Model M Slovenija Str. 16 Pogovor s Sašo Lavric, direktorico Inkubatorja Savinjske regije. Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI januar-februar 2018 MOZAIK IRDO Str. 4 Pogovor z Matjažem Štamulakom o financni neodvisnosti. Financna pismenost v Slove- niji je zelo nizka DO je vpeta v vse pore naše- ga poslovanja Z Aleksandro Vogrincic o pridobitvi certifikata Vodja za DO in trajnostni razvoj podjetja. Str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 71 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 81 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 91 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 101 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 111 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 121 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 131 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 141 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 151 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 161 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 171 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 181 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 191 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 201 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 211 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 221 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 231 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 241 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 251 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 261 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 271 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 281 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 291 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 301 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 311 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 321 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 331 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 361 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/XI, januar-februar 2018, str. 371 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: John Evans, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO intervju: Matjaž Štamulak 6 Vodenje družbene odgovorno- sti in trajnostnega razvoja podjetja 8 IRDO intervju: Aleksandra Vogrincic 10 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 12 Pakt za mlade — Slovenija 16 Model M Slovenija 18 Intervju Model M Savinjska regija: Saša Lavric 20 DO v Sloveniji 22 S pametno integracijo do traj- nostnega razvoja 24 Maribor - evropska prestolnica socialne ekonomije 27 Ferfl intervju: Nadja Ogrinc 29 DO v Evropi in po svetu 31 Dogodki in konference 32 Razpisi in priložnosti 33 Nova knjiga: Irenej Friderik Baraga Vsebine V tokratni številki Mozaika lahko prebe-rete zanimiv intervju z Matjažem Štamulakom, ustanoviteljem in direktor-jem Inštituta za neodvisnost, kjer ugo-tavljajo, da na vseh štirih podrocjih (katera so, preberite v intervjuju) gene-racije izgubljajo neodvisnost in da so ljudje na vsakem izmed štirih podrocij vedno bolj odvisni, kar mocno vpliva na kvaliteto življenja. Veseli nas, da je Inšti-tut za neodvisnost novi clan Inštituta IRDO. Vabljeni pa tudi k sodelovanju - da po-vabite svoje poslovne partnerje, da po-stanejo clani Inštituta IRDO! Zakaj? Ali ste vedeli, da morajo letos velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, v svojih letnih porocilih že porocati tudi o nefinancnih vidikih poslovanja za leto 2017? Da družbena odgovornost prina-ša mnoge koristi in s tem spodbu-ja konkurencnost na trgu? In da je je družbena odgovornost orodje za dose-go trajnostnega razvoja, tudi vašega podjetja? Tudi zato, je dobro biti clan Inštituta IRDO. Vabljeni, da v vašo organizacijo, podje-tje, vkljucite aktivnosti, ki bodo pripo-mogle k družbeni odgovornosti vašega podjetja in k trajnostnemu razvoju, kot so to storili tudi podjetju Saubermacher Komunala, pa ceprav so že veckratni prejemniki nagrade Horus. Zakaj in kaj jim to prinaša, preberite v intervjuju z Aleksandro Vogrincic. V razlicnih prispevkih bo prav gotovo vsakdo našel nekaj branja zase. Ob koncu Mozaika pa vas caka še prav posebno vošcilo za Valentinovo. Uredništvo Mozaika V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slo-venske družbeno odgovorne novice, vpisa-na v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! «Ne odlašajte, Ferfl je super« str. 27 Mojster Sime (Simon Gantar) v svoji svedralnici vse fedrc-ke in svedrcke (5-14 let) spodbuja k inovativnosti, sodelo-vanju in reševanju izzivov tako, da se z uporabo pravega orodja (ne, ne samo kladiva) in pravih materialov lotevajo velikih projektov, ki se jih domislijo kot ekipa (vozila, to-bogani, hiške na drevesu, katapulti...). Certifikat vodja za DO in TR podjetja str. 6 Inštitut IRDO vas vabi, da se izobrazite za Vodenje družbe-ne odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pri-dobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in traj-nostni razvoj podjetja. Marca in aprila so razpisani termini v Ljubljani. Integralna serija str. 11 V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznoliki-mi izzivi – od svetovnih do evropskih, slovenskih, lokalnih; od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov na-cin razmišljanja in delovanja, preseganje kalupov...Pri In-tegralni zeleni Sloveniji so pripravili 100 nadaljevanj v seri-ji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objav-ljajo jih praviloma vsak dan od ponedeljka do petka, tu. Nekaj jih bomo objavili tudi v Mozaiku. Zakaj ste ustanovili Inštitut za neodvisnost? Od kod ideja? Inštitut za neodvisnost je nastal v lanskem letu, ko sva s kolegom in soustanoviteljem Denisom Bornškom združila nekajletne izkušnje in znanje iz podrocij psihologije, filozofije, osebnostne rasti, financnega poslovanja in opismenjevanja ter lastnih potreb po znanju iz podrocja obnovlji-vih virov energije ter zdravja. Ustanovitelji inšti-tuta namrec ugotavljamo, da se vsak posameznik vsak dan ukvarja s štirimi pomembnimi podrocji v svojem življenju - vsak dan porabljamo in troši-mo energijo (elektrika, transport), vsak dan se prehranjujemo in gibamo, vsak dan se ukvarjamo z denarjem in prav vsak dan se ukvarjamo s svoji-mi mislimi. Na vseh 4 pomembnih podrocjih opa-žamo, da generacije izgubljajo neodvisnost in da so ljudje na vsakem izmed 4 podrocij vedno bolj odvisni, kar mocno vpliva na kvaliteto življenja. Naša glavna ideja je, da vsakemu posamezniku pomagamo pri osvešcanju in izobraževanju o po-membnosti teh 4 podrocij v življenju in pred-vsem, kako poskrbeti za prav vsa 4 podrocja. Opažamo namrec, da je lahko clovek resnicno miren in zadovoljen takrat, ko ima urejena vsa 4 podrocja v življenju, ne le eno. Glede na trenutno situacijo v svetu in doma se nam zdi, da je to ide-ja, za katero je vsekakor prišel pravi cas. V priho-dnosti bi namrec vsi radi živeli v svetu, v katerem neodvisni, svobodni in samozavestni posamezni-ki v zdravem, moralnem in duhovnem okolju uspešno in s posebnim cutom do socloveka in narave uresnicujemo svoje poslanstvo. S cim se v inštitutu ukvarjate? V Inštitutu se ukvarjamo z izobraževanjem in osvešcanjem na vseh 4 pomembnih podrocjih. Izvajamo razlicne delavnice, seminarje, webinar- je in strokovne clanke, ki posameznikom poma-gajo pri gradnji lastne neodvisnosti na podrocju financ, energetike, zdravja in miselnosti. Seveda opravljamo tudi veliko raziskovalnega dela, na podlagi katerega nato oblikujemo najbolj korist-no znanje in ga posredujemo naprej udeležen-cem naših delavnic in seminarjev. Znotraj Inšti-tuta skrbimo tudi za dobrodelnost in imamo vizi-jo, da bi v kratkem lahko pomagali tudi najbolj družbeno zanemarjenim ciljnim skupinam z zna-njem in pomocjo. Koliko smo ljudje financno neodvisni in od cesa je to odvisno? Ljudje so na splošno v vecini financno povsem odvisni, kar je odraz tega, da je vecina ljudi žal financno nepismenih. Financna odvisnost pome-ni, da moramo vsak mesec hoditi v službo in slu-žiti naš denar, da lahko sproti placujemo svoje obveznosti, stroške, kredite. Odvisnost pomeni, da si ne moremo vzeti casa za dopust ali pocitek takrat, ko bi to želeli mi, saj nam placevanje ob-veznosti vseskozi narekuje službene obveznosti. Financna neodvisnost ali financna svoboda pre-prosto pomeni to, da ima posameznik na strani toliko financnih sredstev ali investicij, da mu lah-ko donos na glavnico pokriva mesecne obvezno-sti in izdatke. V takšni situaciji se posameznik na-to lahko znebi potencialnega eksistencnega stra-hu, ki ga hromi in s tem lahko bolje izkorišca svo-je cloveške potenciale. Kaj sploh je financna neodvisnost in kako je po-vezana z družbeno odgovornostjo? Financna neodvisnost dela ljudi neodvisne od kreditov, limitov in slabih financnih odlocitev za-radi cesar lahko posameznik veliko bolje izkorišca svoj potencial in se seveda sprašuje tudi o dru-žbeni odgovornosti do okolice in soljudi. Ljudje, ki imajo težave z denarjem, se v vecini ukvarjajo zgolj s tem vprašanjem in jih ne zanima nic dru-gega. Skozi vecletno prakso ugotavljamo, da so ljudje izjemno težko družbeno odgovorni, ce imajo težave z denarjem in lastno eksistenco. Zato je financna pismenost nujen predpogoj za doseganje vecje družbene odgovornosti v priho-dnosti. Kaj bi na podrocju s katerim se ukvarjate sveto-vali našim clanom IRDO, ki so pravne in fizicne osebe? Vsekakor, da poskušajo poskrbeti za neodvisnost na vseh 4 temeljnih podrocjih življenja, zagotovo pa bi priporocal, da najprej zacnejo pri denarju in financah. Prihodnji izzivi (nižje pokojnine, nižji socialni transferji, itn....) nas vse skupaj postav-ljajo pred izziv, da smo za varno financno priho-dnost odgovorni sami. Ker se o pravilnem ravna-nju z denarjem v šolah nismo ucili, moramo za to poskrbeti preko drugih možnosti. Inštitut združu-je strokovnjake iz teh podrocij in tukaj smo zago-tovo lahko zelo dober sogovornik. Kako ustvariti financno stabilnost, ce si recimo brez službe? Je to sploh mogoce? Brez samega dohodka je zelo težko kar koli ustvarjati. Lahko sicer optimiziramo naše stroške a brez kakršnega koli dohodka in prilivov je težko ustvarjati financno blaginjo in stabilnost. Kaj nam lahko poveste o kriptovalutah? Na ka-tere napake paziti in kako se jim izogniti? Kriptovalute so nov naložbeni razred, ki ima pov-sem svoje zakonitosti ter prednosti in tveganja. Vsekakor ima sama tehnologija blockchaina, ki je v ozadju kriptovalut, zelo svetlo prihodnost in bo v naša življenja in ekonomijo prispevala nov nivo zaupanja med nami. Tehnologija bo v mar-sicem