. Kri se transfu-
zijsko takoj nadomesti in je bolniku
kljub groznemu posegu dobro. Vsaj to
dokazuje mirno dihanje in normalen
utrip srca, ki je sproti kontroliran
Redkemu opazovalcu iz življenja iz-
zveni vse delo mehanično, avtomatsko,
v znamenju lahkotnosti. Vendar je ta
videz varljiv. Zdravnik je skrajno pre-
viden, kajti tu so žile, tu so živci, tu je
bolan organ. V videzu lahkotnosti se
skriva ogromno znanje, poglobljenost
in praksa. Kot da je po enem samem
živcu vezana, tako dela tiha četvorka
pri bolniku. To je šmentano čisto delo,
strokovno pod vsako ceno. Organ je
urejen, operacija se bliža koncu. Ko
kirurg po zadnjem šivu položi na rosno
rano prvi povoj, se vsi oddahnejo. Vedo
namreč, da je boj uspešno dobojevan
in da je nadaljnje okrevanje stvar
volje in narave bolnika samega. Stor-
jena je poklicna dolžnost in storjenega
je obenem mnogo več. Rešen je družbi
koristen član, ki ni le številka, ampak
predvsem človek. Sele sedaj sem opazil,
da so se mi od napetosti in vznemir-
jenosti tresla kolena, da so me pekle
veke, ker sem od napetega opazovanja
pozabil na nje, da se mi je prepoteno
perilo lepilo na hrbet in da sta kot
blisk minili dve debeli uri.
Izredno bogat na vtisih, do dna pre-
tresen a zadovoljen, da me je slučaj iz-
bral za opazovalca, sem zapustil ope-
racijsko dvorano. Ko sem obenem zve-
del, da se je slično delo odvijalo še v
treh ostalih dvoranah, ki jih ima celj-
ska kirurgija na razpolagi), da teko
dnevno operacije kot na tekočem traku,
toliko jih je, da je bilo na dan že
šestnajst večinoma težkih operacij, sem
uvidel, koliko nesebičnega prizadevanja
je v teh ljudeh, za katere mi pride
na misel rek:
»Ne ure, ne dneva, vedno uspešno
na mestu!« T. Z.
Ljudje v belem so začeli boj za zmagOj
zdravja nad boleznijo, največkrat pa tu-j
di življenja nad smrtjo.
Moški komorni zbor se je vrnil
TURNEJA PO HOLANDIJI, GOSTOVANJE V ESSENU. KAJ PRAVI DIRIGENT, PROFESOR EGON KUNEJ
»Tu je poročilo, morda se boste lahko
okoristili.« Poročilo sicer ni živa bese-
da, toda pisano je s prizadevnostjo, vse-
kakor tako, da bo še kasneje, čez mno-
ga leta, obudilo marsikalk prijeten spo-
min. Sicer pa poslušajte.
»Iz Celja smo odpotovali 11. maja
zjutraj z avtobusom. Zbor z dirigentom
je štel 24 članov, toliko, kolikor je bilo
sedežev. Z nami sta potovala še sekre-
tar Izseljenske Matice Mitja Svagelj in
zastopnica celjske podružnice Izseljen-
ske Matice Katja Hilbertova. Potovali
smo preko Dravograda, Celovca, Katsch-
berga in Tauernpaasa do Salzburga. Ker
avtobus ni zmogel visokih vzpetin in je
zato moral večkrat »počivati«, smo v
München prispeli s peturno zamudo.
Tako smo ;po kratkem okrepčilu morali
kreniti dalje mimo Frankfurta skozi
Düss.eldorf do Essena. Potovanje je tra-
jalo 36 ur. V Essenu nas je sprejel za-
stopnik Slovencev Pavel Bolha. Preno-
čili smo v skromnem hotelu Autohof.
13. maja smo si ogledali Essen, zlasti
Kruppovo vilo Hügel, ki je .podržavlje-
na in prirejena za stalne razstave in
zborovanja. Prav takrat je bilo tam ve-
liko gospodarsko zasedanje in naprosili
so nas, naj zapojemo neikaj pesmi. Im-
provizirali smo kratek koncert, ki je
navdušil poslušalce, o čemer so nasled-
nji dan poročali časopisi.
Zvečer smo priredili koncert za iz-
seljeniške Slovence. Uspeh je bil izre-
den; poslušalci so bili ginjeni. Nastopu
je prisostvoval tudi naš konzul Kljun
z ženo, ki je prišel iz Bonna in se med
nami in rojaki zadržal več ur.
»14. maja smo odpotovali v Hoiandi-
jo, kamor nas je povabilo pevsko dru-
štvo »Oranje«. Nastanili smo se deloma
pri slovensikih deloma pri holandskih
družinah; sprejem je bil prisrčen. K 60
letnici smo omenjenemu zboru čestitali
z lepo kristalno vazo, ki jo je izdelala
Steklarna v Rogaški Slatini. Po stpreje-
mu pri županu mesta Schinveld in po-
tem, ko je najboljši holandski zbor
»Oranje« zapel nekaj pesmi, smo nasto-
pili z 12 pesmimi, ki smo jim zaradi iz-
rednega navdušenja morali dodati še
tri, sta nas prisrčno i>ozdravila predsed-
nik društva »Oranje« Franssen in pred-
sednik Zveze kulturnih društev iz
Amsterdama. V dar smo sprejeli staro
holandsko umetnino — velik iporcelan-
siki krožnik. Po koncertu so nam česti-
tali mnogi navzoči, zlasti glasbeni stro-
kovnjaki.«
Naslednji dnevi: 16. maja so posneli
za AVRÒ Radio Hilversum 14 narodnih
pesmi. 17. maja: potovanje preko Ho-
landije: Breda-Amsterdam-Den Haag-
tulipanova ipolja-Amsterdam. 18. maja
koncert za rojake v rudarskem mestu
Heerlen.   Izročili  so  jim  medeninasto
električno rudarsko svetilko ter šopek
24 tulipanov,. povezan s slovenskim tra-
kom. Naš ataše za kulturo iz De Haage-
na je izrazil 5Л'-оје veliko zadovoljstvo.
Naslednjega dne še ¡poslovilni koncert
v Brunssumu.
»20. maja smo se čez reko Mass na-
potili v Belgijo. Delegacija slovenskih
društev nam je v Eisdenu priredila za-
kusko. Ob 7. uri smo koncertrirali v
Watterscheilu, kjer nas je sprejel kon-
certni zbor »Slavček«. Poklonili so nam
lep ipokal s posvetilom. V Belgiji je mno-
go Slovencev, morda preko 1000. Neka-
teri so svojo domovino že pozabili, dru-
gi so se tu poročili — njihovi otroci ne
poznajo našega jezika; nekaj pa je tudi
takih, ki še mislijo nanjo.
»Naslednjega dne smo odipotovali v
Bruselj, kjer nas je sprejel naš amba-
sador ter nam sporočil, da je napovedan
koncert v našem paviljonu na svetovni
razstavi ob 18. uri. Koncert je zaradi
smrti Djura Salaja odpadel. Ostal je še
aranžma z ameriško barvno televizijo
na razstavišču, ki pa nam finančnega
uspeha ni prinesel, pač pa — po mnenju
naše ambasade — močen propagandni
efekt. S tem je bila naša turneja za-
ključena. Poslovili smo se od ljubezni-
vih rojakov, si podrobneje ogledali raz-
stavo ter preiko Liega, Aachena, Frank-
furta, Münchena odpotovali sproti domo-
vini.
Potovanje je bilo spričo natrpanosti v
avtobusu neudobno. Posebno naporne
so bile ture brez prenočevanja po 36 ur.
Vendar smo prebili te težave z dobro
voljo, saj so nas zaposlile mnoge zani-
mivosti. Povsod brez izjeme smo bili
zelo ljubeznivo sprejeti. Ganljivo je bi-
lo sirečanje s starejšimi rojaki v Essenu
in Limburgu. Po vsaki pesmi — mnogo
solza. Marsikje so obžalovali, da ne bo-
mo ostali dlje časa.
»Zadovoljni smo, da smo opravili ča-'
stno kulturno nalogo, da smo rojakom
napravili veliko veselja in da smo še
posebej v glasbenem jeziku dostojno
predstavljali svojo domovino.« ,
PRED PROSLAVO BITKE NA SUTJESKI
Proboj nemškega
obroča
SPOMINI
GENERALNEGA
PODPOLKOVNIKA
SAVA BURICA
Medtem ko so potekale borbe v smeri
proti Popovem Mostu, je nemško topni-
štvo iz Bara ali Ozrena napadlo naše
enote in bolnišnico pod Dragos Sedlom.
Z močnim topovskim ognjem so tolkli
več ko pol ure. Izgube so bile velike.
S tem napadom so Nemci dosegli ene-
ga izmed svojih ciljev. Nase so priteg-
nili dva bataljona V. brigade prav v
trenutku, ko sta nam bila najbolj po-
trebna. Zato je štab brigade za proboj
določil še Mostarski bataljon, ki se je
nahajal v dolini Sutjeske.
Ko so enote krenile od Dragos Sedla
proti reki in ko je kazalo, da je vse pri-
pravljeno, so Nemci iznenada neprič',
kovano napadli. Pot od Dragos Sedla do
Sutjeske je vodila po drči, ki je büa
strma in razmočena. Enote so padale in
skupaj z ranjenci drsele proti reki, ka-
mor so bataljoni prodrli šele pozno po-
noči. Prehod je bil težek in počasen. Na-
rasla Sutjeska, črna od mračne noči, od
obalnih gozdov in planin, je odnašala
in požirala iznemogle borce. Njih kriki
in klici so povzročali zmedo.
Sele o polnoči so bataljoni s strelski-
mi četami obvladali reko.
Levi ibreg od Košura do Kazana so
Nemci pustili prost; položaj na tem delu
so odtegnili za kakih tri sto do štiri sto
metrov od reke do vasi Krekove, tako
da je imel obliko podkve, odprte proti
Sutjeski.
Bataljonom je nazadnje uspelo pro-
dreti čez reko. Izmučeni in mokri so se
pomikali počasi po moikrih stezah čez
gozdove, potoke in strmine. Noč je bila
mračna in čim bolj so se vzpenjali nad;
reko in čim globlje so prodirali v go-j
zdove, tem bolj so padali v mrakotnost
gora. Mrak je bil vse gostejši in pot vse;
težja.
13. junija ob treh zjutraj so kolone;
naletele na sovražnikove položaje. Ko
je jutranja zarja naznanila dan, so moč-|
ne eksplozije pod požgano vasjo Kre-
kovo naznanile začetek bitke III. divi-
zije na Sutjeski. Borci so silovito juri-
šali na nemšike rove. Med prvimi je bil
komandant divizije Sava Kovačević.'
Njegovo povelje je pritegnilo za seboj'
vse ostale. '
Nemci so nam poslali močan ogenj^
Iz prvih rovov so metali bombe, iz na-
slednjih so tolkli s »šarci« in mitralje-
zi, s topovi in minóme ti. Ves prostor
med Sutjesko, Krekovo, Košuro in Ka-
zano je bil naenkrat v ognju. Borci, ki
so jurišali na nemške rove in tisti, ki
so se še (prebijali čez reko, so padali.
Padlo jih je mnogo. Med prvimi, zadet
v čelo, komandant divizije, Sava Kova-
čević.
Med prvimi juriši je prispel Mostairsiki
bataljon, oddelki topov, minometov in
mitraljezcev. Jurišali so na celi črti od
Košure do Kazane in vasi Krekove čez
gozdove v smeri proti Pieci in Ozrenu.
Najmočnejši juriš pa je bil na rove
pod požgano vasjo Krekovo. Od silne
eksplozije je bojišče od Sutjeske do pla-
ninskih vrhov prekril dim. Tako je to
trajalo vse do noči na 13. jimij, ko s<^
borbe za kratek čas prenehale, da bi sei
to noč nadaljeval prodor |
Rojstvo okrajnega
učiteljskega pevskega zbora
Dan nato, ko se je 4000 in več mladih
pevcev poslovilo od Celja in se vrnilo
na svoje domove, sta dva »Ikarusa« iz
celjskega Avtobusnega prometa odpe-
ljala njihove pevovodje in druge orga-
nizatorje letošnjega praznika mladinske
pesmi s predsednikom Svetkom na čelu,
proti Varaždinu. Večmesečno intenzivno
zborovodsko delo so sklenili zaključiti
z obiskom najboljšega jugoslovanskega
mladinskega zbora, namreč mladin-
skega zbora srednje glasbene šole v
Varaždinu.
Toda do Varaždina so se dvakrat
ustavili, prvič v Ptuju, drugič na Borlu.
V Ptuju, da so pozdravili tovariše v
ptujski glasbeni šoli in obiskali ptujski
muzej, na Borlu pa zaradi skupnega
kosila. Razpoloženje in vzdušje izpri-
čujejo podpisi udeležencev v živopžsa-
nem festivalskem libretu, na prvem
mestu Svetkov: Vesel v prijetni družbi
50 pevovodij. Svetek. Pesem pa, ki je
izpolnila opoldanski odmor, je zbudila
prve slutnje o novem mešanem pev-
skem zboru...
Sredi popoldneva so se pevski uči-
telji pripeljali v Varaždin — mesto
kulturnih tradicij. Avtobusa sta jih od-
ložila ГШ trgu pred domom JLA. V bliž-
nji glasbeni šoli so jih že čakali. Obisk
iz Celja je bil na šolski razglasni deski
takole objavljen: Pjevači! Sutra pje-
vanje tačno u 17.30. Dolazi 70 dirigenata
iz Celja...
Srečanje z varaždinskim mladinskim
pevskim zborom in njegovim izrednim
dirigentom, ravnateljem šole Marija-
nom Zuberom, je bilo prav zares več
kot hospitacija vzorne pevske vaje.
