NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI~NICA LJUBLJANA, Turja~ka 1 Datum: 4.5.1992 Stev.: S-95/2 ~.. ,. 22.4.1992 je strokovni svet za knjižničarstvo RS obravnaval gradivo Domoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu, skupaj s popravki, ki vam jih po~iljamo1in sprejel naslednje sklepe: l. Strokovni svet za knjižničarstvo sprejme gradivo "&omoznanska dejavnost v knjižničnem informacijskem sistemu" kot strokovno izhodi~če, ki naj ga Enota za razvoj knjižničarstva uveljavlja v bibliotekarski stroki. 2. Ministrstvo za kulturo naj ta strokovna izhodi~ča upo~teva pri financiranju te dejavnosti. 3. Terminolo~ka komisija naj ~e natančneje definira domoznansko dejavnost. POPRAVKI V GRADIVU DOMOZNANSKA DEJAVNOST V KIS -str. 3, drugi odstavek, zadnja vrsta: besedo upravno spremenimo v upravno -geografski -str. 6, tretja vrsta " ••• predloga je l~hko Register ••• in tudi geslovnik", spremenimo v " ••• predlogi sta Register••• 1n geslovnik domoznanske zbirke UKM••• " j. I -str. 8, osma vrsta: dodamo " ••• dru~tev••• itd." str. 15, zadnja vrsta: črtamo oklepaj in vsebino v njem -str. 21, tretja vrsta dodamo: ••• merilih in ostale periodike. -str. 24, enajsta vrsta: spremenimo ~tevilko 5000 v 3000. DOMOZNANSKA DEJAVNOST V KNJI~NI~NEM INFORMAC~JSKEM SISTEMU SLOVENIJE Pripravili: Tomaž K~be (NUK), Vilma Krapež (Sne Koper), Silva NovI jan (NUK), Nataša Petrov (SIK Novo mesto) rl Bernard Rajh (UKM), Miša Sepe (NUK), Lidija Wagner (NUK). VSEBINA ,i str. " l. Uvod 2 - 2. Knjižnično gradivo 3 .~-i 3. Funkcije d9moznanske dejavnosti 4 -Obdelava domoznansk~ga gradiva .~ 5 -članek 6 4. sistem domoznanske dejavnosti 18 Razdelitev domoznanske dejavnosti 19 SIK III -V 19 SIK 1 -II 20 Narodna knjižnica 22 " 5. Financiranje 23 6. Posebne zbirke 24 7. Zaključek 25 , . -2 ­ DOMOZNANSKA DEJAVNOST V KNJIZNIČNEM INFQRMACIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE l. UVOD Zakon o knjižničarstvu vIS. členu. določa, da se knjižnice na območju ene.ali več občin dogovorijo, katera knji~nica bo v okviru svoje dejavnosti zbirala in dokumentiralatudi domoznansko gra,divo. S'16. členom pa zavezuje knjd.žnice k usklajenemu delovanju in medsebojni pomoči pri opravljanju nalog in zagotavljanju.knji~ničarskih storitev. Ta d€Jločila pa I'ti.so-,~,adostovala za sistematično organi~iranje in izvajanje domoznanske dejavnosti na območju Slovenije, kljub temu da ni primanjkovalo teoretičnih izhodišč, temelječih nal praktičnih izkušnjah (glej Viri). z domoznansko dejavnostjo niso pokrita vsa območja Slovenije, za nekatera območja pa zbira in dokumentira.gradivo celo več knjižnic. Med knjižnicami, ki opravljajo to dejavnost, je velika razlika v obsegu in vrstah gradiva, k'j,..•ga izbirajo, v načinu obdelave, v dostopnosti. (5) Tako podobo domoznanske dejavnosti, naj bi "zakrivila" tudi preohlapna zakonska dikcija, ker ne pooblašča dolQčene vrste knjižnic (čeprav so smiselno izpostavljene splošnQizobraževalne knjižnice v občinah, večina teh v svojih ustanoviJtvenih aktih nima zapisane domoznanske dejavnosti), dogovQri med knjižnicami pa so, tudi zaradi njihove različne sto.pnje razvitosti in njihovega statusa v določenem kraju, zelo težki, ~e težji, če pri tem ni določen sklicatelj takega dogovora. Jasno fun~cijo ima v okviru domoznanske dejavnosti samo narodna knjižnica, ki jo~akon v 35. členu navaja kot zbirateljico in hraniteljico vsega knjižničnega gradiva, ki je nastaRo na območju Slovenije, knjižničnega gradiva o Sloven~ji, o Slovencih in pripadnikih italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji ter izdaj del slovenskih avtorjev v tujini in dr~gega knjižničnega gradiva iz tujine, natisnjenega v slovenskem jeziku. Večino tega gradiva zagotavlja narodni knjižni~i obvezni izvod. -3 - Tega prejem~jo tudi splošnoizobraževalne knjižnice v Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novem mestu, Novi Gorici, Ptuju in Ravnah ter Univerzitetna knjiZnica v Mariboru, ki so v večini primerovpovzelefunkcije: domoznanske dejavnosti po zgledu narodne knjižnice, le da so območje zožile na regijo. SplošnoizobL"aževalne knjižnice 11.1. do V. skupine opravljajo dejavnost same; nekatere so jo poverile knjižnicam II. skupine, nekatere univerzitetni knjižnici, nekatere pa so naloge zaupale celo ustanovam zunaj KIS-a. Novo pobudo.za sistematično organiziranje in izvajanje domoznanske4dejavnosti je dala kooperativna obdelava knjižničnega gradiva in želja po dostopnosti gradiva in informacij s področja domoznanstva. NUK je imenoval delovno skupino, ki:je ob upoštevanju.dosedanjih zapisanih in praktično izvajanih izhodišč oblikovala to'gradivo. V njem so natančneje definirane posamezne funkcije domoznanske dejavnosti, ki so dosedaj zaradi preohlapne dikcije povzročale težave, podana pa je tudi shema možne organizacije,domoznansk:e dejavnosti, ki dopušča fleksibilno prilagajanje; le-te upravno -geografski ureditvi Slovenije. Cilj teh smernic (ki so dopolnilo in povzetek gradiva navedenega pod Viri) je organizaclJa mreže domoznanske dejavnosti,s katero bodo pokrita: vsa območja Slovenije, da bo s posameznimi'~funkcijami domoznanske dejavnosti in z vsemi zagotovljena dostopnost domoznanskega gradiva in informacij ne glede najto, kje se bo gradivo hranilo oz. arhiviralo. Prebivalci naj bi bili v skladu s svoJlmi potrebami tekoče informirani10 aktualnih dogodkih; in dogajanju na svojem območju, seznanjeni s podobo razvoja -zgodovine.svojega območja, ter informirani lO dosegljivostii gradiva in informacij o svojem območju.To~območje pa je ožje občinsko, širše regijsko in državno. 2. KNJIZNICNO GRADIVO DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI l. PO vsebini delimo domoznansko gradivo na: a) Primarno domoznansko gradivo, ki govori o kraju samem, je vsebinsko vezano na kraj. To gradivo zbirajo vse splošnoizobraževalne knjižnice. b) Sekundarno domoznansko gradivo je ~o izvoru vezano na kraj. Z o~;a;e!:labko.založni,k, izda'atel: tiskarna .avtor ki ( -4 - Sekundarno domoznansko gradivo zbirajo splošnoizobraževalne knjižnice I. in II. skupine po strogo selektivnem merilu, z upoštevanjem specifike okolja, in sicer: -z upoštevanjem avtorstva: dela avtorjev, ki so živeli (živijo) in delovali (delujejo) na domoznanskem območju dalj časa. Samo rojstvo ali smrt avtorja na območju ni kriterij za zbiranje njegovih del, z upoštevanjem založnika, izdajatelja, tiskarja v primeru, da gre za posebne izdaje (dostopne na trgu v omejenem obsegu ali le lokalno). 2. PO obliki zajema domoznansko gradivo: -monografije (knjige) -serijske publikacije (časniki, časopisi, vrstne publikacije) -članki (deli serijskih publikacij ali monografij; različni časnikarski prispevki, poročila, intervjuji, literarni prispevki ••• separat ni članekl) -siva literatura (kar ni dostopno v prosti prodaji; po fizični obliki pa je lahko monografija, serijska publikacija, drobni tisk ali neknjižno gradivo) -neknjižno gradivo (rokopisi, tipkopisi, kartografsko gradivo, muzikalije, notno gradivo, fotografije, razglednice, plakati, grafični listi, avdio, video gradivo, drobni tiski, računalniški zapisi). 3. FUNKCIJE DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI Sistem domoznanske dejavnosti temelji na načelih dostopnosti, enotnosti in racionalnosti, s katerimi je opredeljena vsaka funkcija te dejavnosti od evidentiranja domoznanskega gradiva do njegovega posredovanja in posredovanja informacij. Enakovrednost vseh funkcij je pogoj za delovanje sistema, zato je npr. prva funkcija evidentiranje enako pomembna in odgovorna kot vse naslednje in jo morajo enako odgovorno opravljati vse knjižnice. -5 ­ l. Evidentiranje domoznanskega gradiva: opravljajo vse knjižnice. 