Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 18.
V Ljubljani, dne 20. junija 1931
Cena posamezni številki Din 1*50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Matko Kumer, Maribor:
Vojaška služba in
Kdor je pazljivo prečital § 124. uradniškega zakona, je gotovo opa« zil, da veljajo za določanje odstotkov od položajne doklade za pokojnino samo tista službena leta, ki se štejejo po prvem odstavku § 113. v rok za pridobitev pravice do pokojnine ali z drugimi besedami povedano: le dejanski prebita službena doba v civilni državni službi pri državnih uradih, zavodih in ustanovah.
Sicer določa 1. točka § 114., da se šteje k spredaj navedeni aktivni državni službi tudi še čas, ki ga je civilni državni uslužbenec dejanski prebil v aktivni državni službi državnih prometnih ustanov in pa tudi čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski ali mornarici toda le kot častnik ali kot uradnik ali druge vrste vojaški ali civilni uslužbenec, ki se mu šteje ta služba za pokojnino po do* ločbah zakona o ustroju vojske in mornarice. Točka 2. tega paragrafa pa izrečno določa, da se čas podčastnic ške službe pri vojski in mornarici ob prestopu v civilno državno službo po § 8. ne šteje v rok § 113. (1), to se pravi, da se mu ta služba ne všteje za pridobitev pravice do pokojnine in tudi ne pri odmeri položajne doklade za pokojnino
Ako prevedemo te spredaj nave* dene določbe uradniškega zakona v prakso, pridemo do zaključka, da bo» do morali vsi tisti uradniki, ki so slu= Žili ves čas med svetovno vojno pri vojakih in bili sprejeti v civilno dr* žavno službo po prevratu najpozneje do 1. septembra 1919., služiti za dose« go 95% od položajne doklade za pokojnino najmanj 39 let. Vsi drugi pa, ki niso bili vojaki (ženske in za vo* jake nesposobni moški), dosežejo iste odstotke že po 35. letih službe.
Tako bo prizadetih večje število uradhik'ovr^iribiriä rezervnih oficirjev, ki so bili sprejeti v civilno državno službo p‘o prevratu. Velik del teh uradnikov utegne pa biti na podlagi razsodb državnega sveta naknadno pomaknjen v smislu § 252. uradniškega zakona v nižjo položajno skupino, kakor pa so bili na dan 1. aprila 1931.,
smela vračunati za napredovanje v stroki po skupinah položajne plače.
Še bolj neugodno, kakor za nave* dene tovariše, so te določbe za urad* nike, bivše dalje služeče podčastnike (certifikatiste), ki so si pridobili pra* vico do druge kategorije še preden je izšel uradniški zakon iz leta 1923.
Za dosego 95% od položajne do« klade za pokojnino bodo morali ti služiti nič manj kot 47 let efektivne državne službe, to je, po 12. letih vor jaške, še 35 let civilne državne služe be. Mnogi med njimi so opravljali med vojno kot rezervni častniki, ode nosno podčastniki vojaško službo in ni verjetno, da bi se našle med njimi take »korenine«, ki bi lahko služile 47 dolgih let (posebno pa ne v naporni prometni poštni službi) Nedvomno je pa v interesu države, da ostanejo uradniki tudi ko dosežejo pravico do polne pokojnine še nadalje v aktivni službi.
Novi uradniški zakon je pa še določil v § 270., točka 5., da se omenjenim uslužbencem prizna čas obvez? nega roka v vojaški službi (kadrski rok), do katerega so imeli po prejšnjih predpisih pravico, le tedaj, če so stopili v civilno državno službo pred dovršenim 32. letom starosti.
Ker pa se je obveznost služenja Pri vojski v bivši Avstriji, slično ka*
osebna pokojnina.
kor sedaj pri nas, začela z 21. letom starosti, je jasno, da je imel vsak nd teh uradnikov, ki je moral odslužiti polnih 12 let pri vojakih, ob prestopu v civilno državno službo najmanj 33 let. Zaradi te omejitve bo moral vsak od teh uradnikov v smislu prvega stavka § 270., točka 5., služiti za dosego 95% osnove za pokojnino, 2 leti več, to je skupaj 37 let. Da pojasnim na primeru: uslužbenec, ki gre v pokoj, ima 22 in pol let efektivne civilne državne službe in 12 in pol let voja? ške službe, skupaj 35 let. Za pokoj? nino se mu računa 22 in pol + 10 in pol = 33 let ali 91‘40% pokojninske osnove (plača, pa tudi osebna dra? ginjska doklada). Za določitev količi? ne položajne doklade pa prihaja v poštev samo efektivna civilna državna služba, torej 22 in pol let. Od polo? žajne doklade pripada kot pokojnina samo 50%.
Iz pokojninskih določb § 123. je razviden hvalevreden namen zakono? dajalca, preprečiti ali vsaj otežiti, da bi šli v pokoj uslužbenci, ki imajo še malo službenih let in jih starost in onemoglost ne silita v pokoj. Zakaj pa zakon v § 113., oziroma § 124. ne smatra vojaške službe v miru in med vojno za enako vredno z drugo civilno državno službo, ni jasno. Veljajo pa te določbe le za uradnike, ker zva? ničniki in služitelji nimajo položajne doklade.
Naravna posledica § 124. bo, da bomo imeli spet več vrst upokojencev, in sicer take, ki bodo po 35. letih efektivne civilne državne službe uživali 95% popolno pokojnino in druge, ki bodo navzlic 35 letni efektivni državni službi uživali, zato ker so bili vojaki, le 50% od položajne doklade. To znaša pri uradniku v V. položajni skupini 360 Din, pri uradniku V. skupine pa 292‘50 Din manj mesečno. Morali pa bodo vseeno plačevati 5% v pokojninski fond od celotne polo? žajne doklade, ker so pri upokojencih osnova za vlaganje v pokojninski sklad poslednji aktivni prejemki, po katerih se jim je določila pokojnina po § 136 (3), ne pa prejemki, katere dejanski prejemajo.
Da vojaška služba ni' vračunljiva za napredovanje po skupinah, je mo? goče utemeljiti s tem, da zahteva višji položaj tudi večje izkušnje v službi. V členu 49. določeni minimalni roki so pa razmeroma prav kratki, ker more doseči uradnik v stroki, za katero se zahteva popolna srednja šola, po 16. letih službe najvišjo, V. položajno skupino; v stroki pa, za katero se za? hteva nepopolna srednja šola, pa mo? re doseči po 14. letih kot naj višjo VII. položajno skupino, seveda le tedaj, ako je mesto izpraznjeno.
