bk*i* dvakrat na meicc lo sicer prvi Četrtek p« t. In IS. v mesecu. Cena mu I« | K 40 v na leta. (n NcmCl|o 2 K 8 v, u Anseelko In druf« tuj« države 2 K to v). — Spiti lo dopisi s« pošiljalo: Ured-rittva .Domoljubi*. Ljubljana. Seme-allk« uUce II. 2, narotnlns, reklsmsdje In iBttrsU pt: Upravništvu .Domoljuba' , Kopllerfeve oHce R 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inserati >< sprejemajo po sledečih cenah Cnoslopna petilvrsta (Seslins .Domo-ljubove' Širine, 34 mm) stane u enkrat 30 v Ce ss tiska dvakrat 26 v, Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljanju in s t en popust. — Reklamne notice nsvadtu gsrmondvrsts 60 v. «MtfMMwmi.
Čekovni promet poitno • hranilnitnef* urada SI. 824.797.
iteUL. 1	V Ljubljani, dnč 6. aprila 1905.	LOtO XVIII.
Če&tvi so otroci?
Liberalni učitelji na Kranjskem »repovedujejo šolskim otrokom no-iti po šoli s pošte ali iz društva ali ploh od koderkoli Slovenca ali Do-noljuba domov Groze jim, da jih »odo zapirali, če ne bodo ubogali. )obe se celo tako predrzni petelini, a prepovedujejo na pošti dajati otro-;om časopise, ko bi prišli po nje in alibog na poštah se dobe tudi tako eumne osebe, da to verjamejo. Uči-elji se sklicujejo na n«ki odlok dežel ega šolskega sveta, ki menda to repoveduje
Kdo pa je ta deželni šolski svet, i si prisvaja toliko oblast? Pri nas a Kranjskem so ti-le liberalci v tem vetu: Hein, Kaltenegger, Leveč, lubad, dr. Tavčar, Barbo, Junovič, 'ezdič, Bleiweis; poleg njih sta še va zastopnika šk6fijstva, ki imata alostno pravico z dvema glasovoma roti devetim zastopati ogromno ve-in o v deželi.
Ne bomo se prerekali z liberalci avoljo Domoljuba Da ga ne marajo, obro vemo. Svojo nevoljo bi pač ihk©' kazali na kak bolj pameten ačin; toda njihova glava, njih svet. Ii ismo odgovorni za njihove ne-mnosti. Pač pa moramo ob ti pri-
liki zatrobiti liberalcem na ves glas, da slovenski katoliški stariši ne marajo odstopiti pravic do svojih otrok nobenemu liberalnemu učitelju, pa tudi nobenemu liberalnemu škricu, naj sedi v kakršnem šolskem svetu hoče. Otroci pripadajo starišem. Ker sami ne morejo otrok naučiti vsega potrebnega, zato so zvezani v državi in plačujejo davke in naklade in zidajo šole, da se v šolah otroci nauče, česar se doma ne morejo. Pri tem pa nečejo pripustiti nobeno trenotje, da bi kdo dri^gi imel vrhovno oblast nad otroki, nego oni sami Samo takrat, če bi kak oče ali mati tako zanemarjal svoje dolžnosti, da bi otrok trpel veliko škodo, se sme država proti starišem potegniti za otrokove pravice. Taki slučaji so pa redki. In na vsa usta povemo, da sodbe o tem ne moremo prepuščati liberalcem.
Učitelji so namestniki starišev, od njih plačani pooblaščenci in v imenu starišev morajo učiti in vzgajati otroke, ne pa v imenu države ali dežele, ne v imenu kakega okrajnega ali deželnega šolskega sveta. Deželni šolski svet bi moral po duhu naših postav skrbeti, da bi se to zvrševalo. Zato je njegova dolžnost najprej poskrbeti, da noben učitelj pri svojem delu ne bo nasprotoval tistim dolžnostim, ki jih imajo stariši do svojih
otrok. Postava, ki veže stariše, da morajo pošiljati otroke v šolo, mora biti tako zavarovana, da pri tem stariši ohranijo mirno vest. Prej, nego vsaka državna postava, veže stariše njihova natorna dolžnost, da morajo otroke učiti v verskem in nravnem duhu. Zato pa mora v njih imenu šolska gosposka skrbeti, da se to tudi zgodi. Krščanski stariši nimajo volje, da bi svoje otroke pošiljali v šole, ki jih sami vzdržujejo in jih izročali učiteljem, ki jih sami plačujejo zato, da bi se tam pohujševali in odtujevali veri, domu ali družini. To naj si zapomnijo liberalci in naj vzamejo tudi na znanje, da bo zavedno ljudstvo brezobzirno izvojskovalo boj za to svojo pravico. Ze zdaj vemo, da nekateri gospodje v dež. šol. svetu le zato nekoliko skrivajo svoje liberalne rožičke, ker se boje ljudstva.
Če si najamem pooblaščenca, ki me zastopa pri kaki pravdi, kupčiji ali gospodarstvu, ga brž pustim, ko vidim, da me ne zastopa prav. Ali naj pa nimam nobenih pravic do pooblaščenca, ki mu izročam najljubši, najdragocenejši zaklad svoj, svoje nedolžne otročiče? Ni je gosposke, ni ga cesarja, ki bi smel starišem jemati vrhovno pravico nad otroci. Liberalci pri svojih lastnih otrocih najbolj kažejo, kakšni stariši so. Za
vse drugo so prej, nego za vzgoje-vatelje. Da sedaj C. njo po šolah, je vzrok edino le po krivičnem voliv-nem neredu pridobljena politiška oblast. Sila pa le en čas trpi.
Dotakniti se moramo še ene stvari. Pooblaščenca moram pošteno plačati, da me zastopa. Zato brez dvojbe pooblaščenec, ki mu izročim svoje otroke v poduk in vzgojo, zasluži pošteno plačilo. Učitelji morajo biti tako plačani, da morejo stanu primerno dostojno živeti, in da so preskrbljeni za stara leta. Toda vsakega krajcarja je škoda, ki ga dam slabemu pooblaščencu. Boljša nobena nego slaba šola! Z vprašanjem o učiteljskih plačah je zvezano vprašanje, kako naj se zagotovi, da bodo učitelji v pravem duhu zvrševali svoj posel. Eno se brez druzega ne more in ne sme rešiti.
Liberalci so pri nas učitelje preslepili. Lahko delo! Med liberalci je večina uradništva, ki ne plača nobenega vinarja deželnih doklad, torej tudi nobenega vinarja ne za šole. In ti ljudje danes komandirajo in spravljajo uboge učitelje pod svoj kruti jarem in jih s svojimi neumnimi časopisi in drugimi budalostmi tirajo v nasprotje s krščanskimi stariši. Kam to vodi? Vse trpi: stariši, šola, učitelji. Smeja se pa edino siti liberalec. Hvala Bogu, imamo še učiteljev, ki to spoznajo. Ž njim vred bo naše ljudstvo temeljito poskrbelo, da bo tega smeha kmalu konec!
Kotiček za abstinente, pivce In pijance.
Stari Rimljani so hudim bikom priveza-vali pevesmo slame na rogove, da jim je vedel vsakdo spoti iti, kdor ni bil ravno p« poklicu ali iz lahkomišljenosti — bikoborec.
Ta naslov: »Kotiček za abstinente, pivce in pijance*, ki ga bodete večkrat videli v .Domoljubu", naj bo tudi nekako strašilo in svarilo, da naj se tega berila ogne, kdor noče biti moten ▼ mirnem vživanju ljubega — alkohola.
Tak naj preskoči ta „ kotiček" in naj raje bere na zadnjih straneh inserate, kje se dobi dobra kapljica, kje dolenjec, kje lah, kje pristna slivevka, kje suhe češplje in fige za žganje kuhati.
S kotičkom mora biti zadovoljen, kdor nima cele hiSe. Mi slovenski abstinentje, pivei in pijanci nimamo še svoje hiše, t j.
svojega časopisa, v katerem bi se pogovorili o svojih stanovskih zadevah, zlasti o našem najvažnejšem vprašanju, o pijači.
Vsak stan, ki hoče napredovati, ima že svoj časopis: Kmetovalec, Vrtnar, Obrtnik, Pravnik, Učitelj, Duhovni pastir, Gospodar in Gospodinja, tudi berači imajo že več časopisov, le mi ga še nimamo. Zakaj ne?
Ali nas je premalo, ali nimamo denarja, ali nimamo učenosti?
Imamo denar in kredit v gostilnah, uče nost povsod ven sili, če poslušaš ali abstinenta ali pijanca. In pa, koliko nas je! Manjka nam le — organizacije!
Kaj pa je organizacija ? Nič druzega, kakor da ljudje večkrat skup pridejo, se • svojih koristih pomenijo, in da" skup držijo.
Tega je manjkalo doslej nam pivcem.
Sme sicer troje vrste pivci, vendar načelnega razločka med nami ni: Vsi zahtevamo dobro pijačo in po ceni. Tistih par procentov alkohola več ali manj nas ne sme razdvojiti.
Pijanci zahtevajo zase ob gotovih časih nekoliko alkohola več. Pa tudi minejo tedni in meseci, da ga ne.
„ Pivci" pijo raznovrstno pijačo, pa vse „za potrebo in po pameti in zmerno" in redno vsak dan.
Tretja vrsta pivcev so abstinentje. Kajne, čudna beseda in čudni — ljudje. Pomislite le: tak noče piti ne vina, ne piva, ne žga nja. Noče, če ga še take siliš, tudi zastonj ne, ampak žlampa le vedo kaker živina, ali mleko kakor otroci. In pa te svojo misel imaje ti abstinentje, da je pivcev in pijancev že preveč na svetu, abstinentov pa še premalo.
Najbrž mnogi bravci »Domoljuba" tacega človeka še videli niste, no, pa saj je ravno tak človek kot drugi, le to preklicane trme ima, da ne pije pijač, v katerih je alkohol.
Sicer pa če se prav premisli, abstinent ni nobene čudo. Saj tudi vinopivec spije največ le vode. V sto litrih vina ali piva spije čez devetdeset litrov vede. Vedopivec pa v istem času še toliko vode ne potrebuje. Torej bistvenega razločka ni med abstinenti, pivci in pijanci. Imamo pa veliko skupnih koristi, o katerih se posvetujme.
Ker pa nimamo še svojega lista, bodimo hvaležni „Demoljubu", da nam je odstopil kotiček, kakor ga je tudi „Begoljub" „ našim fantom".
Bati se je sicer, da bodo v tem kotu najbolj glasni — abstinentje in da bode na dolge in na široko hvalili svojo vodo. Vendar se pa pivcem in pijancem ni bati, da bi se njih glas ne poslušal, in da bi bili na steno pritiskani. Slavno uredništvo bo gotove vsem strankam dale besedo in če bo
debata belj živahna, prej bo rešeno vprašanje o najboljši pijači.
« »
Iščemo v vsaki fari nekaj korajžnih fantov. Lahko delo in dober zaslužek.
Političen pregled.
Nov minister.
Naš minister za deželne brambo se je naveličal svoje službe in poprosil za pokoj. Bil je domobranski minister v desetih ministrstvih. Naslednik njegov bo feldcajgmaj ster Šenajh Rojen je bil 1844! leta na Dunaju, vdeležil se je vojske leta 1864. proti Dancem in 1. 1866. proti Prusom. Pozneje je dosegel visoke vojaške časti. Ket domobranski minister bo skrbel, da bo imela vojska še nadalje skupno vodstve z ogrsko armado, in da ne bo Avstrija v tem boju kaj trpela.
Ogrske homatije.
Dasi se v drugačnem času za ministrske službe kar trgajo, sedaj na Ogrskem še vedno niso mogli dobiti novih ministrov. Vladi sovražna stranka zahteva od novih ministrov takih prednosti, da jim cesar ni vstanu vstreči. Cesar je podelil grofu An-drašiju predsedništvo, da bi sestavil novo ministrstvo, a se mu ni posrečilo. Zato je poklical cesar Tiso, naj mu nasvetuje nove može, s katerimi bi se pogovoril, kako ii kaj. Prišlo je k cesarju več mož, a nobeden si ne upa sestaviti take vlade, da bi vstregla cesarju in ogrskim vladi sovražnim poslancem. Vladi sovražni poslanci zahtevajo: vo livno spremembo, da bi volilo tudi nižje ljudstvo; spremembo uprave; samestojno ogrsk« gospodarsko ozemlje, da bi namreč Ogri gospodarili čisto na svojo reko, in ne več z nami r španeviji; nazadnje še zahtevajo, da bi ogrski vojaki imeli ogrski poveljni jezik in ne nemškega. Prvima dvema zahtevama je cesar pripravljen vstreči, drugima pa mu ni moči, ker bi to pomenile odpad ogrske od naše države. Cesar je od svoje strani postavil zahtevo, da dobi novo ministrstvo večje števile vojaških novincev in 450 milijonov višjih izdatkov za armado, Tisti, katerim so ponujali ministrske službe, se niso upali vstreči niti cesarju niti Ogrom, zato se še ni moglo sestaviti ministrstvo. Po tistem je zaslišal vladar še več mož, a nobeden mu ne more pomagati iz zagate; Ogri pa tudi nočejo nič odnehati «d svojih zahtev. Dne 23. marca je bila pri cesarju slavnostna večerja, h kateri je povabil
cesar vse visoke gospode, da bi se posve toval ž njimi glede ministrov. Cesar se je resno držal, to je bilo znamenje, da želi najti kako pripravno pot iz teh ogrskih ho-matij. Po kakem takem kopitu, kakor do sedaj, se novo ogrsko ministrstvo ne bo dalo sestaviti, treba b* poseči po kaj posebnem.
Rusko-juponsku vojska.
Odkar je izšla poslednja številka „Do-moljuba", se je pripetil na krvavem bojišču najpomembnejši dogodek cele vojske in novejšega časa sploh. Rusi so izgubili največjo in najkrvavejšo bitko sedanje vojske, ko so jih Japonci premagali pri Mukdenu. Boj za to mesto je trajal nad 10 dni neprenehoma; prelilo se je še celo več krvi nege v bitki narodov pri Lipskem 1813 leta. Borilo se je okoli 800.000 mož z več tisoč topovi, ki so morili na eno in drugo stran cele trume. Japonci so zlomili rusko moč, ki je še pred dobrim tednom upala uničiti Japonce in jih potisniti iz Mandžurije. A zgodil« se je ravno narobe Ta nesreča bo imela za Ruse velike posledice.
Boj pri Mukdenu.