2. Pridobivanje: opravljajo vse knjižnice, a selekcionirano. 3. Obdelava: opravljajo vse knjižnice, a selekcionirano po stopnjah zahtevnosti in vrsti obdelave. 4. Postavitev gradiva: vse knjižnice, lahko različno. 5. Posredovanje gradiva in informacij: vse knjižnice, a različno glede na stopnjo zahtevnosti uporabnikove potrebe. 6. Arhiviranje: samo narodna knjižnica. OBDELAVA DOMOZNANSKEGA GRADIVA Ta predlog za obdelavo domoznanskega gradiva velja predvsem za kooperativno obdelavo preko vzajemnega kataloga (VK), pr:i,ncipi obdelave pa se lahko priredijo tudi za drugačen način obdelave (klasičen ali drug računalni~ki program). 1. MONOGRAFIJE -Monografije se obdeluje direktno on-line po pravilih, ki veljajo za monografske publikacije za VK (struktura UNIMARC, katalogizacija po ISBD (M), kompleten bibliografski opis). -NUK da osnovne kriterije, katera polja se izpolnjujejo za bibliografski opis in vsebinsko obdelavo. -Prioriteta obdelave monografij za VK: gradivo obdela tista knjižnica, ki prva gradivo dobi, NUK pa ima redakcijsko funkcijo. Knjižnice, ki niso vključene v VR, obdelujejo monografije po klasični ali drugačni poti. Tudi za to obdelavo priporočamo pravila ISBD (M). -6 ­ -Vsebinska obdelava: UDK obvezno (za VK je polje 675a) gesla neobvezno (za VK polja 600-609 ali 610a), predlogi sta Register Slovenske bibliografije za k*jige za leto 1990 in naprej (tiskana oblika) in geslovnik domoznanske zbirke UKM (v tiskani obliki)~ Za VK je temelj Register Slovenske bibliografije. abstrakt neobvezno (za VK polje 330a). 2. SERIJSKE PUBLIKACIJE -Slovenske serijske publikacije praviloma vnaŠa v VK le NUK. Ostalim knjižnicam ne priporočamo vnosa v VK1zaradi kontrole ISSN številke. Vnos je možen le v primeru, č~ je ISSN 100 % znana za določeno serijsko publikacijo in čeJše ni v bazi. Tuje serijske publikacije bi morale biti že vključene v centralni katalog tuje periodike. če tuja periodika še ni vkljuGena, je potrebno preverjanje ISSN štev~lke preko baze ISDS. če določenega naslova serijske publikapije ni v ISDS bazi, se ga vnese v VK po pravilih za vnašantie tuje periodike (glej COBISS priročnik). -Knjižnice, ki niso vključene v VK, lahko obdJdujejo serijske publikacije na drug način, vendar priporočamp obdelavo po pravilih ISBD (S). -Vsebinska obdelava serijskih publikacij: UDK obvezno (za VK polje 675a) --gesla neobvezno (za VK 600-609 ali 610 a) čLANKI V SLOVENSKI BIBLIOGRAFIJI Zbiranje 1n izbor člankov za SB Naš predmet zbiranja in izbiranja je članek v serijskih publikacijah in zbornikih. Narodna in univerzitetna knjižnica (nadalje NUK) kot nacionalna knjižnica dobiva serijske -7 ­ publikacije koL obvezni izvud slovt::nskih ti~kc1iil. Pri ki-lji~n€m gradivu smo se odločili upoštevati kot kriterij slovenike narodnostni princip. Publikacija mOl'.a zadostiti vsaj enemu od treh pogojev: slovenski avtor slovenski jezik slovenska založba Podobna merila veljajo tudi za časopisje, kamor so vključene • tudi serijske publikacije zamejskih ASlovencev, izseljencev in 1 emigrantov. časopisje, ki ga izdajajo medr:epubliška ali .~ mednarodna uredništva, upoštevamo le, kadar je sedež redakcije v Republiki Sloveniji. :'j Pri knjižnem gradivu in časopisju zbiram,?~slovenikol ki izhaja -.~ tudi izven naših meja, pri članku pa je to neizvedljivo. -._.~ Bibliografija nastaja na temelju primarnih dokumentov (de visu), tako da bi morali v tem primeru zbitrati vse tuje :.~ periodične publikacije, kjer je objavI jent!lanek našega _'1 avtorja. Zavedamo se, da tako izgubimo velli.k del strokovnih in znanstvenih člankov naših avtorjev, Iki objavljajo svoja dela v i tujih serijskih publikacijah in zbolmikih.1 Delno so te vrzeli ..