spremenila naš svet in poslovanje v priho-dnosti in dobri projekti v ozadju bodo zagotovo zelo nagradili vlagatelje. A pred samim vstopom na trg kripto valut svetujemo previdnost in vstop vedno samo z denarjem, ki se ga naceloma lahko tudi izgubi. Kdor se želi s tem ukvarjati sam, se mora zavedati, da na tem trgu veljajo specificne zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati. Za vse nepoucene vlagatelje pa svetujemo, da se pred investiranjem poslužijo strokovne pomoci. Naj-vecja napaka pri investiranju v kriptovalute je vsekakor ta, da ljudje vstopijo brez znanja in s prevelikim kapitalom. Kako ocenjujete financno pismenost v Sloveni-ji? Financna pismenost je v Sloveniji zelo nizka. Re-vija Moje Finance je pred leti opravila raziskavo, ki je razkrila, da smo Slovenci za ravnanje z de-narjem prejeli skromno oceno 2, zadostno. Glav-ni razlog je predvsem v tem, da se o pravilnem ravnanju z denarjem v šolah ne ucimo in da smo šele nekaj let tudi v kapitalisticnem sistemu, kjer se odgovornost za brezskrbno financno priho-dnost prelaga na vsakega posameznika. Je pa med ljudmi vedno vec zanimanja za to temo in verjamem, da bodo v nekaj letih rezultati tudi pri nas veliko boljši. IRDO Intervju: Matjaž Štamulak, ustanovitelj in direktor Inšti-tuta za neodvisnost Financna pismenost je v Sloveniji zelo nizka Novi clan Inštituta IRDO je Inštitut za neodvisnost, s katerim želijo ustvarjalci povezati pomembne vidike življenja (miselnost, finance, energijo in zdravje) v eno celoto in na enem mestu. Z inštitutom informirajo, izobražujejo in spodbujajo ljudi o pomembnosti teh podrocij v našem življenju, ce želimo skupaj živeti vsestransko boljšo prihodnost. Pogovarjali smo se z ustanoviteljem in direktorjem Inštituta za neodvisnost Matjažem Štamulakom. Matjaž Štamulak, investicijski svetovalec in financnik, filozof z obcutkom za ljudi, okolje in družbo, zaprisežen jadralec in bralec knjig ter srecen ocka! Avtor fotografij: arhiv Inštituta za neodvisnost Matjaž Štamulak Fotografija osebe Inštitut za Neodvisnost / Institute for Independency. Clani Inštituta za neodvisnost. Avtor fotografij: arhiv Inštituta za neodvisnost Inštitut IRDO vas vabi, da se izobrazite za Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Ali ste vedeli, da: 1. morajo letos velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, v svojih letnih porocilih že po-rocati tudi o nefinancnih vidikih poslovanja za leto 2017? 2. družbena odgovornost prinaša mnoge koristi in s tem spodbuja konkurencnost na trgu? 3. je družbena odgovornost orodje za dosego trajnostnega razvoja, tudi vašega podje-tja? Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje traj-nostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih in/ali da na seminarje pošljete vaše sodelavce. Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Sloveniji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letošnjim letom morajo veli-ka podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vi-dikih poslovanja. Zato vas Inštitut IRDO vabi, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vo-denje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vkljucitvijo v program treh seminarjev in delavnic boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Doslej je certifikat pridobilo že 37 slovenskih menedžerjev in strokovnih vodij. Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja Termini – Ljubljana, pomlad 2018: Vabimo vas, da v vašo organizacijo, podjetje, vkljucite aktivnosti, ki bodo pripomogle k družbeni odgovornosti vašega podjetja in k trajnostnemu razvoju. Zato porocajte o nefinancnih vidikih poslovanja vašega podjetja – to je z letom 2017 po noveli ZGD-1J postalo obvezno (za velika podjetja, za druga pa priporocljivo). Narocite svetovanje na to temo pri našem inštitutu in se pridružite velikim, ki to že delajo. Pohitite s prijavami, število udeležencev je omejeno. Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883. Vabljeni. Veselimo se sodelovanja z vami! 28. marec 2018 ABC o družbeni odgovorno-sti podjetja 190 EUR (za clane samo 152 EUR) 3. april 2018 Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja 190 EUR (za clane samo 152 EUR) 11. april 2018 Porocanje o družbeni odgo-vornosti podjetja 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Po dogovoru. Izpit za pridobi-tev Certifikata Vodja za dru-žbeno odgovornost in traj-nostni razvoj podjetja 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Kaj pridobitev Certifikata za vodjo DO in TR po-meni za vas in za vaše podjetje? Pridobitev Certifikata vodja za DO in TR je v bis-tvu neka nadgradnja skozi leta pridobljenih prak-ticnih znanj in izkušenj pri delu na podrocju DO in hkrati osvežitev teoreticnih znanj in je zagoto-vo dobra naložba za to, da bomo svoje aktivnosti na tem podrocju tudi v prihodnje razvijali in kre-pili ter vkljucevali v naše vsakodnevne aktivnosti kot to delamo že od zacetkov poslovanja podje-tja od leta 1991. Zame osebno je pridobitev cer-tifikata še neka formalna potrditev znanj, ki sem jih pridobivala skozi prakso in tekom tega izobra-ževanja, na kar sem ponosna, predvsem pa ne-kaj, kar mi bo pomagalo, da bom to podrocje v Saubermacher – Komunali še naprej lahko skrb-no negovala. Je v bistvu tudi neke vrste pohvala za dobro delo s strani vodstva, ki mi je to izobra-ževanje omogocilo, za kar sem hvaležna. Seveda je certifikat pomemben tudi za podjetje, ker bo-do pridobljena znanja olajšala nekatere aktivno- sti, gledanje na DO še bolj celovito in sistematic-no, kar bo pomenilo tudi vecjo dodano vrednost in lažje uresnicevanje ciljev TR. Sem pa vesela in mislim, da je bilo zame izobraževanje lažje in z veliko dodane vrednosti, ker vsebine že poznam iz svojega dnevnega dela in sem teoreticne stva-ri lažje razumela in povezala, iskala tekom izo-braževanja vzporednice z našimi aktivnostmi, sproti dobivala ideja za izboljšave oziroma nad-gradnjo. Ali se bodo vaše delovne naloge s pridobitvijo Certifikata bistveno spremenile? S pridobitvijo certifikata se moje delovne naloge ne bodo bistveno spremenile, bo pa lažje najti neke rešitve, jih bolje komunicirati in jim dati vecjo dodano vrednost. Pri udejanjanju nalog na tem podrocju mi bo verjetno velikokrat lažje, saj sem skozi izobraževanje slišala tudi o drugih izkušnjah, izzivih, možnostih. Pa tudi sam cutiš vecjo odgovornost do stvari, za katere si tudi formalno izobražen… Kako na vaše delo na podrocju družbene odgo-vornosti gledajo vaši sodelavci? Povedati moram, da bi težko rekla, da je delo na podrocju DO v Saubermacher – Komunali moje delo. DO je vpeta v vse pore našega poslovanja, je del našega poslanstva (Op.: »Ustvarjamo zdra-vo okolje« in ne pomeni le skrbi za cisto naravo oz. ustvarjanje zdravega okolja za bivanje, ampak tudi za ustvarjanje delovnega okolja za zaposlene ter ostale deležnike – kupce, dobavitelje, lastni-ke, ožjo in širšo družbeno skupnost.) in je ena od petih kljucni vrednot, ki se prepleta v ostalih šti-rih (usmerjenost k strankam, skrb za zaposlene, gospodarnost, poslovna odlicnost), zato na po-drocju DO vsakodnevno delamo vsi, tudi sleherni sodelavec na terenu. Težko bi govorili o družbeni odgovornosti, ce je ne bi živeli, ce ne bi bila del nas in naših delovnih procesov ter odnosov z no-tranjimi in zunanjimi deležniki, zato se vcasih sploh ne zavedamo, da pa nekaj od tega sodi na podrocje DO. Vse je prepleteno in povezano, za-to tega posebej ne obravnavamo v smislu, da je nekaj racunovodstvo, drugo marketing in proda-ja, tretje delo na terenu in cetrto družbena odgo-vornost. Res pa je, da sem sama tista, ki aktivno-sti s podrocja DO sistematicno spremljam, skr-bim za preglednost in potrebne aktivnosti ter njihovo realizacijo na posameznih delovnih po-drocjih ob mocni podpori vodstva in sodelavcev. O DO zato ne govorimo o necem, kar priznavaš ali ne priznavaš, podpiraš ali temu nasprotuješ, ampak je sestavni in nujno potreben gradnik na-šega dela. Podjetje, v katerem ste zaposleni (Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o.) je veckratni dobitnik Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Menite, da je intenzivno delo na podrocju družbene odgovor-nosti in trajnostnega razvoja vaša konkurencna prednost? Tako je. Podjetje Saubermacher – Komunala je na razpisu za strateško nagrado za družbeno od-govornost Horus v kategoriji majhnih podjetij v letu 2017 sodelovalo že petic. V letih 2013, 2014, 2015 in 2016 smo bili prejemnik nagrade, v 2017 nam je zmaga za las ušla, a smo veseli, da je na-grado prejelo še eno podjetje iz naše panoge, kar pomeni, da smo prav komunalna podjetje tista, ki že zaradi svoje osnovne dejavnosti podrocju DO posvecamo veliko pozornost. Prvic smo se na razpis prijavili, ker smo ga slucajno zasledili in ugotovili, da vse to mi imamo in nam je bil neke vrste izziv, da to tudi pokažemo oziroma zbere-mo na enem mestu in izpolnitev vprašalnika je bila pravi nacin za to. Pricakovali nismo nic, do-bili pa veliko. Naslednja leta pa je prijava postala že neka stalnica v našem podjetju, saj smo ugo-tovili, da je to idealna priložnost, da sami sebe enkrat letno temeljito pregledamo in sistematic-no zberemo, kaj smo delali, predlogi, kritike in pobude zunanjih ocenjevalcev pa nam lahko na drugi strani vsako leto znova pomagajo, da stvari nadgradimo, spremenimo, izboljšamo. Ucimo se tudi na primeru drugih organizacij, ki se na raz-pis prijavljajo. S svojim dobrim zgledom lahko prepricamo tudi druge in prispevamo k boljši družbi. Prepricani smo, da je delo na podrocju DO in TR naša konkurencna prednost, ceprav v današnjem svetu ni vec prostora za razmišljanje ali temu podrocju posvecati pozornost ali ne. DO in prizadevanja za TR morajo biti vpeta v osnov-no poslovanje sleherne organizacije, ne glede na delo, ki ga opravlja oz. podrocje svojega dela. Kako nameravate v prihodnje še dopolnjevati oziroma nadgrajevati znanje s podrocja družbe-ne odgovornosti in trajnostnega razvoja? Tako kot vsa ostala znanja, velja tudi za to po-drocje, da se je potrebno nenehno uciti, strokov-no izpopolnjevati in ne pocivati na lovorikah, zato upam in si želim, da bom tudi v prihodnje to svoje znanje lahko izpopolnjevala tako skozi strokovne vsebine kot prakticno delo v našem podjetju. Želim si, da bi se tudi v prihodnje lahko udeleževala strokovnih srecanj in izobraževanj s to vsebino ter vse skupaj preizkušala na praktic-nih, naših primerih. Zagotovo bom znanja nad-grajevala tudi preko skrbi za Certifikat Družbeno odgovorno podjetje, ki nam ga je kot enemu od pilotnih podjetij leta 2016 podelil Ekvilib inštitut, preko aktivnega sodelovanja z IRDO inštitutom in vsemi, ki si