Za svojo zmago se imajo Japonci zahvaliti svojemu vrhovnemu poveljniku Ojami, ki je napol z zvijač«, napol z duhovitostjo pridobil zmago. Vso japonsko vojsko, ki se je razprostirala na širjavo celih 120 km, je razdelil v pet armad. Zahodno od Mukdena je postavil Nogija, južno je bil drugi poveljnik Oku, tretji Nodžu, četrti Kuroki in peti Kavamura, za katerega Rusi preje niso čisto nič vedeli. Ruski poveljnik Kuropatkin je enako razdelil vojsko v armade. Nasproti Nogiju je stal Kaulbars, vštric njega Bilder-ling, zraven tega Linevič in četrti Renen-kampf. Pete armade nasproti japonski peti Kuropatkin ni postavil, ker je mislil, da imajo tudi Japonci samo štiri armade. Tako so stale armade pred bojem za Mukden. Do hudih bojev je preje večkrat prišlo, vendar vsa vojska se še ni bila poskusila meriti. Rusi so stali pod Mukdenom, v mestu pa so imeli svoje zaloge. Začeli se Japonci. Da bi Ruse premotili, so naskočili Ruse na v shod ni strani, pri Cihenčenu, tako da so Rusi mislili, da bo tukaj glavni ogenj. Zate so poslali sem glavne trume. A v resnici so Japonci napadli Ruse ravno na nasprotni strani. Nogi in Oku sta naenkrat planila iz svojih postojank in ^ela pritiskati na Ruse, ki so debelo gledali, cd kod se jemlje sovražnik, ko se mislili, da bo glavni boj na desni strani in ne tu na levi. Tako sta Nogi
in Oku hitro prepodila Ruse od zahodne strani, ki se se morali po hudem boju umikati. Večkrat so poskusili Japonce odbiti, a jim niso bili kos. Tako je zasedel general Nogi hitro več mest po vrsti in imel na zahodni strani že Mukden pred seboj. Z No-gijem vred je prodiral Oku. Le ta je zasedel najprej mesto Madjapu, južno ed Mukdena in se združil z Nogijem, ki sta skupno odganjala ruske čete. Kuropatkin se je zopet skušal brez boja umikati; a to pot ni šlo. Oku ga je prisilil s svojim hitrim nastopom, da se je moral kosati. Kuropatkin je prišel tedaj v veliko zadrego. Najbeljše čete je poslal na vzhod, tukaj pa nasproti sovražnikovemu središču ni mogel kaj storiti. Japonci se se vedno belj bližali Mukdenu, in ke so ga zagledali, so nastavili nanj velike portartuske topove, katere so pred nekaj meseci ugrabili Rusom, in jeli streljati na meste. Medtem so jeli prodirati tudi Nedzu, Kuroki in Kavamura na vzhodu. Ruski poveljnik Linjevič jih je zadrževal pri Kotulin-skem pasu, a kaj mu je pomagalo vse junaštve, ko se mu je za hrbtom prikradel japonski general Kavamura in ga žugal odstriči od ostale ruske armade. Linjevič se je meral hitro umikati proti Fušunu; a ko je enemu srečno ušel, bi ga bil kmalu drugi vjel; Kuroki je namreč hitel po vštricni poti proti Fušunu, da bi prestrigel pot Linjeviču, a ta se je srečno umeknil tudi Kurokiju. Take je bilo torej na obeh krilih, na levem in desnem vse izgubljeno, in ni kazalo drugega nego se hitro umakniti, da jih Japonci še vjamejo ne. Na središču je bile pa še naj-slabeje. Na sredi je stal ruski poveljnik Bilderling, nasproti japonskemu Nodzu. Ke je čul, kaj je zadelo Ruse na obeh krilih, mu je srce upadle in se niti poskusil ni s svojim nasprotnikom. Nikjer na celi črti se Rusi niso upali ustavljati. Povsod so prodrle japonske čete zmagoslavno, tako na vzhednem krilu, kakor na zahodnem pri Mukdenu. A glavna točka v tem valovanju je bil Mukden.
Rusi pri Mukdenu premagani.
Ker sta japonska generala Nogi in Oku tako nepričakoveno hitro napadla Ruse, so bili ti vsi zmedeni. Ko se se sovražniki prikazali, je dal Kuropatkin povelje, naj se vojaki umaknejo iz Mukdena. Ker je prišlo to povelje tako nenadoma, so se posamezni oddelki čisto pomešali. Bataljoni nise mogli najti svojih polkov, polki so zastonj popra-ševali pe svojih divizijah, in tako je nastal docela nered. K temu se je pridružila še ena nesreča. Japonci so čakali Ruse ob strani na mandžurski cesti, kamer so se bili prejšnjo noč prikradli. Od tu so streljali na umikajoče se Ruse. V tem se je zgodile, da so ruski vojaki kar na mestu popustili zaloge,
topove in druge potrebščine. Tako so pustili velike zaloge Japoncem, katere so bili prej pripeljali v Mandžurijo. Kjer so mogli, so zaloge požgali, da ne bi prišle sovražnikom v roke. Tako so zapuščali Rusi Mukden in se v neredu umikali pred Japonci. Dne 10. marca dopoldne so se nastanili v njem Japonci. A oni se niso ustavili v njem, ampak so hiteli brž za umikajočimi se Rusi, če bi jih bilo moči obkoliti in tako uničiti. A vendar se jim to ni posrečilo, dasi ne bi bilo nemogoče, ker so bili Rusi tako razkropljeni. A preden bemo zasledovali Ruse na umikanju, se ozrimo na izgubo in škode tega boja. Rusi so izgubili ene tretjino vse vojske. A tudi Japonci so imeli velikanske izgube. Zakaj boj je trajal kar neprenehoma nad 10 dni! In streljali so na obeh straneh strašne. Cele kupe mrličev je naenkrat padle. Rusi so naložili na mrliče prsti, si delali tako obrambe, za katerimi so se ustavljali Japoncem. Kadar so prišli vojaki bliže, so se bili z golim orožjem v roki. Japonski poveljnik je svojo nalogo imenitno rešil. Rusi so imeli premalo poizvedovalnih straž, ki bi bile opazovale sovražnikovo gibanje. Da so Japonci premagali Ruse, se imajo zahvaliti svojemu poveljniku, ki jih je izvrstno vodil. Taki so torej uspehi po trinajstih mesecih vojske. Rusi so tepeni povsod, na morju in na suhem. Japonci imajo sedaj Korejo, priborili so si Port Artur in v glavnem mestu Mandžurije so si priborili najčastnejšo zmago nad Rusi.
Rusi bežali — Japonoi za njimi.
Ruski vrhovni poveljnik Kuropatkin je izgubil vsako zvezo s svojimi armadami, zato se je bilo bati, da bedo Ruse Japonci na obeh konceh obkolili in zajeli, na desnem in levem. A vendar se je vsak poveljnik tako srečno umeknil, da se je izmuznil sovražniku iz rok. Tako je bilo rusko umikanje silo težavno, ker se je moral vsak oddelek zase umikati. Bilo se je bati, da se ne bodo mogli združiti. Japonci so jim bili vedno za petami. Zahodne armade so se umikale po mandarin ki cesti, ki pelja iz Mukdena proti severu na iresto Tjelin. Japonci so jih strašili s streljanjem. General Kaulbars je kerakal vštric z Japonci, ki so skušali obiti ruske čete. Za Ruse je bila sreča, da je bila za njimi velika megla, ki jih je varovala pred Japonci. Večkrat so jih krili peščeni viharji, ki so onemogočili japonskim topničarjem, da bi natančno razločevali. Tako so Rusi srečne dospeli, mnoge nadlegovani ed Japoncev, v mesto Tjelin, ki je dobro zavarovano. Tu so se sešli in zbrali vsi posamezni oddelki, ki so bili seveda silne pomanjšani. Takoj za Rusi se prihiteli do Tjelina Japonci, ki niso odnehali od prodiranja. Zate se Rusi jeli mesto zapuščati kar brez vsakega boja
in se umikali vedno više proti severu. Pred odhodom so zažgali zaloge lesa in ruski oddelek mesta ter razdrli železniško postajo. Japonci so zasedli Tjelin v četrtek teden. Ko so prišli pred Tjelin, je bila ondi le še ena ruska divizija, ki se je po kratkem boju umeknila za ostal« armado. Tako so si pridobili Japonci vedno več tal. Tjenlin so prej Rusi dobro utrdili. Več mesecev so izpeljavah inženerji vojaške ceste in električne železnice. Tjelin je veliko važniše mest« nego Mukden. Toliko so Rusi žrtv«vali zanj, sedaj so ga pa Japonci zasedli brez vsakega boja. Na čelu japonskih čet, ki zasledujejo Ruse, je Kuroki, ki zadaje Rusom mnogo ran. Vendar se tudi Rusi spretno vedejo. Za sabo po5ko dujejo ceste, mostove in druge potne pripomočke, da ovirajo Japonce na njih prodiranju. Zadnje dni je japonsko zasledovanje precej ponehalo, tako da se umikajo ruske armade nemoteno proti severu. Ruski namen je priti v Harbin ter se tam po robu postaviti Ja poncem. Japonci nameravajo prodreti v Vla-divost«k, v rusko brodišče. Kaj se jim posreči, bomo izvedeli prihodnjič.
CO-B
P
M
9 3
I
b jt
a
»
a
S U* TI
_,?	--t) b
dg.	j"? *
i a	e a® E
3 3	=■»» |
!■ ,	TJ 2.0 -
1	1.5-3 ® "O
i * r.
J. 5 Jifr J
(t M C B 3
• b
3
E X
a
a 3
■n c
Vh c 3
v
; ? f 1} s
e 3 n 3	3
a n<s:
2	s
SJO'8 rt, _ "J
* S?"" 2 l-s 8
3	« o ® »3
3.o
n B
2, p
ZCA o a
7*
2.0 »; i "'3 ■ l
ir n
<SX
■o
a
T B
P
■» 2. 3 O
» e K
9
11» 3_
<a
0
1 o
TJ 9
O g B
a s. a
S 0 » <
u
0 n
-i
1 a e
S.
a
IB B
u
a
v O
Z«
010 « B
*g	-H B
n	«
8)	n
■ t ■
a
B fl)
t N K
"S
8 m jr 2
? tt 'S
I"
ffi
B Hi f tt er
(D
tt
Kuropatkin ni več poveljnik.
Zavoljo nesrečne izgube tako pomembne vojske je bil poveljnik Kuropatkin tako potrt, da je sam prosil, naj ga odstavijo od vrhovnega poveljstva. Car je imenoval na njegovo mesto generala L i n j e v i č a, ki je bil doslej poveljnik prve armade in se v teh bojih med vsemi najbolj junaško boiil. Li-njevič je star 67 let; pri vojakih je zelo domač in priljubljen, tako da ga kličejo le
z imenom papaša Linjevič. Na glasu je, da je odločen, junaški; torej ravno narobe mimo Kuropatkina, ki neki na papirju vojsko prav izborno vodi, na bojišču pa je premalo odločen, Kuropatkina pa, ki je bil že odpoklican nazaj v Evropo, je car naposled vendarle imenoval za poveljnika prve armade na mesto Linjeviča.
Mir?
Veliko se piše in govori, da bo kmalu sklenjen mir med Rusi in Japonci. Koliko je na teh govoricah resnice, se bo kmalu pokazalo.
LISTEK.
Lov na divjega petelina.
Janez Poklukar je bil gozdar pri graj-ščaku Jelovcu. Ravnokar je dobil od svojega gospodarja pismo, ki ga je spravilo v strašno slabo voljo. Pisal mu je, da pride jutri baron Posavski, ki hoče ustreliti vsaj enega divjega petelina; on pa naj skrbi, da ga tudi gotovo dobi na tarčo.
.Devet milijonov mačkov*, je rentačil Janez, ko je prebral pismo. „Že zopet en tak baronček, ki ne ve, kje je desna ali leva, ali se mora puška držati spredaj ali zadaj. In tak naj ustreli divjega petelina! Ja, na krožniku pečenega z nožem in vilicami, oja tisto pa Je tisto, a drugače pa ne, če ga mu tudi pred nos pripodiš, saprmeš da ne! In seveda, če ga ne dobi, potem sem pa jaz vzrok. Če bi jih tudi toliko bilo kot vrabcev, jih ti nerodneži vse prepode. Srne in divje peteline streljati, to je zelo imenitno, ti gozdar pa glej, da jih pripodiš pred nos, če ne padeš v nemilost! Divjega petelina bo dobil, ko ga še ne pozna ne, glavo stavim da ga ne, saj poznam te tičke, imam že dvajset let večje križe in težave z njimi, kakor mati z otrokom, katerega hoditi uči! Dolg nos bo dobil, eno klaftro dolgega pa brez mene! Ta baronček ne bo videl divjega petelina, če mu pred nosom leta, in ne bo nobenega ustrelil, če se jih mu en ducat pred cevko nastavi..."
Tako je rentačil in salamišal naš gozdar skoraj celo uro; letal je po sobi gorindol in udaril enkrat z roko tako na mizo, da je kar poskočila. Nazadnje se je jezica vendar nekoliko polegla in začel je misliti, kako bi jo izvozil iz te zadrege.
Jo že imam'', je vzkliknil veselo, baronček dobi divjega petelina."
Drugo jutro — ni bila še tri — je že čepel Janez pod mogočnim hrastom in napenjal oči in ušesa. Kmalu se je čulo petje
divjega petelina, kar poči strel in petelin pade nu tla.
„Ni eden najslabših; saperlot, za barončka ga je škoda", in Janez je vesel ubral p6t proti domu. Ravno je dan zvonilo, ko seje bližal gozdar vasi. Zavil jo je proti revni, na pol podrti bajti, potrkal na okno in 2». kričal:
„Alo, po koncu, mrcina lena!"
V bajti je stanoval Hrastarjev Jurij, ki je Janezu že marsikakšnega zajca in srno ravno pred nosom odnesel in je moral pred kratkim ravno radi tega za štirinajst dni t luknjo. Teh štirinajst dni pa Jurij Janezu še ni odpustil —
»Kaj je ?«
„Dober kšeft in frakelj zelenega; odpri!*
Vrata so se odprla in Janez je vrgel Juriju divjega petelina z lovsko torbo vred pred noge in je dejal:
„Ti Jurij, le dobro poslušaj; ti ne božal. Danes pride baronček, ki hoče na vsak način ustreliti divjega petelina. Da ga pa tudi res bo, moraš mi ti rekolike pomagati!" —
„Jaz, kako?" in Jurij ga je pogledal nekako sumnjivo postrani.
„Ja ti, ti ja, stara mrcina; saj sem že enkrat eno oko zatisnil in sedaj mi moraš zato malo pomagati."
„Prav rad, če le morem', in obraz mu je šel na smeh, „roka roko umiva. Pa kako?"
„Tukaj-le v torbi je petelin", je po-jasnoval Janez; „tega vzameš in ga neseš danes po noči tje gori k tistemu velikemu hrastu, splezaš nanj in se skriješ vrhu med veje. Okoli ene pridem jaz z barončkomi naju boš že sl:šal .. . Kakor hitro naju začutiš, pričneš posnemati petje divjega petelina — saj vem, da ga znaš."
