LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DVAJSETA KNJIGA 1969 ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI m UMETNOSTI V LJUBLjANi LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DVAJSETA KNJIGA 1969 ZALOŽILA SLOVENSKA \ K Al) EMI3 A ENAKOSTI t\ IMKTNOSTI \ LJUBLJANI Sprejeto ha seji predsedstva akademije dne 18. maja 19TÜ i Uredil akademik Milko K<>- Natismla tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani I ORGANIZACIJA Predsednik: Podpredsednik: Glavni tnjnik: PREDSHDSrVO (po sianju 31. decembta 1%")) Josip Vidmar. Anton K ii Ii e 1 j. Milko Kos. Hazrcdni lajniki; ). v razredu zu zgodovUiskein druzbene vede FrancS Sielt'. v razretlii za filoloske in Uterarne vede France K r> h 1 a r, 3. v razredu zu maiemalicne, liziknluc in tehniene vede v.d. lujniku Anton K u -hei j. 4. v razredu zu prirodoslovne in inedieinske vede Ivnn R a k o v e e. 5. i razredu za umetnosti Brafk« Kreit- Clani plennma Svehi ukademij znanosii in umetnosti SFRJj fosip V i d m o l1. Milk» kos. France Stele- VODILNI U S L U Ž B E N C I U P R AV E A K A D E M I J E (po stanju 31, decembra 1969; i. upravna pisarna Upravni direktor; dr. Lev Baebler. trajnica predsedstva: Nada Jesse. Sef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja T o m š e. 11. ZNANSTVENA PISARNA Strokoi ni sodelavec; mag. Jolanta G r o o - K. o z n k. III. BIBLIOTEKA 1 pravnik: Primož Ramo v I. U P R AVA I N S T I t U T O V IN KOMISIJ L INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA I pravnik: akad. dr. Srečko B roti ar. Znanstveni svet: akad, dr. Srečko B rod ar. a kad, tir. Jo v «rs H a d ž i, akad, dr. Ivan R a k o v e c , dopisni član dr. Sve-fozar I I e S i č. Znanstvena sodelavca: dr. France H abe. dr. Peter J ( a b i č, Višji strokovni sodelavec: Egon Pretner. Asiistenfa: Rado (i os p o d a r i c , Franc L e b e ji. Zunanji znaiistvemi sodelavec: dr. Valter Bohinec. 2. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: dopisni clan dr. Svetozar 1 1 e š i č. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Rrodar. akad. dr. Milko Kos. akad. dr. Ivan Rakove c , dopisni član dr. Sve-tozar 11 e š i Č. Višja znanstvena sodelavca: tir. Drago Meze. dr. Milan Šifre r. Višji strokovni sodelavec: Milan N a t e k. V okviru Inštituta, za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Kartograf strokovni sodelavec; Vilko F i nžga r. INSTITUT ZA PALEONTOLOGI JO Upravnik; akad. dr. Ivan li ti k o v e e. Znanstveni svet: akad. dr Srečko Broda r. akad. dr. Jovan Hud ži, akad, dr, Ivan Rakove c. Višji znanstveni sodelavec: dr. Rajko Pavlov er. Znanstveni sodelavec: dr. Dragica 1 n raset. 4, INŠTITUT ZA BIOLOGIJO L pravnjk: akad. dr, Jovan H a d ž i. Znanstveni svet: akad. dr. Jovan lladži. akad. dr. Alijn koši r, uni v. prof. dr. Janez M a t j a s i f1 , uuiv. prof, dr, Miroslav Zri, višji znanstveni sodelavec dr, Jaze Bole. Znanstveni svetnik: dopisni član dr. Maks W ru In- r. Višji znanstveni sodelavec: dr. Jože Bole. Znanstveni sodelavec: dr. Ivka M u n d u. Asistenti: Jan ( arneluiti, ing. Ivo P u n c e r , ing. Mitja Z u p a n c i č. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof, dr. Miroslav Z c i. Zunanja strokovna sodelavca: SreČku Grom, dr. ing. Vlado I r e g u b o v. Inštitut za biologijo ima še Biospcleološki laboratorij v Postojni, vodja: tir, Jože Bole, 5. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE Predsednik: dopisni član dr. Maks Wrabcr. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodnr, akad. dr. Jovan H a d ž i, akad. dr. Ivan R. a k o v e c , dopisni član dr. Sve-tozar 11 e 5i č , dopisni član dr. Maks W r a h e r, 6. INŠTITUT 7A ZGODOVINO "Upravnik: akad- dr. Milko kros, Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodnr, akad. dr. Milko Kos, akad. tir. P ralici' Stele, akad. dr, Pran Zwitter, ¿tJ Sekcija zu oboo in narod 110 zgodovino. Nnčein.ik: ukini. dr. Milko K o a. Znanstveni svetnik: dr. Pavle Blazni k. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Melitta P i v e i - S i e 1 e. b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik; akud. dr. ¡'ranče Stele. Znanstveni svetniki dr. Emilijam Cev C. Strokovni svet: akad. dr. France Stele, iiniv. prof. dr. Slane Mik u£, znanstveni svetnik dr. Emilijan Cev c. e) Sekcij ti za arheologijo. Načelnik: akad. dr. Srečko Br oda r. \ išja znanstvena sodelavca: dr. ing. Milja B r 0 d a r , dr. Alojz S c r c e 1 J. \ išja strokovna sodelavca: Stanislav jesxe. dr. Jar osla v S a š e 1, Strokovni svet; akad- dr. Srečko B rod ar. univ. prof. dr. Jože Kas telie. višji strokovni sodelavec Stanislav Jesse. 7. ORIENTAIJST1CNI INSTITUT 1 pravnik: akad. dr. \ iktor Korošce. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B r o d a r , akad. dr. ^ iktor Korošec, akad. dr. Milko Kos. akad. dr. France Štele, dopisni elau dr. Milan ti rosi1 I j. univ. prol. dr. Jože Kast 0 t i C. a INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZ I k Upravnik: akad. dr. Braiko Kreft. Znanstveni svet: akad. tir. France B e z 1 a j , akad. dr. Brat ko Kreft. univ. prof. dr. Anton Bajcc. znanstveni svetnik dr, France Tomiič. znanstveni svetnik dr. Jakob H i g I e r, a) Dialcktološku sekcija. Načelnik: znanstveni svetnik flr. Jakob H i g i c r. Asistent: Saša S e r n e C, Zunanji znanstveni sodelavce: univ, prof. dr, line Logar. b) Leksikološka sekcija. Načelnik; univ. prof. dr. Janko J u r a 11 e i e. Znanstvena Svetnika: dr. Lino Le g i š a. Božo V od 11 s e k. Višji strokovni sodelavci: Marija J u n e ž i č . Ivana K o- zlevčar, Joža Meze, Stanislav Suhadolnik, Asistenti: Milena Hajniek-Hols, Jeltsava j c n č i č, [ Oni a ž K o t o š c c . \ iktor M ajdi c . Zvonka L c a e r -Ha n C i ni, Ada V i d o v i e - M n h a , Franc N o v a k . VI arta Si 1 v e s t c r, c) Etimološko-ouomasiična sekcija. Načelnik: akad. dr. France B 6Z I a j. Asistent: Drago M e r tel j. č) Komisija /a slovensko gramatiko, filolngijo in pravopis. Predsednik: univ. prof. dr. Anton B a j e c. Znanstveni svetnik: dr, France Tomšič. 9. INSTITUT ZA LITERATURE l-pravnik: akad. dr. Anton O c v i r k. Znanstveni svet: akad. dr. France K o L I a r . akad. dr. Anton O č vi r k , akad. dr. Jotsip V i d m a r. Znanstveni svetniki: Alfonz Gsp a Q , Drago Šega. dr. Milena L' r s i č. \ iija strokovna sodelavca: Primož Kozak, Nada P r a š C I j. hi. INSTITUT ZA SI jO VENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. France Bezla j. Znanstveni .svet: akad. dr. France Bezla j, akad. tir, Brat ko Kreft, univ, prof. dr. Vilko Novak. prof. Višje pedagoške šole H oris Mer h ar, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan, znanstveni sodelavec Glasbeno-narodopisnega inštituta dr. Zmaga K ume*. Znanstvena svetnika: tir. Niko K u r e t, dr. Milko Matice-i o v. Asistent: Helena Lož ar. Zunanji strokovni sodelavci; univ, prof, dr. Vilko Novak, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan, prof. Ekonomske srednje Šole Petrina O C vi r k. 11. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE l[pravnik.: še ni izvoljen. Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Brecelj. akad. dr. Alija Košir. Zunanji znanstveni sodelavci: aniv. prof. dr. Stanko Banic, priinarij dr. Slavko Rakovec, univ. prof. dr. Miroslav K a 1 i š n i k. 12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik; akad, dr, Alija Kosti', Strokovni svet: akad. dr. Alija Košir. akad. dr. Viktor Korošec, akad. tir. France Štele. univ. profesorja ing. Albert Struna in dr. Stanko B a n t £. gram. profesor v pok. Franc K a p u s. a) Pravna sekcija: Načelnik: akad. tir. Viktor Korošec. Člani sekcije: akademiki — univ. profesorji dr. Gorazd K u -š e j, dr, Makso Š n u d e r 1, dr. Lado Vavpetič; univ. profesorji dr. Alojzij F i n ž g a r, dr. Avgust M u n d a , dr. Vladimir Murko, dr. LeOnid Pita m i C , univ. docent dr. Jaromir B e r n n. Znanstveni svetnik: dr. Vladimir K u k m a n. b) Tehniška sekcija: Načelnik: univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni sodelavci: ing. Stane B (t n a e (za papirno industrijo), univ. pruL ing. Boris C e r n i gaj (za strojništvo), ing. Venčeslav I untek (za zcleznice), univ, profesor dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. Leo Knez. (za varilstvo), univ, prof. ing, Franc Mlakar (za elektrotehniko), ing. I^cv Pipan (za raziskavo materiala), I,avo-slav Struna (za redakcijo), univ, prof. dr. ing, Srdjau T u r k (za gradbeništvo), ing. Lojze ?, n m e r (za gozdarstvo in lesno predelavo). Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr, France L o m- š i č. o) Medicinska sekcija: Načelnik: univ. prof. dr. Stanko B a n i č. Strokovni sodelavci: akad. dr. Alija Košir. univ. profesor dr. Janez B a t i s . pi-iinarij dr. Mirko K a r 1 i n . san, major v pokoju dr, Franc S ni er ein, asistent dr. Miklavž K o /. a k. Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Lino Legiš a. S tO Sekcijo lesno Sodeluje veterinarska podsekcija v naslednji sestavi: Predsednik: univ, prof. dr. Janez Bat is. Sodelavci: uriiv. prof. dr. Janez Banič, dr. Vlado Grego r o v i č , prof, dr. LeO R i g 1 e r , veter, svetnik v pokoju dr. i' rane Y e M e. č) Naravoslovna sekcija: Načelnik: 1' rane K a p li s, gimn. profesor v pokoju. Pomočnik načelnika sekcije: Milan N a t e k , višji strokovni sodelavec Inštituta za geografijo S AZU. Sodelavci: um V. profesorji dr. ing. Jože Duhovnik, dr. ing. Stanko'G raf enauer, akademik dr. Ivan R a k o-v e e. Oton S a j o v i c, d r. Alojzij V a d n a l; višji znanstveni sodelavec pulcontološkega inštituta S A ZU dr, Raj-ko Pavlo v ec in inšpektor prof. Stanko Urš ič. d) Umetnostna sekcija: Načelnik: akad. ilr, France S i c I e. Člani: akad. dr. Bratko K reft — za literaturo, akad. I,lici ja n M, S k c r j a n c in dopisni član dr, Dragotin Cvetko za glasbo, akad. dr, Bratko K ref i in profesor Pinn Mlakar za gledališko, filmsko in plesno umetnost, znanstveni svetnik tir. Fmilijan Cevc — za likovno umetnost. ti. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEG A IZSEf. JFNSTVA Predsednik sveta: akud. dr. t ran Zwitter. Člani sveta: akad. dr. Milko Kos, d opisni član dr. Sveioz.ar I 1 e 5 i č : vilji znanstveni sodelavec in vodja bibliografskega oddelku NUK prof, Janez Logar; samostojni svetovalec v skupščini SR S dr. Živko Sifrer; arhivar Arhiva Slovenije Ema Ume k ; od Slovenske izseljenske matice članica njenega izvršnega odbora Zima Vrsčaj, poslanec skupščine SKS Ivan Kreft, urednica Slovenskega izseljenskega koledarja Mila Senk. S K LI P g C I M A P ft E DS¿ DSTVO I L'pPuváa. ]nÍ¥urnu Ziiansiverta pisarna RafuDuvadstva K k un oni 4* 4 R i li Hot r k a Razredi Študijski C L-il 1er m zgodovino slOT(! El «i kog Q ÎZSPÎ ji! IIS1V il I L KAZUED III Stilu I 111 xg od« vinu I ( ) r k'H itt- liftiKni 113 £ K i it 1JI I: Soke i j JJ Olx'fl in na rud h a tg, ado vim & RA/REDI _I Inilitul IB Eluvpbtki 1 k IL Snkciju lili rti ud si nu K^üílotiuu Il, RAZRED I t [ls 11 (ut 7.a Ji LcrulM ri liiSiililt ZA •¡lavciiiitkQ III. Sufijo Iti. RAZKF.D [V. RAZRED Juïljttil .Ia HzUkpVQülí knn I ■ 11,5 (¡i ht 111 !íi.'i>Fiiií¡ji> in 7-ai'ud za LiirluKTjiriju lus i L int 2a IILllc'IIhlU- lujtijO i lislituL ZU biologija V. RAZ II KD I IftltKlll III iiiorticilisk,' I Oillict ?LI Ult'iillljfl ftvM, Ilute ill gejr Slm'EiiJjr TVrminoloikfc knmihija íHi'tfijc ii) piovna, lil teli ntíktL, r! mcdichuka, C) Tt aravnn lovna, til umringt nul Preglednica organizacije Situ/muke akademije /na nosi i in umetnosti II CLAM ČASTNA ČLANA Josip Hruz- I i lo, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. častni doktor univerz v Ljubljani in Zagrebu; izvoljen 9. avgusta 1948. (j le j Letopis III, 79—115. Edvard Kardelj, elan Sveta federacije, častni doktor univerze v Ljubljani, izvoljen 6. decembra 1949. Glej Letopis III. 119—132. REDNI I N D OPISNI Č L A N l L RAZRED Za zgodovinske in družbene oede R e ti ti i člani Viktor K o r š e C . rojen 7. decembra t d r. il! L'., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino drŽave in prava \ antiki na Pravni laku I teti univerze v Ljubljani; redni član od 2. oktobra i95b: upravnik Oricntalistienegn inštituta pri akademiji; načelnik pravne sokc.ije 1 erminološkc komisije pri akademiji: e lati Nacionalnega komiteja SFRJ za orientalistiko; elan Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Soeiete d'Hi-stuire du Uroit franka is et etranger v Parizu, Soeiete dllistoire des Droits de l'Antiquiti Fernand de Vissclter v Bruslju, Comi-tato .scientifico iilleruuzionule revije Juro \ C ataniji. ( onsctl scientifique pri Revne Internat iona le des Droits de l'Antiquite \ Bruslju, redni elan Societa italiaua di Storia del diritto. Mah Sociedade Brasilieira de Romanitas v Rio de janeiro. — (.j le j Letopis VIIL 33—56, Milko K.os, rojen 12. decembra I8l>2. dr. pliib. zlata doktorska diploma univerze na Dunaju častni doktor univerze v Ljubljani 1969, redni proiesor za ol>eo zgodovino srednjega veka m pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti univerze v- Ljubljani v pokoju: redni član od 7. oklobra 19W, načelnik filozofsko-filološko-historižnega razreda od 31. jnnuarja 2 — Lclopi* 1? 1040 do 28. junija 194I. od 19, maja ifJ50 glavni tajnik akademija upravnik Tnâtituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Srp-ske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Poljske akademije znanosti v Krakown (1947) in K râ lovske češke s pol eč nos t i nauk v Pragi, član Institut fiir ost.orreiehisehe Geschichtsfoatfichung na Dunaju. Častni član Zgodovinskega društva v Ljubljani in Muzejskih društev v Skofji Loki in Ptuju. — Glej Letopis L 55—62. G or uzd K use j. rojen 17. decembra 1907. dr. inr„ redni profesor za ieorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na Pravili fakulteti univerze v Ljubljani; redni élan ml 17. oktobra 1958; dopisni clan (associé correspondant étranger) Académie de Stanislas (Nancy), član International Law Association \ Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu in mednarodnega prezldija Fundatio Grotiana in tem at ion a lis i uri gentium propagando addieta v Miinclinu. — Glej Letopis IX, 3Ï- 54. France Ste lè, rojen 2L februarja 1886. dr. phi!,, ziala doktorska diploma univerze na Dunaju 1%2, častni duiktor univerze v Ljubljani 1969, redu i profesor za umetnostno zgodovinn na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoja; redni član od 16. maja 1940, načelnik flozofsko-filološko-liisloričiiega razreda od 1. julija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948 dalje, načelnik sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, častni član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, dopisni član Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član AICA pri UNESCO, član institut fiir iister-reicbische Geschichtsforschung na Dunaju; častni clan Društva jugoslovanskih konservatorjev: Prešernova nagrada za življenjsko delo 1966: 1968 častni član Dolenjskega kulturnega le&Uvalu v Kostanjevici; Herder je va nagrada za 1%9 na univerzi na Dunaju; 1969 častni čl ari skupine î Les amis du Petit Palais« v Genèvi. — Glej Letopis I, 111—125. Maksa Šnuderl. rojen 15. oktobra 1895, dr. iur., redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. oktobra 1956; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; élan 5 n tern at ion al Law A ssoc i a t i on v 1 .on d onu, svet a As soci a - lion de Science politique V t jene v i in Association «In Droit compare v Parizu. — Glej Letopis VII, 37 — 38. Lado \ n vpet i c. rojen 26. junija 1 *>0i2, dr. iur.. redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani; Terlni clan ml 17. oktobra 1958: rav-unt.elj inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti v Ljubljani; član institut international du Droit compare v Parizu. International Law Association v Londonu in Association internationale pour I euseigntuneiit du Droit compare v Strasbourg!!, član znanstvenega sveta (Com i lato Seien-tifico) Istitnlo d i Sociologi a Interriazionalc v Gorici. Glej l.eiopis IX. 35—37. Boris Zill er I. rojen 23. septembra 1910. redni profesor za občo sociologijo tla Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in na \ isoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani: dopisni član od b. decembra 1949, redni Član od 17. oktobra 1938: član Sveta lede rac i je. Glej Letopis III. ffi5—171 in IX, 3ti—10. Fran Zwitter, rojen 24. oktobra 1905, dr. phiL. redni pro fes oi- ?,a občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; d Opisu i član od 2, junija 1953. redni elan od 17. oktobra 1938; predsednik sveta Studijskega Centra za Zgodovino slovenskega izšeljenstva; dopisni elan J ugoslav čilske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu — Glej Letopis 76— B2 in IX, 41—42. Dopisni člani Milan Giirtoa. rojen 10. novembra 1901. dr, iur., redni profesor na Pravni fakulteti univerze v Beogradu: dopisni član od 17, oktobra 1953: redni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen podpredsednik; dopisni član Jugosla-vonske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu; mini član Inštituta za družbene vede v Beogradu, elnu sveta Inštituta za primerjalno pravo v Beograda in Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo; redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družbene znanosti v Pliiladel-phiji, zunanji član korenske akademije Stanislas v Nancy ju. Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washingtonu. Soeiite tli- Legislation Compacte v Parizu, podpredsednik Internal iona I Law Association v Londonu, dopisni član Mednarodnega inštituta za mednarodno pravo, stalili član Pomorskega inetLosrodnega komiteja v Bruslju, član stalnega mednarodnega arbitražnega BodisCa v Haagu, član komisije OZN za kodifika-cijo mednarodnega prava, član Mednarodnega inštituta za ko-zmicno pravo Mednarodne astronaviične akademije in redni Man te akademije, predsednik izb ranega sodišča Zvezne gospodarske komore Jugoslavije, član pred.scdnišlva zunanje-trgovin-ske arbitraže v Beogradu, Član stalnega konzultativnega odliora OZN za problem arïiiva Društva narodov. Delegat Jugoslavije Ua razni li med narodu i li konferencah, zlasti na vseh generalnih skupščina Z edin jenih nacij rul i 94i» do 1915. Nagrada AVNO J za 1967. — Glej Letopis IX, 4^—44. D r a g O t i n Cvetko, rojen 19. seji tem bra 1911. Dr. phi L, redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe lia 1' ilozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni Plan akademije od 7. februarja 1967, Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Podpredsednik in član Société Internationale <3c Musicologie (Basel). Clan: American Musieo-logieal Society, Association Internationale des Bibliothèques musical es (Kasscl), Répertoire International des Sources musicales. Stalni élan International Institute for Cjomparalive Mu.sic Studies and Documentation; flan in podpredsednik znanstvenega sveta tega inštituta (Zahodni Berlin). — Glej Letopis XVIII, 51—58. j it v a II Djord jev.ič, rojen II). marca 1908. dr. i ur., rodni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 1958: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član ]ugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu, člun Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo, Član Mednarodnega inštituta za poli lično filozofijo,, sodnik Ustavnega sodišča SFRJ; pridruženi profesor Pravne fakultete v Parizu. *— Glej Letopis IX, 45 46. Leon G e r s k o v i é , lojen 2. februarja 1910. dr. iur., redni profesor političnih znanosti v Beogradu; poslanec v Svetu narodov Zvezne ■skupščine in predsednik Zakonodajno-pravne komisije Zvezne skupščine. — Glej Letopis IX, 49 50. Bogo Grafenauer, rojen 16. marca 1916, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XIX, 33—34. Marko Kosirenčic, rojen 21. marca 1S84, dr. iur., častni doktor Karlove univerze v Pragi: rodni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19, stoletja na vseučili- SEu v Zagrebu v pokoju; dopisni Clan od J. junija 1933; pravi član J ugasla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni oían Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, - Glej Letopis V, 74 -75. V O j C s I a v Mole, rojen 14. decembra 1886, dr, phiL. redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakom V pokoju; dopisni član od 22. decembra 1961: redni Član Poljske akademije znanosti v Krakovu (1947), Častni član poljskega društva umetnostnih zgodovinarjev. — Glej l etopis XIi. 29—34. J e a n \ o u g a y r o I , rojen 14. februarja 1900, asiriolog, profesor na Lcole pratiquc des Fiantes í-tudes v Parizu: clan od 7, februarja l%8, redni član v Acadenuic des Insciiptions et Belles-Letlrcs, ča.stni doktor iz humanističnih znanosti univerze v Chicagu. Glej l etopis XIX, 35—36. G r g a Nova k, rojen 2, aprila 1888, dr. phil.. častni doktor univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od decembra 1961; pravi član Jugos lavenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagreba in njen predsednik; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Akademije nauka i uinjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Makedonske akademije na na u kite i umetno« I i te v Skopju: dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v Heidelbergu, časini član Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti, inozemski član Bolgarske akademije znanosti v Sofiji, častni elan Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva v Zagrebu, član Dcpuinzionc sforica per le Ve-nezie v Benetkah, Aeeademia del Mediterráneo v Palenint, Isii-tuto italiano di preislorín e p rotos t Oria v Florenci, član 1 nstitu-tum Arehaeologieum Gemiatiieum v Berlinu. Glej letopis XII, 35-37. IL RAZRED Za /¡1 otoške in literarne nede R e dni člani France R e 7.1 a j, rojen 19. septembra 1910, dr. phil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redili član od 3. julija 1964; upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. — Glej Letopis XV, 31—54, F r ti n c t; K u b I u r , rojen 29, novembra J889, tir. phil., redili profesor na Akademiji za gledališče, radio, l i lin in telc-vi«!jo v Ljubljani; redni e.hiii od i. julija 1964: tajnik razreda /ai filološke in literarne vede od 22, januarja 1963 dalje; predsednik Slovenske malice. Glej Letopis XV . 33—5M, Anton O c v i r k , rojen 23. marca 1907, dr. pliiL» redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski Fakulteti univerze v Ljubljani: redni člail od 1. julija 1964: upravnik Inštituta za literature pri akademiji. -(i le j Letopis XV, 59—M. Anton Slodnjak, rojen 13. junija 1899, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od r. februarja 1907. Glej Letopis XVIII. 39—41. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 18*0. častni doktor univerze v Ljubljani: redni član od 6. decembra 1949; ml 27, oktobra 1952 predsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Ju gosi a venske aka-dumije znanosti i nmjetnosli \ Zagrebu, Akademije nauka i nmjetnosti Bosne i Hercegovine v Surajevu, Akademije na nauki le i umetnost it c v Skopju iu Romunske akademije znanosti ^ liukarešti. Prešernova nagrada l%6. Sierijina nagrada za širjenje dramske umetnosti in gledališke kulture 1966: red oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade 1966. Nagrada A V NO J za 1967. — Glej Letopis 111. 172 184. Dopisni ¿lani V e li bor (> l i g o r i c . rojen 28. julija 1899. Književni k rili k. Pravi član in od 196? predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti; predsednik Sveta akademij SFRJ. Dopisni član od 7. februarja 1967. — dej Letopis Will. 42, M i 1 a n (! ros el j , rojen 19, septembra 1902. dr, p bi L, rediti profesor za klasično filologijo na filozofski fakulteti univerze i Ljubljani v pokoju; dopisni član od 17. oktobra 1938. — Glej I ctopis IX. 54. Blaže K o li e s k i . rojen 19, decembru I92L redni profesor •¿u makedonski jezik un Filozofski Fakulteti univerze v Skopju; dopisni Član od 7. februarja 1968. Redni člun Makedonske akademije na nauki le i umeluostite v Skopju in njen predsednik, dopisni elan JitgOslavenske akademije znanosti i innjetuosli * Zagrebu in Srpske akademijo nauka i umetnosti v Beogradu, Nagrada AVNOJ za leto 1966. — Glej Letopis XIX: 37—56. J a ni k o I.a vrl n, rojen 10. februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko lil era turo na univerzi v Nottingham u; dopisni élan od 2, oktobra 1956. — Glej Letopis Y11I. 59 -42. m. RAZRED '¿a m&temaiicne, fizikalne in tehnične oede IÎ e d n i č lani Anton K u h e I j . rojen 11. novembra 1902, dr, ing., redni profesor Za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; redni élan od decembra 1949: od J J. decembra 1961 podpredsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. (t le j Letopis lil. str. 185. Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1S94. redni profesor na Fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani v pokoju, častni dnktor univerze v Ljubljani: redni član od 6. decembra 1949; mini član Collège international pour l'étude scientifique des techniques de production mécanique. - Glej Letopis lil. f.Hb—18?. A u I o n P e [ e r f i n . rojen 25. septembra 1908, dr. sei. nat.. dopisni član ckI 2!. decembra 1946. redni élan od 6. decembra 1949: direktor Camille Dreyfus Laboratory, Research Triangle Institute, profesor na Duke University v Dnrbamu (Severna K a rol i na, ZDA), častni élan Nuklearnega 'inštituta J. Stefan v Ljubljani; član American Association for the Advancement of Science (Washington). Fellow of American Physical Society t Washington), American Chemical Society (Washington). Deutsche Kolloid Gesellschaft (Köln), Deutsche Physikalische Gesellschaft (Hanau), Society of Sigma X (New Haven), Socielv ni Rheology (Washington), glavni urednik Macromflieculur Reviews (New York), sourednik Makromolekulare Chemie (Mainz)., član Advisory Board revij Journal of Materials Science (Louden i. Journal of Polymer Science (New 1 ork) in Journal of Mncromolccular Science, Physics (New York). Glej S.elnpis 11. 45-46. 1 van A idav, rojen I", januarja 1918, dr. pilil., redni profesor za matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnn- logi j o univerze v Ljubljani; dopisni Činu od 17, oktobru I '>58. redni Clan cul 21. decembra 1962. — Glej Letopis IX. 55- in XML 32. Dopisna članu Dušan Ha d ¿i. rojen 2b. avgustu 1921, dr. kemijskih zna uo* L i. redni profesor za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni član od 7. februarja 1%7. Član uredniških odborov mednarodnih revij Spee-trocliiinica acta in Molecular Physics ter strokovnih društev The Chemical Society (London), Faraday Society. Bu risen gesel l-schafi in Sneiétc de chimie physique, — Glej Letopis Will. 43—49. Zoran Rant, rojen 1+. septembra 1904. dr. tehniških zna-nosii: redni profesor in direktor inštituta za procesno tehniko na tehniški visoki šoli v Braunsehweigu: dopisni clan od 3. julija I9f>4: elan znanstvenega sveta Arbeitsgemeinschaft industrieller Forscht!ugsVereinigungen, élan znanstvenega sveta \ erfab-reus technische Gesel Wim ft. — Glej Letopis NA, "47- 49. IV. RAZRED Zu [>rirofioslonne m medicinske nede 11 e d n i člani Bogdan B ¡r e c e 1 j, rojen 6. tnaja 1906. dr. med., redni profesor zu ortopedi jo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri; redni član od 6, decembra 1949: član Sveta federacije; dopisni član Srpskr akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnoevli v Zngrebu in Akademije nauka i umjetnosti Hosnc i Hercegovine v Sarajevu, inozemski elan Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, clnn Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologic \ Bruslju (S. L C. (J, T.). častni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, east ni član Društva ortopedov in travinatolognv Bolgarije v Sofiji, član International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Torku, nacionalni delegat Udmženja ortopeda i traumalologn Jugoslavije pri S. 1. (.'. O. T., Corresponding editor revije Journal of Bone a ud Joint Surger> su Jugoslavijo. pmUednik Združenja ortopedov in travmatologov Jugoslavije. Nagrada AV INO [ za leto 1968. - Glej Letopis TU. 199—200. Srečko Brodar, rojen 6. maja 1693. dr. pH.iL. rastni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za prazgodovino človeka na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju, dopisni clan od 6. decembra 1949. redni član od 22. junija f953; upravnik Instituía za raziskovanje krasa v Postojni; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član H. Obermaier GeaellschaJt fiir die Erforschung des Eiszeitalters imd seiner Kulturen (Lrlangcn). — Glej Letopis IU, 205—206 in Letopis V. 98—100. J o v a n Had ž i, rojen 22. novembra 1884, dr, phil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za zoologijo na pri* rodoslovno-matematični fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938. načelnik maieniatično-|iri-rod oslo v nega razreda od 28, januarja 1939 do 10. oktobra 1940. tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. septembra 1949 do 8. oktobra 1955. upravnik InStifuta za biologijo pri akademiji; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in K rti lovske Seske společnosti nauk v Pragi, častni član Pri rod ozimnega društva in Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu, član Društva za raziskovanje in pospeševanje pomorstva v Zadru, član Sociedad Española de Historia Natural v Madridu. Nagrada AVNOJ za 1966. Glej Letopis T. 29—57. Alija Košir, rujen 6. aprila f89L tir, med., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za histokigijo in embrio-logijo Medicinske, fakultete univerze v I .ju litja ni v pokoju: predsednik I erminološkc komisije pri akademiji: redni Član txl 24. junija 1955. — Glej Letopis Vil, 45 48. Ivan R a k o v e e . rojen 18. septembra 1899, tlf. phil.. redni profesor za geologijo in paleontologijo'na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni Član od 21, decembra 194fi. redili Član od 6. decembra i949. tajnik razreda za pri rod 06 lovne in medicinske vede txl 15. junija 1966. upravnik Inštituta za paleontologijo pri akademiji; predsednik Medli kudciu i jskega odbora Za urejevanje lavne in flore Jugoslavije (tul !5. junija 1968): dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugosluven.skc akademije znanosti i iutijeliios.il \ Zagrebu; ča»tni član Slovenskega geološkega dTU-štva, dopisni elan Geološkega društva na Dunaju 111 Medna« ri k litega palcontološkega d rušiva, — Glej Letopis II, 47 53. D n p i s ii i flani M i I ko B e d j a li i e . rojen 29. junija 1904. dr, med., redni profesor /a Infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni elan od 7. Februarja 1968. Glej Letopis XIX. 39, \ nsu But Oz an, rojen 5, decembra 1902, dr. vet,, častni doktor univerze v Sarajevu in llunilvoldtovo univerze v Berlinu, redni profesor Veterinarske fakultete na univerzi v Sarajevu v pokoju. Od 1966 do 1968 predsednik Akademije nauka i urnjetnosti Bosne i Hercegovine. Dopisni član akademije txl 7. tebruarja J967, — Dopisni član Srpske akademije nauka i n me tu osti v Beogradu, redni član Naučnega društva za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije. redili elan Akademije ziiuliosti v New Vorku. dopisni elan Akademije za agrarne vede v Nemški demokratični republiki, — Glej Letopis XVIII, 50 51. Branimi r Gusii, rojen 6. aprila J90L dr, med., dr. pilil., redni profesor za oiorinolaringologijo na Medicinski fa-k uite t i v Zagrebu: dopisni član od 3. julija 1964; pravi član |ugo«lavenske akademije znanosti i urnjetnosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v7 Beogradu, redni član društva o-torinolaringologov Collegium Otolaryngo-logicum Amiciluie Sucnmi, častni predsednik grškega otoneuro-oftalmološkega društva, častni član Zbora liječtiika Hrvatske; častni član poljskega, bolgarskega, češkega, nemškega in avstrijskega društva olorinolaringologov ier ameriškega rinološkega društva. Glej Letopis XV. 41 46. S V e t O Z a r 11 e 5 i Ž, rojell 8. junija 1907, dr. pilil., redni profesor za fieogralijo lia filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni član od 7. februarja 1%7. Upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. Dopisni Član Komisije za aplicirano geografijo pri Mednarodni geografski liniji, častni član Srpskega geografskega društva, Poljskega geografskega društva in Geografskega drllšivu v Mtincbmi, Častili predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik Xaeionalnegu komiteja za geografijo SFRJ. Glej Letopis XVIli. 52— 54. L) i m i l r i j e j o v č i č . rojen 14. oktobra 18W9. dr. med,, itd n i profesor na Medicinski fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni f'inn akademije od 7. februarja t%7. - Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti. Zunanji član Académie de Chirurgie v Parizu, dopisni clan Francoske nacionalne akademije medicinskih red. Častni predsednik Jugaslovenskega ortopedskega in traviualološkegn društva. Častni član društva Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu i h češkoslovaškega ortopedskega in traVSia toloâkega d ruši va. Častni predsednik sekcij Srpskega lekarskcga društva: kirurške, ortoped s ko-1 ravnin to loške in ped ¡al rijske. Častni član sekciji istega društva za otroško kirurgijo iu ortoped i j o: dopisni član ameriškega in italijanskega ortopedsko-Ira v nialološkega društva. Glej Letopis XY1II. 5ft. F ran j o Kogoj, rojen 15, oktobra 1894, dr. med., ča-stni doktpr univerz v Ljubljani in Gradcu ter vseučilišča v Zagrebu, profesor za deriuntovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju: dopisni član otl 2. junija pravi član Jugoela- ven*ke akademije /.nanosui i umjefno&tj v Zagrebu in njen podpredsednik. dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Akademije nauka i umjetnosii Rosne i Hercegovine v Sarajevu in Švicarske akademije med ici tiskih znanosti. Man Deutsche Akn demie der Naturforscher Leopoldina Halle a d Saule, častni član oziroma tlopisni član ameriškega, avstralskega. berlinskega, bolgarskega, britanskega, češkoslovaškega, dajt-skega, dunajskega, finskega, francoskega. hamburškegn. iranskega. italijanskega, madžarskega, mehiknnskega, moskovskega, iniinchcmtkega. nemškega, poljskega, švedskega in venezueL ^kega dermatološkesa društva, francoskega alergološkega društva. nemškega društva za es t etično medicino: častni član Slo-venakega zdravniškega društva v- Ljubljani, /bora liječnika Hrvatske v Zagrebu in Ce£koslovenské lékarské společnosti J,E. Purkvne v Pragi. Nagrada AVNOJ za !%b, Glej le topiš \. 101—1(J2. J a n cz M i I ë i u s k i . rojen 5, maja 1015. dr. tur,, dr, med,, redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani: dopisni član od 22. decembru !%1: inozemski dopisni član Société de Medicine Légale rie France, titulanjj član Académie Internationale dt' Medicio( Légale et Sociale, častni član Société 1 ta lin-na di Medicina legale e dcUe Assicurazioni. dopisni član Deutsche Geeellschaft fiir gcTicktliche und soziale Medizin, član Mednarodnega komiteja /a alkohol in promet, član uredniškega odbora The International Microfilm Journal nf l egal Medicine i New York), častni član poljskega društva za sodno medicino in kriminologijo, i Jan odbora l druženja za sttdsku med iti mi il1 K J, podpredsednik medicinske sekcije Ldruženj a za medu-narodno pravo SFRJ, član Zveznega sveta za varnost prometa. (Mej Letopis XII. 43—45. Franc Novak, rojen 2, junija 190S. dr. sc., dr. med., častni doktor univerze v Torinu, redni profesor ¿a porodništvo in ginekologijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in ravnatelj Klinike za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani: dopisni član od 22. decembra 1961, častni član Soeietns Ciynaecologica et Ohsietricia Italica. častni član La Sociedad GKilena de Obstctricia y Ginecologica, častni član Ccskoslo-venské lčkarske společnosti J. E. Ptirkyne. član Fédération Internationale de Gynécologie e! d'Obstétrique, predsednik za Jugoslavijo World Association Tor Gynecological Cancer Pre-veniion. častni član Slovenskega zdravniškega društva in Zbora liječnika Hrvatske, predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. — Glej Letopis XIL 46—48. S i h i š a S t a il k o v i é j rojen 26. marca IR92, dr. p bi L, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beograda; dopisni član od 2. jnuija 1953; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni elan Jugosluvenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu, inozemski člam Akademije nauk HSSR v Moskvi. Nagrnda A V NO J za 1967. — Glej Letopis V, 10" —¡04. Alojzij Tavčar, rojen 2. marca 1895. dr. ing., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za genetiko in žl a litri je nje rastlin na vseučilišča v Zagrebu: dopisni član od 2. junija ¡955: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosti v Zagrebu, redni član Masnrykove akndemie praeé v Pragi, častni član Scientific Socielv Signin X. Cornell University, Ne* York. Nagrada AYNOJ za J966. — Glej Letopis V, 105—106. Kos t a 1 o d o r o v i C , rojen 5. julija 18S7, dr, med,, redni profesor za infekcijske Imlezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1955: redni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Bi'ogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni elan Jugoslavenske akademije znanosti i umjotnosti v Zagrebu in Akademije nauka i mnjetnosli Bosne t Hercegovine v Sarajevu, častni predsednik Srpskega lekarskiga društva, častili člau več podružnic Srpskega iekarskega društva in Save/a lekarskih društava SFRJ, častni član Društva Ijekara Bosne i I lercego-vine, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu, Združenja ameriških medicinskili avtorjev, Znaîislveuû-medi- ctnskega društva zdravnikov Štajerske, častni clan Českoslo-venskte likarake společnosti J. E, Purkync v Pragi, častni član društva Union mediealc Balkaniquc v Bukarešti. Nagrada AVNOJ za 1966. - Glej Letopis V. J(17. M s t i s 1 a v V as i 1 j e v i iS Volkov, rojen 1925, dr, Ortoped i je, -direktor Centralnega ¡nil i hi ia za travmatologijo in ortopedi jo v- Moskvi: dopisni član od 7. februarja 1968, Dopisni član akademije medicinskih nauk SSSR. — Glej Letopis XIX, 40. Andrej O. Z u p a n či e , rojen 27. jnintarja 1916. dr, med,, redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti univerzo v Ljuhljani in predstojnik Inštituia za patološko fiziologijo v ljuhljani; dopisni član od 3, julija 1%4; član Royal Society of Medicine v Londonu, Biochemical .Society v Londonu in Associate Member of (lie Physiological Society v Londonu. Scientific Advisory Panel, fundacije Ciba, v Londonu. — Glej Letopis XV, 50 51. V. RAZRED Za umetnosti R e 11 n i čl a n i France Bevk. rojen 17. septembra 1890, književnik, rodni član od junija 1953, lajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra i960 do 26. novembra 1966. Nagrada AVNÖJ za leto 1968. — Glej Letopis V, 110-115. Božidar J a k a C , rojen 16. julija 1899, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju; redni član od h. decembra 194-9; rlopisni član Jligoslavenske akademije znanosti i nmjetnosti V Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AVNOJ za leto 1967. Glej Letopis III, 207—213. Boris Kalili, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost V Ljubljani v pokoju, kipar-inojster; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 121 —122. Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 18%. redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju; a kad. slikar: redni član od 6, decembra 1949. — Glej letopis III, 214 215. Ciril Kosmač, rojen 28. septembra 1910, književnik, redni član od 22, decembra 1961. Dopisni član Srpeke akademijo nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis XIJ. 49—53, Miško Kranjec, rojen 13, septembra 1908, književnik, redni član od 2. j nnija 1953: dopisni član ju gos la venske akademije znanosti i umjefnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Nagrada À.VNOJ za fefo l%9. — Glej Letopis T, 133-132. Bralko K re r t, rojen 11. februarja 1903. dr. pilil., redni profesor zu novejšo lusko književnost na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju: književnik; redni član od 22. decembra 1961; dopisni član J ugosla venske a kade un je znanosti L umjetnOsli v Zagrebu; upravnik Inštituta Zu slovenski jezik pri akademiji. član osrednjega Oribora Jugoslovanskega slnvi-aličnega komiteja, član Mednarodnega slavističnega komiteja. — Glej 1 o topiš XII, h3—64. I1' ranče M i h e 1 i č , rojen 27. aprila 1907. redni profesor za slikarstvo in risanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; redni član od 6. februarju l%5. — dej Letopis XVI, 31-35. Vladimir P a v š i č - M a t e j Bor. rojen ! nprila 1913, književnik, redni član od 6. februarja l%5; dopisni član Jugo-sluvenske akademije znanosti i unijetnosli v Zagrebu, predsednik Pen-kluba. — Glej Letopis XVI, 36—52. L ii e i j a n Marija Skerjanc, rojen 17, decembra 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoju; redni Član od 6. decembra 1949, — Glej Letopis III. 216—220, Dopisni člani Ivo A n d r i c, rojen Î0, oktobra 1892, književnik; dopisni član od 2, junija 1955: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu: Nobelov nagrajenec za književnost v lefu 1961. — Nngradu AVNOJ za leto 1967. — Glej Letopis V, 133-134. Janez Cilensek, rojen 4. decembra 1913. Skladatelj. Profesor Visoke glasbene šole (Fran/. Liszt-llochschule Fur Musik) v Wéimarju. Dopisni član «1 7. februarja Î967. — Redni član Nemške akademije umetnosti v Berlinu, — Glej Letopis XVIII. 61—63, .Lojze Dolino r, rojen 19. aprila Ift^B. redni profesor tla Akademiji z:t umetnosti v Beogradu v pokoju: dopisni član od 2. Jttnija J955. Glej Letopis V, 137—138. Miroslav Krleža . rojen ?, julija 1893, književnik; dopisni i lan o jezuitskem gledališču a Ljubljani- (Odtis iz revije iDoku meriti Slovenskega gledališkega muzeja , st. Iti: Ljubljana 1967; str. 140 do 198); Ob enem najstarejših sledom Dan lejevc pesnitve na slovenskih tleli. (V: D&nteov Zbornik«, ki ga [e pripravila ftlološka fakulteta univerze y Beogradu sv 700-let tli tO Dati tfijevegii rojstva). (Skupaj s p,rof, A. SI o d lijakomI L'ftalia ncl Roman ti cismo -dove-no. (V Aktih« skupščine združenja >Associ a/ione intcrnazismale per (lli StLttl i tli Liugtia c Lettcratnra Ittiliniuit. ki je hi In v Budimpešti jnscfii 1%7\. Nekoliko ribarnkih izrazsi furlansko g: porekla, u jednom slovenač-koni ilijalekiu okuliine Trstu. (V: Anali Kilološkog fakulteta u Beu-pt rad ti, i v zvezku, posvečenem M. Ibroveu ob 80-letuici). F R A N K. W C ) M M A N Rojen 5, maja 1888 v Bolni-novici h na Češkem, upokojeni redni profesor slovanska slovstva io splošne literarne vede lin filozofskih fakultetah V Bratislavi in Brnu. — Za dopisnega člana v razredu z» lilološke in liiernrnr vede je liri izvoljen 7. februarja 1964. Svoje slovstveno delo je zate I sicer kot pripovednik in dramatik, vendar se je zgodaj obrnil k narodopisju,:slovstveni zgodovini in primerjalni književnosti. Poleg literarnozgodovinskih, liloloških iti splošno kulturnih razprav, ki presegajo območje Češ kega iu slov aš kega oze m I j a, obravnav n s primerjalno metodo slovstvo iu kulturo vseli slo» vnnskijl narodov in hrani v svojih delili svojstveno®t in povezanost slovanskih kultur ter snnioniklost slovanskih slovstev. \ obsežnih monografijah je prikazal zgodovinski razvoj dramatike. gledališkega dela in kritike pri Južnih Slovanih. Tako je nastala \ obsežni knjigi poleg Srbohrvatske drame (l 924-) in Bolgarske drame (1928) tudi Slovenska drama {t925), ki je edina sistematična in na primerjalni metodi zgrajenu zgodovina naše dramatike od prvih začetkov do leta 1924. A' sintetični obliki je 1950 izšla Dramatika južnih Slovanov in 1931 Problemi jugoslovanske dramatike. VVollman je dopisni član Češkoslovaške akademije znanosti. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE ROBERTBL1NC Rojen 31. oktobru 1933 v Ljubljani — Za dopisnega i lan a v razred« za matematične, fizikalne in tehnični1 vede je bil izvoljen 7. februarja 1969. Diplomiral je kol inženir fizike le In 1958 rta Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani in bil pnimovirart le i a 195(> za doktorja fizikalnih znanosti. Po doktoratu je odšel na enoletno izpopolnjevanje v ZDA in poslal po vrnili1,i znanstveni sodelavec v Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani ler honorarni 11 ocen i na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Leta l%5 je bil izvoljen za izrednega profesorja te fakultete. Od leta 1%2- 1%7 je bil član komisije za fiziko Zvezne komisije za nuklearno energijo, od 1965—1%7 pa član Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenili dejavnosti. Je Član uredniškega odbora Obzornika za matematiko in lizike» ter širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Physics of ( nn-densed Matter in Solid State Electronics, Njegovo raziskovalno p od račje je rizika trdnih snovi a posebnim ozirom »a fiziko feroelektrikov ler jedrsko in elektronsko spinsko resonanco. Razvil je kvantno teorijo feroelektrikov. izdelal metodo skupkov in podal novo teorijo dinamičnih lastnosti teh snovi. Opozoril je na možnosti določanja sprememb lokalnega električnega polja v kristalih z jedrskimi moment i. razvil s sodelavci nove metode za določanje anizotropije tcu-zorja kemičnega premika, za nekatere meritve v zvezi s pro-tonsko dinamiko in za preučevanje nestabilnosti kristalne mreže v bližini feroelektričnili faznih prehodov, V letu l%l je skupaj s sodelavci dobil Kidričevo nagrado za doprinos k fiziki feroelektrikov. Podatki o bibliografiji so zbrani v publikaciji Univerza v Ljubljani, II. knjiga 1956— 1966. Ljubljana 1969. str. 2IH -210. Po letu 1966 so izšle razprave; Pro ion exchange between Slater configurations near a paramagnetic center in KlLAsO-i- H. Blinc. P. Ceve. 11. Sellara. Phys. Utters 34A (1967) 2I+—31^. Consistency criterion for ferroelectric free energy ibiNtcr expansion. S. Svetina, H. Blinc, îî. Zekš. Int. f. Quant Chein. IS (1967) 755 -75H, Past nuclear magnetic resonance selection method in plant breeding for higher oil content. 