Ker-uradniški zakon težke in na? porne podčastnike službe pri vojski, ne smatra za enako vredno častniški ali uradniški službi, ali druge vrste vojaški ali civilni službi, ki je vračun? Ijiva pri določanju pokojninskih odstotkov od položajne doklade, je ver? jetno, da je zakonodajalec imel namen, omejiti prestopanje podčastnikov v civilno državno službo, ker jim nudi § 74. zakona o ustroju vojske možnost, da postanejo vojaški uradniki, oziroma § 75. tudi možnost upokojitve v vojaški službi. Vendar so n. pr. služba pisarja, risarja, laboranta, bolničarke, dentistinje in druge v pod? ročju vojnega ministrstva vračunljive po § 114 uradniškega zakona, služba podčastnikov pri operativni vojski pa ne.
Iz vseh določil uradniškega zakc?
na se jasno izraža namen kraljevske vlade, da zabriše razlikovanje med vsemi mogočimi vrstami in kategori? jami uslužbencev pred letom 1923. Zakon našteva med službami, ki so vštevne po 18. letu starosti, celo take, ki se po prejšnjih zakonih niso pri? znavale za pokojnino. Prav zaradi tega pa žele vsi prizadeti, naj bi se njihova naporna vojaška služba srna? trala za enakovredno ostalim civilnim državnim službam, ker se jim bodo sicer priznali znatno nižji prejemki,
Po poročilu finančnega odseka na proračunski seji ljubljanskega občin? skega sveta, je mestna občina Ljubija? na danes lastnica 177 poslopij in ob? jektov. V njih stanuje d.062 strank s 5.216 družinskimi člani. Vsak enajsti prebivalec ljubljanskega mesta stanu? je torej v mestni hiši ali v zasilnem stanovanju, kakršna so po barakah.
Po vojni je ljubljanska občina se? zidala 76 stanovanjskih poslopij ■ za skupno vsoto 62 milijonov dinarjev.
Izmed stanovalcev v mestnih po? slopjih je po poklicu 341 drž. usluž? bencev, 206 'mestnih uslužbencev, 53 mestnih delavcev, 83 zasebnih name? ščencev, obrtnikov in rokodelcev pa 78, zasebnikov je 100, ostali pa p*ipa? dajo drugim poklicem oziroma stano?-vom.
Ker so v mestnih hišah najemni? ne znatno nižje od najemnin v zaseb? nih poslopij, je vedno dovolj oseb, ki iščejo stanovanj v mestnih stanova? njih. To so predvsem slabše situirani sloji, ker v Ljubljani najbolj primanj? kuje srednjih in malih stanovanj, ka? terih tudi za razmeroma visoke najem? nine ni mogoče dobiti.
Po vojni so pa razen občine mno? go zidali zasebniki. Do konca leta 1930.' se je postavilo 835 hiš z 2.195 stano? vanji. Samo v letu 1930. je občina iz? dala za 126 novih stanovanjskih pošlo? pij in za 25 adaptacij starih stavb upo? rabna dovoljenja.
Za pospeševanje zasebne stavbne podjetnosti je mestna občina dovolj e? vala jamstvo ?a stavbna posojila, ozi? roma je oddajata občinska stavbišča brezplačno ali pa po prav nizkih ce? nah. Do konca leta 1929. je prevzela mestna občina ljubljanska ža 17’5 mi? lijona Din jamstva za stavbna posojila in to posameznim osebam, kakor tudi stavbnim zadrugam. V letu 1930. (je dovolila mestna občina za postavitev zasilnih stanovanjskih poslopij 400.000
Velespoštovani zadrugarji! Ob priliki, ko na svečan način praznujemo desetletnico naše mariborske Nabav-Ijalne zadruge državnih uslužbencev, nam je bila izkazana izredna čast, da praznuje svojo desetletnico obenem z nami tudi naša Zveza nabavljalnih zadrug. To priznanje ni samo slučajno in je za našo zadrugo zelo laskavo Zato se nam tudi nikakor ni treba bati bilance našega dela v prvem de? ceniju našega obstoja. Ne smemo pa misliti, da dajemo danes samo duška svojemu veselju, da je prešlo že deset let odkar delujejo naše nabavljalne zadruge in naša Zveza, da dajemo iz? raza svojemu zadovoljstvu, da smo prebili, pretolkli prvih deset let, ne, mi si moramo tudi jasno in neprikrito staviti vprašanje, kakšno je bilo delo teh zadrug in Zveze, je?li bilo tudi iz? vršeno tisto, kar smo si bili stavili za svoj cilj — in so?li funkcijonarji, ka?
kadar bodo opešali in morali stopili v pokoj.
Smoter prednjih vrstic je zainte? resirati prizadete tovariše vseh strok za akcijo, da bi uradniška udruženja podvzela na merodajnih mestih sklad? no s predpisi točke 11., § 76. uradniškega zakona, potrebne korake, da se izda k navedenim določbam uradni? škega zakona zakonsko tolmačenje, po katerem bi se iste ugodnosti priznale tudi vsem omenjenim skupinam uradništva, ki so služili pri vojakih.
Din. Na prošnjo je za Hranilni in po* sojilni konsorcij prevzela jamstvo za stavbno posojilo, potrebno za posta? vitev hiše v Gajevi ulici, v znesku 3 milijonov dinarjev. Zadrugi »Domači? ja« je pa jamčila za 2 milijona dinar? jev. Doslej je mestna občina prevzeta skoro za 23 milijonov dinarjev jam? stva za stavbne kredite.
Navzlic vsem tem prizadevanjem ljubljanske mestne občine, je v Ljub? Ijani danes stanovanjsko vprašanje za vse, ki žive ob prenizkih stalnih pla? čah, še vedno izrednega pomena, saj gre največji del plače baš za najemni? no, tako da za kritje drugih potreb ne ostane dovolj. Za drž. uslužbenstvo ni upati na zadovoljiv izhod, dokler ali država ne poskrbi za primerno cenena stanovanja za svoje uradništvo, ali pa dokler si državno nameščenstvo z za? družno organizacijo samo ne pomaga. Seveda bi tudi ta drugi izhod mogel privesti do cilja le ob izdatni javni podpori, kakršne je bila deležna na pr. beograjska uradniška stavbna zadruga, ki zida baš letos veliko uradniško na? selbino (približno 300 hiš) na Voždov? cu v Beogradu. Ti beograjski zadrugi je Državna hipotekarna banka dovoli* la stavbno posojilo v višini 15 milijo* nov dinarjev, zadrugarjem samim bo pa posamič dovoljevala stavbne kre? dite do polovice vrednosti nepfemič? nine, v skupnem znesku največ 10 mi? lijonov dinarjev.