prizadevate za DO v Sloveniji. Ve-sela bom, ce bom skozi primere iz prakse lahko svoje znanje prenesla tudi na koga drugega. IRDO intervju: Aleksandra Vogrincic, vodja za družbeno odgo-vornost in trajnostni razvoj podjetja »DO je vpeta v vse pore našega poslovanja« V podjetju Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., katerega osnovna dejavnost so aktivno-sti GJS zbiranja odpadkov v 18 obcinah UE Murska Sobota in Lendava, medtem ko so na podrocju zbi-ranja nevarnih in posebnih odpadkov prisotni po celi Sloveniji, pokriva podrocje družbene odgovorno-sti Aleksandra Vogrincic, ki ji je podrocje družbene odgovornosti vedno vecji izziv in o katerem pravi, da se je skozi leta svojega dela v podjetju veliko naucila. Aleksandra Vogrincic je tudi opravila seminar Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja in pridobila certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Z Aleksandro Vogrincic je pogovor pripravila Monika Rajšp. Saubermacher & Komunala Aktualna mednarodna usposabljanja na-cionalnih agencij Podrobnosti tu. Vir: Zavod Movit Vabilo k udeležbi Mladinska izmenjava " Do Sport & Go Vegetarian" Popotniško združenje Slovenije je v lanskem le-tu uspešno sodelovalo na projektu “Cherry on the cake” v organizaciji Nacionalne agencije MOVIT in z drugimi udeleženci sodelovalo pri ideji projekta “Do Sport & Go Vegetarian“. Ude-leženci iz Latvije so projekt tudi prijavili in tako imamo možnost za udeležbo mladih iz Slovenije. Mladinska izmenjava bo potekala v Latviji med 14. in 21. aprilom 2018, zaradi organizacije pre- voza in kvalitetnega izbora udeležencev pa bi želeli izbor zakljuciti že v samem zacetku prihaja-jocega leta. Glavna ideja projekta je ovreci stere-otipe, da vegetarijanstvo in šport nista najpri-mernejša kombinacija. Vir: Igor Jurišic, predse-dnik Popotniškega združenja Slovenije in mlad.si Prostovoljec leta 2017 Mladinski svet Slovenije je objavil natecaj Pro-stovoljec leta 2017, v okviru katerega bodo izbi-rali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prosto-voljski projekt, pa tudi mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. Prav tako bodo posebej nagradili tu-di mednarodno prostovoljstvo. Rok za prijave je 30. marec 2018. Vec. Vir: Slovenska filantropija Vsebinske usmeritve za leto 2018 Osrednje vodilo pri pripravi projektov seveda predstavlja Vodnik po programu Erasmus+, ve-ljaven za tekoce leto. Poleg Vodnika po progra-mu prijaviteljem toplo priporocamo, da si ogle-date tudi Vodnik za ocenjevalce projektov za leto 2017, saj nudi uporaben vpogled v navodila in usmeritve, ki jih imajo ocenjevalci pri ocenje-vanju vaših projektov. Poleg tega Nacionalna agencija vsako leto pripravi tudi vsebinske usmeritve po posameznih kljucnih ukrepih in aktivnostih. Vsebinske usmeritve za leto 2018 si lahko ogledate tukaj. Vir: Zavod Movit Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Datum in kraj Naslov dogodka (konferenca, se-minar, webinar idr.) Rok za prijavo 2. - 8. maj 2018, Du-naj, Avstri-ja COMETS – Un-derstanding and facilitating indi-vidual and group learning proces-ses 1. februar 2018 20. - 24. april, Nem-cija BiTriMulti (BTM) - Multilateral Tra-ining Course for newcomers in youth exchanges 25. februar 2018 5. - 8. junij 2018, Polj-ska Quality Matters II. A cross secto-ral approach to mobility projects within Erasmus + programme 28. februar 2018 24. - 28. marec 2018, The art of dia-logue 28. februar 2018 Posvetovanje o prioritetah za prihodnji vecletni financni okvir EU Z letom 2018 stopamo v drugo polovico izvaja-nja vecletnega financnega okvira Evropske unije 2014–2020, iz katerega je financiran tudi pro-gram Erasmus+: Mladi v akciji. To pa pomeni tudi, da je Evropska komisija pricela s pripravo predloga okvira za obdobje po letu 2020. Pomembno vlogo pri oblikovanju predloga bo-mo imeli tudi državljani, organizacije, javne in-stitucije in druge zainteresirane javnosti, saj želi Evropska komisija pridobiti povratno informaci-jo o trenutni uspešnosti in prihodnjih izzivih programov in ukrepov, ki jih financira Unija. Re-zultate posvetovanj bo Evropska komisija upo-rabila pri pripravi predloga za naslednjo genera-cijo financnih programov Unije. V posvetovanju sodelujete tako, da izpolnite vprašalnik, ki je na voljo v 23 jezikih. Izpolnite ga lahko v kateremkoli. Izpolnjevanje vprašalnika vam bo vzelo približno 30 minut. Na posvetova-nju bo možno sodelovati do 8. marca 2018. Vir: Zavod Movit Likovni/foto natecaj Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z Odejo Škofja Loka razpisuje natecaj »Gremo na svoje!«. V okviru natecaja bodo zbirali vaše prispevke na temo stanovanjske problematike (mladih) v Sloveniji oz. prihodnosti mladih skozi vidik osamosvajanja – odselitve od staršev. Prispevke zbirajo v oblikah: 1.) fotografije, 2.) risbe, slike, stripa ali drugega likovnega oz. graficnega izdelka. Sodelujoci v natecaju morajo biti stari med 13 in 35 let. Sodelujejo lahko posamezniki in skupine (npr. šolski razredi, mladinske organizacije ipd.). Vsi izdelki so lahko oddani ali v digitalni ali v fizicni (papirnati) obliki. Zaželeno je, da se iz-delkom, predvsem likovnim oz. graficnim, priloži obrazložitev – kako je izdelek povezan z vsebino natecaja. Vec. Vir: Mladinski svet Slovenije Dijak.info Dijak.info je nov spletni portal, ki skrbi za lažji dostop do informacij na podrocju srednješolske-ga izobraževanja in pridobitev neformalnih znanj. Portal zajema mariborske srednje šole, njihove programe in pogoje za vpis, dijaške do-move, štipendije, spremembe v otroškem dodat-ku, maturi ter vse pomembne informacije na temo šolanja… Vsebuje tudi blog, na katerem predstavniki mariborskih srednjih šol izražajo svoje mnenje in poglede na dijaške problemati-ke in aktualne teme. Portal je vzpostavila Dijaška skupnost Maribor, ki deluje pod Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru. Organizacijsko enoto Dijaške skupno-sti Maribor (DSM) sestavljajo dijaki, ki organizi-rajo dogodke in s tem poskrbimo za koristno preživljanje prostega casa naših vrstnikov, dija-kov. Vec. Vir: Dijaška skupnost Maribor Regionalni dogodek Laboratorij idej V Mladinskem centru Bit Crnomelj bo med 21. 2. 2018 in 23. 2. 2018 potekal Regionalni dogodek La-boratorij idej. Organizatorja Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Zavod Movit va-bita mlade stare od 18 do 30 let, ki jih zanimajo teme vkljucevanja migrantov in promocije strp-ne družbe ter evropskih vrednot in mlade mi-grante (migranti zadnjega begunskega vala, pri-seljenci iz držav Zahodnega Balkana, predvsem z albanskim ozadjem), k skupnemu razvijanju kri-ticnega mišljenja, krepitvi medijske pismenosti in ozavešcanja o evropskih vrednotah. Vec. Vir: mlad.si Nacionalni akcijski nacrt -Slovenija O Paktu za mlade Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Zacela ga je CSR Euro-pe, skupaj združuje predstavnike podjetij, šol in mladih ter predstavnike Evropskih institucij. Pozivamo vsa podjetja, družbene partnerje, predstavnike šolstva in izobraževanja, organizacije mladih, javne in privatne zaposlitvene službe, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo part-nerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Vec o projektu na spletnih straneh www.paktzamlade.si Priprava Akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji – aktivnosti inštituta IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO se je kot nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe prikljucil aktivnostim za mlade v Evropi. V ta namen se je zavezal, da bo za Sloveni-jo do konca septembra 2017 pripravil Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade, ki bo povezoval podjetja, izobraževalne institucije in mlade v podporo razvoju vešcin, izobraževanju in zaposlovanju mladih. Hkrati pa se je zavezal, da bo v mednarodnem prostoru izmenjeval izkušnje na to temo ter prenašal znanja s tega podrocja v Slovenijo in navzven. Pakt za mlade v Sloveniji – Nacionalni akcijski nacrt V letu 2017 je inštitut IRDO pripravil osnutek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade do 28.9.2017, ki je bil potrjen 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konferenci Družbena odgovornost in izzivi casa. Kaj je Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade v Sloveniji? Je evropska kampanja, strokovno podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Izhodišca za kampanjo so v posamezni državi enaka, kot v drugih EU državah. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim. Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in povecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ne predpisuje ga Vlada RS (upamo pa, da ga podpira). Kdo lahko sodeluje? Podjetja, socialni partnerji, ponudniki izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelji, trenerji, ucenci, starši in ostali. Namen: promovirati pripravništva, vajeništva kot enako možnost izbire, odpirati nove karierne in izo-braževalne poti, podpora mladim pri prehodu v zaposlitev, pomoc podjetjem, da pridobijo talentirane kadre, podpora šolam, uciteljem in ravnateljem, podpora in opolnomocenje posredniških organizacij (za mlade, podjetja, izobraževalne ustanove…). Cilji za Slovenijo: . Pripraviti en slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru evropske kampanje Pakt za mlade . Vzpostaviti vsaj 50 poslovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji (do konca leta 2018) V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 delodajalcev (do konca leta 2018). Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). . Zagotoviti vsaj: 150 novih kakovostnih pripravništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018) . Promovirati kampanjo Pakt za mlade v Sloveniji in vzpostaviti spletno mesto na to temo, ki bo redno ažuriran . Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. V sklopu Nacionalnega akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji najvec pozornosti namenjamo nasled-njim skupnim predlogom Pakta za mlade, ki so osnova vseh 28 akcijskih nacrtov, ki so jih pripravile orga-nizacije v Evropski uniji: . vzpostavitev skupne podjetniško-izobraževalne iniciative, kot so na primer gostujoci predava-telji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.; . podpora ustreznim deležnikom v njihovem dialogu z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in Evropskimi organi; . raziskovanje novih potencialov za ustvarjanje podjetniško-izobraževalnih partnerstev kot na-vad pri izobraževanju mladih in pri razvoju delovne sile v Evropi; . ustvarjanje partnerstva med podjetji, šolami, ucenci in ucitelji za zagovarjanje pomembnosti uciteljev, povecati privlacnost poklica ucitelja in demonstracija kljucnega pomena izobrazbe za ekonomski razvoj, zaposljivost, družbeni razvoj in kohezijo; . bolj jasno predvidevanje in komuniciranje o potrebnih znanjih in spretnostih za osnovna, speci-ficna, transverzalna in visokokakovostna delovna mesta – vkljucno z digitalnimi, podjetniškimi, socialnimi in zelenimi spretnostmi; . prepoznavanje in potrdila za predhodno ucenje, vkljucno z neformalnim ucenjem; in tudi zna-nja in kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, predvsem za migrante in begunce; . nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobilnost mladih v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, kot tudi s ponudniki Jamstva za mlade; vsa pripravništva naj bodo vsaj v minimalnem obsegu usklajena z EU okvirjem kakovo-sti za pripravništvo; . razvijanje ukrepov za vkljucevanje v podjetništvo in izobraževanje, s posebno pozornostjo na raznolikosti in državljanstvu ter skupnimi vrednotami o svobodi, toleranci in nediskriminaciji; . vzpostavljanje kulture sodelovanja in izmenjave med podjetji in ponudniki izobraževanj in us-posabljanj z namenom predvidevanja in usklajevanja potrebnih spretnosti; . zaveza voditeljev podjetij, da sodelujejo s šolami, ponudniki poklicnega izobraževanja in uspo-sabljanja, visokošolskimi institucijami, javnimi in zasebnimi zaposlitvenimi organizacijami, so-cialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, industrijami, obrtmi in ostalimi organizacijami in mrežami, ki podpirajo Evropski Pakt za Mlade, da opredelijo skupne ukrepe na vseh stopnjah – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – ki bodo vodili k bolj pomembnim in dolgotrajnim vplivom v korist mladim in za podjetja; . povecanje aktivnega sodelovanja podjetij v EU programih in iniciativah, na primer v agendi za znanja, jamstvu za mlade, v okviru kakovosti za pripravništva, v Evropski zvezi za pripravništva; vkljucevanje vec dolgotrajne mobilnosti za pripravnike v skladu z nedavnimi iniciativami iz Jacques Delors inštituta, Evroposlanca Jeana Arthuisa, EURES in »Your first EURES job«, velike koalicije za digitalne službe in v celoti izkoristiti financne priložnosti Erasmus+, Evropskega skla-da za strateške investicije, Evropskega socialnega sklada, EIB programa »Spretnosti in službe«, Horizon2020 in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zap. št. Cilj/Prioritete za Slovenijo Aktivnosti Predvideni rezultati 1 Pripraviti 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kampanje Pakt za mlade. Analiza obstojecega stanja v Sloveniji. Pregled in primerjava strokovne literature CSR Europe in nacionalnih partnerskih organizacij za pripravo slovenske verzije akcijskega na-crta. Zapis slovenskega Nacionalnega akcijskega nacr-ta v okviru kampanje Pakt za mlade. Rok: do 30.9.2018. Pripravljen in distribuiran na naslove razlicnih deležni-kov - 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kam-panje Pakt za mlade. 2 Vzpostaviti vsaj 50 po-slovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji. V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 deloda-jalcev. Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). Povezati gospodarske zbornice, združenja z izo-braževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za mlade – skupne konference, mreženja, hitri poslovni sestanki. Opolnomociti mladinske organizacije in njihove clane s podjetniškimi vsebinami, povezova-nje z gospodarskim sektorjem. Pritegniti podjetja in vladne ustanove k sodelova-nju in podpori Pakta za mlade. Izobraževati mlade o podjetništvu na vseh rav-neh izobraževanja (gostujoci predavatelji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.). Vpeljati osnove podjetništva v izobraževalne organizacije na vseh ravneh in smereh uce-nja. Sodelovanje s šolami na podrocju krepi-tve podjetniških vsebin v kurikulumih. Rok: do 31.12.2018. Podpis pisem o nameri. Dogovor o skupnih akcijah. Pregled podjetniških vsebin v kurikulumih slovenskih šol in predlogi za nadgradnjo le-teh. Izvedba delavnic na to temo. Izvedba sestankov v podporo mreženja organizacij in skupne promocije aktivno-sti na tem podrocju. 3 Zagotoviti vsaj: 150 no-vih kakovostnih priprav-ništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018). Vzpostaviti podjetniško-izobraževalna-mladinska partnerstva v Sloveniji v podporo mladim, zagotavljati mreženja med njimi in mladimi. Promocija 18 organizacij – aktivno državljanstvo za mlade in zaposlovanje mladih. Izvedba projektov 18 nacionalnih in regionalnih mrež v okviru javnega razpisa URSM za aktivno državljanstvo (2016-2018). Nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobil-nost mladih v sodelovanju s ponudniki izo-braževanj in usposabljanj. Priprava povabil podjetjem za vkljucitev mladih v te aktivnosti v sodelovanju s šolami in Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi podpornimi organi-zacijami. Rok: do 31.12.2018. Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zapo-slitev (od tega 195 zaposli-tev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji) (URSM 2016). Narediti pregled pripravništev, vajeništev v sodelovanju z državnimi organizacijami in podjetji. Promovirati 18 organizacij v podporo zaposlovanju mla-dih na portalu paktzamla-de.si. 4 Vzpostaviti nacionalni portal kampanje Pakt za mlade in vzpostaviti re-gijska sodelovanja, part-nerstva – promocija podpisnikov pakta in vabilo mladim k sodelo-vanju v regijah po Slove-niji. Vzpostavitev spletnega mesta www.paktzamlade.si . Kampanja za pridobitev podpisnikov pisma o nameri P4Y Slovenija in predstavitev le-teh na tem portalu. Iskati primere dobrih praks na tem podrocju in jih objavljati na portalu. Priprava opisov pri-merov dobrih praks sodelovanja mladih s podjetji in izobraževalnimi ustanovami za objavo na portalu. Rok: do 31.10.2017. Delujoce in ažurirano spletno mesto www.paktzamlade.si Promocija obstojecih podpisni-kov pakta in pridobivanje novih – vsaj 20 novih pod-pisnikov letno. Objava primerov dobrih praks, vsaj 12 letno na www.paktzamlade.si 5 Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. Razvijati aktivnosti in nadgrajevati zgoraj navede-ne cilje ter aktivnosti vsako leto. Pripraviti nov delovni nacrt za vsako leto. Rok: do 31.12.2020. Vsako leto evalvirati delovni nacrt in pripraviti novega za tekoce leto. Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo2016-2020 Preglednica 2: Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo 2016-2020 Kaj bomo merili v dolocenem obdobju (v po-sameznem letu) v okviru kampanje? . Število vkljucenih oseb, na katere je ime-la kampanja vpliv (ucenci, ucitelji, direk-torji, zaposleni, mentorji…). . Število poslovno-izobraževalnih partner-stev. . Družbene skupine, na katere ima kampa-nja vpliv. . Število novih pripravništev. . Število novih vajeništev. . Število novih prvih zaposlitev. Merjenje kakovosti partnerstev: . Letna evalvacija opravljenega dela z vsemi deležniki. . Pridobivanje povratnih informacij od deležnikov. . Uporaba zbranih informacij za razvoj novih letnih aktivnosti, programov. . Drugo. Pripravila: dr. Martina Rauter MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zadev, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesediti na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kate-ri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevla-dnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in po-slovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Slovenijo. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozi-tivna zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih slovenskih regijah. Zajemal je že Celje, Ljubljano, Mursko Soboto in Koper. Potekal pa bo še na Bledu, v Novem mestu—je v teku sedaj in Slovenj Gradcu. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Sloveni-ja – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Z njim pa želijo za vecjo zaposlji-vost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjet-nikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. leta na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ Vmesno fotografsko porocilo MODEL M SLOVENIJA JUGOVZHODNA REGIJA za brezposelne mlade in študente v starosti od 24 do 29 let v Obalno-kraški regiji V Jugovzhodni regiji se je pricel izvajati 29. januarja in bo trajal do 5. marca 2018. Zacetek usposabljanja 29. januarja 2018 Model M Slovenija v Novem mestu. Ddr. Matjaž Mulej o sistemskem pristopu v živ-ljenju in delu. Model M Slovenija v Novem me-stu. Zanimivo predavanje Branke Bukovec, predse-dnice društva za razvijanje prostovoljnega dela. Uporabne nasvete o spletnih družbenih omrež-jih je delila Monika Rajšp. Saša, bi nam lahko povedala, kako je nastal in kaj je namen vašega inkubatorja? Inkubator Savinjske regije je nastal leta 2013 pod okriljem Mestne obcine Celje. Ustanovljen je bil z namenom, da prevzame naloge soustvarjalca podjetniške skupnosti pri razvoju gospodarskega okolja v okolici in širši regiji, ki bi zagotavljal pri-merne pogoje in inovativno okolje za nastajanje, delovanje in razvoj novih podjetij z namenom pospeševanja podjetništva in gospodarskega raz-voja regije. Kljucne naloge podjetniškega inkubatorja so za-gotavljanje podpornih storitev za uspešno usta-novitev in zagon inovativnih start:up podjetij, strokovno preverjanje in ocenjevanje posame-znih idej, vkljucitev inovativnih start-up podjetij v inkubator oziroma v program inkubacije, pomoc pri zagotavljanju poslovnih in drugih prostorov, itd. S kakšno kapaciteto prostorov razpolagate, kaj nudite vkljucenim? Inkubator Savinjske regije deluje na 400 m2 opremljenih prostorov, v katerih je na voljo 6 samostojnih pisarn, 6 co-working delovnih pro-storov, sejna soba in pripadajoci skupni prostori kot so opremljena in funkcionalna kuhinja, skup-na dnevna soba – brainstormin room, ter strani-šca. Samostojne pisarne so namenjene start:up pod-jetjem v prvih treh letih njihovega razvoja, ki si pri svojem delu želijo sodelovanja v kreativni podjetniški skupnosti, skupnosti podjetnikov ter ustvarjalcev razlicnih profilov, ki si medsebojno pomagajo in imajo skupen cilj – narediti global-no uspešen produkt. Coworking prostor je namenjen vsem kreativ-cem, freelancerjem ter drugim podjetniškim ustvarjalcem, ki išcejo ustvarjalen prostor za raz-voj in realizacijo poslovnih idej, ambicij ter po-moc pri lansiranju produkta na globalni trg. Kakšni so pogoji vkljucitve v inkubator? V Inkubator se lahko vkljucijo potencialni podjet-niki z zanimivimi poslovnimi idejami, start:up podjetja, ki potrebujejo strokovno podporo in ugodnejše poslovno okolje pa tudi mladi, ki želi-jo pridobivati