„Mislim, za silo že — takole nekako ..." in Jurij je poskusil.
„Prav dobro, izvrstno!" je dejal Janez vesti; „saj bi še mene kmalu premotil, kaj še le barončka, ki gotovo še ni slišal peti divjega petelina. Torej ti pričneš oponašati divjega petelina toliko časa, da prideva midva čisto blizu. Kakor hitro poči puška, spustiš ti petelina na tla — razumeš?"
„Ja razumem, že razumem", in Jurij se je popraskal za ušesi; „ali kaj, če me baron malo pokadi?"
„Ta te ne zadene, če se mu vstopiš pred puško in pomoliš svoj dolgi nos v cev; saj poznam te tičke", se je norčeval Janez; »sicer pa se ni treba nič bati, baronovo puško bom nabasal jaz, saj sem jih dosedaj še vsem, in nabasal bom slepo, razumeš? — Pred smodnikom se pa vendar ne treseš, kaj?"
.Tisto ravno ne\ jfi pristavil Jurij hladnokrvno, »tako pa že tak«. Pa izgovorim si dva frakeljna jeruša in da boš gotovo slepo nabasal."
BGotovo", je potrdil Janez, „za nameček dobiš še eno krono.*
Ko je Janez odšel, je Jurij kazal fige za njim in samega veselja si je mel roke.
Popoldne je prišel baron. Janezu je bilo hudo, da ga misli za nos voditi, a sedaj se ni dalo prediugačiii. — Drugo jutro ob eni sta že bila oba na znanem kraju. Jurij je pričel oponašati divjega petelina, kakor bi hotel vse divje kokoši iz Amerike priklicati na Kranjsko.
„Ta pa mora biti brez para", je dejal
baron.
.Tiho, tiho, gospod baron', je šepetal Janez in si tiščal robec na usta, da se ni pričel smejati.
„Sedaj!" in baron se ustavi, pomeri in
puška poči — in skozi vejevje prileti nekaj na tla, to se dobro vidi in sliši.
»Niti ne gane se več", deje baron.
„Prav rad verjamem", odvrne Janez.
Iščeta petelina.
»Tukaj le je, tesno pri deblu", se oglasi baron.
Res je, divji petelin v — lovski torbi.
Jurij je nalašč pustil petelina v torbi, da, toibo je še bolj zaprl, da bi se na ta način znosil nad Janezom radi onih .štirinajst dni. Petelin — v torbi 1 Janez bi se bil najraje kar v tla vdrl. Baronu se je takoj posvetilo in še preveč; hladno in pikre je dejal: »Tu so pa čudni petelini v torbah . . . se že poznamo .. . hvala za trud in zabavo ..." in zginil je Janezu izpred oči. Tudi v hrastu je
zašumelo. Jurij se je spel na bližnjo smreko, splezal je doli in smejoč zbežal. — Janez pa je še vedno stal kakor pribit in molčal je kot lipov bog. Kar mu zadoni v ušesih vriskanje in sedaj je bil jezik razvozljan:
„Le počaki, ti lump, falot, kanalja, laž-njivec, bova že še prišla skupaj, tako boš še plesal, kakor bom jaz godel. Da bi te koklja brcnila in strela naj te ubije, ti strga-nec, capin capinasti. . .*
Stvar pa vendar le ni imela za Janeza Žalostnejših posledic, kakor si je želel Jurij, ne, ravno nasprotno - grajščak ni poslal sedaj nikoli več raznih baronov na lov, nad katerimi se je naš Janez tako jezil. Nazadnje je postal celo ponosen na ta dogodek, ker se je na ta način iznebil »dobrih" strelcev.
Razgled po domovini.
Dopolnilna deželno-zborska volitev. C. kr. deželno predsedništvo na Kranjskem je razpisalo volitev dveh d e -žalnih poslancev iz volilnega razreda velikega posestva na dan 17. aprila ob 10. uri dopoldne. Volivcev je sedaj 84 Med temi je jako veliko število Slovencev, ki se je zadnja leta precej po množilo, ker je veliko nemških veleposestev prešlo v slovenske roke. Zato bi bil sedaj že ugoden čas za to, da Slovenci pri volitvi skupno gredd na volišče in tudi v velepo-sestvu dobč tisto zastopstvo, ki jim v slovenski kranjski deželi gre. V tem smislu je tudi voditelj katoliško-narodne stranke, dr. Šusteršič storil potrebne korake in pisal dr. Tavčarju pismo, v katerem opozarja njegovo stranko na ugoden položaj za Slovence pri tej volitvi. Toda zveza med liberalnimi Slovenci in Nemci je še tako trdna, da ne morejo ven iz tega objema in zato so odgovorili, da jim ne kaže posegati v to volitev. Ali je še kje kak tako zabiti Slovenec, da bi dvomil nad izdajstvom kranjskih liberalnih Slovencev?
Kdo je k piv obstrukcije? Dr. Tavčar zmerja v „Narodu" katoliško-narodno stranko, češ, da je ona kriva obstrukcije v deželnem zboru. Večkrat že smo pojasnili, kdo je kriv obstrukcije: Tisti, ki so izročili veleposestvo baronu Schweglju in s tem potisnili slovensko ljudstvo na Kranjskem pod peto nemških baronov. Ti obstrulrajo, ti so krivi, če-se podaljšuje ljuta borba za osvobojenje slovenskega ljudstva, borba, ki se bo bila do zmage! u neumnim stav-
kom : »klerikalna obstrukcija žre", hoče narodno napredna stranka le zadušiti ogorčenje proti svojemu postopanju v velepo-sestvu A to se ji ne bo posrečilo. Liberalno izdajstvo je požrlo slovenske večino in ta rak žre vedno dalje na telesu naše dežele.
Zborovanje zastopnikov gorenjskih delavskih dru&tev na Jesenicah. Dne 2. aprila so na Jesenicah zborovali zastopniki gorenjskih delavskih društev, ki jih je sklicala „Slov. kršč. soc. zveza". Udeležba je bila jako dobra. Zborovanje se je pričelo ob 10. uri dopoldne in je trajalo do '/,2. ure popoldne. Rešen je bil popolnoma dnevni red : Agitacija in spolnitev delavske organizacije, strokovno delavsko glasilo, stališče glede gibanja »Proč od Rima", nameravani vladni zakonski načrt o delavskem zavarovanju in zadružna organizacija. Sklenilo se je, da se vrši zborovanje zastopnikov vseh Zvezinih delavskih društev, ob b1 a g o s 1 a v 1 j anju zastave k. s. organizacije pri Devici Mariji vPolju, ki bo najbrže meseca julija. — Popoldne ob 4. uri je pa bilo ob ogromni udeležbi v prostorih »Strokovnega društva" predavanje. Predavala je predavateljica iz Ljubljane o vzajemnem delovanju delavk in delavcev. Po predavanju so pa govorili dr. Krek, Jeriha, Miki, dr. L a m p e , Moškerc, Čebuljin predsednik društva Glavič.
Zadružna zveza je dobila od deželne vlade ta le dopis: C. kr. poljedelsko ministrstvo je z odlokom dne 23. februarja 1905 , št. 32, cenjeni zadružni zvezi z ozirom na neposrednjo vlogo dne 29. decembra 1904. glede na splošno zelo ugoden
uspeh, ki ga je pokazala revizija splošne zveze meseca avgusta leta 1904., v pokritje upravnih in revizijskih stroškov za 1. 1904. dovolila podporo 10 000 K.
Umrl je 16. marca v Kranju preča-stiti gospod F r i d e r i k Hudover nik, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen v Radovljici 18. julija 1820 in v mašnika posvečen 27. julija leta 1843. Služboval je pol leta kot kapelan v Kranjski gori, kot pomožni katehet 1. 1844. in 1845. v Ljubljani, kot kapelan na Brdu od septembra 184? do 1. marca 1848 in v Kranju do leta 1857, kot lokalist na Rovih do 15. februarja 1866 ko je bil umeščen za župnika v Lescah. Tu je ostal dolgo vrsto let, do leta 1901, ko je šel v pokoj in se naselil v Kranju. Leta 1891 je postal duhovni svetnik in leta 1903. je obhajal svoje biserno mašo. Svetila mu večna luč! — Umrl je 11. L m. v novomeškem samostanu č. g. Nikelaj Traven, rejen dne 28. novembra leta 1845 v Tunjicah. Bil je skrajno priljubljen izpovednik.
Nova knjiga knezo&kofa dr. Ant. B. Jegliča: .Ali Boga Stvarnika res ni treba?" se dobi v .Katoliški Bukvami", po 20 v. izvod, po pošti 28 vin. Knjižica je jako zanimiva, ki jasno in točno pobije nedokazane trditve modernih lažiučenjakov, češ da se je svet naredil sam po sebi, in da je Bog Stvarnik kar za vselej odstranjen.
„PraSki Judek" je druga zanimiva knjižica, ki obsega prelepo povest f jezuita Spillmana v krasnem slovenskem prevodu. Kdor ljubi res mično berilo, naj seže po tej povesti. Čul bo o genljivem in strahotnem dogodku, ki se je pripetil v Pragi leta 1701. v sv. postnem in velikonočnem
časa. Knjiga se šareča v .Si^aJte rek ti rs:* t Lps&ja»i ah r knpgara j Krajec easi. v S': t earsesru. zzt same sehko v&uia 4-." s. trio vesana 6} k. p: pošc 10 i reč.
„Vzajeanau zavarutalnici v Ljubljani" >e je purečalo^ di so »azori o pomjoiimt r Dokrepcljski itn v zai-i;č3 ča^u nekako zasedeni pošali. Zini: se jari rses čLusoost ,Vzajcane en-rovaln -ce*. i j. -i edini poverjenik .Vzajemne r^nrciviia .v' t Ljubfjani za čari Struge in I>:čr;c«'.č	Fraze	pssesaik v
Čebelarski shod in ustanovni zbor podružnice slo*, čebelarskega društva ro piibodBjO cede.jo c — pc^obise or 3 -r, v jnraes rn
L r;: v rcsola: gosprda Arko-ta. Na shoda bode g? veni r i::; i Ure ia tajnik slo-Tirski^i čebelar« kesu iruštra. g. A Bu-k : t : c. — Čebelar: litrske oko!k«, pn-
b.n-e v o t*, ine x šterJu!
Gorenjske novice.
*	Iz Mengša. Zadnja veselica .Si -.•tiikeri siov ixotraževalaeea društva' je pn* ".ep: uspilj. Poieg pevskih točk. ki so :<=lo ugajale. smo priredili tri kratke eacde.aajske igre. namreč .Vedeževalko4. Srrdenkovo .Prca domu* :n komičen pri-zer .Postelja aa tleh', k: je vzbudila mnofo i—Frostorno Jelenovo kegljišče. kjer j-e rase gledališče. je bilo de zadnjega kota pcino. Izobraževalno društvo je iz lepega as&fi dobička nakupilo mnogo novih knjig. H'ila vsem dobrotnikom, ki so za lepe do-br.ke srečolova darovali precejšaje svote, vsa čas: dekletom u Rodice in Jari. ki tako rade hodijo k skušnjam po dolgi poti in •oko lepo »»stopajo, pa tadi vrlim mengiš-kja fantom. ki v društvu iščejo svoje zabave "_B rarrednla. ne pa pri ponočnem razgrajaš;.: m pijančevanja. Sedaj se priprav-hajo za »cro lepo igro .Sanje*.
*	Iz Brez niče. Dne 5. marca vtšU >e t dvomi ,Stare šole* ustanovni obet. zbor novega ,Katol. izobraževalnega drušrva4. Pri Kj priložnosti je gosp dr. E. Lispe predaval o glavnem gibaaju v evropskih drfarai. Poslušalcev je bilo lepo šte-rtkv V edboe so Izvoljeni: g. TomaJ Po-cočuk. žapnik. predsednik. Fr. Papler, podpredsednik, Mačji Okova, kaplan, tajnik in ka, J3LOir. Irac Finzgar. blagajnik: kot odborniki pa siadesa: Iran Čep, Fr. Dolžan, Fr. ^egačar. Fr. Zapam, Fr. Finžgar.
*	Breanioa. D se 13. marci ja je amrfc v Z-irora_ci Eiurai Dolžan, hči biv-kiei-e-za.škega čuvaja Antona Dolžan. B*aga deklica je fciia sdao vneta za bran •
potenih slovenskih časnikov in knjig in sploh za dobra katoliško slovensko izobrazbo. Posebno veselje je imela pri cer kveaea petju in pa pri raznovrstnih pred-1 r-arafc. Nobena dekliška predstava se ni vršila aa Breraici, da ne bi bila .Toncova Katerca* sedeltvala. večjidel je imela glavno vkea Das:ravno ie zelo bolehna, je še na j Novo leto igrala vlogo sv. Neie in v Silvin Sarieakovi sliki ,Proti domu" vlago S'anka Takrat je b:Ia zadnjič na Brezmci. Zdaj upaš«, ji ze d »spela ,proti domu* k svetemu Stanislavu. — V sredo ji ie priredila Mar.jiaa druiba. cerkveni pevci in pevkinje d<sto?en pogreb.
•	Iz Podbrezij. V 56 št 9. marca ! se nas je spemnil ,Slov. Narod*. Neznan ' dopisnik, ki pa biva od Podbrezij nekaj ur
oddaljen, se zaletava v klerikalne Podbre-žane in cašega č. g. iupnika ter hvali cd-išlega p«moiaega učitelja g. L Verbiča. Do-p-.snik je naredil s tem Verbiču slabo usluga Trii se. da smo zah evaJi od Verbiča. naj opravlja orgLarsko služba a on ni hotel meinariti. Menili smo res. verujoč njegovim trditvam, ia bo prevzel cerkveno petje : k« se je pa pokazal za to nesposobnega mu ni nihče zinil besedice o tem in tudi ponujali mu nismo nič. Prejšaji učitelj g I Sprach-mann. sedaj profesor petja na učiteljišču v Kopru, ni mežnaril. pač pa izvrstno vodil cerkveno p<tje. za kar smo ga tudi plačali — brez bere. Dalje trdi dopisa: k. da je g. župnik in njegov ,šub* spravil Verbtča proč Kaj lažetel Mesto učitelja je bilo razpisano v jeseni ko je Verbič prišel k nam; zakaj m prodrl med mnogimi kandiiati, dopisnik prav lahko ugane. Gospod župnik glede Verbiča ni naredil nobenega koraka tudi kio drugih klerikalnih Podbrežanov ne, dasi smo imeli za to davoli poveda. Tuii prepovedoval ni g. župniku ničesar, morda v mislih! Dopisnik meni. da z lažmi, .popi* in enakimi pridevki najlepše pokaže krščansko ljubezen, o kateri toliko govori. Smo pač kmetje in nekateri .mestni* različath nazorov! Priznama da je bil Verbič tih značaj in zata kot trdi dopisnik, priljubljen le pri liberalcih. Smo radovedni, kje se tisti! Poveuiu mu pa. da ga Podbrežani nismo sovražili. preje pomilovali. Dopisniku svetujemo. naj vzame v roko potrebne knjige in svojega varovanca lepo poučuje, da bo dru-godi bolje šlo!	Podbreiani.