•.•~ pokrite z INDOK centri, s strokovnimi bibl!iografijami in bibliografijami obeh slovenskih uhiverz. --~} Slovenska bibliografija zbira članke iz ča;sopisov in časnikov, 'lvrstnih publikacij ter zbornikov. Navadno -poznajo bibliografije dvostopenjski način zbiranja. Prip:vvi stopnji gre za odločitev, iz katerih serijskih publikacij! bo potekal izbor, ;~ druga stopnja pa je selekcija člankov iz i-zbranega gradiva.( --~~ Slovenska bibliografija ne uporablja dvost~openjskega sistema• . :1, PregledUje skoraj vse naslove periodičnih ;Publikacij, izjema so .J le šolska glasila in glasila delovnih orga-nizacij, ki pa jih -.~ občasno vendarle pregleduje, da preveri I če se morda le ni spremenil koncept vsebine. 1 Zaradi lažjega prikaza bQm skušala v grobe~ podati nadaljno shematsko razdelitev serijskih publikacij: A. čASOPISI a) znanstveni in strokovni časopisi ~ b) časopisi splošne vsebine, vendar vsebinsko kritični c) poljudnoznanstveni časopisi -8 ­ B. ILUSTRIRANE REVIJE C. ČASNIKI a;)dnevniki b) 'čashiki, ki ne: izhajajo dnevno J.n lokalni časniki č. GLASILA, BILTENI a' ~olska glasila b) 9lasila delovnih organizaclJ c) 9lasila razniWdruštev itd. D. VRSTE PUBLIKACIJ a) . 1<:oledarji b) zborniki (znanstveni,.~ strokovni, domoznanski, drugi) A-a) Izbor članka je najl~žji'l pri znanstvenih in strokovnih časopisih. Običajno so časopisi lepo in pregledno urejeni. članki" ki nosijo vsebinsko težo~ imajo izvleček (abstract) v slovenskem jeziku inI v b,ljem svetovnem jeziku; nekateri imajo tudiJUDK ali kakšen ~ruglklasifikatorski vrstilec, deskriptorje ali ključne besede, ma koncu pa še avtorski povzetek v tujem jeziku. Vse te članke uvrščamo v naš izbor. Na koncu posameznih številk časopisa so ebič~jno razne novice strokovnih društev, poročila ali druga sporočila. Pri izboru tovrstne prispeVke izpuščamo. Zbiramo le bi«?grafije pomembnih oseb ali intervjuje z njimi, nekrologe ipd. V poštev pridejo tudi poročila oziroma recenzije knjig slovenskih avtorjev ne glede na to, ali so izšle pri nas ali v tuji~i (kriterij slovenike pri monografijah), knjig ~ kij s'o izšle v slovenščini oziroma prl slovenski založbi. V~asih prinašajo taki časopisi tudi "literarne prispevke~, ki so običajno pisani v obliki spominov na delo posameznega strokovnjaka. Tudi take članke uvrščamo v bibliografijo.Kar nekaj!takih primerov je med zdravniki, ki jim tako pisanje pomeni sprostitev (primer Eman Pertl). PO vsebini bi v isto~sku~ino morali uvrstiti tudi tiste znanstvene in strokovne časopise, ki izhajajo v Sloveniji, imajo pa medrepubliški ali celo mednarodni značaj, le sedež uredništva je v Sloveniji. Tu velja kot kriterij izbora za članek: -slovenski avtor -slovenski jezik ( A-b) Za časopise splošne vsebine, če so vsebinsko dovolJ kritični, velja isto načelo izbora. Popisujemo vse strokovne članke. A-c) Poljudno-znanstveno časopisje sicer obravnava posamezna strokovna področja, vendar imajo članki premajhno vsebinsko težo. Pri izboru smo selektivni. V poštev pridejo le tisti članki, ki bi bili podlaga oz. informacija za nadaljnje strokovno delo. Podoben problem predstavlja tisto časopisje, ki je namenjeno določeni vrsti bralcev, vendar vsebuje veliko praktičnih nasvetov in premalo pravih strokovnih člankov (primeri: Lovec, Ribič, itd.). Pri izboru smo bolj kritični tudi tedaj, ko je na nekem vsebinskem področju že kakšen časopis. če gre za edini časopis, je selekcija sicer širša, vendar še vedno ne po načelu "vse po vrsti". V to skupino lahko uvrsti~Q tudi strokovno mladinsko periodiko. Zavedall):€( se, da mladi uporabnik prav tako potrebuje strokovne informacije, vendar njegovi starosti primerno. Primeri takih serijskih publikacij so: Proteus, Gea, Presek, ~ivljenje