Zdaj je težko reči, kdo je bil bolj nav-
dušen spričo tega nepozabnega srečanja:
ali Celani zaradi Zuberjevih tako bo-
gatih in vzpodbudnih misli prvovrst-
nega glasbenega pedagoga, ali varaž-
dinski gostitelji, ker so spoznali tako
velikopotezne organizatorje in nosilce
mladinske pevske vzgoje. »Slovenci su
nas uvijek oduševljavali« je zapisal v
spomin predstavnik varaždinskega
mestnega odbora, ker ni verjel, da je
bila pesem naših razigranih tovarišev
in tovarišic po večerji v hotelu »Istra«
— le improvizacija. Učiteljski pevski
zbor se je spočel...
Svetloba sončnega jutra je Celjane
že zgodaj dvignila iz postelj. Pogledati
je bilo treba še to in ono znamenitost,
napisati razglednico, stopiti k brivcu ...
Do opoldanske malice sta pridrčala
avtobusa v Rogaško Slatino. Komaj so
se potniki za silo odžejali in podprli ter
pozdravili s slatinskim predsednikom
Krivcem, že je Perline intonirali »Zdaj
zaori...« Navdušena in navdušujoča
pesem je ustavila mimoidoče. Svetek
si ni mogel kaj in je vstal in izjavil:
»Proglašam ustanovitev okrajnega
učiteljskega pevskega zbora ...«, nekdo
pa je dodal: ...in tovariša Svetka vo-
limo za prvega predsednika ... Ploska-
nje in vzklikanje je preglušilo vsako
nadaljnjo besedo odobravanja. Kdo si
upa ugovarjati tako spontano rojenemu
ljudskoprosvetnemu telesu?
Zadnja postaja pred Celjem je bilo
Šmarje. Za bogato obloženo mizo pri
»Habjanu«, v družtoii z gostoljubnim
predsednikom Anderluhom in drugimi
Smarčani, je dobil novoustanovljeni
pevski zbor še jasnejše organizacijske
oblike, prve naloge in prve načrte. To-
da, dovolj besed! Študijsko telo zboro-
vodij celjskega okraja je ustanovljeno,
zdaj pa počakajmo do jeseni na otvorit-
veni koncert!
G. G.
Javna zahvala
Zborovodje, ki smo sodelovali na II.
mladinskem pevskem festivalu okraja
Celje, čutimo dolžnost, da se javno za-
hvalimo vsem političnim, kulturnim in
prosvetnim organizacijam, organom
ljudske oblasti ter posameznim politič-
nim in kulturnim delavcem, ki so orga-
nizirali ali prispevali k organizaciji ta-
ko veličastnega praiznika mladinske
pesmi, kakor je bil II. mladinski pevski
festival v Celju, Za svoj prispevek k tej
nepozabni kultumoprosvetni in politični
manifestaciji Dneva mladosti, smo bili
mi sami, kakor naši mladi pevci, deležni
toliko pozornosti in tovariške pomoči,
ob bivanju v Celju pa tudi tako toplega
sprejema in toliko prisrčnega gosto-
ljubja, da ne najdemo dovolj primernih
besed zahvale.
Prav posebno zahvalo dolgujemo fe-
stivalskemu odboru in njegovemu pred-
sedniku tov. Andreju Svetku, predsed-
niku občinskega ljudskega odbora v Ce-
lju, okrajni zvezi prijateljev mladine
ter pokrajinskemu tisku in ne nazad-
nje tudi vsemu celjskemu prebivalstvu.
Vtisi, ki jih je zapustilo Celje v nas
in naših mladih pevcih, so tako globo-
ki, da je v njih dovolj vzpodbude za
nadaljnjo gojitev ljubezni do naše
pesmi.
Zborovodje — udeleženci
II. mladinskega pevskega festivala
okraja Celje
LETOVANJE OB MORJU
Te dni zbirajo po vseh šolah šoštanj-
ske občine otroke za letovanje. Tako bo
julija in avgusta odšlo v kolonije okoli
150 otrok; 80 jih bo šlo v obmorsko, 65
pa v višinsko kolonijo. Prav tako bodo
lahko letovali vsi otroci padlih borcev,
za katere organizira Okrajni odbor ZB
v Celju posebno kolonijo.
V Libojah se razvijata petje in glasba
Ni težko opaziti, da se v Libojah, v
tem malem kraju odmaknjenem na rob
lepe in sončne Savinjske doline, dogaja
nekaj novega in posebnega v kultumo-
prosvetnem življenju. Izgleda, da je li-
bojska Svoboda preživela najhujšo kri-
zo, kajti začelo se je živahno delo. Se-
veda je treba priznati, da še ne poteka
vse v najboljšem redu, vendar pa je že
to mnogo za tako mali kraj, posebno
pa, če je treba upoštevati, da je nase-
lje raztreseno in da združuje delo v
Svobodi ljudi različnih poMicev in sta-
rosti od rudarjev, delavcev v keramič-
ni tovarni do kmetov in dijakov. Poseb-
no razveseljivo je dejstvo, da se je naj-
bolj razvila pevska in godbena sekcija.
PEVSKI ZBOR VIDNO NAPREDUJE
Pod vodstvom novega pevovodje Iva-
na Gostečnika in s prizadevanjem pred-
sednika Svobode Martina Gorska, pev-
ski zbor vidno napreduje. Povečalo se
je število pevcev, žensik in moških. V
kratkem času se je pokazal napredek.
To je bilo opaziti že na proslavi 1. ma-
ja in Dneva mladosti. Nastopala sta
ženski in moški zibor, pri obeh pa se
pozna, da ju vodi-vešča roka.
VELIKA POSEBNOST — KVARTET
BRHKIH LIBOJCANK
Najbrž je osamljen primer v vsej Slo-
veniji ali pa vsaj v Savinjski dolini, da
bi nastopal žensiki kvartet sestavljen iz
mladih deklet. Toda to se je zgodilo v
Libojah.
Na proslavi 1. maja je ta kvartet pri-
speval prvikrat zanimivo točko k sî»
redu, drugič pa na proslavi Dneva mla-
dosti. Nastop je vzbudil pri občinstvu
viharno navdušenje. S svojo ljubkostjo
in uspelo izvedbo dveh skladb so de-
kleta na mah osvojile vse simpatije ob-
činstva.
Čeprav je kvartet začel šele živeti, je
dosegel velik uspeh. Občinstvo želi in
pričakuje še več takih nastopov.
SODELUJEJO TUDI NAJMLAJŠI
Posebno pozornost je treba posvetiti
pionirskemu tamburašikemu zboru, ki je
tudi že večkrat uspešno nastopal. V tem
zboru so zbrani najmlajši godbeniki
pod uspešnim vodstvom tovariša Anto-
na Vočko. Tukaj najdejo mladi godbe-
niki prijetno razvedrilo, prav tako pa
tudi starejši, ko ,poslušajo pestro godbo.
Najlepše pa je dejstvo, da združuje zbor
najmlajše v harmonično celoto, jim daje
prve nauke glasbene znanosti ter od-
kriva lepoto te vrste umetnosti.
JAZZ USPEŠNO NASTOPA
Potrebno se je pomuditi tudi nekoliko
pri društvenem jazzu, saj brez njega ne
gre, kadar se želijo Liibojčani razvedriti.
Posebno pri srcu pa je libojski mladi-
ni, ki si prav tako rada, kot povsod
drugod, brusi jjete in vrti po taktih ve-
selih polk in valčkov.
Čeprav pravijo, da je za malo denarja
malo muzike, to pravilo za ta jazz ne
velja, ker ga sestavljajo skromni ljudje,
ki jirri ni za velik finančni dobiček, pač
pa jim je pri sircu domačnost.
IDEJNI IN TEHNIČNI VODJA
Da je v Libojah tako razvita godbena
dejavnost, da se je ta umetnost dotak-.
nila tako širokega sloja ljudi in da ža-
nje toliko uspeha, gre zasluga izredno
delavnemu človeku, človeku z veliko vo-
ljo in smislom za prosvetno in vzgojno
delo med ljudmi, Francu Kovaču, ki je
zaposlen pri rudniškem obratu kot stroj-
nik. Svojo spretnost in ljubezen do glas-
be zna, kot le malokdo, prenesti na mla-
de ljudi in jih navdušiti. Nešteto idej
se je že porajalo v njegovi glavi in ne-
šteto idej je tudi uresničil. Tov. Kovač
vodi rudniško godbo na pihala, društve-
ni jazz in harmonikarje; on je ustano-
vitelj ženskega kvarteta in mladinskega
jazza »Cvek«.
Ob neki priliki je tovariš Kovač re-
kel: »Ko bi vsi tisti ljudje, od katerih
je odvisno, da se kakšno delo izvrši,
manj govorili in manj tarnali o težavah,
ter več delali, bi težav sploh ne bilo.«
In res je tako. Iz teh besed je lahko
razbrati silno energijo za ustvarjalnost.
Dobro bi bilo, če bi marsikdo prisluh-
nil tem besedam in se ravnal po njih.
To ne velja samo za glasbo pač pa sploh
za vse vrste kulturnoprosvetnega dela
na vasi. Naš človek na deželi rad po-
sluša, gleda in dela, toda znati se mu je
treba približati, najti primemo obliko,
ki ga ne bo odbijala, to pa je mogoče
storiti samo z izvirnostjo.
Komisija za sprejemanje in odpovedi delovnih razmerij
podjetja »AVTOOBNOVA Celje — Medlog
razpisuje za takoj naslednja delovna mesta
1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
2. FINANČNEGA KNJIGOVODJO
s končano srednješolsko izobrazbo ali nepopolno srednje-
šolsko izobrazbo z najmanj 2 leti prakse v knjigovodstvu.
3. Več kvalificiranih in visokokvalificiranih DELAVCEV
avtomehanikov, avtokleparjev in ključavničarjev.
6. JUNIJA — STEV. 22
0
STKAM
Življenje na naši vasi
SODOBNA „PUNTARIJA"
KMETIJSTVO V JUGOSLAVIJI TERJA REVOLUCIONARNE SPREMEMBE
Kmečke množice po vsej diržavi dvigajo prapor sodobne »puntarije«. To-
krat je njihov boj usmerjen navznoter vsakega posameznika. Boj velja zasta-
relosti proizvodnje, smešnim in škodljivim tradicijam, zaostalosti. Nad to vr-
sto sovražnikov so se spuntali in nad njimi ibodo v nekaj letih slavili zmago.
Toda oglejmo si najprej bojno področje in razporeditev sil, si je vse to
zapisal časnikar na nedavnem posvetovanju o mehanizaciji kmetijstva.
Narava nam Jugoslovanom ni bila
povsod radodarna. Po obdelani zemlji
je prej revna kot bogata. Komaj 7 in
pol milijonov hektarjev je obdelane
njivske zemlje z vrtovi vred. To pa je
komaj 29 % vseh ipovršin.
Ker pa je narava skopa, imamo ljudi,
ki znajo od nje izsiliti tisto kar po-
trebujejo. Tu je začetek napredka. Po
mnenju strokovnjakov bi se lahko po-
vprečje pridelkov dvignilo Vojvodini
in v drugih krajih za 50 do 100 %, pone-
kod celo več, zlasti na državnih p>osest-
vih.
Si lahko zamislite, da se danes ljud-
je oblačijo v platno, sprede no iz niti
na navadni ročni preslici? Kako bi te-
daj izgledal svet? Ce bi tako, kot pone-
kod kmetijstvo, tudi ostale veje gospo-
darstva delale, bi vsi skupaj spet zdrs-
nili za nekaj stoletij nazaj. To pa samo
zato, ker bi delovna proizvodnost cap-
ljala na enem mestu.
Ali lahko danes orjemo z lesenimi
plugi. Težko si je zamisliti.. . Toda še-
le pred leti — tik pred zadnjo vojno je
na tisoč kmetijah v Jugoslaviji bilo 182
lesenih in 438 železnih plugov. In osta-
nek do tisoč? 380 kmetij od tisočih pa
še lesenega pluga ni imelo. Po ix)dat-
kih stare Jugoslavije je železni plug iz-
podrival lesenega le z 8 % letno. Vsa Ju-
goslavija je imela po zadnji vojni 1600
traktorjev (danes jih ima samo celjski
okraj pol toliko) in vsa država ni pre-
mogla niti enega kombajna.
Takole se je vgnezdil kmetijski so-
vražnik prvega ranga.
Kakšen je bil uspeh dela s primitiv-
nim orodjem in kakšen je ta uspeh v
nasprotnem primeru z moderno meha-
nizacijo:
En delovni dan z navadnim plugom
in srpom da 10 kg pesnice. En dan ora-
nja s traktorskim plugom in žetev s
kombajnom ipa 275 kg. Kombajn zame-
nja torej 300 žanjic s srpom ali 60 kos-
cev žita. V tem pa ni vračunano to, da
kombanj (brez velikih in i)otratnih »li-
kofov«) obenem tudi mlati in očisti ži-
to. 4000 kombajnov, ki jih bomo v Ju-
goslaviji imeli leta 1961, bo zamenjalo
milijon in 200.000 žanjic.
Tole je dovolj za prvi važen zaklju-
ček. Samo povečanje mehaniziranega
obdelovanja. Namesto vprežnih, traktor-
ski plugi, namesto srpov in kos trak-
torske samoveznlce in kosilnice, name-
sto truda tisočev ljudi, kombajni.
Toda samo mehanizacija še ne po-
meni vse. Ce bi ostali pri enakih agro-
tehničnih ukrepih kot doslej, bi bilo
strojno obdelovanje še vedno veliko
predrago. Obdelovati s stroji na star
način, to je potrata denarja. Le poglej-
mo, kako so strokovnjaki ocenili vse to
na manjšem, 6 hektarjev velikem po-
sestvu:
Pri dosedanjih, običajnih agrotehnič-
nih ukrepih in z vprežno živino bi zna-
šali stroški proizvodnje 283.445 din.
Vrednost proizvodnje bi bila 391.550 din,
razlika, ali dejanski dohodek pa 108.105
dinarjev.