1. Zupančič, S. Vrščaj. J. Porok, I, l.ev-stek. V. Eržen, R. Bliuc, S. Pavšek, L, Ehrenberg, ]. Duroanovlč, Acta Chem. Scand. 21 (f%7) 1664- thfii, NMR relaxation hi" spin-rotational interactions in the solid. R. Blinc. <;. Lshajnar. Pliys. Rev. Letters 19 (1967) 6815— 687. Magnetic resonance study nT molecular motion in cubic (NH+l«SiPi. Ii. Blinc, G. Lriliajuar. J, Chem. Phys. 47 (1967) 4146— 4152. Effect of applied electric field on the EPR spectra of duped l erroek rtrics. Ii lil i m . M SeutjurC, Phys. Rev. Letters 19 (1967) 1231—1233. «Cl and 37CI (tu a dru pole resonance in normal and deuteralcd KHfCClsOOlt and NHdCCsiCOÖ)*, R. Blinc. M Mali. 2.Tiontelj. Phys, Letters 25 A ft0671 289 290. Reorientation frequencies of ferroelectric d ¡poles near a nam-m&gnetie center in ÍCHiAsO» and KDïAsOt iL Blinc, P. Ccve. M. Schorn. Phys. Rev. i 59 (1967) 411— 415. Suni i of proton dynamic» in pa rae lee trie KILPOj by quasi-elastic cold neutron scattering. R. Bline, V. Dhnic, j. PetknySek, E. Pirk-mujer. Phys. Letters 26A it967) 8- Ï. InVestigation nT strong hvdrogen bonds in solids bv NMR and JR. Ii Kline. D. Hadži. XíV'tli Coll, Ampère. North Holland (1967), 526, Electron magnetic resonance stud v of irradiated starch. K. Adamič, R, Bline. XlVth Coll, Ampère. North Holland (19671 "SO- "Si. Deuteron magnetic resonance as a tool for tlie Study of ferroelectric phase transition. H. Rlinc. !. Zupanuií. XlVth Coll. Ampere. North Holland (1967). 742. ESR studies of ferroelectric ¡díase transitions, H. Blinc, M. Sebera, XlVth Coll. Ampère. North Holland (196?). 786. Anisotropv relaxation in solids. H, Rlinc, G. Lahajuar, 1. Zupančič. XlVth Coll. Ampère, North Hofland (1967), 1068—¡071. Isoto]ic effects in ervstal svmmetry and nature of the phase transitions in NaHiSei/3 and NaDtSeOi/2. R. Blinc, A. Levstik, j. Ste-piSnik, Z. TiODtalj, L Zupančič. Phys. Letters 26A (196fî) 290—291. On the pressure dependence of the ferroelectric properties o T KHiPOi and KD.PO«. R. Bline, B. 2ek5, Helv. Acta 41 [i%8) 700 706. On (he pressure dependence of the ferroelectric curie temperatures of KH-POi and KDaPO*. R. lili ne, B. 7.ckš. Phvs. Letters 26 A [Í968) 4ti^i 469. Far infrared spectra of ferroelectric SbSI, R. Blinc, M. Mali, A-Vnvak, NI J S Report R-527 (196it). Solid State Comm. 6 (1968) 527—350. On the existence of nuclear magnetic resonance relaxation by spin rotational interactions in the solid. U, Blinc. G, Lahajuar. Fiziku t ( 19fr» 17-29. Nuclear magnetic resonance study of the fcrriicleetric transitions in NaTfsScOi/2 and NaD»SeOi/2. R. Blinc, J. Stepisnik. I. Zupanfit. l'h y s. Rev. 176 (1%8) 73Ï-T39. On the high temperature phase transition in KlbPOi. R, Blinc, V. Dimic, D. Kolar, G. Laitainar, j. Stepisnik, S. timer. N. Vcnc, D. fladii. ]. Chem. Phys. (1 96N) 499b—5000. Electron paramagnetic resonance study oF prut un dynamics in KHsPOi KIËAîOi mirai crystals. R. Blinc, P. Ccvc, Solid State Comm. 0 (1968) 63 Η«7. Spin-lattice relaxation bv the ferroelectric mode in KIliPG«. R. Elînc, S. Zomer. Phys. Rev. betters 21 (196$) t(K>4— 1UÙ6. Proton spin-lattice relaxation study of the liquid Crystal transition in p-miisalda/ine. R, Blinc, G. I.abajitar. I. Lcvstek, D. E, O'Rcillv, E. M. Peters cm. Solid State Comm. 6 (1968) 839—$41. ¡V«311 and AID3 spin-lattice relaxation iu ferroelectric rochelle salt. 11. Blinc. M. Jatniek. J. Stcpiinik. Z. Trontclj, Solid State Comm. (i 0%*) 82) 823, Ferroelectric!tv. ft. Blinc. Theory of Condensed Matter, Vienna 11968} 395—442. (IAEA). Magnetite resonance in tivdrofea bonded fcrroeletrics. R. Blinc. Adv. Magn, Res. Academic Press. New York 3 (1968) 141—204. PETEK GOSAK Rojen 15, oktobra 1925 v Ljubljani. — Za dopisnega člana v faz redit za matematične, fizikalne in tehnične vede je bil izvoljen 7, februarja 1970, NTa Naravoslovni fakulteti univerze v Ljubljani je diplomiral leta 1931 i•/, predmetne skupine fiziku in matematika. Leta i 956 je p lomov i ra I na univerzi v Ljubljani za doktorja fizikalnih znanosti V letih 1955—1957 je delal na razvoju pol prevodni škili sestavnih elementov v laboratoriju za polproduklr pri Institutu za elektrozveze v Ljubljani. Leta J957 je bil izvoljen za znanstvenega .sodelavca, leta 1960 pa za višjega znanstvenega sodelavca inštituta je/.cl Štefan v Ljubljani. V letih 1957 1959 je bil na dveletni specializaciji v Franciji, v letih 1964 1966 pa v ZDA. Leta 1966 je bil izvoljen za izrednega profesorja na katedri za liziko v matematično fizikalnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno področje je rizika trdnih snovi in posebej problemi si panj a svetlobe v optično in homogen i h sredstvih. eksperimentalna in teoretična raziskovanja fotoefekta in površinskih lastnosti in študije o transportnih pojavih v polprevodnikih. Posebno pozornost v mednarodnih znanstvenih krogih so zaradi svoje novosti in pomembnosti vzbudili njegovi teoretični izsledki o proiotiski prevodnosti. Leta 1964 je prejel Kidričevo nagrado za raziskave prolonske prevodnosti v ledu in gibljivosti intersticiainih atomov \ kristalih. Bibliografski podatki so v knjigi Univerza v Ljubljani, H. knjiga 1956—1966, Ljubljana 1969, str. 222 -225. Po letu t%(> so izšle razprave: Reorientation tirm: of O» impuritiea in alkali halides. Magnetic Resonance and R dava t ion. Nortn-Holland Publ. Ca., Amsterdam l%7, p. (i>6—659 (skupno z H. Fircem). Properties of narro« band and motali poiaron propagators. -Excitons, Mngnons and l'lionons in Molecular Crystals, Cambridge University Press, Cambridge 1%S, p. 175—184 (Skupno s Sang-il Choijcm). Feynman Din g ranis for spin 1/2 waves in ferr «nagneta. — Fia ka 1 (WW), p. Í47—15H, Proton — proton and proton - lattice interactions in ice. Physics of Ice. Plenum Press, New York 1969. p. +01—415. \ LU JO SUKL JE Rojen 21. septembra 1I f> v Jelši mi Hvaru. Za dopisnega člana r razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede je bil izvoljen 7, februarja 1969, Na gradbenem oddelku tehniške fakultete univerze v Ljubljani je bil diplomiran leta 1955 za inženirja gradbeništva in bil profesor na tehniški srednji šoli v Ljubljani do 1940. ko ji' bil imenovan za docentu tehniške fakultete univerze v Ljubljani. Istega leta je postal doktor tehniških ved na univerzi v Ljubljani, leia 1951 je bil imenovan za izrednega profesorja in 1957 za rednega profesorja za predmeta mehanika tal in osnove tehnične mehanike. I.eia (965 je bil imenovan za člana komisije skupščine S RS za proučitev visokega šolstva v Sloveniji in dve leti pozneje je bil izvoljen za predsednika ustanovne skupščine, nato pa za predsedniku redne skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije. Njegovo znanstveno in raziskovalno poti roe je je mehanika tal in njene uporabe v tehniki. Najbolj obširno je proučeval ruznu vprašanja v zvezi s konsolidacijo glinastih zemljin. Ob uporabi eksperimentalnih rezultatov je poti robno preučeval vpliv raznih činiteljev na razvoj in d ¡si pačijo pornih tlakov in na celotni potek konsolidacije. Kritično je analiziral uporabnost študija konsolidacije in aproksimativnih metod, ki se naslanjajo na reološkc modele. V zvezi s praktičnimi potrebami je tudi veliko raziskoval vprašanje o nosilnosti tal. o vplivu raznih činiteljev mi velikost zemeljskih pritiskov, o pogojih lezenja in porušitve labilnih pobočij in je svoje izsledke primerjal in uporabil na celi vrsti konkretnih nalog. Leta 1964 je «kupno Z I. .SovinCcm in S. Vidmarjem prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Bibliografija do 1%6 je objavljena v knjigah Univerza v Ljubljani (1957), str. 209—312 in Univerza v Ljubljani, IL knjiga 1936—1066 (1909), str. 511—512. Dodati je ruzprave: L. Suklje and J. DruovSck. A three-dimensional stability an&Ksia iiF foundation of iirch dams based nn fissured rock. Neuuenic Con-gri*s International des Grands liarragcs. Istaiubou! 1967. Vol. 1. 997, A three-dimension a) consolidation analysis applied to nonlinear, viscous and anisotropic deformability of soils, Univcrza v Ljubljani. \cta Geotechnicy. 15 ; i —11. Ljubljana 10<>7. Common factors controlling" the consolidation and the failure of soils, Proceedings of the Geo technical Conference Oslo l%7. Vol. I. m - -158. 1,. Suklje, G. Vogrinfifi, G- Tratnikova and M. Jcnko, resting of the flexibility of clays using photographic registration of displacements, L'niverzii v Ljubljana Acta Geotechnica, 17 : i—Ljubljana (•>67. L. Suklje, 1.. Marczal and J. PodrSajeva, Dependence of earth pressures on strains in Rankine's case, L'niverza v Ljubljani, Acta Geoteehnica, 22 : I -19. Ljubljana 1%«. b. ¿uklje and 15. Kogoviiek. Isoclirones of a uniformly loaded layer i>f viscous Boils, IIJ Sfisjn Naukowa Wydiialv IlLidmvnicEvvu Ladowego 1'olitechniki Wroclavvskcij, Refcraty I' : 3W—380. Wroclaw 1968. Panel discussion on ilie progressive failure of suits, Proceedsngs of fhe Geotechnieal Conference Oslo i%7. Yah f[. 150—154. RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE FR A NC CE I.ESN I K Rojeh 27. oktobra 1911 v Podkorenu, - Za dopisnega i Jana v razredu za pri rod o-slovne in medicinske vede je bil izvoljen 7. februarja 1970. Medicino je študiral v Ljubljani iu Gradcu, kjer je bil proniOvirnn leta 195-1 za doktorja medicini'. V stomatologiji se je specializiral v Gradcu in na Dunaju, za čeljustno kirurgijo pa v letih 1947—1948 v Ziiricbu, Ženevi iu Pragi. Leta 1947 je bil izvoljen za docenta stomatologije, letu 1955 pa za izrednega profesorja in leta tza rednega profesorja čeljustne kirurgije na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, Je predstojnik Klinike za Čeljustno kirurgijn. Objavil jo vrsto znanstvenih iu strokovnih razprav v domačih in inozemskih revijah. PosehilO pontemhna so lista dela, i" katerih obravnava problematiko na osnovi lastnih izkušenj v operativnih metodah. Na podlagi protetične kirurgije je razvil metodo plastike tulH-ru. ki zelo dobro rešuje občutljivo vprašanje rekonstrukcije alveolarnega grebenu iu sojo sprejeli tudi inozemski operaterji. Kostna rekonstrukcija trdega nebu kaže nove možnosti za pokrivanje defekta z živim tkivom. Originalno operativno tehniko je razvil prof, Celešnik glede orouniruine komunikacije. Cela vrata njegovih del se ukvarja s kirurško problematiko pri deformaciji Čeljusti. Prispeval je tudi k vprašanju zdravljenja malignoniov. Zadnja leta se posveča problematiki kirurške terapije tumorjev v obušesni slinavki iu anatomskim variacijam n, facialisa, 2e ta pregled glavnih Ccicš-nikovih del dokazuje, da je njegovo delovanje obsegalo celo področje maksilofacialne kirurgije. Za častnega člana so ^a izvolile: 1'ederal ion Deti ta i re !\ a t iona le ffamaise I P'"). Assneiation b ram/nise ponr le Develop- peinent tk la Stomatologic (1%1}, Society Qdonto-Stomatologique tie Lyon (1%f). Ceskosk)venska lekarska spoleČnost L. 1'tir-kyne (196b). Bibliografija do I yt>t> je objavljena v knjigah Univerza v Ljubljani (l')~7), str. in Univerza v Ljubljani, IT. knjiga 1956 t%t> (t%9). str. m Dodati je razprave: IlinirgiČita terapija na chustraiiite čepki na ustnite i čeljusti te. Novosti stomatologi jata. Medicina i fizkuttu ra, Sfiliu l%.. i "s—t. i. Titers pie chii-Urgicnle des defauts maxillaires. Ginrnak* di Stoinu-Inlogia tie I k' Venezie, 1. 19t>7, 39 4", Bewtthrte Operat i on sni rthoden bei cbirnrgiscben Massnahnien uus prmbetiseber Indication (tibersichtsreferatj. Povzetek. Oster Zeitschr, L Strnit, 04, 1967. 300. Tumory parotids * detskom veku. Povzetek v slovaMini. angleščini in ruščini. Congressna Csechoslovacus 1907. 04—60, General Problems in Cleft l ips anil Palates. Zbornik simpozija \furibor P)08, 15—18. Onr Experiences with the Surgical Treatment of Unilateral Total Cleft Lip. Zbornik simpozija Maribor i%9, 173—ItM. MAKS W R A B E R Rojen septembra 1905 v Kapi i na Koz j alta. - 7. a dopisnega Člana v razredu za pri rod oslov ne- in medicinske vede je. I »I I izvoljen 7, februarja 1969, Naravoslovje je si udiral na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani iri diplomiral leia 1950. za do-ktorja naravoslovja pa je pronioviral na tej univerzi leta 1951 Kot srednješolski profesor je služboval i Bjelovaru. Ljubljani in Kranju, tlela! kot znanstven i sodelavec v botaničnem inštitutu ljubljanske univerze in bil likruli honorarni predavatelj za boiaračno tehnologijo ^ vaja ju i na tehniški fakulteti ljubljanske univerze. Od 1947 do konca <952 je opravljat raziskovalno delo v Gozdarskem inšti-i h (ti Slovenije a Ljubljani, nato pri Zvezi gozdnih gospodarstev m podjetij gozdarstvu v Ljubljani, pri Sekciji za pogozdovanje krasa v Sežani in bil kustos za botaniko v FrirodosJovnem muzeju Slovenije do jeseni 1951 ko je bil sprejet v službo pri Iriiiilulu za biologijo SAZli, kjer vodi kot znanstveni svetnik oddelek za geoboianiko in opravlja posle in št i tujskega tajnika in pomočnika upravnika inštituta. Za njegovo raziskovalno smer je bila ud ločilna njegova specializacija v rastlinski sociologiji in ekologiji pri viru te nove botanične panoge V Stat ion inlernal ion a le de Geohotaniipic medilerrančeune ei alpine v Montpetlieru. S temeljitim teoretičnim šolanjem in z vec kakor tridese(letno prakso se je dr. Wraber specializiral v raziskovanju rastlinske sociologije, ginekologije, sinhorologije (fitogeografijej ter \ kar-firanju vegetacije. V dolgoletnem terenskem delu. ki je zajelo Slovenijo, je spoznal floro in vegetacijo naše in sosednih dežel in zato ni slučaj, 0. Ljubljana, str. 2j—~S. Gojenje gozdov v luči genetike (Biološka problematika gozdnega semena rstva). Sttokovna in znanstvena dela Gozd, inSt, Slov., 2, t(J50. Ljubljana, str. 1—63, Nova [iota gozdne semenarake službe. Gozd., vest. IX 1. 1951. Ljubljana, str. S—14. Tuje drevesne vrste v naših gozdovih, Gozd. vest., JX/4, 1951, Ljubljana, sir. 94^105. O biološko-socio loški problematiki ovajanja gozdnih eksot. Suni, i ist, 1951/1—2, Zagreb, stT, 73 -B4. Meteorologija v službi gozdarstva. Gozd. vest.. IX/5—7, 1951. Ljubljana, str. 127—132. Gozdna vegetacijska slika i a gozdaogojitveni problemi Prekmurja, Geojrr. vest. XXIII, 1951. Ljubljana, str. 1 -52. O gozdnogospodarskem in kultu rnOznanfttvenem pomenu pragozdnih rezervatov, Bio L vest, I, 1952. Ljubljana, str. 3N- 66. Prirodnogospodarski temelji razmejevanja gozdnih in kmetijskih zemljišč. Nova proizvodnja, 1953/1, Ljubljana, str. 3(1—49. Tipološka podoba vegetacije višjih predelov Pohorja. Biol. vest., IL 1933, Ljubljana, str. 89—109. Pregled drevesnih vrst. ki prihajajo s prtrodoslovnih vidikov v poste v pri premeni. Prispevek v knjižici iug. j. Miklavžiča Premena umetnih nižinskih smrekovih sestojev, str. 18—33. Strokovna iti znanstvena. dela Inst, goü. in les. indust. LRS, 3. 1954. Ljubljana. Splošna ekološka in vegetacijska oznaka Slovenskega Krasa. Gojil, vest, S11/9- tO, 1954 Ljubljana, sir. 269—282, Glavne vegetacijske združbe slovenskega Krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozd. vest., XII, 9—10. 1954. Ljubljana, str. 282—295. Aperçu des principaux groupements de végétation forestière de la Slovénie. Huit. Congrès inter. de Botanique, Paris 1954, ¡Rapports et communications per v eu us avant le Congrès aux. section ? et 8, Paris, str. 37—60. Dinamika vegetacijskega razvoja in izmena drevesnih vrst v gozdu. Biol. vcFt.. III, 1954. Ljubljana, str. 14"—1.63. Der theoretische lind der praktische Wert der l1 flanzenSoziologie für das Forstwesen. Angew. Pflanzcasoz., Festschrift Aichiitgcr, IX. 1934, Wien, Str. 1 — 14. O biološkem in gospodarskem pomenu gozda. Nova proizvodnja. 1955,'L Ljubljana, str. 1—14, Dum a ci kostanj v Sloveniji. Nova proizvodnja, 1955/2, str. 61—Hi in 1953/4 str. 223—244, Ljubljana. Der Wiederaufbau des Waldes im jugoslawischen Karst, Natur und Land. 41/10 12, 1935, Wien, str. 154 -J57. O problemu vegetacijskega k I ima ks a na Pohorju. Biol. vest,. IV, 1955, str. 7—22. O aktualnih bioloških problemih slovenskega gozda. Nuva proizvodnja 1957/1—2, Ljubljana, str. 27—49, Gozdna vegetacija jerinskih tnl na Slovenskem Krasti. Gozd. vest.. 1957/9. L j uhlja na. str. 23?—265. FitOaociološka in ekološka analiza razširjenosti dendrollore na Pohorju. Biol. vest., V. 1956. str. 59—70, Pomoč fitosotiotogije u borbi proti v erozije. Zbornik sNaučne osnove borbe pTotiv erozije«; prvo savetovanje 25—23-111, 1955 god. u Beogradu. 1957, Beograd, str, 261—269. Klima slovcnačkog područja, Zbornik Krs Slovenije«, Split. 1057, str. 13—28, 3 klimat. tabele. 2 klima t. diagrama, 1 klimat. karta, 1 gtološka karta. Floeo-fitocenoloSka raspodjela slovenaükog kraškog pod mi j a. Zbornik ïKrî Slovenije*. Split. 1957, str. 29—54. Ekološki in fito&oci»loški opis gozdne vegetacije na Pokljuki. OlijaIjcjin v gozdnogospodarskem elaboratu: Tregubov 'Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na l'nkLjnki i lotili 1946— 1957«, Ljubljana, 1M58. str. 32—62, vel. format: priložena vegetacijska karta Pukl jo ke 1:10.000. Predalpski jelov goy.il a Sloveniji (Bazzanieto-Abictetum Wraber 1953 praealpinoni ■utbii*'*- nova). Bio|_ vest., V L 195", str. 56—41. Tri-kljnčcna asociactjska tabela. Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galieto rotun d i f ol il-Abietetn m Wrabei 1955). Prirod, društvo v Ljubljani. Posebne izdaje. I. 1959. str, 1—20, priključena asociaeijska ialicla. Pitiisociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Zbornik oh 150-lttttici Botaničnega vrta UnivOISB'v Ljubljani, i960, str, 49- 96. Allgemeine Orientiere 11 gska rte der potentiellen natürlichen Vegetation im Slowenischen Küstenland fNW-Jugoslawien) als Grundlage für die Wiederbewaldung der de gradierten Karst- und FTyschgebiete. — II. luxen, Bericht Internat. Symp. Vegetationskartierung 23- 26. 5. 1*^59, Stolzenau/Weser. — Weinheim, 1963. p. 569—3H4 (z eno kartn potencialne vegetacije Slov. Primorja 1:100,00(1). Biljnosocto loški prikaz kestenovth Šuma Bosne i Hercegovine, Go-iJišniak Binloškog instituta u Sarajevu. XI (1956), p. 159—182 + velika ritosocinl. tabela, Sarajevo 1962. termotHna združba gabrovca in ometike v Bohinju (Cytisantbo^ o^ir vet uril Wraber assor. nova). Razprave IV. razr. SÄZU. VI (1961), p. 7—*>0 + fitnsntiol, tabela {9. str.). Gozdna vegetacija Slovenskih goric. -- Biol. vest. IX (1961), p, 35—57. lilngti i i ii j is to fiiocenologije ti sa vremena j šumskoj privredi, --■ Tiskano i brošuri z istim naslovom. Sarajevo I9ht. p, 1(6- 122, Das AdenostyIn gluhrae-Pieretum. eine neue Fichtenwuldgesell-ücbaft in den Slowenischen Ostalpen. Angewandte Pflanzen Soziologie, XVIII/XIX (1966), p. 93- 101. Das l.nzulo silvaticae-Piceetmn Wraber (1953). eine Fichtenwald-gcscllselialt in den Slowenischen Ostalpen, Mitteil. d. Ostalpio-dinarischen pflanzensOziol. Arbeitsgemeinschaft, 2 (t%2), p. 55—38. Eine neue Pichteuwaldgcsellschaft aat Übergang der Ostahien in das Dinatische Gebirge. — Acta bot. Croatiea, vol. eitraOrd., Zagreb 1964.. p. 125—i i2. Vegetacija slovenskega bukovega gozda v loči ekologije in patino-logije. Biol. vest. XII (1964). p. 77—95. Gozdna združba smreke in goztluc bekice v slovenskih vzhodnih Alpah. Razprave IV. razr. S AZU, VII (i9&3), p, 79 175 + labcla (20 str.). Über eine tfierniophile BuchengeseUschflft (Ostryo-Fagetum) in Slowenien. — Angewandte Pflanzensoziologie, XVIII,'XIX (1966), p. 279--2SS. Oekologische und pflanze nsozio logische Charakteristik der Vegetation lies slowenischen Küstenland ¡sehen Kursige bietes. — Mitteil, ostalp.-dinar. pflanZBtlSOZ, Arbeitsgem, VII (1967), ji 5 -32, Triefte, Genetska veza i zmed ja vegetacijskih i lalnih jedinica na karbonat ri oni pod ruf ju v i so kug krša Slovenije. — Zemljiite i biljka, 16/1—3 (1967). p. >37 3t>4. Zagreb. Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski Istri. — Proteus. XXX {1967/68}, p. 1P2--1M. £ um ska vegetacija (Slovenije), — Enciklopedija Jugoslavije 7 (1968). p. 329—336. Pflanzengeögraphische Stellung nod Gliederung Sloweniens. — Vege tu tio XVII (L9W>h p. 199. Den Huu¡;. Über Verbreitung, Ökologie und system a ti »che Gliederung <¡cr Fichen-Hainbnehcmv alder in Slowenien. Fedd. Repert., T9 0 (1969), p. 37" -38<), Merlin. 11 ruolo degli studi vegetazionali nelltt sifltantfczione dci bacini montuni. Anual i Aecad. liai. Sí i. For., XVII (l9ew otchitcciure. Arhitekt, 1952/5. sir. 49—50. Naša stanovanjska oprema. Les. 1952/3, str. 50—31. Naša gradnja Stanovanj in njena sodobna problematika. Arhitekl 19J3/9, str, 14. Pohorje — pomembno turistično podiočje. Arhitekt, 1953/8. str. 18, s sliko. Slovenska Uporabna grafika v letu 1952. Arhitekt, 1953/8, sir, 5 i—34, Odgovor n:i anketo o spomenikih NOH. Arhitekt, 1951/9, str. 29—31. 'I,a pravilno obravnavo centra Ljubljane. Arhitekt, 1953/10, str. 13- 14, s slikami. šolska zgradba v neposrednem mestnem in regionalnem okolju. Arhitekt, 1954.12—str. IS—27. s slikami. Organizacija stanovanjske gradnje v Zapadui Evropi. Arhitekt, it. sir. 15 -17. Študentsko naselje v Ljubljani. Arhitekt, 1955/1", str. 9 10. s sli-ku mi. 11 iMi r j- M nore. Arhitekt. 1955/17, str. 29—i i, s slikami. PriunJtiv arhitektur i Ju go sla vie a (Primitivna arhitekt ura v Jugoslaviji). By ggirl a starin. Stockholm. 1955. str. 156—159. Post-war Architecture in Yugoslavia (skupaj s F. Ivanškoml. Architect' Year Book h. London, 1955, str. 121- ¡3h, Regionalna zasnova piranskega polotoku. Arhitekt, 1956/20, str. 10—14. s slikami. Pogledi na Ljubljanski grad. Arhitekt, 1956/20, str. it), s slikami. Lojze Spacal. Arhitekt. 1956/20. str. 31—33, s slikami. Tri knjige o arhitekturi Irance Šteli: Napori. Esej o arhitekturi, Jože Plečnik. Delo. Nace $iimir Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Dušan Grabrijan: Makedonska kuča. .Naša sodobnost. !9%.2. str. 149—152. Boris Kobe. Arhitekt, 1957/21—22, str. 42—U. * slikami. Jože Plečnik, Na$i razgledi, 1957/1, str. t, s slikami. Ljubljanski železniški vozel. Naši razgledi. 1957/4. str. S7—88, s slikami. Nekaj misli O Ljubljani in njenem širšem prostoru. Naši razgledi, 1957.' I H, str. +33—436, s slikami. O arhitekta - - Ob smrti Jožeta Plečnika, Naša sodobnost, 1957/3, str. 202—205, s slikami. Arhitektov delež pri gradnji kulturnih domov. Sodobna pota, 1957 5. str. 282—296, s slikami. Plečnikovo poslanstvo, Ljutlska pravica. 1957, tO. L, str. 6. Le Corbusier sedemdesetletnik. Naši razgledi 1958/2, str, 49. Likovna umetnost in nova arhitektura, Odgovor na anketo; Pota sodobne likovne umetnosti. Naša sodobnost. 1959.12. str. 1118—t J 28. Razvoj moderne Ljubljane. Arhitekt, 1960/1, str. 1—5, s slikami. Zgradba Okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Arhitekt. 1960/2, str. 17— 20, s slikami. Odgovor na ankete: Zaščita področij v Sloveniji. Načrtni razvoj Ljubljane, Oblikovanje slovenske obale, Razvoj Kopra, Izole in Pirana. Naši razgledi, I960, št. 6. Postavitev šenipetrake antike. Nttši razgledi I960, str. 42"—428. s slikami. Spomenik revolucije. Naši razgledi 1962.12, str. 230—251, s slikami, Oblikovanja ljubljanskega mestnega središča. Naši razgledi, 1963/24, str. 490—491, s slikami. Sedem naglavnih grehov naše arhitekture. Sodobnost, 1961/10, str. 920—926, O vzgoji urbanističnih kadrov. Urbanizem, 1963/4—5, str. 1+ 17. Arhitektura, plastika in slikarstvo. Sinteza, 1964/1, str. 2—16, s sli kam i. Dve podružnici Narodne banka SRS Kranj in Celje. Sinteza, 1964/1, str. 26—29. Benetke v regionalnem kompleksnem reševanju. Sinteza, 1965/2, str. 85. Le Corbusier. Sinteza, 1945/5, str."63. Le Corbusier. Naši razgledi, 1965/17, str. 354-—355, s sliko. Natečaj za novo središče Skopja, študijske skice, Sinteza, 1966/4, str. 13—16. s slikami. Lepše je tudi koristnejše. Odgovor na anketo o industrijskem oblikovanju. Delo, 19b6. 50. VIII. Ce se ozremo nazaj (na spomenike NOR), Sinteza, 1967,7, str» 3f—34, s slikami. Ein Tu ri sten ze n t nt m in Jagoslawien (Miločer-S. Štefan). Bamvelt, Berlin, 1966.29, Str. 836 839, s slikami. REALIZACIJE Kost niča na i a I a h v Ljubljani, lL*5ii, (Realizacija natečaja). Dom za stare ljudi na Bokatcah pri Ljubljani, 14411 (Realizacija natečaja J, Moderna galerija v Ljubljani, 10411 47. Gozdarski inštitut \ Ljubljani, 1947. Pionirska postaja na Viču \ Ljubljuni, 194N. (Objavljena v Arhitekturi 1948/11—13, sir. 15). Naravoslovna fakulteta v Skopju, i!>48. Stanovanjski bloki v Novi (¡orii-i. I'MS, ..............i^elje v Ljubljani, 1048 (bloki). Redakcijo in izvedba Jugoslovanske sekcije mednarodne razstave arhitekture U.I.A., Rabat 1931. Grobišče talcev v Begunjah na Gorenjskem, 19531 (Realizacija natečaju.) Objavljeno v jugoslovanskih, švicarskih in angleških revijah. Spomenik NOB na Blokah, 1953. Grobišče talcev v Dragi. 1933. (Realizacija natečaja.) Objavljeno v domačih in tujih revija Is. Grobišče na Rabu, t9'54. (Realizacija L nagrade natečaja,) Objav Ijciio v domačem tisku. Univerzitetni bloki ua Frulah v Ljubljani, 1937. Stanovanjska stolpnica v Kidričevi ulici, Ljubljutiu, 1960. Motel Kranjska £i>ra. 1%0. TIskarna Ljudske Pravice, Ljubljana, 1969. Občinska skupščin» Kranj. 1960. (Realizacija L nagrade natečaja.) Dve stolpnici na Hrvatskem trgu. Ljubljana, 1961, Podružnica Narodne ban ki', Kranj, l%2. Podružnica Narodne banke, Celje. 1%2, Dve stolpnici v Pražakovi ulici. Ljubljana. 196". Počitniški dnin ELES*, Portorož. Hote! v Črni na Koroške nt. Gradbeni oddelek FACG, Ljubljana, M ¡rje, 1963—06. (Realizacija I. nagrade natečaja.) Stanovanjska zazidava na Feranio*em vrtu, 196™. (Realizacija I. nagrade natečaja.) Poslovna zgradba Agroprogres, Ljubijaita, Titova, J966, Ifotcl »CREINA«r, Kranj, realizacija v teku. (Izvedba L nagratle natečaja.) Motel Medno, 1958. dozidava ! rg revolucije ^ Ljubljani, v izvedbi. hI Trpf revolucije v Ljubljani, v izvedbi. (Realizacija I. nagrade natečaja,) Hotel v Pržnem pri Mi Ločeni, t mngorsko P rimo rje (v iuvedbi po nagrajenem projektu). Obeležje — pred Izvršnim svetom (v spomin t;£t demonstracije 1943 leta). Obeležje — pred Škofijsko paleto \ Ljubljeni [v spomin na demonstracije žena 194-3, leta). Obeležje — pred Taborom (v spomin padlim Sokolom). NEKATERI NATECAJNI PROJEKTI Regulacija Ljubljane, 1940. L nagrada. Regulacija Novega Beograda in palača CK K.PJ. 1946- Prva II. nagrada (L nagrada ni bila podeljena). (Objavljeno d Arhitekturi 1947/5, str. iS). Palača predsedstva vlade FLRJ, Reogcad, 1946, Irelja nagrada. (Objavljeno v Arhitekturi 1947/4—6, str. 40—41.) Reprezentančni hotel v Beogradu, I94f>, Druga II- nagrada, (Objavljeno * Arhitekturi 1947,4—6. str. 44 - 41.) Centralna pošta v Ljubljani, 1946. Deljena í- II. nagrada. (Objavljena v Arhitekturi 1947/4 -6, str. 43.) Stanovanjska kolonija v Beogradu, 1946. (Objavljeno v Arhitekturi 1947/3, str. 28—29.) Ljudska skupščina L RS, Ljubljana, 1947. Prva II. nagrada (L nafrada tli bila podeljena). Objavljeno v Zbornika oddelka za arhitekturo. 1947- J ii poslov a tiska opera \ Beogradu, 194H, Objavljeno v Arhitekturi. J948/8—10, str. 18—19- Rc¡pi I arija, otoka Ruissalo, Finska, 1953. ML nagrada. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. 1953. Zgradba Notranje uprave v Ljubljani. 1935. 1. nagrada, Natečaj za stanovanjske bloke in stolpe v Ljubljani, 1956. fl. nagrada, odkup v višini i. nagrade. Natečaj /a center Ljubljane, (957. Najvišji odkup izven konkurence, Občinska skupščina Kranj, 1938. I. nagrada in izvedba. Poslovna zgradba na Trgu Vil. kongresa i Ljubljani. 1960. It. nagrada. Urban istično-arhi tek tonska rešitev turističnega področja Sv. ^le-Tun Miločcr Prino, Črnogorska Pri morje, 1964, Url«nistitna projektnu rešitev ci^jagu okvira Titove eeste v Ljubljani, 1964. I. nagrndu. Urhnnistična ureditev Severnega dela Benetk—Otok Triuiehetlo. 1964, I, nagrada e\ aequo (Sodelovanje k teamII xa izdelavo dokončnega projekta v teku). Stanovanjska Soseska " Ljubljana -Bežigrad, 1965. Odkup izven konkurence. Srjisko narodno pozoriSte, Novi Sad, f%5, L nagrada (izvršni projekt v delu). Urbanistični natečaj zu ao\i center Skopja, 1965- (Mednarodni natečaj). Zgradba CK K P M > Skopju, 1966. ITI. nagrada. Občinska skupSČimi Skopje. 1966. L nagrada, izvršni projekt i delu. Hote! v Pri nem pri M ¡ločeni, I ''(iT. I, nagrada, iz v rini projekt v izvedbi. Mednarodni natečaj za center mesta Espno. Finska. i it", (asi na polivala. Le lopi k Kacin K use j, rojen 21. julija IW?3. umrl K), maja 1941. Dr. inr.. redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani: redni elan pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1. 185—190. Metod Dolenc, rojen 19, decembra 1875. umrl 10. oktobra 1941. Dr. inr., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani: redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej l etopis L 193—197. G regor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl i. septembra 1942. Dr, iur., redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v Ljubljani; red ni član pravnega razreda od 7, oktobra 1938; prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11, julija 1942. — Glej Letopis L 201 238. Alfonz P a v li nt rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za florist i ko. fitogcmgrafijo in botanično sistem at ifco; dopisni član m uieniutiČno-prirod os lovnega razreda od 16, maja 19-40. — Glej Letopis L 241—257. I' erd i na nd Seidl, rojen fO. marca 1836, umrl. I. decembra 1942. llealčni profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, klima to logi jo, seizmologi jo in geologijo; dopisni član mu tema frič no- jj ri rod os lovnega razreda od 16. maju 1940. — Glej Letopis i, 261—290. Riba rd Jakopič, rojen 12, aprila 1869» umrl 21. aprila 1953. Akademski slikar; redni Član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. (Jlej Letopis I. 41-43; II. 75-89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881. umrl 26. marca 1944. Dr. pliil., gimnazijski ravnatelj; jezikoslovec: dopisni član [ik>zofsko-flIololko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis !, 157 160; 11, 61 -74. Matija J a m a , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, 47— 49; II, 90 103. Ivan Regen. rojen 9, deeembra 1868. umrl 27. julija 1947. Dr, phil,, gimnazijski profesor v pokoju: strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni Član nialeinaličtto-prirod oslov nega raz m In od 16. maja 1940, Glej Letopis I. 175 176: II, 104—105. Milan S t e rl j, rojen 4. septembra 1875, umrl K. decembra i 947. Dr. i ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani: rodni član pravnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis L 127—150: II. 11)6—125. Oton 2 ij p a n č i e, rojen 23. januarja 1878, umrl f L junija 1949. Književnik: redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I. 151—153: IL 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950. Dr. phil.. redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije: redni člnn Filozofsko-Eilološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938: od 28. junija ¡941 do L julija 1942 načelnik tega razreda; 55. Dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko-porodniške klinike na medicinski Li-kulteti univerze ^ Ljubljani: redni član razreda za prirodo-s lov ne in medicinske vede od 50, junija 1954. C le j Letopis VI. 61 65: VII. 55 58. Pe t a r Skok , rojen 1. marca 1881. umrl 5. februarja 1956. lir, pliil,. redni profesor za romansko filotogijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2, junija 1955. Glej letopis V. 89 91: VIII. 77-82. J a n k o Polenc. rojen 19. avgusta 1880. umrl 12. maja l')5b. Dr. i ur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno Zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od oktobra 193H: načelnik prašnega razreda od 2", februarja 1949. predsednik Terminološke komisije pri akademiji. Glej l.elopis L 97-!0t ; Vil L 48—60. Jože Plečnik, rojen 25, januarju 1872, umrl 7. januarja 1957. Redni profesor za arliilekturo na univerzi v Ljubljani, redni član od 7. oklobra 1938. - (dej Letopis I. 87 89; VIII, 61 -67. Hajko N a It 1 i g a 1, rojen 14. a p ril a I H??, u ni rl 29. marca 1958. Dr. pliil.. redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov a- pokoju in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi \ Ljubljani: redni član od 7. oktobra i958. prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942, načelnik razred n za zgodovinske in zemljepisni- vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 50. septembra 1949. — Ci loj Letopis I. ÎΗ 75: IX. 63—f>7. I' r a n c K. s a v. L u k m a u . rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1458, Dr. iheol., dr. pliil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino staro krščanskega slovstva in za zgodnjo cerkvi-no zgodovino na teološki laku I let i v Ljubljani v pokoju: dopisni član orl I h. maja 194(1. Čile j Letopis I, f(i8 169: IX, 78-81. A n dr if a Sta m p a r . rojen L .septembra 1888, umrl 26. junija 195«. Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vscudilisču v Zagrebu, p red sodnik jugoslavenake akademije znanosti i nmjetoosti; dopisni član ikJ 7. novembra 1947. — Glej l etopis IX. 82 84. Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886. umrl 22. septembra 1958. Dr. pliii., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju, redni élan od 2. junija 1953. Cdej Letopis V, 67 75: IX. 6K 77. k a z i in i e r z N i t s cb, rojeti L februarju 1874. umrl 26. septembra 1938. Profesor poljskega jezika na univerzi v Kru-kovic dopisni élan od 7. novembra 1947. Glej .Letopis IX. 85—87. Pavel GoliaP rojen 10. aprila 1887. umi 13. avgusta 1939. Književnik. uprawiik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redni član od 2. junija l'>55, Glej Letopis I 16—120: X. 54-59, A let« and a r Belic, rojen 2. avgustu Itf76. umrl 26. februarja i960. Dr. plii!.. profesor za lingi ¡sliko na univerzi v Beogradu v pokoju: predsednik Srpske akademije nauka: dopisni član od 7. novembra 1447. — C i tej Letopis XI, Vi—58, À it i o u Lajovic, rojen 19. decembra 1878. umrl 28. avgusta i960. Komponist iu muzikolog. Bedni član od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 50. septembra 1949 do stnrli. Glej Letopis I. 65—6?: XI. 54- 55. Ejnar Dvggve. rojen 17. oktobra 1887. umrl 6. avgustu 1961. Dr. b.c.. dr. ing. b.c.. arhitekt in arheolog. Dopisni Član od 17. oktobra 1958, Glej Letopis IX. t: 48: XII. Ht 82. Božidar Lavrič. rojen 10. novembra 1899, umrl 15, novembra 1961. Dr med., dr. b.c.. redni profesor za kirurgijo ua medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kmirgiene klinike: redni član od 6. decembra 1949; od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. Glej Letopis III. 201—202: XII, 72—Hi>. Z d e nèfc N e j e d 1 y . rojen 10. februarja 1878. umrl 9, februarja 1962; profesor Karlove univerze v Pragi: prezident Akademije znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra ¡947. Frau S a le i ki I1 i u ž g n r . rojen 9, februarja 1871. umrl 2. junija 1962; književnik: redni član od 7. oktobra I'f58. od 28. januarja jy39 do 30, septembra !949 načelnik razreda /.i umetnosti. Glej Letopis 1. 25 -25: X1IL 45—46. M i lan \ iti m a r. rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra ]%2. dr. b.c., tir, techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani: redni član od 16. maja 1940. načelnik matematično-p rirod os lov nega razreda od II), oktobra (9+0 do 16, i o ulja 1942. predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1943, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vedo od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Instituta za clcklriško gospodarstvo od 1. junija 1948 do I- in a ja 1959. kouzi ilcnl tega instituta od I, maja l'H'i rini je. — Glej Letopis 1,130 142: XIII. 4~- -50. Vale Vottk, rojen 21. februarja IHM6 umrl 27. novembra 1962. dr, phiL ledni profesor /a botaniko na vseučilišču v Zagreb i! v pokoju, dopisni član od 2. junija 1963. — Glej Letopis V. I OH -109; Mil. 51 53. A n t on Sov rs, roj en 4. decembra ÎSS5, umrl I. maja 1963. Medni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1953. Glej Letopis V. H6—88: XIV. 36 38. Milan Bogdan o t ié, rojen 4, januarja 1H92. umrl 2S. februarja 1964. Književnik, gledališki kril i k in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949. do 1%2 upravnik Narodnega gledališča \ Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1933. — Glej Letopis (35—136. M u k s Samce, rojen 27. junija 1881. umrl I. juliju 1964. Ur. pliil.. redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1943, nato do l'J39 upravnik Kemičnega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec;. Redni član od 6. decembra 1949. Od 16. novembra S962 do smrti litjuik razreda za matematične, fizikalne in tehniški- vede. Glej Letopis lil. ÎW-19H: XV. 60 61. Juš Kozak, rojen 26. junija 1892, unirl 29. avgusta 1964, Književnik. Redni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis XIL 54 62; XV, 62 64. Ivan G ifi f en a u e r . rojen 7, marca IHH0. umrl 29. decembra 1964. Dr, phif. profesor * pokoju. Dopisni član od 16, utaja 1940. redni élan od 21. decembra I94h, Tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Glej Letopis 1. 161 [65,- XV, 65 -71. I I i j a Djllričie, rojen IN. juliju 1898, Umrl 2. aprila 1965. dr. med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu: dopisni član od 22. decembra 1961: predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. ( ilej Letopis XII. 40 42; XVIL 50—52. Igor 1 a ^ čar. rojen 2. novembra 1899. umrl 27. decembru 196*5; dr. med., redni profesor za interno medicino na medicinski inkulteti univerze v Ljubljani v pokoju: redni član od h. decembra 1949. upravnik Inštitut« za medicinske vede pri akademiji. — Gléj Letopis 111. 205—204; XVI. 63—65. S vo krhek, rojen 23, avgusta 1890. umri 1(>. januarja I9ht>, dr. i nr.. redni profesor za «pravno pravo na vseučilišču \ Zagrebu, dopisni član od 17. oktobra 195K. Glej Letopis LX. 51-52: XVII. 55 55. Anion Me I i k . rojen I. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr, pilil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955. upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis L 170 tri; XVII, 37 46- Marjnlt Kozina, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoju: redni član od 2, juniju 1953. — Glej Letopis V, 123 do 124: XVII, 47 -49. Marjan S a I o p e k . rojen 23, decembra 1883, umrl 23. februarja 1967. I)r. p bil,, redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član oil 7. Februarja 1967. Glej Letopis XVIII. 50—60 in ¡S3 86. Josip P le m e I j . rojen I L decembra 1873, umrl 22. maja 1967. Dr. pilil., častni doktor matematičaili i a lelifličtiih znanosti. Redili profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani v pokoju, lied ni član od 7. oktobra 1938. Načelnik maternal ieiio-prirodoslovnega razreda oziroma razreda za matematične, pri-rodowlnvne in teli nične vede od 16. julija 1942 do V), septembra 1949. — Glej Letopis 1. 93—94; XVIII, 73—78. A J o j z G v a d n i k . dr. i nr.. rojen 5. avgusta 1882. umrl 14. juliju I9f>7. Književnik. Redni član ikI 21. decembra 1962. Glej Letopis XIII, 55 58: XVIII. 79 82. Ljudmil II a up t in a ti u . rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila l%$. Dr. phi L, zlati doktorat univerze v Gradcu. Redni profesor zn občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu vr pokoju, dopisni član od 16. maja 1940, Glej I otopi s 1. lt>6; XIX. 51—62. Veni es l a> Koželj, rojen 1?, septembra 1901. umri 6. avgusta 1968. Dr, teehn. Redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; dopisni član itd 2. junija 1955. redni član od 21, decembra 1%2, — Glej Letopis IX. 55 56: XIII. 31; XIX. 50. O lil m ar K ii li a , rojen 5. novembra 1S92. umrl 20. marca 1909. Dr, pilil., redni profesor za paleontologijo in paleobiotogijo na univerzi na Dunaju, dopisni član od 6. februarja !9(i5 Glej Letopis XVI, 53- -54 in to knjigo Letopisa, sir, 78—SO, H o b e r I N e u ba u e r, rojen 7. decembra 1895, umri 5. maja 19(j'J. Dr. med,, redni profesor za f fiziologi jo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni Član ud 22. decembra 196L Glej Letopis XII, 58 59 in to knjigo Letopisa, sir. 74 77. F r u n k \V o 11 m a n , rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1%9. Dr. p h ¡L, redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. dopisni član od 7. februarja 1909, Glej to knjigo Letopisa, str. 41 in 8i -82. ROBERT NEUBAUER (1895—19t>9) Akademik prof. rlr. Robert Neubauer so je rodil v noči med tk in 7. decembrom 1895. leta tia Dunaja. Njegova mati je bila napol Čebinja napol Slovenka, njegov oče pa je bil v leni čas« m1 š luden i medicine, ki je pozneje postal zdravnik splošne prakse. Sprva je bil oče zaposlen v več kraji na Morávskem in zato je dr. Neubauer zgodnjo mladost preživljal tam ler šclr zadnja gimnazijska leta na Dunaju, kjer je leta 19(4 tudi matur tra 1. Kmalu zatem se je pričela prva svetovna vojna in dr. Neil-baucr je bil takoj mobiliziran in pt>slan v Galicijo na rusko Ironto, 2ü. maja 1915 je bil prvii ranjen. Spomladi leta 1917 sije ponovno vrnil na bojišče v Galic ijo, odkoder pa je bil kmalu premeščen na italijansko fronio. Tu je bil jeseni istega leta drugič še huje ranjen sko/;i desna pljuča in je kot ranjenec prišel v italijansko ujetništvo. Po konea:ni svetovni vojni se prof, Neubauer najprvo vpiše ña Filozofsko fakulteto dunajske univerze z namenom, tla bi študiral germanske in orientalske jezike. Poda zelo Itifro se prepiše na medicinsko fakulteto in 12. julija 1922. lela je hi) lia Dunaju promoviran za doktorja medicine. Zaradi družinskih razlogov je prof. Neubauer pričel opravljati slaž v ljubljanski bolnišnici in še pred koncem staža sije javil na razpisano mesto diisnegu zdravnika« v malem zdravilišču na Golniku. 1 u je namreč tedanja vlada v poslopju starega gradu adaptirala bolniške solie za lisie tuberkulozne vojake, ki so bili demobilizirani iz vojske, 1. septembra 1925. leta je prevzel mladi dr. Neubauer vod sivo majhnega zdravilišča ter z njemu svojstveno energijo pričenjal graditi nove bolniške objekte in postopoma pretvarjati Golnik \ v i hI eco jugoslovansko ustanovo za zdravljenje tuberkuloze. S poligoni mladostnega navdiha sledi dr. Neubauer razvoja stroke i svetu ler z občudovanja vredno marljivostjo ter trdim delom ihI jutra do večera — kar je bila njegova in!lika skozi vse življenje— razv ija nove metode zdravljenja tuberkuloze. Zaradi zavzetosti, ki jo je izkazoval bolnikom, je njegovi izredna priljubljenost pri bolnikih piwdala Celo med zdravniki občudujoča. ?.e nekaj let" po prihodu prof. Neubuuerja na Golnik postane mala vasica lik pod Storilcem pribežališče bolnikov iz vse Jugoslavije, Največji strokovni vzpon po je prof. Nenhauer dosegel v času, ko se je na Golniku pljučna tuberkuloza pričela uspešno zdraviti s kirurškimi posegi. Predvsem je našel v prominent nem kirurga prof. dr. Božidarju Lavriču odličnega sodelavca, ki je v prostem času prihajal na Golnik in v tamkajšnji operacijski dvorani opravljal zahtevne pljučne operacije. 