in tehnika, itd. vsi strokovni članki iz teh publikacij so popisani. Tudi z vidika avtorjev se nam zdi prav, da so taki članki obdelani, saj so pisci teh člankov v glavnem naši znani znanstveniki in strokovnjaki. Prav gotovo ni lahko pisati o strokovnih problemih in pojavih na nivoju za mladino ali celo otroka tako, da članek še vedno poda pravo vsebino in je hkrati razumljiv. Pri izboru so izpuščeni tisti članki, ki so v bistvu razne naloge, poročila s tekmovanj, srečanj, mladinskih taborov, ipd. B. Naslednja skupina so razne ilustrirane revije (Jana, Naša žena, 7D ••• ). Predmet našega zbiranja so: -strokovni članki -biografije -ne glede v kakšni obliki so (intervjuji, nekrologi, predstavitve .•• ) -potopisni članki -ki izhajajo v nadaljevanjih -podlistki -ki izhajajo v nadaljevanjih in imajo trajnejšo vsebinsko vrednost z vidika kulture, zgodovine ali literature ( \ ( -10 ..:. C-a) članke izbiramo tudi iz dnevnega časopisja (na primer: iz:tDela, Dnevnika, Večera). Navadno so dnevniki urejeni po rubrikah. Za bibliografe je najzanimivejša kulturna stran: -.kritike : kritike gledaliških predstav kritike slovenskih filmov kritike baletnih predstav kritike opernih predstav kritike koncertov kritike umetniških razstav kritike raznih festivalov kritike literarnih del Napovedi o kakšnem kulturnem dogodku nas ne zanimajo, temveč le članki, ki govore o izvršenem dogajanju. Zbiramo tudi: -daljše politične govore -članke s posameznih strokovnih področij, ki ~o navadno objavljeni v posebnih prilogah dnevnika (primer: Delo, priloga Znanje za razvoj) -biografske članke -članke, ki imajo trajnejšo kulturno ali zgodovinsko vreDnost -podlistke v nadaljevanjih -literarne prispevke, predvsem tiste, ki so objavljeni v posebnih prilogah (primer: Delo, priloga Književni listi) Ne zbiramo pa: dnevno političnih novic dnevnih družbenopolitičnih novic -dnevnih gospodarskih novic -novic lokalnega značaja -drobnih novičk -športnih rezultatov reklamnih novic -osmrtnic Večkrat naletimo na tehtne polemike v rubrikah, ki so namenjene objavi bralcev (primer: Delo -pisma bredcev ali Poštni predal). če se te polemike vlečejo skozi več številk dnevhika in imajo kritično vsebino pomembno za ves slovenski prostor, tedaj uvrstimo v bibliografijo tudi te. .' -11 ­ c-b) Podoben kriterij velja za časnike, ki ne izhajajo dnevno in za lokalno časopisje. V glavnem so značilnosti~nake kot pri dnevniku, le navadno je pogostnost izhajanja tedenska. Lokalno časopisje je bolj usmerjeno na lokalna dogajanja, tako na družbenopolitičnem, kulturnem in športnem področju kot tudi na ostalih področjih življenja. Pri izboru smo tukaj še bolj selektivni. V glavnem pridejo v poštev le kulturni dogodki ter nekaj domoznanskih člankov, biografski podatki in literarni prispevki. č-a) Naslednja kategorija so razna glasila in bilteni, ki jih izdajajo šole. Teh praviloma ne pregleduje~o. č-b) Najmočnejšo skupino po številu naslovov tvorijo glasila in bilteni, ki jih izdajajo delovne organizacije, je pa po kvaliteti najslabša. Le v izjemnih primerih izbereJ)lo kakšen članek, na primer ·tak, ki podaja zgodovinski razvoj kraja ali delovne organizacije ali pa je mord~ biografija znane osebe. č-c) Podobno velja za glasila raznih asociac1), to je korporacij oziroma društev, če ta niso že uvrščena glede na vsebino med strokovne časopise. Izbiramo le strokovne članke, biograifije in članke, ki imajo vsebino pomembno sikulturnega ali zgodovinskega vidika. D-a) Preostale so še vrstne publikacije, ~ki jih tudi uvrščamo med serijske publikacije. To so v glavnem almanahi, koledarji, ki izidejo enkrat na leto in zborniki (znanstveni, strokovni, domoznanski in drugi). Splošno načelo izbora člankov SB je, da ima članek trajnejšo kulturno ali zgodovinsko vrednost. Ravno pri koledarjih je mnogo člankov, ki sicer obravnavajo neko strokovno področje (primer: s področja tehnike, astronomije, medicine, etnografije, itd.), vendar so relativno kratki in vsebinsko premalo poglobljeni, četudi več kot zgolj informativni. OdloCamo se po naslednjih kriterijih: -če določeno strokovnq podroCje ni pokrito z nekim drugim strokovnim časopisom; potem tak članek izberemo, vendar pa mora vsebovati določ~ne strokovne osnove in podatke -literarne prispevke-!