Enaki agrotehnični ukrepi in obdela-
va s stroji in traktorji bi znižali dohod-
ke. Stroški proizvodnje bi bili 315.510
din, vrednost proizvodnje 391.550, razli-
ka ali dohodek pa komaj 76.040 din.
Ob uporabljanju sodobnih agrotehnič-
nih ukrepov in ob upKwabi mehanizaci-
je se razmerje močno spremeni. Stroški
proizvodnje znesejo 426.560 din, vred-
nost proizvodnje naraste na 647.400 din,
torej lahko proizvajalec vtakne v žep
220.840 dinarjev.
Prednost popolne mehanizacije in
uporabe sodobne agrotehnike (umetna
gnojila, zaščitna sredstva, sortna seme-
na, boljši kolobar kultur itd.) je očitna.
Po odbitku stroškov proizvodnje osta-
ne kmetu 220.840 dinarjev, kar je mno-
go več kot v prvih dveh primerih.
Običajno pravimo, da je kmet konser-
vativen. To ni res. Dajte mu priliko in
on se bo vedno pokazal kot trezen eko-
nomski realist. Kmet bo vedno izbral
220.840 dinarjev in nikoli 108.105 dinar-
jev. Pogoji so že tu:
Leta 1938 je imela Jugoslavija samo
2300 traktorjev. Tik po vojni jih je bilo
1600, danes pa na naših poljih ropoče
17.500 traktorjev, 680 kombajnov (ki jih •
prej sploh nismo dobro poznali) in ne-
šteto drugih kmetijskih strojev ter na-
prav.
Leta 1961 pa ibom imeli: okoli 40.000
traktorjev in 4000 kombajnov.
Leta 1938 je v Jugoslaviji bilo porab-
ljenih 1100 vagonov umetnih gnojil, la-
ni 100.000 vagonov, za leto 1961 pa pred-
videvamo 240.000 vagonov. Mnogo bodo
doprinesla tudi druga izboljšana sred-
stva, veliko melioracije ob nabrežjih
Donava—Tisa—Donava, pa do najmanj^
ših, na enem hektarju.
Tak napredek pa je mogoč le tedaj,
če bodo ta ogromna sredstva, vsa ta
mehanizacija in podobno v rokah kme-
tijskih organizacij, ker je vse to ozko
povezano z družbeno preobrazbo kme-
tijstva. Zadruge in kmetijska gospodar-
stva morajo biti nosilci te nove »sodob-
ne puntarije«. Bodoči zadružni sveti bo-
do posvetovalni in odločujoči bojni stab,
zadružna in državna mehanizacija bo
ogromen arzenal orožja za odločilno bit-
ko, ki ji lahko vnaprej obesimo venec
zmagovalcev.
Kmetijske zadruge, kmetijska gospo-
darstva, pospeševalne službe, znanost,
občine in okraji — le-ti imajo besedo.
Cast našim pradedom, toda iz naših va-
si se ho moralo za vse čase izseliti geslo:
»Tako so delali tudi moji pradedje...«
Ce mlinček ropoče...
Takile idilični motivi so vedno bolj redki. Treba se je potruditi precej daleč, dai
človek nenadno naleti na prizor, ki po svoji idilični lepoti prevzame gledalca.;
Tale motiv je bil posnet na cesti od Laškega proti Brezam. Skrit mlin pod
krošnjami košatih bukev je stisnjen v potočnem jarku, da ga komaj opaziš.
Mlinček ne ropoče več. Stoji tam kot muzejska poslastica.
Po poti napredka -
v šoštanjski zadrugi
Prišel sem ravno v času, ko se je
kmet živo pogovarjal z upravnikom za-
druge Šoštanj, tovarišem Stropnikom
o vzreji mlade goveje živine. Razgovor
je postal še živahnejši, ko je vstopil ve-
terinar. Vsi trije so modrovali o iz-
boljšanju kmetijske proizvodnje in me-
nili, da je dobra krma osnova, prvi
predpogoj za dvig živinoreje.
Pobrskal . sem_јВа zapiskih občnega.
zbora te zadruge in ugotovil, da so ži-
vinoreja, hmeljarstvo in gozdarstvo nji-
hovi glavni rentabilni viri.
Naj navedem nekaj podatkov:
Lani je tekmovalo 27 ikmetov za višji
pridelek pšenice. Med kmeti se je iz-
kazal Jože Medved iz Prelog s 45 q na
ha. Od 82 hmeljarje^' je lani 71 doseg-
lo tekmovalne pogoje. Glavnik iž Prelog
pa je na ha pridelal 1984 kg. Lani so po-
sadili 500 sadnih dreves. Od 840 krav so
jih 46 % umetno osemenjevali. Na pod-
ročju KZ je 56 % gozda. Lani so posa-
dili 60.000 sadik na 13 ha.
In letos? Hmeljske nasade bodo po-
večali za 8 ha. Na 3 ha bodo napeljaJi
žičnico. Na 10 ha travnikov bodo sušili
s sušili. Nabavili bodo še 15 krav in ple-
menskega bika sivorjave pasme. Posa-
dili bodo 500 sadnih dreves in poi>raviii
9 km gozdnih cest.
Larti je ipristopilo v KZ 12 novih čla-
nov. Sedaj je 426 članov in le 20 % ne-
včlanjenih kmetov. Naj povemo, da so
poleg hmeljarskega, sadjarskega in go-
zdarskega odseka zelo aktivne žene-za-
družnice, ki so lani pripravile štiri eno-
dnevne gospodinjske tečaje in pridno
pomagale pri ureditvi kmetijsko-gospo-
darske šole.
Manj aktivni so pa mladi zadružniki,
ki še niso našli oblik dela, s katerimi
bi se uspešno uveljavljali v kmetijstvu.
Zapiski vas presenetijo pri vrsticah,
da sta lani dva traktorja opravila le
504 strojnih ur in da tudi letos zbir-
nik ni ix>kazl večje številke. Mar naj
opustimo možnosti strojne obdelave
zemlje, se vprašamo?
Samo to! Sicer pa tudi za to zadnigo
velja ugotovitev, da čvrsto koraka po
poti napredka, ki bo omogočil tudi tu
večjo produktivnost.
Mladi bpusilci - v spedišču pozornosti
Na nedavnem obrtniškem sejmu v
Beogradu, so razstavljali tudi učenci
steklarske šole iz Rogaške Slatine. Po-
leg svojih izdelkov so na razstaviščni
prostor postavili tudi nekaj brusilnih
strojev in so pred očmi obiskovalcev
izdelovali razne vaze in posode, s ka-
kršnimi si je tovarna v Rogaški Slatini
pridobila svetoven sloves. Ljudje so se
ustavljali pri njih in njihovega začu-
denja in pohval ni bilo ne konca in
kraja. V mladih brusilcih so videli pra-
ve umetnike v brušenju stekla, čeprav
so se mladi ljudje branili take hvale in
trdili, da to želijo šele postati. To pri-
znaje jim je dala tudi komisija za na-
grajevanje razstavljenih predmetov, ko
je podelila I. nagrado — zlato medaljo
in diplomo ter denarno nagrado
100.000 din steklarski šoli v Rogaški
Slatini. Pet nagrad z diplomami in na-
gradami pa so odnesli posamezni učen-
ci. •
Na sliki vidimo učenko Jožico Sme-
hovo pri brušenju kristalne vaze. Vsem
njenim gibom sledijo občudujoče oči
obiskovalcev njihovega paviljona.
Šipoiio izobraževalno delo
zavoda za pospeševanje gospodinjstva
Celjski zavod za pospeševanje gospo-
dinjstva je preteklo in tekoče leto
■usmerjal svojo dejavnost predvsem v
izboljšanje družbene prehrane. Poseb-
no pvozomost je posvetil šolskim in mleč-
nim kuhinjam. Da bi se po anketiranju
odkrite napake, predvsem v pogledu se-
stave in pripravljanja malic odpravile,
j e-po svojih strokovnih močeh izvedel
na'sedežih občin po šolah posebne eno-
dnevne tečaje. Poseben tečaj je zavod
izvedel tudi za tiste kuharice, ki so šle
v počitniške kolonije.
Pripravo raznih pijač in namazov iz
mlečnega prahu je zavod nazorno pri-
kazal na kulinarični razstavi, ki je bila
v sklopu gostinsike razstave lani v fe-
bruarju. Za svoj prikaz je zavod prejel
posebno priznanje in nagrado.
Zavod že nekaj let sknbno proučuje
diružbeno prehrano, predvsem v obrat-
nih menzah in vpliva na boljšo biolo-
ško sestavo jedilnikov in pripravo hra-
ne same. Da pa bi se čim bolj razbre-
menila zaposlena žena-gospodinja, po-
maga zavod z nasveti stanovanjski skup-
nosti in društvom za napredek gosijx)-
dinjstva, da ustanavljajo mehanizirane
pralnice s sodobnimi stroji. Take pral-
nice imamo že 4 v celjski občini in 1 v
laški.
Ena izmed važnih nalog zavoda je tu-
di izpopolnjevanje učnega kadra za po-
uk gospodinjstva, ki se že uveljavlja
v osemletkah. V ta namen je imel za-
vod v počitnicah enotedenski tečaj za
učiteljice osnovnih šol, ki poučujejo ta
predmet. V stalnem stiku so tudi z uči-
teljicami gospodinjstva na kmetijsko-
go&podarskih šolah.
Za celjski zavod lahko tudi trdimo,
da je stopil v aktivno borbo proti al-
koholizmu. Že nekaj let propagira za-
vod uživanje raznih sadnih in zelenjav-
nih sokov. Gospodinje so gotovo zavo-
du hvaležne, ki je dal pobudo Tovarni
emajlirane iposode, da je začela izdelo-
vati sokovnike.
Široko izobraževalno delo izix>lnjuje
zavod tudi z organizacijo najrazličnej-
ših tečajev — od tečajev za pripravo
kolin in predelave mesa, preko osnov-
nih in dopolnilno kuharskih tečajev pa
do tečajev za vlaganje sadja in zele-
njave ter pripravo sadnih sokov s so-
kovnikom in Baumanovim zvoncem. To
znanje posredujejo tako ženam iz Celja,
kakor tudi ženam iz bližnje in daljne
okolice.
Za spoznavanje prehranbenih, stano-
vanjskih in družbeno-uslužnostnih pri-
lik se zavod zadnje čase poslužuje an-
ketiranja. Analiza vsakovrstnih odgo-
vorov mu služi kot osnova za delo na
vseh področjih. Tako je bila v tem letu
na p>obudo zavoda izvedena anketa po-
trošnikov, katere pozitivne posledice se
že kažejo v naši trgovski mreži: 5 trgo-
vin z neprekinjenim delovnim časom
(non-stop trgovine), kulturnejša postrež-
ba, zboljšane higienske prilike itd. Pred
kratkim pa je zavod izvedel tudi anketo
o ekonomiki časa. Anketiranih je bilo
10 družin v mestu. Anketirane so bile
zaposlene in nezaposlene žene, delavke
in uslužbenke, žene brez otrok in z enim
ali več otroki. Anketa je zlasti pri za-
poslenih ženah z 1 ali več otroki poka-
zala porazno sliko, kako malo časa osta-
ne zaposleni materi za vzgojo otrok. Ta
koristna anketa je znova dokazala, da
se je treba z vso resnostjo poglobiti v
ustanavljanje raznih servisov, da ibo
zaposlena žena-mati čimprej in čimbolj
razbremenjena težkega gospodinjskega
dela in bo lahko več časa posvetila svo-
ji družini.
V tej smeri bo poleg organizacije raz-
novrstnih tečajev šlo tudi v bodoče delo
zavoda za pospeševanje gospodinjstva v
Celju.
Tako kuhinjo, ki je san vsake gospodi-
nje, ima zav«ë
žena*dom*družina*žena*dom*družina
o  SONČENJU
Sezona sončenja je tu in je potrebno
vedeti osnovne stvari, preden se izpo-
stavimo blagodejnemu, a včasih tudi
škodljivemu delovanju sončnih žarkov.
Na kožo delujejo ultravioletni žarki za
razliko od infrardečih — toplotnih.
Prah, dim, saje in tudi zrak vpijajo
ultravioletne žarke, zato je sončenje
učinkovitejše na svežem zraku, v hribih
in ob morju. Največ ultravioletnih žar-
kov ima sončni spekter poleti in jeseni,
in sicer med 11. in 13. uro. Ljudje, ki
imajo svetlo kožo, torej manj kožnega
barvila (pigmenta), so bolj občutljivi in
si morajo pred sončenjem namazati ko-
žo z zaščitnim mazilom. Deli telesa, ki
so bolj izbočeni, in tisti z nežnejšo kožo,
so občutljivejši (trebuh, nos). Najmanj
so občutljive dlani in stopala. Tudi sta-
rostna doba igra vlogo; tako so najbolj
občutljivi otroci do 10. leta in jih je
treba v začetku sončiti samo po nekaj
minut, najbolje posamezne dele telesa.^
Po 30. letu je občutljivost zopet večja.
Koža pordeči šest do osem ur
po sončenju in to traja približno 5
do 20 ur. Včasih nastopi pri tem tudi
zvišana telesna temperatura. Nato .po-
stane koža temnejša in če s sončenjem
nadaljujemo postaja barva kože vedno
temnejša. Pri sončenju se tanke žilice
(kapilare) razširijo in kri se hitreje pre-
taka (cirkulira); zaradi tega se hitreje
izločajo škodljive snovi iz organizma z
znojenjem. Prav tako je v organizmu
posp>ešena menjava snovi. Po sončenju
se poveča tek; zaradi pospešene menja-
ve kalcija in fosforja, v organizmu, kosti
hitreje zarastejo. Zato je sončenje po-
sebno koristno za nekatere bolezni ko-
sti, posebno kostno tuberkulozo.