'Iftda prof. Neu-haUCr tudi to ni ostal Halj Časa ob strani. Sain je pričel z njemu lastno mirnostjo in Samozavestjo Operirati in (¡olnik tako poslane tudi najpomembnejši torakokirurški center v državi. Zev tem obdobju je ¡iml. Nenbancr prišel f udi do spoznanja, clii bi bil boj proti jctiki dokaj neuspešen, če bi se omejil le na zdravljenje ob bolniški postelji. V preventivni dejavnosti zoper tedaj tako razširjeno socialno bolezen kot je l>ilu tuberkuloz« je našel zelo plodnega sodelavca v dr, Jožetu Bohinjcu, takratnem direktorju Okrožnega urada /a zavarovanje delavcev v I jubljani. Skupno sta širila mrežo novih proti tuberkulozah dispanzerjev po Sloveniji, V hoj proti jetiki pa je pritegnil tudi zdravnike spi osne prakse, za katere je prirejal vsakoletne tako imenovane gnlniske kurze*. Aktivnost prof, Neuhanerjn je bila že v tem času zelo iunoguvrstna. Od 1930. do 1938. leta je bil urednik strokovnega g lus j la slovenskih zdravnikov Zdravniškega vestnika«. Leta 1938 prične izlmjati Fiziološki Glasnik* k pa je bil podpolkovnik dr. N'eu bu tier imenovan za šeia naše sani tete * Južni Italiji. Tam je ostal do junija 1943, kaucrja kot načelnika Uprave za tuberkulozo v Beogradu je vezano na izredne uspehe Celotne a nt ¡tuberkulozne službe v Jugoslaviji. Samo človek s tako širokimi koncepti, z izrednimi organizacijskimi sposobnostmi in predvsem neli t rudiji vo dejavnostjo je lahko tako uspešno mobiliziral zdravstveno službo proti tuberkulozi, ki se je med vojno in takoj po njej močno razmahnila. Ne glede nu zelo heierogene zdravstvene razmere je prol. Ncubauer uspel nu področju vse Jugoslavije organizirati homogeno aiititubrrkulozuo dejavnost, uspešno je uvajal v prakso sodobne principe zatiranja tuberkuloze in še danes so uspehi te službe celo v manj razvitih področjih (Kisev Neubauerjevc ak t i vn osti. Leta 1953 nastopi večletno obdobje udejstvovanja prof. Neti* bauerja v Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO). Najprej je sel v Ženevo in prevzel mesto pomočnika načelniku oddelka za tuberkulozo pri SZO, Leta !955 je odšel kot ekspert SZO na Ceylon. kjer je do deccrubra 1955, leta pomagal tamkajšnji i ladi organizirati an t i tuberkulozno službo. Kot protaiuentna osebnost med jugoslovanskimi zdravniki z bogatim znan jeni številnih evropskih jezikov, z veliko in od krito skromnostjo tei osebnim šarniom si je pridobil tedaj tudi v svetu mnogo prijateljev. Na številnih inozemskih kongresih in sestankih je zaradi svoje široke izobrazi«.' Častno zastopal našo domovino, kot delegat naše vlade ali kot sodelavec SZO je bil v skandinavskih državah, v llolandtji. Belgiji, Franciji, večkrat v Grčiji. Demokratični republiki Nemčiji, Zahodni Nemčiji. Čehoslovaški, Poljski. Romuniji, Bolgariji, Turčiji, Avstriji. Švici. Tangerju, Alžiriji. Ugiplti itd. Kot ekspert SZO je opravil posebne »tfo- kovne misije V Senegalu, G a robi ji, Sierra-Leone, Gani, Liberiji, Allgoli. Kongu, francoski ekvalorialni Afriki itd. Po povrat.ku v domovino je prof. Neubauer vse do svoje upokojitve prevzel dolžnosti rednega profesorja na katedri za ftiziologijo na Medicinski fakulteii Ijubljnnske univerze tei1 si s svojim načinom dela pridobil velike simpatije mladine. \ času svojega dolgega in plodnega tlela je prof. Neubuuei objavi] preko 120 strokovnih in znanstvenih del. Proslavil se je tudi kot slovenski potopisni pisatelj in napisal obširno knjigo 0 Cev Ion u (1958). za katero je leta 1959 dobil Levstikovo nagrado. Za svoje življenjsko delo je leta 1966 prejel Kidričevo nagrado, bil je odlikovan s številnimi priznanji in bil častni član Številnih inozemskih strokovnih združenj. 24. decembra <961. leta je bil izbran za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi dopisni član francoskega Fiziološkega društva, ekspert za rehabilitacijo pri Svetovni zvezi borcev (FMAC), član Ameriškega društva za pljučne bolezni, dopisni član Ffiziološkega društva Zahodne Nemčije, član ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije, clan uredniškega odbora Excerpta Medica itd. Razen tega je bil v času od I'>59 do 1964. le I a predsednik Komisije za epidemiologijo pri Internacionalni uniji proti tuberkulozi v Parizu, od 1964. leta pa skoraj do svoje upokojitve tajnik te komisije, Akademik prof. dr. Robert Nenbauer jt' umrl 3. maja 1969 1 LJubljani, Od pričeska zdravniškega lidejstvovanja pa vse do kraja življenja je svojo neizčrpno energijo posvetil boju pmii tuberkulozi, da bi zmanjšal težko breme le tako razširjene ljudske bolezni. S tem namenom jc vzgojil številno generacija zdravnikov. Preučeval jc znanstvene probleme zlasti S področja epidemiologije tuberkuloze. Bogate izkušnje je posredoval tudi mnogim drugim deželam in si z dclnm pridobil ugled enega <»d eminent™h jugoslovanskih zdravnikov v zamejstvu, S svojo osebnostjo in široko dejavnostjo je zapustil jugoslovanski medicini in zdravstveni službi uspehe trajne vrednosti. Bojan Fortie OTHM AR KUHN Dne 26, marca je na Dunaju umrl za pljučnim infarktom v 77, Jelu starosti upokojeni univerzitetni profesor dr.Oth-iiiur Kiilin. dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pokojni je hi! rojen novembra 1892 na Dunaju, kjer je obiskovul realko in univerzo. Pri Si ud i ju naravoslovnih znanosti se je predvsem posvetil botaniki. Za doktorski izpit si je izbral botaniko kili glavni predmet, paleontologijo kot stranski. Komaj ji! dokončal Študije, je že moral nastopiti vojaško službo, ki ga je vezala mulodane do konca prve svetovne vojne. Služil je pri slovenskem polku na soški fronti in bil v juniju 1918 v biiki oh Piavi ranjen. Večkrat je pripovedoval, kako je slovenskim vojakom hvaležen, ker so ga s tveganjem lastnih življenj kot težko ranjenega rešili iz prve bojne črte pred gotovo smrtjo. Zaradi gospodarskih težav, v katerih se je znašla Avstrija v povojnem času, ni mogel Kiihn dobiti stalne namestitve na kaki znanstveni ustanovi, kar bi njegovim željam najbolj ustrezalo. Prisiljen je bil nastopiti službo na srednji šoli. kjer je z daljšimi presledki, ki jih je uporabil za študijska potovanja na lastne stroške, poučeval do leta 194"). I oda že otl leta 1919 se je v svojem prostem času udejstvoval kof prostovoljni sodelavec v državnem prirorloslovnem muzeju na Dunaju in se posveča! paleontoioškeniu in geološkemu ra/iskovanju. Leta 1944 je po smrti muzejskega kustosa pit* izpraznjeno mesto zasedel kot Stalni nameščenec. ?,e leta 1949 je bil imenovan za ravnatelja geološko-paleoulološkega oddelka V" muzeju. Dve leti pozneje so ga poklicali na univ erzo za rednega prolesorja za paleontologijo, \ študijskem letu i956 57 je bil izvoljen za dekana filozofske fakultete, v letu 1960 61 je bil rektor univerze in s tem hkrati predsednik avstrijskih rektorskiih konferenc. Leta l%4 je bil upokojen in se vini! na svoje nekdanje mesio v muzeju zopet kot prostovoljni sodelavec. Profesor Kiihn je objavil nad 160 de/. Razen prvih osem botaničnih so vsa paleontološka ali geološka. Sprva se je posvetil raziskovanju fatalnih koral in bidrozoov. pozneje pa Še preučevanju pahiodontnih školjk, glavonožeev, briozov in iglokoScev, S številnimi publikacijami o teli avertebratskih skupinah se je kmalu tako uveljavil, tla so ga povabili, naj sestavi revizijo sistema za mednarodni »Lossilium Cafnlogusi, in sicer za zvezke jHvdrozoa« [Berlin 1928) in iRudistaei (Berlin 1932). Ne dolgo zatem je opisal hidrozoje zn široko zasnovani »Handbuch der Palaozool.ogiec (Berlin 1939). Raziskovanja fosilnih živalskih sku- pin su ga privedla na pod rot; je si rti t igra f i je, S m rn t igra f ski in i problemi se je ukvarjal z vso vnemo lu postal sčasoma tako razgledan. da je lahko obdelal .skupno s Hcri(schein obsežno poglavje o južnih Alpah v knjigi i Geologie von Österreich«! (Wien 1951). kjer je opisal tudi tektonsko zgradbo nasili Alp. in izdal s sodelavci za »Lexique stratigraphique international« (Paris 1%2) podroben opis: skladov, imenovanih po raznih krajih v Avstriji. Kot enega najboljših strokovnjakov za lerciar ga je mednarodni geološki kongres izvolil za predsednika komisije za st rat igrali j o neogena v območju Mcdiierana. Kiihnovo zanimanje se je pri znanstvenem delu Ixilj in Jwlj usmerjalo proti jugovzhodu Evrope, I ako je naletel med drugim na mnogo še nerešenih problemov v Jugoslaviji, ki se jim je posvetil z vso vnemo. Predvsem ga je mika] razvoj krede in lljena favna. Raziskoval je pa In don(ne školjke iz Bosne in Srbije (Die Gattung Pironaea Mcuegh., Stuttgart 1935: Rildisle nouveau de la Rornnie orientale, Bengrad 1951; Zwei neue Rudi-sten aus Westserbien, Wien 1959; Das Alter der Rudis teil kalke von P i rot, Wien 1%tl). O paleogeografi ji Jugoslavije za časa zgornje krede je pisal v razpravi ■ 1 ransgresiuna Cretacjcului superior in Europa si A si a Mica- (Bucuresti 191)2), ^ (d i ko se je ukvarjal s terciarnimi problemi. Tako so gn na primer inotnO zanimate sladkovodne pla-sti zgornjega mioecna, ki nastopajo na več krajih v Bosni in Dalmaciji (Das Alter des braun koli leti führend eu Tertiärs von Rosni en. der Herzegovina und Dalmatiens, Stuttgart 1928; Daa Süsswasscrmiozän des os ta d lia tischen Gebietes, Bologna 1963), S pomočjo Fosilne favne je ugotovil zgornjo coccTtsko starost proniinskih plasti in ilirsko orogenertsko fazo, ki naj bi bila še pred začetkom sedimeuiaçije teb plasti med srednjim in zgornjim eocenom (Das Alter der Prominaseliiehtcn und der innereozänen Gebirgsbildung, Wien 1948). 1/ lsire je določil dve novi vrsti koral, eno iz zgornje krede, drugo iz eoce-na (Alcuni corail i fossiili dellTstria, fori no 1933!, Slednjič se je ukvarjal še s stratigrafijo eocena v Makedoniji (Nouveau gisement d'Eocène supérieur en Macédonie. Rcograd 1951). Veliko študij je posvetil izključno slovenskim krajem. Skupaj z Diltlerjein je raziskal boksi(ua nahajališča v Savinjski dolini in ugotovit vse prehode od antîezitov do boksitov (Uber die Genesis der Bauxite des oberen Sanntales, Wien 1931: Die Genesis der Saunialer Bauiite, jena i933). Iz raznih krajev na Dolenjskem je obdelal triadne glavonožee (Cephadolopoden der Trias von i nterkrain, Ljubljana 1954'). Nadalje je s Triglavskega pogorja opisal več fosilov in problematično sled nove vrste anelidu (friae fossil ien ans den Ju lisch en Alpen, Ljubi ja- na iz Sel pri Bučki, iz Krmelja pri Šentjanžu in iz ! re- belnegs pu je »bdela! številne anion i to. iti enega belemiuta (Zwei neue TriaS-AniinOrritenfaunen der Umgebullg VOH Novo mesto. Zagreb, 1965). P roftsOr K ii 1111 ni le rad prevzemal v znanstveno obdelavo naš firsilui material tistih živalskih skupin, za katere nimamo |iri nas domačih strokovnjakov, marveč je tudi sicer pomagal našim geologom. Tako je pri dunajski univerzi izposloval za mlade znanstvenike eno- do dvomesečne štipendije, ki so j tli izrabili geologi z naše akademije, univerze, z Geološkega zavrni a in F'ri rod o« lovnega muzeja. Za svoje vsestransko i ji uspešno znanstveno delo je dobit profesor Kiilin od raznih ustanov doma in v tujini številna priznanja in odlikovanja. Leta 1952 je bil izvoljen za dopisnega Člana in 1955 za pravega člana Avstrijske akademije znanosti. Za svojega pravega člana ga je izvolila tudi grška akademija znanosti v Atenah. Za zunanjega dopisnega člana so ga izvolile še Srpska akademija nauka i umetnosti. Slovensko akademija znanosti in umetnosti, Ju gosi a venska akademija znanosti t umjetnosti, in danska akademija v Kbbenhavnu. Častni doktorat sla mu podelili univerzi v Atenah in Bukarešti. Razen tega je bil Kiilin častni član geološkega društva na Dunaju, slovenskega geološkega društva, madžarskega geološkega društva v Budimpešti, slovaškega geološkega društva v Bratislavi, mednarodnega pa leon to luškega društva in indijskega paleontolo-¿kega društva v Kalkuti, da ne omenjam še dopisnega članstva neštetih drugih strokovnih ustanov in društev. S prezgodnjo smrtjo uglednega profesorja smo izgubili tudi sodelavca naše akademije. Zelo smo mu hvaležni, ker je znatno pripomogel k razvoju paleontologije pri nas. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu kot zaslužnega znanstvenika, plemenitega človeka in iskrenega prijatelja Slovencev. Ivan Rakovce FRANK WO LLM A N (1888 1969) Komaj i ni mesece potem, ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7. februarja 1969 soglasno izvolila Franka VVolI-mana za zunanjega dopisnega člana in s tem hotela počastiti tudi njegovo osemdesetletnico, je prišlo iz Prage sporočilo, da je umrl maja t%9, Njegovo krepko telo in velika delovna sila nista več snopla kljubovati letom iti bolezni, ki ga je že nekaj časa vznemirjala; nekdanji resnobni, a izredno temperamentni znanstvenik in družabnik je v zadnjem časti rajši odklanjal kakor sprejemal obiske svojih prijateljev in častilcev. Verjetno so pa prizadeli tudi dogodki v njegovi domovini, sporočilo o izvolitvi za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je sprejel z veseljem in zadoščenjem. Smrt je ustavila neizčrpno delavnost uglednega znanstvenika. ki je to ostal do zadnjega. Še po njegovi os eni deset letni ti mu je Češka akademija znanosti izdala skoraj 500 strani obsegajoče delo Slavismv a antislavismv za j ara narodu, kjer razpravlja o politični in kulturni orientaciji pri avstrijskih narodih nekako od tridesetih do šestdesetih let prejšnjega stoletja, to je v Času Mettemichovega in Bachovega absolutizma, kratke ustavne dobe po 1. I84R in začetkov novega političnega življenja v šestdesetih letih. Osrednja nit v tej knjigi je raziskovanje tako imenovanega avstroslavizma, prebujenje in rast narodne zavesti pri slovanskih narodih, zlasti vprašanje pa »slavizum in razmerje do ruskega slavizina. S tem je osvetlil marsikatero zgodovinsko dejstvo, zlasti pa ocenil politično in kulturno orientacijo najpomembnejših osebnosti tistega časa- Wolntan ni bil realist samo kot znanstvenik, temveč tudi kot kulturnopolitieni ideolog. Nasproti nekdanjemu romantičnemu panslavizmu je spričo sorodnosti med posameznimi slovanskimi narodi ugotavljal njihove posebnosti, uveljavljal dejansko politično in kulturno vzajemnost let utemeljeval nujnttsl narodne samobitnosti. Celotno njegovo delo ite razodeva snmo velike zavzetosti za splošno slovansko narodopisno, zgodovinsko in literarnoteoretično zna nosi, temveč posveča posebno zanimanje kulturnemu življenju Južnih Slovanov. Slovenci se zavedamo, do nam \Vodinatt ni bil prijatelj samo po čustvu in ne samo po sintezah v svojih narodopisnih in zgodovinskih raziskavah, temveč je precejšen del svojega zanimanja posvetil slovenski literarni znanosti, predvsem slovenski dramatiki. Poteg manjših razprav iiz slovenskega slovstva je posebno pomembna njegova Slovenska drama, ki je še danes edina zaokrožena, na primer- j ¿i I n i mrl ¡hI i zgrajena zgodovina naše dramatike ud prvih zu-veikov do I. 1925. Ob svojem študijskem delu se ji; Wollman rad poumdil v .Sloveniji, zlasti ko je zbiral gradivo za svojo dramsko in gledališko zgodovino, Halo v letih neposredno pred drago svetovno vojno, prišel je lini i neposredno |>U osvoboditvi in se udeležil slovanskega kongresa na Bleda in v Ljubljani. Slovenska akademija znanosti in umetnosti mu bo ohranila časten spomin. i ranče Koblar POROČILA O DELI AKADEMIJE AKADEMIJA V LETU 1969 Člani i h de I a v c J akademije Qb kuncu leta 1969 je štela akademija dva častna člana. Tednih in 42 dopisnih članov: od ieh 17 domačih. Meti letom so umrli: 26. marca prof. dr. Othmar Kultn, dopisni član 4. razredu; 3. maja prof. dr. Robert Meubauer, redni član i 4 razredu; 9. maja prof. dr. Frank Wollman, dopisni član v 2. razredu. Nove člane je izvolila akademija na skupščini 7. februarja 1969. Izvoljeni so Lili; v 1. razredu za dopisna člana dr. Jože (ioriear. redni profesor na Pravni fakulteti univerzo v Ljubljani, in dr. Branialav Durdev, redni profesor na Filozofski fakultet i univerze v Sarajevu in predsednik Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine; v 2. razredu za rednega člana dr. Stanko Skerlj, redni profesor romanske filologije na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, in zu dopisnega člana tir, I1 ran k Wollman, redni profesor na filozof.sk i h fakultetah v Bratislavi in Brnu v pokoju; v 3. razredu a dopisne člane dr. Robert Biinc in dr, Peter Gosar. oba profesorja Fakultete Zii naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, in dr. Lujo šn ki je. redni profesor na Fakullefi za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani; v 4. razredu za dopisna člana rlr. Franc Celešnik. redni profesor na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, in dr. Maks \Vraher. znanstveni svetnik pri Inštitutu za biologijo SAZU, v 5. razredu 3ia dopisne člane ing. arh. Edvard Ravnikar, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo. gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani, književnik Gustav Krklee. redni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, in kiijiževniea JDesanka Maksi movie. redna članica Srpske akademije nauku i umetnosti v Beogradu. [delavcev je bilo 102, od teh znanstvenih in strokovnih, 12 bibliotekarskih. L6 upravnih in računskih, 7 tehničnih in 12 pomožnih. Delavcev s skrajšanim delovnim časom je bilo 5 in stalili 11 zunanjih sodelavcev JI. k znanstvenemu in strokovnemu delu inStltniov je l>ilo pritegnjenih večje Število zunanjih znanstvenih in strokovnih sodelavcev. Inštituti Akademija ji- imela 10 inštitutov; nekateri večji so porazdeljeni na sekcije. Pri predsedstvu akademije je Studijski center s.n zgodovino1 slovenskega izseljena L va. Poleg tega je na akademiji še Terminološka komisija s petimi sekcijami. Odbor za favno, floro in gejo Slovenije in Kartografski zavod. Delo v inštitutih, sekcijah in terminološki komisiji je omogočeno s sredstvi iz redne dotacije republiškega proračuna, v dokajšnji meri pu tudi iz sredstev, ki so jih dali na razpolago Sklad l.iotisa Kidriču, /vezni sklad za znanstveno delo pa tudi nekatere organizacije. ki povirjajo inštituti- z izdelavo določenih elaboratov. Pri Inštitutu za geografijo je u stanu v I je lin začasna komisija za študij jjroslorskih jjrobleinov SRS. Podrobna poročila o delu v inštitutih, sekcijah itd. so objavljena V tej knjigi Letopisa, prav tako j>n tudi njihovi finančni viri (slej str. *Ji dalje). Tisk Ena glavnih nalog akademije je objava znanstvenih del v tisku. Z letnico 1969 na naslovni strani je bilo objavljenih 7 publikacij s skupno jilj stranmi. I ik pred izidom je 1. knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga Ivo po pogodbi z akademijo založila Državna založba Slovenije. /. isto založbo je podpisana pogodba za objavo in tisk Agrarne panoge« v okviru dela Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, katere L zvezek je v tisku. Po tej pogodbi bo akademija izdajatelj. Državna založba pa založnica. \ tisku sta tudi Etimološki slovar slovenskega jezika in 1. knjiga Zbranega dela I rana Ramovša. V pripravi je .Slovenska enciklopedija in določen je bil glavni odbor, v katerem je 12 Članov iz akademije, Akademija je prevzela odgovornost za znanstveno in strokovno delo. Založnica je Mladinska knjiga. Predavanja in drugo Na akademiji So i letu t 'Hi 9 predavali: fi inuzeinCev fprol. dr. Leopold kreizeiibacher iz Miinelina, akad. prof, dr. Giacomo Devoto v/. Rima, prof. dr, Jacob Den 1 lartog i z Cambridgca, ZDA. dr. John L. Lewis iz New Torka, dr, Joseí Klima iz Prage in prof, flr. Rolnert Wildbaber iz Rasla) ier 7 domačih članov, Prešernovo nagrado «ta prejela akad. l1 ranče Koblar in dop. član l>ojze Dolinar, nagrado A V NO J v letu 1969 pa akademiki Alija Košir. Miško Kranjec in Makso ŠnudorL Častni doktorji ljubljanske univerze so postali; častna člana Josip Rroz-Tito in Edvard Kardelj; akademiki Srečko Brodar, I ovan Hadzi, Milko Kos. Alija Košir, Feliks Lobe, France Stclč in dop. član Alojz lavčnr, Predsednik akademije Josip Vidmar je bil izvoljen za dopisnega člana Akademije nauka i untjetnesti Bosne i Hercegovine in Makedonske akademije na nauki te i uinetnostite. V prosvetno kuliurni zbor republiške skupščine sta bila izvoljena znanstvena delavca akademije: znanstveni svetnik Drago Sega in višji znanstveni sodelavec dr. ing, Mitja Brodar. S t ii ti i j s k a potovanja, udeležbe na kongresih in podobno Na povabilo predsedstva Češkoslovaške akademije znanosti fr junija 1969 delegacija akademije, v kateri so bili predsednik, podpredsednik, iajnik \ . razreda in Upravni direktor Akademije. obiskala Češkoslovaško akademijo znanosti v Pragi in Sk>-vaškp akademijo znanosti v Bratislavi, da hi se seznanili z organizacijo in delom teh dveh ustanov. Delegacija je bila izredno ljubeznivo sp rejeta. Kot prvi rezu lia I obiska je bilo vabilo našim znanstvenim delavcem, da kot gostji' Češkoslovaške rtku-detnije obiščejo njene inštitute. Tako so btli jeseni 1969 na -¡Indijskem bivanju v ČSSR; dr, ing. Mitja Brodar, višji znanstveni sodelavec Sekcije /a arheologijo (1Ï5 -rini), Milan Natrk, višji si rokov ni sodelavec Inštituta za geografijo (15 dni) in Nada Prašelj, višji strokovni sodelavec Inštituta za literature (10 dni). L devizami, ki jih je akademija prejela v letu 1969. so se udeležili; I, Kon/fr@VO0 in ses lan kap : a kad. dr. Anton K. uhelj — znanstvenega zborovanja mednarodnega društva za uporabno matematiko in mehaniko (GAMM) v Aachenu; akad. dr. Viktor Korošec — 24. zasedanja znanstvene družbe za zgodovino antičnih prav v Amsterdamu.; äkad. dr. I' ranec Stele — mednarodnega kongresa umetnostni il zgodovinarjev v Budimpešti; dopisni član dr. Janez Milčinski — XXXII, mednarodnega kongresa za sodno medicino v Genovi; dopisni član dr. Mak« VVraber — "v IT1 _ mednarodnega simpozija o temi : »Vegetacija in substrati v Rinteln/Weser in posvetovanja predsedstva Vzhodnoalpsko-d inarske fitoso-eiološke skupnosti v Celovcu; znanstveni svetnik dr. France Tomšič — simpozija ob 110(1-letnici K on s t an i in ovc smrti v Pragi: znanstveni svetnik dr. Nike Kuret — sestanka o dokumentaciji in dokumentacijski tehniki pri narodopisnem delu v Det-moldu; znanstveni sodelavec dr. France Habe — V. mednarodnega speleoJoškega kongresa v Stuttgartu; znanstvena sodelavka dr. Dragica Turnšck — mednarodnega kolokvija o juri v Budimpešti. 2. Aa s i itd i j so odpoiouali: akad. dr. France Koblar — študij v dunajskih arhivih in knjižnicah; akad. dr. France S tele — Padava, Bologna, Rim; dopisni član dr, Maks Wraber — priprava referatov z X. simpozija Mednarodnega združenja za fitosociologijo za tisk — Torino; znanstveni svetnik dr. Eiuilijan Cevc študij na Dunaju; znanstveni svetnik dr! Milko MuLičefov — raziskovanje nu-rodopisnega gradiva v Reziji in zbiranje narodopisnega gradiva v Porabju; višji znanstveni sodelavec dr. Jože Bole, asistent Jan Car-nelufti iii višji strokovni sodelavec Fgon Protner — raziskovanje favne v Slovenski Benečiji; višji strokovni sodelavec Primož Kozak — proučevanje metodologije zbiranja in eksploatacije podatkov iz zgodovine dramaturgi je — Frankfurt/M; dr. France Bernik — izpisovanje podatkov za publikacijo >Pisiaa Frana Levea« v Nacionalni biblioteki na Dunaju; višji strokovni sodelavec dr. Jaroslav Sasel — trimesečni študij antične zgodovine in arheologije v knjižnicah in muzejih v Atenah kot štipendist freole Française d'archéologie; SN desetmesečni študij rimskega iiiaesa v Angliji in historičnij-epigrafski študij v Princenionu (ZDA) kol štipendist Institute for Advanced Stud y ; asistent Helena Loža t enomesečno strokovno izpopolnjevanje v 7,R Nemčiji kot šlipcndistka Sklada Borisa Kidriča; znanstvena sodelavka dr. Ivka Munela je bila 3 ineseee šlipcndistka Islandske vlade na Islandu (št ari i j alg); višji znanstveni sodelavec dr. Rajko Pavlovcc je z ekipo Geološkega zavoda iz Ljubljane 4 mesece sodeloval pri regionalnih raziskavah v Alžiriji. C lan i Akademije so se udeležili raznih srečanj in zborovanj : akad, Anton Kuhelj je bil vodja delegacije Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti, ki se je decembra v Budimpešti dogovarjala z zastopniki Madžarske glede znanstvenega sodelovanja med oljema državama; akad. Milko Kos se je v Čedadu in Vidmu udeležil simpozija ob 100-lelnici ustanovitve Deputazione Storica del Pria I i in zborovanja ob priliki 14tX)-letnice prihoda Lan goba rdov v Italijo; akad. Froncé Sfelè je zastopal našo akademijo v Prespi na znanstvenem srečanju ob 1000-letnici vstaje Komitopulov in ustanovitve Sanmi love države; akad. Bralko Kreft se je udeležil glavne proslave oh 1900-Icinici Ptuja in srečanja alpskih pisateljev v Mariboru in bil z akad. S teletom na srečanju >Panonija 1%9t v Murski Sobo i i in Radencih. Svet akademij, znanosti in umetnosti SFRJ Svet akademij je imel 13. zasedanje plénum a 10, aprila 1969 v Skopju. Po preteku triletne d pite je vodstvo Sveta v smislu določil statuta prešlo s Slovenske na Srpsko akademijo in njen predsednik V ob bor Gligoric bo v naslednjem triletnem razdobju predsednik Sveta akademij. Posli sveta akademij so bili predani konce aprila. Naslednje 14. zasedanje plenuma Sveta akademij je bilo 3. novembra v Ljubljani. Slovenski akademiji je poverjena skrb za med akademijske odbore : a) za arheološko karto Jugoslavije, b) za Tabula Imperij Romani, c) za floro in favno Jugoslavije, £) za pripravo mednarodne Študije UNESCO o glavnih težnjah raziskovanj v humanističnih vedah, \ odboru ah lloro ¡11 favno Jugoslaviji' sla izšla dva zvezka \ /bitki Catalogus faunae Jugoslavlae: Egou Protner; Coleop-ter«, Fant, Ca top ¡d ae. Subfam. Buthvsciinae, in Jelena Bogo-jevič; Collembola. C j i' a ti b c 11 a ti t* 1 a Nadaljevala so se adaptaeijska d vi a v hiši akademije Novi trg -t v Ljubljani s sredstvi, ki so bila neizrabljena v preteklem leiu. Prvo nadstropje Stavbe Novi trg ? je bilo izpraznjeno za potrebe akademijske knjižnice, k t se bo vanj vselila, ko bodo prostori adaptirani. 1' i n a n č n o poročil o Akademija je imela v letu 1969 na razpolago; !. za osnovno dejavnost iz republiškega proračuna SR Slovenije sredstva v znesku . , din 4,925,718. 2. iz republiške devizne kvote: deviznih dinarjev |25_(MM)_ — blagovnih deviz in deviznih dinarjev 52,600.— neblagovnih deviz, v za investicijska dela: za adaptacijo poslopja Novi trg 4 v Ljubljani ni bilo odobrenih novih sredstev, temveč se je nadaljevalo delo z ostankom sredstev iz preteklega leta v znesku .,,.,,,,,,,... din 823.330,63 4-. dotacije raznih skladov in gospodarskih organizacij za pogodbene naloge inštitutov . din 739.217.H5 Od zneska pod štev. 4 ml pade na: 1. predsedstvo: Med akademijski odbor za pripravo mednarodne študije UNESCA o glavnih težnjah raziskovanj v humanističnih vedah din 33.000. 2. Inštitut za zgodovino: a) Sekcija za občo in narodno zgodovino - Sklad Borisu Kidriča — za Gopodar- sko in družbeno zgodovino Slovencev din 900.— — Zvezni sklad za znanstveno delo — za historični atlas jugoslovanskih dežel din 6.300.— H k lii ti Borisa Kidriča na Gospodarsko in družbeno zgodovino Slo-vcnrav {mere in uteži ...... i din 600.— Jugoslaveneka akademija zna nosi i i umjetnosti, Zagreb — zu zgodovino kolonizacije . ......... din 15-500,— b) Sekcija za arheologijo Sklad Borisa Kidriča — za arheološko karto Jugoslavije, ozemlje Slovenije . din 35.900.-Sklad Borisa Kidriča - pelodna morfologija flore Slovenije......din 4.800.— Orignfalifitični institut: Državna založba Slovenije — za delo inštituta........... din 537.4. Inštitut za slovenski jeziik: a) l.cksiikološka lekcija Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti za slovar slovenskega knjižnega jezika ...........lin ! 40,000,— b) Etimolosko-onomostična sekcija — Sklati za pospeševanje kulturnih dejavnosti za etimološki slovar slovenskega jeziku........din 17.000. — Zvezni sklad za znanstveno tlelo - za onomastiena dela........din 12,000, Zvezni sklati za znanstveno delo za časopis Ononiaslica Jngoislavica . . din 22.500, 5. Inštitut za literature: — Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti za slovenski biografski leksikon din 40.000. — Sklad Borisa Kidriča — za literarni leksikon ............ . din 24.600.— 6. Inštitut za slovensko narodopisje: Sklad Borisa Kidriča — za projekt ! »Življenjskiciklus« (rojstvo,svatba,smrt) din 5.600. -SkEutl Borisa Kidriča — za projekt 2 (raziskovanje mask) ........din 2.340.— — Prispevki za .raz.na podjetja ..... din 1,500.— Inštitut za biologijo: Sklati Borisa Kidriča in Zvezni sklad za znanstveno delo — za vegetacijsko karto Jugoslavije ..........ti in 109.900.91 — KG P Kočevje — 2a pedološka razi skovanja na območju enote Rog na Kočevskem tihi 40.00GL—r —- Sklad Borisa Kidriča — za taksnumnijo in ekologijo morskih ben tonski h alg . . din 2.200, Inštitut zu paleontologijo: Sklad Borisa Kidriča — za hidrozojsko lavno in njen pomen za siratigrafijo zgornje jurskih skladov.......din 400.— — Sklad Borisa Kidriča — za naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera.....din 30.000. 9. Inštitut za geografijo: — Sklati Borisa Kidriča — za raziskavo kvartarnih sedimentov.......din 20.00(1.— 10. Inštitut /a raziskovanje krasa: — Projekt — nizke gradnje za gradnjo hitre ceste din 75.250.— — Zavod za vodno gospodarstvo — za vodne vire ............. din 72.570,— — (¡lavni odbor ljudske tehnike —- za delo inštituta............din 1.000,— H. Inštitut za medicinske vede — Zvezni sklad za finanairanje znanstvenih dejavnosti — za problem specifične preobčutljivosti organizmov......din 27.661.— 12. Delovni kabinet pok. a kad. dr. M. Samca: sta temo modificiran je eerealnih škrobov din 1.159.85 skupaj . . . din 759.217,85 INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o del n v letu 19 (i 9 I e rensko delo jt' biLo v tem letu izredno obsežno. Člani instituta in zunanji sodelavci so bili skupno na terenu 650 dni ali vsak povprečno dva meseca. Raziskovali so predvsem v okolici Cerkniškega jezera v okviru naravoslovnih raziskav, ki jih financira Sklad Borisa Kidriča, Proučevali so geološke in hidrološke razmere, odkrivali in merili ponore, jame in druge sueleoloŠke objekte ter- skuSali z analizo sedimentov in oblik dognati zakonitosti v preoblikovanju površja in podzemlja. Po pogodbi s podjetjem Projekt-nizke zgradbe in v sodelovanju / Zavodom za raziskovanje materiala iu konstrukcij so bile preiskane vrtače v trasi avtoceste Vrhnika Postojna ter predlagane ustrezne gradbene rešitve. Po naročilu Cestnega sklada SHS so bile v sodelovanju z Geodetskim zavodom izvedene natančne geodetske meritve Rakovega rokava Planinske jame. S hidrološkimi in potapljaškimi raziskavami naj bi dognali, (ul kod pritekajo vode in kakšno je nadaljevanje tega zanimivega vodnega rova, S temi raziskovanji eu meritvami pa je bilo določeno tudi najugodnejše mesto za zajetje podzemeljskih voda za oskrbo Postojne iu okolice. Nekaj ekskurzij so sodelavci inštituta namenili ledenim jama m ila visokih kraških planotah v Sloveniji, kjeT že več let zaporedoma opazujejo stanje ledu in spreminjanje ledenih tvorb. Na številnih biospclcoloških ekskurzijah po slovenskem iu drugem jugoslovanskem krasu je bilo nabranega obilo dragocenega biološkega gradiva. Koristna je bila tudi ekskurzija po dalmatinskem krasu z ogledom nekaterih krnškiii polj iu jame Vjelrcuice pri Zavali, Interno del o je poleg vodenja kraškega katastra ob«r-gnlo predvsem analizo vzorcev in obdelavo terenskih podatkov, /branih jc bilo 122 \zorcev raznih sedimentov in opravljeno 42 granuloških analiz peskov in prodov. Spektralne in elektronske mikroskopske preiskave nekaterih sig so bile opravljene v laboratorijih na Dunaju in v ILmnovni Rezultati teb preiskav kažejo, koliko dragocenih poti a t kov skriva /brano gradivo, do katerih pa se, žal, ni mogoče dokopati brez sodobnih raziskovalnih pripomočkov. Inštitutski laboratorij je se Vedno brez najnujnejših aparatur, vedno liolj je tudi očitna potreba po primernem strokovnjaku — laborantu. Precej Časa je bilo porabljenega za prepariran je hiosčev in pripravo mikroskopskih preparatov. Za pogodbene naloge, študije in razprave sodelavcev ter za kataster kraških objektov je tehnična risarka VIadosa Flesini izdelala 110 prilog, kart in načrtov jam. Vee.ina risb je pripravljena za objavo. Posebej so bile izdelane risbe za razstavo o cerkniškem jamskem sistemu, ki je bila mesec dni odprta a Cerknici med I H, raziskovalnim mladinskim taborom, pozneje pa tudi v Postojni v prostorih inštituta. I o razstavo, ki sicer m- more nadomestiti še vedno shranjenih muzejskih speleoložkib zbirk, si je ogledalo nekaj nad 2000 domačih in I njih turistov. Vedno večji obseg delu in sodelovanja s Številnimi domaČimi in tujimi ustanovami (26) in strokovnjaki močno povečuje tiidi administracijo, ki jo vodi Justina Savn ¡k. saj je bilo v tem letu prejetih in oddanih 605 dopisov, narašča pa tudi bibliotekarsko in dokumentacijsko delo. Institutska knjižnica se je obogatila za 825 del in poleg publikacij, ki jih prejema inštitut \ /n-mcujavo, je prejela 70 knjig v dar od univerze Karlsruhc s posredovanjem znanega kraškega hidrogeologa prof. dr. Viktorja Maurina. Nekaj starejših publikacij, ki jih hrani institut, zaradi prezaposlenosti delavcev centralne knjižnice SAZU še ni inven tari zi ranih. S honorarno namestitvijo je Maja Kranj c od i. maja dalje začela. Z zbiranjem gradiva za bibliografijo o matičnem Krami, ki obsega že 520 del. Zbrano je tudi novejše povojno gradivo /■.a bibliografijo o celotnem slovenskem krasu in obsega nekaj nad 1000 del. Za akad. prof, dr. Milana Herakn iz Zagreba, ki pripravlja bibliografijo jugoslovanskega krasa, je skupaj /. Radom Gospod aričem sestavila izvlečke slovenskih razprav in jih prevedla v angleščino. Tu delo je zajelo lOtt povojnih in okrog 20 predvojnih razprav o slovenskem krasu. Sodelovala je tudi pri drugih delili iu prevajala manjše članke ter zbirala gradivo za Speleološko terminologijo. V poletnih mesecih je zunanji sodelavec Matjaž Puc. Študent geogralije. zbral podatke in Uredil kartoteko *J41 jam matičnega krosa. Vse jame je vrisal tla kul'le i merilu l;25,000, Tako zbrano in Urejeno gradivo je pripravljeno Za nadaljnje sistematične speleološke preiskave, ki se jih namerava lotiti iušlitul. ko bodo zagotovljena potrebna sredstvu. I udi letos so obiskali inštitut številni domaČi in tuji raziskovalci krasa. Člani inštituta so jih spremljah po krasu in jifi seznanili z rezultati svojega dela. "V okviru brOzdeviznc izmenjave je inštitut sprejel v goste mgr. Adama Kofarba. Sodelavca Geografskega instituta Poljske akademije znanosti iz Krakowa, po slovenskem krasu pa je spremljal Peter llabič. in biwpeleologa dr. M ilia i ja Serbana iz Speleoloskega inštituta Romunske akademije znanosti iz Cluja. ki je 3 tedne preučeval hramosomc in opravil nekaj ciloloških preiskav na jamski favni. Po terenu ga je vod i i lig on Prelner in mu nudil potrebno pomoč. V tujino sla potovala dva člana inštituta: dr. France 1 Ial>e se je udeležil 3. mednarodnega speleoloskega kongresa v Stuttgartu, Rado Goepodarič pa je obiskal univerzo v Karlsnrhe in Geotck-tonski inšlitnt Nemške akademije znanosti v Vzhodnem Berlinu. Znanstveni sodelavec dr. France 11 a b e je nadaljeval z urejanje m kraškega katastra inštituta, ki ga bogate vsi slovenski jamarji. V letu l%() so raziskali 157 novih jam, tako da se je povečalo število znanih jam na 3367; kal asi cr kraških vodnih objektov' se je povečal za 28 objektov, od S19 na 84-7: posebnih morfološki 11 kraških objektov pa je zabeleženih 310. Od 1.57 novih jam je bito raziskanih v Alpah 40. na Notranjskem 54, na Sežanskem 19 in ua Dolenjskem krasil 44 jam. Skupaj s SI atletom klepcem iz Črnomlja je uredil kataster kraških ob-jekiov Bele krajine, ki obsega že nad 200 številk. Nadalje se je dr. Habe posvetil opazovanju ledenih jam v Trnovskem gozdu, Hrušici, Menini. Stojni in Rogu. Sodeloval je z jamarsko sekcijo Planina pri raziskovanju brezen nad Mrzlim dolom pri Planinski jami, skupaj s postojnskimi jamarji pa je ¡raziskal več brezen v Hrušici. Za objavo v 5, zvezku Acta carsologica je pripravil obširnejšo razpravo 0 Pred jamskem sistemu. Pozimi je preučeval na območju trase avtocesto med Postojno in Razdrtim vremenske razmere in izdelal poročilo za Cestni sklad S RS. Od 20. 9. do 4. 10. 1%fJ se je udeležil 5. mednarodnega speleoloskega kongresa v Stuttgartu, na katerem je poročal o snežnieah in ledenicah v Jugoslaviji, sodeloval v komisiji za terminologijo in zastopal Speleološko zvezo Jugoslavije. Udeležil se je tudi kongresne ekskurzije po krasu Svabske Albe in Švice, kjer je obiskal Hiilloch v Muotntalu. ki je druga najdaljša jama na svetu. Sodeloval je pri organizaciji 5. zborovanja slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa v Ribnici v dneh 14. in 15. junija, in jamarsko-raziškovalnegti tečaja v Postojni, Vodil je ludi jamarsko ekskurzijo v znano turistično jamo v Briščikih pri I rstu (Grolta Gigante) in na izvire Tim a v a. Oh lej priložnosti je navezal slike / italijanskimi iii slovenski]ni jamarji onstran moje. Kot predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije je usmerjal dejavnost jamarskih klubov, se udeležil njihovih občnih zborov in predaval o slovenskem krasu. VeC predavanj o kra.su je imel v planinski h društvih v Novi Gorici, Vipavi, Ljubljani, Ilirski Bistrici in Sežani. Predaval je tudi v Trstu o nemških in švicarskih jamah ter u krasu v Julijskih Alpah. Znanstveni sodelavec dr. Peler ITabič je nadaljeval z raziskavami krasa, posebno vrtač na (rasi avtoceste Vrhnika Postojna ter s sodelavci izdelal poročilo in dokumentacijo za glavni projekt. Sodeloval je pri razpravah o zaščiti kraških voda in vodi! speleološke in hidrološke preiskave Rakovega rokava Planinske jame ter izdelal zaključno poročilo. Dopolnil je spoznanje o hidroloških značibiostih tega zanimivega podzemeljskega vodnega rova. kjer se mešajo, stekajo in raz tekajo vode izpod [a v orni kov in iz območja Cerkniškega jezera. \ poletnem in jesenskem sušnem obdobju je opazoval presihanje Cerkniškega jezera in postopno praznjenje posameznih požiralnikov. Na podlagi lerenskih preiskav 111 aeroFoto posnetkov jezerskega dna je izdelal karto požiralnikov in esl.avcl ter pomagal pri meritvah in spelcoloških preiskavah drugih objektov ( erkniškcgn jezera. Nadalje je proučeval morfološki razvoj kraškega porečja Pivke in našel sedi men te siaropleisto-censke njezeritve na območju Zgornje Pivke. Starost nad h m debelih plasti karbonatnih glin. ki so ohranjene v dnu starih vrtač, je bila določena s pel od no analizo, ki jo je opravil dr. Alojz Šorcclj. Podobne sedimente je pred leti našel tudi v bližini l ogatca. Z nadaljnjimi raziskavami tnnrlogenezc kraškega površja bo mogoče osvetliti še mnoga nejasna vprašanja o poteku zakrasevanja v porečju Ljubljanice. Izdelal je več krajših poročil za polrebe prakse, med drugim o hidroloških razmerah pri Pivki ler o propustnosti vrtač med Vrhniko in Postojno. Sodeloval je v mešani tržaško-si o venski komisiji za zaščito krasa. Udeležil se je simpozija o preskrbi z \otlo v Idriji, ki ga je organiziral tamkajšnji Komunalni zavod skupaj z Gospodarsko zbornico S RS. Z referatom o inventari-zaciji kraških površinskih in podzemeljskih pojavov je sodeloval na posvetovanju o in ven t ari zac i ji prostora novembra v Mariboru, ki ga je organizirala Zveza geodetskih inženirjev in geodetov Slovenije, l dele žil se je 5. slovenskega jamarskega diorovanja v Ribnici in poročal o analizi in programu jamarskega dela v Sloveniji. M a ekskurziji po dalmatinskem krasu se je seznanil z nekaterimi morfološkimi posebnostmi. Za lisk je pripravil razpravo o intermitentnem kraškem izviru Lin t t emu in skupaj z Radom Gospodaričcin in dr. Francetom Habcrom šlud.ijo O Orehov s kem krasa in izviru Koreulanu. Pripravil je predlog ureditve bodočega kraškega muzeju v Postojni in opravljal posle pomočnika upravnika. Asistent Rudo Gospodaric je s sodelavci nadaljeval z raziskavami Cerkniškega polja, kjer so proučevali apeleoloskc objekte, požiralnike sredi polja in na obrobju ter hidrološke razmere pri polnjenju in praznjenju jezera. V Karlov [ca It sir našli nove rove v Labirintu iu Hočevarje vem rovu, tako da /.daj poznamo že 7300 m rovov. Z Zelškimi jamam sestavljajo Karlov ice Cerkniški jamski sistem, o katerem je sestavil obsežno razpravo /.a 3. številko Aeta eursologicn. Najvažnejši del te razprave govori o razvojnih lazali jamskega sistema v ple-išiocemj m ho)ocenil, pomembno pa jc tuili spoznanje. da so i lunes dostopni rovi le del prvotnih votlin v podzemlju med Cerkniškem poljem in Rakovim Skocjanom, ki so zasute z ii.j plavi nuni i. ali pa se skrivajo za si Ioni in podorniml griči. Nadaljnje j&lnarsko raziskovanje jc bilo usmerjeno v \arte. tSllbadollco in Vranjo jamo. Podrobno so bili pregledani in merjeni požiralniki Sredi C erkniškega polja, kji-t so bili odvzeti vzorci za analizo naplavin. Pri naraščanju jezera ji- opazoval potek polnjenja in meril požiralnost posameznih poilurn i h lukenj. Poskusna ojezeritev Cerkniškega polju bo za tri leto prekinila podobna opazovanja, zbrani podatki pa bodo koristili pri oceni s premem h na dno polju po tem poskusnem obdobju. S podrobnim ka rt ¡ranjeni skalne podlage polja, tektonskih pojavov iu posebej še lege zgornjetrlasnega dolomita med krednimi lil jurskimi apnenci oziroma dolomiti je Želel spoznati pomen in vlogo tega dolomita pri bidrogeologiji Cerkniškega polju. Sodeloval je pri raziskovanju in izmeri Rakovega rokava Planinske jame za potrebe vodne oskrbe Postojne. Zbral ji-vrsto morfoloških iu sediiuentoloških podatkov, ki bodo koristili pri razlagi nastanka tega zanimivega rova. Pomembno je odkril je starejšega sedimenta, apnenega konglomerata a- podlagi pod ornih gričev, ki močno zavira pretok vode pod podori. Dosti dela je posvetil geološkemu, posebej tektonskemu študiju krasa. O geologiji izvirov Ljubljanice je poročal mesecu maja v seminarski nalogi 3. stopnje študija na univerzi v Zagrebu, o problemih prelomne tektonike v N \\ Dinaridih na zasedanju nemškega Geološkega društva v Karlsrulte. tektonske pnibleme, posebej klasifikacijo in genezo razpok iu prelomov jc preučeval nn primeru varisličnegu orOgenu v Vzhodni Nemčiji od 15. '),- 13, It), 19b9. Ob tej priložnosti je sodelavcem Gco-tektonskega instituta Nemške akademije znanosti tudi predaval — L e topia o Dinarskem krasu in njegovi geološki zgodovini. Udeležil se je poučne enotedenske ekskurzije od Postojne do Dubrovnika in Sarajeva, kjer je spoznal mnoge vndje, kraška polja j a jame. V Zagrebu je absolviral stopnjo študija geologije. S sodelavci je Urejeval 4. in 5. zvezek razprav IV. mednarodnega spcleo-loškega kongTcsa ter pripravil razstavo o Cerkniškem jezeru. Asistent Franc Leben je sodeloval pri izkopavanju poitno-antiično bazilike na dvorišču šole Majde Vrhovnik v Ljubljani, ki ga je organiziral ljubljanski Meslui muzej. Vodil je izkopavanja balštatske gomile na Znančevih njivah v Novem mestu v organizaciji Dolenjskega muzeja, sodeloval je pri meritvah antičnega zapornega zidu na Pokojišeu nad Borovnico in pri rekognosciranju rimskih »šanc hrošče v, Na Številnih ekskurzijah z dr.Giancarlom Driolijem iz Trsta je obiskal več jain v okolici Domžal, iz katerih živalstvo še ni <>S bilo znano. Nabirala sta tudi na Košuti 1 Karavankah, na Sloju i nad Kočevjem in na Lubniku pri škof ji Loki, Z dr. Jo-Žetom Bo letom je nabiral biološki materini na I reskaviei. v doslej še neraziskanih jamah Ledanja£i in toplici pri Donjem Blldnju V okolici IV! iljevine. na Magliču. v Sutjeski. \ jamah pri Čemerno iti v Vi leni pečin! pod vrhom Leberšntka, na Žele ugori. na Zivnju, na Gatačkem polju in na Bobi 11 i. najvišjem vrhu I roglava v Črni pori, Smo je nabiral v okolici l'oee, kjer se je sestal z dr. R. in dr. ( lir. IDcclemanom, Z njima je dvignil Wil>c v jamah pri Don jeni Rudnjn, Ceniernu in na Lcberšniktt. Potem so obiskali številne jame v doslej neraziskanem področju med Nikšičkiin in Ga I neki m ler Grahovskiin poljem. Z Božom Drovenikom je dvakrat obiskal l.edeno jamo pri KunČu in Ledeno jamo na Siojni ler več jam na Notranjskem Snežniku, L gotovi! je, da je jamska favna na obeh področjih skoraj identična. Z dr. Giancarlom Driolijcm je bit gosi društva Socicm dei Naturalisli di Pordenone v Italiji, Člani lepiii društva, predvsem brata prof. Enzo in Gniidfi Porro sta ju seznanila na južnem pobočju visoke planote Bosco del Cansiplio pri vasi Mezzomonte z novim načinom nabiranja podzemeljske in celo jamske favne v cestnih usekih. Organiziral je ekskurzijo z tir. J. Rolctoui in j, Carneluttijem v jame Beneške Slovenije iu še i področje zahodno do gore Monte H a nt v Beneških Alpah. Tamkajšnje jame je ponovno obiskal z dr. G. Driolijean iu pobral \ njih postavljene vate. Udeležil se je jamarskega zbora v Ribnici in ustanovne skupščine En t oni otoškega društva Jugoslavije v Zapre hu, kjer je predaval o jamski favni severozapadnih Dinaridov ua Hrvatskem . Vodil je 4~y čin nov Cruppo Speleologieo Lm i liano iz Modene po postojnski okolici. Škocjanskih jamah in Lipici. Obiskal ga je dr, Leo Hcyrovsky» predsednik Češkoslovaškega entomološkega društva v Pragi. Riolog-speleolog Božo Drovenik je nadalje preučeval koleoptersko favno. Izsledke raziskovanja ua Meni ni planini je uporabil za svoje diplomsko delo. Pričel ji' z raziskovanjem koleopterske favne Triglavskega narodnega parka in bohinjske okolice. Poleg tega jo sodeloval pri raziskovanju številnih jam v Sloveniji. Izdeloval je zoogeografske karte za določene skupine hrošče v. Enkrat mesečno je opazoval populacije jamskih hrošče v v V rački luknji iu Lesjakovi Stabirnici na Dob rovi ju. Za članek T. Wrabra v Biološkem vestni ku lt> je prispeval številne llorislične podatke. Pri Biološkem društvu 1 Ljubljani je ustanovil entomološko sekcijo. Vodi) je številne enodnevne ekskurzije mladih biologov, da hi jih seznanil z nabiranjem živali. Od 7. 7.—22. 7. je vodil ekskurzijo en ioni ološke sekcije Biološkega društva na Prenj p lunino V Hercegovini. Zanimiva je bila ponovna najdba slepega hrošča Neotreehus vveiralheri. znanega do sedaj le v enem primerku. Sodeloval jez dr. M- Piskernikani pri fitocenoloskem karti run j g v zgornji Savski dolini. Piti i eni je zbral bogat kolcoplerskt material rim zanimivejše rastline. Od 11. 9.