•	Jesenice morajo biti liberalne! Tako so sklenili jeseniški liberalci v zvezi z ljubljanskimi in sedaj delajo na vse knplje, da bi dosegli svoj namen, dobiti občino v svoje roke in širiti liberalizem med ljudstvom.
»i * **ko hofi*io to doseči?
2ST-J U nwnea BajPrei -Jeseniško
Stražo*. Da b, ljudstvo lažje »vodili in pre-
slepili, s« liberalci oblekli ta |,sti4 T rodno obleko, vpili s« ia vpijejo v njeJ! hočejo Jeseaice t teti aemške nevarnosti rešiti slovenstvo. Seveda ni nihče tegavJ kdor je vedel, v kakšnih rokah je ^ niška Straža-. In res se je kmalu pokanj, da se pod obleko narodnosti skriva lei^ ralizem. da je eiiai namen lista, zanesti, ljudstvo protikričaasko mišljenje. V za&dj „Straža* res ai upala pokazati prave baru da bi pokrila svoje namene: vp.u je aj( čez naredae aasprotaike, a kcalu jea^ kazati liberalne roiičke, in sciij je « ^ polacma odkrila, da ji je boj proti F stvari pravi namen.
*	Častni občani. Liberalci so hoteli še aa drug aaaa zagotov::; si oblasti •bčiai. Kakor je zaaao iz zadnje D»aoljii bove številke, je izvolil jesec iki obfosfc •dbar v »eji 5. marca 13 čar.s h občaitr med temi 9 liberalaega in -i krščansktp mišljenja Imeaovaaje tolik« čč>::,b ob liberalaega m;šljeaja se I r^ralBiai črnskim odbornikom posrečilo le s tem.j s« zvijačno preslepili kat. narrdne odbori nike. Ker pa občtaska seja c: bila pnrjkl sklicana, je btla izvolitev časinih občani razveljavljena. Pa liberalci so h3teliursikj aačia doseči svoj namen :n .irolilisotl občinski seji iae 22. marci častnih otl čaaov. med katerimi je 10 Lberalaih usuari 4 katoliški.
*	Za kaj j« šlo pri tem ia*] novanju? Ali morda res za slove; stvar - Ali so hoteli libera!:: š :eaa ii vanjem rešiti slovenske Jesec :e? Kdor i nekoliko more roditi, uvidi, ia so liberalci hoteli le aa lahek način dobiti' čino v ob&askem edboru. Ako bi jim I res kaj aa tem. da se Jesenice otmejo | teče nemške nevarnosti, ne t: na uk»| aa.lin pomnožili število liberalnih voli'» ia napravili še večji razior v občiai škodo slovenski stvari.
*	Kaj pomeni izvolitev 4 občaaov katoliško-aarodaega mišljenja.'' so jih liberalai odborniki volil: iz ^ srčaosti ? Gotovo ne' Volili so uh samo« ia bi se aa zuaaj pokazal: nepnstranslR' da so uko vjeli ia preslepil; nekatere r boraike, ki aiso liberalaega nišljeaja.
*	Predstavo priredi kat- deLdn na Savi pri Jesenicah aa cvetno nedeljo^ čer, dae 16. t m. Vprizonla se bo ial«T v petih dejanjih .Garda Moreno'.
*	Vsa sila so »apeli liberalci PJ zadajo občinsko sejo, ia bi se jim njihov načrt. Letali so eden za ^J odbornikom katoGškoearodcega mi^r pregovarjali in slepili i laimi. dabijiir iobih rase. Poklicali so ii Ljubljane M moč nekega pisarja Ckama. ia ^ L tnagal mehčati naše odbornike.	"
z lažjo, da se je kateliškonarodna stranka zvezala s tovarno in izdala Jesenice Nemcem. Tako se je zgodilo, da so tudi naši odborniki razun enega pomagali Jesenice izdati liberalcem v roke.
*	Jeseničani, kakftna nevarnost vam preti iz tega imenovanja častnih občanov, lahko spoznate. Če liberalci dobijo obč. odbor v roke, bedo delali tako, kakor delajo drugod liberalci. Vaš najdražji zaklad, vera, bo v nevarnosti. Pa tudi v narodnem oziru jim ne morete zaupati, če volijo za častnega občana moža (I. Hribarja), ki je v deželnem zboru zvezan z našimi največjimi nasprotniki, liberalnimi Nemci Zato pa Jeseničani na stražo, če hočete obvarovati katoliško vero, če hočete obvarovati slovensko narodnost!
*	»Domoljub" v Soli. Bleški gospod Šolski vodja je kot »pokoren sluga liberalne misli" brž prepevedal otrokom hoditi po »Domoljub", pa ga tudi brati. No, pa možje smo se takoj pomenili, da borne otroke pošiljali, po kar bomo sami hoteli. Sicer pa ni »Domoljub" tako strašno nevaren, če ga tudi otroci ber6. Kaj pa, g. vodja, ali ste že kdaj prepovedali otrokom hoditi po »Narod" in brati umazanosti iz »Naroda* ? Kaj pa, ali ste že prepovedali otrekom ples, ki se redko tudi gimnazijskim dijakom dovoli, čeprav ne prespč v nedelje zaradi njega maše?
*	Iz far o vike garde, tj. iz ble
ških tamburašev se norčujejo liberalci, pa samo zato, ker čedalje bolj napredujejo in pa zato, ker — no ker bi jih hvalili, ko bi sami imeli tako »gardo«. Pa so nebesa visoko — kaj ne?
* Moravfike novioe. Zadnji »Do-meljubovi" dopisi so naše naprednjakestrašno razkačili. Kar leze v naši delini liberalnega, vse je bilo grezno razjarjeno. Mi res pomi-lujemo to liberalno občutljivest in se bejimo, da se jim v toliki jezi ne razlije žolč. V srce so se nam pa smilili, ko smo jih čuli zadnjič vzdihovati: »o saj mi nismo krivi pri nas strankarstva .. .* No, mi se o tem ne bomo dalje prepirali, kar smo povedali zadnjič, to ostane pribito. In ravno to je bilo vzrek, da so začeli tožiti čez naše dopise; pravijo, da je nepotrebno dopisovati v klerikalne časopise. Torej liberalci so jo spet pegruntali. Kdo pa je začel prvi dopisovati? Pred letom še nismo nič vedeli v »Domoljubu« o naših novicah, čuli pa smo že mnego preje e depisih »Rodoljuba" in »Naroda«. V »Rodoljubu« ste pisali še za časa drž. zbor. volitev. Iz „Naroda« so nam znani dopisi pred šestimi leti. Kolike dopisov (16) ste pisali v »Narod" ravno lansko leto, kateri se bili večkrat sami izrodki vaših fantazij. Ali ste že pozabili, s kakim veseljem ste prebirali take časnike in jih dajali še celo
za nameček?! Zato se pa le nikar ne jezite, ako vas v ^Domoljubu" malo pobožamo. Le potolažite se in vedite, da je to le povračilo, ker o svojem času marsikaj prav pride. Vendar pa, če hečete, čA se še vse poravnati. Izgine naj od vas vsa liberalna nesnaga, potem sme zopet prijatelji, vaši osorni obrazi se bodo zjasnili in na našo delino bedo zasijale zopet svetle zvezde nekdanjih zlatih časov. - Na železnico na Koroško se je p. m. odpeljalo iz naše doline 60 delavcev. Za zaslužkom v Ameriko pa se je podalo letos od nas že do 20 oseb. Našim kmetom bo zopet trda za delavce. — Cemu odgovarjati? Culi smo, da znani dopisnik v »Narodu" toži, da nima časa odgovarjati na naše dopise. Naj mu bode tem potom povedano, da je to tudi čisto nepotrebno; prvič, ker mi liberalnih časnikov ne čitamo, drugič pa ker Moravčani preveč poznamo liberalne ideale in znamo predobro lečiti resnico od laži, katero dandanes liberalni pisači zastonj pobijajo. Ni li torej neumno truditi se človeku, ki ima mnogo dela z dopisovanjem v liberalne časnike? Torej čemu odgovarjati?!
Iz blejskega kota.
*	Najbolj bogaboječi so kakor povsod »ako tudi na Bledu liberalci; prav mnego jih je, ki nikakor nočejo k Begu nazaj, še sedaj ne, ko se obhaja sveti mi-sijon.
*	Sioer pa vsa čast Blejcem,
ki se splošne radi udeležujejo misijona, in so hvaležni misijonarjem za njihov trud.
*	Misijon vodijo čč. oo. lazaristi Kitak, Krivec, Zdravič.
*	Cerkev se dovrSuje. Vsak teden nam prinese kaj novega. Upati je, da bo hiša božja vredna „raja kranjske dežele". Vsa pohvala grajskim faranom, ki so s prostovoljnimi darovi že dali tisočake za notranjo opravo nove cerkve.
*	Za koga je misijon ? Za tiste kristjane, ki hečejo poboljšati svoje življenje in ga uravnati po zapevedih božjih in cerkvenih.
*	Kdo ne potrebuje božjih in cerkvenih zapovedi T Mnogo ble-ških gostilničarjev, učiteljev, trgovcev, zakaj ti so tako popolni, da jim ni treba nobene zapovedi več, še manj seveda misijona
*	Velika cerkev je na Bledu, pa pravijo, daje še premajhna, ker morajo med službo božjo nekateri zunaj ostajati.
*	Zdrava sezona bo letes na Bledu; mrličev smo imeli toliko, da sta po dva, celo po trije eb enem ležali na mrtvaškem odru. Vse, kar misli umreti, bo pomrlo pred poletjem, ko pridejo tujci!
*	Sedemnajst oroinikov je pre-
tekli teden preiskalo barake na Boh.-Beli. Našli so med železniškimi delavci jnad trideset revolverjev, mnogo dolgih nožev in drugega morilnega orožja. Kdo ve, ali bedo pobeji s tem omejeni in nevarnosti odstranjene.
* Na Boh.-Beli je pri želez-nioi nad dva tisoč delavcev in še vedno prihajajo nove trume.
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
f Demantno poroko sta obhajala pustno nedeljo v Ribnici 90 letni Jože Petelin in 80 letna žena njegova Uršika. Ker nista premožna, so jima napravili tržanje po ginljivi cerkveni slovesnosti pri Arko-tu prav vesel in zabaven večer.
f Ogenj je vpepelil 9. marca Cigojeve hišo z gospodarskim poslopjem vred in Me-deneve kaščo na Vodicah v dobrepoljski župniji.
f Zapustil nas bo prejšnji ribniški župan, posestnik in pekovski mojster g. Ivan Novak, ter se bo preselil v Kranj, kjer je kupil Golarjevo hišo, da endi nadaljuje svoje obrt.
f Da bo sto let učakal Miha Turek, mislili so Gregorci; kajti mož je bil pri svojih 87 letih še čvrst. Bral je navaden tisek brez očal, slišal dobro kot mladenič. Belan ni bil nikdar v svojem življenju. Toda 11. marca ga je pa zvilo. Zjutraj mu je zastalo dihanje, a vendar mu je odleglo. Opoldne je bil previden in prav nič ni bil podoben, da bi umrl, vendar je kljub temu zvečer izdihnil. Je že menda res, da, kdor ni nikdar bolan, nazadnje tudi brez bolezni umrje.
f Župnik Lovro Gerjol f. 18.
marca je umrl v Vel. Laščah župnik Gerjol. Deloval je v teh krajih celih 36 let, namreč najprej kot kaplan v Laščah, potem kot upravitelj in župnik pri Sv. Gregoriju in naposled 19 let zopet ket župnik v Laščah. Zato ni čuda, da se je okrog njegovega mrtvaškega odra trlo žalujočega ljudstva in ga je bila na dan pogreba prostrana župna cerkev do zadnjega ketička natlačeno polna dbttiačih in sosednih faranov, sosebno Slemenci so v prav obilnem številu prišli pomolit za svojega nekdanjega dušnega pastirja in ga spremit k poslednjemu počitku. Pogrebni sprevod je bil velikansk: 23 duhovnikov, vse c. kr. uradništvo, Marijina družba, učiteljstvo s šolsko mladino, občinski odbori župnije in posamezni veljaki so spremili pokojnika na zadnji poti. Pogreb je vodil pokojnikov sošolec in velikolaški rojak duhovni svetnik Simon Žužek, župnik vodiški. Pe-
kojniku, vnetemu pevcu, zapele so se tri žalestinke v slovo. Pred župniščem in na pokopališču so zapeli izbrani duhovniki-pevci, v cerkvi pa cerkveni pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Pavčiča, ki je na v življenju izraženo željo pokojnikovo nalašč za to priliko prišel orglat in vodit petje. — Tam sredi svojih ovčic, katere je silno ljubil, počiva zdaj blago srce pokojnikovo, ve pa, njegove ovčice, skrbite, da njegov grob ne bo nikdar zarasten, njegov spomin nikdar pozabljen, pri glasu velikega zvona, katerega vam je preskrbel on, ne pozabite moliti za njegovo dušo!
f Lepo je od Gregorcev, da niso pozabili svojega pred 19 leti od njih odišlega dušnega pastirja in so za osmi dan tudi pri sv. Gregoriju preskrbeli slovesno mrtvaško opravilo za njegovo dušo. Še lepše se pa to zdi človeku ob času, ko se sliši, da se bere v nekem liberalnem listu, da se njihovi sosedje pritožujejo radi grošev, ki naj bi jih dali za mrtvaško opravilo za lastne svoje starše in sorodnike.