Sončenje je lahko tudi škodljivo. Do
sončarice pride posebno rado, če se pri
sončenju nekontrolirano zaspi. Možgani
ao občutljiv organ. Zaradi preveUke
količine krvi, ki je dospela v možgane
z živahno cirkulacijo, pride do nepra-
vilne funkcije. Le-ta se izraža z rdeči-
lom lica, glavobolom, bruhanjem, hitrim
dihanjem in pospešenim utripom srca
(puls), včasih z nezavestjo in težjimi,
posledicami. Za sončarico lahko zbole
tudi tisti, ki niso direktno izpostav-
ljeni sončnim žarkom, temveč v ix>letni
sparini opravljajo težja fizična dela.
Pri nervoznih ljudeh lahko pride do
glavobola, šumenja v ušesih, nespeč-
nosti. Tudi bolniki s pljučno tuber-
kulozo ne prenesejo sončenja, prav ta-
ko ne ljudje z zvišanim krvnim pri-
tiskom. Pri teh ljudeh pride do krva-
vitve v možganih zaradi hitrejše cir-
kulacije krvi. Pri prekomernem son-
čenju se lahko razvije tudi rak na kožL
Dr. F. Z.
OSVEŽUJOČA ŠABESA ZA POLETNE
DNI
Osvežujoče brezalkoholne pijače so
tudi že na podeželju začele izpodrivati
alkohol in ljudje v savinjskih hribih se
že dalj časa raje iposlužujejo zdrave in
osvežujoče šabese, ki jo sami izdelujejo
takole: na 10 litrov vode vzamejo 1 ali
tričetrt kg sladkorja, 1 kg malin ali ja-
god, sok 3 limon, 1 kozarček vinsikega
kisa. Vsebino pustijo stati kakih 3 dni,
ko pa začne vreti, odoedijo sok in ga
spravijo v steklenice. Osvežujoča pijača
je že v 3 do 4 dneh dobra za piti. Ce so
steklenice dobro zamašene in spravlje-
ne v .primernem, hladnem prostoru, se
ohrani pijača neizpremenjena tudi po
leto dni.
Komisija za štipendije v Zadružni hranilnici in posojilnici Celje
razpisuje
6 štipendij za šolsko leto 1958-59
1. EKONOMSKA FAKULTETA.....3 štipendije
2. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA ....   3 štipendije
Prošnje za'dodelitev štipendije je poslati do 30. junija t. 1. na naslm':
Zadružna hranilnica in posojilnica Celje. — Prošnji je priložiti
zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju ter po-
trdilo o prejemanju in višini otroškega dodatka.
Konecišole<;- kam pa zdaj ?
PRED DNEVI SMO JIH VIDELI HODITI PRAZNIČNO OPRAVLJENE Z RDEČIMI
NAGELJCKI V GUMBNICAH. VIDIMO PA JIH TUDI VSAK DAN, KAMOR KOLI
NAM POBLISKNE POGLED. SEDIJO V PARKU 2E OD RANEGA JUTRA, VIDIMO
JIH ZA DOMAČIMI OKNI, KO STRMIJO V ZVEZKE IN KNJIGE, KOT DA LEPEGA
SONČNEGA DNE SPLOH OPAZILI NE BI. OPTIMISTE NAJDEMO TUDI V KOPAL-
KAH OB SAVINJI. ONI SE KOPAJO, KNJIGE PA SE SONČIJO NA BREGU. MA-
TURA JE PRED VRATI. VELIKA IN MALA. ENI BODO POSTALI NA JESEN ŠTU-
DENTJE, DRUGI DIJAKI SREDNJIH ŠOL, NEKATERI PA SO SI IZBRALI POKLICE
IN GREDO V UK. TODA MATURA JE PRED NJIMI IN ZA VSE ENAKO STRAŠNA
POŠAST, KI JIM KRADE IN ZRE NAJLEPŠE SONČNE DNI,
OBISKALI SMO JIH, KJER SMO KOGA
ZALOTILI OB KNJIGI, SMO GA ZMOTILI.
OSMOŠOLCA JURKOVICA IN PIŠORNA
SVA ZALOTILA V »BOJNI« PRIPRAVLJE-
NOSTI   NA   MATURITETNE   NALOGE   IN
NA BODOČI ŠTUDIJ NA VOJAŠKIH AKA-
DEMIJAH. OBA STA SE NAMREČ ODLO-
ČILA ZA TA ČASTEN IN LEP POKLIC!
NJUNI VOJAŠKI POZI IN POSTAVAM NI
KAJ RECI! MNOGIM PA PRILIKE NE DA-
JO MOŽNOSTI? DA BI NADALJEVALI
UČENJE V ŠOLSKIH KLOPEH. TAKO TU-
DI MARIJI KRAMERJEVI PRILIKE NE KA-
ŽEJO, DA BI POSEDALA PO ŠOLSKIH
KLOPEH. TOKRAT JE TREBA ŠE KONČA-
TI RAZRED, POTEM PA V UK. ŠIVANJE
JE NJEN BODOČI POKLIC! V UK GRE K
DRŽAVNEM OBRTNEM PODJETJU! TODA
ZAENKRAT SO KNJIGE ŠE VAŽNEJŠE OD
ŠIVANKE.
CIRIL ARNŠEK NE VE CESA BI SE V PRI-
PRAVAH NA MALO MATURO BOLJ OPRI-
JEL. KEMIJE - ALI KAR VSEH PRED-
METOV PO VRSTI? NI SE ŠE ODLOČIL,
ALI BI ŠEL NA SREDNJO FARMACEVT-
SKO ŠOLO, ALI PA BI JO MAHNIL NA
UČITELJIŠČE. ZA VSAK PRIMER, CE BO
PEDAGOG, VAJA Z OČALI, KI JIH ŠE NE
RABI. NI ODVEČ - AVTORITETA . . .
AVGUST KISL, JE TAKOLE SIMBOLIZIRAL
SVOJE NACRTE. NADALJEVAL BO ŠTU-
DIJ NA VIŠJI GIMNAZIJI. POTEM PA BO
SEL NA VISOKO FIZKULTURNO ŠOLO.
OBOJE  BO ŠLO. NE? ODLOČITEV   KAK
POKLIC? NI OD MUH! ČLOVEK JE OD TE
ODLOČITVE POTEM VSE ŽIVLJENJE OD-
VISEN! TO JE PRVA VAŽNA SAMOSTOJNA
ODLOČITEV, ČETUDI DRUGI POGOJI
(FINANČNI) NE IGRAJO VAŽNE VLOGE.
ZANIMIVO JE, DA IMAJO MLADI LJUDJE
ŽE DOKAJ RAZVIT POSLUH ZA BODOČ-
NOST. NAJVEČ VPISOV BO NA TEHNIKI,
ARHITEKTURL AGRONOMIJI IN NA PO-
DOBNE FAKULTETE, OD KODER PRIHA-
JAJO STROKOVNJAKL KI JIH DRUŽBA
TEŽKO CAKA IN TUDI DOBRO PLACA.
TALE ČEDNA SKUPINICA VELIKIH MA-
TURANTOV SE JE TAKOLE ODLOČILA
ZA SVOJE »ŽIVLJENJSKE STOPNICE«. HO-
CEVARJEVA JANJA JE MALO RAZOČA-
RALA. NE GRE ŠTUDIRAT, PAC PA V
SLUŽBO. ŠTIPENDIJ ZA FARMACIJO NI,
TO PA JE VSE. KAR JO JE VESELILO. CI-
RIL RATAJC SE JE ODLOČIL ZA ARHI-
TEKTURO, FERDO LUPŠE PA ZA GRAD-
BENIŠTVO. TOREJ ZIDALI BOMO. DOBRO
VESTA. DA V NJUNIH BODOČIH STRO-
KAH NE BO ZLEPA ZMANJKALO DELA.
SAMO CELJSKA STANOVANJSKA STISKA
LAHKO ZAPOSLI OBA ZA VSE ŽIVLJENJE
IN SE NJUNE POTOMCE. KORENJAKA
ZADAJ ŽE POZNAMO. TO STA BODOČA
OFICIRJA. MORDA KDAJ CELO GENERA-
LA. VSAK VOJAK NOSI MARŠALSKO PA-
LICO V TORNISTRI, JE DEJAL NAPO-
LEON.
V TEH DNEH, KOT VIDIMO. ROJI V MLA-
DIH GLAVAH VELIKO SKRBI IN MISLI.
MATURA, POKLIC, NADALJNJI ŠTUDIJ,
STANOVANJE V LJUBLJANI, KAKŠEN BO
MOJSTER, BO ŠEST JURJEV ŠTIPENDIJE
DOVOLJ? VMES PA SE PREPLETAJO TU-
DI PRIJETNEJŠE MISLI. IZLETI? RAZRED-
NE EKSKURZIJE PO DOMOVINI IN CELO
V INOZEMSTVO. NI DVOMA. NE SAMO
MATURA V ŠOLI, TUDI MATURA ŽIVLJE-
NJA. MNOGO SREČE!
Olepševalno turistična tribuna
VEC CVETIC  NA OKNA
Celjsko Olepševalno in turistično društvo je
že dolga leta pobudnik vseh mogočih akcij, ki
naj bi imele med drugim tudi ta uspeh, da bi
bilo mesto čim lepše in prikupnejše. V vrsto
teh akcij spada tudi pobuda za namestitev za-
bojčkov in v njih cvetic na okna stanovanjskih
in javnih poslopij. Ce je ta akcija pred leti
imela zadovoljiv uspeh, pa se letos kar noče
premakniti z mrtve točke. Res je, da se tu in
tam vidijo zabojčki in cvetice, kot na hiši
Celjske tiskarne, nadalje na Cankarjevi, Vod-
nikovi ulici in drugje, toda vse skupaj je to
premalo. Zato znova pozivamo lastnike stano-
vanjskih hiš, hišne svete in druge, da naj okra-
S'ijo okna s primernimi rožami, ki jih dobijo
v veliki izbiri v Mestni vrtnariji, zabojčke pa
v pisarni Olepševalnega in turističnega društva.
KAJ  JE   Z   BLATOM   PRI   GLAZIJI?
Ce zavijete iz Ljubljanske ceste mimo glavnih
vhodnih vrat na Glaziji ob garderobi nogomet-
nega kluba Kladivarja in po drevoredu proti
Ipavčevi ulici, boste naleteli na kaj čudno ure-
jeno okolico. Ne samo. da drevored ni urejen
in da okolje močno kazi neočiščena struga po-
toka, temveč da je ta primeren prispevek vsej.
tej »podobi« še mlaknža, blato in podobno, ki
sta nastali za garderobo nogometnega kluba.
Ce se ne motimo ima kopalnica v garderobi
zelo slab odtok, zato se voda, namesto v od-
točnem kanalu, zbira kar na cesti. Zdi se nam,
da bi lahko nesnago, ki se tam nabira, odstra-
nili, uredili nadalje odtok vode in tako z malo
dobre volje, in seveda tudi z nekaj sredstvi,
popravili slab vtis, ki ga človek dobi, če hodi
okoli Glazije.
ANKETA OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČ-
NEGA DRUŠTVA
Te dni so učenci višjih razredov osnovnih
šol in nižjih razredov gimnazij izpolnjevali an-
ketne liste celjskega Olepševalnega in turi-
stičnega društva, ki so se v prvi vrsti nanašali
na predloge in mnenja, kaj naj bi v mestu ob
Savinji še uredili, da bi bilo Celje bolj čisto,
lepše in bolj privlačno. V anketi je sodelovalo
okoli 4000 otrok. Med izpolnjenimi anketnimi
listi jih bo društvo 20 izžrebalo in nagradilo
s po 500 dinarjev. Od ankete si društvo obeta
velike koristi ne samo zaradi predlogov, tem-
več tudi zaradi tega, ker bo anketa nehote
sprožila debato o nekaterih problemih me«ta
Celja,
Otrok - žrtev
prometne nesreče
v ponedeljek je zopet postala žrtev promet-
ne nesreče na cesti I. reda v Kaplji štiriletna
deklica. Deklico je osebni avtomobil trčil tako,
da je bila ntf mestu mrtva. Ni bilo težko Bgo-
toviti kdo je kriv prometne nezgode. Starci
se premalo zavedajo, da je otrok na cesti brem
nadzorstva v nevarnosti. Zato naj bo ta primer
staršem v opomin, da otrokom na cestah po-
svetijo vso pozornost.
V NEKAJ VRSTAH
V Paki, ki je dve uri oddaljena od
Velenja, pridno gradijo osnovno šolo.
Ves pesek so nakopali in izvozili s pro-
stovoljnim delom. Skoraj sleherni kmet
se je obvezal, da bo delal in daroval za
šolo, kar bo v njegovi moči. Tako je
kmet R. sam preskrbe! 20 m^ peska in
1 m^ lesa. Vaščani želijo, da bi šolo že
letos dogradili vsaj do tretje faze.
KROMPIRJEVI NASADI RESNO
OGROŽENI
Na zadnji seji občinskega ljudskega
odbora Vojnik so člani razpravljali o-
zaščiti kmetijskih kultur pred rastlin-
skimi škodljivci. Sklenili so, da bodo za-
tirali škodljivce pod strokovnim vod-
stvom kmetijskih zadrug, s čimer bO'
omogočena načrtna zaščita poljskih kul-
tur, kar velja predvsem za hmelj in
za krompirjeve nasade. Na teh se je v
zadnjem času množično pojavil kolorad-
ski hrošč in preti popolno uničenje
krompirja. Na seji so razpravljali tudi o-
problemu zaposlitve prebivalcev gospo-
darsko pasivnih krajev in so sprejeli
sklep o ustanovitvi posredovalnice za
delo v Vojmku.
Na Lopati nimajo pitne vode
Nikakor ne bi hotel zavidati prebival-
cem Svetine, ene najoddaljenejših celj-
skih izletniških postojank, ki so tako
srečni, da so dobili vodovod. Žal pa mo-
ramo ugotavljati, da teh pridobitev ni
deležna najbližja periferija lepega Ce-
lja, četudi so potrebe več kot nujne. V
mislih imam predvsem vasi LoE>ata-
Medlog ter del Ostrožnega. Ravno ti
predeli so najbolj prizadeti v pogledu
zdrave pitne vode. Na splošno je voda
tod zelo slaba. Sanitarna inšpekcija bi
marala ugotoviti, da je sploh neuporab-
na.