podjetniška znanja, razvijati pod- jetniške vešcine ter pridobivati razlicne izkušnje za nadaljevanje potencialne podjetniške poti. Na kakšen nacin pa so vkljuceni mladi in koliko jih je trenutno pri vas? Vecina naših clanov je mladih, v starosti od 20 do 29 let oz. malo nad 30. So ustanovitelji ali pa cla-ni start:up ekip, nekateri pa se šele odlocajo za samostojno poslovno pot oz. so šele na zacetku razvijanja ideja. Vseh je trenutno med 30 in 40, številka pa malo variira saj so nekateri malo pri nas, malo v Ameriki, kamor so kar 3 naše ekipe v letu 2016 uspešno prodrle na tamkajšnji trg. Kakšna je vizija vašega inkubatorja? Še naprej želimo mladim potencialnim podjetni-kom z zanimivimi poslovnimi idejami omogocati kvaliteten in ustvarjalen delovni prostor, kjer bo-do lahko nemoteno ustvarjali svoje poslovne zgodbe. Naše trenutne kapacitete so presežene, povpraševanje po samostojnih pisarnah pa se povecuje zato v naslednjih 2 letih nacrtujemo selitev v nove prostor. Mestna obcina Celje je podprla projekt »Generator«, že kupila primerne prostore, z ureditvijo le teh pa želi ustvariti oko-lje - primeren prostor za oblikovanje dinamicne-ga ustvarjalnega okolja za izmenjavo znanj, izku-šenj in idej ter iskanje in oblikovanje rešitev za potrebe globalnega trga. Program, ki se bo odvi-jal v prostorih bo zajemal prakticno vse generaci-je od šolske do predšolske mladine, zagonskih podjetij, visokotehnoloških podjetij in drugih subjektov s podrocja tehnologij z višjo dodano vrednostjo in pripravo mladih za vkljucevanje v 4. industrijsko revolucijo. Sami ste kot regionalni partner sodelovali pri projektu Model M Slovenija. Kaj si mislite o tem programu? Tako je. Modelovci so bili pri nas januarja in fe-bruarja letos. Model M omogoca nov in svež pri-stop k reševanju problematike brezposelnosti mladih, saj jih skozi vectedensko usposabljanje iz tocke pasivnega iskanja zaposlitve postavi v vlo-go aktivno udeleženega posameznika, ki skozi delavnice, izobraževanja in mreženja z uspešnimi podjetniki in mentorji pridobiva ustrezne vešci-ne, znanja in kompetence, ki mu odpirajo vrata v svet prve zaposlitve in zaposlovanja. Program nam je zaradi inovativnega pristopa všec, v njem smo videli in še vidimo potencial razvoja podjetniške miselnosti pri mladih in vec možnosti zaposlovanja udeležencev v posame-znih regijah. Zakaj ste se tako odlocili za sodelovanje, kaj vas je pritegnilo? Ste videli pri tem kakšen potenci-al za razvoj vaše regije? Kot že omenjeno, nam je všec celoten koncept ideje, ki brezposelne mlade aktivno vkljucuje v proces ucinkovitega iskanja prve zaposlitve in jih hkrati seznanja s podjetništvom iz prve roke. Ker gre za nekaj tedensko usposabljanje, lahko posa-mezniki v tem casu pridobijo res ogromno dra-gocenih izkušenj, vešcin in kompetenc, s kateri-mi lahko suvereno in uspešno nastopijo pri iska-nju prve zaposlitve. Slednje igra pomembno vlogo tudi z vidika raz-voja naše regije, saj so udeleženci in izvajalci programa, torej »domaci« mentorji in podjetni-ki, na osnovi teh delavnic lahko odkrili potencial v udeležencih, ti pa so in bodo tudi v prihodnje zaradi udeležb in pridobljenih znanj bolj uspešni pri iskanju zaposlitve v domacih krajih. Ker je v projektu sodelovalo kar nekaj podjetnikov in mentorjev iz Savinjske regije, predstavlja vsak udeleženec potencial za dobrega zaposlenega, kar pomeni, da mladim ne bo potrebno iskati zaposlitve v drugih, bolj oddaljenih krajih izven regije. Intervju Model M Savinjska regija: Saša Lavric Prostor za zanimive poslovne ideje Model M Slovenija je že gostoval v Savinjski regiji. V Celju je bilo januarja in februarja lani izpeljano prvo usposabljanje za mlade iz Savinjske regije, še pred koncem usposabljanja so se zaposlile že štiri osebe. Partner pri projektu je bil Inkubator Savinjske regije. Primož Ademovic se je pogovarjal s Sašo Lavric, direktorico Inkubatorja Savinjske regije. Povedala nam je marsikaj zanimivega o delovanju inkubatorja, mladih, ki so vkljuceni vanj. Debata pa je seveda tekla tudi o Modelu M Slovenija, pri katerem je Inkubator Savinjske regije letos že sodeloval. Saša Lavric, direktorica Inkubatorja Savinjske regije INKvizitka_page_1 Katera so najbolj inovativna živila leta 2018? Inštitut za nutricionistiko ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministr-stva za zdravje je že cetrtic pripravilo izbor in raz-glasitev najbolj inovativnih živil. Strokovna skupina je ocenjevala 62 živil, ki so jih v dobri polovici prijavili proizvajalci sami, drugo polovico pa so predlagali potrošniki. Vrednotenje inovativnosti je temeljilo na prehranski sestavi živil in preko modela za profiliranje živil – gre za posebno znanstveno metodo, ki živilu pripiše oceno glede na sestavo. Tako so živila razvrstili na manj oziroma bolj zdrava. V nadaljni obravna-vi so upoštevali še drugie vidike inovativnosti in sicer poreklo surovin, okoljski vpliv in senzoricno oceno. Za prejem nagrade je bilo izbranih 7 živil, ki so v svojih kategorijah izstopala, dodatno pa je bila podeljena posebna nagrada za inovativnost pri spodbujanju lokalne pridelave in predelave živil. Nagrajena živila boste prepoznali po oznacbah in predstavitvah živil – znak potrošnikom lajša pre-poznavo nagrajenih živil. Vir: Projekt Naša super hrana DO v Sloveniji Posvet o desetih zahtevah za družbeno odgovornost Državni svet Republike Slovenije in Gibanje za družbeno odgovornost sta 1. februarja 2018 organizirala posvet z naslovom Deset zahtev za družbeno odgovornost, na katerem so govorci predstavili Listino z 10 zahtevami za družbeno odgovornost. Posvet sta odprla predsednik Dr-žavnega sveta Alojz Kovšca in vodja Gibanja za družbeno odgovornost dr. Rado Bohinc. Sledile so predstavitve zahtev za družbeno odgovornost, ki jih lahko preberete tu. Vir: Državni zbor RS O katerih spremembah pri ogrevanju raz-mišljajo slovenska gospodinjstva Po zadnji Raziskavi energetske ucinkovitosti Slo-venije – REUS 2017 dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugacen nacin ogrevanja ali dopolnitvi obstojecega nacina ogrevanja prostorov saj jim gretje predstavlja najvecji strošek za energijo. Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na druga-cen nacina ogrevanja bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Najvec vprašanih bi za novo ogrevalno napravo izbrala toplotno cr-palko zrak-voda. Teh je skoraj petina. Specialni kotel na lesno biomaso bi izbralo 16%. Sledi toplotna crpalka zrak-zrak, ki bi jo izbralo slaba desetina. Toplotno crpalko voda-voda bi izbralo 7% in sprejemnike soncne energije 6%. Slaba pe-tina še ne ve katero ogrevalno napravo bi izbrala. Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbralo toplotno crpalko zrak-voda. Dobra desetina pa bi izbrala sprejemnike soncne energije. Vec. Vir: Raziskava REUS V Murski Soboti podelili županova pri-znanja naj prostovoljcem Župan Mestne obcine Murska Sobota dr. Alek-sander Jevšek je podelil priznanja najbolj požr-tvovalnim prostovoljcem.Naj prostovoljec 2017 v Mestni obcini Murska Sobota je postal dolgoletni poveljnik Gasilske zveze Mestne obcine Murska Sobota Franc Olaj. Priznanje za “Naj prostovolj-no društvo 2017 v Mestni obcini Murska Sobota” je prejelo Društvo za zašcito živali Pomurja. V kategoriji “Naj prostovoljna organizacija” je ko-misija izbrala Medobcinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki letos obeležuje 70. obletnico delovanja in je kot najstarejša inva-lidska organizacija v Pomurju stalno sledilo tudi viziji prostovoljskega dela za svoje clane in se uspešno vkljucevalo v ožje in širše lokalno oko-lje. Vsem prejemnikom iskrene cestitke! Vec. Vir: Slovenska filantropija Janez Škrabec: pot do menedžerja leta 2017 Zavod Ypsilon vas vabi na Y.business Success Story z Janezom Škrabcem, direktorjem Riko d.o.o., ki so ga v letu 2017 med drugim progla-sili za menedžerja leta. Janez Škrabec je pred vec kot dvajsetimi leti ustanovil podjetje Riko d.o.o. , ki uspešno deluje na mednarodnih trgih kot ponudnik visokotehnoloških rešitev na po-drocju tehnološkega inženiringa, energetike, okoljevarstva, logisticnih sistemov in gradbeniš-tva. Ob svojem delu je prejel mnoga priznanja. Poleg tega deluje tudi kot pokrovitelj kulture, umetnosti in športa, ter dejavno in zvesto podpi-ra aktivnosti lokalnega okolja. Prisluhnili mu boste lahko na Y.business Success Story dogodku, kjer bo delil svoja znanja in izkuš-nje. Pridružite se v cetrtek, 22. februarja ob 18.00 v prostorih ABC Huba (spodnja etaža Emporiuma, BTC City Ljubjana). Vec. Vir: Zavod Ypsilon Objavljen javni razpis za priznanje Repu-blike Slovenije za poslovno odlicnost za leto 2018 Razpis za nacionalno priznanje za poslovno od-licnost, daje poudarke na merila, ki jih organiza-cije uporabijo na nacin, da dodatno poudarijo doseganje odlicnosti s poudarkom na voditelj-stvu, digitalni transformaciji in uporabi nelinear-nih poslovnih modelih (krožni, eksponentni), ki jim ob hkratni ucinkoviti rabi virov in energije omogocajo doseganje vecje poslovne ucinkovito-sti, s tem pa ob upoštevanju nacel poslovne od-licnosti tudi vecjo konkurencnost na trgu. Rok za prijavo na javni razpis je 29. maj 2018. Vec. Vir: Urad RS za meroslovje Digitalne zgodbe 12. februarja 2018 je v Ljubljani potekal dogodek Digitalne zgodbe, ki ga je organiziralo podjetje Press clipping. Prvi govorec je bil Dejan Roljic, podjetnik in ustanovitelj najvecje-ga podjetniškega pospeševalnika na našem kon-cu Evrope. Predstavil je razvojne trende digitali-zacije in na dejanskih primerih orisal, kako tehno-logija spreminja svet kot ga poznamo. Kar loci uspešne od neuspešnih je to, kako dobro izkori-stijo razvojne priložnosti. Govornica je bila tudi Ana Keglovic Horvat pravnica, svetovalka za digi-talni marketing in GDPR, lastnica agencije Lude ribe in AKH Consulting. Zaposlena je kot svetoval-ka EBRD za ICT in za marketing številnih narocni-kov iz Evrope in Združenih držav Amerike. Predstavila in pokazala je konkreten primer ogla-ševalske kampanje "Vino je radost" - strategijo digitalnega marketinga, PR kampanje, nacin dela po fazah, spremljanje in merje-nje kampanje, prikaz rezultatov in lekcij. Dokazala je, da je vino v resnici radost. Vir: Press Cliping Dobre prakse Na spletni strani Urad RS za mladino so objavljeni primeri dobrih praks projektov in programov, ki so financirani iz evropskih kohezijskih skladov. Med primeri dobrih praks je tudi Model M. Vec. Vir: Urad RS za mladino Mednarodna mentorska konferenca V okviru sodelovanj med organizacijami Life Lear-ning Academia aktivno podpira in povezuje razlic-ne mentorske programe. Z namenom, da se okrepijo strokovna sodelovanja