Litijske novice.
f Popravek. Glede poročila v zadnji številki »Domoljuba" javljam, di se shod očka Mihatov v nedeljo, dne 5. marca ni vršil v moji gostilni »na pošti". Sicer je pa moja gostilna vsakemu odprta. Viktor pl. Wurzbach, restavratčr in posestnik go stilne na pošti.
f Iz Sv. Križa pri Litiji. Drobni spominek Marku Kotarju. Na praznik svetega Jožefa smo spremili k zadnjemu po čitku najstarejšega moža naše fare. Bil je mož stare korenine in vrlega značaja. Rojen je bil meseca aprila 1814, leta. V celem svo jem življenju ni bil nikdar bolan, in do 90. leta je bil vsako nedeljo pri sv. maši in pri nauku. Ko je bil previden s sv. zakramenti, je rekel: Jaz sem čisto zdrav in mislim, da pojdem še v cerkev. Cez štiri dni pa je mirno zaspal v Gospodu. Od egiptovskega Jožefa beremo, da je bil 110 let star in je videl sine svojih sinov do tretjega rodu. Marko Kotar je bil star 91 let, pa je videl hčere svojih hčer tudi do tretjega rodu.
f Novioe z Dobovca. Pri nas je bila letos huda in ostra zima. Snega je bild*na Dobovcu poprečno po 1 m; proti Kumu dalje pa 1-40 do 2 m. — Vkošu je umrl občinski revež Peter Planinšek, ki je hodil od hiše do hiše. Ko že revež vsled osemdesetletne starosti, mraza in snega več ni mogel hoditi, so ga prenašali od hiše do hiše v košu. Tako ga je tudi nesla kmetica iz Završja k sosedu. A ke pride tja s Peterčkom, strese iz koša že trdega in mrzlega mrliča. (Korajžna žena, kaj ?) Revež je ljubil .ta kratkega", in to mu je pomagalo, da ga je mraz zmogel. — 25. marca
se je ustanovila Dekliška Marijina družba. Udov je 38. Slovesnost je bila lepa in ganljiva. —
f Zagorske novice. Ljudska hranilnica in posojilnica seje o t v o rila 12. marca popoldne. Prostore ima v hiši g. Grčarja, kjer je bila prej pošta. Veliko je bilo navdušenje. Pristopilo je precej 24 vrlih mož. Načelnik je g. Jakob Hrastelj. Uradni dan je vsak četrtek od 2.-6 ure. Obrestuje po 4%; posojuje po 5 llA%. Imela je precej prva dva uradna dneva nad 11.600 kron prometa, kar kaže da je bila potrebna. Vsi odborniki delajo brezplačno. Tega ne morejo zapopasti dosedanji ljudski »prijatelji". — Za hišo konsumnega društva soc. demokratov prav pridno vozijo kamenje in opeko. Skoraj bodo začeli zidati. Poslopje bo stalo na lepem prostoru. — V topilnici so ustavili
nekaj vinjenega delavca, ki je spal na tenu Pripeljali so premogovniško brizgalno, fcije vsa zaprašena vendar v sili te preoej dej,.! vala. Sreča je bila, da je veter pihal y l^b kjer ni poslopij. Kako potrebna bi torej bila požarna hramba! Možje .ggaaite .se,ia ztčnite delovati za to toliko #otcebno .stvar! _ Egiptovska očesna bolezenali »trahom« se vedno bolj širi. Do prav hude stopinje j se vendar doslej še ni razvila. V začetku se navadno niti ne čuti ne. Zato se marsikomu čudno zdi, ko mu zdravnik pove, da je bolan. Lenim šolar&kom je prav priila, v šolo jim ni treba, boli pa nič ne. Obe Soli v Zagorju in v Toplicah sta zaprti od 25. marca do 7. aprila. Krajni zdravnik dr. T. Zamik je imenovan za zdravnika zoper nalezljive bolezni. Cele množice bolnikov oblegajo dopokL»e njegovo stanovanje, — Po zagorskih hribih so ljudje preskrb-
Ruska carinja Aleksandra z mladim prestolonaslednikom Aleksejem Nikotajevicem.
delo. Pogasili so vse peči; sedaj žg6 opeke za novo elektrarno. Nekateri delavci so šli v jamo, v premegokop, drugi v kamnolom. — Umrl je najstarejši mož v župniji, J. Kosmati n v Bevškem, star 93 let. — Plaz se je nehal udirati ob cesti na kolodver. V notranjem se je nabirala voda in je silila z veliko močjo plaz navzdol. Sedaj je tisti vodni vir izbruhnil iz griča in teče v Medijo, ki je ob cesti pri plazu dobila drugo strugo. Bila je nevarnost, da izpodkoplje vso cesto, zato so izkepali strugo nekolike na drugo stran. — V torek (14. marca) popoldne je v Toplicah pri Zagorju pogorelo posestniku Brvarju gospodarsko poslopje in kozolec. Sodi se, da je ogenj zanetila iskra iz premogovniške lekometive. V hipu je bilo mnogo ljudi na kraju nesreče. Med prvimi je bil župan g. Mihelčič, ki je z nevarnestje lastnega življenja še e pravem času izvlekel
ljeni spet z vodo. Pozimi se trpeli pomanjkanje vode. Morali so topiti sneg ia led in hoditi celo po pol ure daleč po vodo. —
Šmartinske novioe. Pripeljali se v ljubljansko bolnišnico hlapca pri baronu Wurzbachu v Črnem poteku, Jožef« Novaka, kateremu je stroj odrezal prste in roko. — Znana g o 1 j u f i ca Marija Kopriv-nikar, katero je „ Narod" aa vsak način hotel vsiliti Marijini družbi, dasi je ena & družbo še zabavljala, je hila obsojena» štiri mesece ječe. — 21. marca pqpoldne st» dva vzorna fanta Ježo v in Vezljev pretepla fante iz okolice brez vzroka in,povoda Nekde zato v „Slov*nou" prosi orož-niško postaje. Res je, da je aemir, pretep' in razgrajanje v Šmartnem čindalje hujie-In kdo je temu kriv? Ali ae 4o, da so0>' stilne vse noči odprte, da so odprte med
St.7
deljsko mašo in da se silno širi žganjepitje. — Izjavljamo, da tukajšnji cerkvenik ni v nikaki zvezi z dopisnikom litijskih novic, kakor ga nekateri dolžč Doslej se je še veak poskus izvedeti, kdo piše, liberalcem ponesrečil. Pa čemu vprašujete, kdo piše, glejte, kaj da piše in o vrzite kako novico, da ni reseična, ako morete! — »Narod" pravi, da katoliški možje in devi čarji hodijo mesto v cerkev ob nedeljah raje v oštarije. Kdor tako dela, ni katoliški mož in ne devičar, pa naj bo kdorkoli. In kdo je kriv, da tako delajo? Ali ne liberalni gostilničarji, ki imajo med mašo protipostavno gostilne odprte in proti-postavno točijo!? Ti možje posnemajo šmartinske liberalce, ki še k zadnjemu žegnu
jez'co, se je pretekli teden spravil na našega g. kaplana in laže čezenj, da se kar kadi. Laže čez Marijino družbo, češ, da se je ve č na deklet izbrisala, dočim se ni še nobena po naših poizvedbah. Laže, da je ustanovil g. kaplan izobraževalno društvo, čemur se vse smeje, ker ga ni nobenega, in najlepše je pa še to, da napravi „veleučeni" dacarček g. kaplana kar za pijanca, k« je vendar nam vsem župljanom znano, da nikamor ne zahaja g kaplan. No, to pot ste že slabo naleteli, „vfcleučeni" dacarček. Mi le še želimo, da bi vas kaj kmalu pamet srečala; če pa nočete tega svarila poslušati, bodemo vas vprašali prav resno: čigav kruh pa jeste vendar?
Josip Jurij
ne pridejo v cerkev. Vaši so in vam jih iz
srea
Betokranjske novice.
f Okoli Starega trga pri Po-
Uanah se klati od novega leta sem nek dacarček. -Ime mu je Zalar. Rad bi bil sila učen, »a revež je študiral le visoko šolo v Sodražici. Vsa njegeva modrost »bstoji zato v tem, kar se je naučil iz umazane cunje •Naroda". Posebno velik trn v peti mu je ondotna Marijina družba. Svojo onemoglo jeaico v tem oziru je pokazal na pustno nedeljo v županevi gostilni, kjer se je priredil „feal" in je bil dacarček tako natrkan, da je cele dni bil ves zelen. Dacarček, ki ima svqje ženo v Postojni, bi bil seveda rad Plesal, a deklet ni bilo. Da bi malo ohladil
Strossmayer.
Iz raznih krajev Dolenjske-
f Dve nagle smrti na en dan.
V nedeljo, 26. marca 1.1. sta v Šmihelu pri Novem mestu dva človeka naglo končala svoje zemeljsko življenje. Prva je neka Belo-kranjica, ki je pri Gotni vasi šla v vodo. Pravijo, da se ji je zmešale. Drugi je neki JožefKastelic, prileten mož. Bil je še isti dan pri sv. maši in popoldne pri kri-ževem potu. Demov grede je šel v stran in domov ni več prišel. Zadela ga je kap in našli so ga mrtvega. Teden prej — take pripovedujejo — je šel za svoj ged k spovedi in k sv. obhajilu. Prav je storil!
f Na Studencu pri Krškem je bil zopet stari župan na novo izvoljen.
Notranjske novice.
—	Napad. Franca Milherčiča iz Ga-berč pri Senožečah je nekdo na poti v Koprivo pobil s kamnom na tla in mu vzel 100 K, katere je Milberčič izkupil za krompir.
—	Postojnskim gospem in gospodičnam! V Postojni je dne 10. marca izšel listič. Na strani 76. se berejo sledeče besede: V samostanskih šolah so se vzgajale hčere v hinavščini, licemerstvu, tercijalstvu in pa nemčurstvu. Ker ste se po veliki večini vse vzgajale v samostanskih šolah, dovolite nam skromno vprašanje: Ali ste res same hinavke, licemerke, t e r c i -jalke in nemčurke?
—	Državni zbor se je pečal z obrtno novelo, katera bo tudi mnogo pripomogla k temu, da bodo obrtniki samo taki ljudje, ki svoj obrt dobro znajo.
—	Mi pa pozsamo urednika nekega lista, ki je menda tudi tiskar in vemo o njem, da mora takrat počivati vse delo, kadar mu uide stavec. — Škoda, da ga naših brav-cev nobeden ne pozna!
—	Plesalo se je z uprav so-kolsko vstrajnostjo do ranega jutra, tako poroča ,N o t r a n j e c" iz so-kolske veselice v Postojni — Mi menimo, da našega revnega kmeta pač malo zanima sokolski ples. Cudmo se toliko bolj, kako more list, ki pravi, da je gospodarski, priporočati plese.
—	Iskreno se veselimo rojakov na Štajerskem, tako kliče »Notranjec'* Ttharčanom, ki so pri občinskih volitvah vrgli Nemce in nemčurje iz odbora.
—	Prav so naredili Teharčani, in res hvale je vredna njihova narodna zavest. Toda, ali imajo naši liberalci pravico hvaliti narodno zavednost Teharčanov ? Mi pravimo, da ne, tako dolgo, dokler bodo sami zvezani z Nemci!
—	V St. Petru na Krasu se je
v soboto 25. t. m. dopoldne ustanovila dekliška Marijina družba ob veliki udeležbi domačega in sosednjega ljudstva, popoldne pa iznova vzbudilo .Katol. delavsko podporno društvo", ki Se bo preosnovalo in postavilo na široko podlago. Obakrat je imel govor ste'ni vikar L. Smolnikar.
—	Za skupni „pivški" vodovod govori uvodni članek „Notranjčeve" 6. številke, ter naglaša, da bi se za to napravo voda iz Stranj ali od Oreheka porabila. Ta nasvet bi kazalo na prvi pogled kar z obema rokama objeti: kajti pivške vodne naprave so z malo izjemo vse resničnega usmiljenja vredne, nasprotno pa bi bilo prav fletno, še bolj koristno, če bi v sredi vsake vasi neprenehoma dobra vodica curljala. Toda za zdaj je to naravnost ne-
mogoče. Poleg tega, da bi bila taka naprava zelo draga, je tudi vprašanje, kako k temu ljudsko voljo združiti, ker ima večina vasi — ne samo Gradec, Selce in Bač — svoje stanovitne vrelce. Pametnejše bo torej, če mesto misli za splošni vodovod vzame vsaka ▼as svoj vrelec v roke ter izvrši poleg teh kar je mogoče velike nabiralnike, da ne bo kakor dosedaj včasih vode vse preveč, vča sih nič.
— V Zagorju s« spravili v odbor .zadružne mlekarne" enega prvih zabav-ljačev. Tako je — v kletko z njim, bo že
miren
—	Turški zid je postavil mesec sušeč med gozdom in pivškimi vasmi, vsled tega je za cel mesec ponehal vozni promet, edini postranski zaslužek tukajšnjega kmeta. Snega je še sedaj do 1 meter v gozdu.
—	Za ušesi se praskajo nekateri radi prestopa od koške k prestranski novi mlekarni. Pustiti staro mlekarno brez dolga, stopiti pa baje s 600 ali več kronami kredita k novi, res ni gospodarsko; no, pa včasi sme rekli: kar je, je!
—	Prav lepe živine, pa tudi dosti, se je prignalo na zadnji šentpeterski semenj. Kupcev je bilo zelo malo in še ti so obetali prav nizke cene, zato je živina kmalu domov odšla: seveda na veliko žalost prodajalcev, ker tudi tukaj splošno krme manjka.
—	Iz Trnja. Pred 14 dnevi se je vršila komisija, obstoječa iz zastopnikov države, deželne vlade in občine St. Peterske, glede urovnane Pivke. Bog daj da se kmalu uredi te prepotrebno delo, ker nam Pivča-nem voda ob deževnem vremenu zelo škoduje. — Dne 24. marca se je že drugič letos vžgalo v dimniku gospodarja Janeza Šušteršiča. Sreča, da so pravočasno ljudje ogenj zapazili. Vsa vas bi bila v nevarnosti, ker burja je vlekla. — Dne 15. marca je umrl še le 17 let stari mladenič Anton Žele, edini sin posestnika Jernača. Samo 10 dni je ležal bolan. Bil je priden — delaven, za te ga b« oče sedaj težko pogrešal. Lahka mu bodi zemlja! — V Klenku je umrla mati Ivana Kristan 33 let stara. Zapustila je 5 nedoraslih otrok. Bila je dobra in pobožna gospodinja ter skrbna za otroke. Pri nas nekaterim jako primanjkuje krompirja — fižola — ajde — prosa ter sena. Zdaj se še le čuti lanska suša. Za to prosimo si. deželno vlado, naj nam bo pri delitvi državne podpore naklonjena, da vsaj seme dobimo zastonj, ker ga nekateri prav nič nimajo. — Gorela je gmajna Klenska dne 27. marca. Kdo je zažgal se ne ve. Pazite, kedar gmajno snažite, na žve-plenke in kajenje. — Bore so začeli saditi dne 29. marca v St Peterski občini Vreme imamo krpo.
Iz Idrije in okolice.
-	Zanimiva tožba se je obrav-navala pred c. kr. okrajnim sodiščem v Idriji 23. marca, ker je bil župan Š.»petavec pre povedal za kateheta pripraviti sobo v obrtni
j nadaljevalni šoli. Župana Šepetavca je oprostil adjunkt Zupančič
-	Dobra in hvaležna sinova sta Otmar Novak, učitelj na ljudski šoli, in občinski tajnik Julij Novak Svojemu lastnemu očetu sta se smejala v sodni 'sobi. ker
! je pričal ugodno za kateheta.
— Ravnatelj mestne realke dr. Bevk je še zelo mlad ter ima tako malo dela, da ima čas celo poslušati sodne obravnave nKošta'' pa občino vendarle precej.