Ob zadnji proslavi na Ostrožnem Lo-
pata, razen javne razsvetljave in del-
nega zboljšanja glavne ceste, ni bila de-
ležna ničesar, dočim je Ostrožno dobilo
lepo urejeno asfaltirano cesto in vodo-
vod. Naš kraj pa ima poleg slabe pitne
vode še skrajno slabo stransko cesto, za
katere ureditev ni nikoli dovolj finanč-
nih sredstev.
Ker je z izjemo ix>sameznikov na vo-
dovodu kot na ureditvi stranske ceste
zainteresirano prebivalstvo Lopate, bi
bilo nujno in prav, da bi občinski Ijud-
siki odbor pristopil k reševanju teh pro-
blemov. Ni dvoma, da bodo vaščani v
tej delovni akciji izdatno pomagali s
prostovoljnim delom.
Podjetje Dolomit na
Frankolovem na novi poli
Podjetje Dolomit na Frankolovem je
bilo znano v prejšnjih letih kot podjetje,
kjer slabo gospKKlarijo, saj je bilo skoraj
pred likvidacijo. V zadnjem času pa je
novo vodstvo podjetja pripomoglo, da se
je stanje bistveno popwavilo. Ukinili sO'
nerentabilne obrate ter uvedli nagraje-
vanje delavcev po učinku, kar je ugodno-
vplivalo na višjo storilnost. Zaključni
račun, ki ga je pred kratkim sprejel de-
lavski svet, je pokazal, da je podjetje-
kljub izgubam iz prejšnjih let, izkazalo-
v zadnjem času dobiček.
Podjetje ima v načrtu mehanizacijo
obrata za izkop peska. S tem bodo po-
večali proizvodnjo za 20%. Vsa mehani-
zacija bo urejena na električni pogon^
razen tega pa bodo uredili sejalno in na-
kladalno napravo.
Podjetje proizvaja izredno bel pesek,
ki je zelo iskan. Dosedaj niso mogli kriti
niti polovico želja potrošnikov. V podje-
tju se je pričel uveljavljati tudi delavski
svet, ki je bil ustanovljen ob reorgani-
zaciji podjetja.
KONJIŠKI PLANINCI SE ZAVZEMA-
JO ZA POSTOJANKO NA ROGLI
Na občnem ztíbnj Planinskega društva
v Slov. Konjicah, ki se ga je poleg do-
mačih gostov udeležil tudi predsednik
celjskega okraja tov. Riko Jerman, so-
sklenili zgraditi planinsko postojanko-
pod stolpom na Rogli. Konjiški planinci
so s tem sprejeli nase veliko nalogo,
vendar so se pogumno lotili dela. Na
prvi seji novoizvoljenega odbora so usta-
novili poseben odbor, ki bo poskrbel za
izdelavo idejnega načrta, lokacijo in de-
narna sredstva.
Ker je vrh Rogle idealna izletniška
točka, je pričakovati, da bodo ljubitelji
planin in drugi podprli to koristno za-
misel konjiških planincev.
ŠOŠTANJU JE MLEKARNA VSEKA-
KOR POTREBNA
Precej občutno je v šoštanjski občini
vprašanje mlekarne. V Šoštanju je-
zgradba s predelovalnimi stroji. Na
zadnji seji občine pa so menili, da bi
kazalo likvidirati mlekarno kot prede-
lovalni obrat. Do dokončne odločitve se-
ni prišlo. Se enkrat bodo sestavili po-
sebno strokovno komisijo, ki bo ponov-
no pregledala obrat in analizirala vse
možnosti. Vprašanje zaledja za mlekar-
no je odlučujoče. Sedaj se dogovarjajo
s Kmetijskim gospodarstvom Zovnek
pri Braslovčah, da bi dobavljali Šošta-
nju in Velenju mleko. Oklevanje občine
ob likvidaciji obrata je opravičljivo in
premisleka vredno, saj gre za dragoce-
ne stroje, ki jih že imajo, in za delovno
silo.
KDO  JE  KRIV  OPUSTOŠENJA  V  ROVINJU?
Skrb za delovnega človeka v času rednega
dopusta se je v poslednjih letih močno raz-
mahnila. Številna podjetja v našem okraju so
ob morju in v gorskih predelih opremila lična
letovišča, namenjena oddihu delavcev in nji-
hovim družinskim članom.
Tako je tudi sindikalna podružnica Tovarne
žičnih izdelkov v Celju zgradila štiri lične
montažne hišice z dobro opremo. Dve od teh
so postavili v campu celjskega okraja v Rovi-
nju in v njih so letovali člani omenjenega de-
lovnega kolektiva.
Ko so ob zaključku sezone organizatorji celj-
skih letovanj (ZB, PZ. OLO in Vajenski tabor)
demontirali svoje hišice :n ko so v septembru
tudi naši sosedje železničarji spravili na var-
no več kot sto takih hišic, sta oni, last ko-
lektiva »Žične«, še vedno samevali pod visokimi
borovci. Prestali sta zimsko burjo, prišla je
pomlad in hišici sta oznanjali, da se bo živ-
ljenje pod borovci kmalu ponovilo. Toda za
njiju ne! V dolgih mesecih samote so jima ne-
pridipravi temeljito izpremenili prijazno lice.
Odtrgali so cele stene, iztrgali vrata in okno.
odnesli postelje in mize, preluknjali stene in
strop ter ponesnažili notranjost.
Ko je sindikalna podružnica pred tedni iz-
vedela za pustošenje, so preostanke razmonti-
rali ter jih po ttisto kilometrov dolgi poti od-
peljali domov. Škode je približno za 200,000 din.
Ill kdo je kriv? Pobalini iz Rovinja, organi-
zator ali zavarovalnica, ki škode ne bo po-
vrnila, ker hi.šic nihče ni zavaroval, niti jih
demontirane spravili  v varstvo sosedu?!
Tako na eni strani! Družbene organizacije,
ki izvajajo letovanja, pa se morajo boriti za
vsak dinar . , ,
Clan okrajne komisije za letovanje
№kQj kratkih iz Smartnega oli Pak!
Dan mladosti bo naša mladina prosla-
vila dne 8, junija s celodnevnim spore-
dom. Že doiX)ldne bo tekma koscev in
grabljic, meddruštveni namiznoteniški
turnir .ter tekma v streljanju z zračno
puško. Popoldne bo na igrišču nogomet-
na tekma, proti večeru pa bo telovadna
akademija pripadnikov-mladincev tu-
kajšnjega »Partizana«.
Dom »Partizana« je bil doslej precej
zanemarjen. Sedaj pa že dobiva lepo zu-
nanje in notranje lice. Tudi oder Pro-
svetnega društva se obnavlja in bo v
'Ponos društvu samemu. Vsa ipopravila
bodo stala okrog četrt milijona dinar-
jev.
Kino, katerega upravlja sedaj tukajš-
nja Ljudska tehnika, prireja zadnje ča-
se kino predstave po vsej Zgornji Sa-
vinjski dolini, kjer nimajo lastne apa-
rature. Ljudje rade volje obiskujejo te
predstave in navadno napolnijo dvora-
ne do zadnjega kotička.
Zdravstvenega pregleda otrok na naši
šoli že dve leti ni bilo, zato pa je bil
letos toliko temeljitejši. Vse otroke, ki
so naglušni, slabovidni ali imajo dru-
gače kake telesne hibe, bodo pregleda-
li še specialisti.
TEKMOVALI SO
Pri razpisu za najboljše spise o pro-
metu so sodelovali skoraj vsi razredi
osemletke Velenje. 23. maja je dva naj-
boljša izdelka: spis in risbo avtorjev
tretješolke Mlinškove in drugošolca
Zorna pred vsemi šolskimi otroki nagra-
dil tovariš Turk, šef prometnega oddel-
ka pri Notranji upravi v Celju. Ob
slavnosti je spregovoril vsem otrokom
in jim dal nekaj koristnih napotkov
glede prometa na cesti. Čeprav sta bila
lani le dva smrtna primera otrok na
cesti v okraju, mora mladina posvetiti
še večjo skrb prometnim predpisom na
cesti.
KRATKE NOVICE IZ KONJIC
V Konjicah je pred kratkim gradbeno
EKxìjetje Beton iz Celja začelo graditi
nov stanovanjski blok. Investitorja sta
podružnica NB in Lesno industrijsko
podjetje., V načrtu imajo še gradnjo 12
stanovanjskega bloka, ki ga bo gradila
tovarna usnja KONUS.
CELJSKI TRG V TEM TEDNU
Posledica vročih, presuhih dni se kaže
tudi na celjskem živilskem trgu. Sicer
gospodinja ni v zadregi, ko hodi po trgu
saj je dovolj pestra izbira raznovrstne
spomladanske zelenjave in prvega sad-
ja, toda kvaliteta je vse prej kot dobra.
Lepe solate, ki je je bilo prejšnja leta
v junijskih dneh na pretek, skoraj ni
moč dobiti. Ravno tako ni nič kaj prida
kvaliteta češenj, ki nas v teh vročih
dneh kot edino sadje — poleg predra-
gih vrtnih in gozdnih jagod — poživ-
ljajo. Letna suša se kaže tudi na ostali
povrtnini: drobnih kumaric zmanjka že
kar v zgodnjih jutranjih urah, sladek
grah in redkvica pa so se menda sploh
posušile.
Cene živilom v tem tednu so bile na-
slednje:
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU
(Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor)
Krompir stari 16 (15—18; krompir novi 90—100
(-); čebula stara 120 (120); čebula nova 30-70
(50—80); česen stari 17—200 (200—500); česen
novi 50—70 (70—80); solata 60—90 (60—100); špi-
naca 90—150 (100—15); por 40—45 (50—60); pe-
teršil 100 (100); zelena - (120); korenjček 30 do
50 (30—80); koleraba 80—100 (90—120); redkvica
70—100 (100); hren — (150); zelje gl. 85—90 (—);
zelje rib. 40 (40); sadje suho — (100—160); slive
suhe 260-280 (-); gobe suhe - (1000-1400);
orehi celi 250 (250); orehi lušč. 800 (850); rozi-
ne 440 (-); limone 260 (-); kis - (40); ribe -
(200—260); orašidi 420 (—); jabolka — (170—200);
mleko — (36); maslo — (500); skuta — (160);
smetana — (240); kure — (450—850); piščanci —
(25(?-350); zajci - (150-800); jajca 15 (14-18);
med — (400); koruza — (50); pšenica — (50—60);
oves, - (40-45); ječmen - (40—45); rž - (40
do 50); bob - (50); grah str, 60 (80-120); po-
maranče 300 (—); fižol v, 80—100 (70—100); fižol
n, — (50—70); drobnjak 300 (300); mandeljni 800
(-); češnje 70 (80-120); jagode - (500-500);
kumare 180-200 (200); pesa 40-50 (40-60),
kronika nesreč
14-letni Danijel Novak iz Dramelj si je pri
padcu zlomil nogo,
V pretepu pri neki gostilni na Mariborski ce-
sti jih je izkupil po glavi Emil Santi iz Tovar-
niške ulice,
15-letna Matilda Cilenšek iz Griž si je pri
padcu poškodovala nogo.
Posestnik Alojzij Orel iz Radegunde pri Mo-
zirju se je pri delu v gozdu vsekal v nogo,
6-letna Brigita Oblak iz Rogaške Slatine se je
z vrelo vodo poparila po hrbtu.
Pri padcu z motorjem se je težko poškodo-
val Jože Dobnik iz Sladke gore pri Šmarju,
Riko Rizmal iz Malih Braslovč je padel s ko-
lesom. Dobil je težke notranje poškodbe in so
nezavestnega prepeljali v bolnišnico,
23-letni Martin Bohorč, zaposlen kot železni-
čar na postaji Celje je pri premikanju vagonov
padel pod vagon. Pri nesreči mu je eno nogo
odrezalo nad kolenom, drugo pa težko poško-
dovalo.
Pri padcu si je zlomila nogo Ana Olenšek iz
Zavrha pri Dobrni,
Pri delu si je poškodoval roko delavec pri
Lip na Hudinji, Rafael Kovač.
V papirnici Višnja vas je padla sekira na
glavo delavcu Jožetii Kraljicu in mu priza-
dejala težjo poškodbo.
Z vrelo vodo se je poparil 2-letni Anton Knez
iz Šibenika pri Šentjurju,
6-letni Jože Lešnik iz Creta je stopil na raz-
bito steklenico in si prerezal stopalo,
12-letni Rudolf Meh iz Prelog pri Planini
si je pri padcu zlomil nogo.
Pri padcu s kolesom si je zlomil nogo Martin
Žnidar iz Lokrovca,
Na Mariborski cesti je motorist podrl 4-let-
nega Srečka Felzerja. Otrok je bil laže poško-
dovan,
S kolesom je padla Breda Sajevič iz Nove
vasi. Utrpela je poškodbe po telesu.
Pri padcu si je zlomil ključnico Marijan Ha-
lužan iz Pristavnice pri Rogaški Slatini,
Na Dobrni je padel z motorjem in si zlomil
nogo Avgust Bračič, rudar iz Velenja,
V Šmartnem v Rožni dolini je v pretepu do-
bil poškodbe na glavi Anton Kampuš iz Slov.
Konjic,
gibanje prebivalstva
v času od 24, do 31. maja 1958 je bilo rojenih
37 dečkov in 23 deklic.