—14, 9. se je udeležil biološke ekskurzije na Snežnik. Geograf-s peleol op Andrej Kranjc je honorarno sodeloval pri raziskovanju krasa v trasi avtoceste Vrhnika—Postojna, pomagal je pri merjenju in hidroloških raziskavah Rakovega rokava Planinske jame iu pri terenskih speleoloSkih raziskavah ■na Cerkniškem jezeru. Sodelovat je kot potapljač na Ireh pod-v(Kini h raziskavah, in sicer rlvaik na t v Planinski jami in enkrat v Suhadolici. kjer je preplaval prva sifon. Zbral in uredil je gradivo za 1. in 2. zvezek razprav l\. mednarodnega speleo-Inškefia kongri^a. analiziral številne vzorce sedimentov in pomagal pri njihovem nabiranju in vrtanju z ročnim svedrom ter študiral serlimentološko I i sera turo. Pomagal je pri drugih drobnih delili, kopiranju, zbiranju podatkov in urejanju dokumentacije, Preučeval je kras na Kočevskem in o tem pripravil članek za objavo v NaSih jamah. L deleži I se je jamarskega zborovanja v Ribnici, sodeloval pa je tudi pri pripravljanju razstave »Cerkniški podzemeljski sveti. Objavljena d e i a članov instituta v letu 1969 liadu G o 3 p O dar i č : SpeteoloSki procesi v Postojnski jami iz mlajšega pleistocena. Naše jame, 10/19hK, " +6. Ljubljana, — Raziskovanje Velike iu Mate Karlovice. Naše jame, 10/1968, (it—66, Ljubljana. Probleme der Hruchtektonik der NW-Dinariden. Ceologischc Rundschau, 59/C, -,0H 522. Stuttgart. 1'rinuhie akumulacije vode v jamah porečja Ljubljanice, JAZU, KrS Jugoslavije, 6. 1*57 17+, Zagreb, France 11 a h e : — Vodniška literatura Postojnske jame. Naše jame, JO/1968, 15—32, Ljubljana. — Več manjših poročil v reviji Naše jame, It) I9(>H in Vestniku l/vršnega odbora Ljudske tehnike, Ljubljana. Peter H ah i i .': Hidrografska rajonizacijn krasa v Sloveniji. JAZI . kri Jugoslavije 6. 79—91. Zagreb. Javorniški podzemeljski iok in oskrba Postojne z vodo. Naše jame, 10. I96S, 4:- "¡4. Ljubljana. Delovna območja jamarskih klubov v Sloveniji. Naše jame, 10/196B. Rj—S7. Ljubljana. Franc L o b e n ; — je objavi) več recenzij v reviji Nase j ume, i 0/1968 in v A rfrcu loškem vestni ku, 20/!!M>9. l-jubljanu, Tipkopisno razmnoženi elaborati Rado Gospodaril; ■ S pel eo loške in/i s kave Cerkniškega jezera 11, Postojna 1969. Franc 11 a b e : Vremenske razmere "a trasi avtoceste Postojna—Razdrto. Postojna. 1969. Peter JI a b i č : — Vrtače na trasi avtoceste Vrhnika—Postojna. Postojna, 1969. - Geodetska izmeril Rakovega rokava Planinske jame. Postojna, 1909. NaČrt dela za loto 1970 Nadaljnje sistematično zbiranje in urejanje gradiva za kataster kraških objektov Slovenije. Premlevanje ledenih jntu. zlasti njihovih glaciološkiih in morfoloških značilnosti. Speleo-loške preiskave Studenških in Orehovških potiikev. Obdelava speleološkili in hidroloških podatkov o Cerkniškem jezeru in njegovi neposredni okolici. Študij razpok in prelomov v kameninah. geneza in klasiiikacija razpok po modernih metodah. Speleološka preučitev Planinske jame v povezavi s postojnskim in cerkniškim jamskim sistemom. Klasifikacija kraških depresij škili. oblik v Sloveniji. Podrobne morfološke preiskave krasa ob zgornji Pivki v Notranjskem p od olju in na Kočevskem. Nadaljuje preučevanje hidroloških značilnosti krasa v porečju Ljubljanice, Idrijce in Vipave. Sodelovanje s sorodnimi ustanovami in strokov njaki pri praktičnih raziskavah krasa. B i o«p ekološke preiskave v doslej še ne preučeni h j a muh slovenskega in jugoslovanskega krasa. Zbiranje, urejanje in prepariran je kolcopterske favne. Poskusna gojitev ličink hrošče v in preučevanje Kromosomov prt nekaterih vrstah rodu Carabus. Sodelovanje pri katalogu karabidov in dokončanje razprave o rodu Hvdraena. Sodelovanje pri izkopavanjih staroslovanskega grobišča pri Kranju in halštatskegu gradišča nad Stično, pt-t arheološki karti jamskih najdišč in pri predvidenih sondiranjih v jamah na Dolenjskem in Štajerskem. I deležba članov inštituta na speleoloŠkein simpoziju na Slovaškem, na 2. mednarodni specializirani hidrološki konferenci v Fretburgu, na mednarodnem ncolilskem kolokviju \ Mariboru, na 6. kongresu jugoslovanskih geologov in nu zlx>-rovanju slovenskih jamarjev oh 60-letnici Društvu zo raziskovanje jam Slovenije. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGI jO Poročilo o delu v letu 1969 Pred teti so bila odkrita v Karavankah bogu i a najdišča devon ski h liidrozojev. ki so edini v Jugoslaviji. Naš inštitut je prevzel paleontološko obdelavo tega pomembnega fosilnega gradiva. V leiu 1969 smo dokončno obdelali vzorce, ki so bili zbrani dotlej. Določenih je bilo 10 vrst stromatoporoid; Actino-sirtnna stellulatum Nicho!son, A, verrucvsum (Goldfuss), Anu-xtylost roma lozoense Yaworsky, A. carnicum (Vinasaa de Regny), Stromaiopora concéntrica Goldfuss. S taci t y ode s y arvorskii minino v. (= S. radiata Yaworsky), S. venusta Yaworsky, Talea-siroma pachytexia (Lecoiupte), Stromatoporella lamínala (Bar-gatzky). S. cf. soiiiaria Nicholson. Na podlagi natančnega iludí ja mikrosmtkrure je ugotovljeno, da paleozojski in mezozojski liidrozoji pripadajo istemu redu Stromaloporoidea. Re?,ulia!i raziskav so v tisku v 13. knjigi Kuzprav IV, razreda S AZI , .Nadalje so bili: znanstveno obdelani zgom jekredni hi d rozo ji z. Zlati bora v zahodni Srbiji, ki jih je zbrala dr- R, H a d o i č i ó . predstojnica mikropaleontološkega laboratorija pri Geološkem zavodu v Beogradu. Določili smo vrste Actinoxtromariu stellata Delmrne, .4. letourneuxi (Peron). ,4, turonica iurnšek in ]jf¡-stav ili nov rod Z vrsto Bnrgundont ruinaría ¡tlat iborensis. Vse vrste razen ene so v Jugoslaviji prvič opisane. S to favno je potrjena tu ionska starost plasti, Najdišče v Srbiji je pomemben prispevek k paleontologiji. Delo je v tisku v 15, knjigi Razprav IV. razreda SAZU. Determinirali smo kimmeridgijske hidrozoje iz Dobrudže v Romuniji, ki nam jih je poslala v obdelavo tir. A. Bar b ti» lesen, paleontologiji ju. z univerze v Bukarešti. To so kolonije, ki so rasle kot trate v plitvih morjih iti jih moremo primerjati s hidrozojsko favno južnega lav tli stičnega področja v Sloveniji. Določene so bile naslednje v rale: Actinostroniaria tokadiensis ^ abe et Sug., lludsonelhi dóbrogeaensis n. sp.. Milleporidimn remes i Steinmann, Sfeuqrsia Iteybroeki iludson in S pongitnor pha globosa Y abe et Sug. i o delo je v tisku v 12. knjigi Geologije. Kakor vidimo, jr v letu 1969 naš inštitut prevzel v obdelavo liidrozojxko favno iz krajev i/ven Slovenije. No ia način smo lahko fosile neposredno primerjali na širšem področju, kar jiuin je dalo zanesljivejše paleoekološke rezultate, /a študij evolueije pri rod ti Spondylua je dala spodbudo italijanska paleontologinja A. C o r u e I I a iz Padove. Izvedli sin o primerjavo njenih podatkov t vrsto Spondt/lun oarioto status, ki jo je preti leti Rajko Pa v lovec unšel v okolici DrniSa in opisni kol novo vrsto, Preučeni so bili razni elementi hišice in postavljeni principi, kateri znaki so pri rodu Spondy-lus pomembni za študij filogenezc. Glede na lo naj bi iz izhodnega staropaleogenskega lipa izšel ua eni strani eocenski S pond;/1 u s podopaideus im S. cisalpinus, na drugi s! rani pa 11 rti v tako eocemski S. ra-rwpinus, S. as p cru tu k irn S. bučki. \ zadnjo skupino je mogoče prišteti tudi zgornjeeocciisko vrsto S. oariocostatus. Pomembna je ugotovitev, da je vrsta S. rad u lus filogenetsko mnogo bližja vrstama ,S'. podoprideus in S, cisal-pinue, kakor jo to mislila Cfflpnella. Y pomembnem profilu blizu Dutovelf. kjer je dr. Stanko Buser z Geološkega zavoda v Ljubljani odkril stik med krednimi in paleoecnskimi plastmi, smo vzeli številne vzorce kamenin s fosilno favno, ki naj bi dokazala točno starost začetka sedimentacije vremskih, tn je najstarejših paleocerakih plasti iz tako imenovane sdiburnijske serije«. Te ugotovitve l>odo velikega pomena za. zaključek živahne diskusije, ali so se vremakc plasti pri nas začele odlagati že v zgornji kredi ali šele v paleocentL Pri nas jih namreč postavljamo v paleocen, medtem ko prištevajo nekateri tuji geologi spodnji del še senonu. ?.e sedaj se je posrečilo ugotoviti, da je pri Dutovljah na meji med krednimi apnenci ?. rud is t i in mlajšimi plastmi tako imenovoni >hard groundt, ki pomeni prekinitev scdimen-lacije. V najnižjih plasteh nad to prekinitvijo se pojavijo globorotalije. Potemtakem je pravilnejša naša interpretacija Nadaljnje raziskave bodo morale še natančneje utrditi ta predhodni rezultat. Od Septembra do konca decembra je dr. Rujko Pav In v ee sodeloval pri terenskih raziskavah v vzhodni Alžiriji, katera je prevzel Geološki zavod iz Ljubljane. Pav lovec je pomagal pri izdelavi geološkega zemljevida v merilu i:!50.000, list Secirata. S'a tem terenu se je posvečal predvsem problemom terciarnih in zgornjekrednih plasti. Ugotovljen je bil naslednji profil: v albijski dobi so nastajali sivi apnenci, laporni apnenci in redkeje mehkejši laporji. V spodnjem delu oenomana so bili odloženi temni laporji, ki se menjavajo z lapornimi apnenci, v katerili je veliko amonitov. Mlajše cenoninnske plasti so razvite večinoma kot rjavkasti ¡trgi I itn i laporji z redkimi vložki tršega laporja. \ Genoma ruskih laporjih je zelo veliko vlaknatega kalcita. "V emseherju so bilt odloženi sivi argilitni laporji z redkimi vložki trših 1 spornih apnencev: V argilitnih laporjih je veliko foraminifer, \ spodnjem cainpaniju so nastajali svetli trdi apnenci in laporni apnenci, ki se menjavajo s tanjšimi lapornimi plastmi, V mlajšem delu eampanijske dohe so bili odloži'i d argilitni laporji, ki se v nekaterih delili menjavajo t, lapornim apnencem, polnim školjk rodu Inocer&mus. I/ maajstrielita vzhodne Alžirije poznamo debelo skladovite apnence /. velikimi inoceraiuiisi. \ spodnjem tlel si paleocenakih plasti je veliko leranostvega argililnega laporja, ki se v zgornjem delti vse pogosteje menjava z lapornim apnencem. Še više prevladuje siv apnenec z redkimi laporni mi vložki. V tem apnencu je ponekod zelo veliko nuni lili tov. drugod precej polžev. Iz oligocetidke dobe vzhodne Alžirije poznamo debele p las i i tako imenovanih numidijskih sed imen lov. V spodnjem delu so razvili večinoma kol črni argilitni laporji ■/. redkimi vložki klastičnih kamenin. Višje je več rjavkastih in sivih peščenjakov, konglomeratov, breč in peščenih laporjev. V nekaterih delih teh plasti je veliko osla.nkov školjk, halanid. briozojev in druge lavne. V zgornjem delti prevladujejo debelo sklad ovit i peščenjaki, ki se menjavajo z urgilitnim ali močno peščenim laporjem, Pri dosedanjih raziskavah so v teh krajih ugotavljali, da nastopajo poleg numidijskih še spodnjem iocenski sedi men ti. Oboji so si izredno podobni, tako da jih na terenu ni mogoče ločiti. M ikrofavnistične raziskave bodo pokazale, uli so to res različni sedimenti ali pa vsi pripadajo numidijski seriji. Mi krofa vna pa ho dala odgovor še na drug zelo pomemben problem, lektoniki namreč trdijo, da je v vzhodni Alžiriji več velikih pokrovov n ari njenih drug na drugega. Pri terenskih raziskavah ni bilo niogocc ugotoviti takšnih spretnemb v posameznih plaši eh. da bi bilo po njih mogoče sklepati na velike narive, Predvsem ni prepričljiva trditev, da so »numidijske plasti« n ari njene na »spod n jem ioceriske<. Vsi ugotovljeni premiki ne presegli j o ol>sega lokalnih narivov. Problem pokrovov je pomemben tudi za druge dele Alžirije in za sosednjo Tunizijo. Zato Itodo rezultati terenskih opazovanj na listu Scdrata in na sosednjih listih pomembni za precej večje ozemlje. V .Alžiriji je bilo nabranih veliko vzorcev, ki jih bomo podrobno mikropaleontološko raziskaL. V našem inštitutu bodo o l w k'Lin i1 pred vs<"iii paleocenske mikroforammifčre ter c neenake makroforajninifere. Med njimi je zelo veliko zastopnikov numu-lilov. opcrknlin in heteroetegin. Rezultati teh raziskav ne lindo pomembni samo za severno A Triko, marveč za celotno mediteransko področje, kjer nastopa enaka favna. Pripravljali smo pregled vse sesalske favne, ki je bila razširjena p t i nas v pleiatocenski in holoeenski dobi, in jo kolikor mogoče natančno kronološko razvrstili. Pri tem so bila upoštevana vsa doslej znana najdišča v Sloveniji. Pregled ho objavljen v komentarju k Arheološki karti Slovenije, ki jo bi» izdala Arheološka sekcija SAZk . V stalnem stiku smo s posameznima člani uredniškega odlx»ra za Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki jim posredujemo popravke in dopolnila li gradivu iz geološke in paleonlološkc stroke. V letu (969 je prišel k nam na krajši izmenja I ni obisk dr. fibor K_ e e s k e 111 e t i iz naravoslovnega muzeja v Budimpešti. Dr. K. Pavlovec mu je vrnil ta obisk. Njun osebni stik je bil izredno važen, ker sla oI>a .spceinlista za numnlitno tavno. Pri nas sta skupaj obiskala paleogenske profile v Istri in Dalmaciji» Pri tem sta nabrala nekaj bogate numnlitnc in tisilinske favne. Na Madžarskem pa sta si ogledala številne incenske profile, v katerih so pogosti numuliti. Glede na to. da nastopajo v nekaterih dalmatinskih in madžarskih nahajališčih iste. vrste tramu litin, bosla izvedla skupno primerjavo tega material a. S pomočjo teh podatkov liosin sklepala na paleo-geografske razmere v eoceuit na prostoru današnje Madžarske in Jugoslavije. Naš inštitut SO v letu 1969 obiskali še prof. dr, Pctar S t Cv a n o v i č iz Beograda, ki je imel na akademiji predavanje, dr. Hajka Hadoieič iz Beograda, jirof. dr. l.ukns llottin-g e r iz Basla. dr. Vitlorio D e Z an C h e iz Padove, prof. dr. i riu-liano P i C C O 1 i iz Padove, dr. Marin M a S o I i iz 'Trsta, prof. dr. Jean An bon in in dr, Consin iz Pariz», dr. Galjor K opek ter dr. Kika Nyirii iz Budimpešte. Z njimi smo navezali. še tesnejše slike in imeli mnogo korislnili strokovnih razprav. Diplomant l.uciano Degrass i iz Prsta je delal dva meseca v našem inštitutu, kjer je. izpopolnjeval svoje znanje o paleon-genski m ¡krofa vn i. V tem času je prejemal štipendijo ljubljanske univerze. Znanstvena sodelavka dr. Dragica Tu rn š ek se je udeležila mednarodnega kolokvija o jurski geološki dobi. ki je bil septembra 1969 v Budimpešti, Tam je imela predavanje o liidro- /ojskih giebcnskih sistemih v Sloveniji (l ppcr Jura^sic Hydro-/oan Recf Sv s tem s in Slovenin). Dr. Hajko Pavlo ver, višji znanstveni sodelavec našega inštituta, je bil izvoljen za pogodbenega izrednega profesorja na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Predaval 1>0 \ poletnem semestru mikropaleoutologrjo tri ure tedensko. Vzporedno s tem bo vodi) vaje v laboratoriju iu na terenu. Načrt dela za leto 1970 Prepevanje mnimskih hidroznjev iz Srbije. Nabiranje, prepariran je iu paleoutološka obdelava jurskih koral s !rnovskegu gozda. Preiskave paleogenskih mikroloraininifer, numulitov, hctero-stegin in operkulin iz vzhodne Alžirije, Biostra t i grafske raziskave s posebnim ozirotu na teorijo pokrovov v severni Alrtki, Revizija doslej znanili podatkov o razvoju paleoeena s zahodni Jugoslaviji s posebnim ozirom na bioeone. Podrobna preučitev najmlajših kredo i h i ji bazaltnih pale-oeenskih plasti na Krasu (okolica Dntovelj). INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Poročilo o delil v letu 1969 1, Clunnc smeri m reziiliaii dela Inštitutsko delo je v glavnem potekalo po predvidenem načrtu in programu. Glavna raziskovalna dejavnost je bila ti s merjen a predvsem na dvoje področij — na geomorfolosko i ji družbenogeografsko preučevanje slovenske zemlje. Precej časa je bilo odmerjenega za izpopolnitev ter dokončno ureditev elaboratov, ki smo jih izdelali v okviru teme iKvar-tarni sedimenii in njihova izraba na Slovenskem«. Posamezni elaborali .so bili izdelani do jeseni, ko smo jili pred nI i Sklad ti Borisa Kidriča, ki že več let financira to naše raziskovalno področje, V okviru sklenjene pogodbe smo predložili naslednje elaborate; Drago Meze, Kvartarni sediinenti v zgornjem Zasavju; Darko Radinja, Kvartarne akumulacijske terase v srednji Soški dolini; Milan Sifrer, Kvartarni razvoj doline Krke; Milan Sifrer, Kvartarni razvoj doline Save med Zidanim mostom in Dobovo; Zvoitko R n s. Kvartarni sediinenti in njihova izraba v dolini Kolpe med Dolom in Osilnieo in Milan Na tek. Opekarne v Dravinjskih goricah in Halozah. Glavna geomorfološka preučevanja v letu 1969 so bila v porečju Dravinje in Kokre. Pri raziskovanju kvartarnega razvoja Dravinjskih goric smo ugotovili, da je bila iu erozija skozi vse to obdobje vodilen gcomorfoloŠki proces. V obdobjih periglaeialitega nasipanja je prevladovalo bočno vrezovanje, v vmesnih toplejših obdobjih pa globinska erozija, ki je bila še posebno ob prehodu v sledeče hladno obdobje najbrže zelo izdatna. Obdobja periglaeia I nega nasipanja so bila zelo pomembna za razvoj močno razširjenih rlelov dolin ob vstopu pohorskih potokov v terciarni svet Dravinjskih goric. Vse govori za to, da je prišlo do razčlenjevanja nekdanje enotne ravnine, ki sc je širila od Podravinja na Dravsko polje, šele v dolgem prehodnem obdobju iz pliocena v pleistoccn ter da so tako morfološke značilnosti Dravinjskih goric v glavnem delo procesov, ki so na toni področju potekali v plcistocenu, V tej ¿vezi smo proučili Številne sledove pertglneialnih proersov na pobočjih ler ustrezno nasulino v dolinah kakor tudi po različno si a rili terasah Dravinjskih goric. V Poleni zahodno od Ko&jic smo našli ustrezen prod celo okrog 80m nad današnjim dolinskim dnom. Pri uvrščanju pobočnega perigla-cialnega gradiva ler fluvioperiglacialne uasuline v eno ali drugo obdobje nam je poleg višine najdenega gradiva veliko pomagala tudi s I op ti ju preperelosti posameznih kamninskih kosov % njem. Opravili smo tudi merjenja zaobljenosti različne rečne nasuti ne ¡u prišli s njo. podobno kot drugod i Sloveniji, do zaključka, da je hladnudoben prod veliko slabše zaobljen kot rečen t en. DružbeiKJgeografska preučevanja so zajela Spodnjo Savinjsko dolino. Čeprav smo z njimi skušali zajeti kolikor mogoče pestro problematiko tega izrazito prehodnega ozemlja, pa jc vendarle bila naša glavna skrb usmerjena k poznavanju razvojnih teženj v vinogradniškem gospodarstvu. Savinjsko vinogradništvo je namreč pod izrazitimi podnebnimi vplivi suhoalpskega in suho-panonskega obrobja. Prav zaradi tega se ta kineiijska dejavnost na tem ozemlju nikdar ni mogla trdneje za koren in it i v kmečkem gospodarstvu. Od začetka prejšnjega stoletja pa vse tja do devetdesetih let so se vinogradniške površine v Spodnji Sa-v injski dolini izredno močno povečale. I oda v zadnjih osem' desetih letih, ko se je tudi na tem področju Savinjske doline izredno močno uveljavilo hmeljarstvo, so pričeli vinogradi izredno liilro propadati, S terenskim preučevanjem je bilo mogoče ugotoviti številne lokalno pogojene dejavnike, ki so pospeševali ali zavirali nazadovanje vinogradniških površin. Obenem pa so nas pri terenskem delu zanimale riziognomske in strukturne preobrazbe savinjskih vinogradniških območij. Nadalje jt1 Milan Šifrer plodno sodeloval z Geološkim zavodom» S H Slovenije kakor tudi s pedološkim oddelkom Biotehniške fakultete ljubljanske univerze. X okviru tega stKlelo-vanja je tudi pomagal pri sestavi in izvedbi strokovne ekskurzije avstrijskih geomoi fologov in pedologov po Sloveniji v1 juliju 1%9. Na prošnjo kabineta predsednika Skupščine SRS .<1110 temu predstavniškemu organu posredovali rezultate našega več h1! trajajočega preučevanja o zaposlovanju delavcev iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani. Tudi v jeseni 1969 smo oh koncu I a HI ne dolx- pregledali stanje ledenikov poti Triglavom in pod Skuto. Oba ledenika, ki ju redno opazujemo že od leta 1946, se še nadalje krčita. Prof. \aher Bohiii0c jo nadaljeval s preurejanjem katalogu geografske literature o Sloveniji. Poleg tega je omenjeni katalog dopolnjeval še s tekočimi deli. Tov. Vilko F i ji ž g a r je tudi nadaljeval z urejevanjem geografske diateke. I rejuje jo po regionalnem načelu, ^ (etu i je v glavnem uredil ter z napisi opremil diapozitive, ki sta jih za inštitut posnela Drago Meze iu Milan S i f v c r. Za dia-teko smo izdelali tudi ustrezen katalog, ki omogoča hitro in funkcionalno uporabo dragocenega dokumentacijskega gradiva. 2, Objavljena tlela V letu 1%9 je izšla XI. knjiga Geografskega zbornika, ki obsega lll(i strani in vključuje naslednje razprave: I). Meze. Hrilmvske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline: VI. S i f r e r, Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem; D. Radi »ju, Doberdob-ski Kras, friorfogenetska problematika robne kraške pokrajine; M. Pak, Družbenogeognilski razvoj Zgornjega iîraï^kega pnlja in M. N ft tek, Delovna sila iz družili republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani. 7.a tisk je pripravljena XII. knjiga Geografskega zbornika, \ kateri bodo izšle tele razprave, odobrene ua seji IV. razreda SAZt ilnc !". novembra loi^: V. kokole. Mreža centralnih naselij v Sloveniji iu njihova gravitacijska območja; , V. Klcmeiičič, Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva; D. .Radiuja, Scnožcško po dol je; D. ilfldinja. Usad nad rodrago v Vipavski dolini: L Gants-F. Lovrenfak-B, Ingolič, Kraj na vos — primer študiju pri-rofhtili pogojev in agrarnega izkoriščanja krasa. Izven publikadj SAZU so sodelavci InStttiua /a geografijo objavili \eč kraji in razprav, strokovnih člankov ali poročil, in sicer: Prof. lir. Svctozar I Le 5 i č : O aplikaciji geografije. Zbornik na VIII. kongres tm geografite od SFRJ vo Makedonija. Skopje PJ&S. str. 113— 121. Položaj socialne geografije v sklopu geografske znanosti. Geografski v Kitni k XLI (t%9), str. 81—91. XXI. Mednarodni geografski kongres v Indiji. Geografski vesinik XIJ (1969), str. y(—102, Močan korak naprej h kompleksni in dinamični geografiji podeželske pokrajine. Geografski vestni k XL l (1%9), str. ÎU3—10S. i)r. Drago Meze: lurizcm Solčavskega in nova avtomobilska panoramska «ista. Turistični vestnik štev. 2, str. 4H—jI. Milan N tt t e k : P rise! j t: vanje ljudi na celjsko področje. Celjski zbornik str. 5—29, C ci je I9h!>. izseljevanje iu zaposlovanje v tujini. Teorija in praksa Vi, štev, 3, str. 3T?—3H6. Ljubljana f%9. Selitve ifcl o v ii e h i le v Evropi, Geografski zbornik XVI. Stev. 1, sir. 9—14. Ljubljana 1969. Razvita in nerazvita območja v SR Sloveniji. Geografski zbornik XVI. št. 2. sir. i—S, Ljubljana Napovedi brneljskrga pridelka v Hre/nlkovj pral i ki i iz leta ITfi1*. Hmeljar )iXUL st. ,6. str. II —L2, Žalec 1969, 3. Udeležba »n kongresi k in podobno Prof, dr, Svetozar I lešič jc v aprilu (969 na študijskem potovanju po Poljskem obiska! razen Geografskega inštituta Poljske akademije znanosti v Varšavi geografske in url>ani-siieno-plancrskc institucije v Poznanju. Szczecinu in K rak ovii ter navezal nove delovne stike med njimi in med geografskimi institucijami Siovcnije in Jugoslavije. V začetka julija je sodeloval na mednarodnem simpoziju o evropski agrarni pokrajini v LiegU (Belgija) Z referatom O rečen 111 i h transformacijah tradicionalne agrarne pokrajine v Sloveniji. Septembra je sodeloval y, referatom o položaju socialne geografije v sklopu geografske znanosti na mednarodnem, simpoziju, o socialni geografiji, ki ga je organiziral v Omišu Geografski inštitut vscučiliBča * Zagrebu. Prof. dr. S ve f oz ar ILešič, višji znanstveni sodrfavec dr. Milan S i f r e r in Milan N a 1 e k so se udeležili Vili. zborovanja slovenskih geografov na Ravnali na Koroškem v sep-iemhru 1969. Prof. dr. S, 1 lešič in M. Natek sta za to priliko pripravila referata. Dr. M. Sifrer je z referatom o nekateri!t geomorffljoških problemih Dolenjskega krasa sodeloval na H. zborovanju slovenskih jamarjev v Ribnici na Dolenjskem. Prof. dr. Svetoznr 1 lešič in Milan Natek sla se udeležila zasedanja Regionalne podkomisije za agrarno tipologijo in izrabo tal za dežele Vzhodne-Srednje Evrope mednarodne geografske unije, ki je bilo v Ylaril>orii v oktobru 1969, Upravnik inštituta prof. S. I lešič se jc udeležil tudi dveh sestankov novo reorganizirane Zveze geografskih institucij SFR J. v katero se je Inštitut včlanil. V tem okviru je bil prof. 1 lešič izvoljen za predsednika obnovljenega Nacionalnega komiteja za geografijo SFRJ. Načrt d e i a za leto 1970 V letu 1970 bomo nadaljevali in zaključili s preučevanji, ki smo jili vršili od leta 1959 dalje, pod naslovom: ;Kvartarni .sedi m en t i in njihova izraba v Sloveniji«. \ tej zvezi ieliruo pre- sii iii porfi-ji' Soče nad I (liuiinom. Škofjeloško in Polhogra jsko hribovje, Cerkniško in I.oško polje ter porečje V Oglu j ti c in H urfiojll. Kakor vsako leto bo na vrsii ogled stanja ledenikov na I ri-glavu in na Skoti ob komu talilne dobe. Preučili bomo t ud! vse morebitne naravne katastrofe, ki bi zajele naše kraje (plazovi, poplave, potresi itd.). Pomembno mesto v našem programu dajemo tudi družbeno-geografskim preučevanjem Spodnje Savinjske doline, s težiščem nit hmeljarstvu ter vinogradništvu. Zti tisk želimo pripraviti študiji o kvartarnem razvoju doline Kokre ter Dravinjskih goric z Idi/njim obrobjem, iz družbene geografije pu razpravo o vinogradništvu v Spodnji Savinjski dolini. Nadaljevali bomo z urejanjem gradiva za sin ¡etično študijo o preoblikovanju agrarne pokrajine na Slovenskem, sodelovali po možnosti na koaferenei komisije za tipologijo agrikuItirrne Mednarodne geografske unije, ki hrt septembra l'J7(> v Veroni. Kolikor bo .steklo že konkretno delo za Nacionalni a t lun Slovenije. se bo inštitut s Kartografski m zavodom vred vključil v to delo. KARTOGRAFSKI ZA YOD Poročilo o del it v letu I f>ti9 Koi je bilo predvideno, bih» \ tem leta nadaljevali s kartografskim prikazom proučevanj kvartarnih Bed imen tov v Sloveniji, Za Sklad Borisa Kidriča «mu izdelali ustrezne karte za Zgonnje Zasavje, srednjo Soško dolino, za dolin» Krke, dolino Save med /idallim mostom in Dobuvo ter karto opekarništ.va 1 Dravinjskih goricah in Halozah s kartico dotoka delovne Sile v opekarno Loče. Za tisk Milo priredili kartografsko gradivo t;a XI. knjigo Geografskega zbornika, za XII. knjigo pa izrisali karlico usada nad Podrago v \ipnvski dolini za prispevek Darka Radiu j a v tem zborniku. Sekcij*.1 katastra gramoznic, ki smo jili posedovali le v konceptu, smo prerisali v dokončno obliko. Kolikor je bilo mogoče smo nadaljevali s pripravljanjem osnovnega kart (igralskega 111-vcnt.arja, predvsem za področje celotne Slovenije. Nekateri m akademijskim i 11 št il utoni sum pomagali pri manjših kariogral-škili delih. Prispevali smo tudi karti za dvoje umetnostnih monografij Ars Sloveniae. \ diateki sinu uretlili po geografskih regijah iti opremili z napisi nekaj nad tOOO barvnih diapozitivov. Delo v lu to laboratorij 11 je normalno potekalo v okviru finančnih možnosti. Nadaljevali smo s fotografiranjem na področju Ljubljane z namenom, da prikažemo rast in me ta 11 i orf oz o mesta. \ tel 11 lotu nam je bila z devizami omogočena nabava nekaterih modernih pripomočkov za tehnično delo, kot so to priprave za magnetno šablonizirauje pri izdelavi harVanih kart. Omislili smo si tudi aparat, za stacionarno svetlobno kopiranje 111 sirojček ya\ kopiranje risb. Načrt dela za leto ! 9 7 0 Proučevanja kvartarnih sed imen lov in njihovo izralio v Sloveniji bo treba prikazati v kartografski obliki za področje Soče i — LeiOpt» in ■lati Tolminom, za Škofjeloško in Polbogi a j sko hribovje. Cerkniško in Loško polje ter za porečje Voglajne in Hudiuje. Izdelali Im> treba dve veliki gcoumrfo loški karti v merilu l;23.(KH) za porečji Dravi nje in Kokre ter več kart vinogradništva v Spodnji Savinjski dolini. Zavod se bo vključil tudi v delo zn Nacionalni atlas Slovenije. Prizadevali si bomo vse ugodne atmosferske prilike izrabiti za dokumentacijsko fotografiranje razvoja Ljubljane, ki je tak. tla terja našo nenehno skrb, INSIITU1 ZA BIOLOGIJO P e r o č i, l o o d e 1 u i letu 1 9 b 9 I, Splošne ugotovitve Spričo stalne prostorske utesnjenosti in materialne stiski» se je gibalo inštifutsko življenje sicer v prerej ustaljenih, vendar vedno tesnejših razmerah; le-te ustvarjajo videz umirjenosti in skorajda okorelosli. za katerim pa se sla i vata zatajevana iniciativa in zadrževana dinamika. To stanje ustaljenosti in okorelosti ni v skladu z naravo biološke znanosti in še manj s silnim razmahom biologije, ki postaja vedno bolj središče biotehilike in v določeni meri celo podlaga /.a tehnični napredek. Ob takšnem razvoju in pomenu bioloških ved iudi naša domača biologija ne more in ne sine samozadovoljno mirovati in se zadovoljevati s počasnim napredovanjem po starih shojenih potih. Čutimo sodobno vrenje v bioloških strokah in zavedamo se velikih nalog, ki jih časovne potrebe nalagajo tudi nam, i oda preskromne možnosti in pretesne razmere zadržujejo naš zagon in hromijo naš delovni zalet. No moremo sicer tekmovati z velikimi in bogatimi državami, toda spremljati moramo razvoj biološke stroke v svetu ter dosežke biološke vede umno izkorišča Ei za vsestransko spoznavanje živega sveta v domovini, zlasti še v njegovi vzročni povezanosti z neživim okoljem. Biologija postaja vse bolj izhodišče in gibalo tudi za ekologijo fer jo vedno bolj vključuje v svoje raziskovalne načrte, tako da postaja. le-ta njen sestavni del. Kot najvišja slovenska znanstvena ustanova je SAZ1 dolžna z vsemi sredi Ivi podpirati in pospeševati vede, ki s F nanašajo na raziskovanje slovenske zemlje in slovenskega ljudskega živ-lja. ^ tem raziskovalnem programu zavzemajo biološko-eko-loške stroke nedvomno zelo pomembno mesto. Svojo zemljo in njen živel j moremo pravilno ¡n uspešno raziskovati samo domačini. 1 ujci ne pričakujejo od nas velikih odkritij in dosežkov na področju meti It ur od ni h raziskovalnih strok in programov» pač pa upravičeno Sprašujejo po rezultatih našega domovino- znanstvil, Če se ne bomo mogli izmotati iz večne materialne stiske in svoje raziskovalno tlelo toliko razširiti, da bomo hodili v korak 7, razvojem znanosti v svetu, bo našo zaostajanje pomenilo narodno i 11 kulturno sramoto ter nepopravljivo škodo. \ takšnih omejenih razmerah in s taksnimi nerazumljivimi izgledi se je razvijalo biološko-ekološko raziskovalno delo našega inštituta. \ ozračju medsebojnega zaupanja i 11 v živi zavesti odgovornosti je delal inŠiitutski kolektiv z vso prizadevnostjo in dosegel prav zadovoljive uspehe, čeprav se je moral borili z mnogimi organ izaeijsko-teh ničnimi ovirami in posebej še z materialnimi težavami. V icj zvezi moramo ponovno poudarili vedno težje breme pogodbenih obveznosti, ki jih nosi zlasti gcobotauični oddelek. Zaradi trajnega in iz leta v leto naraščajočega pomanjkanja rednih proračunskih kreditov se morajo njegovi sodelavci truditi za pogodbeno raziskovalno delo. ki je sicer iziiod iz stiske, pomeni pa Časovno in prostorsko omejevanje dela ter prinaša razne neljube posledice za osnovno raziskovalno delo. Le-to Zahteva sicer načrtnost in smotrno povezovanje na %se sfrani, toda tudi svobodo pri izbiri tematike ter prožno prilagodljivost krajevnim, časovnim in drugim razmeram. Povedati je treba še to, da ostajajo pogodbena denarna sredstva skozi vsa leta enaka, stroški pa se stalno večajo zaradi naraščajoče draginje, enake pa ostajajo tudi pogodbene obvez-nosfi. Tako teža obveznosti vse bolj pritiska in delo postaja vse težje. Omeniti velja še eno nadlogo, ki hudo tare vse raziskovalno osebje inštituta, io je veliko pomanjkanje pomožnega osebja zn laboratorijsko in kabinetno delo, ki jemlje vse preveč časa in energije raziskovalcem, ko bi moglo io delo uspešno opravljati niže kvalificirano osebje. Inštitut ima 7 raziskovalcev, toda le eBega tehničnega sodelavca 111 eno pisarniško moč, kar je odločno premalo. /.11 pomožna organizacijsko-teh nična opravila se trati mnogo dragocenega časa, ki ga bridko primanjkuje za raziskovalno delo. Z administrativnim delom je posebno hudo obremenjen M. Wrabcr, ki opravlja tajniške posle in ki mora v vidiki meri nadomeščati upravnika inštituta, akademika J. N a d ž i j a. Vse Iri že dobro vpeljane raziskovalne smeri inštitutakega dela botanična, zoološka in splošna biološka — so tudi v preteklem leni v glavnem ohranile svoj tematski okvir. Splošna biološka smer, omejena v glavnem na filogenijo živalstva, je le mulo napredovala. Zoološka smer je zajemala favn ¡sliko, geografijo in ekologijo raznih večjih živalskih skupili in posameznih takSonov, katerih preučevanje je vezano skoraj izključno Dii naš inštitut, V botanični smeri prevladuje fitosoeiologija z ekologijo in vegetacijskim karliranjem. riapešao pa se uveljavlja tudi raziskovanje morskih idg z ekologijo, si s tematiko in ki-mizluOin. ! 1. lnStiiut«ka knjižnica Inštitutsku knjižnica se zalaga največ z literaturo iz zamenjave v domovini in tujini, prav malo pa iz nakupa. Čeprav je dotok nove literature precejšen, se čuti pr inianj kova njo ožje specialne literature za posamezne raziskovalne smeri, ki se obravnavajo v inštitutu. Posamezni znanstveni delavci si pomagajo tako, da si nabavljajo potrebno strokovno slovstvo, zlasii novejša dela. z lastno zamenjavo separatov. z Osebnimi zvezami in tudi z nakupom, kar vse pomeni izdatno pomoč pri njihovem delu. koristno pa služi tudi zunanjim sodelavcem in strokovnjakom. \ preteklem letu je narasla i uši i I ui^ka knjižnica za Jlšli novih knjig in 1051 zvezkov raznili revij, lnšiiluisku knjižnica zahaja v vedno hujšo prostorsko stisko: za ustrezno razmestitev dotekajoče literature je neogibno potrebna njena prostorska razširitev. HI. Terensko delo Raziskovalno delo vseh inštiiniskiit sodelavcev j< taksne narave, da zahteva delo na terenu, kjer zbirajo potrebno gradivo, preučujejo posamezne objekte glede na njihovo prostorsko razširjenost in sezonsko pojavljanje oziroma spreminjanje, njihovo ekologijo, sociologijo ipd. Na teren so navezani zlasti sodelavci geobotaničnegu oddelka, ki delajo V naravi skoraj vso vegetacijsko sezono, ko preučujejo in kart i rajo vegetacijo. Le-1 i so prebili na terenu skupno blizu f)00 dni, j. Bole. malakolog in btospeleolog, je nabiral malakolo-ški material predvsem na Dolenjskem, kjer je obiskal več jam ter vzel mnogo vzorcev iz izvirkov. Podrobneje je preučeval razmero v okolici ^ elikih Lašč. pod Gorjanci, \ Beli krajini ter med f iiijo in Mirno, preiskal je tudi jame in izvirke med Domžalami i a Moruvčauu, /a raziskovalni projekt o Cerkniškem jezeru je nabiral precej materiala iz jezera in njegove okolice, Njegovo terensko raziskovanje je zajelo tudi območje Notranjskega Snežnika in širše okolice med Dedno goro in Cabransko polico, k jej1 je vzel inalakološke vzorce na mestih in v -i jamah, posebno pozornost pa je posvetil mftlakološkim razmeram v mraziščih. V družbi z Egonom Protnerjem je napravil * prvi polovici julija ekskurzijo v jugovzhodno Bosno. kjer slu obiskala mnogo jam (J!) in vrhi» okrog' Kalinovika, Tresku v ice, Miljevine, ' i'jcntisla. Maglieu, Čemerna, Lcbflšnika In Trogluva. Nabirala si a voiinO in kopensko Favna. /I tisi i izolirane populacije na visokih vrhih. Skupaj z Janom (. a r n e 1 uiti j e m m Lgouoin Pre t n er j e nt je raziskoval sreioprodakcije in gostote i naseljih litorabi in zgornjega sublitorala. To delo je bilo i Zvezi s pogodbeno temo Skladu Borisa Kidriča Ekologija mors kili bentonskih alti , S finančno podporo islandskega sklada za znanstveno raziskovanje (Visindasjodur) v Reykjaviku je preučevala v časti od 21. julija do konca novembra združbe hen tonski h alg % zalivu Faxafloid v jugozahodni Islandiji, iu sicer v različnih litoralnilt nivojih iu različnih biotopih: svoj izredni študijski dopust treh mesecev je podaljšala še za en mesec svojega rednega leinega dopusta. I o tlelo je nad al je v arije kompleksnih raziskav beti tonske morske vegetacije ob islandskih obalah, ki jih je avtorica začela že I. I%i in jih vsako leto nadaljnje. Geaboianiena skupina (M. W ruber, M. Z u p a n č i č . I. Puncer, M. Prešeren iu zunanji honorarni sodelavci) jeza začetek terenskega dela preučevala in kaHiraln gozdno iu grmiščno vegetacijo gospodarske enote Mala gora« (Stara cerkev II) n;i Kočevskem s površino 5-745 ha v merilu 1:10,000, in sicer po pogori h i z Gozdnim gospod a rs t vonj Kočevje, I o delo je trajalo skoraj tiva meseca. Kot pomožni karlirei so Sodelovali šiudemjc gozdarstva V, Žagar, J. H I a ž i i , i. F i 1 i p Č i Č . II. Moč u i k in M. P i r n a t. Natančno preučevanje in detajlno kari i ran je vegetacije je velikega pomena za šolanje lun inoev in za poglabljanje Že vpeljunih Fitosociologov, kajti tako se spoznava kompleksna povezanost vegetacije z rasiišenimi dejavniki in ugotavlja zakonitost pojavljanja vegetacijskih združb \ vzročni odvisnosti od rastišča in človeškega vpliva. Te dragocene izkušnje se z uspehom uporabljajo drugod in zlasti pri kiirliEanju v večjem merilu, ko fe treba, višje vegetacijske enote smiselno združevati v nižje. \ z poredno z vegetacijskim je potekalo tudi pedološko preučevanje in kartiranje. ki ga vodita prof. di'. inž. Bogdan \ ovk in dipl. inž. I'raiie Kobili k. oba iz Inštituta za nauk o tleh pri Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. Docent dr. Vera t' regorič od iste fakultete je opravila geološko-pel rografske raziskave istega oh moč j a. kompleksen vegetacijski, pedološki in geoloiko-petrografski elaborat, ki bg rezullat tako povezanega v organizaciji in režiji našega inštitut a opravljenega dela, ho imel veliko znanstveno i rednost, gozdnogospodarski operni i vi pa bo služil kot zanesljiva podlnga za smotrno, naravnim zakonitostim ustrezno gospodarjenje z gozdom. r&kšnih elaboratov je i/delala naša geoboianična skupina doslej že 8, Po končanem pogodbenem delu na Kočevskem se ji- nadaljevalo preučevanje in kartiranje vegetacije (v merilu 1-100.000. na topografski podlagi 1:50.000) za projekt »Vegetacijska karta Jugoslavije*, ki je v teku že 7. leto. I o delo financirata Zvezni sklad za financiranj« znanstvene dejavnosti in republiški Sklad Borisa Kidriča. ^ preteklem leta je zajelo kartica nje jugovzhodni del Dolenjske do hrvaške meje oh Kolpi in Suho krajino (deli topografskih sekeij merila 1:50.001): Novo mesto !. " in 4. Cerknica 2 in 4. Oguliti 1 in Sušak 2). Kartiraua površina meri ok. 1200 km*. Sodelovali so redni uslužbenci inštituta in ltonorurni kai-tiree V. Žagar. Na podlagi večletne izkušnje in poglobljenega znanja o vegetaciji naše zemlje poteka to delo uspešno i u se pri tem polaga skrb predvsem na kakovost dela. vendar se pojavljajo od časa do časa ter od kraja do kraja novi problemi znanstvene narave, ki jih je treba reševati na samem terenu s skupinskim obhodom in razpravljanjem, — Ob začetku terenskega dela .se opravijo skupinski orientacijski obhodi po predvidenih objektih zaradi splošnega spoznavanja zemljišča in vegetacije, zbfranje vegetacijskega gradiva iu ugotavljanje vegetacijskih enot; enaki obhodi se prirejajo med kartiranjem. ie se pojavi potreba, in vselej ob koncu terenskega dela. da se ugotovita obseg in kakovost opravljenega dela ter rešijo morebitni problemi. M. Wra.be r je orientacijsko raziskoval gozdno vegetacijo na območju gozdnega obrata Rogaška Slatina za potrebe (io/d-negu gospodarstva Celje (3 dni). Y sodelovanju z Zavodom za spomeniški» varstvo SR Slovenije (S- P e t e r 1 i o) je preučeval Vegetacijo pragozdnih rezervatov Ua Dolenjskem (Krakovski gozd. Ravna gora. Gorjanci — Trdinov v rh, Pečke. Kopa. Raj-henavski Rog. Prelcsnikova koliševkn), na Pohorju (soteska 1 .obilice) iii ua Donaeki (Rogaški) gori (skupaj S dni), razen tega pa je sodeloval z istim zavodom pri izločanju naravnih rezervatov na Pohorju (Sentlovrenska jezera s Plaainko in Cilobnčo. Ribniško jezero z Jelenjačo, okolje Črnega vrha) (4 dni). Kot ltoičinik je sodeloval pri raznih ekskurzijah Slovenskega geološkega društva (5 dni), vodil je ekskurzijo udeležencev 111. kongresa jugoslovanskih biologov v Zgornje Posa v je in Posočje (I dan) in nagradno ekskurzijo Pri rodos lovnega društva Slovenije na Pokljuko in V Bohinj ^a najboljše člane srednješolskih prirodoslovnih krožkov (1 dan). M. Z u pa neič je vodil geobotanično sknpino udeležencev ¡II. mednarodnega mladinskega tabora pri preučevanju vegetacije v okolici Cerkniškega jezeru (2 dni). T. W r a b e r . asistent Biotehniške fakultete, je kot zunanji sodelavec preučeval visokogorsko lloro in vegetacijo v Kan in ski skupini (Posočje). I\. Kabinetno delo Breme kabinetnega dela je vedno težje in ga zlasti člani geobutanične skupine vse teže zmagujejo zaradi preobilnega raziskovalnega gradiva, ki se vedno bolj kopiči, zaradi prekratkega časa za notranje delo. ki Časovno ni v skladu z zunanjim, in zaradi akutnega pomanjkanja pomožnega osebja. Ta delovna stiska, ki se stopnjuje od leta do leta. povzroča preveliko obremenitev raziskovalcev, moti miren potek dela. prinaša zastoje v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ter otežkoia studijsko poglabljanje v tematiko in problematiko postavljenih raziskovalnih nalog, da o pomanjkanju prostega časa za sestavljanje znanstvenih prispevkov za objavo v tisku niti ne govorimo, takšno neugodno stanje počasi hromi in duši znanstveno delo. če traja skozi leui in če se z leti še poslabšuje. Hudo nas inre /avest, da ni upanja na olajšanje te stiske. I pravnik inštituta j. H a d ž i je opustil zaradi bolezni neposredno in aktivno vodstvo inštituta, vendar je z živim zanimanjem spremljal dogajanje v inštitutu in krog njegu tet- ga skua al s svojo modro izkušenostjo pozitivno usmerjati. Dokončuje se tiskanje dveh njegovih knjig: pri založili j Mladinska knjiga« v Ljubljani izide kmalu študiju Razvojne jioii živalstva' kot H, knjiga zbirke Ilustrirana enciklopedija živali . pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti v Beogradu pa knjiga Novi pogledi ua filogenezu i prirodni sistem životinjskog sveta*. Obe deli pomenita znanstveni vrli Hadžijevega življenjskega dela, neprecenljivega za razvoj biologije doma in v s v eln, /a objavo v seriji Katalogov flore in favne Jugoslavije« pripravlja objavo Ireli skupin živali [Scorpiimiden. Pneu-dotcorpiotddea in O pil ion idea). Kot »predsednik v pokoju*: Medukndemijskcgu odbora za floro in favno Jugoslavije ji1 budno spremljal zelo burno in napeto dogajanje okrog raziskovalnega projekta I" lora iti tuvna Jugoslavije«, ki je nastalo zaradi nepravilnega ravnanja zveznih organov in neusklajenih prizadevanj raznih raziskovalcev oziroma raziskovalnih us[anov. ter skušal s svojo avtoriteto in izkušenostjo obračati polek stvari v korist projekta in njegovega nosilca (Svet akademij znanosti in umetnosti SFR Jugoslavije) oziroma izvajalca (Mednkade-niijski odbor za Floro in favno Jugoslavije pri SAZl ), J. Bole jij posvetil veliko časa pregledovanju in sortiranju na terenu zbranega gradiva, podrobno pa je obdelal material s Snežnika, določil živalske vrste in pripravil razpravo iz porečja Krke; razširil je študij rodu Zospeum na podlagi obilnega domačega in iz Italije poslanega materiala ter priprav rl podlago za monografsko obdelavo. J. Carnelut I i je moral vse tehnično laboratorijsko delo (sort irunjc, prepariran je, konzerviranje gradiva ipd.) opravljati Sam, ker ni denarja za rednega ali honorarnega tehničnega pomočnika. Raziskovalna smer je zajemala taksonomijo. geografijo in ekologijo JepidopIt'rov. nevropterov itd. Precej nabranega gradiva je posredoval specialistom za posamezne skupine. Največ časa je posvetil izdelavi svoje dok to rske razprave, mnogo pa tudi šolanju mladih enlomologov. 1. Mundu je porahila doma največ časa za sortiranje in determinira nje algološkega materiala s severnega Jadrana ter za kemijsko analizo jadranskih alg {masti, beljakovine, pepel): pripravila je tudi vse potrebno za analizo aminokislin v algah. V oceanografskem institutu v Reykjavik u (Hafransokuastofnujiin) je v času svojega študijskega dopusta opravila sortiranje tamkaj nabranega algološkega. materiala ter kemijske analize morske vtkÎc in dominantnih ben tonskih alg glede na pepel, masti, klor in pröteine. Delala je tudi v botaničnem muzeja v Reykjavik h, razen tega pa se v inštitutu za morsko biologijo (Institut for marin biologi) v kraju Oslo-Bliîidern na Norveškem. Geoboianična skupina, ki jo vodi M. Wraber, ji- nadaljevala obdelavo izredno obilnega terenskega gradiva iz preteklega in prejšnjih let. saj je to delo nepretrgano in organsko povezano, le da se vedno bolj širi in poglablja zaradi novih nalog in novih problemov, ki se pojavljajo pri obdelavi gradivn. Glavne smeri kabinetnega dela so bile: tabeliranjè fitosociolo-ških popisov za posamezne vegetacijske enote zaradi njihove sistematske opredelitve in vključitve v višje sistematske enote; soetološko-ekoloeka, horoloska in ekonomska analiza vegetacijskih enot ter ugotavljanje zakonilosti njihovega pojavljanja; metodika kartografije, se pravi smotrno reševanje tehničnih problemov prt izdelavi vegetacijskih kari. ki so različne glede na merilo, vsebino in namen kart: priprava vegetacijskih kart za objavo v tisku, opremljenih z legendo in komentarjem. Znanstvena in tehnična plat vegetacijske kartografije se tesno prepletata in je treba zadevne probleme reševali skladno. Posebno nalogo predstavljajo pogodbeni elaborati za gozdarske organizacije. le-1 i namreč vsebujejo obširno sociološko, ekološko in ekonomsko analizo z biotehničnimi smernicam i, vse to pa Se upira na dokumentarno gradivo vegetacijskih in pedoloških kari 1er kari rastiščaogojitvcnih tipov kol sinteze vsega gradi va. \ preteklem letu nas je močno zaposlila izdelava elaboratov za gospodarski enoti k lin ja vas — Stari Log. VII. !