-	Ples v šoli. Iz Črnega vrha nad Idrijo pišejo: Odkar je prišel v Črni vih učitelj Silvester, zgodi se pri nas vedno kaj takega, kar drugod nikomur niti na misel ne pride. Pustni torek je bilo; a šola in šolski otroci vendar niso za pustne norčije. Silvester je pa drugih misli. Ukazal je učencem in učenkam vsakdanje šole, da morajo v šoli plesati. Otrokom se je ta ukaz zdel tako čuden, da so se nekateri naravnost uprli učitelju in niso hoteli p]e;ati. Bili so torej otroci pametnejši, kakor učitelj. Drugi so seveda ubogali in plesali, h šole se slišijo večkrat pesmi, kakršne se slišijo po gostilnah in pri ponočnjakih. Ali je to za otroke. Starši pa zmajujejo z glavami ter se vprašujejo, kaj bo z otroci, ako se bodo še v šoli pohujševali. Za poučevanje veronauka ob nedeljah se ne smejo rabiti šolski prostori, zato je Silvester kar svojevoljno šolo zaklenil in z vodo polival deklice, ki so hotele iti v šolo, za ples pa se smejo rabiti, in celo pri učencih vsakdanje šole. Ali je taka vzgoja verskonravna ? Zanimivo je tudi, da naš učitelj učencem v šoli zobe ruje. Pravijo, da jih je izdrl en dan petnajst. To je pa vendar hujši, kakor pri konjedercu. Mogoče je imel Silvester dober namen, a ljudje imajo o tem svoje misli pa pravijo, da učitelj ni prav pri pameti. Ali je treba blatiti v šoli Marijine družbe, češ, da se v njih goji samo hinavščina, namenoma iz-podkopavati ugled duhovščini, češ, da pri blagoslovih ne mislijo na blagoslov, ampak le na dar, da so pravzaprav isto, kar berači, ker hodijo od hiše do hiše po bero. Vse to je razlagal Silvester r šoli in še marsikaj druzega. Strogo pa prepoveduje otrokom, da doma ne smejo ničesar povedati in grozi s slabim redom, ki bi ga izdal Pravi, da bo vzgoj.l same liberalce. To je torej pravi namen šole. Pred nekaj časom je umrl uče nec L razreda Ferdinand Rupnik iz idnj. skega loga. Deček je bil preje vedno zdrav u» domači trdijo, da se je prehladiL ker je prišel vroč do šole, a je moral zunaj &
St.7
, kati. ker je bila zaprta. Kaj je vzrok njegovi smrti r Silvester je vpeljal za naše kraje nespameten red, da se šola odpre četrt ure pred začetkom pouka. To je za mesu jg trge, ne pa za hribovske vasi. Otroci imjj0 v lepem vremenu nad eno uro daleč do šole v snegu pa še v poldrugi uri ne pridejo lahko. Pri dolgih slabih potih in pri raz-ličnosti ur je nemogoče, da bi otroci prišli ravno prav do šole Med potjo se razgrejejo, pridejo do šole, a ne smejo notri. V slabi mokri obleki morajo stati na burji dežju in snegu in čakati, da se vrata odpro Vsakemu ki ima le nekoliko srca, se morajo smiliti po nepotrebnem prezebajoči otroci, le Silvester nima toliko previdnosti in skrbi zj zdravje otrok, da bi jih pustil v šolo. Ali so Črnovršči sezidali šolo samo za Silvestra, ali tudi za svoje otroke? Prva posledica tega nespametnega ravnanja je, prepozno doha-janje v šolo. To je nmljivo. Da ne bi otroci zmrzovali pred šolo, pošljejo jih starši pozneje od doma, tako da zamude pogosto po pol celo po tridetrt are. Kaznovati jih za-radi prepoznega dohajanja, je vendar prestrogo, 6e je učitelj kriv, da zamujajo. Zdaj si pa pomagaj. Ravno o pravem času do šale priti je nemogoče, 6e pride prezgodaj mera stati na mrazu zunaj šole, če pride prepono je kaznovan, de pa sploh ne pride, je pa kaznovan oče, posebno, če je klerikalno volil. Silvester kar naravnost pove, da bo pri šolskih zamudah vedao šel na roko tistim, ki so liberalno volili, klerikalcem pa, da bt vedno nasprotoval ia nagajal. Tako se tudi godi. Mau-sikdo pravi: Vesel sem. da nimam otrok, ki bi morali hoditi v šolo. a če bi jih imel, takemu učitelju bi jih ne pošiljal. Starši se jeze nad ravnanjem učiteljevim, ter se vprašujejo, kam pridemo, če pojde tako dalje, kakšni bodo otroci, če se bodo že v šoli navajali na ples.
Štajerske novice.
— Kozjanski vsevedei. >
Kozjem se je ustanovila dne 19. svečana po družnica c. kr. kmetijske družbe štajerske. Na ustanovitev sta prišla dva gospoda iz Gradca od kmetijske družbe, ki sta govoril«, eden v slovenskem, drugi v nemškem jeziku. Kmetje so se udeležili mnogoštevilno. V kmetijsko družbo se je dalo isti dan nad 40 kmetov vpisati, do danes jih je gotovo prek0 sto Tako je prav. Pregovor pravi: gajte si sami in Bog vam bode pomagal -Predstava. 5. in 6. sušca^zvečer je v Kol-jem priredilo .Gospodarska bralno druš^ dve igri: Jeza nad petelinom" in
skopuh". Jednakih iger je že davno
K»*J{
---1---- JVVHUIU I5VI JV ------i.
želelo in s pomočjo droStvenih prijateljev^ , se ti dve igri Se kaj dobro obnesli Gh*
liški oder se je postavil v gostilni g. Gu-čeka po veliki zaslugi domačega preč. gospoda dr. Ivana Jančiča. Naši fantje, dekleta in gospodje kot igralci so debro izvršili svojo težavno nalogo, posebno še zato, ker so se prvič javno predstavili. Vsa čast in slava gospodu prireditelju omenjenih iger in prisrčna hvala vsem igralcem. Obedva krat je bila soba prenapolnjena radovednega občinstva. Pa zakaj bi ne, saj se še v Kozjem kaj takega ni igralo! Navdušenje gledalcev je bilo veliko. Kmalu po veliki noči, najbrž na belo nedeljo se bode zopet igrale, na kar se že danes opozarja.
— NowaŠtifta pri Gornjem-gradu. Na velikonočni ponedeljek bode visokočastiti dekan iz Gernjegagrada blagoslovili kip lurške Matere božje, ki ga je izdelal g. Ivan Cesar, akademični podobar v Mozirju; poleg tega tudi beli križ ali ban dero, na kateri je na eni strani slika lurške Matere božje, na drugi strani sv. Jožef Vsa fara se veseli tega dneva, posebno se pripravljajo dekleta, ker se bodo slovesno udeležile v belih oblačilih. Marijini častitelji, pridite od blizo in od daleč, da proslavite Kraljico nebes in zemlje!
š „Za domovino in cesarja".
Na nabor v Celje se je pripeljalo mnogo slovenskih korenjakov na vozovih, okrašenih z narodnimi trobojnicami in smrečicami, ovitimi s pisanimi trakovi, bele-modro-rde-čimi. V sredo so prispeli mladeniči iz Savinjske doline, in od teh so se zlasti odlikovali iz Gotovelj, ki so krasno zapeli več slovenskih narodnih pesmi. Včeraj pa so došli pred komisijo mladeniči od dt. Jurja ob juž. žel. Na dveh vozovih, prvi je imel napis „Za domovino in cesarja" so se pripeljali po Graški cesti ter vozili skozi mesto »nemško* Celje". Bilo je to nekaj div-nega, ko je voz za vozom zmagonosno in ponosno šel po celjskih ulicah, mimo magistrata in naprej v »Narodni dom". Kako so bodle narodne trobojnice v oči celjske re-negate, a brezuspešno!
Narodno go^oMo.
Čipkarstvo.
V zimskem času, ko poljsko delo počiva, izdelujejo žene in dekleta in celo možki po hribih ©koli Idrije daleč tje do Sorice in na Goriškem svetovno znane idrijske čipke. Ta domači obrt se je razSiril iz Idrije na vse strani in donaša samo na Kranjskem nad 600.000 kron. Vseh čipkaric je na Avstrijskem okoli 40.000, one izdelajo čipk za štiri milijone kron. Kaj ne, lep zaslužek za tuorsikatero družino in občino, kjer se čipke izdelujejo. Vendar so ljudje v nekaterih krajih malo zaslužili, ker so deloma čipke slabo
izdelovali, deloma toliko čipk ene vrste izdelali, da jih niso mogli za navadno ceno prodati. Seveda so bili potem z vsako ceno zadovoljni, samo da so se čipk iznebili. Na-učna uprava hoče pomagati in na primernih krajih, kjer se izdelujejo čipke, napraviti potovalne tečaje. Vplivati hoče, da se razno vrstne čipke debro izdelajo in pošteno, delu primerno plačujejo.
Na Dunaju se je ustanovilo „Društvo za povzdigo čipkarstva na Avstrijskem" pod pokroviteljstvom Njene cesarske visokosti gospe nadvojvedinje Marije Terezije in drugih plemenitih gospej. To društvo je že ve liko dobrega storilo, akoravno še prav malo časa obstoji; na Dunaju ima svojo prodajalno, kjer kupujejo plemenite gospe razne čipke, katere so preje kupovale na Francoskem, Saksonskem in v Belgiji. Tudi na debelo hočejo prodajati čipke, kot naše izdelke v inozemstvo. Do sedaj se je mnogo čipk na Saksonsko prodalo in od tam naprej v druge kraje kot saksonske čipke. Saksonski trgovci so od vsakega kilograma čipk čez 7 kron eolnine plačali in seveda drugam tudi niso brez dobička prodajali. Koliko bi se lahko cene povišale, ako se posreči našim čipkam da jih društvo narav nost v kraje razpeča, kjer se jih preje iz Saksonskega dobivali.
Društvo za povzdigo čipkarstva na Avstrijskem ne išče zase nobenega dobička, ampak ves dobiček se bode porabil v dobrodelne namene. Učiteljice potovalnih tečajev bodo tudi v gospodarstvu izurjene in bodo drage volje svetovale ženam in dekletom v zadevah domače hiše, namreč v gospodjinstvu in kako se zdravje ohranjuje in neguje.
Čipkarske šole dajejo uzorce brezplačno, sukanec po lastni ceni in plačujejo čipke kolikor je mogoče najdražje. Vsaka čipka-rica dobi lahko delo in izve za cene, ako ustmeno ali pismeno popraša.
C. kr. čipkarska šola v Idriji pošilja vse naročene čipke c. kr. osrednjemu čipkarskemu tečaju na Dunaj, kateri čipke imenovanemu društvu odstopi, da jih dalje proda.
To vse se zaradi tega godi, da se čipkarsko delo in cena vredi, nikakor ja ni to namerjeno proti trgovcem, ki se pečajo s kupovanjem in prodajanjem čipk. Vsaj bedo oni tudi deležni dobička, ako se vredi in izboljša izvoz čipk v ptuje kraje. Čipkarskim šolam je vse eno, ali iščejo čipka-rice dela pri njih ali pri trgovcih, samo to hočejo doseči, da se z dobrim delom in primerno ceno povzdigne naše čipkarstvo in s tem tudi blagostanje ljudstva. Zato bode vsak, kdor ima srce za ljudstvo, podpiral z veseljem ta blagi namen.
Tržne cene.
Semena i Domača detelja novo blago K 55'— do K 58'—; nemška detelja (lucerna) K 125' - do K 135'—; gorenjska repa K -•— do K -•—; lanenoseme, domače ozimno K 11-50 do K12'—; konopno seme K —'—do K — —; kuminovo seme K —•— do K —•—. Fižoli Rudeči ribniški K 13'50 do K14'-; rudeči Hrvat K 12-50 do K 13 —; prepeličar (koks) K 14-50 do K lf—. (Vse cene semen in fl-iola veljajo ga 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago) Krompir 50 kg K 4-—.
Suhe 6e&pljei v dimu sušene K - ■—doK—■— „ ' „ brez dima sušene K18'— do K19'— Orehi domači: K 13-- do K 14'— Ježice nove: K 6'— do K 6-25 Med s čebelami: po K 37-— do K 38 50 ga 50kg. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po K 50 — do K 52—.
„ težke od 30 do 40 kg „ „ 44-— „ ,46'-. „ lahke	„ „ 42-- „ „ 44--.
(Te cene veljajo ga 50 kg in sicer ga koie igdelane po tukajšnjih običajih g rogovi vred.)
Bikove kože po K —'70 za kg. Telečje kože: K —-65 za kg. Kozličeve kožice po K 1-25 do K 130 za kg. Svinjske kože: Čiste brez napak K 40,—
Druge vrste K —'28 do K - -30 za kg. Kože lisic	po K 10 — do K 11-
„ kun belic „ „ 30'- „ „ 31- $j „ „ rumenic „ „ 36"— , „ 38'— „ dihurjev „ „ 6'- „ „ 6*50 g „ vidr	„ „ 24-- „ „ 25-
Kože zsucev po K 50'— do K — •— za 100 kom. Pepelika (potošl) po K 32'— za 50 kg. Žito. (Tržne cene za mesec april. Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. Vse cene so zaračunane za 100 kg. blago postavljeno v Ljubljani. Za drobno prodajo pa veljajo cene po pogodbi.)
Ogrska pšenica K 21'30; hrvatska K 20'—; kranjska K 21-20; rž K 18'00; ajda K 18 25; ječmen K 17-00; proso K 18*70; koruza (ame-rikanska) K 16-40; činkvantin K 19 00; oves (domači) K 16"20; oves ogrski K 17-50; oves hrvatski K 16-20.
Zelodeo prebavlja in čisti.
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možne olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko od raj en je brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—1) a
Zo smeh in Iiroteb čos.
Besedni uganki. Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
i.
Kako prijetno je o mrazu: ljudje vsi k meni hrepene, veselje stfe jim z obraza, ko pri meni se mude. V ljubeznipolnem mojem srcu ljubezen gorka mi gori; ljubezen moja vse ogreva, srce ljubezni se topi. Pa le nesrečna sem sirota. Čemu mi bo častivcev roj? Hrbet mi skoro vsak obrača, in kaj obetajo mi — jo)! — Prav kmalu bodo prišli časi, ko sama v kotu stala boš, nikdo ne bo se k tebi bližal, le sama žalovala boš. —
ii.
„Vsak dan mori, pobija, kolje, pa je vseeno dobre volje; gosposke nič se ne boji in pred /andarji ne beži." — „„Kosmato mora vest imeti, v nemiru noč in dan živeti. !'ač stokrat raje v ječo grem, tako, prijatelj, ti povem."" »Prestrogo zdaj si pač govoril. Ce drugega ni greha storil in če drugače je pošten, nikdar ne bode pogubljen.' —
ReSitev besednih ugank v zadnji številki: I Knjiga. II. ŽreMrebe.