-kadar še niso hili nikjer objavljeni biografije -Clanki z domoznanskofvsebino in podobno D-b) Znanstveni in strokovni zborniki imajo iste kriterije za izbor kot so pri znanstvenihiin strokovnih časopisih. Domoznanski zborniki lahko izhajaj~ v določenih Casovnih zaporedjih. navadno kot letniki. T'daj jih obravnavamo kot periodične publikacije. Dogaja vpa1se, da te vrste zborniki izhajajo v nerednih časovnih presledkih, ki so daljši od enega leta. Do sedaj smo te zbornike obravnaval il kot monografije. Kriteriji izbora člankov iz njih4so isti za obe vrsti domoznanskih zbornikov. Pravila soiPodobna kot za koledarje. Clanki z domoznansko vsebino:moJj'ajo imeti trajnejšo vrednost. Ne zanimajo nas aktualni 4ogodki, ki so včasih tudi del vsebine takega zbornika. Clanke izpisujemo tudiiizzbornikov, ki niso periodične publikacije. To so predvsem zborniki S posvetovanj in strokovnih srečanjteridomoznanski zborniki, ki jih ne obravnavamo kotsertjske publikacije. PO prvotnem dogovoru med narodnimi knjižnicami in Jugoslovanskim bibliografskim inštitutom (nadaljeJBI) so se taki zborniki obdelovali kot knjižno gradivo, Tv bibliografskem o~isu pa so imeli v opombi izpisano vsebino zbornika, kjer je bil naveden le naslov in avtor prispevka. To-je1veljalo v tistih primerih, ko so članki imeli skupno vsebinskOlklasifikacijo kot zbornik, se pravi takrat, kadar so vsi članki govorili o isti temi. Tako obdelani članki so bili v tiskahi obliki najdljivi prek imenskega kazala po avtorju. Bibliografika enota je bila zelo dolga, včasih cel stolpec prek cele straii, tisk je bil droban in nepregleden. Odkar pq:teka v jugoslovanskem prostoru računalniška obdelava članka on-line v vzajemnem katalogu, je bilo dogovorjeno, da se vsi;lčlanki iz zbornikov obdelujejo kot ostali članki, torej pe pravilih, ki veljajo za to vrsto gradiva. Primer 1: (zbornik strokovnega posvetovanja in članki obdelani kot vsebina ob monografski publikaciji) Simpozij o intrahospitalnim infekcijama (2. 1979; .Dubrovnik). Zbornik referata / II simpozij o intrahospitalnim infekcijama i 1 simpozij bolničkih službi, Dubrovnik, 21-23 ožujka 1979 ; {organizatorJ Savez društava medicinskih sestara Jugoslavije, Maribor [ij Podravka-Belupo, Koprivnica; [urednik Edo Vedriš].-Maribor: Savez društava medicinskih sestara Jugoslavije, 1979.-295 str.: ilustr.; 24 cm 2274 3.000 izv.-296479 Iz vsebine: Aseptička njega i sprečavanje hospitalnih infekcija za odjelu za neonataInu intenzivnu njegu novorodženčadi / A. Vračko, V. Cetin, Zlora] Konjajev. Hospitalne infekcije kot intravenskih katetera / Dušanka Arko -Mihev. Sterilizacija i čuvanje anestetičkog pribora / Krista Orešek. Organizacija službe prehrane u bolnici / Maruša Pavčič. Uloga kartoteke namernica u industrijski pripremljene hrane u planiranju prahrane u bolnicama / o. Debelič, M. Kočar. Organizacija centralne sterilizacije u kliničkom centru Ljubljana / Bara Pavčič-Trškan. Utjecaj klimatizacije na intrahospitalne infekcije / Bojan čokI. Utjecaj plinskih i tekučih medija na intrahospitalne infekcije / Jože Lipovec 616-022.3:614.48 Pri primerjavi izbora in obdelave članka sem upoštevala tiskane bibliografije in sicer: SB, Hrvatsko bibliografijo, Bibliografijo Jugoslavije in kot primer strokovne jugoslovanske bibliografije -Biomedicino lugoslavico. -14 - Tabela 1 -Izbor člankov iz serijskih publikacij ln zbornikov matična publikacija SB HB JBI BMI časopisi: A-a + + + + A-b + + + + A-c + + + ilustrirane revije B + ----~--------------------------------------------------------­ časniki: C-a c-b + + + glasila bilteni č-a č-b č-c + --------::'" -_...... -----------------------------------.