%<>}. prvi trije so prispevati referate. Simpozij je priredila iti * veliki meri iudi financirala Akademija znanosti in umetnusti Bosne in Hercegovine, Posebno zanimiva in poučna je bila štiridnevna ekskurzija po Bosni in Hercegovini z viškom v pragozdnem rezervatu Pemčica pod Magličem. M. Wraber in i. Punce r sta sodelovala prt zasedanju Zvezne komisije /a koordinacijo dela pri vegetacijski karti Jugoslavije v Beogradu in 27. TIT. 1969) ter pri njenem ponov-tiem posvetu v Zagrebu (29. XII. 1969). Ista dva sla ne udeležila posveta razširjenega predsedstva vzlitidnoaJpsko-dinaTske sekcije v Zagrebu (23. -24. V. 1969). — M. W r a b e r. M. Zupančič in J. Pnncer so se udeležili 111. kongresu jugoslovanskih biologov v Ljubljani (25, 28. YL 1969), ki ga je organiziralo Društvo biologov Slovenije; \ m trije so nastopili z referati. — Vb Wraber in M. Zupančič sin sodelovala pri mednarodnem mladinskem taboru v Cerknici (1, 10. VIL I9(i9). ki ga je priredilo gibanje Znanost mJadini< pod pokroviteljstvom SAZU. M. VVruher se je udeležil prvega jugoslovanskega simpozija o ekologiji v Beogradu (12. 14. II, 1969). ki sta ga organizirala Srl>sko biolnSko društvo in Unija bioloških društev Jugoslavije, Sodeloval je a diskusiji O mnogih referatih in prispeval I url j svoj referat. — 1 de leži I se je tudi 15. mednarodnega simpozija o temi Vegetacija in substrati v kraju Rinteln ¿i. d. Weser, v Zvezni republiki Nemčiji (3f. III.—5. IV. 1969), Sodeloval je tudi pri kolokviju v ožjem krogu strokovnjakov o litosoeiološki lieonenkiahiiri, sinlaksonomiji in bibliografiji ter o varstvu Ogroženih vegetacijskih tipov, o pripravah za i/dajo prodromusa vegetacijskih združb v Evropi in priročnika za vegetacijo {Handhnch fisr Vegetationskunde); ta kolokvij je hi! i lan pred začel kom simpozija {50. III.) v kraju Totlenmann pr.i Riuielnu, organiziral pa ga je prof, dr. R. r uri e u . sekretar Mednarodne zveze za fitosociologijo in vodilni nemški I i (»sociolog. - Na povratku se je ustavil /a dva dni v Hannovru, kamor ga je porabil prof. dr: H. Zeidler, ki vodi tamkaj Institut Fiir Vegetationskuinde der Technischen Universitat. Kot vodja, jugoslovanske delegacije je sodeloval pri 1:5. zasedanju Mednarodne alpske komisije (Coni m i ss ion internat tona h poar bt protection des regions alpines) v Innsbrneku (8- 11. X. 1969), kjer je podal pismeno poročilo o delu i o problemih varstva narave Slovenije ier imel relerat o vzrokili in posledicah razdeljevanja (depopulacije in populacije) v gorskem svetu, ki je žel mnogo priznanja in so g;i želele dohiti v prepisu vse narodne delegacije in razni posamezniki, ^ okviru zborovanja sn bile organizirane zelo zanimive ekskurzije (rezerva! ceni pri-novega gozda na Patscherkoflu, višinska barja na Gerlosplatte. rezervat Krimmler Wasserfalle). — kot podpredsednik Med-akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije je bil povabljen k seji komisije, ki nnj uredi spor okoli projekta »Flora in favna Jugoslavije« (29. V, 1%9 v Beogradu), v isti zadevi tudi k posvetovanju Odbora za prirodoslovnc in matematične vede Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti (Ji. XI. 1969 v Ljubljani) ter k posvetu plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti Jugoslavije (3, XI. 1969 v Ljubljani). — I deleži I se je simpozija o moliki (PimiS pence) na Pelistru v Makedoniji (2.—6. IX. 1969), ki ga je priredila zemljedelsko-gozdarska Fakulteta v Skopju za 20-lelnico svojega obstoja, in proslave 130. obletnice, odkar je Grisebach odkril bor moli ko oa Pelisterjn nad Bito]jem. Po koučanenj simpoziju je prepotoval del Makedonije (Galičico. okolica Bi tole. Prespe in Ohrida) v spremstvu nekulerili geobotaniiov (prof. H, F m , prof. S. D ž e -kov. prof. F. F n k a re k , asistent K. R i z o v s k i) zaradi spozna vanjo izredno bogate in zanimive flore in vegetacije (7, -9, l\. 1969). - Bil je jezikovni tolmač in strokov tu referent za biološka vprašanja v gozdarstvu pri mednarodnem simpoziju o mehanizaciji pri izkoriščanju gozdov 29, IX.—"i. X. 1969 v Ljubljani (z ekskurzijami), ki ga je pripravil gozdarski oddelek Biotehniške fakultete ljubljanske univerze za 20, obletnico svojega obstoja. Udeležil se je slovensko-italijanskega posvelo vanj a o problem atiki krasa, ki ga je organiziral Slovenski etnografski muzej v Ljubljani (IS. X. I%9), združeno pa jc bilo z obiskom Jurčičevega doma na Muljavi. — Kot zastopnik za jugoslovansko jezikovno območje in kol podpredsednik je sodeloval pri posvetu razširjenega predsedstva vzhoduoalpsko-dinarske fitosuciološke delovne skupnosti (sekcije) v Celovcu (Jj,—14. XI. 1969). J. Bole se je udeležil IN. kongresa biologov Jugoslavije v Ljubljani (25.—28. VI. 1969) in sodeloval z referatom. J. C a r n e 1 u 11 i se je v Zagrebu dvakrat udeležil seje iniciativnega odbora za ustanovitev društva jugoslovanskih ento-mologov ter ustanovnega občnega zbora tega društva in entomološfcega simpozija v Zagrebu [5 dni v oktobru 1969), kjer je sodeloval z referatom, V I rstu je pregledal entomolofike zbirke v muzeju, f, M n ud a je preživela polne 4 mesece v Islandiji (Reykjavik) zaradi preučevanja algoflore na islandskem obalnem območju ter obiskala v tej zvezi morskobioloski inštitut ^ mestu Oslo-Blindern na Norveškem. VI. Sodelaoanje z znanstvenimi ustanovami in strokovnimi organizacijami Sjiki inštrtulskih sodelavcev z domačimi in tujimi znanstvenimi za votli, strokovnimi organizacijami in strokovnjaki so bili fttdi v preteklem lehi innogosiranski in živahni ier so se še razširili in poglobili. V veliki meri izvirajo l£ udeležbe in sodelovanja pri raznih domačih in lil jih prireditvah, iz med-sel>ojne zamenjave publikacij in materiala, iz pismen 1T i zvez. iz osebnih stikov in medsebojnih obiskov itd. Omenjeni stiki so predvsem osebni, le v manjši meri inštitutski, saj ustanova sama zaradi materialne omejenosti le težko vzpostavlja in vzdržuje takšne zveze. Sodelovanje v določenih raziskovalnih nalogah je zelo aktivno z domačimi ustanovami, organizacijami, uradi in zlasti posameznimi strokovnjaki, bodisi v smislu koordinacije in povezovanja, bodisi zaradi medsebojnega opredeljevanja in delitve tlela, in to v republiškem in zveznem merilu. Meri raziskovalnimi nalogami, ki že vrsto let tesneje povezujejo botanike vseh jugoslovanskih republik, je gotovo projekt Vegetacijska karta Jugoslavije*; le-ta združuje v aktivno raziskovalno skupnost fiiosociologe in floriste. Nekoliko bolj rahlo in sproščeno sodelovanje pomeni projekt i lora in favna Jugoslavije«, ki ga vodi Med akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije s sedežem pri SAZU. Podobno vlogo ima projekt Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera in okolice i. ki združuje vse domače naravoslovce, ki pa se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev doslej šc ni mogel v polnem obsegu razmahniti. Vsi inštitutski sodelavci Tcdno ali priložnostno sodelujejo v odborih, komisijah in sekcijah domačih naravoslovnih ustanov in strokovnih društev (inštitut za biologijo ljubljanske univerze, inštitut za nauk n tleh in Inštitut za gojenje gozdov pri Biotehniški fakulteti. Prirodoelovn» društvo Slovenije. Društvo biologov Slovenije, slovenska podružnica Jugoslovanskega društva za preučevanje tal. Društvo za raziskovanje jam Slovenije. Slovensko geološko društvo, Zavod za spomeniško varstvo, Društvo ekologov Jugoslavije, Jugoslovansko entomoloSko d t uši vo itd.). — Mnogosiransko je bilo sodelovanje zlasti v zadevah varstva narave (M. \Vrabcr), ki postajajo vedno bolj aktualne in zajemajo že skoraj vsa področja človekove dejavnosti ter se razvijajo v pereč problem varstva narave za obstoj človeku iti njegove družbe. Glavne in neposredne naloge v varstvu narave, ki so zahtevale izdatno sodelovanje, so bile: predlog zakona i> varstvu narave, zavarovan j«.1 narod nih ¡11 pokrajinski li parkov, naravnih rezervatov in pragozdov, priprava akcijskega programa za evropsko leto varstva narave (1970) ter tozadevna povezava, z akcijami domaČih in tujih ustanov oziroma organizacij. J. Bole je sodeloval v komisiji za varstvo narave pri Planinski zvezi Slovenije, Člani mštitiitskega kolektiva so obilno sodelovali v uredniških odborih raznih publikacij (> Razprave* IV, razreda SAZ1 . Biološki vestnik, Proteus. Varstvo narave. Naše jame idr.}, lidejstvovali so se kot recenzenti domačih in tujih znanstvenih del, k ot Organizatorji razni 1> prireditev (lil kongres jugoslovanskih biologov. 10. simpozij vzhodnoalpsko-dinarske sekcije) in društev (Jugoslovansko entomološko društvo. Društvo ekologov Jugoslavije), kot sirokovuo-ztianslveni poročevalci v komisijah, kot predavatelji ipd. Inštitut je postal zelo obiskovano posvetovalno središče, kjer zlasti mlajši biologi iščejo nasvetov in aktivne pomoči, pogosti pa SO tudi obiski uglednih domačih in tujih znanstvenikov zaradi osebnih stikov, izmenjave mnenj, posredovanja metodoloških in znanstvenih rezultatov, literature ter materiala, povezave pri raziskovalnem delu ipd. Prof. J. ITadži je zelo zaželen in iskan svetovalec in usmerjevalec v bioloških disciplinah. Pomembno in razveseljivo je vse širše in tesnejše sodelovanje v mednarodnem merilu, ki odpira vrata v široki znanstveni svet ter prinaša razne ugodnosti in hkrati obveznosti. Takšno zvezo vzpostavlja zlasti vzhodnoalpsko-dinarska sckcija, ki povezuje vse botanike in ekologe velikega vzhodu oalpskega-dinurskega delovnega prostora v uspešno, zelo aktivno delovno skuj) nos t z akcijskimi ceutri v vseh pomembnejših raziskovalnih središčih tega delovnega območja iil njegove soseščine (Avstrija: Gradec, Dunaj, Celovec. Innsbruck, Salzburg; Italija; Trst. Padova, Camerino. Pircnze, Torino: Madžarska: Budimpešta, Peca, Sopran; Švica: Ziirich, Clnir, Neuchatel; CSSR: Praga. Bratislava, Brno: Poljska: Krakovv, Poznanj; Zali. Nemčija: Miinehen, Ciittingen, Plan no ver, Todenmann, Rinteln; Vzhodna Nemčija: Malle, jena. Ebcrsvvulde; Francija: Grenoblci Marseille, Montpellier, Pariz). — J. C a r n e 1 u 11 i je prevzel po smrti prof. Štefana Michieli-SuSca del njegovih strokovno znanstvenih zvez ter jih vodi dalje, navezal pa je uekaj novih stikov (Sovjetska zveza). — I. Munda je vzdrževala stike z jugoslovanskimi (Split, Roviuj) in nekaterimi tujimi morskimi biološkimi institucijami (Revkjavik, Oslo). VIL Obiski in gostovanja Na široko razpredena mreža si i ko v in sodelovanja pomnožuje število obiskov iz domovine in tujine. Obiski so uradni ali zasebni, priložnostni nI i dogovorjeni. Večina gostov priliaja v času terenskega dela, ko niso naj 1 »olj zaželeni, ker motijo programsko delo, vezejo pa se na kabinetne razgovore ali na ekskurzije. Slovenskih gostov in sodelavcev, ki nas obiskujejo v raznih zadevah, ne navajamo poimensko, med tujimi pa le pomembnejše: prof. A. Hofrnann. Torino: organizacijske zadeve vzhod uoalpsko-dinaTske sekcije, redakcija referaiov iz Ca meri na itd.; prof. S. Horvat i É, Zagreb: vegetacijska karta Jugoslavije, fiora in favna Jugoslavije, sodelovanje pri Anaii-tički flori Jugoslavije itd.; prof. V, Bleeic, Beograd: lil. kongres jugoslovanskih biologov, vcgctacijska karta: prof. P. i nkarek, Sarajevo: organizacija 10. simpozija vzhodno-alpsko-dinarske sekcije fitosociologov v Bosni; dr. M. V i cen-lié in inž. 0. Pejovič, Beograd: .statistični podaiki za Zvezni zavod za statistiko: prof. T. G a m n 1 i u . Dubrovnik: raziskovalno delo bioloških institucij v zvezi s projektom >Flora in favna Jugoslavije«; dr. F. K Iti t zli, Ziirich: s ode So vanje pri študiju jelševih logov, ekskurzija v Mestni log, prof. H, Wagner. Salzhurg: sodelovanje pri vegetacijski karti podonavskih dežel; dr. F. To f fol et to, Milano: sodelovanje na področju malakologije; dr, M. Serban, Cluj. VIII. Objavljena, in neobjavljena dela Število in obseg znanstvenih del sta gotovo zanesljivo merilo za obsežnost in uspešnost raziskovalnega dela, toda letna Žetev publikacij se gib?je V širokih mejah, pač v odvisnosti ud narave raziskovalnega dela, od obremenjenosti raziskovalnega kadra s pogodbenimi nalogami in organizacijsko-tehničnimi posli, od tehničnih in finančnih možnosti za tisk ipd. V tej zvezi je treba poudariti, da se štejejo za zinanstveua dela tudi razni pogodbeni elalx>raii, izdelani po naročilu gospodarskih in drugih organizacij in namenjeni kot znanstvena podlaga za praktične potrebe. Takšni elaborati so tipkopisno razmnoženi v omejenem številu izvodov, uživajo pa pravico javnosti, ker so javno dostopni in so pod avtorsko zaščito. Izdelujejo jih zlasti sodelavci geobotanične skupine in algologinja L Mu nda, a] V tisku objavljene znanstvene razprave i. bole J., I%9: Ključi za določevanje živali. Mehkužci (Mol-1 iisCh), t—Jt5, Ljuhljnna. 2. Bole J.. 1%'J: SubspeeifiČna diferenciacija polžev oa otokih ia čereh ob zahodni obali Istre. —. Razprave IV. razreda .SA/t . 12/5: 137—151. Ljubljana, 3. Ca r n e 11» 11 i J. in Stefan Michielt, 1969: Maknjiepidop-leri Triglavskega narodnega parka iti okolice, i 1. Lepidoptera: Bimi-liyii's, Sphiilgi**. Varalvo narave (>: 105 — 110. Ljubljana 4. Grom S.. 1969: Mahov na flora Trnovskega ¡jozda. — Varstvo narave, 6; 11—72, Ljubljana. 5. HmdžJ ]., Oher ikrn IjrSpruag der belli node imen unil ilrrcn Sle!!nag ira Tiers vslem. — Bulletin s'ciciit., seel. A.. 14/1—2: 9—10. Zagreb. 6. M u n d a 1., Differences in the alpal vegetation ol two Icelandic fjords, Dyrafjiirdur (West Iceland) ami Heytidurfjnrdur t Bast Iceland). — Proc. Int. Seaweed Symp., ti: —261. Santiago ili Couipostella. 7. P ii nee r L. 1969: tJie Pflanzensoziolopic im Diesis te tier Trennung von Wald unil Weide in Gebirgslagen SI Owen i ens, - Mitteil. Ofltalp.-dinar. pfianzensoz. Arbeitsgem.. 9: —Camerinn. 8. W r a b e r M,. 1060: II ruolo degli studi vegelELzionali nel!a sistemazione dei bacini montani. — Annali Accad. Ital, Seienzc Forest., It: 275 —289 + r slik v prilogi, Firtnze. 9. W ruber M„ 1%?*: Pf lanzeapeographisclie Stelhmg and Cdie-tlerong Sloweniens. Vegetotio, 17/1—6: 176—1199, The Hague, 1(1. W'rabcr M-, I9b9: Die bodensauren Rotfohrewaider <1es sloweniachen pannonischen Randgehietes, Acta hot, Croat., 2H; 401—41)9. Zajrrch. 11. W ruber M-, 1969: La determinazione dei tipi ecologiei forestall snlla base di earlc dclla vegetaztoiie e del suolo. Mitleil. ostalp -dinar, pflanzensoz. Arbeitsgem., (J: 179 197. Camerino. 12. \V raber M., 1909: Subalpinski smrekov gnzd na Kočevskem in njegova. horoloikockoloska problematika, ■ Yarsivo narave h: 'H —104, Ljubljana. 13. W r a Le i M.. 1%9: Fitocenoze kol podlaga /.¿i ekološke raziskave. Biološki vestni k. 17: M -78, Ljubljana. 14. Wraber T.. I%9: Nekatere nove ali redke vrste v Eiori Julijskili Alp (III). Varstvu narave, 6: 73 Ljubljana, H, Zupančič M,. 1969: Vergleieh der Bergahorn - Biichen-gescllsehaften lAceri-Fagetum) ira tdpincu nnd diiuirtacjiea Haiune. Mitteil. umulp.-ilinar. pflanzettaoz. Arheilsgem., i: 119—1M, CamerittO, b) V titk predložena zn mit točna deta 1. H o ! e j.: Spectacija podzemeljskih ^astropodov. BeTeral na III. kongresu biologov Jugoslavije, Ijuhljana. 2. IfadSi J.:: Razvojne poti živalstva. Ilustrirana enciklopedija živali, Mladinska knjiga. Ljubljana. H a d ž i J.: Novi jiogiorli na filogenezti i prirodni sistem Sivo-tinjskog sveta. — Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd, 4. M ii u d a L: A note on the densities of benthic algae along a littoral slope in Faxufliii. Southwest Iceland, — Nova liedvigia. Lehre. 5. M u n d u I.: Algolupica! investigations around Ihe coast of Ice! mi d from f0t>5 to 1969. - Naetu ru f red ig urinu, Reykjavik. 6. M u ti d u L: General features of alga! zonation aronnd the kcluudic eoast. — Aeta unturalia. 9 — Letup ts 7. Punce* I. in M. Zupančič: Osamelec bukovo-jelovega gn/ila \ Pivški kotlini. — Varstvo narave. 7, Ljubljana. tt. P u ut d r i, in M. Zupančič; Praiitinm Rajhcnavski Rog na Kočevskem. — Zbornik tU. simpozija vzhodnoaipsko-dinarske fitoso-ciolo.ške skupnosti v Sarajevu (l'lfcß), 9. P unter I. in M. Zupančič; Vegetacijska podoba raziskovalnega območja oboli Lokev in Kozine, - Gozdarski vostnik, 29. Ljubljana. 10. Wraber M.: Zur Chorologie. Ökologie umi Soziologie von ( 'himaptii)a umbellttta iL.) Bart, i o Slowenien, — Fragmenta sy stein a ti ca et geoboianiea, Krakov. 11. Wraber M.! Fitosociološke raziskave v Sloveniji in njihov pomen ?.a naravoslovje. — Referat na III. kongresu biologov Jugoslavije, Ljubljana. 12. Wraber M; Topografski, ekološki in sotiološki podatki o slovenskih pragozd tli. — Referat na 10, simpoziju v zh odnosi pske-diuarske fitosociološkc skupnosti v Sarajevu (1969). 13. Wraber M : Vegeiationsfortchung und Karier nag io Slowenien. — Vegetatio. The Hague. 14. Wraber M.: I>ir Einftuss deT Überbevölkerung des Alpen-ra u ines durch den Touristen — Massen bet rieb. — Referat na 15. zasedanju Mednarodne alpske komisije v Innsbrueku (1969). c) V fisfru objavljena strokovna in poljudnoznanstvena delu. poročilu, recenzije ipd. !. \\ r aber M,. i%'J: IIa z miši ja nje ob prvem jugoslovanskem siinpiiTiiiu iz ekologije, Hinloški vestnik, 17; Ljubljana. 2. Wraber Vf., 1969: Deveto zborovanje vzhodnotdpskih in dinarskih fitosociologov (Camerino 1 BiolnSkt vestnik. 17: Ljubljana. v Zupančič M„ 1969: Vegetacijska podoba Cerkniškega jezera. — Življenje in delo. Ljudska tehnika Slovenije: mednarodni mladinski raziskovalni tabor v Cerknici: 95- 107, I jnhljaita. e) Tipko pitno razmnoženi elaborati in druga dela s pravico javnosti 1, M u n ti n L. 1969: The benthic algai Vegetation o F the bav of Fuitifltüi. Part i: Borgarfjördur. — Elaborat za Visindasjodur. Reykjavik. 2, W roher M,. 1969: Javomiški gozdovi v Juči turističim-rekrea-cijskega načrta. — Einborat za Gozdno gospodarstvo Postojna {v sodelovanju / M. Zupančičem in I. Puncerjem). 3, Wraber M.. 1969; Recenzija razprave Zmago Biifon. i Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujenj tu (6i tipk opis tub str.), izdelano po naročilu Slovenske matice v Ljubljani. 4, Wraber VI., 1969: Recenzija del 13. Konce 18 objavljenih in 3 rokopisnih razprav), za reelekcijo (po naročilu Inštitutu za botaniku SveuŽilišta Zagreb). 5, Wraber M,. 1969: Recenzija razprave nepoznanega avtorja »Funkcija Mitjeski i prijevoja u florogenezi Dinaridac, tzdealna po naročilu redakcije časopisa Peri od i cum biologomtn, Zagreb, V a č r t d L' I a za i e i o 19 7 0 Obseg, vsebina in smer raziskovalnega dela v kabinetu in na terenu hodu ostali v glavnem isti. saj gre pretežno le zu nadaljevanje že pred leti začrtanega delovnega programa. Ob nespremenjenih finančnih sredstvih, tako budžetskih kakor tudi pogodbenih, in ob isiem številu raziskovalcev se delovne naloge ne morejo niti razširiti uiti pomnožiti, marveč se le z velik» prizadevnostjo in vztrajnim naporom raziskovalnega osebja ohranjajo v dosedanjih mejah. Kljub ustaljenemu delovnemu programu pa je treba računati s povečanjem delovnega obsegu, ker se tematika in problematika že vpeljanih raziskovalnih nalog sami po sebi razvrščata in poglabljala, razen tega pa se vedno bolj kopičijo suhoparni administrativni posli, ki jemljejo mnogo časa in motijo redno delo. Upravnik j. 11 a d ž i bo napisni več razprav, ki jih je i mol že prej v načrtu. j. Bole bo nadaljeval terenske malakološke raziskave Cerkniškega jezera in okolice ter v porečju Krke in Mirne: raziskovanje v Snežniškem pogorju bo usmerjeno predvsem na mruzišča in dopolnjeno z mrazišči alpskega predgorja. Predvideno je tudi malukološko raziskovanje jam iu izvirkuv v Sandžuku (Pester) ter biospekološko raziskovanje v Gorskem Koturju in Liki. Laboratorijsko delo bo veljalo največ preučevanju anatomije hidrobiidskih vrst, katerih anatomija doslej še ni poznana, je pa pomembna za tflksonomsko vrednotenje rodov. Nadaljeval bo tudi z monografsko obdelavo rodu Zospeum. J. C a r 11 C l u t t i bo nadaljeval lavnistično-zoogeografsko raziskovanje celotnega slovenskega ozemlja (tudi v zamejstvu) ter predvsem preučevanje lep klop terske in nevrop terske favne Jugoslavije, pač v mejah finančnih in časovnih možnosti. L M u n d a bo nadaljevala algološke študije v smeri določanja materiala iz Jadrana in z islandskih obal. dalje analize manitnla., alginske kisline in aminokislin v lein algovnem materialu. Nadaljevala ho tudi terensko preučevanje morskih alg s severnem Jadranu ter jih analizirala glede na vitamine, če bodo v tu namen na razpolago čas in denarna sredstvo. Predvideva tudi sodelovanje pri raziskavah Sredozemlja, ki jih organizira Smitbsonian Institution, če bo oblast to sodelovanje odobrila, Če prejme ponovno štipendijo za preučevanje morskih alg ob islandskih obalah, se bo usmerila na polotok Reykjanes in na kvantitativno analizo ulgovne flore v Brohl-s kern f jord u. Geobot&nična skupin it bo s svojimi rednimi (M. Wrabet, T. P ll n c e r. M. Zupančič, M. P r e s e r e n) (.er z dosedanjimi sodelavci nadaljevala preučevanja in kar tira nje vegetacije za projekt »Vegetacijska karta Ju gosta vi jat, ki bo zajelo jugovzhodni del Dolenjske in Belo Krajino do južue in v/hodne meje s Hrvaško oh Kolpi. To območje meri ok. 900 kur, zajeto pa je na topografskih sekcijah merila 1:50.000 Xovo mesto t in 4. V okviru časovne in denarne možnosti je predvideno še dopolnilno delo na sekcijah istega merila Ogulin 2. Karlovac t in Samobnr 5. - Kot ključni objekt za detajlno preučevanje in kari i ran je i merilu 1:10.000 je predvidena gozdnogospodarska enota >Moze!j« na Kočevskem fok. 3000 ha). — Nadaljevalo se bo dopolnilno preučevanje in karti ran je iraviščne vegetacije (V. Pet kov Sek in P", Šuštar), ki je v zaostanku, Clltiko tudi visokogorske vegetacije (T. Wrabet). Kabinetno delo se bo osredotočilo na obdelavo obilnega terenskega gradiva: tabeli ran je fitosocioloških popisov zu analizo posameznih vegetacijskih enot ter njihovo medsebojno primerjavo iri simezo v višje sistematske kategorije: reševanje tehnične problema Irke pri izdelavi vegetacijskih kart z legendo in komentarjem ter priprava izbranih kartografskih sekcij za tisk. izdelava elaboratov za kartirane ključne objekte z njihovo kompleksno obdelavo, izdelava kompleksnega vegetacijskega prispevka k območnemu elaboratu za Gozdno gospodarstvo Kr>-eevje; deterniinacija flor ¡stičnega gradiva in urejanje herbarija, enako tudi izpopolnitev dokumentarne fototeke. M. Wraber bo orientacijsko preučeval gozdno vegetacijo na območju Nanosa (za Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu} iti gospodarske enote ^Solčava« (Zgornje Posa vin je) (za Gozdno gospodarstvo Nazarje). Člani geoljotanične skupine in J. Bole bodo sodelovali tudi pri projektu »Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera in okolice*. Predvidena so tale potovanja in sodelovanje pri mednarodnih prireditvah: ti. simpozij vzhodnoalpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za fitosociologijo v Ohergurglu na I irolskem v juliju (M. W r a h e r, M. Zupančič in L P u n C e r ); 14. simpozij Med na roti ne zveze za filtxsociolngijn v mestu Hinteln/ Weser v severozahodni Nemčiji V marcu (M. Wraber); I h, zasedanje Mednarodne komisije za varovanje alpskih pokrajin (C.IP.R.A.) v Švici v oktobru (M. Wraber); Studijsko potovanje v CSSH (litt povabilo Slovaške akademiji1 znanosti v Bratislavi) v drugi polovici junija ali prvi polovici julija (M. W rabe r); sodelovanje pri avstrijski prireditvi ciklusa predavanj o problemih varstva narave v Gradcu (konce maja ali začetek junijti) za evropsko loto varstva narave (1970): sodelovali je pri mednarodnem simpoziju o urejanju pokrajine v zvezi / gradnjo ccslnegft omrežja, ki ga pripravlja Inštitut za vrtnarstvo in oblikovanje krajine pri Biotehniški fakulteti \ Ljubljani v maju. — T. Mu uda predvideva daljši študijski dopust i Islandiji zaradi preučevanja a Igo flore. ODBOR ZA FLORO, FAVNO IN G L JO SLOVENIJE P o i- o t i 1 o o de 1 u v letu 1969 Odbor za floro, favno in gejo Slovenije, ki deluje v okviru IV, razreda SAZU, je po dolgih letih umirjene ustaljenosti «loži vej manjšo organizacijsko spremembo. Na seji znanstvenega sveta lega odbora dne 17. 19f>9 sta bila izvoljena v znanstveni svet dopisna člana SAZl prof. dr. Svelozar I I e š i č in znanstveni svetnik dr. Maks W raber. Ker se je akadeanik Jovaii U adži kot dolgoletni predsednik znanstvenega sveta s pismeno izjavo predsedstvu SAZU odpovedal funkciji predsednika zaradi bolehnosti, je bil izvoljen zu predsednika znanstvenega sveta M. W raber, predvsem z namenom, da se aktivira delo otiliOra za FFG Slovenije v botanični smer j. ki je bila doslej zanemarjena, Akad. J. H a d ž i je osiali član znanstvenega sveta, poleg dosedanjih članov akad. Srečka B rod a rja in akad. Ivana Rakov ca ter novih članov S. llešiča in VI. W r a b e r j a. Pri omenjeni seji I", ~>. 1969 je novi predsednik znanstvenega sveta poditi kratek historiat Odbora za floro, favno in gejo Slovenije, kolikor gaje mogel povzeti po poročilih v »Letopisi h c SAZU in po ustnih podatkih akad, Jovana 11 a d ž i j a, Pravilnik o organizaciji in delovanju odbora, ki ga je sprejela skupščina SAZL 29, 12. 1950. določa zbiralno in urejevalno delo v botanični, zoološki, geološko-paleontološki. mineraloško-pelro-grufski in prazgodovinski smeri, Ugotoviti je treba, da se je razvijalo doslej to delo edinole v zoološki smeri in še to v omejenem obsegu, /a katalog živalskih laksonov je bilo doslej zbranih nekaj nad -!i.5()U kartotečnih listkov, ki se hranijo v posebni omari na hodniku Inštituta za biologijo SAZU, urejeni zaradi praktične uporabnosti po abecednem redu. Največ gradiva je zhral akad. J. H a d' Ž i , od drugih sodelavcev pa so prispevali gradivo Jože Bole. + Štefan S H š e C - M i C h i el i, Boris S k e i . Jan ( a r n e I n t t i. M a tja/ (i o g a I a in Boštja n k i a u t a. \ geol oš ko- p al con to loški, nuneraloško-petrografski in prazgodovinski smeri so delo v okviru odbora iz raznih razlogu™ ni razvilo, paleontolnško gradivo pa se ji1 zbiralo in urejalo v Inštitutu za paleontologijo SAZU. \ botanični smeri se žal ni nit* ukrenilo, čeprav so bile prav v tej stroki ugodne razmere za zbiralno in urejevalno delo (literatura, herbarijske zbirke, flori sli eno raziskovanje slovenskega ozemlja ipd.), A kad, J. Hadž.i si je prizadeval, da bi se delo razgibalo tudi v botanični smeri, toda brez uspeha. Z denarno podporo SÀZ1 oziroma njenega Inštituta za biologijo je bilo le opravljenega nekaj dela in doseženih nekaj razveseljivih uspehov i udi ne botaničnem področju. SAZl je izdala kot posebno knjigo »Seznam praprotnic in cvet nie slovenskega ozemlja* Ernesta Maverjn ( Delu Inštituta za biologijo, 3. l.juhljana 1932). ki predočuje prvi sistematsko urejeni pregled o flori vsega slovenskega etnografskega ozemlja 1er pomeni zato trdno podlago za nadaljevanje i lorističnega raziskovanja naše zemlje. Razen fegn je E, Maver s finančno pomočjo SAZ[ raziskal slovensko Floro 1er objavil v Razpravah» IV, razreda SAZl več del v treh publikacijskih serijah, namreč »Prispevki k flori slovenskega ozemlja« (1950 in skupno z J. bazarjem 1951)). Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja'i (1951, 1954) in > Pripravljalna dela za iloro Slovenije« (1954, 1955). mimo iega pa je objavil zunaj teh serij \ ^Razpravah, še posamezne razprave {> Rhododendron lutenm SWEET na jugovzhodnem obrobju Alp . 1958: »Prispevek k vrednotenju taksona Ranuticulus acutatua W. K I95'J; Pregled pleridofitov Jugoslavije«, 1965. ter Pteridophytai za Calulogu* florae Jugoslaviae 1 1. 19(>4). Navedena dela pomenijo razveseljiv prispevek in napredek * florističnem preučevanju Slovenije. SAZl se jez njimi delno oddolžila svoji nacionalni nalogi. Vendar je bilo io delo opravljeno zunaj okvira in nalog Odbora za Iloro, favno in gejo Slovenije. Po svojih botanikih v Inštitutu za biologijo se SAZl že drugo desetletje od ti o! žn je svoji nalogi s preučevanjem in kar tiran jeni vegetaciji', ki ima za Slovenijo svoj t1 vodilno središče v .imenovanem inšiitulu. V preučevanju in kartiranju vegetacije je seveda v znatni meri zajeto tudi flor is lično raziskovanje in se je prav v tej smeri nakopičilo izredno bogato in dragoceno gradi \ o, ki sc ho dalo za nakazane eilje zelo uspešno izkoristiti. MEDAKAPEM1JSKI ODBOH ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Poročilo o delu v irtu 1970 V »Letopisu« SAZU za leto 1968 (Ljubljana 1959: 111 —114.) je bilo objavljeno prvo obširnejše poročilo o delu Medakade-mijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, ki vodi projekt Flora in lavna Jugoslavije« pod okriljem SAZU že od konca lela i959. Puroeilo obravnava zlasti težave, v katere je zašel omenjeni projekt v zvezi z razpisom, na katerega sí; je prijavilo 13 interesentov. Zaradi nerazumljivega in samovoljnega ravnanja zveznih organov je bila enotnost projekta ogrožena, saj interesenti* niso brili povezani med Seboj uili organizacijsko niti strokovno, še luallj pa je bilo zagotovljeno osrednje vodstvo projekta. Ker je bil tudi načrt za razdelitev denarnih sredstev, odobrenih za navedeni projekt, povsem neustrezen in nepravičen, se je iVledakadem ijskt odbor za lloro Ju favno Jugoslavije takšnemu ravnanju z vso odločnosljo ti pri ter bil pri tem deležen podpore Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. čigar sedež je bil tedaj pri S A/L in čigar izvršni organ je Med akademij ski odbor za floro in favno Jugoslavije, ter posebej še Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Jugosla-venske akademije znanosti i inujelnosti ter Srpske akademije nauka i umetnosti, razen tega pa so protestno akcijo podprle še nekatere vidne akademske owebnosti. /. obžalovanjem in ogorčenj cm ugotavljamo, da se položaj projekta Flora in favna Jugoslavije* tudi v letu 1969 ni razčistil in unid i I kljub energičnemu prizadevanju odliora, ki je v tej zadevi ponovno posredoval pri merodajnib zveznih organih pismenimi vlogami in osebnimi intervencijami. Ne moremo se otresti vtisa, da so bile mi delu neodgovorne sile. ki so skušale razbiti enotnost projekta ter tako onemogočili delo odbora. Spričo ixlpora in zakonitih pravic odliora je Odbor za pri-rod«lovne in matematične vede /veznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti imenoval posebno komisijo z nalogo, du obravnava sporne zadeve v zvezi h projektom »Flora in favna Jugoslavije«. Komisija se je sestala dne 29. 5. 19f>9 v prostori!i Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenik dejavnosti v gradu. Sestanka so se udeležili pooblaščeni predstavniki vseh projektnih interesentov, /.vezni svet za koordinacijo znanstvene dejavnosti je zastopal V. Andjelkovič. Zvezni sklad za financiranje znanstvene dejavnosti sta predstavljala dr. Maksim I' o d o rov i č in Draginja R a n k o \ i č . posvet pa je vodil ilr. Srdjan Hajdnkovic, član Odbora za pri rodoslovne in matematične vede Zveznega svetu za koordinacijo znanstvene dejavnosti. Po burni diskusiji, ki je sledila referatu zastopnika Med akademijskega odbora za floro in Favno Jugoslavije [M. Wraber) e nevzdržnem stanju projekta flora in favna Jugoslavije: ter o neodgovornem ravnanju zveznib organov, je bilo soglasno sklenjeno, da se ponovno vzpostavi porušena enotnost projekta ter da se prizna Med akademijskemu odbora za floro in lavno Jugoslavije organizacijsko in znanstveno vodstvo projekta, priznajo pa se mu tudi zahtevana denarna sredstva. Zaradi velikega števila prijavljenih interesentov pri projektu Flora in Favna Jugoslnvijc se je sklenilo, da se ustanovita dva pododbora kol pomožna organa Med akademijskega odboru za Uoro in favno Jugoslavije, katerima naj pripada zgolj Organizacijsko-teh nična vloga povezovanja projektnih interesentov in posredovanja potrebnih podatkov Medakadeniijskeniu odboru za Moro iu favno Jugoslavije: pododbor za morsko biologijo naj bi imel sedež pri Institutu za oceanOgrafiju i ribarstvo v Splitu, pododhor za suhozenisko in sladkovodno biologijo pa pri Ženi aljskeni muzeju Bili v Sarajevu. Po potrebi naj bi se Mcd-akademijski odbor za flom in favno Jugoslavije razširil / 2—3 novimi člani, ki bi jih delegirala imenovana pododbora (ne posamezne ustanove, udeleženke pri projektu •Flora in favua Jugoslavije j. Zastopnik Mfdakademijskega odbora za 1 toro in lavno Jugoslavije k predlogu o ustanovi I vi dveh pododborov in o razširitvi Meri akademijskega odbora za tloro in favno Jugoslavije z 2—5 novimi člani ni dal svojega pristanka, Češ da je to kompetenca Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. Potek posveta in sprejeli sklepi so dujali upanje, da je krizti v zvezi s projektom l lora iti favna Jugoslaviji- zadovoljivo rešena in da bo razvoj krenil na pot sporazumnega reševanja spornih zadev. Zal smo mOruli ponovno z razočara nje tu ugotoviti, da so neodgovorni elementi delovali dalje po svojih spckulal ivnih namenih iir celo skušali obrniti potek stvari proti sklepom beograjskega posvetu. Zvezni svet za financiranje znanstvene dejavnosti je namreč1 23, h. 1969 izdal Rešen je u odobren j li sredslava za fiuansiranje naiienoistraživačkog projekta 1 l> [4 Mora i fanna j u gos 1 a vije t s katerim postavlja /emaljski muzej RiH v Sarajevu za nosilca projekta Flora i a favna Jugoslavije (za njegov suhozemski in sladkovodni del), s čimer je bila Med akademijske mu odborn za floro in favno Jugoslavije odvzeta vodilna vloga organizatorja in koordinatorja projekta ter je le-tu zdrknil na položaj enega «I interesentov za projekt Favne in flore Jugoslavije! Zemaljski muzej je na podlagi iegu rešenjat v vlogi nosilca: ponovna zahteval f«l Meilakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, da ni u predloži gradivo, potrebno za sklenitev pogodbe z Zveznim svetom za financiranje znanstvene dejavnosti. Medakademijski odbor za floi-o in favno Jugoslavije je sestavil na Zvezni svet za finansiranje znanstvene dejavnosti protestno spomenico, sklicujoč se na sklepe beograjskega sestanka z dne 29. 5. 1%9, icr vse zadevno gradivo poslu! v vednost Svetu akademij znanosti in umetnosti SFRJ s prošnjo za energično posredovanje, da se napravi konce administrativni diskriminaciji in samovoljne mu ravnanju zveznih organov. Kakor v posmeh je Zvezni svet za finansiranje znanstvene dejavnosti izdal dne 12. 9. 19(j9 Informacijo«, ki sloni na neresničnih postavkah glede sklepov na seeianku dne 29. 3. 1969, o katerem sploh ni bilo uradnega zapisnika, kakor se je to pozneje ugotovilo... Naš odgovor na to Intormncijoi je bila ponovna protestna vloga, naslovljena na Svet akademij, ki naj kot pravi nosilce projekta Mora in favna Jugoslavije uveljav i svoje pravice iu avtoritativno nastopi proti birokratskemu in avtokraiskciuu ravnanju zveznih organov. 1 )ne 3. II. 1969 je bilo pri SAZl v Ljubljani 14, zasedanje p len uma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, pri ka-tercm se je obravnavala tudi zadeva projekta Flora in favna Jugoslavije in je v lej zvezi poročal M. Wraber kot podpredsednik Medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, Vsi člani plenarna SO Z, ogorčenjem vzeli na znanje poročilo o nev/držnem stanju projekta Flora in favna Jugoslavije ter protestirali proti izigravanju pravic M cd akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije oziroma Sveta akademij in proti neodgovornemu ravnanju merodajnih z vezni li organov. Sklenjeno je bilo, da se vzpostavi status quo aute glede projektu Flora in favna Jugoslavije ter da predsedstvo Sveta akademij, ki je sedaj pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti. energično poseže v tok dogajanja. S vel akademij je imel tedaj že v rokah zapisnik* o sestanku dne 29. 3. ¡969. ki ga je nekaj dni pred zasedanjem plenoma Sveta akademij po sili razmer na liilro »sestavil* V- Andjelkovič, tajnik Odbora ¡ta p ti roti os lovne in matematične vede Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti; zapisnika (brez datuma) ni nihče pregledal in tudi ne oveni vil, vsebuje pa netočne in celo neresnične postavke o navedeni seji. kar so člani plenu in a ostro obsodili. Pod vplivom protestnih akcij je bil za 21. 11. 1%9 sklican sestanek Odbora za prirodoslovue in matematične vede Zveznega sveta za koordinacija znanstvene dejavnosti, ki je bil v Kemičnem inštitutu Rorisa Kidriča v Ljubljani pod predsedstvom prof. Dušana Hadžija in ki je razpravljal tudi o projektu Flora in favna Jugoslavije. Dušan H a d i i je o sestanku telefonsko obvestil M. Wra.be.rja iti gn prosil /a informaeijr o stanju projekta Flora in favna Jugoslavije. V ustnem razgovoru mu je le-ta dal potrebna pojasnila, razen tega pa mu je izročil pismeno poročilo o tem. ^n željo dr. S, 11 a jd u kovica se je \1. Wraber pred začetkom seje sestal z le-tem ter še z dvema Zastopnikoma /veznega svetu za koordinacijo znanstvene dejav nosti (dr. Z. T eo f t lo \ i e in V. A u d j e I -kov i č L ki bi bili radi spor okrog projekta Flora in favna Jugoslavije poravnali pred sejo. Razgovor je bil zelo trd i(l stvaren, ker je M, \\ raber predočil vrsto administrativnih in načelnih napak, ki so jili bili zagrešili zvezni organi, ko niso upoštevali Upravičenih zahtev Med akademijskega odboru za predpisom administrativnega poslovanja in proti vsem denici-kriilienim norma m. .Maj hujši prekršek v tej zvezi pomeni v zndnjem hipu sestavljeni >£apLsnik« o sestanku 29. 5, I9bl>. ki se laliko označi za ponaredek in ne za uradni akt. Imenovani predstavniki Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavno« I i su skesano priznali storjene napake in obljubljal;, da se bo vse popravilo in zadovoljivo uredilo. _YI. \V raber je opozoril na ponovne obljube iu tozadevno vedno slabše skušnje ter zahteval, da se Sporna zadeva temeljito obravnava m da se stvari postavijo na pravo mesto. Z vsiljivim moledovanjem so predstavniki Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti pritiskali na M. W raber ju, naj predlaga kakršnokoli rešitev iz nastale zagate. Ker se je branil in izjavljal, da je iz vseh spomenic Med akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije ne vzdržnost položaja projekta Flora in favna Jugoslavije povsem jasna in da tudi ni nobenega dvoma, kdo je odgovoren za nastalo Man je. da pa tudi nima nobenega pooblastila za kakršnokoli obvezno izjavo, so ga prosili, naj napiše vsaj svoje osebno mnenje, kako bi se dal spor rešiti. V 4 točkah je fonmi 1 iii.i I svoj t1 osebno stališče v smislu prejšnjih spomenic Medakftdemi jskega odbora za floro in Javno Jugoslavije in ta ■listina je hila za zastopnike Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti rešilna. ker so pri sejt. ko je bila na vrsii zadeva projekta F lora i It favna Jugoslavije, izjavili, da je zadev;! že »urejena« ... Njihova moralna stiska zares ni bila lahka spričo obremenilnega gradiva* ki se je bilo nagrmadilo okrog projekla Klora in favna Jugoslavije: močna zadeva je bila vsaj začasno odložena. Kaj se je dogajalo poslej, nam ni nradno nič znanega. Vso akcijo je vzel v roke Svet akademij. Med akademijski ml bor za floro in farno Jugoslav ije je o dogajanju v ¿vezi s sestankom Odbora za prirodoslovne in matematične vede Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti dne 21. 6. Il>h'> v Ljubljani natančno poročal Svetu akademij ter mu predložil potrebno dokumentacijo. Po osebnih zvezah je skrbno spremljal razvoj stvari in Čakal, kaj se bo zgodilo. Poznavajoč svojevoljno administrativno prakso zveznih organov in njihovo zaslepi ji vo ravnanje, si M cd akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije ne obeta prodornega uspeha in ji1 pripravljen na nadaljnjo borbo. Doslej ima vsaj mirno zavest, tla se je z žilavo vztrajnost jo in ne pop usti ji vost jo boril za svoje potlačene pravice proti mogočnemu in taktično zelo spretnemu administrativnemu aparatu Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti in Zveznega sveta za finansiranje znanstvene dejavnosti. S svojo upornostjo in s podporo nekaterih akademijskih organov je dosegel vsaj to. da se je moral tudi ta aparat ustaviti in priznati nepravilno ravnanje. Ker se je vodila ta trda borba pod okriljem SAZl in z njeno aktivno podporo, naj dobi svoj odsev in svoje zgodovinsko potrdilo tudi v Letopisu j SAZl1. Razumljivo je pač. da je opisana borba v veliki meri angažirala Medakademijski odbor za favno in floro Jugoslavije ter izčrpala njegovo delovno energijo. Zato je moralo organizacijsko in strokovno-zna ust veno delo v zvezi s projektom Flora in favna Jugoslavije v glavnem počivati, saj v organizacijsko tako neurejenih in finančno tako negotovih razmerah tudi ni kazalo karkoli pod vzetim H. najmanj pa sklepati pogodbe novimi nviorji. Huda kriza, ki je zadela projekt Flora in favna Jugoslavije in za katero Medakademijski odbor za floro in favno jug osi a vije ne nosi prav nobene odgovornosti, je omajal« celotno strukturo Med akademijskega od bora za floro in favno Jugoslavije in za daljši čas prekinila načrtno izvajanje delovnega programu, po .svoje pa je negativno vplivala i ud i na po- godbenc sodelavce, ki sijrieo negotove usode projekta Flora in lavna Jugoslavije niso bi i i ver aktivni, kakor l>i bilo želeti, škod a. ki izvira iz hudega pretresa, se ne ho dala tako kmalu popraviti, četudi bi se kriza v smislu naših zahtev kmalu ugodno rešila in četudi bi se za več kakor eno leto prekinjeno financiranje projekta v zadostni meri nadaljevalo. Razpoložljiv h denarna sredstva IkkIo komaj zadoščala za tisk ireli katalogov. katerih rokopisi so redakcijsko pripravljeni za objavo, a to so: K. S t r a .S S e r : Di p lop oda, V. B, G e o r g i c v : Coleoptera (Hydrocanthares, Palpicornia), S. ti I n m a e : Syrphoidea. kmalu Isosta zrela za tisk Se dva kataloga: F. N i ko lic : Ara-neae in S. M a t v e j c v - V. V a S i c : Aves: za la dv a kataloga že nimamo več denarnega kritja. Z zgolj formalne plati lahko poročamo, da je Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine delegirala v Med-akademijski odbor flore in favne Jugoslavije dva svoja člana, akad. Torika S o 1 j a n a in akad, Pavla F ti k a r e k a , oba iz Sarajeva; zamenjala sla dosedanja člana odbora, prof, dr, Živka S 1 a v ni t a in prof. tir. Tihomîra Tn k o v i c a, oba Sarajeva. Plen n m Sveta akademij je na svojem zasedanju v Ljubljani dne 3. 11. 1969 razrešil prejšnja in potrdil nova člana odbora. 1 a ko sestavlja plénum Medakademijskcgn odbora za floro in favno Jugoslavije 15 članov — delegatov posameznih jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti oziroma posameznih znanstvenih inštitutov. Izvršni odbor Med akademijskega odbora za floro in lavno Jugoslavije sestavljajo: akad. Ivan Rakovec kot predsednik, dr. Maks Wràbej kot podpredsednik, dr. Jože Bole kot gifo ni tajnik in tajnik za zoologijo ter tir. Andrej Mart in č i č kot tajnik /.» botaniko. Maks Wraber INST!TUT ZA ZGODOVINO Sekcija za občo in narodno zgodovino Poročilo o delu v leta 1969 1, Sckcija je nadaljevala z glavnim kolektivnim delom v okviru Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev. 1. Delo na skupini Agrarne panoge je stopilo v zaključilo fazo. Agrarni odsek je sklenil, da bo izdal Agrarne panoge v dveh zvezkih. V prvem naj bi bila obravnavana gospodarska stran kmečkega življenja, v drugem naj bi bila obdelana družbena razmerja v agrarni proizvodnji in njihovi različni izrazi glede kmečkega osebnega položaja, kmečkih hremen in kmečkih razrednih gibanj. Glavna skrb je bila posvečena dokončni redakciji prvega zvezka, ki naj bi izšel v tisku jeseni 1970, Ožja redakcija (Pavle B 1 a z u i k , Bogo Graf e n a tte r, Sergij Vilfan) je ponovno pregledala vse ieksle, jih preurejala in dopolnjevala ter pri-tem pritegovala avtorje. Sestavila je seznam kratic za dela, katerih naslovi se v tekstu pogosto ponavljajo. Sistematično je dopolnjevala ponazorila in jih do podrobnosti uredila v povezavi s posameznimi gesli. Vse tekste je tudi tehnično pripravila za tisk in jih skupno s ponazorili oddala Državni založbi Slovenije, ki je prevzela založbo. 2. Z delom pri skupini Mere i» uleži je nadaljeval le dr. P. Blazni k. Vzpostavil je zvezo med starejšimi in novejšimi urbarji za naslednja gospostva: Velesovo (1458, 1760), Bela peč (1498, 1636. 1754), Kočevje (149S, 1564. 1568. 1574. 1757), Nemški viteški red (1490, 1757), samostan Kostanjevica (ca. 1552.1350. 1756), gospostvo Kostanjevica (1548, 1572. 1575, 1756). II. Historično-topografski leksikon. Akad. dr, M. Kos je dokončno pripravil za tisk gradivo za Kranjsko, obenem je dopolnjeval gradivo za Primorsko. Dr, P, BI.a z ni k je dopolnjeval gradivo za .