Izmed državnih uradov je doslej za svoje uslužbenstvo v pogledu pre? skrbe stanovanj storilo v Ljubljani največ železniško ravnateljstvo. Krna? lu po vojni je zgradilo v več poslop« jih že precejšnje število stanovanj, prav letos bosta pa postavljeni še tri velike stanovanjske hiše za železniško osobje. Če bi tudi drugi državni uradi v enaki meri poskrbeli za stanovanja svojim nameščencem, bi za državno uslužbenstvo v Ljubljani ne bilo več stanovanjskega vprašanja.
terim je članstvo poverilo ne samo svoj denar, temveč tudi sveto nalogo, da dvignejo naše splošno blagostanje, so?li ti funkcijonarji svojo nalogo tudi vestno in po dolžnosti izpolnjevali.
Za nabavljalno zadrugo v Mari? boru, v katere imenu govorim, lahko mirno rečem, da je procvitala dozdaj v nepričakovano ugodnem razmahu in se nesluteno razvijala od dne do dne.
Nesporno in absolutno gotovo je, da gre za ta procvit, razvoj in razmah v prvi vrsti hvala našemu vestnemu članstvu, zavednim zadrugarjem, prav tako nedvomno smo pa dolžni hvale in časti tudi našim funkcijonarjem, kajti ti bi bili mogli tudi pri najboljšem članstvu, pri najzavednejšem zadrugarstvu, pri največjem prometu v naših institucijah preprečiti sleherni uspeh, vse delo pokvariti in uničiti.
Ljubljanska stanovanjska kriza.
Ob jubileju zadružnega dela«
Poročilo g. Frana Škofa za jubilejni občni zbor Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Mariboru dne 31. maja 1931.
Š i'H f
aN A S GLAS«
Štev. 18.
Tega niso učinili, ker je bil vsak — mož na svojem mestu in s prepričanjem 'lahko rečem, da je vsak odbornik po svoji najboljši vesti izvrševal vse svoje dolžnosti in ne samo to, ampak glavni funkcijortarji in večina odbornikov se je ravnala po zlatih pes* nikovih besedah: »Ne samo, kar ve* leva mu stan, kar more, to mož je sto* riti dolžan«. Zato je prav in se spo* dobi, da se v prvi vrsti spominjamo vseh naših "mrlih članov in naših funkcij onar jev:	Aljančiča, Batiča.
Bertonclja, Ostrouške, Cimermana in Kopica in tu, ob ti svečani priliki za* kličemo trikratni: »Slava jim!«
Spominjati pa se moramo z vso globoko hvaležnostjo tudi vseh tistih naših funkcij onar jev, ki so še živi in so svoj čas aktivno sodelovali v naših odborih. Tudi ti so se trudili vsak po svoji najboljši moči, kolikor le mogoče koristiti naši zadrugi in jo dvigniti na čim višjo stopnjo, ji pri* dobiti čim več ugleda in uspeha. Naj* prisrčnejša jih hvala!
Podam naj v kratkih potezah malo pregleda o postanku in razvoju naše zadruge.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru je bila usta* novljena dne 1. aprila 1921. leta na ustanovnem občnem zboru m je bila registrirana dne 26. aprila 1921. Njen prvi predsednik je bil g. dr P e i t -1 e r Fran, njen prvi podpredsednik in tudi soustanovitelj in od leta 1923. stalno do danes predsednik upravnega odbora pa g. Reher Anton, ki je vodil zadrugo vsa ta leta, v vseh teh dobrih in slabih časih, v temnih in solnčnih dneh, po mirnih in po raz* burkanih valovih naše dobe s trdno in veščo roko, neomajno in neizprosno boreč se za njen stalni napredek, ljubeč jo in skrbeč za njo, kakor skrbi dober oče za svojega otroka. Čast mu in nepozabna hvala!
Prvi člani upravnega odbora so bili razen predsednika g. dr. Peitlerja in g. Reherja še gg. Bartolič, Batič, Grisold, Krašovec, Karba, Komac, Tušak in Volavšek. Od teh so v od* boru še vedno in stalno aktivni že omenjeni predsednik Reher, gosp. Tušak Radi voj in g. Volav* še k Josip. Prvi člani nadzorstve* nega odbora so bili gg. Cimerman, Lah, Šuc, Kastelic, Lebar in Aljarčič Od teh sta, kakor že omenjeno, umrla Cimerman in Aljančič, in od prvih članov ni nihče več v nadzorstvenem odboru. Najstarejši član tega odbora je po svojih funkcijskih letih gosp. Bajde, ki je bil prvič izvoljen leta 1923. in je od tedaj vedno in stalno neomajno stal na braniku za pope len red in čim večji procvit naše zadruge, z vso svojo veliko ljubeznijo do nje In z vsem svojim vsestranskim in ob* širnim znanjem in izkušnjami v za* družnem poslovanju. Od leta 1925. vodi s spretno roko posle v naših obratovališčih g. F i 1 i p i č Andrej
Andrej Filipič, vodja obratovališč mariborske nabavljalne zadruge.
in je tako rekoč pogonski motor naše zadruge, obenem pa tarča, izpostav* Ijena vsem bodisi upravičenim ali ne* upravičenim kritikam. On je tako rekoč zrasel z našimi poslovnimi pro* stori. Neprestano je živahno agilen in poln skrbi in članstvo se mora zavedati tega in mu biti hvaležno.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru je imela v prvem poslovnem letu 789 članov, kar kaže, da so se že takrat mariborski državni uslužbenci dobro zavedali kako velike važnosti je zadruga zanje in da je z njo realiziran-važen in velik del njihove gospodarske osamosvojitve in da se je je treba tesno okleniti in jo podpirati z vsemi močmi. To število, dovolj veliko za raz* meroma mali Maribor in za prvi za* četek, je sčasoma naraslo na današnje ponosno število 2100 članov.
Blagovni promet, ki je znašal v letu 1921. vsega skupaj 2,351.303 Din je zrasel na 12,600.000 Din v minulem letu; rezervni fondi znašajo nad poldrugi milijon dinarjev, na deležih či* stega dobička je bilo dosedaj izpla* čano, oziroma vrnjeno članstvu okrog 1,200.000 Din.