--_..... -----------­ vrste publikacije D-a D-b + + + zborniki s posvetovanj + + + + domoznanski zbor­niki (monografije) + + SB --­Slovenska bibliografija HB --­Hrvatska bibliografija JBI Bibliografija Jugoslavije BMI Biomedicina Iugoslavica Slovenska bib1iografija ima širok kriterij izbora člankov. Razmišljali smo že o poostritvi kriterijev, kajti število člankov iz leta v leto narašča. Pojavljajo se tako problemi prostorske narave kot tudi smiselnosti tako širokega izbora, obvladovanja gradiva in njegove funkcije za uporabnika. Hrvaška bibliografija člankov upošteva le strokovni kriterij. članek mora biti objavljen v strokovnem oziroma znanstvenem časopisu, ki izhaja na ozemlju hrvaške republike~ Dogaja se, da naletimo na isti članek v strokovnem časopisu in v časopisju, ki nima značilnosti strokovnega časopisa. Hrvaška bibliografija -15 ­ izbere le prvi primer, SB oba. Če vključimo v primerjavo še , kriterije JBI, vidimo, da so ti širši od kriterijev za HB. Zdi se nam nedopustno, da bi tudi mi zavzeli tako sta'lišče, kot ga ima HB. JBI izbira članke tudi iz časnikov, za slovensko področj~ so to Delo, Dnevnik in Večer. Iz razpredelnice -Tabela 1 je razvidno, da so kriteriji pri znanstvenih in strokovnih časopisih v glavnem enaki za vse štiri bibliografije, bistvene razlike so pri ilustriranih revijah, vendar je tudi tu SB zelo stroga pri izboru. Naš izbor je izrazito širši pri časnikih, delno pri glasilih in biltenih, pri koledarjih in domoznanskih zbornikih. Iz primerjave sledi, da bi se težko odločili za vecJo selektivnost, saj moramo vedeti, da Slovenska bibliografija vendarle predstavlja nacionalno bazo in temelj za sekundarne publikacije; kot so enciklopedije, biografski leksikoni, leksikoni, krajevni leksikoni, itd. Opis članka v SB članek je tista zvrst bibliografskega gradiva, k~ najdlje ni imela svojega standarda, zato smo si morali sami oblikovati pravila ali vsaj dogovore v zvezi z njegovo obdelavo. Glavno načelo pri tem je bilo, da mora opis vsebovati vse tiste elemente, ki so potrebni za identifikacijo dokumenta -članka. Prvi element opisa je podatek o odgovornosti,t.j.primarno avtorstvo, ki vsebuje ime in priimek avtorja ali avtorjev. V primeru avtorske značnice nismo uporabljali znaka za inverzijo med priimkom in imenom. V tiskani obliki smo izpostavljali z grafičnim oblikovanjem (poudarjen tisk) ne le prvi podatek o primarni odgovornosti, ampak tudi naslednja dva, če je članek spisalo več avtorjev, s tem da smo upoštevali največ tri avtorje. Tu je bila bistvena razlika med opisom monografske publikacije in članka. če so pri pisanju članka sodelovali več kot trije avtorji, je bila prva beseda stvarnega naslova značnica. Vsi podatki primarne odgovornosti so bili v tem primeru navedeni v polju vsebine v območju opomb. -16 ­ OBDELAVA ČLANKA Članki se obdelujejo za vzajemni katalog (VK) po smernicah ISBD (CP) in ostalih pravilih za VK. -Za članke, ki se ne obdelujejo za VK, priporočamo obdelavo po smernicah ISBD (CP). -Za izbor člankov iz serijskih publikacij in monografij, ki se obdelujejo za VK velja kriterij izbora za Slovensko nacionalnO bibliografijo (SB). -V primeru, ko je izbor širši ali celo drugačen za domoznansko ( zbirko, se tisti deli, ki se razlikuje od kriterijev za SB, obdelujejo le na podsistemu in na lokalnem nivoju, za katerega pa priporočamo, da bi bil dostopen na sistemu ATLASS kot separatna