Nagrado je dobil:
Janez Trontelj
G >ra, p. Šnarje Sap.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA4 Izide dnč 20. aprila 1905.
ununotg«« IMO


Loterijske srečke.
J-n*j, 24. marca	69	90	61	? 7	28
Gradec, 2« marca	83	1	79	47	42
Trjt, 1. aprila	11	9	24	56	81
Lin.. l. aprila	13	6	t2	68	86
674 D 1-1
Preklic.
Niže podpisana preklicuje vse žaljive besede, katere je govorila zoper odbornike hranilnice in posojilnice v Zg. Tuhinju, ter izjavlja, da ni bila dobro podučena Zato prosi odbornike tem potem odpuščenja.
Golice pri Zg. Tuhinju 2. aprila 1905.
Neža Tomažič.
Prava srebrna
remontoarna ura
(c kr. puncirana! z verižico in futeralom gld. 3-50. Z dvojnim pokrovom gld. 4 30. Ista z zlatimi robovi gld 5 —. Nlkel-nasta ali jeklena Strapai Roskopf s plombo gld 2 —. 3 letno pismeno jamstvo. Za ne-primerno denir nazaj. Razpošilja proti povzetju prva in največja zaloga ur
Maks Bohnel b76D41
urar, Dunaj IV. Margarethenstrasse Nr. 38.
Dobavitelj c kr. državnih uradnikov. Zahtevajte moj veliki cenik s 1000 podobami zastonj in franko.
„A m e r 1 k a".
n
£. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna
za
» Ameriko ^r
v Ljubljani,
Kolodvorske ulico 41
(is i) (na dvorišču.) 468 D
„Jl m e r I k a".
< o
3
Lepo posestvo
651 I) 3-1
na Veliki Loki na Polanjakcm tik deželne ceste ob vodi preko mostu, le 4 minute oddaljeno od železniške postaje in pošte, )• na prodal pod zelo ugodnimi pogoji Hiša je zidana, obstoji iz 6 sob, kuhinje in kleti, je krita z opeko. Zraven je na novo s slamo krit pod v prav dobrem stanju Njiv je za 10 mernikov posetve, ter gozd. Na željo se dobi lahko tudi več njiv in gozda. Več pove lastnik Alojzij Slajpah posestnik na Veliki Loki p. Trebnjem.
Kmetija \z proste roke
v prijetnem kraju na Gorenjskem, eno uro od Kranja, se proda pod ugodnimi pogoji. Hiša je pred kratkim trdno zidana, z opeko krita in obstoji iz sobe, manjše sobe, kuhinje, veže, dveh velikih shramb, ene kleti in ene sobe pod streho Poleg hiše je velik hlev za 12 glav živine, skedenj, dva svinjaka ter vodnjak. Pri hiši je lep rodoviten sadni vrt. Hiša je pripravna za vsako obrt. posebno še, ker se bodo tu gradile večje tovarne — Več se izvč pri Jastnici mini Rof man, na Bregu 7, P KranI-	357 D 3-3
Vsak tankoviden
pameten človek
vč, da je Kellerjev prijetno dišeči zeliščni esenčni tiuid z znamko
»»Elsa-fluid"
60.000 zahvalnih pisem od hvaležnih ljudi, ki so ga rabili mnoga priznanja zdravnikov in zlate svetinje na razstavah zaslužil edino le radi svoje posebne zdravilne moči in gotovega učinka pri raznih boleznih.
Iz mnogih zahvalnih pisem se razvidi, da Kellerjev tluid z znamko »Elsa fluid" lajša bolečine, razredčuje slez, odpravlja kašelj in krče, in pospešuje tek Vsak \č, koliko bolečin pretrpe revmatični in nervozni, dalje oni, ki trpe na trganju, bolečinah v križu in mišicahj kijih bode, bole zobje,oči, glava inprsa,kitežko sopejo, imajo nahod ali trpe na kaki drugi bolezni, ko so si jo nakopali s prepihom ali prehlajenjem. - Tisoče zahvalnic doka/uje, da je Kellerjev tluid z znamko Elsa-fluid' naglo in gotovo učinkoval pri takih, četudi najtrdovratnejših boleznih.	675 1) 2—1
12 malih ali 6 dvojnih »teki. frat,ko K 5'— 24 , . 12	, , , 8-60
48 , , 24	, , ,16'-
Bolcčine v želodcu, slabost', vzdiganje,' slab tek, zaprtje, ter g rcčica povzročujejo velike težave, ako se premalo ozira nanje, in v tem slučaju so se glasom neitevilnih priz-nainic r največjim vspehrmi rabile Fellerjeve odva alne Rhabarbara krogljice z znamko
„Elsa-krogljice".
Zavoj s 6 škatlj;cami stane franko 4 K proti povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Varujte se pred ponarejanji in vsakdo naj naslovi naročilna pisma raeločno na:
E.V.Feller v Stublcl, trg Elsa 16, Hrvatska.
32 nu

2200 mtr. šin, 6 vrtiinlc (Drehscheiben) 4 izme-njalnice (Wechsel) že rabljeno je ceno naprodaj Prosim naj se piSe pod .Gebrauch-Rollbah" 268« na ipravništvo tega lista. 356 D 3 - 3
No« taborne, tibo tekoče Sloger-atvalne stroje
pošljem proti takojšnjemu plačilu-na-datek 15 k, ostanek po povzetju - z teelnim 5 letnim jamstvom po tovarniških cenah: ročni šivalni stroj K 36, rodbinski stroj, goni z nogo K 49, z lad|ico K 78, centr. bobbin K 92 z eleg omaro vred. Cenik tudi o kolesih, optMkem blagu in mnogih praktičnih predmetih zastonj, ako se navede ..Domoljub".	491 (3—2)
M. Rundbakin, Dunaj Xljl, LlecbtenstelnstrasseM.
Za «ooo iT
se zarad pres.Htve v Amriko **koj proda hli* s 5 sobami, hI*« s podom za 3 živali, nji« " 10 m posetve, froVnllj in gOfd. Hiša le streljaj od latinskih šol oddaljena Je pripravna za lolMlt Sinov ali jemanje dijakov na hrano. 648 D 2- 1 Mina Delnim, Huje 1. pri Kranj«.
1600 kos
najboljših s pravo znamko -Krondiamant" n« Kranjskem prodajala je v teku 5. let tvrdlt« I VALENTIN GOLOB trgovina z železntao LjubljM»-Mestni trg 10. - Kosč so zopet došle In se razpošiljajo z garancijo za vsaki komad: 667 D 6-'
Dolgost em 70 75 80 85 Cena K 2-40 2-60 2 80 3—
m


Franc Štupica
v Ljubljani Marije Terezije cesta 1
(zraven Flgovca)
trgovlnaz železnlno, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom,
priporoča:
Portland- in Romancemct, železniške šine In
traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej in izolirplošče, razne štedilnike, peči, kovanje za okna .Patent Austrija", železno pocinjeno in cinkasto p očevino, mreže za sejanje peska, mreže in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potiebščine, tchtni<e in uteže, vodne žage, nagrobne križe, samo-kolnice, orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače.
Navadne in stranske (FIDgel) pumpe, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, vso opravo za mlekarne, razno kuhinjsko opravo, lične ptičje kletke !
Velika zaloga slamoreinic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije!
Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno-znani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveie špecerijsko blago in rudninske vode.	471 D (12—2)
**
Angeljnovo milo "f™koristn;. —	-1C Stedilm mili
ilnlu
7801) 12—12
za hišno rabo. Dobivate Jih po špec. trgovinah!
5 i *
e > *>
«2?
«2.1 J
Koverte s firmo
in
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna.
t% StflnJ8 30- no*-1904: Preje.	1, sedaj: Denarni promet 30.1107. ~
g čez 10 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. 1.1904: čez 42 milj. kron. g
O Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! O
oLjudska posojilnica8
o o o o o o o o o o o o
sprejema hranilne vloge vsak dela v- j^j j g
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po j* poldan ter jih obrestuje po	' IZ 10
Stanje vlog 30. novembra 1904: K 10,586.128-71. Denarni promet do 30. novembra 1904: 42,500.883-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poStnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1 januvarja 1905.	4 D 12 4
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:'
Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovlc, zasebnik in blag. Ljudske pos., Karol Pollak, - tovarn, in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik na Rudniku, Janez Smrekar, mestni O	katehet v Ljubljani.
Soooooocoooooooooo oooooooooooooooooo
o o o o o o o o o o o o
** Ljubljana Tacvm Vmiiliii Ljubljana fc
Pred Škofijo 3. VOSIP JUtOFUUl Pred Škofijo 3.
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bete pese, in korenje za kr no. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo najboljša krma za živino in konje, jesensk i repa, vse trste solate, kakor sploh vseh kuhinjski!! zelišč in kmetijskih semen, po nizkih cenah.
Poštnim potem izvršujejo se naročila točno in solidno.	48i D 12-2
HiMčnejSi profesorji in zdravniki , , ______
priporočalo pri pUnenlb boleznih, kroničnem bronhijolnem kataru, oslovskem kniljn, ikrofulozl, Influencl.
Kdo naj jemlje Slrolln?
1. Vsakdo, kdor dalje čas« boleha za kai-IJem. Ka|ll boljje je. bolezni preprečiti, nego jih zdravili. Oiebe a kroničnimi bronhllalnl-ml katarl, katere ozdravlja Slrolln.
3.	Kdor Ima naduho katero Slrolln
zdatno olajSa.
4.	Skrofuloznl otroci z oteklimi žleza-
mi, očesnimi In nosnimi katarl Itd., pri katerih Slrolln sijajno vpliva na sploino hranitev.
»jRoeAe
rr 'IT Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki! Treba
Kvar n je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno	.,«._,
OVdlllUl	>Ro|.he« |„ zahtevati vedno le Slrolln Dobiva se z zdravniškim receptom
.Roche".	1805 D 16—10
po^4 K steklenica.
F. Hoffmann — La Roche S: Co.
Basel (Švica). Orenzach (Badensko).
t-itD i—:
Oklic.
A 136 -4
C kr okrajna »dana \ \ eiich-Ušitl Buzunjt da « bode dne IX in 14 »pri; 190S. ob 9 uri dopoldne ni bc: mesa r.i Vi diru Dobrepolje vrJcsa prosre* o'~rn. uvTii. podrobna proda-t pcs'>op" rtjt. travniko\	zapaziš*
zamriefs Frtnc Berdans-a ar V dna
Predaje se ba proti pbiiv- * vei-■e-tn.h obrotah
Naanin: pofo-: « r» tdo r.i dar ±rti>{ V sobeno dne 15 aprila 1 dopoldne cb 0 ur., prodtitie « bodo po:o:r ne dražbe ir. pror uio šr.e-m;: riti:' - m ia. 34 vse pr«n>inm« a zapu>£ae T-trt: Berdaas-t
C kr. Kn u $
v Vdikik Lašai
:ne marca
Rtfife svojo živino
p-u rifrtifcar :t e-M	c k p;
2ic : iniranrrk: i M..-	at: «
tre: mmr-&mit »	r« »runi
Bcrttel-Dwo Rlojno opna
Va ae*a p*« en i (rr«c>h-»irft tn-as «-« nef: nvantnlki «au p; pnan irl hntcm
r\->l-mi-ic <w m po ica 3	t—* fcf
♦ -« ti	" C t—i
»^a rr;ritrr. ir-.r ' ftftM — ^ r:«-ran.cn «c r«-«-. r tf si pr-M-nm i l. H tf t
Hite! Burne! ICdbjl l-u*«5i
Denar mečete proč
oe piaiiiiesi tatt^-coc. zl sitr-š. ii.rc.sjt: č'Bft aerc. rrp-dtuar piinove žariice t:«, p: < k krisnln« dlmdre krm. w :f L pFroove ržagauce t:nt v* "t L ±arf>c« ra peo-otej. ipirfc. fasolir ir »ccrvien. r <-* Vse 7ihn."-: ir^smsu ti oman: n asnti:
Tvmkca uriic« Viktor Wa$ner
Dnu; JY_ »rr.-7-naiKr T.l isr-i -f*
Z« HiUI»it M*$a suti.
Naprodaj Je
celo zcmljijce
hiša. poslopje, mina. bosta. trav Biki rr njive » o: ^ — Posesan,zt _ vdova Barija ViIotk. Hmjir.a šu-t f 6 Srnjad. Dakinskr	B 2-1
liit M pnasn k-BŠJii.c: miadiauč j, da bi tnl zmnžei zt
S cerkovnika
odlikovano
Stenske ure z
gedbo
K »flim tiif«r « irociMiin n- T« mrnaei mmumr	rt « 1 ™
0,lin. I.TBO-1 »m -	T
-tm - umrrn: iz-rzliaonl tisa«'«:,H n 4j-T ii—i MiiOTM knr»rmet n Jra : aoiiivn » * C« ku c"> h"ts pi.tlM .riior t bitmi	f" 1
aa.i..oi i. . r« - I i"1«1 llc rv,,,u cM	"i «9SCI in r»r n rmmr-
rrw m minut: mrauirr: iocčx r.irtni j ismrr r nat rvt BU.-' f: vs.r£ nm a"*': tui icr n ctcf-MrccT n;irm iit^-— fciiaiUa : rvtmre* it pnfttc ff ira pt ; budita :	mr*1
r ima c"- » - ntaHasa » utufi u-i cm. * rr-«nu retrra -en UT»
C«. »— ''niflu « H nt p; vretn. Vro-nmr-ii: « laorn nt.-a u P <-w ncr.i- nrr nii3»cfi -^iti «el.i !«»•
tU.

: r— -
Josip Spltrirl Dem;
L.	I H
Kariovarski Ž5)«SČI! IE PrtiJCVC! PTEŠrt
t )'Otrr*t z ■ ;u.».«it.il<
i i-m t» zcn^-rirti jrT/arucm u M rvi » pr noči pnim*i zrmitdbrm %rn*airn.
» i/ t«arx ^»kT- fir> r t-»»i t -J.J-H '-n.fi. i	t saaJfeašvi
• »-	ir. fr>'»u»	u-
c.i»	Pr:cak.ta ...^aia am^
oaz.
Cm	ikefih** * krm.
p- aeirtil ate isti
1»« ! -vrp<* » MJLTU fC.	»
Wr	I*-« n m Aon t
•««anaa. k»a: u u nf- ua m tmb»-
Oklic.
\ srear dne 5. aprili t. 1. cb P. uri dopoldne prodajalo se bode potem iivni c-trr-e ;r. r:
umetno in trgovske vrtnarstvo \lofcija jiorsifa u ljubljani
xežvtzja in edina strcfavnjsžrz -.r^ semensko trgovina i a jfranjske*
z+lfr^iA. y*imnftutmh in evotUtnih jn^ tra^.a m prstna. 7n s* tudi rfdtljv}^ fveji ir. ?uht top*? ir. venci s trahpvi j. naptsi kakor mnogo.rytrtm cv*tLc e v loncih. Prepariram* pttlme in up v tc	^
dapoči predmeti, po najnižjih cenah. Ce-.ik h brezplačno in fran^o.a^ v 202: D 10—s rajpolagv.