Štajersko predvsem v Deželnem arhivu v Gradcu, kjer je bil 24 dni s pomočjo sredstev, ki mu jih je nakazal /vezni lonci za Financiranje znanstvenega ndejsivovanja. Sistematično je pregleda) listinsko gradivo od 1276 do 1376. Zbrano gradivo jc obdeloval predvsem s pomočjo katastrskih map in spccialk- lil. Sekcija je sodelovala še pri nekaterih drugih med akademijskih odborih. a) Odbor ia slovar sred/tjeveške latinščini' o Jugoslaviji. Natisnjen je bil prvi zvezek slovarja (Črke A—C). b) Odbor za slovar novoveške latinščine o Jugoslaviji. Delo je bilo omejeno na odbiranje gradiva, ki bi prišlo v pošlev pri obdelavi. V tem okviru je asistent Primož S i m o ti i t i sesLavil obsežen seznam latinistov v Sloveniji. e) Odbor za reper torij srednjeveških historičnih oiroo. Delo za to mednarodno znanstveno podjetrje je bilo za Slovenijo zaključeno. d) Odbor -¿a kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin. F, S I r u s je izdelal kartoteko o rezultatih štetij 1860—1910 glede na občeval ni jezik, in sicer po občinah, deloma tudi po naseljih. V delo ni zajel Prekmurja in Beneške Slovenije. — B. Otorepec je izpisal podatke iz sorlniii knjig mesta Kranja za leta 1517- -1520 in iz ljubljanskih protestantskih matrik za leta 1576—1587 iu rezultate strnil v 155 kartotečnih listkih. — T. Zam je napisal razpravo Nemški industrijski kapital v Sloveniji v letih 1958 do 1959. Načrt za delo v letu IV 70 1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev — Agrarne panoge. Sekcija bo v povezavi z ožjo redakcijo opravila vsa poirebna dela zvezi s publikacijo prvega zvezka (gospodarski del). Ožja redakcija bo izdelala stvarno in imensko kazalo za prvi zvezek in pripravljala za ti«k drugi zvezek Agrarnih panog (družbeni del). Ponovno bo predebatirala vse tekste, jih dopolnjevala, izdelovala ho enotno razdelitev snovi, dopolnjevala bibliografijo in poskrbela za ponazorila, 11 .H istorično- iopog rafs k i leks ikon. Akad. dr. M. Kos bo pripravljal za tisk gradivo za Primorsko. Dr. I1. B I a z n i k bo dopolnjeval gradivo za Štajersko zlasti s pritegovali jem listin s kega materiala v Deželnem arhivu v Gradcu in nadaljeval z obdelavo. III. Odbor za kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin. Dr. Vilfan bo izdelal elaborat, v katerem naj hi bila obdelana osebna in krajevna imena kot vir za spoznavanji- etnične strukture neagrarnih naselij, — Dr. Z o r n ho izpisal ustrezne podatke iz kočevskega gradiva iz 30-ih let s pritegnitvijo arhiva Visokega komisariata ljubljanske pokrajine v zvezi z opcijo Koče-valjev. Fr. K resa I bo izdelal elaborat o nemškem kapitalu v tekstilni industriji. Nadaljevalo se bo delo v okviru Odbora '¿a tlovar IlODOOeike latinščine. Delo oddelka zn bibliografijo o letti 1969 t. knjižnica Jtekrijt?. Prirastek v letu 1969 znaša 613 zvezkov, ki so vpisani v inventarni in signaturni katalog, kartotečni listki za avtorski in stvarni katalog so izdelani in vstavljeni. J. Cen.tr/lini katalog inozemskih zgodovinskih del v zruni*topnih knjižnicah Slovenije. Pregledane so v NUK-u signaturne številke 180.000—185.000. pregledan je prirastek Studijske knjižnice v Kopru v letih S9b4—19b9. pregledan je letni prirastek Stutlijske knjižnice v Mariboru in na Ravnah, l isti so opremljeni z geslom za stvarni katalog, Inkorporirano je celotno gradivo NUK-a in detno gradivo Studijske knjižnice Koper. 3. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Pri bibliografiji člankov sla sodelovala Peter Rib nikar, višji arhivar Arhiva Sloveniji: m Ema l1 me k, višja arliivarka Arhiva Slovenije. — Katalogizacijsko delo jc opravljala Slava Pip p, knjižničarka, itikorporacijsko delo Ljubo Pod pac, višji referent v pokoju, pregled knjižnic, gesla za stvarni katalog i n kon I rolo d ela d t . d r. M. P i v e c - S t c I o. Načri za drlo v letu 1970 f. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del o znanstvenih knjižnicah Slovenije. Nadaljevanje pregleda NUK-a. pregled Muzejske knjižnice \ Piranu (1 teden), nadaljevanje inkorporacije do zdaj pregledanih knjižnic. 2. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Nadaljevanje pregleda Novic in Mitteilungen des Instituls fiir iisterrcichischc Ciesch ichtsforrschu ng, Posebno pa bi bil potreben pregled najstarejšega fonda NUK-a glede na možnost izdaje retrospektivne bibliografije kot publikacije, Sekcija v.ii zgodovinn umetnosti Poročilo o d f 1 u v i e t 11 t 9 6 (> Po d t-lovnem načrtu sekcije bi moralo biti sicer terensko delo eden prvih temeljev na šega raziskovanja, vendar smo se zaradi pomanjkanja sredstev prav pri tem delu morali zelo omejiti ni i pa ga povezati v sotlelo vanje s sorodnimi strokovnimi ustanovami. Kolikor je bilo mogoče, smo nadaljevali / revizijo spomenikov srednjeveškega stenskega slikarstva (akad. dr, F. Štele) ter srednjeveškega kiparstva na Slovenskem, posebno pozornost pa smo posvetili študiju kiparskih del poznega 16. stoletja, zlasti v Plnju in njegovi okolici (dr. E, ( c v o). \ova odkritja so v ntnogočcnt izpopolnila našo dosedanjo vednost o tem gradivu, niso pa v jedru izpremenihi d usedaj ugotovljene stilno razvojne linije. Prav I a ko smo dopolnjevali še nadalje spomeniško gradivo slikarstva 17, stoletja na Slovenskem, da bi dopolnili pregled, ki ga je nudila razstava v Narodni galeriji leta 1068, Z gorenjskim Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov v Kranju smo sodelovali pri raziskavah in rcslavriranju romanske kapele na Malem gradu v Kamniku, kjer se ta dela bližajo zaključku. Potovanje dr. km i Njuna f evea na liiiuaj ji* bilo namenjeno študiju p rob I ematike srednjeevropske renesančne plastike in slikarstva iT. stoletja, posebno pa še primerjalnega gradivu /a Valvasorjevo grafično delo. Načelnik sekcije akad. dr, France Štele, je l!5. avgusta predaval \ madžarskem SzombatlieUju o slikarstvu Janeza AtfuiJa, K. septembra pa o isti temi v Radencih. \ dneh od l> do JO. septembra se je udeležil mednarodnega u met nosi no/godovi nskegn kongresa v Budimpešti. Na simpoziju ob 900-letnic i Sam u i love države v Prespi ji- predaval o s istem a tik i jugofdo-vfciuske umetnostne zgodovine, v graškem radiu o vlogi Avstrije * razvoju slovenske umetnosti, v Salzbttrgu o razvoju študija srednjeveških fresk v vzhodnih Alpah in tia Slovenskem kulturnem tednu v Celovcu o stenskem slikarstvu gotske dobe na Koroškem. NTu simpoziju likovnih pedagogov v Zagrebu je sodeloval s predavanjem o vlogi tradicije v jugoslovanski umetnostni zgodovini. Znanstveni svetnik dr. Entilijan C e v c je predaval v Gradcu o srednjeveškem kiparstvu nu Slovenskem in drugič o našem renesančnem kiparstvu. Na mednarodnem srečanju Inoontri cult ura I i mitteleuropei v stari Gorici je imel referat o kulturnem pomenu alpskega svela v srednjeevropskem prostoru. nt — Letu)™ Kabinetno delo je veljalo predvsem izpopolnjevanju temeljni!« kartotek slovenskih umetnosinozgodovinskih spomenikov, umetnikov in posameznih slogovnih obdobij. Obogatila se je bibliografija. nadaljevali smo z arhivom časopisnih izrezkov, precej pa se je pomnožila tudi zbirka arhivskih virov za umetnostno zgodovino Slovenije. Delno smo izpopolnili i ud i fototeko, le žal, da ostaja zaradi velikih cen fotografskega materiala precejšen de! negativov nekopiran. Načrt dela za leto 1970 terensko delo se bo omejilo predvsem na nekaj Specialnih problemov arhitekture in kiparstvo f">. in 16, stoletja, na zaključne raziskave na Malem gradu v Kamniku ter na izpopolnjevanje pregleda slikarstva 17. stoletja na Slovenskem. Študij kiparskih spomenikov 16. stoletja bo zajel okolico Maribora in Slovenske Bistrice ter Gorenjsko. Z Narodno galerijo bomo sodelovali v pripravah za razstavo srednjeveške plastike na Slovenskem. Kabinetno delo homo nadaljevali po trajnem programu z izpopolnjevanjem temeljnih kartotek spomenikov, slogov in umetnikov na Slovenskem. Posebno bi želeli tudi fototeko tako urediti, da bi poslala temeljnim kartotekam enakovreden in porabeji instrument, Če se nam ho posrečilo dobiti zunanjega sodelavca, bi radi realizirali tudi izdajo virov za umetnostno zgodovino Slovenije. Sekcija zn arheologijo Poročilo o d e! u v letu 1969 V letu 1969 je Meda kad cm ijski odbor za nrbeološko karto Jugoslavije prejemal nove kartone arheoloških fokalitct Srbije; ostale republike (Slovenija, Bosna in Hercegovina) so svojo delo zaključile, oziroma so v planirani izdelavi kartonov zaostajale (Hrvatska. Črna gora in Makedonija). Glavna redakcijo karte je pričela z revizijo prispelega materiala in izvedla osnovni pregled kartonov ter izdelale navodila oziroma metodo bodoče revizije. Odbor za fabula Imperii Romani je dokončno pripravil program za delo na listu »NAlSSUSt. Določeni so vsi avtorji od nosno sodelavci za teritorij Srbije, Kosova, Bosne in Hercegovine, Dalmacije ter Makedonije. Obdelava Bosne in Hercegovine je v glavnem Zaključena, obdelan pa je tudi že velik del Makedonije. Od inozemskih sektorjem je zaključeno tlelo v Romuniji ter velik del Bolgarije. Dokončno so urejeni priigrani i in določeni sodelavci za teritorije Grčije in Albanije. Vri raziskovalni nalogi Arheološka karta Slovenije mu zaključena poslednja redukcijska dela ter je In^edilo gese! jezikovno že pripravljeno. Zemljevidi, ki so osnova Arheološke karte, so pripravljeni za ustrezno grafično obdelavo za tisk. Višji znanstveni sodelavec dr, ing. Milja H rod a i je sondiral v jamah Dolenjske iVeliki kevclerc pod Stravberkom, Pečino v Bajerjih, jama pri V ran ju. Jelene« pri T avti vasi), vendar ni i nobeni teli jam našel paleolitske os ta line. V zvezi s študijem gradiva iz mezolitskega najdišča Pod Črmukljo je zbiral ustrezno primerjalno gradivo niezolitskili najdišč, objavljenih v tuji literaturi. Nadaljeval je z zbiranjem in urejanjem podatkov o najdbah koščenih konic v Bolgariji. Češkoslovaški in Romuniji V oktobru 1960 je bil na študijskem potovanju kol goM Češke akademije znanosti na Moravskem, kjer si je ogledal večje število paleoliiskih najdišč in izkopano gradivo, shranjeno v tamkajšnjih muzejih. Višji znanstveni sodelavec dr. Alojz Sercelj je analiziral oglje in les iz arheoloških najdišč: Babja jama. Emona, Vrhnika. grobišče v Dravljah (Ljubljana). Pelodne analize je delal na vzorcih iz Ljubljanske kotline, s Krškega polja, iz Celovške kol line in območja krškega ledenika na Koroškem. Za sistematično raziskovanje vegetacijske zgodovine je vrtal ua barju na Zadnjih travnikih pod Olševo in na Cerkniškem jezeru ter v dolini Nerettve. Profil fz Cerknice ui dal posebnih rezultatov, olševski pa ohsega kasni glacial in holoceu ter je zanimiv zato. ker v njem v celoti prevladuje smrekova Faza. kar je za visokogorske gozdove osrednje Slovenije nenavadno, saj se sredi holocena začasno tu uveljavi bukev. Tesnejše sodelovanje je imel z Lesno in gozdnogospodarskim inštitutom, Biološkim inštitutom SAZll ter Oddelkom za pali-nologijo univerze v Gottingenu. Spomladi je sodeloval na simpozij ti o vegetacijski in gozdni zgodovini na Dunaju. Poleti je sodeloval s pieistocenskimi raziskavami na jugoslovansko-avstrijski ekskurziji po Koroškem in Gorenjskem. Višji strokovni .svetovalec dr. javoslav Sašel je sodeloval pri redakciji Arheološke karte Slovenije in pri zaključnih delih na prvem zvezku o antičnih zaporah Slovenije. A začetku marca j t odšel na trimesečni študij na Kcole Fran^aise d^Archeo-logie i Atenah in si pri tem tudi ogledal več pomembnih arheoloških najdišč in muzejev v Grčiji, Avgustu meseca pa je odšel aa mednarodni kongres o rimskih zaporah, ki je bil v Cardiffu, odtod je Sel nate na ekskurzijo po Irasi Hadriajwvegfl ohramSinega zidu \ severni Angliji; iz Anglije je odpotoval na enoletni »tudij antične zgodovine na univerzo v Princentonn (ZDA). Višji strokovni sodelavec Stanislav Tesse je zaključi] redukcijo 20. zvezka Arheološkega vestnika. zbiral bibliografske podatke iz arheološke literature za področje Slovenije ier sodeloval pri redakciji Arheološke karte Slovenije. Publicistična d* javno it Članov sekcije u letu 1969 I)r. ing. Mitja Brodsr Nove paleolitski' nagibe \ Postojnski jami. Arheološki vesta i k 20, 1969, Ur. Alojz š e r c e l j Palinološke raziskave steropleistocenskfli &edhnentov \v, severne Hrvatske. Razprave IV, razreda, 112. knjiga, t%9. 7,ur Prage iler \Valdrelikte in Slowenieu, Sulletin st ientifii[iie. seeliou A. touic 14, no. I—2, I y{>9. Referat na mednarodnem simpoziju na nunajn; H efugi al problem iiml spatglaziale Vegetatiousrntwieklung im Terfcld des Siidostalpen-ranines. Načrt d c 1 1l za leto 1970 leta 1970 namerava med akademijski odbor za arheološko karto Jugoslavije pospešiti izdelavo kartonov arheoloških najdišč v republikah: Hrvatski, Črni gori in Makedoniji ler zaključiti obdelavo lokalitet Srbije. Za nnjdiščne kartone Slovenije in Bosne in Hercegovine bo redakcija zaključila revizijo in dobljene rezultate prenesla na ustrezne zemljevide. Med akademijski odbor Tabule Imperii Ttomnni bo nadaljeval izdelavo kartonov za terene Jugoslavije in v glavnem zaključil njihovo izdelavo. Prav tako namerava zaključili obdelavo gradiva iz Rolgarije. hkrati pa spremljati dela na karlah Grčije in Albanije. ¡Se v tem letu bo odbor začel z redakcijo prispelega gradiva in bo skušal izdelati ¡irovizorično karto. Odlior bo organiziral mednarodni sestanek ekspertov TIH v Jugoslaviji. Republiška komisija Arheološke karte Slovenije ho odda hi v grafično obdelavo zemljevide arheoloških najdišč in po predhodni tiskovni pripravi oddala Arheološko karto v tisk. Sekcija za arheologijo bo v letu 1970 nadaljevala sondiranja v jamah na Dolenjskem in Štajerskem. Paleoboianični laboratorij bo pričel s paleoflor ¡stičnimi raziskavami v vzhodni Sloveniji, predvsem namerava vrtati v P rek m ur ju. t ORIENT AI.IST IČNI INSTITUT P o r o č il o o delil v letu 1969 V lelu 1969 je OrieninSistieni i «šl i t it l nadaljeval svoje de!o po programu, postavljenem za to Telo, I pravnik Orietilalislicnega inštituta dr. Viktor Korošec j p poklicno zaposlen kot redni profesor na pravni fakulteti. Višja knjižničarka Julijana Sušteršič, edina uslužbenka inštituta, upravlja knjižnico, vrši vse administrativno delo ui-šiinita, evidentira strokovne Članke h področju asiriologijc in 11 etimologije ter sodeluje pri korek turnem delu. Koi zunanji sodelavec z omejenim delovnim časom (3 ure dnevno) je najnujnejše delo opravljal diplomirani arheolog Marko t. rbanija. V tem letu je pripravljal gradivo za študijske sestanke Orientalističnega inštituta in evidentiral članke iz revij: Vestnik Drevnej Istorii, 1956—1965, ArcHiv fiir Orienl-forscliung orl 13. do 21. letnika (1946 1966), Suuter, vol. IX (1933) do vol. XX (1964). Anatolian Studies, vol. X! do XV ((96l —1963). — Obenem je začel tudi pripravljati zelo potrebni stvarni katalog, — Uspešno je transkribiral in prevedel vrsto lietitskib tekstov iz edicij KeiLschri lttexte uiis Boghazkoi ( = K Bo) VII. VIII, XII f. dalje iz Keilschrifttu kunden aus Bogbazkoi (= KI B) XXI, XXIII in XXVI. Nujno potrebno je, da po 12-letnem delovanju dobi Orienta-listični inštitut vsaj enega asistenta. Novi znanstveni svet inštituta in Razred za zgodovinske in družbene vede sta sistemizacijo in zasedbo as is teniškega mesta kot skrajno nujno soglasno priporočila. Z odobritvijo seje I. mzreda SA/U z dne septembra 1969 je bil izpopolnjen znanstveni svet Onenfali.stičnega inštituta SAZ1 . Ker je doslej šn j i član prof. Josip Korošec umrl. so bili za nove člane znanstvenega sveta Orieni a list ¡enega inštituta izvoljeni poleg upravnika inštituta; akademika univ. profesorja dr. Milko Kos in dr. Srečko Brodar ter tiniv, profesor dr. Josip K a s i e 1 i e. Prvo sejo je znanstveni svet Orieritalističnega inwJitnta imel dne 5. septembra 1969. Knjižnica Orient nlfetičuega inštituta jc pridobila 38 knjig in J5 letnikov revij, tako ima sedaj 576 knjižničnih enot. Na pobudo Orientalisličnega inštituta je dne 15. oktobra 1969 pravni arsiriolog Joscf Klima iz Prage predaval v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti o temi: >Prvi pravni spomeniki V človeški zgodovini« (v češkem jeziku). V tem letu je Oriental ist-icni inštitut organiziral ti va strokovna študijska sestanka. Na prvem, ki je bil 26. februarja 1969 in ki se ga jc udeležilo !7 udeleženceso bila podana poročila: M. Urban i ja: Pregled večjih povojnih izkopavanj v Mezopotamiji. Mali Aziji. Siriji in Palestini. Fr, Miîavec o knjigi: A. Kammenbuber, Die Arier im Vorderen Orient. Heidelberg 196S. — V. Korošce je poročal o novih leksiih iz 1 gar i ta. ki j i Ii je j. No liga y roi objavil v t ga ri t i ca V. Paris 1968. Drugi sestanek'je hit i J. novembra 1969. Udeležilo se ga je 7 udeležencev. Na njem so poročali: Upravnik V. Korošec o knjigi Guillaume Cardascia, Les lois assyriennes. Paris 1969. — Fr. Milavec o knjigi E. A. Ménabde, Hettskoe obščestvo. Tbilisj 1*565. S. Košak o knjigi Oiten-Souček. Ein althethitisches Ritual für das Königs paar. Wiesbaden 1969. M. Urbani ja o knjigi Jean-Louis lluot. Persien I. München 1965. Upravnik Viktor Korošec se je v letu 1969 udeležil naslednjih mednarodnih zborovanj in je na njih predaval: Na mednarodnem zborovanju, ki ga je organizirala nemška akademija v Vzhodnem Berlinu (Deutsche Akademie der Wissenschaften) od Î8. do 20. junija 1969 z osrednjo temo »Die soziale Struktur Yorderasiens im 2. Jahrtausend v. u. Z.c. Tu je i 9. junija predaval o temi »Die keiischrif tli eben Staats vertrüge in sozialkritischer Sieht«. Ldeleibo uiu je finančno omogočila Pravna fakulteta v Ljubljani. Na 26. zborovanju znanstvene družbe Société internationale Fernand de Visseberî pour l'histoire des droits de l'antiquité v Amsterdamu (16.—19. septembra. 1969) je imel 17. septembra 1969 predavanje »Quelques remarques aux documents juridiques récemment publiés dans les iJgaritica Vi (Jean Nougayrol. textes suniéroaccadicns des Archives et Bibliothèques privées d'Ugarti, Paris 196S). — Na povratku se je ustavil za pet dni v Heidelbergu \ Orient al nem seminarju (Orientalisches Seminar), kjer je pregledal najnovejše asiriološke strokovne publikacije in si zabeležil naslove najvažnejših novosti. Udeležbo mu je omogočila akademija. A času od zadnjega poročila je uprav ni k dr. \ iktor Korošec objavili izšel je drugi del učbenika > Rimsko pravo« z obširnim celotnim stvarnim kazalom. Ljubljana, 1969, 1% strani, V knjigi so primerjalno upoštevana tudi orientalska pravu. Članek »O samopomoči po klinopistuh zakonikihZbornik prav-nog fakulteta u Zagrebu. God. XVIII, Zagreb I96S, lir. 5—4 (posveŠfcno spominu prof, Marijana Horvata), str, 398--40", Hevija Bibliotliceu Orientalis, XXV, 5/6, 19^8, str. —2S9. Leiden, je objavila iz Zbornika znanstvenih razprav 32, 19(i6, 21—23 resume fiber die iieucsten sume ris chen Gcsetzcs fragmente ans Ur«, Članek »Linijie Beitriige zur Entvricklung des hethitischen Hechts ji- izšel v Zeitschrift der Deti Esc h en Moigeidandlsehen Ccsclkchaft, -Suppl. 1: Vortiage 1. str. 174—100. Wiesbaden 1969. V Revne d'Histoire du limit, tome XXXVII (Leiden 1969) *tr. 237—201. je bila objavljena ocena o knjigi Dennis ], MeCarty S, ,1-, Treaty and Covenant. A. Study in Form iti the Aacicnt Oriental Documents and in the Old Testament. Rome 196". V Zgodovinskem časopisu XX111, t%9, str. 165—166 in 5U5—50". m bile objavljene tri ocene, oziroma knjižna poročila. V tisku so še nadaljnji prispevki, Načrt dela za I c l o 1 *J 7 0 Delovni program Oriental i stičnega instituta za leto 1971) obsega: I. Proučevanje novih edicij kbnopisnib tekstov: tranakri-biranje in prevod novih tekstov: proučevanje nove asiriološke literature; evidentiranje nove usirioloske literature v drugih ljubljanskih knjižnicah: 4. evidentiranje pravne terminologije v klinopisnih virih: 5. občasni študijski sestanki s poročili o asirioloških izkopavanjih. o zborovanjih in o najnovejših publikacijah na asiriolo.škcm področju; b. pedagoška pomoč mladini asiriologom pri poglabljanju asiriološke izobrazile; 7. sodelovanje pri Komiteju SFR j za orientalistiko in pri Društvu orientalisiov Jugoslavije v Beogradu; H. udeležba upravnika instituta na asirioloških in pravno-zgodovinskih zborovanjih: 9, dovrši lev knjige o mednarodnih pogodbah, oh ranjenih v klitiopisiii pisavi; 10. dovržitev članku o hetitskem pravu in helilski diplomaciji za revi jo Are heo logi e Vivante (Paris); 11. uvajanje zunanjega sodelavca aH bodočega asistenta v znanstveno delo na področju Orientalistike. INSTITUT ZA SLOVENSKi JEZIK Leksrkološka sekcij« Poročilo o delu v letu 1 9 b 9 i. Številčno stanje uslužbencev in pritegnjenih znanstvenih delavcev v leksikološki sekciji sc ni spremenilo. \ okviru enotedenske zamenjave znanstvenih delavcev je S. S u h a d o 1 n i k obiskal Inštitut za slovaški jezik v Bratislavi ter Z. VI a n rini Inštitut za češki jezik v Pragi, gosta leksi-kolojkn sekcije pa sta bila dr, V. Čer ve-Sta iz Prage in S, Vfichfllus iz Bratislave, Sekcijo so mimogrede obiskali tudi nekateri drugi znanstveniki. LeksikoloSko sekcijo so obiskovali razen strokovnjakov tudi študentje višjih in visokih šol: tu so iskali in dobili gradivo za izdelavo strokovnih del oziroma seminarskih nalog. Priložnostno je sodelovalo okrog 100 Zunanjih honorarnih delavcev. S posameznimi vprašanji, ki zadevajo zlasti terminologijo, smo sc obračali tudi na mnoge druge strokovnjake. Materialno pomoč za honoriranje zunanjih sodelavcev je dal Sklati za pospeševanje kulturnih dejavnosti. 2. Organizacijsko je teklo delo kot lani, V začetku leta je večina rednih delavcev dokončevala tiskarniiki tipkopis (E—H), nekateri so se ukvarjali S tiskalniškimi korekturami, trije pu so rcdigirali Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ko je bilo delo s prvo knjigo proti koncu leta opravljeno, sc je celoten kolektiv lotil redigiranjn gest;I za drugo knjigo. 'I iskarniške korekture prve knjige so bile naporne, zlasti zaradi naknadnih avtorskih korektur, čeprav je tiskarna svoje delo zelo dobro opravljala. Bazen glavnih korektorjev (M. Klop-čič. Al. Veselko, F. Tomšič), so pri tem redno sodelovali T. Korošec. }. iligicr in S. Suhadotnik. priložnostno pa tudi drugi i M. Ilajušek. M. Janežič. j. Meze, L. S tanek itd.). Zu prvo knjigo slovarju je bilo zredigiranih še 98 gesel (z 2251 listki), zu drugo knjigo pa i(i7l gesel, za kar je bilo treba preštudirati 36,539 kartotečnih b-;kov in ustrezno leksikološko literaturo. Zaradi pomanjkanja zunanjih sodelavcev smo lanski način priprave oz, obdelave še skrčili, in sicer lako. da se gesla z manj kot 20 lisi k i na tej stopnji sploh ne obdelujejo; to delo mora opraviti redaktor sam pri redakciji. Pripravljenih oziroma obdelanih je bilo 1025 gesel. Ukvarjali smo se s pravopisno-pravorečno koordinacijo gesel prve knjige. Ponovno smo predelali uvod v slovar, zlasti prvi in zadnji del, V omejenem obsegu smo tudi ekscerpiruii, zlasti poljudno-znans I veno literaturo in časopisje, V 46 delili smo izbrali in podčrtali 39,795 besed. I/ tega smo napravili 49.176 novih, v gesli opremljenih lisi kov. Pri posebnem ekscerpiruii ju smo dobili 20.308 novih listkov; od tega pri popolnih izpisih 19.778 listkov (J. FLere, T. Kermavner), pri priložnostnih izpisih 530 listkov in pri izpisovanju za zgodovinski slovar 51,995 listkov (Hipo-litov in Apostolov slovar). Ferminologi in njihovi pomočniki so nam izdelali 38.122 novih listkov i iazlagami ali terminološkimi zvezami. Del terminologov nam še ni dal gradiva za drugo knjigo. \ letu 1969 smo torej pomnožili leksikalno gradivo s 159,601 novimi kartotečnimi listki. Glej priloženo fnhelo. Novo Ieksikalno gradivo smo sproti ulfabctirali in uvrščali v ustrezne kartoteke. Splošna kartoteka, na osnovi katere se izdeluje slovar knjižnega jezika, je imela ob koncu leta 3.042.414 listkov. Spremembe, nastale ob izdelavi tipkopisa za tiskarno in inrd tiskom, smo vnašali v koordinacijsko kartoteko sinonimov in v seznam kvalifikaiorjev. Izdali smo alfabet arij za drugo knjigo slovarja. Izdelovali smo a tergo slovar za drugo knjigo slovarju. Odgovarjali smo na mnoga, zlasti ustna vprašanja, ki so v zvezi s knjižnim jezikom. 3. Znanstveni delavci sekcije so razen tega opravili naslednja dela; L. Legiša je izdal knjigo V ekspresionizem in novi realizem (Zgodovina slovenskega slovstva VI,), Ljubljana 1969. Objavili so 20 jezikovnih člankov, in sicer: T. Korošec il člankov (Delo in varnost J, Gospodarski vestnik 1. Ribič 9; 30 strani); L. Legiša 5 člankov (Niaši razgledi 1, Prostor in čas 3. Jezik in slovstvo 1; 12 t rani); \. Majdič J članek (Gospodarski vestnik; 3 strani); F, Novak 1 članek (Gospodarski vesinik: 3 strani): S, Suhadoinik ! članek (Jezik in slovstvo; 2 strani); A. Vidovič-Muha 1 članek (Gospodarski veatnik; 3 strani). Imeli so naslednja predavanja: T. Korošec v TY ~6 oddaj po 3 minul: L Kozlevčar; Analiza pridevnika (na sestanku aktiva ljubljanskih profesorjev slovenščine): L. Legiša: Slovenska roman-lika (nu seminarju za tuje slaviste v Ljubljani}: l'\ Novak po radiu 8 oddaj (Jezikovna kultura. Poslovni jezik): J1. Tomšič; Križinski spomeniki (v Zadrti in Pragi). Sodelovali so kot jezikovni svetovalci pri različnih terminoloških komisijah i P. Korošec pri gradbeniški in gozdarski, dr. L. Legiša pri medicinski, dir. F. Tomšič pri ichniški komisiji, pri Uradnem listu ^RS ter pri krajevnem leksikonu Slovenije II.): F. TomSič je honorarno predaval na Filozofski fakulteti (stara cerkvena slo-tanščina). Rili so I ud i jezikovni korektorji oziroma prireditelji različnih knjig in prevajalci (T. Korošec. V. Majdič, L. Mancini. j. Mczc, F. Novak. S. Suhadoinik, F. Tomšič). Pregled onega doslej zbranega leksikolnega gradivu Karakteristika tknpine Narejeno Stanje 51. dcccmbru v letu i9b novih kartotečnih listkov (70.000 navadno eksCerpiranjc. 20.000 popolni izpisi, 20,000 terminologija. 40.000 zgodovinski slov ar). K t i mo I ošk o-o iiomas I i e na sekcija Poročilo o delu v letu 19 6 9 Sekcijo vodi akademik dr. France Bezlaj. Medna asistentka Milena Piškur je I. septembra 1969 odšla na drugo službeno mesto. \a razpis se je prijavil en sam kandidat, prof. Janez Ke.ber. Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik ga je izvolil, ker kandidat ustreza vsem pogojem in predsedstvo SAZI je njegovo izvolitev potrdilo, Žal pa kandidat pred koncem šolskega leta ne bo mogel zapustiti svojega dosedanjega službenega mesta. Zato delata v etuBolosko-onomastični sekciji trenutno samo dva honorarna uslužbenca, honorarni asistent Drago M er tel j in honorarni strokovni sodelavec dr, linso S u t e r. .Najvažnejše delo etimološko-onomastične sekcije je pripravljanje Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Akademik France Bezlaj je že v maju I9b9 oddal v tiskarno prvi del rokopisa z gesli od A—D. Ker tiskarna ni imela vseh znakov, je bilo potrebno večkratno temeljito razpravljanje med avtorjem in tiskarno za določitev natančnega seznama znakov, ki jih je bilo treba naročiti. 1 o razpravo so prekinili polet tli dopusti in se je končala šele septembra 1%9. ko je tiskarna izdelala vzorec za 21" tiskarskih črkovnih znakov, odtisnjenih v primerni povečavi na umetniški papir. Proti koncu oktobra je tiskarna naročila znake pri podjetju Monotype Corporation v Londonu. Stroške za to naročilo naj bi prevzela založba Mladinska knjiga. Ker pa je tiskarna otip««laki skupno več naročil, je bilo potrebno se naknadno specificirati ceno lega naročila, /alo je tiskarna sprejela ponudbo in predračun šele 16. I. 1970. Ker je treba nekatere znake vreza t i, bo verjetno minulo se nekaj mesecev. preden bo tiskarna lahko začela staviti prve zvezke Ptimološkega slovarja. Akademik France B ez1 a j pripravlja sedaj abecedno gradivo gesel od I) J: tiskarni bo mogoče dostavljati rokopis sproti. Sicer pa je avtor dolgi, skoraj dveletni premor med pripravami za tisk porabil za reševanje številnih Se ne rešenih problemov, ki borio prišli v poštev šele v sledečih zvezkih. Honorarni asistent Drago M e r t e 1 j ekscerpira leksikološko Hteraturo, po največ novejšo, ki je je vedno več. odkar se je ne samo splošno jezikoslovje, ampak tudi slavist i ka začela intenzivno zanimati za leksikulogijo. Pomagal je pa tudi pri ekscerpira 11 jn za onomastičiio kartoteko. Strokovni sodelavec dr. YaSO Suver jc poleg onomastične kartoteke, ki je že dokaj popolna in pripravljena za znanstveno obdelavo, dokončal t tuli pripravljalna dela za Slovenski botanični slovar. Vse gradivo, narečno, historično in knjižno (preko 15.000 litonimov), mora pregledati še botanik, ki bi poenotil in uskladil znanstveno latinsko terminologijo iz različnih obdobij. Dr. V, S u y C r j 11 je pri tem delu do svojega odhoda pomagala tudi asistentka Milena P i š k u r. V letu 1969 je litimološko-onouiastičua sekcija prevzela tudi dolžnost, da izdaja v rotaprint tehniki časopis Onomastica ju-goslaviea, glasi In Med akademijskega odbora za onomastiko. Zahtevna tehnična dela za prvi zvezek, ki je izšel konec avgusta 1969 je vodila asistentku Milena Piškur. Drugi zvezek je že pripravljen za tisk in bo izšel predvidoma v aprilu 1970. Med prebivanjem tir. F, Bezlaja v Moskvi (novembra in decembra 1969) so bili odstranjeni zadnji nesporazumi pri dogovorih za izdajo Slovarja rezijaitskcga narečja po zapuščini B. de ( on r t en a y a. Izšel naj bi v skupni redakciji N. Tolstoja, F, B e z 1 a j a in M. M a't i č e to v e g a kot edicija v kooperaciji sovjetske in slovenske akademije, f1. Bezla j je prinesel iz Moskve mikrofilm B. de Courtenaveve zapuščine. Revi/i je pomenov bodo zahtevale še obilno dela. V prejšnjih letih smo morali večkrat odložiti tipkanje začasnega Slovarja slovenskih priimkov na matrice, ker so dotacije Med akademijskega odbora za onomastiko prihajale silno neredno in z dolgimi zakasnitvami. Sedaj je stipkano gradivo do konca K in bo predvidoma v treh do štirih mesecih pripravljeno za eikloslilno ra/množitev. V letu i%'> je prof, F. Bezlaj objavil članke: Gnom as tika in leksikologija (Onomastica jngoslavica I}, sir. jo—21; i Jas vorslavische Substrat im Slowenischen i Alpes orientales VI. str, 19—3î; krilike: M. Mende, Romanische Lehnwörter im Sluvenischen (Lfngnistiea Vili 2), str, 21"—218; E. Dicken me no. Studien zur Hydronymie des Savesy-stenis I—II (Onomasüca jugoslavica T), str. IM—206; poročilo: Nti-loge tu poli slovenskega imenoslovja' (Onomastica jugoslaviça I), str. 245—248. V tisku je; -Slovenski jezik v luči leksikologije (Radovi. knjiga 35, akademije BiH). Dalje je v tiska tudi: Etyma slovetjica (Razprave TI. razreda SA ZU) in Baltisch-slowenische lexische Parallelen (Balto-stiea VI). Asisinitku Milena Piškur je skupaj z R. O rein i kom objavila v Primorskem dnevniku kritiko knjige: Jeza. Skandinavski izvor Slovencev {v dveh nadaljevanjih). Dialehfološka sekcija Poročilo o delu v I o i u 1 9 h 9 A letu 1969 je bilo za splošnoslovanSki lingvistični atlas zbrano gradivo v okolici Slovenske Bistrice (zapisal Jakob 11 i g I C r) iti v Goni i licu h v Prekmurju (zapisal Jože F ti Č ar). Za Slovenski lingvistični alias je Line Logar zajiisal gradivi) v Doberdobu, iz osmih krajev pa so zbrali gradivo Študentje slin ¡«tike (Pišece. Brezovicu na Bizeljskeni, Guhno pri Pil-stanju, Slivnica pri Št. Juriju, Nizka vas pri Rečici ob Savinji. Brezovica pri Mirni, Lipsenj prt Cerknici, Morsko pri Kanalu ob Soči): z njimi ga je prekonlroliral line Logar. Saša S e r-n e č e v a je prenašala v kartoteko nabrano gradivo za Slovenski lingvistični atlas ter urejala in dopolnjevala ekscerpiratin gradivo iz starejše dialektološke literature. Jakob 11 i g 1 c r je v tem letu delal skoraj samo pri slovarju slovenskega knjižnega jezika (zadnja redakcija akccutuacije od e do h ill tiskarske korekture). Člani sekcije so objavili: Tine Logar: O mengeški govorici, Mengeški zbornik H, 2, t%9. sir. E 4j—-4-"'. Jakob Itigler: Obščeslavjanskoe zna6enie problemi sikan ja. Vo-prosy jazykoznamja 1969, 3, str. 4"—iS. Načrt dela za lelo 19 71) Program dela sekcije za leto 1970 ostane isti koi prejšnja leía, toda ker J, Rigler dela po odločbi predsedstva SjVZU v glavnem pri slovarju slovenskega knjižnega jezika, ga brez novih izstavitev ne bo mogoče ni I i minimalno uresničevati. Komi siju za slovensko ¡um mu ti k o, filologijo in pravopis P o t o č i 1 o o delu v leto 1969 Komisija za slovensko gramatiko. Filologijo iti pravopis nima ne prostorov ae nameščencev ne zadostnih kreditov, zato je delala samo z zunanjimi sodelavci. V tisku ima prvi zvezek Ramovševih zbranih spisov, Tako život ar je nje se obeta tudi za prihodnje leto, INSTITUT ZA LITERATURE Poročilo odtln v letu 69 a) Slovenski biografski leksikon Število pri Slovenskem biografskem leksikonu zaposlenega osebja je ostalo isto kot prejšnje leto: znanstvena svetnika prof. Alfonz (ispan in dr. Milena l i š ič ter višja strokovna sodelavka Nada F rasel j. ()d zunanjih sodelavcev, ki jih Štejemo 116, smo izgubili 3. Umrli so dr. Julij Felaher, prof. Modest Golia in dr. Rudolf Mole; ta izguba je zasekala bolečo vrzel \ vrste naših preizkušenih in požrtvovalnih strokovnjakov. V letu 1969 smo dobili redno subvencijo od republiškega Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti za pripravo rokopisa XI. zvezka, iz teh sredstev smo nakazovali akontacije na avtorski honorar za prispele članke, ne samo za zvezek, ki ga neposredno pripravljamo, marveč deloma tudi za naslednje, za supiementni zvezek in za kazala. Redakcijsko delo je potekalo po načrtu takole: 1. od 4~5 gesel, kolikor jih obsega revidirani alfabetarij za M. zvezek (ostanek črke S. Stele-Szdelar, ves 5), smo prejeli HS novih člankov, a delu jih je še 64. medtem ko je dubioznih zaradi pomanjkanja vsakršnega gradiva. Dokončno je urejenih 316 Člankov; računamo, da bomo kljub nekaterim neljubim zamudam izpolnili obvezo, določeno v pogrni bi s skladom. 2. Zu nadaljnja zvezka imamo napisanih 27h člankov, za suplemenlni zvezek 20. Slednji bo oljsegal okrog 2100 gesel. 3. Največ dela je bilo z redigiranjem prispelih člankov: uredništvo preverja in dopolnjuje članke, razen tega jih organizira. krajša, prostilizira, v njih izenačuje kralice ipd. Pri preverjanju podatkov nudita dragoceno pomoč višja ariii-varka Majda Smole iz Arhiva Slovenije in bibliotekarka Narodne in univerzitetne knjižnice Boža P l e n i č a r. 4. I redništvo je stalno dopolnjevalo in kritično pretresalo alfahetarij. 5, Vzdrževalo je slike s sodelavci: sklepalo z njimi pogodbe, dopisovalo, jim dajalo napotke in pretresalo oddane rokopise. Veliko neprijetnega dela je dajalo nrgiranje prispevkov pri sn-delavcih. 6, izpopolnjevalo je arhivsko zbirko z vpraSalnikl, izpiski, izrezki iz časopisov Ud. 7, Dajalo je informacije na osnovi neobjavljenega arhivskega gradiva o življenja in delu našib javnih delavcev, in to posebno uredništvom, a tudi raznim ustanovam in posamezni m znanstvenim interesentom. 8, Si al no je bilo v stiku zaradi izmenjave poda i kov z redakcijo Osterreichisches hiographisehes l,exikon avstrijske akademije znanosti in z arhivom univerze na Dunaju. Spomladi so nas obiskali Irije znanstveni sodelavci slovaške Malice iz Mari ¡na pod vodstvom dr. Avguština M a t o v £ k a in se nadrobno zanimali za organizacijo dela pri Slovenskem biografskem leksikonu. Na obisku je bil pri nas tudi dr. Sigmund Musiat iz Budišina. V dneh od H,—18. decembra 1969 je bila Nada Prašelj gost Češkoslovaške akademije znanosti v Pragi in se zanimala za njene leksikografske izdaje ter organizacijo delu. Mudila se je v Encflklopedijskem Institutu, v Inštitutu jezikov in literatur. v Bibliografskem oddelku tega inštituta {vodja dr. Oton Herkopec) in v Inštitutu za češko literaturo na Strahova. 9, Posrečilo se nam je pridobiti dragocrno zbirko popravkov in dopolnil k 1. in II. knjigi Slovenskega biografskega leksikona, ki jih je vrsio let zbiral kulturni delavec Niko Y rabi iz Maribora. rlo gradivo l>o moralo nujno upoštevati uredništvo suple-menfnega zvezka Slovenskega biografskega leksikona. Mimo tega so člani uredništvo opravili še naslednje: Alfonz Gspan je uredil 5. in 6. zvezek zbirke sMonumen-ta litterarum sloveniearumc: govoril je ob otvoritvi razstave Prešcrnoslov je v Narodni in univerzitetni knjižnici in sodeloval pri nekaj oddajah RTV Ljubljana. Dopisoval je s tujino v zvezi / urejanjem kataloga iukunahul Jugoslavije, sodeloval pri pripravah za lisk knjige V. Mošin. Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski fragment Narodne in univerzi le me knjižnice, ki izide pri S A ZLI. Objavil je oceno B. Mer-h ar. Beseda Ivana Cankarja, Slavistična revija 1969, 51?—122; Mar čebel so roji štirje«, Ob ponatisu Kranjsko Zbclize, Delo 1969. ši. 158; Anton Slodlijak — sedemdesetletnik. Delo i%9. ii. 160, in Jezik in slovslvo 1969. 195—195 (integralno besedilo); K in Lied Vfider die slovenischen Bnucrnrebeilen aus dem Jahre 1515. Studia Slovenica Monacenaia in honorem Antonii Slodnjak scptuagenarii, München 1969, 18—26; Dr. Meli IIa Pivec-Stele ob 73-letnici, Knjižnica 1 MfiQ. Ifi—üH, V tisku ima razpravi tri nova Zoisova pcsentska besedila (Slavistična revija) in Die wissenschaftlichen Beziehungen zwischen Dr. K. G. v. Anton umi seinen südalfl vischen Zeilgenossen (Zbornik ob 150-letniei smrti K. C j. Antona — izide pri berlinski akademiji znanosti vzhodni Berlin). Dr. Milena I ršič pripravlja za objavo rokopis Erberg. Versuch eines Entwurfes zu einer Literatur-Ceschichte fiir Krain / nekaj novimi osvetlitvami Erbergovove biografije (Slovenski biografski leksikon 1. 162 si.), sloncčimi na dokumentih, ki jih biograf se ni mogel poznati, ker so postali dostopni in znani šele v zadnjih letih, odkar je v Arhivu Slovenije dokončno urejen dnlski arhiv. Nada Prašelj stalno .sodeluje s prispevki o slovenskih javnih delavcev v österreichisches biographisches Lexikon IM5 do 1950, Do zdaj izšlo od leta dalje nad 300 člankov. b) Sekcija za literarno ggodotrifto V letu 1969 sta na sekciji redno delala dva delavca: znanstveni svetnik Drugo Š e g it in asistent Primož Kozak, ki je bil dne 10. 10. 1%9 izvoljen za višjega strokovnega sodelavca za literarno teorijo in drainaturgijo v Institutu za literature S A ZU. Poleg tega je v okviru delovnega programa v tem letu honorarno sodelovalo s sekcijo še 26 izpisovalcev iti ~> p repi so val cev kartotečnega gradiva. Poglavitna dejavnost sekcije je bila to lelo posvečena pripravljalnim delom za slovenski literarni leksikon. Dne 8. 5, 1969 ji bila [)o uspešni) končani tretji fazi. ki je bila izvršena 2 meseca pred rokom, sklenjena s Skladom Borisa Kidriča pogodba za čeirto fazo lega dela z rokom do 30. 6. 1970, Predstojnik inštituta akademik dr. Anion Öcvirk je določil za alfabet uri j literarnega leksikona 612 temeljnih gesel za črke H—Z, s čimer je gradivo za alfabet atrij v osnovi zbrano in obsega 1853 gesel. Priprav ljen je tudi že prvi dodatek Ii geslom od A -Ž za dopolnitev alfabet arij a. Redakcijski kolegij jc podrobneje pretresal gesla od črke C M, Za kartoteko xluoenskili liier arnoieoneiskih terminov in za kitrfoteko neslovenskih literarnih avtorjev, obravnavanih v slovenskem periodičnem tisku od kunca 18. do srede 21). stol., je bilo ctkftcerpiranih 352 letnikov revij, tednikov iu dnevnikov iz Jet 1H+8—1900, 1921 — 1926 in 1945-1965, Izpisanih je bilo 44.729 Uporabnih listkov. s čimer je celotno gradivo, vloženo v kartotek i, naTastlo že na 142.067 listkov. V let u i968 začeto razmnoževanje kartotečnega gradiva se je nadaljevalo, in sicer je bilo redigirnnih in v 3 ali 4 izvodili prepisanih 20,461 listkov kartoteke literarnoteoretskih terminov. Vzporedno s tem je potekalo metodološko usmerjevalno, kontrolno in organizacijsko delo tako Z izpisovalci kot prepisovale! in v delo so iti le uvedene nove moči. V edieijski program inštituta sta bili sprejeti dve novi deli. in sicer: izdaja korespondence inouo$trujarjev« v redakciji dr. Vlarje Bor S n i k in izdaja Erbergovega Versuch eines Eilf-t rtu rfea y.u einer Idteratur- (• eseh teh t e fii r k ril in v ted akciji dr Milene i r š i e. - - Od /_e prej načrtovanih edicij je delo dr, V Mošina Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov m Zoisov cirilshi fragment A1 arodiie in uriinerzitet ne knjižnice n Ljubljani v tisku in sta bili do konca leta opravljeni prvi dve korekturi- 11 okop is za 2. knjigo Levčeve korespondence v redakciji dr. F, B e r 11 i k a je bil dokončam. Priprave za UOVO izdajo Brižmskih spomenikov v redakciji akademika dr. F. Bezlaja in sodelavcev so v teku. Znanstveni svetnik Drago Šega je mimo osnovnega dela vodil še tajniške posle inštituta* skrl>el za ukvizieijo novih strokovnih del in sodeloval s knjižnico pri izdelavi strokovnega kataloga, zbral gradivo in napisal članek o Jožetu Šeligu za Slovenski biografski leksikon, pripravljal gradivo za študijo o Ivanu Cankarju in dunajskih gledališčih, sodeloval pri dvojezični Antologiji slovenačke poezije, ki je z njegovim uvodom in opombami izšla pri založbi Prosveta v Beogradu, in sodeloval pri izboru in ureditvi gradiva za veliko antologijo slovenske poezije od začetkov rln danes, ki je v tisku. Višji strokovni sodelavec Primož Kozak je kol član glavnega odbora sodeloval od 20. do 2. 6, 1969 na jugoslovanskem gledališkem les ti valu Sterijino Pozorje v Novem Sadu in od 4. do 14. S. 1969 kot član žirije na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju. liil je tudi član repertoar nega sveta Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. e) Komisija ¿a bibliografijo Delu za Retrospektivno bibliografijo slovenskega tiska od začetkov do 1943, ki se je bilo začelo pred leti. se tudi letos ni moglo nadaljevali. Zaposlitev visokokvaliliciranega strokovnjaka, ki bi vodil to delo, je tudi letos ostalo odprto vprašanje. f) InštitutsAte knjižnica Ves tekoči knjižni prirastek je bij vpisan v abecedni katalog in obdelan stvarno. Vzporedno se dopolnjuje signal uriti katalog. Stvarno smo obdelali tudi nekaj starejšega knjižnega fonda. Enoletni prirastek je znesel 2% knjig in 567 zvezkov revij, N a Č r i dela za leto 1970 aJ Slovenski biografski tek tik on J. Zaključek redakcije XI. zvezka v pogodbeno določenem roku: dne 50. junija 1970 iti oddaja rokopisa predsedstva SAZl v odobritev. 2. Tiskarske korekture XI. zvezka. 3. Dopolnjevanje in revizija alfabetarijev; zbiranje člankov za nadaljnja zvezka: XII. (od T do sredine V), XIII. (od sredine V do konca ?.) ter za zvezek kazal in za su plemeni ni zvezek. •t, Redigiranje prispelih člankov. 5, Delo s sodelavci (korespondenca in konzultacije). G. Informacijska služba. 7. Dopolnjevanje arhivskega gradiva, zbiranje, ekseerpiranje, klasificiranje itd. h) Sekcija za fiVerarrio zgodovino 1. Sklenitev pogodbe s Skladom Borisa Kidriča za peto lazo pripravljalnih del za Literarni leksikon v letu 1970/71 in priprava delovnega programa za njegovo dokončno ureditev in izdelavo. 2. Podrobni pretrefc gesel za alfabet ar i j Literarnega leksikoni od črke N—Ž. Izpopolnitev ailabetarija z dodatnimi gesli. Razdelitev glavnih vsebinskih območij leksikona in valorizacija V alfabet arij Sprejetih gesel. Pritegnitev novih sodelavcev, 3. Skrb za izvedbo sprejetega edicij skega programa. Izdaja dela dr, V. Mostna Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov eirtlski fragment Narodne in univerzitetne knjižnice p Ljubljani in 2. zvezka Pisem Frana Le ven v redakciji dr, F. Kemika. ■t, Izpisovanje slovenskega periodičnega tiska (brez dnevnikov) od leta 1945 do 1965 in cul 1779 do 1848. Nadaljnje razmnože v ¿m je in delna postavitev kartoteke slovenskih literarnoteoret-skih terminov. Organizacijsko in metodološko vodstvo dela. redakcija listkov, uvajanje nov i Ji i opisovalcev in prepisovalcev. Opravljanje flrngili tekočih in občasn i h znanstvenih in organizacijskih nalog. c) Komisija za bibliografijo Namestitev visokokvalifitjiranega hibliografa in pridobitev novega delovnega prostora zanj, č) JnštUul.skH knjižnica 1. Obdelava tekočega knjižnega prirastka (abecedni, stvarni in signalu m i katalog). 2. Nadaljnja obdelava starejšega knjižnega fonda za stvarni katalog. ÍNS7 111 T ZA SLOVENSKO NAROIX>PISJE Poročilo o ti t-1 ii \ letu S 9 6 9 Stanje osebja se v I cm i ■'Hi'J ni spremenilo. Predsedstvo j v1 iin .Svoji seji dne 26/9-1969 ixlobrilo sistemizacijo mesta asistenta v sekciji za ljudske šege. nakar je bilo mesto razpisano v Uradnem listu, \ določenem roku se je prijavila na razpis kot edina prosilka dosedanja asistentka Helena J oža r. S sklepom znanstvenega sveta inštituta z dne 4. decembra 1969 je bila ime* novan a soglasno izvoljena za rednega asistenta z Veljavnostjo od 1. januarja 1970. Sekcija za ljudsko slovstvo zelo pogreša asiste nt a, dokumentacija pa dokument arista. Vodstvo inštituta si je zaman prizadevalo za sistemizacijo ol>oh mest. Priključitev Glasbe non a rod op bitega inštituta je obtičala na mrtvi točki, Sekcija Slovenskega etnografskega društva v Celju poti vodstvom Draga Predana, ki nadaljuje ua celjskem območju raziskovalno delo rajnega Franceta Kotnika, je zaprosila inštitut, naj prevzame nad njo pokroviteljstvo in skrbi za strokovno vodstvo. Helena Ložar je spremila ti ne 2f. 9. 