Iz svojega skromnega skrivališča, kajti ta prvi zadružni lokal v kieti šole na Zrinjskega trgu št. 1 je bil bolj skrivališče kakor pa obratovali* šče, si je zadruga kmalu toliko opo* mogla, da si je lahko najela večje, dostojnejše lokale v Stolni ulici že dne 15. avgusta 1921. Kmalu je tudi tu pričelo povsod primanjkovati prostora in leta 1927. se je zadruga končno preselila iz Stolne ulice, iz pretesnih prostorov v svoje lastne prostore, v lastno hišo na Rotovškem trgu. Velika prodajalna, ki je imela sicer za takrat čisto lepe s.transke prostore, je pa kar vidno klicala po večjih, obširnejših shrambah. Nujno je bilo tudi večje zbirališče za člane, ki so se zbirali,
kakor čebelice v malem panju stare zajtrkovalnice in vse je hotelo več zraka, več prostora. Tako je prišlo leto 1930., ko je zadruga razširila svojo hišo da stoji danes ne kot sdo* menik, ampak kot ponosen znak desetletnega vernega, neumornega, pridnega dela mariborskih zadrugarjev — državnih uslužbencev. Ni še to spomenik, kajti ta dom končno še lahko dvignemo, dvignemo v visoko stavbo, ki bo kakor visoka pesem opevala va* še delo v teh težkih časih — časih povojne krize in današnje še težje vsesplošne gospodarske stagnacije, ki jo preživlja in se bori ž njo ves svet.
Nabavljalna zadruga je nakupila tudi lep svet v Cvetlični ulici, kjer stoje že danes njene prostorne gara* že, shrambe za premog, ležišča za les, vrtič in lična hišica, ki služi kot sta* novanje oskrbniku in mala pisarna. Tudi tu lahko še veliko storimo in izboljšamo in v tem pogledu še nikn* kor ni izgovorjena zadnja beseda in storjen zadnji čin.
Bodi dovolj statistike v teh naj* krajših obrisih, bodi dovolj hvale m slave. Danes, ko smo zbrani tu pri ti redki svečanosti, si moramo biti na jasnem, da rodi sad samo pošteno in vztrajno in neumorno delo, delo in samo delo. Zavedati pa sc moramo pri tem, da ne smemo gledati pri tem delu nikdar na svojo lastno osebno korist, temveč nam bodi vedno pred očmi korist vseh naših članov zadru* garjev, vseh državnih uslužbencev in vsega našega naroda. S tem, da bomo delali z vso vestnostjo, uporabljali v to vse naše zmožnosti in vse naše strokovno znanje, ne bomo le stalna dvigali ugleda naših zadrug in zadru* garstva sploh, temveč bomo tudi najlepše pridobivali ugled naši ožji do* movini in vsi naši mili in ljubi nam državi in bomo tako tudi najvzorneje služili ciljem vseh tistih faktorjev, k' so nas že podpirali in nas še podpirajo. S tem bomo najmočnejša opora in se bomo skazali hvaležne tudi naši vladi in dali obenem vernega izraza popolne vdanosti in ljubezni našemu
najvišjemu pokrovitelju in zaščitniku
—	Nj. Vel. kralju Aleksandru in vsemu njegovemu narodu, da bo ponosen na nas On in naša mati: Jugoslavija
—	in nam bodo zavidali naši sovražniki.
Živelo naše zadrugarstvo, naj živi, naj se razvija in procvita v korist vsega stanu državnih nameščencev!
Oslacünica za Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta Štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O 8. REICH.
Anatole France:
Pošasti,
Ljudem, ki pravijo, da se iz zgodnjih otroških let nič ne spominjajo, sem se zmerom zelo čudil. Meni je čas, ko sem bil še čisto majhen fantek, ostal v silno živem spominu. Res je, da so to le posa* mezne osamljene podobe, ki pa se zaradi tega le še bolj sijajno dvigajo iz mračnega in skrivnostnega ozadja. Dasi sem še do* kaj oddaljen od starosti, se mi vendar zdi, da prihajajo ti spomini, ki jih tako ljubim, iz neskončno globoke minulosti. 'Predstavljam si, da je bil tedaj ves svet še čisto nov v svojem veličastju in odet v živo sveže barve. Če bi bil divjak, bi bil prepričan, da je svet tako mlad ali pa, če hočete, prav toliko star, kakor jaz sam. Toda na žalost nisem divjak. Pre* bral sem precej knjig o starosti zemlje in o postanku stvari in ob dolgotrajnosti človeških plemen otožno merim kratko življenje posameznikov.
Saj vem, da še ni dolgo tega, ko je stala moja otroška posteljica v veliki sobi stare, že zelo majave hiše, katero so pozneje podrli in zgradili tam nova po* slopja akademije lepih umetnosti. Tam je stanoval oče, skromni zdravnik, ki je strastno zbiral prirodne redkosti.
Kdo pravi, da otroci nimajo sporni* nov? Vidim jo še, to sobo, vso v zelenih
papirnih tapetah, s slikami drevesnih ve* jic in živo pisanim jeklorezom. Predstav* Ijal je, to sem izvedel pozneje, Pavla, ki nese v naročju Virginijo čez brod na Črni reki. V ti sobi sem doživel prav ne* navadne dogodivščine.
Spal sem, kakor sem že rekel, v po* steljici, ki je stala ves dan v kotu, zvečer jo je pa mati postavila v sredo sobe, brez dvoma zato, da je bila bliže njeni, katere sem se zaradi silnih zaves obenem bal in jo občudoval. To je bilo truda, preden so me spravili spat! Treba je bilo ne* šteto prošenj, solza, objemov. Pa to še ni bilo vse: v sami srajčki sem jim ušel in skakal kakor zajček. Mati me je iz* vlekla izpod mize ali stola in me položila v posteljico. Prav prijetno je bilo.
Toda komaj sem legel, že so pričele korakati okrog mene čisto tuje osebe, ki niso imele z našo družino nobenih stikov. Imele so ostre nosove kakor štorkljin kljun, navite brke, koničaste trebuhe in meča kakor petelinja bedra. Videl sem jih od strani, kako so me gledali z enim samim očesom, ki je bilo v sredi lica, in šli mimo mene in nosili metle, ražnje, lutnje, brizglje in še nekatere neznane priprave. Tako grdi, kakor so bili, se ne bi bili smeli kazati. Toda resnici na ljubo moram povedati, da so se plazili čisto neslišno vzdolž ob zidu in nihče od njih, niti ne najmanjši, ki je bil zadnji, in je še platno prodajal, ni nikdar niti poskusil
kreniti proti moji posteljici. Očividno je bilo, da jih je neka sila zadržavala ob stenah, ob katerih so se plazili, da ni bilo mogoče z gotovostjo preceniti njihove debelosti. To me je precej pomirilo; sicer pa, saj sem bdel. Sami prav dobro veste, da v taki družbi človek ne more zatisniti oči. Gledal sem jih s široko odprtimi očmi. In vendar (to je pa spet drug ču* dež) sem se kar na enkrat spet znašel v sobi, ki je bila kakor preplavljena s soln* cem, in kjer je bila samo mati v rožasti jutranji halji. Prav nič nisem vedel, kam je prešla noč in vse pošasti.
»Kakšen zaspanček si!« mi je dejala mati smeje se.
Prav res, biti sem moral imeniten zaspane.