tudi širše, Life learning Academia pripravlja Mednarodno men-torsko konferenco, ki bo 6. marca v Ljublja-ni. Vec. Vir: Life Learning Academia Integralno zgodbo zacenjamo z globalnimi izzivi in trenjem miselnih orehov Cloveštvo se sooca z ogromnimi izzivi, o tem ni dvoma. Cedalje bolj jih obcutimo v vsakdanjem življenju in delu. Naše generacije so soocene z izzivi, ki so morda najvecji v zgodovini cloveške civilizacije. Globalni izzivi se dogajajo tukaj in se-daj, in v prihodnosti jih lahko pricakujemo še vec, po vsej verjetnosti z narašcanjem intenzivnosti, hitrosti in kompleksnosti. Med globalne izzive lahko prav gotovo štejemo katastrofalne posledice zanemarjanja temeljnih nacel trajnostnega razvoja na naše okolje, kot so vplivi podnebnih sprememb, pomanjkanje vode, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst … Poleg okoljskih problemov se v globalne razširjajo tudi družbene in ekonomske težave in krize. Prica smo cedalje hitrejšemu poglabljanju prepada med bogatimi in revnimi in težavam sožitja med razlicnimi kulturami, veroizpovedmi in duhovni-mi tradicijami. V povezavi z drugimi izzivi se od-ražajo tudi v narašcanju terorizma, vojn, migracij in drugih groženj. V Evropi pa še dodatno doživ-ljamo, da se družba in država, kot smo ju pozna-li, skupnost, v kateri smo se pocutili varne, sesu-vajo pred našimi ocmi. Hkrati s temi spremembami postaja gospodarski napredek družbenih skupnosti v cedalje vecji meri odvisen od zmožnosti te skupnosti, da ustvarja novo znanje, ga širi in uspešno prenaša v gospodarsko izrabo, komercializira (znacilnosti na znanju temeljecega gospodarstva). Prehod v na znanju temeljeco in informacijsko družbo ter povecevanje blaginje za cedalje vecji delež sve-tovnega prebivalstva, ki ga omogoca tehnološki razvoj in razvoj na drugih podrocjih, so pomem-ben vir nenehnih in cedalje bolj intenzivnih spre-memb. Možno je predpostaviti, da globalni izzivi v kon-tekstu razvijajoce se družbe znanja zahtevajo ta-ko korenite spremembe v mišljenju in ravnanju posameznikov in družbenih skupin, institucij in sistemov, kot najbrž še nikoli doslej v zgodovini cloveštva. Nujen je na primer premik od ucenja na pamet k spretnostim reševanja problemov. Pa poglejmo, kaj uporabnega za soocanje z globalni-mi izzivi najdemo v strokovni literaturi o reševa-nju problemov! V železni repertoar nalog, ki se uporabljajo v pre-davanjih in delavnicah reševanja problemov, sodi problem devetih pik (popularen v poslovnem svetu): Obicajni nacin reševanja tega problema vkljucuje vlecenje crt znotraj polja (navideznega kvadrata, »škatle«), ki ga doloca 9 pik (ceprav navodilo te-ga ne zahteva). Vendar na ta nacin rešitev ni možna. Problem postane rešljiv v trenutku, ko pride do uvida, da je 9 pik mogoce povezati s štirimi crta-mi, ce presežemo navidezne stranice kvadrata – rešitev je mogoca šele, ko problem vidimo v novi luci ... torej razmišljamo zunaj obstojecega polja, ustaljenega okvira, kalupa - »zunaj ška-tle« ("think out of the box"). Ta problem je mož- no rešiti, ce dobesedno razmišljamo in delujemo »zunaj škatle«, ce torej s svincnikom presežemo meje polja, gremo »izven škatle devetih pik«. Prav gotovo je zavedanje, da je rešitev pri števil-nih problemih možno najti le, ce jo išcemo zunaj polja – »škatle«, zunaj ustaljenih okvirov, kalu-pov … pomembno za soocanje z globalnimi izzi-vi, ki smo jih orisali na zacetku. Vendar bi pri tem problemu težko našli še kaj uporabnega za razreševanje medsebojne prepletenosti mnogo-terih izzivov, s katerimi se danes srecuje cloveš-tvo. Ponazorimo jih lahko z naslednjo sliko: GLOBALNI IZZIVI: Naš svet nas navdaja z zmedo Kaj pa bi pomenilo iskati »zunaj polja«, "think out of the box" v tem primeru? (prihodnjic v IRDO Mozaiku ali pa preberite tu.) Vir: Integralna zelena Slovenija S pametno integracijo do trajnostnega razvoja V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznolikimi izzivi – od svetovnih do evropskih, sloven-skih, lokalnih; od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov nacin razmišljanja in delovanja, preseganje kalupov… Celosten pogled, ki nam bo pomagal, da elemente, ki jih že imamo, vidimo v novi luci, na drugacen in celosten nacin povežemo, prepletemo, stkemo – PAMETNO INTEGRIRAMO. Drobce rešitev, ki bodo dobre za vse, imamo pred seboj, živimo z njimi – tu, v Sloveniji in Evropi. Ker »nic ni tako prakticno kot dobra teorija« (Lewin), predstavljamo NACELA, po katerih je mogoce oblikovati nov, celosten konceptualen okvir; pravzaprav lahko vodijo do razlicnih teorij. In ta nacela nas lahko pripeljejo do TEORIJE INTEGRALNEGA RAZVOJA avtorjev Ronnieja Lessema in Alexandra Schiefferja.Prakticni primeri njene uporabe z odlicnimi prak-sami (vecina iz Slovenije) in novi integralni koncepti bodo sestavljali vecino od 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljali jih bomo v naslednjih nekaj mesecih, pra-viloma vsak dan od ponedeljka do petka. S pomembnim sporocilom, da je nujno pametno povezati številna prizadevanja in potenciale za trajnostni razvoj v okviru EU. Med drugim smo pristop integral-nih svetov uporabili pri snovanju novega, trajnostnega modela razvoja za našo državo - poimenovali smo ga Integralna zelena Slovenija. Predstavili smo ga v knjigi Integral Green Slovenia (Routledge, 2016), ki smo jo uredili dr. Darja Piciga, prof. Alexander Schieffer in prof. Ronnie Lessem, napisalo pa poleg nas še 42 slovenskih avtorjev. Z Integralno serijo se odzivamo na številne pobude, da bi imeli cimvec gradiv o Integralni zeleni Sloveniji tudi v domacem jeziku. In integralna zelena pot lahko pri-speva tudi k prihodnosti Evrope. O vsem tem bo v prihodnjih mesecih pisalo vec deset avtorjev knjige in drugih integralnih mislecev. Vse to prvic celostno v slovenskem jeziku in edinstveno v svetovnem merilu. Napisala: Dr. Darja Piciga Devet pik je razvršcenih v tri enake vrste s po tremi pika-mi, ena pod drugo: imamo kvadrat s stranicami 3x3. Na-loga se glasi: s 4 (štirimi) ravnimi crtami poveži vseh 9 pik, ne da bi odmaknil svincnik s papirja. Vsaka crta se zacne tam, kjer se je koncala prejšnja crta. Pricneš lahko kjerkoli želiš. Vabljeni k reševanju! - podnebne spremembe, - terorizem, - ekonomska globalizacija, - spremembe v poklicnem življenju, - migracije, - polarizacija v družbi, - financne krize, - revolucije, vojne, ... . Slovenija v letu 2018 predseduje nadzor-nemu odboru Luksemburške deklaracije za socialno ekonomijo. . Maribor je evropska prestolnica socialne ekonomije 2018. . Postavljeni so okvirji delovanja Tehnicne-ga sekretariata, koordinacijske skupine in programskega odbora. . Postavljena je strategija kampanje #Kupujem odgovorno. . Redna srecanja ZSES Podravje vsako dru-go sredo v mesecu na Gorkega 34 v Maribo-ru. . »Socialna ekonomija naj bo ekonomija, kot je bila ekonomija definirana ob svojem nastanku – kot vkljucujoca ekonomija, ki omogoca dostojno sobivanje vseh ljudi, živali, rastlin, zemlje in vsega na tem planetu. Tre-nutna ekonomija v današnjem svetovnem redu je hremanisticna, tj. izkorišcevalska ekonomija, kjer izjemno majhen odstotek lju-di kopici veliko vecino svetovnega produkta. Naše poslanstvo je torej ekonomijo in podjet-ništvo narediti spet pošteno, torej eticno in družbeno-odgovorno do vseh deležnikov – in okolja, torej socialno.« . Prihodnje delavnice naj bodo v prvi vrsti namenjene medsebojnemu spoznavanju in spodbujanju sodelovanja ter iskanju skupnih rešitev za sodelovanje pri skupnem razvoju. . To je vzorec za naslednje delavnice na rednih delovnih srecanjih vsako drugo sredo v mesecu. Maribor-evropska prestolnica socialne ekonomije Uvodna prireditev ob razglasitvi Slovenije za predsedujoco nadzornemu odboru Luksemburške dekla-racije za socialno ekonomijo in ob razglasitvi Maribora za evropsko prestolnico socialne ekonomije za leto 2018 se je odvijala 9. januarja 2018, na sedežu združenja Socialna ekonomija Slovenije v prostorih društva Toti DCA Maribor. Udeležilo se je preko 60 obiskovalcev. Sklepi sprejeti na razglasitvi: Foto: Luca Paramidani Tadej SLAPNIK, državni sekretar Republike Slovenije v kabinetu predsednika vlade za socialno, zeleno in krožno gospodarstvo »Po vec kot šestih letih, odkar je bil z množic-no podporo ustanovljen Forum socialnega podjetništva, smo spet zbrani v Mariboru. Tudi pred letom 2011 so potekale aktivnosti na podrocju socialnega podjetništva, ko se je pripravljal Zakon. Slovenija je še vedno ena redkih držav, ki ima tovrsten zakon. Zakon ne rešuje vseh izzivov. Smo mednarodno pre-poznani na tem podrocju, kar potrjuje izbor Slovenije za predsedovanje Nadzornemu od-boru Luksemburške deklaracije za socialno ekonomijo, in da je Maribor v letu 2018 pre-stolnica evropske socialne ekonomije. Prizna-vajo nam našo širšo regionalno (države JVE) vpetost.« »Razglašam Maribor za prestolnico evropske socialne ekonomije. Tu smo zato, da skupaj dolocimo vsebine predsedovanja Slovenije NO iniciative Luksemburška deklaracija. Pri-cakujemo vaše aktivno sodelovanje.« »Danes, ko ni vec krize kot smo ji bili prica zadnje desetletje, je priložnost socialne eko-nomije na podrocju nadomešcanja izginjajo-cih tradicionalnih delovnih mest, kar seveda terja sodelovanje in angažma držav, regij, lo-kalnih skupnosti in podjetij socialne ekonomi-je. Hvala, da ste z nami. Ucinke dosegamo skupaj, s sodelovanjem in povezovanjem. Dajmo skupaj pecat prestolnici SE in vsem deležnikom.« Saša PELKO, podžupan Mestne obcine Mari-bor »Zakaj in kako to, da je Maribor izbran za prestolnico evropske socialne ekonomije? Ker je Maribor že itak prestolnica socialne ekonomije. To ni nic novega za nas, naša ob-cina podpira socialna podjetja, preko razlic-nih oblik podpore, med katerimi je najvecja brezplacna uporaba nepremicnin, smo za so-cialna podjetja do sedaj namenili 300.000,00 eur. Kaj je posebno ob pridobitvi tega nazi-va? Tokrat zanj nismo lobirali, to je enostav-no priznanje za preteklo delo. Naziv je vzbu- dil še vecji interes, in kljub temu, da je bil mestni proracun za leto 2018 sprejet, preden smo dobili ta naziv, bo obcina pristopila in podprla aktivnosti. Zahvaljujemo se lokalnim akterjem, brez katerih tudi naziva ne bi bilo, hvaležni smo, da smo bili izbrani, in se bomo potrudili, da bomo leto zakljucili s pono-som.