MSilll
A-ctenu Dolenca v Petkove, pn Pomh,
i r i anc'i it B«f > pttr.^»iti» w»i' ura	i
n>c8. r> n •< « ji i t>ict t mu putarBMt a aruf :ErS« icos aj ftn^ ririt	tr*	.|rw a
I.sw pl ven o* m > mu jmim	«•• r luj
•u ui Mire
2i)in Srn 1 m ra ! »ff
ti?D 1-:	Frmt S r.toret.
Gffltstia mmi stresi? opeta
ii portland - cementa in pesk«
akojšr e~u p.aiiiu
na graščini Raka pri krškem
vir.Ma pojod* nzre vs-ebine. stroji zt seno vemit zdevat. m obračat mistilnic«. stroj zi irr »ra:. hstiinia zt r:to itd
dtn. dne 6. spri.« ; 1. dopoldne or i a- se bo vrJiii
podrobna prodaja
-iie'.o»»ieJ; u Knzjilo
[ Janko" Traun
:iielor»te!; cejccjraus. Clmce fr. lEhljui.
nrt r»>ni«c-> senožen pords tn posiopij |
ra h-k-tši-err brodu tn nt Hudenjah na mesa poiDir. itvne dražbe in proti pla- i
i i
z draet domaši Dprztm
Oeiasili w ae »ferajan* nt kanftetek st Selc pod L;abhsnc. ©J i_i
— " k-	1- h.z^e in proti pia-
JSfln » vefitemih obrokih — Natančni po-g-o- se r»edc nt dan dražbe mod i-i Kjipci k »ijiiSnc v»bijo k tem« dražbam«.
i Dr. pl. Foedransperg t
St. Jakoba trg št 2
- ordinira zopet ~
S'S i i
it ne * šxx I apnia rretetfl » last*« Mie t brrnak.
t .1«	PCC TTTtfTi.ig ^lsor.n
a je nasfrce
aertvi. 6TPH
Popolno prepričanj«.
TtmjH Busut n o«^ ^
btt k <«*
i . intari. m«^.
__~ ^_k .. .	-r. ,
II.IIM l»utjim » W»"<
«*>0«aaMkl »»i«"" ' _ »• »t * *»«ti«.a	v
A. inujmi *

HERB*BJiV-Jtv -m
podfosfornoklsll
apoeni železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo idravnikov odobreni in priporočeni
mr prsni sirup
je sle« odstranjujoče In kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in posptSuje reditev. To za tvorjenje krvi tako važno želeno je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabnyjevega upnenega železnega sirupa K 2-50, po poŠti 10 h več u zavijanje.	2007 D 14—8
Svarilo! Vaspred
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnyJev apnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino lidelouuje la gltm raiposlljite?: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkeit"
Wlen, Vlit Kalaeritrane 73-7S. Zaloga akoro r vseh lekarnah.
V zalogi jo nadajjo pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschliiger, L Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; B el j a k: L. Ass-mann, Jobst ASchneider; Breže: G. ElsSsser dediči: Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-
Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; LSiegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg. P. Prendini dediči, M. Ravasini. Dr.J. Sera vallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst; Volšperk: I. Huth. 1968 18- 14

M
Slovenci!
v domačo trgovino
479 D 19-2
sv. Cirilu In Metodu
sv. Cirilu In Metodu
v LJubljani, Lingarjeve ulice 1
aer nasproti loteriji -m
kjer se dobiva flno moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina
ae po salo nizkih cenah.
PoStena in prijatna postrežba.
1980 D 24—9
Grnest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & Ki
trgovina železain in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Nizke cene l
Velika zaloga
strojev
Zahtevajte pri nakupu
702 D 23
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
ESI
z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi.
===== Pere izvrstno. =====
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno f Dobiva se povsod I	znamko JELEN".
I JURIJ SGHIGHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
OOOOOOOOOOOCM
Moderno toaleto
si more oskrbeti vsaka dama za majhen denar. Zahtevajte v to svrho
brezplačno in poSfnlne prosto
doposlatev naše zbirke vzorcev, kjer so zbrane vse novosti volnenega, perilnega modnega blaga 476 D kakor tudi kotenine in platnlne (2—2)
po cenah brez konkurence. Ilustr. krasni modni album toalet, konfekcij, klobukov, gosposkih mod, luksurioznih in rablj ivih predmetov na razpolago zastonj In franko.
= „Wiener-Moden Union" =
komandltna dražba
Dunaj, I. Schottenring štev. 10.
II 8 ■/■'(skuto ali mohant), dalje krompir, zeleno VIP ali belo fi£olico,'prekajeno slanino (špeh) J I Igrali domačo mast_(žmavc) klobase, meso
(šunke), Jtudi 'jabolka itd. kupuje v vsaki množini
Peter Alešovec, Zasip P. Bled Gorenjsko.
Prosim, naj se ra ta oglas opozore tudi oni, ki i nuj o tako blago, a ne bero časopisov. 488 D (2)
Iz proste roke je naprodaj zelo v dobrem stanu
graščina v Mokronogu
poleg te je obširen vrt, 10 oralov njiv, 20 oralov travnikov, tri orale vinogradov in 500 (petsto) oralov v lepi rasti različnega gozda. Natančni pogoji se zvedo pri lastniku Anton Mavsarju v Mokronogu. 352 D 3-3
+ Suhost +
Lepa popolna telesna razvitost ** dosele * uporabo tak. »*\fatn. Manatolin praška ta moč. odlik, t tint. svetinjami v J\»riru in Londonu t904 od M. Vienemanna v Hatlu. Naglo pospeš. telesne moči* ojaeenje celega Hveevjat r 6 -9 tednih do SOjuntov na teki. Ždravn. pripor. Zajame, neikodl. Strogo reelno. Mnogo tahvalnie. Cena kartonu • navodilom kron	bre*
poštnine, trije Kartoni K 7'SO franko.	20*1 D 24-9
Glavna zaloga za Avstro • Ogrsko ,,Orlov« lekarna4,, Komotov (Čeiko) o 1202 B
Čevlji
gld. 1-30
le aaradl »ellke raloge 1 par t» KOapode, 1 par r.a dame, 1 par u deklice, 1 par ra otroke, moda! ferljl, lepaolillk«, lahna la prijetna noinja ra vsak letni ras. (T rti 4 pari <jl<i. VSO.
ltazpoSllla sc proti poizetju, zamen* dotoljena. Pol*-£ te^a ae prodajajo rt* Trate čeTljev do najfinejše po čudo.lto nizkih cenah	360 D 1-1
l/voz in izvoz Eberson,
Dunaj. 7. okraj. Kaiaeratraase !*i Cenik zastonj in franko.
Ceno Češko posteljno perje
5 ktf novega skubljenega K g 60. bolj-iega K J 2 —; belega, jako mehkega, aknbljenega K 18 ; kron 24 — sneinobeiega, mehkega, jkub-llenega K 30 -; kron 36 —. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroikov
Besedikt Sachsel. Lobes 159 p. Pizen na Češkem.
Hiša
z nekoliko zemljiščem in vrtom se proda iz proste roke v Gabrijah št. 64 po domače pri .zlatarju" pri Moravčah. - Kupci naj se oglasijo pri lastniku D. Rovšeku, fotograf v Ljubljani. Kolodvorske ul 32. 478 D 2 2
Akademija Friedberg ]
pri Frankfurtu o. M.
politehn. zavod
za »trojne, elektro- in itavb. inženirje in arhl-265 D tekt«. 8-4
Proti otekUnl na vratu In
guši (krofu)
vedno vspešno deluje balzam proti goši (steklenica 2 K.) - Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko
Orlova lekarna, Komotov
na Češkem. 1906a D 3-3
Najceneje dobite Stroje
za rezanje, gepeijne, mla-tllnice, motorje, trombe in klinje pri fran Zemanu,
Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. 1907 D 10-10
Naznanilo.
P«nji, stanovanje čebel, (Hienemvohnung) iz močnega lesa, s stisnjenimi (prešsnimi) slamnatimi stenami, v trstiku in špagatom vezeno: s 4 oddelki po 40 romičev K 14, s 3 oddelki po 30 romičt-v K 11, z 2 oddelkoma po 20 romiCev K 8.50. - —
Pololenl a IG romlH KH-50 Z.o-iranjc atene 1, leaa 1 K ceneje Izdel.ao panji po dun. druStrenl meri. NaroHiJejo »c od poataje Spleifetd, poillj^jo pa po pojt-nem porretju.
/a oblla naročila ae aajrljnd-atje priporoča	65513 3 -1
Leopold Vake,
kovom učcnca, Služba
,lval'
Zdravniško priporočena zdravilna zeliščna primes h ko-pelim za odrasle in otroke.
Kopeli z .,lvalom" učintnjejo čudovito d, pretim, revmatiima. živčnih boVznih. ol> pomanjkanja
spania. mrzl« sti rok in nog, hipo-horidriji, bledicnotti, n*duhi. ohromelosti, kroih, tarnakanju postelje, za kožne bolezni, hemoroide, želodčne bolezni itd
Kopeli % ..Ivalom JačiJo živoe. obnavljajo kri.
Fi i ljudeh, ki se kopljejo z , I v« Ion/, | delnjota kri in živčni sistem normalno, čuti se zbistrijo, kar pro-vzroči splošen dober p >« utek; du- i Serna in telesna moč naraste, člo- j vek se čuti zdravega in sreeneg« in si s tem podaljša življenje, za naj«eč ljudi prekratko
lo akatljlc za 10 kopeli atane 12 K. 20 škatljlc za 20 kopeli 20 K. franko In carine prosto 659 D 6—1 j
Razpošilja po povzetju ali če se | pošH- d*nui naprej edini upravičeni izdelovalec
Ludovico Pollak
v M lanu, Italijansko.
VVsma stanejo Ift h, dopisnice 10 \\.
Dopisovanje v vseh jezikih J* lilavna za!oga za Avstro-Ogrsko M. Fclth. Dunaj VI , Marla-hilferstrasse 45.
Učenec,
kateri ima veselje in zmožnost do trgovine,
se sprejme
v trgovino mešanega blaga pri Ivanu Levstek v So-dražici pri Ribnici.
358 D 3-3
dobrih p.Jtenlh -UrUer alna. II?. Janez llrobrlč, koraAkl mejater razne*, o.trejca orodja »Urahorem pri llakeku, potu
650 I) 2 -1 Cerknica.
Novo življenje
' prinaša novpridobitek. Za-i htevajte, da se zastonj po šlje naš llustrovani cenik Kem. 'ndustrij. tovarna Siebenhirten p Dunaju. 658 I) a 1
cerkvenika in organista pri Sv. Jakobu ob Savi jc razpisana do 24. aprila t. I. i Siaiovanjc prosto. (Cenjeni in rokodclci imajo prednost. 628 0 1-1
gralci na citre dobe C predlog i cenik "zastonj pri
J Neuktrehnerju, Gorkau češko.
651 D 3 -1
I
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vaako nesnago,
ker se po tej lahko rsak« tudi n»'m»nj4» rana raimje » zelo budo. težko oidratlji.o rino T.o 40 let «« je '»-kanilo me"ilno rl.čno mazil«. t»ki imen .rai ■• pralko domače mazilo kot »aaeolji -o aredateo z« »bic«o lo ridrzoje rane Hat«, o v.iuje iMe. o 1»j -1" j f m.tje in bolečine, hladi in poapeSuje i.iceljenje.
—a— Razpoillja se vsak dan 1 pu>ica 70 vin. Proti pred-pl»filu K S Iti ie pošljejo 4 pnJice. ali K 4 60 fi puiic pu-Jtnine prosto ri. v?:iko j.ost*jo
a.rstro-ogrskc monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGHER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
registr. zadruga z aeMMjeaia pmitrta
v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vloit po
2 D 12-4
41
mizar t Strua-n
Z
vajenca za
giovnikarskiobrt
sprejme Jakob Strekel,
~ glavnikar r Škofjiloki. 656 D 5-1
bret odbitka realnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje
Uradne ure od 8. 12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti m potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41 - Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojil-
Denarni promet K 23,806.306 40. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
»ooooooooooooot
oooooooooooooooo
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
najnovejšega žameta, avilnatsaa volnenega, modnega in perila.'
ga blaga je v Ljubljani
Špltalsbe ulice Jte«, s
pri
R. Miklauc.
I)o*le «o tudi zelo lepe svilnate in poj. svilnate rute inšerpe. Karngarn, S e vijot dosking, sukno, sploh vse vrste blaga a molke obleke so v posebnem oddelku u razpolago in sicer čez tisoč različnih vzor cev od najcenejše do najfinejše vrste. Vzorci na zahtevo poštnine prosto,
Cene zanesljivo poštene! = Tvrdka obstoji bMwi 4« let. =
Za nakup
lepega, dobrega in trpeinega gvantnefi blaga bodi kot najbolj priporočena gvutsi
trgovina
484 D 6 2
,Pri Škofu'
Ljubljana, PogačmJeu (sadni trg}
v veliki mestni hiSi naspr. mokarjev.
Najnovejši tibeti, kambrikl, kakor tudi svilnate rute zadnje novosti v velikanski izberi Bela močna kotenina (škofova kote-nina) po ceni brez enakosti velja cel kos 40 metrov gld. 8*40, katera sc tudi po poštnem povzetju pošilja.
I,epc rute iz blaga, piketaste rute, predpasnike domačega izdelka, satenaste in navadne koltre, kotenina 140 cm široka ta rjuhe, mizne prte, antle, žepne rute itd.
Vse navedeno je zanesljivo dobro blago po primerni nizki ceni vsled velikega ktiakupa in majhnih stroškov.
Šivalni ctrnii najboljši in najcenejši ter JlVdlDl SllOJl večji izberi se dobe v KMN& tudi razna zraven spadajoča del«. ČOtltHftli oljt, »vila za umetno vezanj« i t. d. se d« po lak« nizki caal. Za staje se jamfii » Stroji se prodajajo tudi ne maaoina obmre. rru
2006
za umetno vezenje vsak dan brtZPllf"0-
Cenike pošiljam zastonj.
Lorenc Rebolj, =
zaloga iminttl stroj«* lil kolo v Kranja
1)6 D 12-9 Glavni trg št. 189.
Pozor Amerikam*
in vsi, ki prihajat« v LJubljane, na no* W
vino in zalogo izgotovljeaik
mM in žemkHr oMeL5
domačega izdelka. Velika zaloga sukna, ob** srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik a znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih uli«o Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
278 D 24 -3 M»rlja ItOV*«*! ^^
Tlaka: .KatolUka TUktm*