Ko sem včeraj postopal po seinskih nabrežjih, sem videl v prodajalnici trgov* ca z jeklorezi, zvezek grotesknih risb, v katerih se je Lorenec Callot odlikoval s svojo ostro in krepko iglo, in ki so že postale tako redke. Ko sem bil otrok, je mati Mignotova, prodajalka bakrorezov, pokrivala z njimi ves zid v naši soseski. Ogledoval sem te podobe vsak dan, ka* dar sem šel na izprehod in kadar sem se vračal. S temi pošastmi sem branil oči in kadar so me položili spat v otroško po* steljico, sem jih vselej zagledal spet, pa jih nisem mogel spoznati. O čudežna ča* rovnija Jacquesa Callota!
Zvežčič, ki sem ga prelistaval, je zbu* dil v ,meni izginoli svet in začutil sem,
da se mi dviga v duSi, kakor oblak vonji* vega prahu, in sredi v njem so oživele vse ljubljene sence.	K. D.
Nekaj o gorečici.
Gorečica ali zgaga je izredno močno razširjena, v nekaterih deželah tako zelo, da jo lahko imenujemo uprav ljudsko bolezen, tako na primer v Ameriki, kjer trpi skoro vsak tretji na »Heartburn«, to je na gorečici. Dolgo časa ljudje niso vedeli, odkod prihaja zgaga in kako naj se pravilno zdravi. Dolgoletna znanstvena raziskavanja univ. profesorja dr. J. Pala so to vprašanje precej razčistila in poka* zala pota k pravilnemu vzročnemu lečenju.
Kaj je gorečica? Občutek pečenja in žgoče grenkobe na koncu požiralnika ob takozvanih želodčnih vraticah, ki nastane na ta način, da vsebina želodca sili nazaj v požiralnik. Praviloma naj bi se ta vra* tiča odpirala le, kadar požiramo, v na* sprotni smeri pa samo prisilno, na primer če želodčna vsebina zavre. Pri stalno po* navijajoči se gorečici pa želodčna vratiča niso popolnoma zaprta. Bolečine, ki na* stajajo pri tem, morejo postati tako moč* ne, da jih občutijo prav do hrbta in celo do zob. Želodčni krč dviguje požiralnik in v njem ostanke jedil, in okus zaužitih jestvin se vrača spet v usta,, toda ne vse* lej kisel, ampak često grenak.

n
Pokojnine profesorjev trgovskih strok, srednjih šol.
Zoper rešenje ministrstva za trgovino in industrijo od 1 avgusta
1930.,	št. 23.320/0, s katerim je bda določena količina osebne pokojnine gospodu N. N., upokojenemu profc? sorju državne trgovske akademije na
5.,	je glavna kontrola vložila 19. septembra 1930. pod št. 70.983 tožbo na državni svet, Iki je v svojem II- oddelku proučil tožbo, izpodbijano rešitev in ostale spise ter ugotovil:
Po § 1. zakona o plačah, mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, o napredovanju in pokojninskih pre* jemkih nastavnikov srednjih strokovnih šol v resortu ministrstva za trgovino in industrijo od 4 novembra
1929.,	so ravnatelji, profesorji itd srednjih strokovnih šol v resortu nv-nistrstva za trgovino in industrijo izenačeni tudi glede napredovanja, plač, stalnih mesečnih in ostalih doklad in prejemkov, aktivnih in pokojninskih, z ravnatelji, profesorji itd srednjih šol po zakonu o srednjih šolah od 31. avgusta 1929., P. št. 19.311.
Po § 91. zakona o srednjih šolah uslužbenec iz § 88. navedenega zako-
na, kateri je dopolnil 35 let službe, vračunljive za pokojnino, dobi kot pokojnino celo plačo in redno stanarino z ostalimi prejemki, katere je imel ob upokojitvi.
Po tem je torej spredaj navedeni zakon od 4. novembra 1929 specijalni predpis, ki se nanaša na profesorje strokovnih šol v resortu ministrstva za trgovino in industrijo in ga je v konkretnih slučajih treba uporabljati.
Ker pa N. N. do dne upokojitve ni izpolnil 35 let službe, tedaj z ozirom na § 91. zakona o srednjih šolah nima pravice do popolne specijalne doklade na službo. (Imel je samo število službenih let, ki je po uradniškem zakonu potrebno za polno pokojnino).
Iz navedenega na osnovi čl. 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, državni svet razsoja: da se razveljavi rešitev ministra za trgovino in industrijo od 1. avgusta 1930., I. št 23.320/0. Takse ni plačati.
O razsodbi s prepisom obvestiti obe tožbeni stranki.
Gospodarska kriza in
Začetek meseca maja je presenetil nele avstrijsko, temveč vso evropsko gospodarsko javnost polom velike dunajske banke »Kreditanstalt für Handel und Gewerbe«. Obenem so se začuli glasovi, da je treba v interesu celokupnega avstrijskega gospodarstva preprečiti popolen polom banke, ki je bila po približno treh četrtinah lastnica vseh avstrijskih gospodarskih podjetij. Res je avstrijska republika prispevala za sanacijo banke 100 milijonov šilingov, avstrijska Narodna banka pa 30 milijonov šilingov. Na ta način je postala avstrijska republika največji delničar in s tem dejanski gospodar te velebanke.
Sanacijska akcija banke »Kreditanstalt« je izzvala v avstrijskem in inozemskem časopisju mnogo komentarjev. Nas zanimajo glasovi avstrijskega uradniškega časopisja, ki je že nekaj mesecev prepolno obrambnih člankov zoper nameravano znižanje prejemkov in tako zvani »Notopfer«, s katerim naj bi se omajane državne finance izboljšale in bi se primanjkljaj v državnem proračunu zmanjšal Pa o tem ob priliki kaj več.
V naslednjem posnamemo iz graškega glasila javnih nameščencev »Festbesoldeten-Zeitung« sledeče zanimivo izvajanje:
»K neprijetnim razmišljanjem, katere je zadeva s »Kreditanstalt« sprožila, ne spadajo v zadnji vrsti posledice te zadeve in njihov vpliv na javne nameščence in delojemalce v najširšem pomenu besede. Zvezna vlada je kar čez noč našla sredstva za plačilo 100 milijonov šilingov, od katerih jih je že od vsega početka nad 41 milijonov kratko in malo izgubljenih, ker so namenjeni, da zmanjšajo izgubo avstrijskih in inozemskih delni-
Vsak človek ni podvržen gorečici, pri vseh pa, ki trpe na ti bolezni, je mogoče ugotoviti, da — često tega sami ne vedo prav natanko — vsi zauživajo svojo hrano prehitro, premalo prežvečejo in v prevelikih zalogajih. Prav tako požirajo tudi pijače prehitro. Razlog je ali naglica sama po sebi, ali pomanjkanje časa, često pa tudi slabo zobovje. Posledice so razširjenje goltanca, posebno ob želodčnih vra-ticah, 'dalje dejstvo, da se zapornica raztegne in pozneje oslabi, kar privede končno k trajni poškodbi. Nezaželeno odpiranje želodčnih vratič je sicer tudi lahko posledica drugih vzrokov, kakor obolelega živčevja ali bolnih bezgavk. Običajno trpe na gorečici samo moški, redkokdaj ženske. Ne odloča namreč samo slabost želodčnih vratič, temveč mora vsebina želodca segati do njih. Pri moških pa leži želodec običajno pošev, vratar (želodčno ustje) visoko gori, fäko da se izteka po-žiralnikova cev spodaj, dočim leži pri ženskah želodec navadno navpik in želodčna vsebina le težko dospe do požiralnika.