1%9 ekipo na njeni poii na Paški Kozjak. I ajniške posle inštituta je opravljal N. K u ret. Sekcija (l) v.a ljudsko slftostrto. S podporo iz Kidričevega sklada je M. M a t i č e r n v še naprej raziskoval pripovedništvo Rezija nov v dolinah Rezije in Učjč. pa tudi med izseljenci v krajih Resiutta, M a gnano. San Daniele tlel Friuli, Concgliatio. P ordeno® e, Videni in Benetke. Študiral in dopolnjeval ji- repertoar dveh pravljičarjev srednjih let (Toni Píeme iz I čjč in zidar Armando Z brenči s Križac), največ pa se je mudil pri Jelici Di Lenardo »iz Borovičja..... (Osojatic, Í916) in njeni materi Ani Celi novi (Leja. 1S94). Jelica zun posebno lepo pri povedo va ¡ ¡ živalski.' pravljice, Indi take, ki v Reziji preti tem Še niso bile zajete, navezujejo pa se un (20 let stare M ajar je ve zapise iz /iljske doline. Jelica jim ji' dala živo podobo in ciklično povezavo: ta huda žnba -- slep i č krt — kanja, Ob obisku v Depljab pri Vrb polju na Vipavskem Mat i četo v ni več našel pri Življenja pravljičarke Metke Znidarjcve. Njena hči Rozku, ki se je po materini smrti poročilu k Mravljnkom pri Renčali, je že na novem domu povedala nekaj pravljic, ki so prišle v radijsko oddajo ¿Iz potne torbe« (Trst. 4, oktobra 1969). Nekatere pravljičarje je Mati Čet o v obiskal v spremstvu etno-graJov gostov, ki so izrazili željo, da bi spoznali kuga izmed slovenskih pravljičarjev. Z dr, V. Voigtom (Budimpešta) in prof, dr, Novakom smo se aprila 1969 oglasili v Pustem javorju na domu loj zeta Ad a mleta Pirovca iu izvedeti, da je pozimi umrl. Odšli smo v dolino Krke iu v Velikih Lesah pri /agradeu poslušali Antonijo Tihlc. Dne novembra 19&9 pa je l ine Oštirjev % Krtini pri Domžalah pripovedoval VI, Matice-tovemu iu A. Pop vasi lev i (Skopje) razna krajevna izročila iu zgodbe o strahovih. I udi v zvezi s pripravami za novo kritično izdajo Slovenskih ljudskih pesmic, ji1 bilo ven.sih nujno potrebno kaj preveriti na terenu. Za obdelavo pesmi lipa št. (V zibki zamenjani otrok) se je Malieetov napotil \ Prapreče v Tuhinjsko dolino k Francu Hribarju Matfjeveu. Le-ta je aprila 1969 etnomuziko-lpgom iz Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani inimogrede povedal nekaj raztrganih stavkov legende o sv. Lovrencu. Kar je spravil skupaj ob obisku 2h. oktobra 1969, ni uit boij urejeno, pač pa sta zgodbo kar lepo obnovili njegovi starejši sestri: Angela Andrejka v Preserjah in Francka Pavlic v Domžalah. To je prozna vurialLtu pesmi, ki jo je v Devhui leta IH4"i zapisal M, Maj ar Ziljski (gl. St rekel j I '5B4). Ob pesmih tipa št. 11 (Deklica vojak na preskušnji) pa je Matičetov novembra 19b9 zasledoval krajevno izročilo o Rozmanovi Lenki na Cešnjieah pri Kropi. Sekcija (II) za ljudske šefte in ifire. Z dvema pogodbama s Skladom Borisa Kidriča, ki smo ju podpisali maja \l>b9. se je sekcija premaknila z mrtve točke. Sklad je sprejel oba predložena projekta: 1- anketo o šegah t, i m. »življenjskega cikla? (rojstvo, svatba, smrt) za 1. 1969-70 zbiranje podatkov o ženi-tovanju (nosilec: Helena Lož ar): 2. dopolnjevanje gradivu o maskah (nosilec: Niko Kure t). Za izvedbo prve akcije je bilo najprej treba sestaviti vpra-šalnico, Helena Lož a r jo je pripravljala že nekaj mesecev prej. tako da je nastala izčrpna anketna brošura z 828 vprašanji na 42 straneh. Brošura je izšla iz tiska konec avgusta. Medtem smo pripravljati adresarij morebitnih informatorjev. Po tehtnem premisleku smo določili na ozemlju I H S okrog vIK) ioek in si priskrlieli naslove (največ osnovnih šol), ki smo jim razposlali informativne okrožnice. Ob dveh obiskih mi Slovenskem Koroškem smo a sodelovanjem vseh slovenskih kulturnih in IjndskpproBvetnib organizacij brez razlike določili ok. 40 son-dažnib mest. Ob sodelovanju slovenskih študentov iz Trsta sni o našli takšna tudi med našo manjšino v Italiji, Vso drugo polovico leta smo bili zaposleni z razpošiljanjem anketnega gradiva in z izpopolnjevanjem informatorske mreže, ki na Ozemlju SRS še vedno ni popolna. Anketa terja mnogo manipulativnega dela in ogromno korespondenco, kar v celoti okupira nosilko projekta Heleno kožar je vo. Organizirana informatorska mreža je tudi temelj za izvajanje drugega projekta, ki je navezano predvsem na terensko nem. Ker pa in forma lorska mreža še ni popolna in je moral nosilec drugega projekta Nikn kuni mnogo svojega časa žrtvovati tudi zanjo, je moral odložiti terensko delo za realizacijo drugega projekta na pivo polov ico I'>70. V izdatno pomoč nam 1» terensko vozilo (Renault 4 L), ki soio ga novembra 1969 mogli nabaviti z izdatno pomočjo rojakov v ZDA in s podporo nekaterih mecenov doma (tovarne Le L Krka. Peko in Elektro-Celje). Od terenskih obiskov naj omenimo udeležbo pri tako imenovanih »letečih procesijah- na Koroškem dne 17, in 18. 4, 1969 (\iko K u r e t . Milko M a i i č e t o v, Helena L o ž a t), Arkivajnt> delo in dokumentacija. Nadaljevalo se je ekscer-piranje za arhiv. Naša sodelavka Angela H e r kop č e v a nam je prenesla na arhivske lisic gradivi) iz terenskih zapisov Slovenskega etnografskega muzeja. Fototeko smo dopolnili Z nekaj serijami lotugrulij (primorska ohcet. sčedenjska peka big. openski pust i. p.) in diapozitivov (Pehtra na Koroškem). Asistentko Heleno Lož a r smo s posebno štipendijo Sklada Hoiisa Kidriča zu čas od 12. 6. I%9 do 4. S, 1969 poslali na študijski obisk narodopisnih inštitutov v ZaL. Nemčijo (Ronn. Miinsier, Hamburg, MurburgTulni. Fieiburg/Br}.). Tam se je seznanila z modernimi metodami arhiviranja narodopisnega gradiva. Nekaj njenih spoznanj lx> mogoče uvesti tudi pri nas. za kar je daln konkretne predloge (npr. arhiviranje s perlorira-uinii karticami). Podobni tem i je bilo jiosveČeno zborovanje Deutsche GcselL schaft lur Volkskunde (22. 2>S. septembra 1969). Na povabilo nemških kolegov se ga je udeležil kot gosi. i\iko Kmet, Za nas zanimiv je bil samo etnografskemu filmu posvečen spored. Potreba po dokumenta ris tu. ki bi zlasti dosedanjo fototeko in diateko iiiveutarizirul in uredil, pa i ud i sicer skrbel za kolači o- m ran je in sprotno urejanje arhivskega gradiva, postaja iz meseca v mesec večja. Naše vedno obilnejše arhivsko gradivo je danes nepregledni) in zato komaj poralmo. Etnografski film. Sprememb v stanju iz L 1968 ni bilo. \ pra-šauje znanstvenega filma,ostaja slejkoprej nerešeno. Dne 30. \ 1969 smo posneli kratek film (8 mm) o cvetnih butarah (»pranteljnihi) v Raiečuii in Kranjski gori, dne 8. 6. (969 pa prvi del kratkega filma o telovski procesiji v Ratečah (noše). Sodelovanje z nuliem in televizijo, Z RTV Ljubljana v I. 1969 ni bilo sodelovanja, Niko K ure I je pripravil vrsto predavanj za slovenski spored Radia Celovec, Milko Mali č c-1 o v pa je pri tržaškem radiu nadaljeval svoja predavanja o Reziji: 15. januarja 1969 Pesem o sv. Anionu in skušnjavi (28. 2- ¡969 tudi v italijanščini: ("anti augurali — dal Carso alta Val Resia}: 12. Februarja 1969 Pesem o pričiei grličici: (2. marca 1969 Ljudski pevec I ti I i ko Rrida Kovač s Sotbicc; 9. aprila 1969 Pri Rezijanih v Nemškem Gradcu: 14-. maja 1969 Nedeljsko popoldne v Osojah.; II. junija (969 Rezijani po svetil. — ^ novi sezoni 1969 7(1 pa so se predavanja Iz potne torbe« premaknila ven iz Rezije: oktobra 1969 Vipavski pravljičarki Metka in Rozka Žnida rje v a v Depljah: 5. novembra 1969 Pravljičar Joža Kravanja Marinčič iz 1 rente; 5. decembra 1969 Trrska pravljičarka Regina Kramafo Pori bardan. Demos.^ Sodelovanje sc nadaljuje. Helena Lož ar je prispevala 16 referatov, dr. Niko K ure t 7. Aipet Orieniale* V . V prvi polovici leta smo imeli dosli dela z redakcijo zbornika predavanj s s lovcu j eg roškega sestanka Alpe® Oriefilnlesi (1967). ki je šel v tisk šele konec maja 1969. Mednarodno sodelovanje in inozemski kongresi. Milko M a I i-četov je v Bukarešti od 26. do 51. avgusta sodeloval na V. kongresu intemational Society for Folk-Nariutive Research s predavanjem Duhoviti. Dan in SchUaigeng&rtalt nehotene Kind. Od 29. septembra do 5. oktobra pa se je udeležil mednarodnega kongresa ob 50-letnici Furlanskega filološkega društva (Gorica Videm) s predavanjem o fnrlansko-slovenski dvoj cz i Č nos i i v Reziji (Gentribuii nI (a studio del bflinguumo in Friidi). Niko kure! se je kot gost udeležil kongresa Deutsche Gesellschaft Fiir Volkskunde v Detmoldu od 22. do 28. septembra 1969. Od 25, do 29. novembra se je Milko M a i tče LOv mudil v Puleimu. kamor je bil povabljen za člana žirije pri šesti podelitvi mednarodne nagrade Preinio intcmaziomilc f!i Tolklore (iiusepj)e Pilre i o pri tretji podelitvi nacionalne nagrade Giuseppe Coccluara*. lo priložnost je Matičetov izkoristil, da jo na poti nazaj obiskal etnografske institucije ali posamezne predavatelje etuografije in folkloristike tudi v mestih Catauia, Messt na, Palmi i ulubro, Hiin in Firenzc. Helena Loža r je obiskala v času od 12. 6. 1%9 do i. S. 1969 (gl. zgoraj) narodopisne inštitute v Pomiti (Atlas der deutschen Volkskunde, Volksknndliches Seminar der t niversität Bonn), Miinstru (An luv für westfälische Volkskunde, Volkakundliche K Omission). Hamburg (Museum iiir hamburgische Geschichte), Marburg)) L. (Institut für mitteleuropäische Volksforschung an der Philipps-Universität), Freibnrgu/Br. (Deutsches Volkslied* Archiv-Arbeitsstelle für internationale Volksliedforactung, ln-stitut für ostdeutsche Volkskunde) (er v Bastn v Svici (Schweizerisches Institut für Volkskunde). Domači kongresi in zborovanja. Občnega zbora Slovenskega etnografskega društva v Vižmarjili dne 5. 9. 1909 so se udeležili vsi tri ji' sodelavci inštituta. Niko Kuret je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika društva. Helena Ložar pa za blagajnika. Predaoanja, Niko K u ret je predaval o problematiki našega inštituta na «Stanku Slovenskega etnografskega društva dne 3. decembra 1969. Milko M a i i č e t o v je 3. julija l%9 predaval udeležencem V. mednarodnega seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na univerzi v Ljubljani: Slovenska ljudska pravljica, tlne )3. novembra 1969 je pri katoliškem akademskem klubu v Gorici predaval o >Sodobnih pogledih na slovensko ljudsko prozo in poezijo«; dne 4. decembra 1969 pa na univerzi v Mcssini o etnografskem terenskem delu v Slove®)ji, Qbi*ki. Y 1. 1969 sta predavala kot gosta inštituta akademik prof. dr. Leopold K r e l z e n b a e h e r (München) dne 24-. 4.. 1969 o temi: Pravo v ljudskem pesništvu, univ, prof, dr. Robert W i l d h ab e r (Basel) pa dne 10, novembra 1969 o temi »Ljudsko verovanje na Irskem« [z d ia poz i t i). Inštitut so obiskali: dne 6. 6. 1969 Ju. V. Rromlcj iz etnografskega inštituta sovjetske akademije znanosti. 13. 9, 1909 znanstvena sodelavka Ustava pro ethnogrnfii a folkloristiku ČAV \ Pragi dr. Dagmar Klimo v ä , 9.— K), novembra (969 docent etnologije na tržaški univerzi prof. tir. Gactano P e r u s i u i. Pri sekciji za ljudsko slovstvo se je dva letina (od 28. 10. do N. 11.) mudile asistentka Aleksandra P o p v a s i l e v a iz skopskega Folklornega instituta, 1.pravnik omenjenega inštituta prof. dr. Blaže Ristovski namreč želi, da bi Popvaiileva prevzela delo v zvezi z zbiranjem, raziskovanjem in katulogiziranjeni makedonskega ljudskega pripovedništva, zato si je ogle- (Iti lu tako delo v zagrebškem Institutu za narod nu limjctnost in pri nas. Matice tov jo jc podrobno seznanil z cksecrptorskim, arhivalnim, katalogizatorskim in terenskim delom. Sodelovanje z družbenimi organizacijami. Zaradi stikov inštituta z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je Niko Kmet prevzel članstvo v njenem odboru za folkloro. Varstvo folklore. Ker je po avtorskem zakonu iz 1. 1968 akademijam znaniwti pripadlo Varstvo ljudskega izročila, je inštitut letos izvršil priprave za ustanovitev posebne komisije za varstvo folklore, ki naj bi delovala v njegovem okrilju. Komisija naj bi zaživela v letu 1970. Objave. — Znanstveni svetnik dr. Niko K ur rt: Die Mittvrinier-frau der Slmvcnen (Pehtra baba und Torka). AI pes Oricntalcs V-, Ljubljana 1969, 019—339, — 7,U Kari Meuiis Maskeutlieorie, Autaios XI 2 (Stutlittirt 1969), 154 163. La COmunitA lavoraliva folcloristicu Alpcs Orientales Valore e funzioni delta cultura tradizionale- Atti e documenta^iane. Carizia 1969. 261 --263. — Naše narodopisje. Problematika ia razvojni predlogi. Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta 5 (411) Bascv zbornik (Maribor 1969), 361—568. — Etnopraiu Pranju Basu v spomin. Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova i rsta 5 (40) Baše v zbornik (Maribor 1969), 87—88. -- Vesele uri!. Ljubljana t969, str, 208. Kulturno prosvetne organizacije in naša ljudska kultura. Glasnik Slovenskega etnografskega društva 10 (Ljubljana i969) st_ 2. str t 2. - Folklora no odmira. Delo it (17. i. t'i69i št. 133 (Za konee tedna), str. i". — Velika akcija folklorisiov. Rojstvo, ženitov arije in smrt na Slevenskflrji. f)elo It (11. 9. 19691, št. 251 (Za konce tedna), str, 19, — Korenine našega X Oran ta so občečloveške ...« Nedeljski dnevnik 6 126, lt>. 1969), št. 292, str. II. Novoletni koled-niki. Rodna gruda ¡2 (Ljubljana 1969), 474—473. Znanstveni svetnik dr. Miikn M a ti č c t o v : Tri l judske iz Rezije za pokušajo. Pred Matici no zbirko slovenskih ljudskih pesi ni, Sodobnost 17.'2. 197 -206: -- Riflessioni j utrudil tli ve sni snstrato etnico uelle Alpi Orientali (Uvodne misli o etničnem substratu v Vzhodnih Alpah). AJpes Orientales i. 13—18: — Elementi prešla vi nclla narrativa po-polare slovena (Pred.šJovanske prvine v slovenskem ljudskem pripovedništvu). »Alpcs Orientales« 5, 207—208: I canli uarrativi ilel popolo slpveno. iValori e funzioni della cul tura tradizionale: — Alti c ducumentazioue ... (Iacontro cultarale mittelenropeo ... Gonzia 21—23 Sel t. 1968). Cori/.ia 1969, 1G5—iSS: — (Prve objave ljudskih pravljic: I L. To zon o va. Zakaj ima lisica svetel, volk pa temen kožuh. Ciciban 2+5, jan. 1969, str 123; L, lozonova, Tresite, trosite, Gregor Ciciban 24/6, febr. 1969. str. 149—130; — L. Tozonova, Dren Lažnivec. Ciciban 24 ". marec 1969. str. 173; — T. Ošlirfrv, Komu bo ifraščak dal udar. Ciciban 24/8, april 1969. sir. 203; -r A. Krnilo v h. Pogodba med zverinicami. Ciciban 24/9, nitij 1969, sir. 254 -233: — J >, Goren-ščuk. Rezi jan in kukavica. Ciciban 24-10. junij 1969, sir. 259: lelii-ji Di Lenarilo, Kokoši in [>efelin, Ciciban 25/1, september i%i>, str. 12: -■ Tiujaaci i it kukavica. Ciciban 23/2, okt. 1969. str. 41; L. Gorenšfuknva, Gejdi ia uiravljaki. Ciciban 25/5, nov. 1969, str. 76: šiehm. Hudoba suši cekine. Ciciban 23/4. dec. 1969. sir. 124: — {Objave ljudskih pesmic:) Ciciban 25. str. 4-5, 3b— 57 72— 100 101. TER MINO! OS K A KOM I SI J A Pravna sekdja Poročilo o delo v letu 1 9 6 9 Sekcija je delala tudi v poslovnem letu 1969 v sejah ia izven sej. Izvin sej je honorarni ekseerplor izpisoval za slovensko prav no terminologijo pravne vire in pravno slovstvo iz zadnjega časa. Konce leta 1969 je obsegala sekcij ska kartoteka 2fiJ»214 izpisanih listkov. Sekcija je imela lih sej. v katerih je pretresala gradivo za končno redakcijo slovenske pravne terminologije, Do.31. decembra 1969 je dokončno redigirala zadnji del črke U ÍikI gesla hullerski do konca črke), erke I. J in K let prvi tlel Črke 1 (dp gesla lastnina«). Te črke pa niso se teli nično uiejelle. Sekcija je sproti odgovarjala na dodatna vprašanja, ki jih je siavljalo uredništvo Slovarja slovenskega knjižnega jezika v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli. N a £ t t d c ¡ a za Uto i 9 71) Sekcija bo še nadaljevala izpisovanje najnovejših pravnih virov iz pravnega s lovstva. A sejah bo dokončala zadnjo redtek-cijo Črke I. ter dokončno redigirala še nekaj naduljnih črk. Tehniška sekcij« P o r u č i 1 o o d e 1 u v 1 e t U 19 6 9 Prednostna naloga, ki je dala sekciji lani največ opraviti, je bila rešena: izšel je v založbi Zveze inženirjev in tehnikov SMS slovenski jezikovni priročnik za tehnike v 5(KK) izvodih (na % straneh v formata Splošnega tehniškega slovarja) kot dopolnilo i u napotilo za tvorbo domačih tehniških izrazov, Prvi glasovi o njegovi uporabnosti so ugodni. Med drngimi obveznostmi se je redukcija ukvarjala / zbiranjem nove kartotečne zbirke za. II. dopolnjeno in delno popravljeno izdajo Slovenskega tehniškega slovarja (iz I. i%2 oziroma 19h4}, lektorstvom tehniških besedil po raznih periodičnih in priložnostnih strokovnih edicijah, s konkretnim pre-treSanjem raznih tehniških terminov na pobudo prizadetih ali samoiniciativno — slednje večidel za notranjo ral>o itd. Problem ponaševanja obilice novih strokovnih izrazov, ki jih zadnji čas čedalje več uvajajo in širijo nova tehnična in znanstvena dela v tujih jezikih, zlasti s področja informatike in ekonomike, postaja dan za dnem bolj pereč. IVetaj se bo dalo tej vrzeli pomagati z drugo in izboljšano izdajo Splošnega tehniškega slovarja, na kakršnokoli temeljito premaknite1, pa v sedanjih okoliščinah iz znanih razlogov ni mogoSe misliti, "Vsekakor pn bi se vsaj največjih težav lahko otresli ali si vsaj za silo od p oni ogli - s posebnimi večjezičnimi slovarji po strokah. ki naj bi poleg terminov v svetovnih jezikih vsebovali adekvatne izraze v slovenščini. Nekaj tnkili primerov se je po zaslugi strokovnjakov-speoinlislov iu spričo dobrih mednarodnih zvez ohneslo nad pričakovanje. Na tem ožjem terminološkem področju pa sekcija nima razpoložljivih kadrovskih niti li-nančnih uroči. Sej je bilo v letu 1969 — 16, 7 mednarodnimi terminološkimi organizacijami že nekaj let ne vzdržujemo nobenih stikov, Načrt dela za leto 1970 a) Dalje zbirati kartotečni fond za dopolnjeno 11. izdajo Splošnega tehniškega slovarja (s čim večjo izbiro novega besed ja iz mladih tehniških vej) z novimi dopolnili in raznimi popravki iz I. izdaje (v letu 1962 in 1964); b) sodelovati z Inštitutom za slovenski jezik pri razlaganju tehniških gesel, namenjenih za uvrstitev v M, knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika; c} pomagati z jezikovnimi oziroma terminološkimi pregledi v periodičnem tehniškem tisku in eventualnih naliskih (na zunanjo pobudo): e) iskati poti za trebi jen je jezikovnih spak in napak v tehniških besedilih kjerkoli in se samopobudno lotevati ienni-noloških vprašanj nasploh: d) po možnosti izpopolniti sodelujoči kader s po enim strokovnjakom iz biotehniške in metalurške stroke. Medicinska sekcija I1 o r o £ J I o <1 dein v letu i 9 h 9 Sekcija se je sestajala tu krat tedensko po dve uri. razen v i asu poletnih počitnic. \ leta I9h9 je sekcija razlagala medicinske termine za Slovar slovenskega knjižnega jezika in to delo dokončala. \ okviru medicinske sekcije I erniiuološke komisije je delovala tudi veterinarska pod sekcija. Veterinarska pwl sekcija je imela ¿9 delovnih sej po 2 uri. Na teb sejah je podsekcija obravnavala razlage dodatnih terminov /a Slovar slovenskega knjižnega jezika iti sicer po alfa-betarijii od črke 1 do Z (približno 6ÖQ terminov). Ekscerpiranje in razlage terminov so člani podsekcije pripravljali doma. Delo ji- končano in bo v kratkem predano Inštitutu za slovenski j e k Podsekcija je delala tudi ¡ra strokov ni jugoslovanski Veterinarski terminu I oš k i slovar. t lan i podsekcije so prevedli iz srlx>-hrvašžine v slovenščino približno 2500 strokovnih izrazov iu dopolnili pomanjkljive ulfabeiarije za razna strokovna področja veterinarstva. To delo je finančno podprla tudi Matica Srpska. Načrt dela za leto 1 9?0 V letu 1970 bo Medicinska sekcija Terminološke koniLsijc SAZU še enkrat pregledala kartotečno gradivo za Medicinski terminološki slovar. Razen lega bodo člani sekcije ekscerpirali se nekaj novejše medicinske literature. Člani veterinarske podsekcije bodo v letu 1970 končali z obdelavo strokovnih terminov za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Nadaljevali bodo z obdelavo materiala '¿a jngoslnvan«ki Veterinarski terminološki slovar. Nadaljevali bodo tudi s sistematičnim ekseerpiranjem veterinarske literature. Naravoslovna sekcija Poročilo o ti e 1 u v letu 1909 Iz dotacije za leto 1%9 so bili plačani računi za izdelavo osnutka terminološkega slovarja za matematiko v celoti, za opisno geometrijo pa za štiri prve pole. V šestih izvodih so bili preti p kani osmi I k tega slovarja za geologijo in paleontologijo ter za mineralogijo in petrogratijo. Kartoteka že izpisanih terminov se je povečala za 320 listkov iz fizike. Načrt d c J a za leto 1970 V letu 1970 l>o o<] strokovnjakov pregledan in pripravljen za razm noži lev v šestih izvodih osnutek terminološkega slovarja za matematiko in po možnosti tudi oenutek za opisno geomelrijo. V načrtu je tudi začetek sestavljanja osnutka tega dovarja za geografijo. Nadaljevalo se ho /, zbiranjem terminov iz gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezikn, posebno iz geografije, in z izpisovanjem terminov iz biologije, fizike in kemije, kol je bilo to v načrtu že za letu 1969. ODBC m ZA NA R AVOSLOVNE R AZISK A VE CERKNIŠKEGA JEZERA Z OKOLICO Poročilo o dela v leta 1969 Široko zasnovan program za naravoslovne raziskave v cerkniški okolici še ni hi I izveden V takšnem obsegu, kol smo si zamislili. Še vedno so namreč težave s financiranjem projekta. Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča je sicer za leto 1969 odobril J00.000 \ din. Vendar je to manj kot Četrtina finančnih sredstev, ki bi jih potrebovali za raziskovanja vseli 16 sodelujočih strok. Na drugi strani je bila zaradi nekaterih nejasnosti v pogojih, ki jih je postavil Sklad Borisa Kidriča, pogodba S skladom podpisana šele proti koncu leta. Zato tudi v leta 1969 raziskave niso mogle steči normalno uiti za tiste stroke, ki jih je upravni odbor Sklada Borisa Kidriča imel /a najpomembnejše. Te Stroke SO: hidrologija, meteorologija, ihtiologija, spe-leologija iti hidrobiologija. llidrologi so nadalje zbirali hidrometrične podatke Cerkniškega polju in jih primerjali S podatki Celotnega kraškega porečja Ljubljanice. Na Cerkniškem polju so opravili 45 merjenj, na celotnem kraškem porečju Ljubljanice pa 159. izmerjenih je bilo 33 prečnih profilov vbdomerakih postaj. Podrobnejša obdelava in vrednotenje rezultatov še ti ¡«in končana. Meteorologi imajo opazovalnice v Dolenjem jezeru, na Gorenjih Poljanah in v Babnem polju. Pri oceni kvalitete opazovanj so primerjali podatke s postaj na Nanosu in v Postojni, Kot najvažnejše parametre za oceno opazovanj so izbirali srednje mesečne maksimalne temperature, mesečne višine padavin in srednjo mesečno oblačnost. Na srednje mesečne maksimalne temperature odločilno vpliva višina in lega posluje. Pri srednjih mesečnih minimalnih temperaturah igra predvsem ob antici-kJonskem vremenu veliko vlogo konfiguracija tal. Izrazite kotline imajo takrat v mesečnih povpreekih približno 2® do 3° C nižje temperature kot vrhovi v enaki nadmorski višini. Po prvih podatkih ihtioloških opazovanj so ugotovili v Cerkniškem jezeru naslednje razmerje rib: klen 31,5 linj 5,5%. ščuka 5ijj9*;o, menek 6,1 "/i. V Rakovem Škoejauu pa je klena 7h Vo in ščuke 24 °/o. Pričctck drsti ščuke v Cerkniškem jezeru se je leta 1969 nekoliki) zakasnil, vendar je drst zaradi ugodnih pogojev popolnoma uspela. Ugotavljali so tudi starost rib. Pri 55 primerkih so preučevali vsebine želodcev ii: črevesja ter ugotavljali vrste in množino organizmov ter parazitov pri ribah S pele vlogi SO želeli kar najbolje spoznati pretakanje vodu skozi zakrasele kamnine. Predvsem so se posvečali raziskavam vodnih kraških objektov na robu Cerkniškega jezera, ker se tam najbolje vidi. kako hitro se spreminjajo oblike jezerskega dna Oziroma požira I lii sistemi po poplavah, A ta namen so preiskali štiri jame na psi točni struni jezera (med njimi tudi Križno jamo) in jame na punorui strani (Narti. Svinjska jama. Mula iu Velika Karloviea), Pomembna je še obdelava desetih eslavel in požiralnikov sredi jezerskega območja. H idrobiologi so se v letu 1969 omejili na je m a nje vzorcev lientosa ob nizkih vodah. Ob izjemno nizkih pnmladnih votla h (aprila) so vzeli vzorce v nekaterih jezerskih pritokih iu odlokih ter mlakah Zadnjega kraja. Oh nizki jesenski vodi (oktobra) .so raziskovali predvsem Stržen in Zadnji kraj, V mlakah, ki ostanejo po umiku jezera, so se pokazale razlike med številčnim odnosom pomladi in jeseni, čeprav gre za organizme, ki ostanejo vse leto, Preiskovali so tudi strugo pred Karlovic&mi ¡u v Veliki Karlovici okrog 800 m daleč. V jami še prevladujejo površinski organizmi, ki so deloma že modificirani. Nadalje so pregledali okolico Malega naravnega, mosta v Rakovem Škoc-janu. Nabrane vzorce IkhIo v laboratorijih podrobno preiskali. Naravoslovci so torej že dobili nekatere zanimive podatke. Zaradi finančnih težav pa prvotno postavljeni program ne bo mogel biti izpolnjen v treh letih. Daljša časovna perioda ho sicer nekaterim strokam koristila, ker bodo laku dobili še upora Imej še povprečne podatke (npr. meteorologi, hitlrologi, ihtiologi itd,). Vendar je poskus trajnejše ojezeriive Cerkniške doline žc izpeljan do prve faze. Po prvotnem programu pa bi morale naravoslov ne široke imeti vrsto podatkov že pred začetkom lega poskusa, da bi lahko resno spremljale poskus sum in ugo-tnvljale dobre in slal>c posledice poskusa. Primerjava stanja pred trajnejšo ojezeritvijo s stanjem, kakršno bo po trajnejši ojezeritvi. 1k> zato seveda močno okrnjena. V letu 1970 l)6do raziskovalci različnih naravoslovnih strok še nadaljevali z opazovanji Cerkniškega jezera in okolice. DELO ZNANSTVENE PISARNE L \ letih 1967, 196S i it 1969 je znanstvena pisarna imela za nalogi), rla izdela celotno evidenco znanstvenih kadrov v republiki in vseh znanstven i h ustanov Sil S, da organizira znanstvena predavanja na SAZU, ila posreduje podatke o SAZi . njenem delu in strukturi ter delu znanstvenih sodelavcev akademije in vrši znanstveno informativno dužl>o za domače in inozemske znanstvene ustanove ter da opravlja druge posle, ki so s tem v zvezi. Znanstvena pisarna je evidentirala znanstvene kadre v Sloveniji v zelo širokem ohsegu (do zdaj cea 2000 imen) in izdclnla njihovo kartoteko, Evidentirala je čez 100 znanstvenih ustanov (fakultete, zavode, inštitute, akademije, visoke in višje šole. labora torij t', arhive, centre) in napravila kartoteko znanstvenih ustanov 3 podatki o njihovi ustanovitvi, strukturi dela in organizacij i. Organizirala je 25 predavanj iu posredovala podatke o akademiji in njenih sodelavcih v Švico. Češkoslovaško. Kanado, Italijo, Anglijo, Zvezno republiko Nemčijo. Madžarsko itd. Izdelala je ankete, posredovala. |nnlatke in sezname za: Sklad Borisa Kidriča (seznam publikacij, predloženih za nagrade); — Rej) u blisk i sekretariat za p ros veto in kulturo SRS ( Bivanja tujih znanstvenikov in strokovnjakov na SAZ! v letu 1967«); — European Research índex (struktura in organizacija SAZU in njenih inštitutov); — Republiški sekretariat za pros veto in kulturo SRS ter institut za naučnodehničku dokumentaciji; i in Formacije (podatki za znanstvene sodelavce 65 znanstvenih ustanov v Sloveniji) : Švicarski konzulat (stiki /. znanstvenimi ustanovami v Švici) í 12 — l.c-1 [»]»>; Í77 — Zavod Sli S za statistiko (popis znanstven» raziskovalnih ustanov v Sloveniji in SAZU z njenimi inštituti); — Republiški sekretariat en urbanizem — Biro za regionalno prostorsko planiranje (anketa za izdane publikacije, študije in raziskave v zvezi z regionalnim prostorskim planiranjem): Jugoslovanski inštitut za novinarstvo — Jugoslovanski eentar za naučno-tehničku dokumentacijo i informacije (anketa: Prikupi jen je podataka za izradu projektnog zudatkn: Sistem za upravljanje informacijama javnih i masovnih komunikacijam); — CK ZK Slovenije (podatki za edicijo s J ugoslovanski sodobniki*); Re fetalni centar u Zagrebu (odgovor na anketo v zvezi j. vključitvijo Jugoslavije v svetovno organizacijo znanstvenih ¡u strokovnih kom unikati j in informacij); Fondaztoiie Giovanni Agnelli (podatki za publikacijo: Directorj' of the Humanistic Sciences in the East-Euaeopean ( ouniries«); ■ Predsedstvo SAZU (evidenca rednih in dopisnih Članov SAZll - v delu). H Nnertdela znanstvene pisarne za leto 1970 t. dokončno urediti {pregledati in dopolniti) kartoteko znanstvenih kadrov SRS in jo predložiti razredom SAZU: 2. napraviti kartoteko vseh rednih in dopisnih članov SAZU v Sloveniji ( s tem delom je pisarna začela decembra 1%9); 3. napraviti kartoteko vseh znanstvenih sodelavcev SAZU (bio- in bibliografski podatki); 4. zbrati podatke o slovenskih znanstvenih delavcih v tujini in izdelati kartoteko. t "S biblioteka Poročilo o <1e 1 u v letu I f> 6 9 V tem lelu je poteklo !20 let, kar se je v naši biblioieki pričelo redno in p6: določenih smernicah urejeno delo. V leni času je naša biblioteka navezala številne stike za zamenjavo publikacij s sorodnimi ustanovami po vsem svetu, Iz skromnih osnov, ki so obsegale komaj nekaj tisoč knjig, se je medtem naša biblioteka razvila v eno največjih knjižnic pri nas, ki more v svojem knjižnem fondu nuditi dokaj obsežen pregled in vpogled v lekočo znanstveno literaturo vsega sveta, in vseh širok. Cc bi bila denarna sredstva, ki so nam kljub veni utemeljenim prošnjam vsako leto tako z.elo skopo odmerjena, večja, bi bil naš knjižni fond laliko še bolj popoln in bi vseboval vse lo. kar bi bilo potrebno. Poleg te težave izrazito finančnega značaja se biblioteka zaradi velikega pritoka literature tako množi, da je bil žp pred več leti sprejet načrt o gradnji nove stavbe. Spet je zaradi pomanjkanja denarja vse ostalo le pri načrtih. Ker so vse možnosti za v skladiščen je knjig v razpoložljivih prostorih izčrpane do skrajnosti, se nam je že predlanskim kot začasen izhod ponudila možnost preselitve v I, nadstropje stavbe Novi trg kjer bi mogli potrpeti in zdržati nekaj let, dokler nova stavba ne hi bila dograjena. V poleljn 1969 so hi I i I i prostori res izpraznjeni. Ker zaradi prehodne uporabe polrebna adapta-eijska dela niso obsežna, smo upali, da se bomo lahko preselili že v septembru. Spet pa so nastopile finančne težave in tako -smo novo leto i 970 še vedno dočakali v si a rili prostorih, kjer nas duši ne samo vsakodnevni dotok knjig, ki jih nimamo več kam odlagati, temveč tudi popolnoma nesmotrna razporeditev in skr;t j it a utesnjenost tako naših delovnih prostorov kol skladišč. Pri letu obupnem položaju pa je v redu in o pravem času opravljeno tekoče delo toliko večja zasluga naših uslužbencev. Povrh vsega tega pa moremo kot poseben delovni uspeh omeniti dokončno ureditev starega in Še neobdelanega knjižnega ionda ier delno katalogizacijo knjižnega fonda bivšega ilatijnn-fikega Spelcološkega inštituta v Postojni. Oktobrskega posvetovanja slovenskih knjižničarjev v Ptuju se se udeležili 5 uslužbenci Centralne biblioteke. Poročilo o tekočem delu smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti ter poleg statističnih podatkov navajamo ludi morebitne pripombe al j pojasnila: Akce.iija. Prirastek knjižnega Fondu je razviden iz naslednje tabele: Zamena Darilu Nakup Skupaj knjige........5,773 919 1.622 8.316 geografske karte , , - ■ 22 63 — 87 plošče...........— — 6 6 fotografije in reprodukcije 4 203 — 207 skupaj .........5,801 1.187 1,628 8.616 stara knjižna zaloga knjig 2,401 Vsega skupaj............1 1.017 Prt ¡fkeesiji daril se zdi potrebno omeniti obsežnejša darila: akademika prof. dr. Ivana Rakove«. dopisnih članov SAZl prof. dr. Franca Čclešnik« in prof. dr. IVtrn (¡osarja ter prof, ill". Nika Kure ta in upravnika biblioteke Primoža Ramovša. Dubletni fond: Sezname dvojnic, ki so se nam nabrale med letom, smo poslali v izbiro S00 ustanovam, od tega 46 v inozemstvo in uspešno zamenjali 494 dvojnic. Celotni knjižni fond. Oh koncu leta 1969 je imela biblioteka SAZU 1Ï5.506 inventurnih številk, in sicer: knjig in letnikov revij......150.915 mikrofilmov....................667 rokopi.sov......................65 geografskih kart..................1.515 gramofonskih plošč................58 reprodukcij in fotografij..........2.4N6 katalogi, \ es urejeni knjižni fond je katalnško obdelan v matičnem katalogu, la je hkrati lin I i naš abecedni imenski katalog. \ sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond. ki je prispel po letil 1951. Redno izdelujemo tudi kataloške listke t.a knjige iu revije, ki so deponirane v posameznih inštitutskib bibliotekah akademije. Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem institutu, kakor tudi za centralni katalog SR Slove- ni je pri Narodni 211 univerzitetni knjižnici, redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloške listke. Sproii izdelujemo tudi kataloške listke za abecedni imenski katalog, ki bo na razpolago v naši bodoči čitalnici. Za ta ku-ialog srno nadaljevali s popisom kataloških listkov starejših fondov. Krediti. \ začetku leta je bihliotcka dobila za nabavo knjig i 11 revij 80.000, din. Seveda pa je tn vsota mnogo premajhna, da bi mogli z njo zarlosliti tudi najbolj nujnim potrebam naših inštitutov. Stalno zviševanje cen inozemskih knjig iti revij tu vsoto praktično še zmanjšuje. Kljnb lomu. du smo se pri naročanju knjig do skrajnosti omejili le na tiste knjige, ki so neobhodno potrebne pri delu v naših inštitutih, in da ne naročamo več nobenega časopisa, ki ga, prejema katera druga knjižnica v 1. j uhlja ni — razen v primerili. kter gre za stalno in pogosto Uporabo — je bila vsota, odobrena za nabavo, ne samo izrabljena, temveč tudi prekoračena. to dokazuje, da tako majhni zneski ob vseh ukrepih varčevanja ne ustrezajo najnujnejšim našim potrebam. Če zdaj upoštevamo še izvršitev lanskoletnih knjižnih nuročil v tem letu, lahko takoj ugotovimo, ila bo s tem že izčrpana razpoložljiva kvota za leto 1970, v kolikor ta ne bo znatno višja od prejšnjih let in če ne bodo prilično upoštevani ?iaši predlogi, ki so tehtno utemeljeni s stalnim poraslom cen in z razvojem dela akademijskih inštitutov. Posebnih deviz za nakup inozemske literature nam niso na-kazuli, ker izvršujemo vsa zadevna naročila preko naših knjigurn. Zamena. Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ustanovami predstavlja naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje. Na ta način se steka v našo biblioteko najnovejša znanstvena literatura vseh Strok z vsega sveta, po drugi Struni pa seznanjamo Svetovno znanstveno javnost z izsledki naših nujbolj priznanih strokovnjakov. Zal pa so se zaradi zmanjšane akademijske pnblikacijske dejavnosti, ki ima svoj vzrok v finančnih težavah akademije, že pričele pojavljati pripombe s strani nekaterih naših partnerjev. Za «edaj ta situacija sicer še nima negativnih posledic za našo knjižno zamenjavo, vendar pa bi želeli opozoriti na važnost rednega izhajanja akademijskih publikacij, ki je prvi pogoj za nemoteno zamenjavanje. V preteklem letu smo navezali nove zamenjalne stike s 57 ustanovami (od tega 50 v inozemstvu), redno poslovanje pa Smo prekinili s 5 inozemskimi in 1 domačim naslovom. Ob koncu teta je bila naša redna zamenjalna mreža razširjen n aa 79 držav vsega sveta in je obsegala 1524 naslovov {1099 v inozemstvu in 225 v SFRJ). V tem številu je zajetih 1079 inozemskih in 224 domačih ustanov ter 2E) inozemskih in 1 domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne knjižne zamenjave, niti zamenjave našega dubletnega fonda. Recenzija. Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 55 naslovov (od tega 27 inozemskih). Prejeli smo več ocen, ki so bile objavljene v ra/nili časopisih, Ehspedit. Poslovanje našega ekspediia je zadovoljivo potekalo. Skupno smo razposlali 8379 publikacij, od tega v zameno 4i15. v dnr 1366. v prodajo 2497, Razen tega je naš ekspedit v preteklem letu prevzel odpošilja ti je skupnih publikacij naše akademije s Svetom akademij SKRJ, to je 5 zvezkov Kataloga flore Jugoslavije in 5 zvezkov Kataloga favne Jugoslavije. Vsega smo razposlali 1241 s n op i če v. Stanje znloge akademijskih publikacij 51. XII. 1969 je znašalo, 84.749. V založbi SAZIT je doslej izšlo 276 publikacij. Od lega je 85 že razprodanih, od 23 pa razpolagamo le z manjšo zalogo. Pošle so /lasti starejše akademijske izdaje, letopisi in muzikalije. Izposojeoanje. Večinoma smo naš knjižni fond izposojali na dom, kajti v razpoložljivih sobah nikjer ni prostora za ureditev še tako skromne čitalnice, kjer bi imel bralec potrebni mir. Ob zasilni mizi v naši veliki delovni sobi je možen samo krajši vpogled v kak slovar, leksikon ali podobno. Centralna biblioteka je izposodila v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 241 bralcem. Ti so našo biblioteko obiskali 22 57-krat (1080-krat za izposojo na dom, 407-k rut za izposojo v čitalnici}. Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici................ 912 na dom ..,,,....,.......6.926 iiištilutskim bibliotekam .........7.146 medbibliotečna izposoja 17 bibliotekam v državi 56 2 bibliotekama v inozemstvu................3 Skupaj.......................15.045 Inštitutske biblioteke so knjižni fond, deponiran pri njih, same izposojale. Ker je pristop h knjižnemu fondu prost in na voljo le inšiitutskini uslužbencem, o izposoji v njihovih čitalnicah nimamo statističnih podatkov. Publikacije. V s tik mesec izdajamo Sezname o akcesiji knjig in .Sezname o akcesiji periodik. Razen teh seznamov smo \ preteklem letu objavili še Poročilo o delu biblioteke v letu 1968 in 3 sezname dublet ter Seznam razpoložljivih publikacij SAZLJ. Vse biblioteske publikacije tiskamo v ciklostilni tehniki ter jih broširamo. Naklada Mesečnih seznamov je 1+0 izvodov, Seznama razpoložljivih publikacij 500 izvodov, vseh ostalih publikacij pa 110 izvodov. Publikacije biblioteke razpošiljamo članom akademije, akademijskim inštitutom (II Sekcijam ter raznim ustanovam, knjižnicam in knjigarnam, ki se zanje zanimajo. Vsa prodaja publikacij se je vršila v lokalu ekspedita nu I rgu revolucije 7. ki je posloval po 4 ure dnevno. Izkupiček zn prodane publikacije je v preteklem lelu znašal 42529.12 din. Knjigovezuica. Akademijska knjigoveznica je v letu 1969 zvezala 504 knjige. Poleg tega je broširala biblioteške publikacije ter izvrševala druga dela knjigoveškega značaja. Per&onalia. Skozi vse leto je bilo število sistei nizi ranili uslužbencev ( entraine biblioteke neizpremenjeno: upravnik biblioteke, 1 bibliotek ar-relerent, 3 višji knjižničarji. 2 knjižničarja, I tajnica, 1 oskrbnik knjižnega Fonda. Poleg tega smo imeli 2 stalua priložnostna uslužbenca. Ekspedil je vodil poseben honorarni uslužbenec, knjigoveške posle je vršil mojster knjigovez. Tudi tisk hibliotcških publikacij ter tehnično plat ekspedita so opravljali občasni uslužbenci, Z oziroma na novi zakon o ukinitvi stalnih honorarnih mest z nepolnim delovnim časom smo morali odpovedati delovno razmerje vsem našim stalnim honorarnim uslužbencem, ki so opravljali dela. navedena v zgornjih odstavkih. Za vodstvo ekspedita in za knjigoveza smo ustanovili delovna mesta z nepolnim delovnim ca som. medtem ko smo za vsa druga dela razpisali dve novi sistem i ziraui mesti, ki združujeta v sebi delo, ki so ga doslej opravljali honorarni uslužbenci. Nastavitev novih uslužbencev na ti dve delovni mesti (1 višji knjižničar in I knjižničarski manipulant) bo izvršena z letom 1970. V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci. Od tega jih je le 6 iz knjižničarske stroke, ostali pa so administrativni, si lokov ni in priložnostni uslužbenci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela. PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti o letu 1969 SPLOŠNE IZDAJE Letopis Slovenske iikndemije znanosti in umetnosti. Devetnajsta knjiga I9&S. (Uredil -Wiifct? £<«.) V Ljubljani 1969. 305 + (!) str. S". 2000 izv, 11— din. IZDAJE RAZREDA 7. A ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razprave VL Ljubljana f%9. 432 str. -f 10 pril. 8°. 1000 izv. MO.— din. f 'xebintt: I'eter Petru: Ki inski grobovi iz Dobo ve, Ribnice in Petru h nje vasi. Sonja Petru: Rimski grobovi iz Globo dola. Tone Knez: Novi rimski grobovi na Dolenjskem. Son}a Petru: Antično steklo iz dolenjskih grobov. i mi Mikl-Curk; Terra sigi 1 lat a iz dolenjskih grobišč, Ioa Mtkl-Curk: Prispevek k proučevanju rimske lcSčcuc lončenim v Sloveniji. Peter Petru: 1'oskus časovne razporeditve lončeniue iz rimskih grobov na Dolenjskem in v Posavju, Stanko Pahič: Antični in staroslovanski grobovi v Brezju natl Zreč ami. Stanko Pahič; Doslej neraziskan ods^k rimske ceste Ccleia— Poete vin. M iron! an Fulir: Topografska ¡straži van j a rimskih cesta na vara* žd i h s kom i rnedjimurskom podrtičju (1960 l^tiT). Arheološki vestnik X\. Ljubljana 1%'J. 317 + (III) str. + 15 tub. 4 pril. 1000 izv. 70,— din. V Sebina: O i ti.i Hermann Frey-Stane GubrOOec: K latenski poselitvi Dn-lenjske. Karel Kur?.: Zinil Cliaraktcr der Geldvrirtschaft itn Japndciigchiet. Stanko Pahic: Antična gomila '/. grobnico v Miklavžu uri Mariboru. Pet it Petru: liimska utrjena vila v Starem trgu pil Ložu? Iva Miki Curk: Prispevek proučevanja rimske keramike k poznavanju gospodarske zgodovine naših krajev, tfiija Prodor: Nove paiculitske najdbe v Postojnski jami. Tatjana H rt'i>an t: Oh odkritju Lepenskega vira. Tatjana Bregant: Nekaj novih elementov alpskega faeiesa len- gvelske. kulture pri Hevkuh na Ljubljanskem barju. Stanko P ah ič: Prazgodovinska najdba iz Očeslavec. Stane Gabrooee-Otto Hermann Frey-Stepheti Fotiiny: Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični. Miroslao Fulirt Neka ueistražena arheološka nn laziš En (kil njug Medjimarja. Andrej Valič: Starosluvansko grobišče Na sedlu pod blejskim gradom. Paola Korošec; Raziskavi' na S vrti h gorah na Bizeljskem. Efrem Pegau: Najdbe novcev v Si u v eni ji. Jsrosl&D Sasel: Atliliu Degrassi (1887—i JaroslüO Sold: i hi dol i Egger (1662—1969). Knjižna poročila. Sftdko J enge: Bibliografski prispevki 1967, 1968. Siâ.ïkù J esse: Zamenjava, IZDAJE RAZEEDA ZA FILOLOËKE IN L f TER ARNE VEDE Deta ii. Inštitut za slovensko narodopisje 10. Alpes Orientales V. Acta Quin ti con ven tus de ethnop raphia Alpiitm Orientalin m 1 rac tan tis Graecii Slovenorum 29. HE 1967—l. IV. I9f>7. Mirto Matièetov i o v a ti te redegit A1 i fco Kiireï. Ljitbljana 1969. 304 str. - IV i ab. + III zvd. + 1 prit. 8". lOOO izv. Vsebina: Milko Matičetoo; Riflessioni introduttive sni sostrato etnico nclle Alpi Orientati. France Eezlaj: Das vorslawische Substrat im Slowenischen. Citimbnttista Pellegrini: Populi preroinani nelle Alpi Oriental i. Bogo Grafenau er: Die Kontinuität s fragen in der Geschichte des all karaiitanisclien Raumes. Sergij Vilfan: Le problème de continuité son s trois aspects: hu-bitat, communications, droit. Emili j an Cene: Das Problem der Kontinuität im Kult und in der bildenden Kunst in Slowenien. .lf Hönau Gaoazr.i: Vor- und frü Ii geschichtliches in der Volksiiher-lieferunfr im Ost id pen räum. Anton Ceoc: Vorgeschichtliche Deutung der Senn but te in den Kaum iker Alpen. G aetano Perne ni: Sopravvjvcnze protostoriehc e tradizioni popo-lari in Friuli. Valens Vodugek: über den Ursprung eines charakteristischen slowenischen Viilksliedrhythmus. Leopold Kretzenbacher: Salomes Tanz /um Tode, Vlajko Paluoexfra: Volksübcrlieferungeu iiber die alte Bevölkerung in den Dinarischen Gebieten. Milko Maticetoo: Elementi prešla v i nella narrativa popolare slo vena. Niko A'uref: Die Mittw iiiterfrau der Slowenen. Klaus lieii!; Das Klausenholz. El friede Grabner: Kontinuitätsfragen in der Volksmedizin des Ostal pen räum es. Sepp Walter: Suppa« und Dorfrichter in der Steiermark. M m ris Kundegraber: Herkunft und Deutung eiues Obergewandes aus Pöllandi (Kočevske poljane). Arnold Niederer: Überlieferung im Wandel. IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVTiE IN MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek za pri rodos lovne vede. XII, Ljubljana i%9. Jože Lazar: Prispevek k spoznavanju flore alg Slovenije. I K. 40 str. HHKp izv. 8,- din. Jože Sfim: Pelagial severnega Jatlrima. Njeguve uceatiološke ruz-mere, sestav in razporeditev biomaie trkom letu I9t>i. Sir. 41 —135, 1000 iz v. lb —.din. Jože Hale; Subspecifična diferenciacija polžev na otokih iu čereh oh zahodni obali Istre. Str. 137—152. 1000 izv. h. din. Hajko Panlooec: i sirske uuimililiiie s posebnim ozirom na filoge-nezo in paleoekologijo. Str. I">~—+ 13 tub. 10(10 i/v. i".— din. Dragica Tu ni tek: Prispevek k palfuekologiji jurskih Ki d rožo je v v Sloveniji. Sir, 209 2V) + 1 tah. 11100 izv. lv>0 din, Alojz Šercelj: Palinološke raziskavi; sta ropleistoeen škili sedimentov \/ severne Hrvatske. Sir. 341 2% i 1 p ril. 1000. izv. h,— din. Geografski zbornik XI. Ljubljana 1009, 505+tIII) sir. -i- I vab. + 21! priL 8°. 