« Miro MIHEC, clan UO ZSES in vodja podruž-nice ZSES Podravje Vloga in naloge podružnice PE ZSES Podravje v letu, ko je Maribor prestolnica evropske socialne ekonomije: . Identifikacija in mapiranje akterjev so-cialne ekonomije v Mariboru in Podra-vju skozi redna delovna srecanja vsako drugo sredo v mesecu na Gorkega 34 v Mariboru (ob 15. uri) . V Podravju se bomo povezali in bolje spoznali ter zaceli poslovati najprej med seboj. Povezovali in sodelovali bo-mo tudi z drugimi regijami. . Promocija socialne ekonomije. Namrec doslej opažam, da se podjetja ne pro-movirajo kot socialna podjetja ali pod-jetja z družbenim ucinkom, niti kot etic-na podjetja, še najbolj kot družbeno-odgovorna, eventuelno trajnostna pod-jetja. Naziv Maribor, evropska prestol-nica socialne ekonomije je priložnost za skupno promocijo tako same socialne ekonomije kot podjetij socialne ekono-mije. Uradne ure podružnice ZSES Podravje so vsak med 11. in 15. uro na Partizanski 12 v Mariboru (prostori društva Toti DCA, so.p.), potrebna je tel. najava 041 710-277 (Miro Mihec) ali e-mail mi-ro.mihec@socialnaekonomija.si. V letu prestolnice bomo vsako drugo sredo v mesecu ob 15. uri imeli redna srecanja pod-jetij socialne ekonomije v Podravju, in sicer na Gorkega 34 v Mariboru. Nekaj poudarkov in misli iz dogodka ob razglasitvi prestolnice Vec tu. Vir: Združenje socialne ekonomije Slovenije Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opazi-li pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno pod-jetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja produk-ta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainte-resiranim nosilcem socialno podjetniških idej po-nudimo intenziven izobraževalni program, imeno-van »Program spodbujanja podjetništva z družbe-nim ucinkom FERFL – Vroce ideje za družbeno od-govorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posame-znike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu ponudi ta-ko kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infra-strukture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpi-ramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjetniške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« spregledane v ob-stojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator 6 EKIP Letos je Ferfl potekal že cetrto leto in Šolo pod-jetništva je obiskovalo šest ekip. Dve zmagovalni iz Startup vikenda, SVEDRCKI in SRCNI KOTICEK ter štiri ekipe, ki so zmagale na Natecaju; Hiša strahov, Hungry skin, Joga MaliGaneša in Slove-ne gifts. Na Ferflovem zakljucnem dogodku smo ponovno izbirali dve zmagovalni ekipi in tako so po izboru strokovne komisije zmagali Svedrcki in Srcni koticek. S tem so si prislužili, med drugim tudi, nagrado Socialno podjetniški inkubator, kjer jih je mentorirala ekipa mentorjev iz Ustvarjalni-ka. In vse ekipe bomo predstavili tudi v Mozaiku. Kje in kako se je razvilo tvoje sodelovanje s Svedrcki? Moje sodelovanje s svedrcki se je razvilo na Ferflovem Start up podjetniškem vikendu z družbenim ucinkom. Kdaj in zakaj si se "zaljubila" v to zgodbo? Na-mrec vsakic, ko govoriš o svedrckih tvoje oci kar žarijo... V zgodbo sem se zaljubila takoj, ko sta mi jo Ana in Sime predstavila. Tudi sama zelo podpi-ram izkustveno ucenje, kar svedrcki definitivno so. Všec mi je spodbujanje in udejanjanje otro- ških idej na zelo kreativen in prakticen nacin. Hkrati pa me ta projekt spominja na svoje otroštvo, ko so me najbolj osrecevali vikendi pri mojem dedku, ko sva skupaj pocela podob-ne stvari, kot jih pocnejo otroci v svedralnici. Kako si doživljala Ferflov Start up vikend? Ferflov start up vikend mi je bil zelo všec. Predvsem zaradi kvalitete in prakticnosti vseh predavanj in informacij, ki smo jih tam pridobi-li. Kaj si pridobila skozi Ferflovo Podjetniško šo-lo? Veliko uporabnega znanja in prakticnih nasve-tov, ki so mi zelo olajšali marsikatero pot pri mojem poslu. Najbolj pa mi je bil všec pester izbor predavateljev iz razlicnih podrocji, ter nji-hova iskrenost, humor in ranljivost. Z deljenjem svojih izkušenj, so mi bili vsi preda-vatelji velik doprinos, saj sem ugotovila, da so vsi šli skozi podobne procese razvoja svojega podjetja in da je potrebno samo vztrajati. Kaj se trenutno dogaja s Svedrcki in kakšni so nacrti za naprej? Delavnice v Svedralnici aktivno potekajo vsak teden. V ponudbo smo dodali tudi organizira-nje rojstnodnevnih zabav in šolskih obiskov. Za naprej planiramo projekt še razširiti, dodati še vec delavnic, zaposliti dodatnega mojstra, organizirati poletne ustvarjalne tabore in idejo ponesti v svet. Za konec te prosimo še za nekaj spodbudnih besed za vse tiste, ki še zbirajo pogum za ude-ležbo Ferfl programa v letošnjem letu? Ne odlašajte, Ferfl je super. Zagotovo vam bo velik doprinos pri lahkotnejšem kreiranju vaših biznisov. Zame je bila to cudovita izkušnja, polna upo-rabnih informacij, znanja in novih poznanstev. Zares sem hvaležna. Podjetništvo z družbenim ucinkom Program FERFL se nadaljuje Avtorica teksta in fotografij: Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Ferfl intervju: Nadja Ogrinc «Ne odlašajte, Ferfl je super« Ime izhaja iz Svedralnice, to pa je delavnica (v Ljubljani), kjer damo svedrckom in fedrckom med 5. in 12. letom v roke PRAVO orodje in prave materiale, mojster Sime jih nauci vse to varno uporabljat, vse ostalo pa prepustimo njihovi igrivosti in ustvarjalnosti. Tako izpod njihovih malih rok nastajajo veliki projekti, ki se jih domislijo kot ekipa (el. avto, smucarska skakalnica, hrckov valj, katapult, labirint, tobogan...) in tudi njihovi lastni izdelki, ki ji lahko ponosno odnesejo domov (ladjice, meci, pogradi za pliškote ipd.). Delavnice potekajo v obliki 2-urnih srecanj 1x tedensko. Povezujejo jih v 2-mesecne sklope (8 obiskov), da otroci res postanejo ekipa in da lahko ustvarijo tudi kaj vecjega. Poleg tega so organizirane celodnevne delavnice med šolskimi pocitnicami - takrat otroci poleg izdelovanja tudi na-redijo kakšen zanimiv eksperiment in tudi kaj razstavijo (racunalnike, zvocnike, telefone...), da tako razumejo, kako so stvari narejene in kako delujejo. Nosilka in vodja projekta je Ana Peskar, podjetni-ško šolo pa so kot clani njene ekipe obiskovali še Nadja Ogrinc, Suzana Jagarinec, Gregor Krpic in Sandra Zih. Svedrcki so tudi zmagovalna ideja startup vikenda (2017). Z Nadjo Ogrinc se je pogovarjala Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana. Avtorica fotografij Ana Peskar. Nadja Ogrinc, ki je sodelovala v ekipi Svedrcki. Mojster Sime (Simon Gantar) v svoji svedralnici vse fedrcke in svedrcke (5-14 let) spodbuja k inovativ-nosti, sodelovanju in reševanju izzivov tako, da se z uporabo pravega orodja (ne, ne samo kladiva) in pravih materialov lotevajo velikih projektov, ki se jih domislijo kot ekipa (vozila, tobogani, hiške na drevesu, katapulti...). Ob tem naredijo še kak kulski eksperiment in razstavijo kakšno napravo ter se ob tem ucijo, kako stvari delujejo. Verjame in zaupa v moc svobodne kreativne igre in naravnega, iz-kustvenega ucenja ter v neskoncen potencial teh pametnih malih glavic, ki bodo nekoc odgovorno soustvarjale ta svet. CSR Europe objavlja seznam do-godkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Top Employer Slovenija 2018 in Top Employer Europe 2018 Mednarodna neodvisna ustanova Top Employers Institute je Lidlu Slovenija podelila certifikata Top Employer Slovenija 2018 in Top Employer Europe 2018. Certifikata je Lidl Slovenija prejel že drugic zapored, in sicer za odlicne kadrovske prakse in razvojne programe za zaposlene ter za skrb za pozitivno in prijetno delovno okolje. Top Employers Institute v okviru izjemno strogega in podrobnega postopka certificiranja vsako leto nagradi tista podjetja, ki s svojimi izjemnimi ka-drovskimi praksami in usmerjenostjo k svojim zaposlenim v svetovnem merilu izstopajo med delodajalci. Vec. Vir: novicarski portal Si21 Francija: Strogo nad mobitele med vožnjo Devet od desetih voznikov v Franciji je v nedavni raziskavi priznalo, da med vožnjo redno uporab-ljajo telefon. Ker vec kot 300 tisoc kaznovanih voznikov letno ne izboljša stanja na cestah, so zdaj zakonodajo še nekoliko zaostrili. Kazen za uporabo telefona med vožnjo (izjema je le pro-storocna uporaba – Bluetooth) pri njih znaša 135€ in nekaj kazenskih tock, a po novem pravil-niku ni dovolj, da voznik za uporabo telefona samo ustavi ob cesti. Zdaj mora najti primerno parkirno mesto, ugasniti mora delovanje motor-ja, zategniti rocno zavoro. Vec. Vir: najdi.si Nekaj zanimivih usposabljanj Mednarodni center za usposabljanje o mednaro-dni organizaciji dela prve mesece 2018 organizi-ra nekaj dogodkov. DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 28.2.2018 Workshop: Future of Work. Pove-zava. 28.2.2018 URBAN FUTURE global conference. Povezava. 8.3.2018 Workshop: How to report on tax and facilitate cooperation betwe-en CSR & Tax teams? Povezava. 21.3.2018 SDG Masterclass: Empowering business to take action towards the Sustainable Development Goals. Povezava. 12.4.2018 7th CSR Marketplace in Poland. Povezava. 23.5.2018 Brussels SDG Summit 2018. Pove-zava. Datum Naslov dogodka (konferenca, se-minar, webinar idr.) 19.-23.3. 2018 Torino, Italija Rudarstvo in trajnostni razvoj. Povezava. 9.-13.4.2018 Torino, Italija Ucinkovito olajševanje naložb in trajnostni razvoj. Povezava. 23.—27. 4 2018 Torino, Italija Mednarodna podjetja, razvoj in dostojno delo. Povezava Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Investirajmo bolje, da bo dobro vsem Vabljeni, da se pridružite 34 % tistih poslovnih voditeljev, ki verjamejo, da je kljucno vodilo pri sprejemanju poslovnih odlocitev namen poslo-vanja (PWC). SPIRIT Slovenija skupaj s Skupnostjo Goodbiz organizira mednarodno konferenco na te-mo »Vzpostavljanja trajnostnih poslovnih strategij in modelov v prakso, ki bo 15.2.2018 v Ljubljani, s pri-cetkom ob 16h. Predstavili se bodo rezultati pilotne-ga nacionalnega programa Akademije Trajnostnih poslovnih strategij, ki je potekal v letih 2016-2017 ter predstavil se bo podporni ukrep na tem podrocju za obdobje 2018-2022. Na srecanju bomo Sreca-nje bodo otvorile vizije mladih podjetij z družbe-nim ucinkom iz programa Goodbiz, ki jih na poti razvoja lahko podprete z investicijo v obliki kapi-tala, znanja, infrastrukture. Vec. Vir: Goodbiz in Javna agencija SPIRIT Slovenija Konferenca-Ekologija za boljši ju-tri RIS Dvorec Rakican napoveduje, da bo XIII. med-narodna znanstvena konferenca "EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI" potekala ,od 21. do 23. mar-ca 2018. Tematski sklopi v okviru XIII. Mednarodne znan-stvene konference »Ekologija za boljši jutri« so: - Ekološke vsebine in trendi v vzgojno izobraže-valnih programih, - Trajnostni izzivi sodobnega sveta, - Agroekologija. Prijava je možna do vkljucno 23. 02. 2018. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Konferenca—Družbeni ucinek: raziskovanje razlicnih pravnih dimenzij V Milanu bo 20. aprila 2018 potekala letna kon-ferenca Esela 2018 Social Impact: Exploring Different Legal Dimensions. Na njej bodo vodil-ni pravni strokovnjaki iz vse Evrope razpravljali o pravnih razsežnostih družbenega ucinka. Vec. Vir: Esela Trajnostne tehnologije in zelen življenjski slog Etika d.o.o. skupaj s Pomurskim sejmom, združe-njem Socialna ekonomija Slovenije in portalom Vitafit na sejmu trajnostnih tehnologij in zelene-ga življenskega sloga GREEN od 4. do 7. aprila 2018 organizira Vitafit tržnico, razstavne prosto-re stenami in Koticek socialne ekonomije. Vec. Vir: Etika d.o.o. Nacionalni program varstva oko-lja in njegov dialog z lokalnimi skupnostmi Nacionalni program varstva okolja (do 2030), po-leg dolgorocnih usmeritvah varstva okolja, daje velik poudarek krepitvi dialoga in sodelovanju med kljucnimi akterji varstva okolja: upravni organi državne in lokalne uprave, NVO in institu-cijami znanja. Za doseganje ciljev varstva okolja bo potrebno reorganizirati usmerjanje lokalnega in regionalnega razvoja glede okoljskih in drugih relevantnih vsebin z enega mesta na državni rav-ni. Strokovno posvetovanje bo 5. in 6. aprila 2018 v Moravskih Toplicah v Hotelu Ajda. Vec informacij o posvetu in strokovnih prispevkih iz zadnjih let: www.gospodarnoinodgovorno.si Slovenski kadrovski kongres Na slovenskem kadrovskem kongresu 2018 bo letošnja osrednja tema Privabljanje, razvoj in ohranjanje kadrov prihodnosti. Kongres bo pote-kal 16. in 17. aprila v Portorožu. Vec in vir. Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Izbirajo najboljše inovacije GZDBK za leto 2018 Prijavite se na Razpis za podelitev pri-znanj za inovacije Gospodarske zborni-ce Dolenjske in Bele krajine 2018, ki je bil 1. februarja 2018, objavljen na spletni strani GZDBK. S prijavo na razpis se lahko potegujete za nagrado tako na regijskem, kot tudi nacional-nem nivoju. Priznanje za najboljše inovacije na nacionalni ravni predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji in širše. Rok za oddajo prijav je 30. marec 2018. Nagra-jenci razpisa bodo razglašeni na javni podelitvi 5. junija 2018. Besedilo javnega razpisa, prijavni obrazci in ostala dokumentacija so vam na vo-ljo tukaj. Vir: Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine Javni razpis za podoktorske razisko-valne štipendije na Japonskem za razi-skovalce iz Republike Slovenije v letu 2018 Na podlagi memoranduma o soglasju o znan-stvenem sodelovanju med Ministrstvom za šol-stvo, znanost in šport Republike Slovenije in Ja-ponskim združenjem za spodbujanje znanosti (JSPS), JSPS vsako leto zagotavlja podoktorske raziskovalne na Japonskem za raziskovalce iz Re-publike Slovenije. V letu 2018 sta za Slovenijo namenjeni dve štipendiji. Rok prijave 1.3.2018. Vec in vir: Javna agencija za raziskovalno dejav-nost Republike Slovenije Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisnik je Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 23. 11. 2018 za drugo odpiranje; 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Štipendije za program Fulbright za le-to 2019 Štipendije so namenjene udeležencem Fulbright programa, in sicer slovenskim državljanom za gostovanje v ZDA in ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. Vrednost razpisa je 130 tisoc evrov. Rok prijave do porabe sredstev oziro-ma najkasneje do vkljucno 28. 9. 2020. Vec in vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživnin-ski sklad Republike Slovenije Creative Europe -MEDIA Sub-programme: Support for TV Program-ming 2018 V okviru podprograma Media programa Ustvar-jalna Evropa je objavljen javni razpis, namenjen podpori za vkljucevanje evropskih avdiovizualnih del v televizijske programe za leto 2018. Pri nji-hovem nastajanju morajo sodelovati vsaj tri tele-vizijske hiše iz treh držav, ki sodelujejo v podpro-gramu MEDIA. Predloge je treba predložiti naj-pozneje 24. 05. 2018. Vrednost razpisa v progra-mu Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je 14,5 mili-jona evrov. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis Spodbujanje izvajanja razi-skovalno-razvojnih projektov (TRL 3-6) Javni razpis je namenjen spodbujanju izvajanja raziskovalno-razvojnih (RR) projektov, ki povezu-jejo akademsko sfero in gospodarstvo ter združu-jejo znanja in kompetence za razvoj novih pro-duktov, storitev in procesov ter za uporabo novih tehnologij na prednostnih podrocjih S4. Skupna višina razpisanih sredstev 45 mio eur, od tega do 31.180.355 eur kohezijska regija Vzho-dna Slovenija in do 13.819.644 eur kohezijska regija Zahodna Slovenija. ROK prijave: 2.3.18 do 12:00. Vec. Vir: Vinibis Nova knjiga: Irenej Friderik Baraga - mi-sijonar in škof med Otavci in Ocipvejci »Knjiga Irene Markovic o severnoameriških indijanskih plemenih, za katere je skrbel slovenski misijonar in škof Irenej Friderik Baraga, je v slovenskem prostoru prva knjiga, ki obravnava ta severnoameriška indijanska plemena na znanstveni nacin. To je tudi prva knjiga, ki v slovenskem prostoru postavlja Baragovo misijonsko delovanje od 30. do 60. let 19. stoletja v okvir ameriške zgodovine in v ameriški prostor in tudi postavlja okvire misijonskega delovanja slovenskih duhovnikov med ameriškimi Indijanci tudi v prostor takratne habsburške monarhije, saj eno od podpoglavij knjige obravnava zgodovino in okvir delovanja, Leopoldinine ustanove Avstrijskega cesarstva v podporo ameriškim misijonom'. Njen namen je bil pospešiti dejavnost katoliških misijonov v ZDA, vkljuciti vernike v delo za raz-širjanje katoliške Cerkve v drugih delih sveta in trajno ohranjati spomin na nekdanjo brazilsko cesarico Leopoldino, po kateri je ustanova dobila svoje ime. Ustanova je odigrala pomembno vlogo pri financiranju potovanj in delovanja duhovnikov iz avstrijskega cesarstva med severno-ameriškimi Indijanci. Med njimi so bili številni slovenski duhovniki, katerih dejavnost je avtori-ca popisala v celoti – od zacetkov njihovega delovanja pa vse do 20. let 20. stoletja.« Iz pred-govora red. prof. dr. Matjaža Klemencica (vir: emka.si) Leto izdaje: 2017 Število strani: 440 Založba: Mohorjeva Celovec Irena Markovic o severnoameri-ških indijanskih plemenih, za ka-tere je skrbel slovenski misijonar in škof Irenej Friderik Baraga, je v slovenskem prostoru prva knji-ga, ki obravnava ta severnoame-riška indijanska plemena na znanstveni nacin. Program ERASMUS+ 2014-2020 Key Action 2: Cooperation for innovation and the exchange of good practices Action: strategic partnership for higher education, training and youth Project title: Innovative solution for enhancing social responsibility education and civic skills in creating sustainable businesses - "edu4society" Grant agreement 2016-1-RO01-KA203-024476 https://eacea.ec.europa.eu/sites/eacea-site/files/eu_flag-2015.jpg Sigla E4S 2nd Multiplier Event The healthy business ecosystem through joining forces and collaboration between all stakeholders March 30th, 2018 University of Maribor, SLOVENIA INVITATION Dear alumni of University of Maribor, University of Maribor invites you to the second Multiplier Event "The healthy business eco-system through joining forces and collaboration between all stakeholders” organized through the ERASMUS+ project 2016-1-RO01-KA203-024476 - „Innovative Solution for Enhancing Social Respon-sibility Education and Civic Skills in Creating Sustainable Businesses - Edu4Society” taking place on March 30th, 2018, at the main building of the Uni-versity of Maribor, Slomškov trg 15, Boris Podrecca Hall (1st floor). The event is based on dissemination of intellectual output O2. Innovative Educational Solution with digital modules and resources with excerpt from O2/A1 Digital learning modules in social responsibility, O2/A1 Digital study cases in social responsibility, and O2/A3 Roadmaps with innovative actions, as educational components to meet Social Responsibility and civic learning requirements of cross-sectorial and multicultural stakeholders. We have prepared the following programme: March 29th, 2018 Arrival of international participants March 30th, 2018 8.30 Registration 9.00 Welcome Addresses 9.30 Part 1 (Plenary session with lectures on topics of social responsibility) 10.30 Coffee break 11.00 Part 2 (presentations of good practices from Edu4society project) 12.30 Lunch break 14.00 Parallel Workshops on business social responsibility with topics (education, business, ecology) 15.30 Coffee Break 16.00 Workshops part II and Sum Ups 17.00 Presentation of Workshops in the Plenum 17.30 Conclusions 18.00 End of Work Programme 19.00 Socializing We have invited and already confirmed several interesting speakers, who shall introduce us into the topic and also follow us through the discussions and exchanges of ideas and experience. You will have the opportunity to meet with stakeholders of the process of social responsibility development from the side of students and former students, representatives of companies dealing with the topic and also scholars, colleagues, who educate their target groups in social responsibility issues. If you have questions regarding the event, we are at disposal via e-mail to mladen.kraljic@um.si or in urgent cases the telephone +38631564000. Looking forward to your queries or registration, we remain Sincerely Yours, Mladen Kraljic, on behalf of the Edu4society organising team Project partners: Disclaimer: This project has been funded with support from the European Commission. The content of this communication/publication is the sole responsibility of the authors, and National Agency and the European Commission are not responsible for any use which may be made of the information contained therein. Kdaj ste nazadnje, komu povedali, da ga imate radi? Kdaj ste nazadnje, komu povedali, da je pomemben v vašem življenju? Kdaj ste svojemu dragemu/dragi, po-vedali da ga/jo imate radi? Kdaj ste prijatelja povabili na tortico, kar tako? Kdaj ste poslovnemu partnerju pove-dali, da z njim radi sodelujete? Naj bo danes ta dan in naj bo takšnih dni vec v letu. Tudi to je del družbene odgovornosti. Nick Benjaminsz, http://www.freeimages.com/ Želim ti, da bi se vsako jutro prebudil z nasmehom, ki bi ti ožarjal obraz; da bi spoštljivo pozdravil dan zaradi priložnosti, ki ti jih ponuja; da bi se lotil dela z bistro glavo; da bi v vsem, tudi v najmanjših stvareh, vselej imel pred sabo najvišji Smisel, h kateremu si prizadevaš; da bi se sreceval z ljudmi s smehom na ustnicah in z ljubeznijo v srcu; da bi bil vselej prijazen, ljubezniv in vljuden; da bi pricakal noc z utrujenostjo, ki klice spanec, in z veseljem nad dobro opravljenim delom - tako ti želim, da modro preživiš svoje dni. Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si