Očividen simptom gorečiče je pehanje in dolgo časa so smatrali, da je treba iskati vzrok gorečiče v požiranju zraka. Kolcanje je pa le posledica odvišnjega zraka v želodcu. V mladosti človek to napetost komaj občuti, pri višji starosti se Pa pojavljajo težkoče in lahko se tudi delovanje srca in pljuč znatno ovira.
avstrijsko uradništvo.
carjev. Vse to ob času, ko se skuša pokriti primanjkljaj v državnem gospodarstvu avstrijske zvezne republike z zmanjšanjem uradniških plač in z omejitvijo socialno-zavarovalnih dajatev Jasno je, da bi vsi ukrepi, s katerimi bi se na tak način skušalo doseči varčevanje, izzvali pri vseh aktivnih in upokojenih javnih uslužbencih in njihovih vdovah najtežje ogorčenje. To ogorčenje se pa prav posebno še poveča zaradi tega, ker so javnim nameščencem znani tudi prejemki voditeljev, dolge vrste gospodarskih podjetij, katera se zdaj nahajajo v najtežjem stanju in katera mora prav zdaj država neposredno ali pa posredno podpirati. Zdi se torej, da se orjaške plače in nagrade vseh teh direktorjev in generalnih direktorjev krijejo prav za prav iz javnih sred-štev. Tako vzdržujejo torej na umeten način banke razne industrije, ki bi se ob varčnem gospodarjenju mogle morda same vzdrževati in bi se tudi res same vzdrževale, če ne bi bilo v Avstriji tako zelo lahko doseči, da država podpira in vzdržuje industrijo s tem, da podpira propale banke. To vse pa brez slehernega rizika, ker se ni še nikdar prav temeljito in brezobzirno preiskalo vzrokov takih polomov, še manj se je pa koga pozvalo na odgovornost ali pa se je zahtevala povrnitev škode, dasi je dokazano, da imajo krivci — bančni direktorji ogromna premoženja.
Po vsem tem moremo z napetostjo pričakovati, se li bodo spričo teh razmer v našem zasebnem gospodarstvu še našli poslanci v parlamentu, ki bi glasovali za zmanjšanje že itak skromnih prejemkov javnih nameščencev.«
Vestnik.
Opozorilo organizacijam državnih uslužbencev. Uprava policije v Ljubljani je izdala v časopisju poziv, s katerim se opozarjajo vsa uradniška društva, da takoj prilagode pravila in svoje organizacije predpisom čl. 76. in 345. zakona o uradnikih, ker poteče ob koncu meseca rok V nasprotnem primeru so neizogibne posledice, ki jih določa § 375.
Novi predpisi o draginjskih dokladah. Na podlagi § 28. novega uradniškega zakona je po predlogu finančnega ministra podpisal predsednik ministrskega sveta novo uredbo o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev. Nova uredba, ki je zamenjala odločbo ministrskega sveta od 17. aprila 1924., D. R. št. 42.300, ima 19 paragrafov in se v mnogih podrobnostih razlikuje od dosedanjih predpisov. O uredbi in posebno o razlikah v določbah bomo prihodnjič več poročali. Izšla je v »Službenih Novinah« dne 12. junija in velja od tega dne dalje
Zveza društev upokojencev?
»Društvo penzionera v Sarajevu« sklicuje po § 345. uradniškega zakona ustanovni občni zbor na dan 28. junija 1931. Na to skupščino so povabljeni upokojenci iz Sarajeva in okolice in vsa obstoječa društva upokojencev v državi. Na dnevnem redu je prilagoditev vseh teh društev predpisom § 76. uradniškega zakona pod naslovom »Savez društava penzionera kraljevine Jugoslavije« s sediščem v Sarajevu. Sklepalo se bo tudi o pravilih te zveze. Zanimiva je 3. točka dnevnega reda:	»Izključitev subverzivnih
elementov iz društvenega članstva za vselej«.
Jubilej mariborske nabavljalne zadruge. Na drugem mestu objavljamo slike odbora in dvojice najzaslužnejših zadrugarjev, ki so s svojim požrtvovalnim in smotrenim delom pripomogli naši nabavljalni zadrugi v Mariboru do uspeha. Slike zadružnega poslopja in prodajalne objavimo prihodnjič. — Kot značilnost navajamo, da je bilo treba za klišeje teh podob (v teži 2 5 kg) plačati mestne uvoznine 22 Din. Pa klišejo so nam bili po pošti poslani samo na posodo!
Orožniški podporni sklad. Notranje ministrstvo je na temelju čl. 113. orožniškega zakona izdalo pravilnik o ustanovitvi orožniškega podpornega sklada. Ta bo služil za zidanje in vzdrževanje okrevališč, sanatorijev in zdraviliških domov za bolehne orožnike. Iz sklada se bodo podpirali tudi potrebni orožniki in njihove družine
Prevzem javne bolnice ljubljanske v državno upravo. Po odloku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje sta prešli splošna javna bolnica v Ljubljani (prejšnja deželna bolnica) in umobolnica na Studencu v državno upravo.
Odgovor uredništva:	G. M. A.,
Trbovlje: Staroupökojenci (t. j. upokojenci, ki so bili upokojeni pred uveljavljenjem uradniškega zakona od
Vendar pa ne gre za nevrozo, za nekaka šno aerofagijo (požiranje zraka), temveč zaradi slabih želodčnih vratič se nabira v želodcu tudi zrak. Gibanje, katero povzroča dihanje, nabira v želodcu zrak kakor v zrakoplovu. Veliki zalogaji potiskajo pred seboj zrak in če človek prav hitro pije, potegne s seboj tudi precejšnjo količino zraka. Tak želodčni pritisk pa lahko nastopi tudi zaradi plinov, ki jih zaužije človek z mnogimi pijačami, ki vsebujejo ogljikovo kislino.