Poročili so se:
Josip Pliberšek, strojni ključavničar in Ana
Veternik, polj, delavka, oba iz Celja; Marko
Volk, strojni inženir iz Dobrteše vasi in Karo-
liha Hartman, nameščenka iz Celja; Zdravko-'
Viktor Ferič, komercialist in Marija Kifnar.
dentistka, oba iz Celja; Franc Klepej, elektrod
varilec iz Kanjuc in Jožefa Plaskan, delavka
iz Celja,
Umrli:
Anton Žohar, topilničar iz Celja, star 58 let;
Anton Kastelic, upokojenec iz Zajelš, star 56
let: Frančiška Delopst, gospod, pomočnica iz
Topolšice, stara 16 let; Barbara Skorjanec, pre-
užitkarica iz Dola pri Pristavi, stara 67 let;
Avgust Kompara, upokojenec iz Mestinja, star
62 let; Rajko Peer, otrok iz Šoštanja, star 5 me-
secev; Ana Žlegelj, gospodinja iz Slov, Konjic,
star« 69 let; Josip Haložan, delavec iz Sopot,
star 49 let.
6. JUNIJA — STEV, 22 flPfl STRAlt
Šport * šport * šport * šport * šport
o problemih telesne kulture v mestih in pripraiah ла
olimpijske igre
v ponedeljek je l>ilu pri /IS v Beogradu šiiš«
konferenca o problemih telesne kulture v me-
stih in pripravah kandidatov /a prilunluje
olimpijske igre. ki bodo leta 146U v Rimu.
Predsednik KcMnisije /a telesno kulturo pri
/IS tov. Slavko Komar je uvodoma poudaril,
da nas sedanje stanje telesne kulture \ir'i nas
ne more zadov(»ljiti. Pojavlja se vrsta proble-
mov in vprašanj, ki čakajo nujnih ukrepov.
Pri teffli delu se kažejo različne tendence, ki
ne vmlijo vselej k najboljšemu reševanju pere-
čih problemov, /ato se postavlja v ospredje
sklicanje kongresa telesne kulture, ki bi naj
postavil jasna načela in smernice nadaljnjega
ra/.voja te dejavnosti .v državi. Zlasti v me-
stih, kjer se struktura prebivalstva močno me-
nja, kjer je proces Litre industrializacije, uva-
janje tehničnih sredstev in vse večja mehaniza-
cija proizvodnega dela, nagla urbanizacija in
izgradnja, povečanje družbenega in osebnega
standarda meščanov, se ustvarjajo novi pogoji
življenja. Ta tempo hitre izgradnje je omogo-
čil, da smo po urbanističnih načrtih dobili v
mestih lepe asfaltirane ulice, bulevarje, lepa
in udobna stanovanja, s svojo gostoto pa se je
prebivalstvu odvzel prostor za gibanje in igro.
ISovi pogoji življenja v mestih ustvarjajo tudi
nove zdravstvene probleme. Povečavajo se bo-
lezni »modernega časa« (nevroze, poškodbe pri
delu, glavobol itd.). Za mladino in bodoče ge-
neracije moramo že sedaj najti potrebno reši-
tev, ki bo v standard našega človeka vključe-
vala tudi elemente, ki bodo korektiv vsem nega-
tivnim vplivom mehaniziranegfi dela in novih
pogojev življenja ter bodo ustvarjale prebi-
valstvo mest fizično in ps.ihično odpornejšim pro-
ti tem vplivom. Telesna kultura najuspešneje re-
šuje ta vprašanja. V novih pogojih življenja
v mestih lahko masovna telesna kultura aktiv-
no pomaga pri reševanju aktualnih problemov,
ki se pojavljajo na področju zdravstva, dviga-
nju delovne sposobnosti, skrbi za odmor in sploš-
ni standard prebivalstva, pri vsestranski vzgoji
mladine itd. Sedanje stanje in reševanje teh
problemov pa nas ne more zadovoljiti. Na pod-
ročju šolske telesne vzgoje se stanje slabša.
Gradijo se šole brez telovadnic in brez ustrez-
nih zelenih površin za telesno vzgojo, število
učiteljev in profesorjev telesne vzgoje pa je v
opadanjul Za izboljšanje šolske telesne vzgoje
in športa v društvenih organizacijah je treba
ustvariti materialno bazo. Urbanisti nimajo po-
sluha za gradnje za množično telesno kulturo,
lokacije so tu in tam za te objekte le začasne,
■sredstva se mečejo le v gradnje gigantov-sta-
dionov in podobno, ki služijo le za vrhunski
šport in na tisoče pasivnih gledalcev, nadalje
za tekmovanja in podobno. Vzroke za sedanje
stanje je treba iskati na več strani, predvsem
pa v tem, da v našiih mestih še ni pravilnih po-
gledov o mestu in vlogi telesne kulture ter nje-
nih nalog, v prebivalstvu še ni dovolj nazorno
prikazan pomen telesne kulture za posamez-
nike in skupnost. Zato tudi doslej ni bilo šiir-
šega zanimanja in razumevanja za ta vpraša-
nja. Tako n. 1)г. opažamo, da stanovanjske
skupnosti uspešno rešujejo vrsto problemov za
svoje stanovalce, za probleme telesne kulture
pa niso storile še ničesar! Probleme na pod-
ročju telesne vzgoje moramo smatrati kot kom-
pleksna vprašanja in zato bo potrebna pri nji-
hovem reševanju aktivizacija vseh družbenih
organizacij.
Predstavniki iz okrajev in mest so osvetlili te
probleme še iz drugih vidikov ter priporočili
Zvezni komisiji za telesno vzgojo, da bi z zako-
nitimi predpisi in uredbami lahko uspešneje re-
šili marsikatero vprašanje. — Tov. Zoran Polič
je v zaključni besedi poudaril, da bo kongres
telesne kulture sklican že letos oktobra, da na
terenu ni treba čakati na predpise in zakone
iz najvišjega mesta, ker je treba tudi pri re-
ševanju teh problemov izkoristiti kompetence
okrajev in komun. Sveti in komisije za telesno
vzgojo morajo odločneje postavljati ta vpraša-
nja na dnevni red pred ljudske odbornike, de-
ligirati morajo smotrno uporabo materialnih
sredstev, boriti se za objekte pri šolah, v urba-
nističnih načrtih in podobno. Predvsem velja
glavna skrb za objekte, ki bodo služili množič-
ni telesni vzgoji (objekti pri šolah in podjetjih),
nadalje za vzgojo kadrov, skrbeti bo treba za
smotrno uporabo že obstoječih objektov, urediti
sistem upravljanja in vzdrževanja objektov itd.
Zvezna komisija za telesno vzgojo pripravlja
vrsto predpisov in zakonov za ureditev teh
vprašanj. Vendar bomo lahko vsa ta vprašanja
uspešneje reševali s konkretnim delom na te-
renu in si pri tem ustvarjali tudi potrebno
avtoriteto.
O pripravah za olimpijske igre, ki se jih bo
udeležilo leta i960 v Rimu tudi večje število
jugoslovanskih vrhunskih športnikov, velja pri-
pisati, da ima naše mesto 9 kandidatov — vse
iz vrst atletov in atletinj Kladivarja. Mesta
in okraji bi naj prevzeli le skrb za vzdrževanje
objektov, na katerih se pripravljajo kandidati
za te igre, skrb za ostale pogoje pa gre v bre-
me olimpijskega komiteja.
Poljaki v naši sredini
Nastop vrhunskih v> aterpolistov iz Poljske v
našem mestu je bil brez dvoma edinstven šport-
ni dogodek, ki bo za nadaljnji razvoj plava-
nja in waterpola izredno pomemben. Gostje so
bili deležni tradicionalnega gostoljubja, ki ga
izkazujejo Celjani in njihovi športni delavci
vsem inozemcem ze ob vsakem obisku v našem
mestu. Sprejem pri predsedniku ObLO Celje
tov. Svetku je bil nadvse prisrčen. Po pozdrav-
nih besedah tov. Cveta Pelka se je razvil spro-
ščen in prijeten razgovor. V plavalnem bazenu
so poljski plavalci, člani državne reprezentance
pokazali moderen vsaterpolo. Ob prvem sreča-
nju v soboto zvečer je Legia (A reprezentanca
Poljske) premagala kombinirano jugoslovan-
sko reprezentanco s 4:3 (2:1), v nedeljo dopol-
dne pa je Polonija (B reprez. Poljske) doživela
težak poraz proti okrepljeni reprezeiitanci Slo-
venije z 0:7 (0:3). Pri naših sta bila najuspeš-
nejša strelca Ivkovič in Šimenc, pri gostih pa
Kendža. V predtekmah so nastopili igralci Nep-
tuna proti Celulozi, ki niso bili dorasli doma-
činom. Celjani so pobrali visoki zmagi 10:2 in
13:6. V obeh tekmah sta bila pri Neptunu naj-
uspešnejša strelca Ščuka in Goršič, od katerih
je prvi dal 11, drugi pa 10 golov. Obisk na obeh
tekmah je bil razveseljiv. Z najlepšimi vtisi so
poljski waterpolisti v nedeljo popoldne zapu-
stili naše mesto.
Atletika:
USPEŠEN NASTOP CELJSKIH ATLETOV
V DRŽAVNI REPREZENTANCI
Na meddržavnem srečanju atletov iz Madžar-
ske in FLRJ, ki je bilo pretekli teden v Ljub-
ljani, so uspešno zastopali jugoslovanske barve
tudi celjski člani državne reprezentance. Lor-
ger Stanko je z odličnim rezultatom 14.1 zma-
gal .na visokih ovirah, Lešek Roman v skoku
ob palici s 4.35 m je bil prav tako prvi, Važič
Simo je bil v teku na 5000 m drugi, na 1500 m
tretji, Zupančič Igor na nizkih ovirah tretji in
Kopitar Jože v metu kopja tretji. Vsekakor
predstavlja uspešen nastop petih članov iz Ce-
lja v državni atletski reprezentanci velik šport-
ni uspeh za naše mesto ob Savinji. V vmesnih
točkah je Šikovec Olga dosegla prodoren uspeh
z zmagami na 100 in 200 m, kjer je premagala
vse slovenske tekmovalke.
MLADI  ATLETI  KLADIVARJA  -    PRVI  V
DRŽAVI!
V II. kolu zvezne atletske lige so se naj-
bolje uveljavili mladinci Kladivarja do 18 let,
ki so zbrali nad 15.000 točk in si s tem odprli
pot v finale, kjer so brez dvoma največji favo-
riti za osvojitev ekipnega prvenstva FLRJ. Mla-
dinke so bile po I. kolu prve v državi, v II.
kolu pa niso nastopile v najboljši postavi v Ma-
riboru, zbrale pa so tolikšno število točk, da se
IkhIo uvrstili med 6 najboljših ekip, ki se bodo
5. julija srečale v borbi za naslov državnega
prvaka. Neuspeh predstavlja slab plasma sta-
rejših mladincev, ki se letos niso uvrstili med
najboljše v državi. V Celju so mlajši mladinci
nastopili v troboju Maribor : Branik : Kladivar,
kjer so Celjani pobrali zmago v vseh discipli-
nah, najuspešnejši tekmovalci pa so bili Srno-
vršnik. Sketa, Koražija, Molk, Kač. Krumpak,
Pilih, Kvas in Suppanz Karel.
Plavanje:
LJUBLJANSKA ILIRIJA  V  CELJU
V soboto 7. VI. bo ob 20. uri zvečer na pla-
valnem stadionu v Celju dvoboj celjskih pla-
valcev in vvaterpolistov z Ilirijo iz i^jubljane.
Brez dvoma bo prvi nastop Neptunovih plaval-
cev pritegnil pozornost Celjanov, saj doslej še
nismo imeli prilike videti naših plavalcev. Ili-
rija ima bogato tradicijo v plavanju v svojh
vrstah tudi več kvalitetnih plavalcev. Po pla-
valnem delu programa bo vvaterpolo srečanje,
kjer se bodo Neptunovci poskušali revanžirati
lliriJAnom za lanskoletne poraze. Po tekmova-
njih bo na kopališču zabavni večer s plesom.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-Т-1-2вб PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Rnjlgovodslil biro v Preiioldu dobro dela
Direktor biroja tov. Bukovec
Znano je, da Knjigovodski biro v Pre-
boldu že dobro leto dni prav uspešno
posluje. Zato smo se obrnili na direktor-
ja biroja, tovariša Bukovca, ki nam je
v pogovoru marsikaj zanimivega pove-
dal.
Takole je dejal:
— V Preboldu je bilo pred leti šest
podjetij in vsa so imela neprestane te-
žave s knjigovodstvom. Zato je Občinski
ljudski odbor v Žalcu sklenil v Preboldu
ustanoviti knjigovodski biro.
Spočetka je bilo kup težav. Ni bilo
pravega kadra, vendar nismo ostali sre-
di poti. Težave smo premostili in uspelo
nam je organizirati načrtno delo. Danes
je v biro vključenih kar 16 podjetij, ko
pa smo začeli, jih je bilo komaj šest.
Ne samo to, da nudimo vsem tem pod-
jetjem knjigovodsko p>omoč, biro je tudi
neke vrste posvetovalnica. Biro ima svoj
upravni odbor, ki je sestavljen od čla-
nov posameznih podjetij. Vsi člani se ži-
vo zanimajo za poslovanje biroja in pod-
jetij.
Prva večja naloga biroja je bila, da je
preskrbel kredite posameznim podjet-^
jem, ki bi brez njih ne mogla uspešno
F>oslovati.
In načrti za letošnje leto? — smo vnra-
šali tovariša Bukovca.
Močan dvig prometa, storilnosti in do-
hodka. Dali bomo iz sebe vse sile, ker
hočemo doseči, da bodo naša podjetja
res prava socialistična podjetja.
Nazadnje je še tovariš Bukovec dejal:
O uspehih naših podjetij, kako so raz-
širila proizvodnjo in izboljšala kvaliteto,
bi se dalo dosti povedati. Te uspehe je
pripisati v glavnem prizadevnosti kolek-
tivov in pa veliki pomoči in razumeva-
nju Občinskega ljudskega odbora v Žal-
cu. Letos nameravamo ustanoviti še
elektromehanično delavnico, če bodo
možnosti pa tudi avtobusno podjetje.