zbirka, ki se po potrebi ažurira.cPodobno velja tudi za tiste zbirke, ki bodo obdelovane po drugačnih računalniških programih. podsistem še.ni izgrajen, za kar-pa mora poskrbeti IZUM (Inštitut informacijskih znanosti 'iz M~ribora). , . Vsebinska obdelava: Priporočamo obdelavo z UDK in z gesJ.l., najmanj pa z enim načinom: UDK (za VK polje 675a) gesla (za VK polja 600-609 ali 610a, podlaga je lahko Register SB knjige ali geslovnik UKM oz. usklajena oba geslovnika) ( abstrakt neobvezno (za VK polje 330 a zaželeno v slovenščini in angleščini), abstrakt se upošteva že kar avtorski, če ga članek že ima razdelijo se naslovi serijskih publikacij, iz katerih se ekscerpirajo članki glede na vsebinsko usmeritev knjižnice oz. INDOK-a), velja le za VK NUK je koordinator za delitev naslovov se~ijskih publikacij NUK je redaktor za kooperativno obdelavo člankov za VK. 4. SIVA LITERATURA Kadar ima siva literatura obliko knjige, veljajo pravila za obdelavo monografije, sicer pa pravila za neknjižno gradivo. -i7 ­ 5. NEKNJIZNO GRADIVO -Za obdelavo veljajo tisti ISBD standardi, katerim določeno gradivo pripada. Prav tako veljajo ta pravila za VK. Vsebinska obdelava za sivo literaturo in neknjižno gradivo: -UDK obvezen -gesla neobvezno, vendar priporočljivo -abstrakt neobvezno. Za določeno neknjižno gradivo, posebno za slikovno gradivo, bo potrebno izdelati kriterije izbora predvsem z vidika VK. (Velja le za tiste knjižnice, ki bodo to gradivo obdelovale za VK.) sistem, naj bi deloval podobno kot za članek (lokalni nivo). Za vse knjižnice, ki bodo kooperativno obdelovale domoznansko gradivo je obvezen tečaj iz UNIMARC strukture in vnašanja v VK za vsako vrsto gradiva posebej (monografije, serijske publikacije, članki, neknjižno gradivo). Narodna knjižnica je dol~ana poskrbeti za izobraževanje. 4. SISTEM DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI Nosilke domoznariske dejavnosti so splošnoizobraževalne knjižnice in narodna knjižnica, ki po potrebi sodelujejo z ostalimi knjižnicami zaradi evidentiranja, pridobivanja in dostopnosti domoznanskega gradiva. Temelj domoznanske dejavnosti je lokalna zbirka splošnoizopraževalne knjižnice, ki pa v sistemu domoznanske dejavnosti dopolnjuje nacionalno domoznansko zbirko, zato da bi z njeno pomočjo zadovoljevala uporabnikove potrebe po gradivu in informacijah. -18 ­ SIK 1. +11. ~(--~---------narodna --------7) < vse STK ( evidentiranje hranjenje pridobivanje posredovanje Sistem postavlja zaradi racionalnosti med splošnoizobraževalne knjižnice in narodno knjižnico splošnoizobraževalne knjižnice I. in II. skupine. Te opravljajo domoznansko dejavnost za širše območje (regijo) z večjo selektivnostjo zbiranja domoznanskega gradiva, kot jo imajo na občinski ravni, in z dogovorjeno strokovno obdelavo (formalno in vsebinsko) domoznanskega gradiva za splošnoizobraževalne knjižnice III. do v. skupine svojega območja in za narodno knjižnico. Knjižnice II. skupine prevzemajo koordinacij6 domoznanske dejavnosti za svoje območje v dogovoru z najbližjimi (upravno ali geografsko) knjižnicami III. do V. skupine in jim hkrati s tem zagotove ustrezen dostop do tega gradiva in informacij. Dogovor o sodelovanju pa sklenejo knjižnice II. skupine tudi z narodno knjižnico. Postopek za sklepanje dogovorov začne narodna knjižnica (nacionalni koordinator), ki s sklenitvijo dogovora s splošnoizobraževalnimi knjižnicami II. skupine hkrati oceni strokovno usposobljenost teh knjižnic za opravljanje domoznanske dejavnosti (verifikacija) in jim tako posredno omogoči sklepanje dogovorov s knjižnicami III. do V. skupine. V večjih mestih (Ljubljana, Maribor), kjer je več knjižnic II. skupine, je zaradi racionalnosti priporočljivo poveriti opraVljanje domoznanske dejavnosti mesta eni knjižnici