V prejšnjih časih so splošno mislili, da povzroča gorečico želodec, ki izloča preveč solne kisline, ugotovilo se je pa večkrat, da se je pojavljala gorečica tudi pri ljudeh, čijih želodec je bil brez kisline. Zgago torej povzroča zgolj nepravilen način uživanja hrane in nima svojega izvora v organskih napakah. Seveda pri tem trpi požiralnik in želodčna sluznica, ki oboli, tako da nastane prevelika občutljivost, osobito napram določenim jedilom, oziroma pijačam, kakor so na primer belo vino, razne začimbe, tobakov dim in druge. To razdraženje želodčne sluznice ovira pravilno gibanje želodca in propustljivost želodčnih vratič, ki vodijo k črevesu, se zmanjša. Znan pojav je, da gorečica odneha, če dobi pacijent vročico, ker v tem primeru mišice popuste.
Često zamenjujejo ljudje gorečico s pečenjem v želodcu. To se pa pojavlja
tudi pri organskih obolelostih, kakor recimo pri želodčnih tvorih ali če je sluznica načeta od kake jedke snovi. Želodčna sluznica močno trpi, če uživamo ledene pijače in jedi. V Ameriki, kjer pijo ledeno mrzle pijače često tudi na tešče, je gorečica postala že prava ljudska bolezen.
Sčasom zaradi gorečiče zbole tudi živci in nastopi često splošna živčna razdražljivost, ker je znano, da razdražen želodec povzroča živčno razburjenost. Nadaljnje zdravstvene motnje so zaprtje, ki se precej izboljša, čim se gorečica odpravi, potem občutek prenapolnjenosti želodca, katerega pa prevladuje občutek pečenja v požiralniku. Vsekakor je gotovo, da nastopa gorečica samo pri ljudeh, ki imajo oslabljena ali pa odprta želodčna vratiča.
Pri proučevanju zdravilnih metod so izšli strokovnjaki od preiskav, kako različna želodčna sredstva delujejo glede od-pravljenja gorečiče. S preiskavami so dognali, da učinek teh želodčnih sredstev ne leži v pospešenem izločevanju želodčnega soka. Treba je vplivati na želodčne mišice in na vratiča ter zmanjšati razdražljivost želodčne sluznice. Pravilno zdravilo mora zmanjšati to razdražljivost, mora oslabiti mišice. Dolga leta so se vršile preiskave na številnih želodcih in znanstveniki so preiskali brez števila le-
31. julija 1923.) niso primorani plačevati prispevke (vloge) za rodbinsko pokojnino v uradniški pokojninski sklad po predpisih novega zakona. Njihove družine prejmejo pokojnino tudi brez plačevanja teh vlog. Zato zanje tudi minimalni rok petih let glede vpllačevanja vlog ne velja. — Likvidacija pokojninskih skladov, iz katerih so se do 1 septembra 1923. izplačevale pokojnine, se nanaša predvsem na ozemlje bivše Srbije in Črne gore, dočim se na nekdanjem avstrijskem ozemlju pokojnine že od prevrata sem izplačujejo iz državnih sredstev. Za našo banovino torej ta predpis nima (vsaj za pretežno večino uslužbencev) nobenega pomena. Tudi za bodoče se bodo pokojnine izplačevale iz splošnih proračunskih sredstev.
Desinfekcija stanovanj. Od des-infekcijskega zavoda mestne občine ljubljanske smo prejeli v objavo sle deče obvestilo: Stenice v stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razpoklinah tal, so se pričele z nastopom toplejših dni zopet živahnejše pojavljati v veliko nadlego stanovalcem in povzročajo mučno delo gospodinjam, ki po naj* vestne j šem in vsak dan ponovljenem snaženju le ne dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpravile te ne le skrajno nadležne, temveč tudi za prenos nalezljivih bolezni nevarne živalce. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal pa tudi pohištva, zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje. Do nekako pred 10 leti ni bilo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadnjih letih se skoraj v vseh mestih stenice uspešno zatirajo s ciklonizacijo, z uporabo cianovodikovega plina, ki jih uniči in temelijto odpravi z zalego vred. Taka desinfekcija stanovanj in pohištva je uvedena tudi v Ljubljani, po mestnem fizikatu, kjer izvršuje to delo z vso točnostjo in največjo pazljivostjo specijelno izvežbano osobje. Mestni fizikat vabi vse gospodinje in
kov glede učinkovitosti njihovih sestavin. Ugotovili so, da je najbogatejši s temi učinkovitimi sestavinami muškatni oreh. Ekstrakt tega oreha ne povzroča nevtralizacije želodca in učinkuje tildi še tedaj, če se je gorečica že pojavila. V tem slučaju je treba le nekaj delj časa čakati na učinek in je treba odrediti večjo dozo.
Prej se je uporabljalo poleg najrazličnejših drugih sredstev kot najnavad-nejše in splošno znano sredstvo dvojno ogljično-kisli natron, takozvana jedilna soda. Vendar je pa ta alkalizacija želodčne kisline bila često brez slehernega učinka, in je to sredstvo le prav malo vplivalo na boljše zapiranje želodčnih vratič. Ekstrakt muškatnega oreha pa vpliva naravnost pa vzroke gorečiče in je pri tem docela neškodljiv. Seveda naj vse ci odloča zdravnik, katero sredstvo in v kal:šti količini naj se uporablja.
Vsekakor naj se vsi tisti, ki troe rut gorečici, ogibajo vseh jedil ali pijač, ki pospešujejo njihove -bolečine. Na raž a sa je pa tole: treba je preprečiti. : -	<*>
rečica sploh razvije. Zato moram > n von na to, da že mladina pravilno je, to se pravi, da polagoma požira jed in p'jačo, da jo dobro prežveči in da skrbno varuje in pazi na svoje zobe. Stara prislo-vica, ki pravi, da so dobri zobje pol zdravja, še danes velja.
Stran 4.
»NAS GLAS«
Štev. 18.
sedaj, ob pričakovanju večjega sezon* skega tujskega prometa, poživlja tudi vse uprave hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in mrčesov pre* skrbe pomoč mestnega fizikata.
Organizacijske vesti.
Vabilo na redni občni zbor »Drus štva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani«, ki se bo vršil v ponedeljek 29. t. m. (Sv. Peter in Pavel) ob K10. uri dopoldne v beli dvorani hotela »Union«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika 2. Poročilo tajnika o minulem upravnem letu. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pre* gledovalcev, oziroma razrešnica odbo* ru. 5. Sklepanje o stališču društva na-pram določbam §§ 76. in 345. novega uradniškega zakona. 6. Slučajnosti. V primeru nesklepčnosti se otvori pol ure kasneje nov občni zbor z istim dnevnim redom pri vsakem številu Članov. — Odbor.