CELJSKI
TEDNIK
V   VSAKO    HISO
Iščemo za takojšnji nastop dobro
administrativno moč
z znanjem strojepisja lin obvla-
danjem blagovnega knjigovodstva.
Plača po tarifnem pravilniku oz.
dogovoru. — Javiti se osebno pri
upravi gostinskega podjetja »Ga-
ber je« Celje, Mariborska c. 79
v dopoldanskih urah.
Komisija za razpis delovnih mest v Zadružni hranilnici in posoj^iinici Celje
razpisuje naslednji delovni mesti
2 FINANČNA INŠTRUKTORJA
Pogoji: ekonomska fakulteta ali ekonomska srednja šola s 5 let
ustrezne prakse v ekonomsko-finančni stroki. — Plača po Uredbi o
bankah in hranilnicah. — Nastop službe takoj. — Prošnje s prilo-
ženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom je treba po-
slati do 30. junija na Zadružno hranilnico in posojilnico Celje,
Levstikova ulica 1.
AVTOBUSNI PROMET CELJE
obvešča vse potnike in izletnike, da vozi avtobus v Logarsko dolino
vsak dan z odhodom iz Celja ob 7,30 in prihodom v Logarsko dolino
ob 10,15 ter odhodom iz Logarske doline ob 16,45 in prihodom v
Celje ob 19,20. Cena povratni vozovnici je 500 din. Izkoristite ugodno
priliko za ogled najlepše alpske doline.
GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA CELJE
razpisuje
naslednje štipendije za šolsko leto 1958-59
1. Agronomska fakulteta......3 štipendiste
2. Kmetijska srednja šola v Mariboru .   6 štipendistov
3. Kmetijska strojna šola v Mariboru .   2 štipendista
K prošnji za štipendijo je priložiti potrdilo o premoženjskem stanju,
o otroškem dodatku in prepis zadnjega šolskega spričevala.
Prošnjo naj interesenti vložijo na Gospodarsko poslovno zvezo Celje,
Cankarjeva 1 najkasneje do 30. junija 1958.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
sprejme
VAJENCE ZA STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
IN KOVINOPLESKARSTVO
P*goj: telesna in duševna sposobnost za učenje poklica;
Za ključavničarje: uspešno dovršeni 4 razred gimnazije.
Za kovinopleskarje: uspešno dovršena 2 razr. gimnazije.
Prošnje, opremljene z zadnjim šolskim spričevalom, zdravniškim
spričevalom in rojstnim listom, sprejemamo do 25. junija 1958.
KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE;
NEKVALIFICIRANE DELAVCE ZA TEŽAŠKA DELA;
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
objave in oglasi*objave in oglasi
OBJAVA
Sprejemni izpiti za višjo gimnazijo in razred-
ni privatni izpiti se začnejo na II. gimnaziji
v Celju v torek, 10. junija ob 8. uri! Zbor star-
šev, profesorjev in dijakov bo v četrtek. 12. ju-
nija ob 15. uri v dvorani bivšega kina Dom.
RAZGLAS O CEPLJENJU PREDŠOLSKIH
OTROK PROTI PARALIZI
Sporočamo, da bo tretje cepljenje proti otro-
ški paralizi (ohromelosti) na področju celjske
občine ed 9. junija do vključno 21. junija 1958,
po naslednjem razporedu:
CELJE-MESTO (cepišče zdravstveni dom Gre-
gorčičeva 4):
dne 9., 10., 11., 12., 13., in H. junija od 7.-12.
in od 13.—19. ure.
Svetina: dne 16. 6. 1958 od 9.—12. ure.
Teharje (v osnovni šoli): dne 1?. i. 1958 od
7.-12. ure.
Štore (v zdravstvenem domu): dne 17. 6. 1958
od 14. do 19. ure.
Štore (v zdravstvenem domu): dne 18. 6. 1958
od 7—12. ure.
Ljubečna (v osnovni šoli): dne 18. 6. 1958 od
15.-19. ure.
Škofja vas (v otroški posv.): dne 19. 6. 1958
od 7.—12. ure.
Šmartno (v osnovni šoli): dne 19. 6. 1958 od
15.-19. ure.
Polule (v osnovni šoli): dne 20. 6. 1958 od
7.-13. ure.
Vsi zamudniki bodo cepljeni dne 21. 6. 1958
od 7.-13. ure in od 14.—19. ure. Starši, pripe-
ljite svoje otroke pravočasno, ker naknadno
ne bomo cepili
Svet za zdravstvo pri ObLO Celje
ZAH,VALA
Namesto venca ob odkritju spomenika pad-
lim borcem in žrtvam fašističnega terorja v
Celju, dne 30. 4. 1958 so v sklad Občinskega
odbora ZB NOV Celje za pomoč otrokom pad-
lih borcev in žrtev fašističnega terorja še na-
knadno darovali:
1. Okrajna zadružna zveza din 25.000
2. Splošno gradb pod. >Beton« „ 10.000
Trgovina »Merkur«, Celje         ,        „   10.000
4. II.  gimnazija,  Celje ,.     8.050
5. Občinski odbor SZDL, Mozirje 5.000
6. Zavod za soc. zavarov. „     5.000
7. Železnica, Celje „     5.000
8. Dr. Hodžar Jakob-Rado „     1.500
9. Sind. podr. tov. »Etol«, Celje       .,     1,00«
10. Kmet. zadr. Šmartno ob Dreti       '„     1.000
11. Stan. zadruga »DOM«, Celje ,,     1.000
Občinski odbor Zveze borcev NOV Celje se
vsem navedenim darovalcem javno zahvaljuje..
RAZPIS
Metalurška industrijska šola Štore vpisuje
učence v I. razred za šolsko leto 1958-59 od
10. junija do 3. julija 1958.
Učenci, ki se žele izu«ti poklicev: obratni
elektrik, strojni kjučavnicar, kovinòstrugar Lb
kovač, morajo imeti uspešno dovršeno osem-
letko; za metalurške poklice: livar, valjar, to-
pilec pa najmanj 7 razredov osemletke.
Starost od 15 do 1? let.
Za sprejem mora vsak kandidat predložiti:
1. Lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s
30 din državne takse in 20 din občinske takse.
2. Rojstni list.
3. Zadnje šolsko spričevalo.
4. Zdravniško spričevalo.
V prošnji naj kandidat navede poklic, ki se
ga želi izučiti, podatke o starših oziroma skrb-
nikih, njihov poklic in točen naslov. Prav tako
naj navede, če želi stanovati v internatu (me-
sečna vzdrževalnina" 5000 din).
Mesečne nagrade učencev znašajo:
Za kovinarje:
v I. letniku od 2000 do 2500; v II. letniku od
2500 do 3500; v III. letniku od 3000 do 4000.
Za metalurge:
v I. letniku od 2500 do 3000; v II. letniku od
3000 do 4000; v III. letniku od 3500 do 4500.
Sprejemni izpiti bodo dne 5. julija 1958 ob
H. uri v prostorih šole. Po izpitu bodo kandi-
dati dokončno sprejeti in razvrščeni v določene
poklice.
PUTNIK, CELJE razpisuje mesto nameščenca,
po možnosti z znanjem tujih jezikov. Prošnje
pošljite PUTNIKU CELJE.
TRGOVSKEGA POMOČNIKA verziranega т
prodaji in nabavi reprodukcijskega materiale
in drugih potrebščin za kmetijstvo in odkupe
sprejme v službo kot poslovodjo, KMETIJSKA
ZADRUGA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINL
Stanovanje kasneje zasigurano. nastop službe
po dogovoru.
KMEČKO DEKLE pošteno in pridno, z zna-
njem nekoliko kuhe, dobi mesto pri. dobri
družini. Intihar, Celje, Mariborska 103.
TRIČLANSKA družina sprejme gospodinjsko
pomočnico. Naslov v upravi lista.
SPREJMEM pošteno strežnico srednjih let, en-
krat tedensko. Naslov v upravi lista.
PRODAM posestvo 3 ha z enodružinsko stano-
vanjsko hišo (deluo takoj vseljivo) ob glav-
ni cesti v Hruševcu — Šentjur.
PRODAM šest trodehiih oken (odličen ђогот
les). Naslov v upravi lista.
PRODAM trgovski inventar, tehtnice in novo
uvoženo avtomobilsko gumo 750X16. Naslov т
upravi lista.
PRODAM ugodjio stavbno parcelo (2500 zem-
lje) z zasilnim stanovanjem in materialom za
novogradnjo. Spodnji del že vzidan. (Lega pri
postaji in trgu.) Ponudbe na upravo lista.
PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj >Singer<.
Medved, Celje, Nova vas.
PRODAM motor »Pannoniac z lahko prikolico.
Prevozil 8(K)0 km. Naslov v upravi lista.
PRODAM stroje za predelavo mesa т zelo do-
brem stanju: 2 rezalna stroja iWolf< in
>Blitz< (30 litrov — skupno montirana) in
polnilnico po zelo ugodni ceni. PredovnLk
Franc, Nazarje.
PRODAM nov zidan štedilnik na dve in pol
plošči s kotlićem za vodo. Vpražati: Drešinja
vas 60 pri Celju, za glavno cesto.
PRODAM večjo količino prvovrstnega jabolč-
nika iz Slovenskih goric. Pukl Filip — Celje.
Lož ni ca 58.
PRODAM vseljivo dvostanovanjsko hišo z lepim
velikim vrtom v Celju.
PRODAMO  bakreni   bojler  za  kopalnico   s  3
pipami   hi   tušem.   Hišni   svet,   Celje,. Kaju-
hova 10.
/DRAVNICA i(šče opremljeno sobo za takoj.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno suho in sončno stanova-
nje v mestu za enakega malo izven mesta.
Naslov v upravi lista.
DVE MIRNI nameščenki iščeta opremljeno so-
bo. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje v centru za
enako ali večje v bližnji okolici. Naslov v
upravi lista.
KDOR Ml najde opremljeno samsko sobo mu
dam lepo nagrado. Plačam dobro. V prostem
času pomagam pri delu. Naslov v upravi lista.
PROiil.M najditelja zapestne ure, izgubljene is
CMja do Laškega dne 16. 5., da jo vrne proti
naigradi na naislov: Zidarič, Vrtnarstvo Or-
mož, Ptujska cesta.
PREKLIC
2agar Jožefa, delavka v Libojah, preklicujem
in obžalujem kar sem govorila o Kralj Štefki.
Komisija za delovna razmerja pri pod-
jetju
APNENIK PECOVMK CELJE,
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. materialnega knjigovodjo in obra-
čunavanje mezd:
2. blagajnik z obvladanjem stroje-
pisja.
Za delovna mesta je potrebna srednje-
šolska ali strokovna izobrazba s potreb-
no prakso. Osebni dohodki po TP. Na-
stop službe po dogovoru. Pismene po-
nudbe z navedbo šolske oz. strokovne
izobrazbe ter kratkim življenjepisom
dostavite na upravo podjetja.
Olepševalno in turistično društvo Celje
razpisuje
prodajo krme na Starem gradu 9. t. m.
ob 16. uri.
radio 202
.Nedelja, 8. junija 1958
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 9. junija
17.00 Celjska kronika
17.10 Mladinski zbori pojo
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 10 .junija
17.00 Celjska kronika
17.10 Zaplešimo z domačimi ansambli
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 11. junija
17.00 Celjska kronika
17.10 O delu DPD Svobode, Polzela
17.50 Želeli sle - poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 12. junija
17.00 Celjska kronika
17.10 Od melodije do melodije
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmeg objave
Petek. 13. junija
17.00 Celjska kronika
17.10 Polke in valčki
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 14. junija
17.00 Celjska kronika
17.10 V plesnem ritmu
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmee objave
kino * kino * kino * kino
KINO UNION CELJE
Od 5.-8. 6. »Mlin ljubezni«, franc.-španski bar.
film
Od 9.-12. 6. »Inšpektor ljubi gnečo«, francoeki
kriminalni  film
Od 13.—18. 6. »Velik« Korida«, ameriški barvai
mladinski film — cinemascop
KINO METROPOL CELJE
Od 6.-9. 6. »Naši zvesti prijatelji«, ameriški
barvni film
Od 10.—13. 6. »Vlaki odhajajo«, ameriški barval
film — drama
LETNI KINO CELJE
Od 7.-9. 6. »Hči polka«, italijanski film — k»-
medija
Od 10.—12. 6. »Gog«. ameriški barvni avantM-'
ristični film
Od 13.—16. 6. »Kleopatra«, ameriški barvni /zgo-
dovinski  film
Dne 8. 6. matineja: »Zadnji tir«, JBgoslovanski
film       kiHo Metropol
KAZINOV ŠTEF JE BOLOVAL
ZGODBA
TREH
DNI
JVe vem natančno, kdaj je hilo, hilo
pa je. Kozinov Stef je šel z doma, kjer
je pustil staro mater in sestro, pa si po-
iskal delo v podjetju. »Hm, imenitno mu
bo,« so pravili. Redno plačo ho imel in
še socialno zavarovan bo. Lahko bo
ostal zdrav ko ris, saj ga ho že za vsako
zvijanje v črevesju pregledal zdravnik.
In Stef se je zaposlil. Toda delo je
bilo težko. Bil je navajen, da se je od-
dihoval, ko je na domačem polju ko-
pal po bregovih. Če mu je motika bila
pretežka, .se je naslonil na toporišče in
se zagledal v dolino, kjer se je leno
vila rečica in so se po vijugasti cesti
prašili avtomobili. Zdaj pa ni mogel
niti za pošVen smrk prenehati, ker je
šlo po tekočem traku, kot so mu pra-
vili. Pa je slišal, da bi bilo dobro hiti
vsaj malo bolan. Lahko bi se oddahnil
v ambulanti, ki jo je njihovo delovno
taborišče imelo. In res! Javil se je na
pregled.
»Kje te boli?« ga je vprašal mlad
zdravnik in si že natikal slušalke na
ušesa. »E, gospod doktor, kako hi de-
jal,« je jeclal Stef, »vse me boli. Naj.-
bolj pa tu...,« in prijel se je za trebuh.