Ljubljansko poverjeništvo UJU ima banovinsko skupščino, na kateri se preosnuje v sekcijo Jugoslovenske* ga učiteljskega udruženja, v dneh 3. in 4. julija v Ljubljani. Dnevni red za zborovanje sestavi ožji sosvet, ozi* roma vodstvo poverjeništva.
Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani sklicuje izred* no glavno skupščino na dan 28. junija ob 14’30 v hotelu Miklič v Ljubljani. Razpravljalo se bo med drugim tudi o prilagoditvi organizacije določilom novega uradniškega zakona, oziroma o likvidaciji. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o razdelitvi premoženja
OPO in volitve novega odbora, oziro* ma likvidacijskega odbora.
Razid društva. Društvo okrajnih in domenskih gozdarjev Slovenije in Dalmacije je na svojem občnem zboru sklenilo, da se razide.
Izredni kongres »Saveza poštno* telegrafsko - telefonskih uslužbencev« se bo vršil dne 21'. junija v Beogradu Na dnevnem redu je razdelitev ustanovnega nepremičnega premoženja imenovane zveze in sprememba pravil v duhu novega uradniškega zako* na. V svojem proglasu poudarja upra* va zveze, da morajo tudi novo organi* zacijo navdajati duh in ideje sedanje zveze. Podpisan je predsednik Toma S. Jovanovič.
Poštni dom v Ljubljani. Srečke za loterijo, katero priredi zadruga »Pošt* ni dom« in ki je namenjena v korist zgradbi poštnega doma v Ljubljani, so že tiskane in se razpošljejo te dni. Za zgradbo se že izvršujejo idejni načrti in je upati da na jesen prično že s prvimi deli pri stavbi, ki bo v veliko korist in ponos vsem poštnim usluž* bencem.
Zborovanje strojevodij. Na praz* nik, dne 4. junija so zborovali v Skop-Iju jugoslovanski strojevodje iz vse države. V Združenju strojevodij je organiziranih 2240 članov. Na skup* ščini so 2140 članov zastopali delegat j e. Zadnji kongres strojevodij je bil leta 1928 v Zagrebu,
Uradništvo po svetu.
Znižanje uradniških plač na Polj* skem. Poljska vlada namerava v krat* kem izvesti znatno znižanje plač dr-
žavnih uslužbencev. Znižanje naj bi se izvršilo do največ 10% sedanjih prejemkov, s čimer bi se zmanjšal proračunski primanjkljaj za približno 200 milijonov zlotov. Prejemki naj bi se po nameri poljskega finančnega ministrstva pričeli znižavati že z začet* kom meseca julija.
Znižanje plač na Japonskem. Ka kor poročajo, bo japonska vlada državnim uslužbencem znižala prejemke za 10 do 20%.
Iz avstrijske pokojninske prakse.
Upravno sodišče na Dunaju je izdalo razsodbo, po kateri možnost ponovitve bolezni še ne zadostuje za do* mnevo stalne nesposobnosti za službo in torej ni zadosten razlog za upoko* jitev zaradi bolezni Če zdravniški iz* vid ni ugotovil določene bolezni, tem* več je samo poudaril, da je podana možnost, da se nek bolezenski slučaj ponovi in če tudi klinično zdravniško mnenje izrečno trdi, da iz ugotovijo* nih simptomov ni mogoče sklepati na stalno nesposobnost za službo, ni do* pustno smatrati, da je uslužbenec za vsako opravljanje službe onesposob* Ijen. Zato zakonita podlaga za upokojitev v tem pravcu še ni podana.
Znižanje obrestne mere pri du* najski uradniški hranilnici. Od 1. februarja t. 1. je znižala dunajska »Spar- und Darlehenskasse öffentlich Angestelten Oesterreichs« obrestno mero za posojila zadružnim članom od 12 na 11%. Poleg teh 11% imenovana zadruga za posojila ne pobira prav nobenih postranskih pristojbin ali režijskih prispevkov, niti ne za* hteva nobenega jamstva, niti ne sili dolžnika k prevzemu zadružnih dele*
žev. Dasi se sicer zdi, da je obrestna mera razmeroma visoka, vendar je nižja nego v mnogih drugih sličnih podjetjih, oziroma ustanovah, kjer je sicer obrestna mera na videz nižja, v resnici je pa zaradi priračunavanja raznih prispevkov, pribitkov, pristoj* bin za manipulacijo in dovolitev po* sojila itd., znatno višja. Obenem je ista zadruga določila za hranilne vlo* ge, katere sprejema od vsakogar, na* slednje obrestne mere: za vloge brez odpovedi 5%, za vloge z enomesečno odpovedjo 6%, š trimesečno 7% in s šestmesečno 8%.
Število državnih nameščencev na Madžarskem. Po službeni statistiki, ki je bila nedavno izdana, je na Ogr* skem 156.543 državnih nameščencev in 104 269 upokojencev. Plačevanje tega, za malo madžarsko državo raz* meroma zelo številnega uradništva, zahteva ogromne vsote in predstavlja eno poglavitnih postavk v državnem proračunu.
Statistika.
Kolonizacija na jugu države. Vlada
bo nabavila na račun reparacij okrog 4000 prenosnih hišic, katere bo mini* strstvo za socialno politiko razdelilo kolonistom, katere bodo naselili na ju* gu okrog Struge, Ohrida, Radovišta, Kočanov in Carevega Sela. Z naselje* vanjem se bo pričelo še 'letos in je za enkrat v načrtu naselitev približno 5000 družin.
Zase dela, kdor dela za »Naš
Glas«. Širite ga. naročajte ga. podpirajte ga!
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
—	= (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi =====
PLES!	KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRAUŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. <*• Poleti krasen vrt, pozimi'moderna vinska klet. « DNEVNO PRIREDITEV PLESA. « Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. ■S'* Prvovrstna postrežba.
s« priporočata FRAN in ROZI KRAPEŠ.
DVORANA!	IGRALNE SOBE!
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
^HSSESSSHSSSSSSISSHIIS
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Priporoča se
|. f ERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo.
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mil
L. Mikuš
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Knjigarnah Učiteljske tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska e
ulica 6
TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT. 10.761
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. -.... Raznovrstno rudninsko vodo.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000.000 Din.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
POSOJILA se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
TELEFON ŠTEV. 2016 in 2616.
V
PoStni čekovni račun it. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in poL
J
A. & E. Skoberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
Ul C. J. HAMANN
lil	Ljubljana
Vam nudi najsolidnefžl vir nakupa perila, lil opreme nevest In novorojenčkov, perla, modni!« i j potrebžiln - Predtlskarlja modernih rožnih del. UH
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorm urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.