»Zelo boli?« se je rahlo nasmehnil
doktor. »Da, tišči me, tišči!« »Prav: ta-
koj v ambulanto!« je naročil zdravnik
in Stef se je skoraj zahvalil, tako ga je
prevzelo. Imenitno je bilo leči v belo
posteljo in kar blazen je bil, ko mu je
brhka bolničarka Rezka popravljala
vzglavje. »Hudo boli?« ga je sočutno
vprašala. »Tišči, precej tišči,« je dejal
in se nakremžil. Tako je lenaril vse do-
poldne. Opoldne je prišla Rezka in mu
prinesla zlatorumen čaj iz tavžentrož.
Poskusil je in skoraj zaklel. »Spiti,
spiti,« ga je vzpodbujala Rezka in se
sladko smehljala »saj si možak, junak!
Drugače ne bo bolje.« In Stef je spil
ter komaj zatajil solzo, ki se mu je
obesila na trepalnico. »Prekleto, tega pa
ne bom več pil,« si je mislil. Toda zve-
čer je zopet sladka Rezika prinesla
zlatorumen čaj in zjutraj spet in opold-
ne spet in zvečer spet. Mehka bela po-
stelja je postajala trda in siva in Stefu
je pihalo po črevesju, da je čutil pre-
pih. Drugo jutro pa je prišel zdravnik
z gumijasto cevjo in Rezika je nesla
neko čudno posodo. »Je že bolje?« jei^
prijazno vprašal doktor. »Malo se dvig-
nite in odprite usta!« Stef je začudeiio
gledal in ubogal. Tedaj je zdravnik
hotel poriniti Stefu cev v požiralnik.
Stef je izbuljil oči, zgrabil cev in jo
iztrgal zdravniku iz rok. »No, no, le
mirno!« ga je pokaral zdravnik in zno-
va hotel poriniti cev v usta. Tedaj pa
je Stef a Kar dvignilo, skočil je iz po-
stelje in v pižami zdrvel skozi vrata,
da je Rezki skoraj zbil posodo iz rok.
Zgodilo se je tako. Vem le, da je Stef
od tistega dogodka bil ozdravljen. To-
variši so ga dolgo zbadali, toda Stef
je molčal in se posebno še Rezke izogi-
bal, če bi jo moral srečati. In naravnost
občudovali so ga, ko je ob koncu leta
njegova zdravstvena- izkaznica bila z
edino izjemo tistega nesrečnega dogod-
ka neomadeževana. Skratka: ozdravel
je! Stara mati pa je dejala, da mu je
prav gotovo pomagala »atomska voda«,
s katero si je umil noge, ko je neko
nedeljo prišel domov.
Sotelski   i
MUCA BREZ
TEŽNOSTI
V Ameriki tekmujejo med sabo suho-
zemska vojska, letalstvo in mornarica.
Zlasti mornarica si prizadeva za prven-
stvo pri vseh poskusih. Tako so zadnje
čase vložili veliko denarja in sredstev
v poizkuse, liako se ljudje in živa bitja
obnašajo v pogojili, ki bi jih morali
prestati vsemirski potniki. Na sliki vi-
dimo letalca v taki kabini, ki povzroča
vse nevšečnosti vsemirja. Mož je pri-
vezan, toda muca, ki so mu jo dali za
tovariša, se je naenkrat znašla sredi
kabine, ker je izgubila »ves smisel« za
težnost zemlje. Lebdela je takole v zra-
ku z razkrečenimi negami in kremplji
ter presunljivo mijavkala od preseneče-
nja, ker so ji prej »pozabili« dati potre-
ben poduk.
Bruseljski atomium
v številkah
Znano je, da je središče pozornosti in
ena izmed največjih stavb na svetovni
razstavi v Bruslju atomium — simbol
današnje atomske dobe. O tem, kako
izgleda, smo že pisali, toda tokrat bi o
tej zgradbi posredovali nekaj številk:
Atomium je visok 102 metra in ima
devet krogel, katerih premer znaša po
18 metrov. Razdalja med posameznimi
kroglami je po 29 metrov in cevi, ki te
krogle povezujejo, so debele 3 metre.
Paviljon, nad katerim je najnižja krog-
la, je tudi okrogel in ima v premeru 26
metrov. Krogla nad njim je vezana na
osrednjo cev, ki je utrjena v zemljo z
12 stebri.
Najdaljše pokretne stopnice v Ato-
miumu so dolge 35 metrov in v eni uri
»prepeljejo« okoli 3000 ljudi. V srednji
cevi, ki je navpična, je dvigalo, ki vozi
obiskovalce iz paviljona pri tleh, do
najvišje krogle v višino 102 metra. V to
dvigalo gre naenkrat 23 ljudi. V naj-
višji krogli, ki je predeljena vodoravno
čez ix)lovico, je spodnji del restavracije
za 140 gostov, gornja polovica pa je
razgledna polobla, kamor gre 250 ljudi,
ki si od tu lahko ogledajo celotno pa-
noramo razstavišča in bližnje okolice.
bodice * bodice * bodice
MALIGANI
Visoko na steni cenik visi,
ki cene kaže jedači, pijači
s številkami, ki so predrobne vse,
da človek težko si jih raztolmači.
Povzpneš se na stol, ker od blizu pač
se cene nekako še brati dajo.
Prečudno! Številke te nižje so vse
od tistih, ki tu za goste veljajo!
Cemu je tako? Povprašaš takoj
in že ti deklica dá pojasnilo:
Na steni pač lanski je še cenik,
medtem pa se vince je podražilo!
Počasi posrkaš kapljico,
molčiš in zalivaš se z maiigani.
In zdi se ti maliganov manj,
kot kapljica jih imela je lani...
NA ŽIVILSKEM TRGU
Kdor proizvaja sam, naj tu prodaja
sočivje, jajce, sadje, zelenjavo,
a cene vse cenik naj mu navaja,
kdor to in ono nudi pod ponjavo.
Izvzeti torej so hižuteristi.
Proizvajalec kdo je? Ni cenika.
V procentih kakšen je dobiček čisti
pri blagu, ki se prelepo svetlika?
Zenica si je lep okras kupila,
a že čez noč izgubil je svetlobo,
tako vsa žalostna je potožila
nad zapeljivo in predrago robo.
POSTREŽBA
Sedeš, jed si zaželiš in ostariš.
Natakar tukaj sanjski je privid
S postrežbo je pri nas pač križ,
ko si postrežen, si ob apetit.
TOALETA V »EVROPI«
Prišli so gostje, s tujega prišli,
občudovali mesto so, naravo
in zmedeni na tuje so odšli
z docela zmedeno prebavo.
Papirja kljub evropski toaleti ni!
Morda jim to razganja glavo?
K. L.
IZ REDAKCIJE
Naš list je zadnjič po pomoti objavil
nekakšno Železarno,
ki ji nekdo še Store je pristavil,
češ to bo najbolj varno.
Tedaj pa avtor je nad nas poslal
kurirja ...
hudirja,
saj tožil bi, da ni odpotoval...
A tu se spremeniti nič ne more,
slikar izjedkal je vsekakor — štore.
Izpolnjena želja
Ob svoji stoletnici si je Marija Ogrinc zaželela, da bi še enkrat videla svoj
rojstni kraj. Željo ji je izpolnil Občinski ljudski odbor v Celju. Dal je na raz-^
polago avtomobU, ki je jubilan tko pretekli teden popeljal čez Laško v Breze>
Stoletnica se je po poti ves čas spominjala krajev, kjer je bivala v dekliški
mladosti. Tudi kraj, kjer je bila včasih njena rojstna hiša z mlinom in žago,
je takoj spoznala. V Brezah se je oglasila tudi na pokopališču. Ko se je na-
zaj grede oglasila s spremljevalci v gostilni, so ji šolski otroci zapeli nekaj
pesmic. Kar tako na lastno pobudo, ko so zvedeli kakšno rojakinjo imajo pred
seboj. — Radovednost nas je najprej gnala v župnišče, da bi videli knjigo,
v kateri je Ogrinčeva mama bila zapisana kot novorojenček. Staro, z gotico
popisano knjigo smo našli v matičnem uradu v krajevni pisarni. In odkrili smo
tole. Tam piše, da je bila Marija rojena 26. maja 1858. Kdaj je nastala pomoia,
da Ogrinčeva mama že leta praznuje rojstni dan 18. maja?
Avtomobilček
Celjani so prav gotovo že opazili ne-
navadno vozilo, ki je pred dnevi kro-
žilo po celjskih ulicah. Ce pravimo ne-
navadno, potem trdimo zato, ker nima
prav nič skupnega z navadnimi avto-
mobilčki lahke kategorije. Pravzaprav
je podoben več ali manj letalu.
Lansko leto približno ob istem času
smo obiskali mojstra Ramšaka, ki je bil
zaposlen v »Avtoobnovi« kot klepar. Ta-
krat se je odločil, da bo za razstavo
»Celje 1957« izdelal avtomobilček, ki bo
po svoji obliki nekaj nenavadnega. Zal
mu je to zaradi bolezni takrat síxxile-
telo, pač pa je avtomobilček dokončal
letos v aprilu.
Tega zahtevnega dela se je lotil sko-
raj praznih rok. Volja in zamisel, to je
bilo vse. Piravi, da je delal noč in dan
in radi mu verjamemo. Pri tem pa so
mu pomagali prijatelji in njegovi va-
jenci. Tudi avtomehanično podjetje
»Avotoobnova« ni stalo ob strani. Pri
tem delu se je fizično popolnoma izčr-
pal in končno tudi zbolel.
Avtomobilček z dvesto cm-' je gotov.
Slike dokazujejo, da stvar ni od muh.
čeprav je vse delo od A do Z delo moj-
stra Ramšaka. Naša pripomba bi bila
samo ta: motor je nekoliko prešibek,
vendar moramo vzeti v obzir, da so bi-
le njegove finančne možnosti omejene.
Morda nekaj tehničnih jxxiatkov: mo-
tor znamke ILO 200 cm^ z lastnim vpli-
njačem, akumulatorjem in vodnim hla-
jenjem, vse v skladu s prometnimi
predpisi.
Mojster Ramšak je uspel in zato za-
služi tudi pohvalo. Pri takem delu mo-
ra biti človek nesebičen in požrtvova-
len s precejšnjo mero dobre volje in ne-
popustljivosti. Se mnogo uspehov; moj-
ster Ramšak!
OBRAZI NAŠIH GOSTOV
Mara ji je bilo ime, priimek pa raje
zamolčimo, saj vsi vemo: nomina sunt
odiosa. Bila je polna življenja in od
življenja je veliko pričakovala — zdaj
z uspehom, zdaj zopet ne. Kakor hitro
je napočila razgibana glavna turistična
sezona, je Mara nekaj let zaporedoma
startala na RogaskQ Slatino.
V nekdanji »Svicariji« je čakala po
njenem okusu izbrana in urejena so-
bica, ob njenem prihodu vsa lesketajo-
ča, sveža in pražnja. In spodaj, v res-
tavraciji, ji je restavraterka osebno
rezervirala mizico z najlepšem razgle-
dom po vsej dvorani, z dehtečimi cvet-
kami na snežnobelem prtu. Jasno, dolo-
čene so bile najboljše strežajke, ki so
po naročilu brižno skrbele za telesni'
blagor in dobro počutje gostje.
Tistega leta, ko je bila M. pred preu-
smeritvijo drugam zadnjič v Rogaški
Slatini, je bilo prekrasno poletje: suho,
sončno vendar ne prevroče. Večina
gostov je už'vala v izletih v bliž-
njo in daljno okolico: ljubitelji prirode
prostovoljno, bolniki po zdravniški or-
dinaciji. Tudi M. ni zaostajala — zdaj
sama, največkrat v družbi. Izletišče
Bellevue nad Rogaško Slatino je bilo
posebno mikavno; podžigala je njegova
vzvišenost z očarujočim razgledom,
»vlekla« sta tudi dober prigrizek in pe-
neča se kapljica. In potem — zvečer
ali ponoči — tisto spuščanje oh živi
opori v somrak zdraviliške kotline —
skozi vinograde in sadovnjake, po trav-
nikih in temačnem gozdu nad Stritar-
jevim domom. V nočnem šepetu vetra
je bila vabljiva tudi temna Janina, Tr-
žaški hrib, park okoli Anine kapele ali
restavracijski vrt pod diskretno mol-
čečimi krošnjami orjaških hrastov »Pri
soncu*!. In da ne pozabimo zaključnega
vdevka v zdraviliški dvorani; v njej
je Neffatov sloviti orkester poganjal
plesne pare v blazen ritem z burnim
utripanjem zaljubljenih src — enkrat v
sreči, drugič v obupu.
Da, valovi zdraviliškega življenja so
visoko opljuskali in obrizgali včasih
še staro, solidno, če hočete: senilno
»gardo«.
M. se je tem valovom predala, toda
sebi v čast je znala ločiti, kaj sme in
kaj ne sme.
In vendar ni bila zadovoljna. Nekega
dne je prostodušno priznala; »dolgoča-
sim se; prebrala bom in čez leto in dan
me ne bo več semkaj«.
Znanci so mi pravili, da so jo videli
leto potem v Vrnjački banji, nato več-
krat na morju, ob Plitvičkih jezerih,
naposled pa se je po j av ila
zopet pod Bočem in zdaj je
menda vsako leto rednigost
Rogaške Slatine.
Večkrat sem razmišljal o tej ženski
in poskušal razčleniti njeno nemirno
življenje. Uspel nisem; ne vem, ali zato,
ker sem slab dušeslovec, ali zato, ker
je šlo za pojav posebno zamotanega
tipa turista, kakršnih ima naš domači
turizem več, a jih receptivni krogi pre-
zro, namesto da bi jih proučevali in
usmerjali. Psihološki izsledki turistič-
nih gostov so pač še nepopisani list...