111(10 izv. 100,- din. Vsebina: Dra^o Meze: Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline. 20,- din. 1/iian Šifter: kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem, 2">-— venske književnosti Srpska akademija nauka i umetnosti Srpsko biološka društvo Srpsko geografsko društvo Srjisko geološko društvo Srpsko hemisko društvo Srpsko lekorsk» društvu šmnarski fakultet Univerzi teteka biblioteka iSvetozar Marko vič« Vojni muzej Jngosloveoske armije Zavod za geološka, geofizička i rudarska istraživanja SU Srbije fiiioi ar Društvo za nauka i umetnost Naroden muzej Odbor za Herakleja Mrežice: Posavski muzej C11je: Mohorjeva družba Cetinje: Zavod za vas ti tu spomenika kulture SR Crnc G ure Dubrovnik: Dnbrovački maže j. \ rheološki odjel 1 listorijski institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti Na u f na bi blioteka Idrija: Mestni muzej llidža: Geološki zavod u Sarajevu K umni k: Muzej Kamnik kikinda: Narodni muzej Koior; Pomurski muzej k ran j: Gorenjski muzej Kutina: * Muzej Moslavine Ljubljana: Arheološki seminar Univerze Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestruk Geološki zavod SR Slovenije (rozd a rsk i ves t n i k HidrometeoTOloSki zavod SR Slovenije Inštitut za biologijo Univerze luštitUt za gozdno in lesna gospodarstvo Slovenije Inštitut za javno upravo in delovna razmerju pri Pravni fakulteti InStitut za sociologijo in filozofija pri Univerzi Kmetijski inštitut Slovenije Mestni arhiv Narodna galerija Narodni muzej Nuklearni inštitiii Jožef Štefan Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Planinska zveza Slovenije P^irodoslovno društvo Slovenije Slovenska Matica Slovenski etnografski muzej * Slovenski gledališki muzej Slovenski šolski muzej Tehniški muzej Slovenije * Ustanove, s katerimi smo vzpostavili zameno v letu 1969, so označene r, zvezdico (*). bes tnstltutioos avec lestpielles nous somaies entres en relatimis d'6c:hii rtgfes en 1969 sont inaripices pa t uii asteristpie (*}. I rbanisticni irištilut SR Slovenije Zavod SR Slovenije za staiisliko Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Sil Slovenije Javori za spomeniško varstvo SR Slovenije Zavod za zdravstveno in tehniško varnost .Sil Shivenije Zdravstveni vestni k Zgodovinsko društvo za Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov Sft Slovenije \ioribor: Pokrajinski muzej Mežica; Geološki) služba pri Rudniki) sviaea in cinka NiŠ: Katedra ecografije. Viša pedagoška škola Medicinski fakultet Vijpi Sad: Cratialfla biblioteka Filozofsko^ fakulteta Matica Srpsfca Pokrajinski zavod za zaštitu Spomenika kulture AP Vojvodino Vojvodauski muzej Vodo metiv; Studijska knjižnica Mirana Jarca Ohrid: I I i d ru biološki zavoii Naroden muzej 0 sij? k: IlistiJrijski arhiv 11 Osijeku Muzej Slavonije Pazin: Etnografski muzej Istre Peč: Viša ckunoinsko-komereijalna škola Ztivod zu iumarstvo P i run; Pomorski muzej Sergej Mašera. Porferal: Zavod za raziskovanje morja SR Slovenije 1 "riii t in a: Katedra za šiptar^ki iezik i književnost Muzej Kosova i Meioliije Pokrajinski zavod /a zaštitu spomenika kulture kosovu i Mctohije * Pravno-ekonomski fakultet Pri zre«; Zavod za v inogradarstvo i vinarstvo Pula: Arheolofiki muzej Istre Društvo'za književnost i nmjetnosi Rijeka: I iistorijski arhiv Medicinski fakultet Pomorski i povijesni muzej Rooinj: Centa r za istTaži vanje mora Sarajevo: Akademija nuiiku i umjetnosti Bosne i Hercegovine Biološki institut FkouoinsLi institut Univerziteta Geografsko društvo Bosne i Hercegovine Institut za hipi jenu i sorijalnu medicin m. Medicinski fakultet Inštitut za iumarstvo Istorisko društvo iiosoe i Hercegovine Katedra ju gos IO venske književnosti, filozofski fakultet Katedra za is toriju. Filozofski fakultet Medicinski lak h I tel Univerziteta Poljopri vredni fakultet Univerziteta Pravni fiikultel 1; niverziteta Hejuiblički arhiv Bosne i Hercegovine Sumarski fakultet Univerziteta Zavod za ratarstvu Zavod ¿n /aštiiu spomenika kulturi i prirodnih rijetkosti SR Bosne i Hercegovine Zcmaljski tnuzej Skop j p: Arheološki muzej Ekonomski institut no Univerzitetot KtnoloSki muzej Geografski institut. Priiodno-matemntički fakultet Geološki zavod * Institut za folklor Institut za makedonski jazik Institut za matematika na Univerzitetot lastil nt zn nacionalna ¡storijo Kaicdra za j neslovenska ktiiževuost. Filozofski fakultet Makedonska akademija na naukite i umetnostite Medicinski fakultet Miizejsko-konzervatorgko društvo na Sli Makedonija Prirodoiiaučen muzej liepub. zavod za zaftita na spomenicite na tu I m ruta Seminar za istorija na star vek i arheologi ju. Filozofski fakultet Seminar /a klasična biologija. Filozofski fakultet Seminar za makedonski jazik. Filozofski fakultet iiiitnhrski institut na SR Makedonija Zavod za libarstvo na -SH Makedonija Zemjodelako-šumarski fakultet na Univerzitetot Zoološki zavod. Prirodno-matematički fakultet Slavonski Brod: Historijski ia&titut Slavonije .Siiiptferpp«-' Narodni muzej Spili: Arheološki muzej Državna galerija umjetnina Etnografski muzej Hidrografski institut Jngoslovensk? ratne mornarice I" — UlopU 193 J listoiijskt arhiv u Splitu Institut /.a nacionalnu arheologi ju Institut za ocennogrufiju i riharstvo Muzej grada Split» Narodno sveučiližtfi Duro Salajr ¡Matična biblioteka Pedagoška akademija Regionalni zavod za zaštihi spomenika kulture Vofaopomorski muzej Hat ne mornarice Srem .s k i k a r looc i: I stori j h k i arhiv A P Vojvodine Škaf} n Loka: l oški muzej Sttp: Naroden muzej Tito grad: * llioioski zavod Geološki zavod Criie Gore Istoriski institut Črne Gore Tuzla: Muzej istočnc Bosne Vranje: Narodni muzej Vršac: Narodni muzej Vukovar: Gradslti muzej /a dur: Arheološki muzej ¡Tistorijsti arhiv Institut J ugasla venske akademije znanosti i umjetnosti Institut za historijske nauke Filozofskog fakulteta Svc učil isto u Zagrebu Narodni muzej 7.a greh: Arheološki muzej Arhiv SR ilrvatske Bo ta nič ki zavod Prirodoslovnog fakulteta Sveučilišta Društvo matematičara i fizifara Društvo muzejsko-konzervatorskili radnika SR Hrvatske Ptnografski muzej GeofizitEu institut Sveučilišta Geografsko društvo Hrvatske Geološku-poteontološka zbirka i laboratorij za krš Jugosiavenske akademije znanosti i umjetnosti Historijski institut J ugosia venske akademije znanosti i umjetnosti llrvulskfj pnrodoslovno društvo Imunološki zavod Institut Franpajs Institut /.* historijn radmčkog pokret« Institut za narodna umjetnost Jugoslavctiska akademija znanosti i umjetnosti Katedra za lirvatsku ppvijest. Odsjck za povijcst. Filozofski fu- koitct Sveučilišta M u/t j grada Zagreba Mu zet za uni j et nosi i obrt Nauilna mÎ3ao< — Društvo za unapred ji vanje i širen je aanke Od jet za ornitologi ju Instituta za biologi ju Sveuüiliäta Odsjek za arheologi ju. Filozofski fakultet Sveučilišta t >dsjek za povijest umjetuosti. Filozofski fakultet Sveufiliäta Foljoprivredna znanstvena smotra. Agronomski fakultet Sve- ucilišta Po vi j es no društvo Hrvatske Speleoluški odsjek Planinarskog druStva tSSeljezničar« Starosta venski institut Studijski kabinet za arheologi ju Jugoslavenske akademije znanosti i umjetuosti Zavod za geološka ¡straži vanja Zavod zu slavensku lil o logi ju. Filozofski fnkultet Sveuči lista Znanstveni bilten EVROPA - EUROPE Aargtiu (Suisse): Aargauische Natur forschende Gesellschaft tar/ius (Danemark); Geologi s k Institut Staatshibliotekct Aberrleen. (Grande-Bretagne) : University Library A b er y t im y t h (G ra nd e H r*11 a gnel : National Library of Wales Acacias-Genève (Suisse)i Institut d'Anthropologie de l'Université Aeire&le (Italie): Biblioteca Zelanlea jll&a-Jttiia (République Socialiste de Roumanie): MuzenI Regional Amersfoort (Pays-Bas): Rijksdienst v o or het Ou d lic i d kundig Bodeinonderzoek Amsterdam (Pays-Bas) : Archeeolagisch-htstorisch fnstituut der Universität Koninklijke Nederlnndsc Akademie va 11 Wctenschappca Koniakiijk Institnut vour de Tropen Koninklijk Otidhdd kundig Genootschap Rijksmuscum Neder la nds Genootschap voot Anthropologie Neder 1 and sehe Eut o mol o g is che Yereeniging Zoologisch Muse...... Univwsiteit van Amsterdam Antwerpen (Belgique): Koninklijkc Maatsehappij voor Dicrkundc vatt Antwerpen Jqtiiieta (Italie) ; Associazione Nnzionale per Aquileia Arezzo (Italie): Accu dein i a »Petrarca? d i Lettcre, A rt i e Seien zc Ithënai {Grèce}: Akademie Athënôn American Seliool nf Clussicnl Studies british School ol Archaeology qe Athens Deutsches Archaeologisches institut École Française d'Archéologie Laboratoire de Géologie et de Paléontologie de l'Université Rédaction de la revue I.aoftrafia Société Archéologique d'Athènes Société Spéléologique de Grèce Avenchet (Suisse); Musée Romain BacAu (République Socialiste de Roumanie): * M uzen I de Istorie Muzeul Judcian. Sectio Stirntele Natu ni liait Godesberg {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsche Forsch u ngggemei nscha ft * Deutscher Forsch Hilfsdienst * Friedriöh-Ebert-Stiftang institut für Landeskunde üitd Homburg n. d, Höhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Saalbuïgmoieum Barcelona {Espagne): institut!) Qnimico de Sarriu Masco Arqneolâgico Bari (Italie): Accademia Pugliese delle Seien zc Facoltà di Lette re e Filosofia e rii Magislero Basel (Suisse) : Geographisch-ethoologisehe t icsellschaf t Historische und antiquarische Gesellschart Naturforscher! de Gesellschaft Schweizerische Gesellschaft für L!r- und Frühgeschichte Schweizerisches institut für Volkskunde Bautzen (République Démocratique Allemande): Institut l'ür sorbische Volksfonjehung der Deutschen Akademie der Wisse lis cli a f ten zu Berlin StadtmUseuin, Naturwissenscha f 11 i ehe Abteilung Helfort (France) : Société 13 el Fartai ne d'Émulation Bergamo {Italie): lïibUoteca Ci vi ta A. Mai Bergen (Norvège) : Uni versilctsbibliotckct Berlin (République Démocratique Allemande): Deutsche Akademie der Wissenschaften Institut für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wisse n scli ai teil Institut für Lr- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie deT Wissenschaften t J ni ve™ tis is-Bibliothek Zentralstelle für die philosophische Information und Dokumentation RerUn*Charlo ftenburg (République Fedérate de l'AJleinagne Deciden tale): Museum für Vnr- und Frühgeschichte Sern (Suisse): Allgemeine gescUichtforschende (¡eseilschalt Berniselies historisches Museum ( ¡eo gra phis che Gesellscha f l iVfa t n r f ors eh en d e Gesel I s ¡ -Ii a ft fíe mi o con I Ftíi o Ce): Institut d'Archéohigie de la Faculte tes Peltres Institut di" Geographic de lu Faculté des l.ettres University de Besanvon Bl&tomieta (République Popu la i re de Pologoe): Zaklad Badania Ssaków Polskiej Akadcmü Nuuk Bialyxiok (République Popntaire de Pologne): %ltty,i>um W tiialymsloku Birmingham (Grande-Bretagne); Birmingham Na tu nil History Society BUndem-Oslo (NorvégcJ: Itet iNorskc: Geografiske Helskab Del Norskc Meteorologiskc Instituti Bochum-Querenburg (République Fedérale de rAllentagne Occidental^: Geographisches Institut tier Ruhr-Universität Bochum Bologna (Italic): AccadetniB delle Seiende defl'Istituto d i Itelugua * Grttppo Spclcohigico Bologncsc Istituto di Geología e Paleontología dell'Universitä Museo Cívico Pimic Niiovfi Editrice Uni one Speleologies Bolognese Holsonelo-Genova 11talle): Chili Alpina Italiano Gruppo Speleologico Borní y (France): Office de la Recherche Seicutifkpic ct Technique Out re-Wer Ilium (Hépubliqne Fédérah) de l'ABemagne Deciden tale); (.Geographisches Institut der Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Nut urlt istorise her Verein der Rhein binde und Westfalens UniveTsitäts-Bibliothek Verein von Altenutnsfretinden im Rheinlande Bordóme (France): Instil it t d'Ktudes Slaves Bmdtghera |Italic): Is ti tuto Internationale iti .Sinili l.iguri Burok (URSS): Instituí biologií vnutrenmh vod Akademü nauk SSSR firnfisiflDa (Ripublique Socialiste Tchécoslovaque) ; Archeologickf seminar Filoaofické faknlty Filozoficka fakulta Univerzity Komenského — tsf redna knižnica Geograf i ekâ knižnica PrirodOvedeckej lakultv li; ti i verzi [v Ko-menskcho Geograf i ûstav Slovenskej ukadémie vieil Genloipcky listav Dionyza Stiîra Prirodovedeckû fakulta Univerzi! y Komenakého - iïstredm knižnica Rcdakcia lOchttma fannyt Sloveriskâ akadémia vied Lstrednâ knižnica Slovenska technickâ knižnica Slovenské narodne mûzcnm Sociologi eky ustav Slovenskej akadémie vied L niverzitné knižnica Cstav svetovej literatnry a iazykov Slovenskej akadémie vieil Ostavy Bpolûêenakych vieil Slovenskej akadémie \ied Bremen (République Fédérale de l'Allemagne Oceidentale): U hersee-Mu se a m Hrescia (Italie! : Ateneo d i Eres ci a Brno (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeulogicky listav Ceskoslovenskc nkademie vëd Filosofîekâ fakolta. Sbornik prad K raso va sekce. Geograf icky ustav Ceskoslovenské akademie vëd Matice Moravski Moravske muséum, EtnOgrafické od de leni Horavské muséum. Prehistorické oddëletir Moravske muséum. tistav Anthropos Pedagogick^ institut Prirodovedeekâ fakulta IJniversily J. E. Parkinë Sjjeleologiekf' kluh Lfniversitnf knihovna Ûstav pro ethnnprafii a folkloristikii teskoslu venské akademie vëd tfstredni knihovna lékafské fakulty University j. E. Purkinë Ostfodnf knihovna veterinami fakulty Yysoké Skoly zemcdëlské Brugg (Suisse): Gcsellschaft Prf> Vindouissa R> Il relie s (Belgique): Académie Royule des Sciences, des Lettres et des Beaux-Arts de Belgique fédérât i 011 Spéléologiquc de Del g i que Institut Royal des Sciences Naturelles île Belgique Kiminklijkc Vlaamse Aeaiîeuiie voor WctenSchappen, l.etlerftn en Schoue kuristen van Belgiii i Latomuat I.ch Musées Royaux d'Art et d'Histoire Revue Belge de Philologie et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Service National des Kouilles Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoo logique de Belgique Spéléo-Cluh de Belgique Ihicnre^ii (République Socialiste rlc Roumanie): Asociatia Slaviçtilor din Republica Socialisla Rninâiiii lîibiioteca Académie! Republicii Socialiste Romiinia Hiblioteca Centrais île Stat al Republicii Socialiste România liibliotcca Ccjitrala Universitara Central de Document are Stiintirica ni Academiei Republicii Socialiste România fnsUtutul de A rhéologie al Aeademiei Republicii Socialiste iio-mâuia lnstjtutul de CerceiBri si f'roiectâri l'isciiole Instiuuul de Géologie çi Gengrafit; al Academiei Republicii Socialiste România Insiitutul de Istoria Arfei al Academiei Republicii Socialiste Romanis * Institutul de Matematiea al Ycadeimel Republicii Socialiste Ro- mânia fastitutnl de Speologio Emil G. Racoviia al Academiei Republicii Soeialrsie Roniânia bistitntul Géologie Revue des Études Sud-Est Européennes Soeietatea de Sliinte lîiologice din Republica Social ista Roniânia SmictatCH de Stiinlc lnlorice fi Filotogice din Republica Socialisla România Budapest (République Populaire Hongroise): Budapesti Torténeti Mûzeum Fëldrajaî Tanszckck Konyvtâra 1 narrative s zeti Mûzeum Magyar Allami Foldtani lutézet Magyar Fuldrajxi Tarsasiig Konyvtâra Magyar Karszt- és BnrlangktUatù Tarsulat Magyar Nemzeti Galéria Magyar Nemzeti Mûzeum, Kozponti Régészeti Kônyvtar Magyar Tudominvo* Akadémiu Foldrajztndamânyi Kiitatôintczet Kënyv- és TérképtAra Magyar Tudotminyos Akadéinia Konyvtâra Magyar Tudomdnyos Akadémia NyeKtudojnânyi luiézetének Magyar Tudomânyns Akadéinia Régészeti Kuiatô Csopprtja Magyar Tudominyos Akadémia Tttrténetiudomânyi Intézcte Ncprajzi Mûwum Konvvtiira Orszégos Mtlemléki Felitgyelti®ig Orszagos Szépmii vészeti Muséum Természettèdominvi Mûzeiim Kïinyvtâra Cambridge (Grande-Bretagne): Cambridge Philosophicat Society I urversity Lîbrary Cimier hu ry ( G rand i'- B re lag ne): * The Uni versi ly — The Library f \i r il ijf (G ra ri de- B re t a g ne ) : National Muséum oT W'ales. Department ot Arebeology Ça*li-llarta-Grotte (Italie) : Islitulo Italiaoo di Speleologia Caiania (Italie]: * Accademta Gioenia di Scienze Naturali I-Woltà cÊ ï Lettele e Filosofia Istituto di Geologia delfUniversità Ckarlottenllittd ©aneraatk): ! JainiiH rks (leologiskc Undersogelse Char [Suisse): I iisioiÎKch-imliquarisclie Gcsellschaft tob Graubiiuden éri M.âzeum Egyetemi Konyvtâr Kgyeleiui Néptajzi lntézet klassziku Filolôgiai Intézele Kossnlh Lajos Ttidoinûnyegyeteui Detft (Pays-Bas) : ù Etnografisch Mu»um Dijon (France): Bjbliotèqiie de l'Académie ite Dijou et de [a Commission des Antiquités S pétée-Club de l>ijon Dresden (République Démocratique Allemande); Bihliolhck der Technigehcri Univcrsitiit Dresden Land es museum fiîr Vnrgeschichte Sachsisebe Landeshihliothck Stutitlii lies Museum fiir Minéralogie u»d Géologie Stwaibelies Musculo fiir Tierkundc Dublin (Irlande): Royal Dublin Socio h Royal Irish Academy Royal Society ol Antiquaries of Ireland Durham fi. run de-H retagïie) ; University Library Fberaoalde (République Démocratique Allemande): I Jeu tuches Entomología ches Institut FiHnburgh (Grande-Bretagne) : Raya! Society oí Edinbïirgh School oí Scottish Siurlics, [Jnivcrsity of Edinhurgli Eisenstadi Í Au triche): Bi i rgcn I íi n d is ches l ,an desuní scu m tù tangen (République Fedérale de l'Allemagne Occidentale): Dcutsches Institut Mît merowingisch-kaTolingisclte KunstForsehung Seminar filr alawîscbe Philologie der Friedrich-Alexander-Uni-versitiit Faenza (Italie) Société Torricelliunu di Scienze e Letèeie Ferrara (Italie): Accademia d elfe Scienze d i Ferrara Isti I uto Ferra rese di Paierai I ologia Um an h Fi rente (Italie): Accadcmia délia Crusca Aocatlemia Toscan a d i Seienze e Let te re Ri vista di Scîcnzc Preistorichc Hématie-Haute t Bel sri q u e) : * .Société Royale Belge rî'Étiuies Géologiques et Archéologiques Les Chercheurs de la Wallonie* Fo*iKan o (Italie): Biblioteca Civica Frankfurt a. M. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Dents ches Archaologiaches Institut. Rflmisch-Germ a n ische Koni-niission Sen e k ru herg i sch c Nalutfo rSchen d e Gesel I se huit Ireiburg i, Br. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): 4 Deujàches Volksliedarchiv Gcographischcs Institut l der Universitat Geologi selles hundes a m t Instituí fiír Ur- un d Friihgesrhitlite lier l ni versitiit Un i versitHb-B i hI i othek I i it ait ste (République Populaire de Pologne): Biblioteka Gdañskn Polskiej Akadcmii Nauk Biblioteka Glówna Wyiszej Szknly Pedagogiczitej Gdnñskie Towarzystwo Naukowe Instytut Budowtiietwa Wodnego Polskiej Akademii N'auk Inatytnt Morski (>enèt>e (Suisse): Bibliothèque rl'Art et d'Archéologie Bibliothèque Publique et Universitaire Institut de Géologie rie l'Université Muséum d'Histoire Naturelle Société tic Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société Eutomologique de Genève Gemwa (Italie): Accndemia Ligure di Scienze e Lfttere Istitift" di Filología Çlassica del l'Uni ve rsità I sl ¡tuto di Geografía del l'Université intitulo di Geolog i a deU'Univerwità Museo Cívico di Storia Naturale » G ¡acamo Tioriii Geni (Belgique!: Koniaklijke Vlaamse Aeademie voor Taal- en Lctterkunde Seminarle voor Archaeoíogie. Faculfeit ctcr Wijsbegecrte en Lel-tereu (¡iexsen (République Fedérale tic l'Allemagne Occidentale): Geographisches Inslilut der Justus I .iehig-Universitüt Univeräitäts-Bibliothek Glasgow (Grande-Bretagne): Tbc Geoiogical Society of Glasgow. The lj ni vernit y Librar* Gorixia (Italie): Biblioteca Stainle leontina 4 Gorîska M oh or je va dmzba Göteborg {Suède): GüteWrgs Universitel sbildiotek Grit fingen (République Fédérale de i'Allemagne Occidentale) : Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminal1 für Ur- und Frühgeschichte der Universität Slawisches Seminar der Universität Systeinatisch-Gcohotanisches Institut der Universität Graz (Autriche) ; Institut lür allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Mineralogie und technische Geologie. Technische Ihich-schulc Institut fiir Slavistik un der Universität Landes m usen in » Joannen m-Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark SteiermÄrkische Landesbibliothek am Joanncum Stcicrmärkiscbes 1 ^andesarchiv St ei ri sc Ii er Burgen verein Sibirisches Volkskundemoseum I "ni versitiitsbibliothek Greifsittald {République Démocratique Allemande}: F>nsí-Mori tir Arndt-Uni vesität Grenoble ( F ra n ce ) : Société Scientifique du Dan pli i né Gronin gen ( Pays-Bas} t Biologisch-Archaeologisch instituât der Rijksumvcrsiteit Gfjiir (République Populaire Hongroise): X¿ntus János Mii/emu G tin la (République Populaire Hongroise): Frkel Ferene Múzeum H aar lern (Pays-Bas); Teyler's Stiehting Bibliotiieck /lallt! d.d. Saale (République Démocratique Allemande); Landesmuseum Für Vorgeschichte Univcrsiliils- und Lundesbiblioihek Sachsen-Anhalt llalhtatt (Autriche): Botanische Station ■ Museum in Hallstatt Hamburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographische Gesellschaft in Hamburg ( Jen logisch es Staaisinstitut Museum Mir I Tambur fische Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Naturwissenschaftlicher Verein in Hamburg Staats- und Universitätsbibliothek Hannover (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: Deu tsehe Quartär Vereinigung Natur historische Gesellschaft Heidelberg (République Fédérale de 1 Allemagne Occidentale): Slavisches Institut der Universität Universitätsbibliothek Helsinki (Finlande): College of Vetertnary Medicîne Heising! n Yliopiaton kirjastoo Slaavilainen osasto Heising in Vliopislon Masniieteen laitos Soeietnü pro feuna et flora fertnica Socictas biolojica fennica >Vanamo Suomutaiuen I .aiikariseura Duodecim Suomalfltnen Tiedeakatemia Suoinen Hytrateistieteellinen Seura Spornen Maantieteellinen Seura S u o m en Muinaimnais toyhdistys Suoiiien Tiedesenra Yaltion Riistantutkimuslaitos lit ad ce hri'dovè (République Soc i a 1 i s I e 1 eh écosl i > vaq ne) : Statui vPdeckû knihovna la fi (République Socialiste de Roumanie): Aeademis Ltepublicîi Socialiste România — Filiale la?i Institut ni rie Chimie * Pet ru Poni« institutul de Istorie si Arheologie »A. D. Xenopol lnstilutul Poli Ich oie Muzeul de Itorie Natu rata. Innsbruck (Autriche): Porst In ehe Bundesv ers uchsans tait Osterreichische hu man istische Gesellschaft htanbul (Turquie): Ayasofya Miizesi Mttdiirltlgilne Istanbul Arkcoloji Miizclcri Miiriiirlügü V aiser jdaafern (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfälzische Landesgewerbeanstait karisrii/ip (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Lehrstuhl Für Geologie 11 Technische Hochschule Natur w is sens eil a f Iii ehe r Vc rei n Kaiojuic.e {République Populaire do Pologne): Biblioteka Paiislwowej Wyzszej SzkoJy Muzycznej í>lask¡ Inatytnt Naukowy íi'íe/ (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Bibliothek des Instituts fiic Weltwirtschaft an der l 'niversitat Geograph ¡¡telles Institut der UniversitSt Instituí fur llrgcschichtc der Lr niversitat Uuiversitfits-Hibluitliek JTfep (URSS): CentraPnaja naufnaja biblioteka Akademik iiattk L'KKH Deržavna ord. TKZ respublikans'kíi biblioteka liRSR im, K.PR5 lastita! zoologii Akademii nauk URSR K la gen fu rt ( A u t rt t lie) r Lan desmuse a m k" eben ha vn {Danemark) ; Bolanisk Centralbibliotek Danmurks Institut for International UdvefcsUng af Videnskabeligc Publikatiuner Dansk Naturhistorisk Forenini Det Kongelige Danske Geogrnfiske Selskab Det Kongelige Danske Vtdenskabernes Selskab Det Kongelige Nordiskc Oldskrif t selskab Entoimrdogisk Forçai ng Mineralogisk Muséum LJmversitetets Pnrhistorîsk-Arkaeologiske Institut k ¡¡In (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Gcographisches Institut der Unïvcrsitât kiirtiiA: (République Populaire de Pologne): Biblioteka Kórnicka Koilce (République Socialiste Tchécoslovaque); Siátná vcdccká k ni ž ni ca V f diodos I oven s k é múzeum kraki/m (République Populaire de Pologne): histytut Botaniki Polskiej Akademii Nauk liislvtut Historii Kultury Materialncj Polskiej Akademii Nattk. Redakcra Sprawoxdan Archeotogicznvch Institut Historii Kultury Materialncj Polskiej Akademii Nauk, Zaklail Ftnogrufii Katedra Etaografii Slowian. Uniwcrsytet Jagicllotiski M u zen m Archeoloesczne Polska Akademia Nank Pnlskie Tovarzystwo Geologicznc Slownik ÏAciny âredniowiecznej m Pulsee Towarxyatw o (tlilosnikáw Historii i Zobylkâw Krakowa rowarzystwo MiloBHików Jezyka Polskicgo /.akluil Íídhruny Przyrody Polskiej Akademii Nank Zaklad Zoologii Syitcmaticznej Polskiej Akademii Nank k refeh! (République Fédérale de f Allemagne Occidentale): Geologiscbes Lan dosa m t Nordrh ei n- West fa le 11 Verein Linker Niederrhein K rozno n; Wistoku (République Populaire de Pologne): Milieu m La ('haux-de-Fonds (Suisse): Société Silice de Spéléologie Lciichingen {Bépuhltque Fédérale de l'Allemagne Occidentale): llöhlenforsehungsabteihmg des 111IV Laichigen a. V. Lausanne (Suisse) : Société Vaudoise d'Histoire et d'Archéologie Société Vaudoise (fes Sciences Naturelles Leeuroa rden ( Pays-Bas ) ; Fryske A kade m y Leiden (Pays-Bas); Hibliotlieek van h et Kamerlingh On nés Laboratorium lustituut Xoor Prehistoric der Rijksaiuvcrsiteit Koninklijlce Nedcrlnndsche Botanische Vereenigiug Iii fksmuseuiu van Nutuurlijke Historic Uijksmuseum van Oudheden Leipzig (République Démocratique Allemande); Deutsches Institut für Länderkunde Geographische Gesellschaft fier Deutschen Demokratischen Republik Institut für Vor- und Frühgeschichte der Kurl-Marx-Universitüt Sächsische Akademie der Wissenschaften l.eningrttd (URSS): Hihlinteka Akadcmii nauk SSSR ÑauÉnaja biblioteka im. M, Gor'kogo jiri l.eningradskom Gosu- darsivcnnom uni versi tete Vsesojuzttaja geolog i íes kaj a biblioteka Libérée (République Socialiste Tchécoslovaque): Severoceské museum Liège (Belgique) : Université de Liège Linz (Autriche): Christliche Kunstblätter Institut für Landeskunde von Oberösterreich t ) I j erös ter reichisch es La 11 des m u s e u m Stadtmuseum fJptoDxk-y Mikulái (République Socialiste Tchécoslovaque) : Múzeirm SI o venske ho krasu Lisboa (Portugal): Acadêmia das Ciencias die Lisboa Centro de Est ud os de Antropología Cultural Centro de Estudos Geográficos, r acaldada de Letras Musen e Laboratorio Mineralógico e Geológico, Eaculriade de Ciencias Musen e Laboratorio Zoológico e Antropológico, l aculdade de Ciencias Serviços Geológicos de Portugal Sociedade de Geografía (Ilj Lisboa Sociedad e Portuguesa de Ciencias Nal ura is Lódi (République Populaire de Pologne): Biblioteka Un i iversy tecku * hi sty tut Geograficiny Uniwersytety Lódzkiepo Muzeum Archeologiczne i Etnograliezne Polskic Towafíystwo Ludoznawcze Zaklad Arclieolngii Polski Instytutu Historii Kultury Material m j Pol skie j Akademii Nauk London (Grande-Bretagne): British Museum. Department of Printed Bonks British Museum. Natural History. Gcnrral Library Geologists' Association Institute of Archaeology. University of London J mint library oí the Sélleme and Roman Societies hi tutean Society of London London and Mttldlessex Archaeological Society Ministry of Technology National Central Library Royal Anthropological Institute Boyal Geographical Society Royal Socnely School of Slavonic and East European Studies Victoria & Albert Museum Louoain (Belgique): Centre International de Dialectologie Générule Institut de Géog raphie Lublin (République Populaire de Pologne): Bibltoteka Uniwersy tet ka K. U. L. Uniwersytet MaTii Curie-Sklodowskiej Land (Suède): Slaviska Tnstitutionen vid Lundb Universitet Uni vers! tetsbiblioieket /. ttjrem bourg (1, ii se m hou rg) : Bibliothèque Nationale Société di1« Naturalistes Luxembourgeois Vooo (URSS); Bibltoteka L'vivs'kogo geologiénogo tovarystva lustytut Êuspil'nyh nauk LDIT Instytut suspil'nyh nauk LDU, Vitldîl arlieologit Naucnata biblioteka L'vovskogo gosudarstveanogo universiteta i m. Iv. Fran ko Ljfùn (Francr): Documents Scientifiques Berliel Institut tic Géographie Société Linnéenne de Lyon Madrid (Espagne) : Centro de Estudios Hidrográficos Consejo So ¡te ri or de Investigaciones Científicas Deutsche» a re litio logis r bes Institut Instituto Español de Arqueología Ileal Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Peal Academia Española Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (République Démocratique Allemande); Kulturhistorisches Museum Matriz (République Fédérale de I"Allemagne Occidentale); Akademie der Wissenschajten ut¡d dcr Literatur Rômisch-germanischès Zen t ra! musen m Staatlíches Ami Fiir Y or- und Frühgeschichte ,tf incJteafer (Črti ude-Bretagne) : Manchester Gcographieal Society Marburg Lahu (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut fiir mitteleuropaische Volksforschung * Staatsbibliothçk dcr Shilling Preusstscher Knlturbesitz fTniversitats-Bibliothek Ynrgesehiehtliches Seminar (ter Universitat Westdeutsche Bibliot liek IÍ a rseille (F ra nce) : Bibliotéque de l'Université d'Aix-Marseilli Muséum d'Histoire Naturelle Martin (République Socialiste Tchécoslovaque): Matica Slovenská Slovenske národné múzCTtni Slovenske národné i nú zen m — Národopisuy odbor Martonoásár (République Populaire Hongroise): Magyar fu donné nyos Àkadéinîa MeiígBzdasági Knlaió Intézetc McJWÍnj (Italie): Université degli Studi )letz (France): Académie Nationale de Metz Milano fl tul ici: Centro Studio Terzo Mon do Isti tuto di Scictiza e Técnica dellc Costruziom. Politécnico I stil uto Lombardo, Accademia di Scíenze e Lettcrc Museo Cívico di Stori a Matura le Université Cattolica del Sacro Cuore Université degli Studi Minsk (URSS): Fundamental naja liildijateka imja Jakuba Kolasa Akademíi navuk BSSH Institut energetiki Akadçmii navuk BSSR Institut teplo- i massoóbmena Akademii navuk BSSR Misknlc (République Populaire Hongroise): Herman O lté Mázeum Mot! en a (Italie): Museo Civico Arclieologico Mans (Belgique) : Cercle Archéologique de Moni Montpellier {France): Laboratoire de Paléontologie Motkoa (UítSS): Fundamental naja biblioteka nbščest venu y h nauk im. V, P. Volgi 11 ti Akademii na.uk SSSR Gosudarstvennaga biblioteka SSSR imen: V. I. Lenina Cohoulursí ven naja publitnaja istnrièeskuja biblioteka RSFSR Gosudarstvennaja publican ja nauč uo-te h m češka j a biblioteka SSSIt Institut iskifii estestvozD&nijft ■ tejuiiki Akademii nauk SSSH Institut naucaoj informadi Akademii nauk SSSR VI ikrof allais tiieskaja laboratorija. Gcologiéeskij institut Akftdemii nauk SSSR Moskovski] institut liimiïeskogo masinoslrocnija Naucnaja biblioteka im. A. M, Gor'kogo Moskovskogo ¡ppsudar- Btvennogi) univcrsiteta Ysesojuznuja ¡Hisudorstvennujn bibliuteka innstrannoj literutnn ](ûnekm (République Fédérale de F Allemagne Occidentale); Kaycriselic Akademie der Wisscnschaftcii Bayerische biologiache Versuclisanslalt Bayerische Stnatssamlun; fUr Halâontologic und faistorische Geo-loflie Bayerisdïcs geologischte Laodesami institut fur Volkîkunde der Kommlssion fiir Bayerische Landes-gesehichte bci der Baye ris ch en Akademie dcr Wisscstschaften Institut fiir Vnr- und FrUhgeschiehte der Universttai Institut zor Erforsehung dcr FdSSR Seininar fiir baltische und slavische Phihdogie dcr liiiivcrsilàl Su il oste ii ro| i a ¡tesel ls c ha f t Siidost-Institut Zentralinstitut ftir Knnstgescliichte Z«u logis elle Staatssnmin I u a g: Viinster i. We*tfalen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) r l^indesmuseum fiir Naturkunde Seminar fiir Y or- und Frtihgcschichte \nney (France): Académie de Stanislas A unies (France) r Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de lu France A upoli (1 ta lie) : [stftuto cli Fitologia Slava Ietitnto di Paleontokigift dell'Università Sa ci c là Nationale di Scienzc, Lcttcrc cd Art! \i'uchâtel (Suisse): Société Keuchateloise des Sciences Naturelles \rmrustle u[kiii Ttfne (Grande-Bretagne): The Uuivcrsity Library \ice (France): Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes yijmegen [Pays-Bas): l Jn i v ersi tei ts b i hl iotheek \itrn-IIrad (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeologîckf ûstav Sloyenské akadémic vied Nottingharn (Grande-Bretagne): Impartaient of Geulngy, The Lui vers ity Niirnberg (République Fédérale de ['Allemagne Occidentale): Germamsches National-Muséum Wirtscliafts- Uûd Sozialgeogr&phisches Institut dcr Friedrich -A1 o x a 11 der-F a i vc rsi tat 2W Syíregyházi (République Populaire Hongrois«): Jósa A udrás Mózeutn Oit i ru s (Portugal) ; (entro de Estados de Etnología Peninsular T Kslaçâo Agronómica Nacional Offenbneh (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliotliek des Dentsehcn Weiterdicnstes Ohmouc (République Socialiste Tchécoslovaque): I listoTu ky ústav Vvsoké skoly pedagogické K ¡i ledra historie Université Palackého Knihovní stïedisko fiîosofické fukulty University Fatackého Stútní vërîeckâ kiiihovna lîstfedni kniliovnu pKrodovëdecké faknlty Untvereiiy Palackélm YI a sti ved n y ú s ta y Oltrlyn (République Populaire de Pologne): Muzeum Mazurakie vr Olsztynie O paon (République Soriuliste Tchécoslovaque): Slezskc muséum Shvsky ústav — Ceskoslovenskti akademie *Pd Orndi'ti (République Smialiste de Ro......mie}; * Instituto! Pédagogie Oitio (Norvège): Minerélogisk-geologisk Muséum \f i rs k Folkerauseu 111 * Univcrsitctsbibliotekcí i Oslo 1 foiversitetets OîdsaksinnÛtig Ooh'tio (Espagne): " Instituto de Geología Aplicada. Facultad de Ciencias O.v for rl (Grande-Bretagne) : Ashtnolean Muséum Bodleian Library Ta y I or Institution P&tUtoa (Italie): A cea demi a Pat a vina di Se i en/e. Le t tere ed AtIí istituto iii Antropología Istitutii di Filología Slava í sti tuto di Geografía dcirUniversità I sti luto di Geología deirUniversità Siiprinteiidenza aile Antiehiti delle Venez ie Tradizioni Paltrmo (Italie): Accademia di Scienze. Le Itere ed Alt i l'oiidu/ioue xïgnazio MorminO* de! BallCO di Sicilia /'¿implona (Espagne): Museo de Navarra PardubsÜM (République Socialiste Tchécoslovaque): V y cl 11 «'loi es ké in 11 s eu m Pari« (France); Académie des Inscriptions et Belles-lettres Académie des Sciences Annales de l'Université de Parie à la Sorbonne 14 — Lftú|:¡H < 2W Association de Géographes Français Bibliothèque Nationale * Centre de Doctement h tion sur l'U.TLS.S, et les Paya Slaves Centre d'Études Awhéolopqnes de la Méditerranée Occidentale. Institut d'Art et d'Archéologie île l'Université de l'nris Centre d'Études Pré et Protnhisteriques. École fies Hantes Ivtndes Centre National de la Recherche Scientifique, Centre de Documentation * Centre National de la Recherche Scientifique, Centre de Docu- mentation — Science Humaines Comité National Freaçais de Géodésie ci de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Études Slaves Institut de Géographie I. ahora toi rc de Géologie de la Sorbonne Laboratoire de Micro paléontologie de l'Université * Musée Nationale des Arts et Traditions Populaires Muséum National d'Histoire Naturelle Société ( ico logique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodésîqac et Géophysique Internationale l'arma (Italie): * [•'acioltà di Medicina e ChiruTffia delTUniversiti l'ait (Fiance): * Société Nationale des Pétroles d'Aquitaine Pauia (Italie); Atbenaeum fstituto ili Geología déli t nivcrsità Sotie ta Pnvese di StoTin Patria Péc« (République Populaire Hongroise): Dunántáli Fiidományos Intérêt KOnyvtára janus Pannonius Miizcnm Plia (Italie): fstituto di Antropología e Paleontología L'mann delFUniversità Société 1 os tan a di Seicnzc Naturali Studi Classici c OrientalL Uni versità di Pisa Ploodio {République Populaire de Bulgarie): Xaroden arheoloeiSeskî muzej Visa pedagogiêtski institut po prirodiunutcmniiceskite naoki Pontevedra (Espagne) : Museo de Pontevedra Pârto (Portugal) : Faculdade de Ciencias Pottdmn-B&belsberg (République Démocratique Allemande): Mcseum fur Ur- untl FrtMigeschichte Poznan (République Populaire de Pologne); BiMoteke Gtówna Üniwersytetu i m. Adama Mickicwiicta lus t y tut Zachodni Katedra Archeologii Pradzieiowej i WczesuoÈredmowieeznej. Uoi- wersytet im, Adama Mickiewicza Katedra Etnografü Uniwersyteto Adama Mickiewicza \í il ze il m A rciieq In gi c zne Poznaûskie Towarzystwo i'rzvjaciól Nauk l'rzeglîid An t ropo logiez n y. Univers y Ici Przyroda Pulski Zachodniej* Studia Logicat Praha {République Socialiste Tchecos lin «(pie) : Ardieologicky iistav Ceskosluveuské akademie vëd Archivai sprava Ccskoslo venska s [mlečnost entomûlftgickâ Ces k iisln venski* a kade in i e v éd Ces k usl o vea s1 ' 1 " " J Filosofická t. Geofysikální ú stav Ces k «slovenske iikadeiuic ved llisloricky ústav Ceskoslovenské ukailcrnie ved Kabinet pro studia reckú, rímská u latinska Ceskoslovenské uka-de uñe ved Katedra cîkCmie a zkoušeni po ira vin vyaokr škuly themisko-tc-ctmologické K atoil ra ekoiiamické n regiouúlni geograf ie na prírodoviídeckc íakulté University Karlov y k rasová sckee Pfîrodovëiieckeho s boru Spiilečiiosti Nú rodu i ho iiiusea Labora tory of Hydiohiology — Department of Water Technohigi Ma leiiiai icky iistav Ceskoslovenské a ka demie vëd Národni muse u in Narodni muséum — Eu tomo logi t ké oddelčni Paniátnik narodního písctnuictvi na StrahovČ Publikačni komisï. Pri rodo včdeckd fakïiltn University Karlovy — biologie Slovanska knihovnu Spnfu — spojene potlniky pro zdravotnickou vylobu Université! ni k ni hov nu Ustav dej in sacialistickych zcini Československi akademie vëd Iistav jaiiykiî a literatur Ceskoslovenské akademie vEd * l.stav pro českou literaturu Ces kosi o ve us ko u k a de mie Ved Üstav pro jaz y k čes k y Üstav pro theorii a dfjiny umèni Ceskofllovenské akademie \ rd Üstav ruskcho jazvka a lileratury. Uni ver sita Karlova Üstredí vëiieckyh, teehnw kyb a ekonomiekyh informad list red ni urchiv Ceskoslovenské akademie ved üstfedmi úst&v geolog icky Zakladu i kuihovna Ceskoslovenské akademie ved Prühonice U Prahff (République S oc ia i i ste Teh ¿eosl ov a qué) : Botanicky ústav Ces kos love a ske akademie véd Rcgvfiubtirg {République Fédérale tic l'Allemagne Occidentale): Muséum der S ta d t Regen sburg Senne» (France): OGAM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjaoik (Islande): llidli isk'iizka fornleifafjelag Vtsindaféláí islendinga Department Riga (URSS) ; Latrijaa PSR Zinntnu Akadfimija Romji (Italic): Accademia Nazionale ded Lineei Accademia Polacéa de! le Seienze Belgisch Historisch InsUtuut te Rome Bibtioteca di Archeologia c Storia dell'Artc British Sehool a( Rome Cireolo Speleologico Romano Consiglio Nationale delle Ricerehe l.u Ricerca Seiendfica licole Française de Rome Institution Romanum Ftnlanrtfae Istitnto di Archeologia deirUniversità Islitulo di Fitologia Sluvu deirUniversità Istitüto tli Geotogia c Pnleontulogia deïTUntversitù Islitulo di Stuili Romani * Istituto Superinre di Sanitä M^iisen Nationale Preistorico cd Entogrntico Luigi Pigorlni Servizio Geologien d'Jtalia Kncietà Geografiea Italiana Société Geologjt'ö Ilui in !m R orna (Saint-Siège): Pontiticia Accademia Romana di Archeologia Rottack (République Démocratîqœ Allemande): Uni versitalsbibliothck Konereto (Italie): Accademia degli Agiati di Scicnze, Letiere ed Arti Saarbrücken (République Fédéra le de l'Al I e n i a g 11 e Oec i den taie) : Geographisches Institut drr Universität di s Saariandes Institut fur Vor- uni] Fridi geschieh le der Universität des Sani landes Universität des Saarlandes .S a lu m a nca (Espagne) : Semin&rio de Arqueologia. Facultad de Filosnfiu y I.et rus Univcrsidad de Salamanca S'un 1/iniato (1 ta Iie) : Accademia degli Euteleti Sarcelles (France): Société Scientifique ftevccnk" Mare (République Socialiste de Roumanie): Muzeul de Isturie Saoignano sul Rubicone (Italie): Rubironia Accademia doi Filopatridi Schaffhausen (Suisse) : Na tu rforsch e ni I c Gesellschaft Schleswig (République Fédérale de FAllemagne Occidentale): Si Ideswig-Hnlsteinisches Landesmuseum fiir Vor- und Friilt geschiehte Schwäbisch Hall (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Historischer Verein liir Wtirttembergisch Franken Schwerin (République Démocratique Allemande): Muséum Fiir Ur- unit Frtthgeschichti1 Seckau hei knittelfeld (Autriche): Ahtei Set Ile (G ra n de- lî re l a gu e) : fl ri tis h Spel eo log i cal Association Seuil in (Espagne) : Musco Arqueolôgieo Provincial Sibiu (République Socialiste de Roumanie): Muzeul Brukcuthal Siebeldingen (République Fédérale l'Allemagne Occidentale): Yitis Sien a (Italie): Accadexni« Musicale Chigiuna Sini-Niklaas-ïf'aa* (Belgique) : Oudlieidkundige Kring van Waasbiud .S'imcu.iû (Hatie): Soeietà Siracusana d i Stori a Pairia Sofija (République Populaire de Bulgarie): Akademija lia scrskoslopanskife nauki BDigarska akademija na uaukite Bùlgarskp istorieesko družestvo Centralna biblioteka pri VisSite tehnïèeski instituti Narodna biblioteka t K i ril t Metodi j < Sofijski université t. Biidiotekata Visi ikonomičeski institut -KnrJ Marks; Sopron (République Populaire Hongroise): Liszt Ferenc Muzcum Speyer a. lih. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfalzische Lan desbibtiothek S ta mm ger {Nor vè ge) : Stavanger Muséum Stockholm (Suède) : Department ol Physieal Geography. Umversîty of Stockholm Kungl. Biblioteket KungL Vetenskapsakademiens Bibliotek Kiingl, Vitterhets Historié ocli Antikvitctsakadeniieiis Bibliotek Staviska Instituttonen S ira sbo u rg (France): Laboratoire de l'Institut de Géographie de l'Université Stuttgart t République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut fiir Auslandsbeztehungcn Staatliches Muséum fiir Nalurkunde Veréin Tur valerlandischc Nalurkunde in Wurttemberg Wtt r t tein bergi sel i es Lan desmuseum Stuttgart — Hohenhelm (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) î Gesel Ischaft Fiir Agraigesehichte Szc/.eci(t (République Populaire de Poldgne); Muzeœn Pomorza Zachodniego Sxcged (République Populaire Hongroise): Jôzscf Attila Tudomânyegyeteiii FBldrajfïî Intézct Mitra Ferenc Miizeuui Székegfehéruâr (République Populàire Hongroise): Jstvitii kirûly Mûzeum Szomba t h elj) (R épub I ique Populaire 1 long roi se) : Vas Megyei MuzeUmok Talence [France): Institut: île Géologie du Bassin d'Aquitaine. Faculté des Sciences de Bardeaux Tallinn (URSS): Eesti NSV l'eu d ii Eté Akadeemia Kcskraamatukogu 1 "araseo n-su r-A riège (France): Société Préhistorique de l'A riège Tarrugona (Espagne): Resi Sociedad Arqueolégica Tarraconenae Tatr&riské Lamnica (République Socialiste Tchécoslovaque): S pravu l atranského iidrodného parku Texel (Pays-Ras): Ncderlands Instituât v no t Onderzoek der Zee Thesgu lonike ( G rèec) : Ari&tuteleion Panepistëraion rhcssalonikës Tth&ny (République Populaire Hongroise): Magyar Tudoniûnyos Akadéniia Biolôgiui kulatôiotézete Timifoura (République Socialiste de Roumanie) : Acadeiilia Republiuii Socialiste Românin ■ Haza de cercctûrj Stiintificc Universitatea din Tiitiiçaara Tirana (République Populaire d'Albanie): Biblioteka e Lnivcrsitetit ï 'orxkaon ( Dane mark) ; Fit ru vu Frôdliskaparfelag Toruti (République Populaire de Pologne): Biblioteka GJôwiia Uniwersyictu Miku laja Kopernika MuzCum Etnograficzne Miizeum Okregowc w Torunîu polskie Towarzystwo Filozoficzne, Zaklad Logiki. Uniwersyiet Towarzystwo lioukowe Toulon (France): Académie du Var Toulaute (Irance): Bibliothèque 1 niversi taire * Re™e Géographique des Pyrénées et du Sud-Ouest Société d'Histoire Naturelle île Toulouse Société Méridionale de Spéologie et de Préhistoire Trento (Italie); Museo Tridentïno di Scienzc Naturali trier (République Fédérale de 1"Allemagne Occidentale): Rlieinisches I .aiidcsiiiuseum Trieste (Italie) t Ci vie i Musei di Sturia ed Ane Gruppo Grotte Carlo Debeljak Isti tuto di Geografía dcll'Uoiversità I si i i Li tu Ji Geolojni delili ni versitü Intitulo ed Orto Botánico deÜ'Univeraiíá Museo Cívico di Storni Naturale S ocio Iii Adriatiea di Seien z.e Società Alpina delle G i o lie Trieste* Univers! t à deglí Studi di Trieste * Trn n 110 (No r vège) : (Votoso Museum Trandhettn (Nor vège) : Det Kougeligc Norskc Videnskabers Selskahs BibliuUket Tübingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Internationale Zeitschrîfieaschau fur Bibel Wissenschaft und Grenzt gebiete rurJfcu (Finlande): Abo Akademis Bibliotek * I tirurt Ytiopiston Kaosatieteen Laitos Fit run Yliupistou kirjasto I il rn o v (République Socialiste Tchécoslovaque): Vyjîkumny Ustav monokrystalâ Tutzing bei München (République Fédérale de l'Allemagne Dccideo-tole): Museo in Georg Frey ['tifne (Italie): Aceademia di Scienze. Lettere ed A rt i * Circolo S pel oí) log i co cd Idrologico Fr i ubi i io Deputazioae di Storia Patria pet il Friuli Matajuri * Museo Friulano dt Storíü Naturale Società Alpina Friulana Società Filológica Friulana >G, I. Ascoli Umeâ (Suède): Ve ie o s ka p I i g a b iblioteket ¡ ppsaia (Suède) : L¡ ni ve rs i tet sb i bl i ote ke t I iithir, (Licchtenstein): Historisober Verein Iiir das Fürstentum Liechtenstein I u teil ein (Espagne) : Servicio de Investigación Prehistórica Tárese tí t alie): Centro di Studi Preist o ri ci e Areheologiei l tirna [République Populaire de Bulgarie): Naroden arlieologiéeski nmzej I eliko Tùrnona (République Pooulnire de Bulgarie): Visš pedage^iéeski institut ïBratja Ki ril L Met odi j < Venezia (I t alle): Biblloteca Querini Stain piilia Isti tu m Veneto di Scienze, Lettere ed A rti Museo Civico di Storia Naturale Verona (Italie); Aecademla di Agrieoitura. Seien ze c Fettere Museo Civico di Storia Naturale I exzprem (Rijtublique Populairc Hongroise): Veszprem. Megye Muzeumi Igazgatfadga [ icenxa (Italic): Centro Internationale di Studi di Architettura »Andrea Pidladio V Illach (Au tri che): * Museum der Stadt Vil lach i illlili» (L'ltSS): Fietuvos TSR Moksla A kade m i a H'jirslflnJÄ (ilepuhlique Populaiie de Pologne): Biblioteka Uiiiwcrsytecka InSiytut Batkni Literaekih Polskiej Akadcuiii Nauk Iiistytul Biologii ÖbSwiadezalaej im. M, Nenckiego Potekiej Akademii Nauk fusty tu L Chemii Fizycznej Polskiej Akadeuiii Naufc tnstytut Filozofij j Socjnlogü Polskiej Akudemii Nauk Instytut Geogiafii Polskiej Akademii Nauk lusty tut liistorii Kultury Materialne! Polskiej Akademii Nauk laity tu t Historyczny Ftniwersytetu Wars/a wskiego Instytiit Na a k Prawn veh Polskiej Akademii Mau k ins ty tu i Podstawowych Problemov Technik i. Politechnika lusty tu t Sztiiki Ptdskiej Akademii Nauk lusty tut Zuologiczny Polskiej Akademii Nauk Muaeum Na redo we w Warszawie Muieum Ziem i Polskiej Akademii Nauk * Osrodek Baduii Naukowycli Oäodek Dukomentacji i Informacji Nankowej Polskiej Akademii Nauk Pans t wo we M uzeuni A reheologiczne Polska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Areheologiczna Palikie Towarzystwo Turistycziio-krajoznuwcze Seininarhim Slawistyczue. Uniwersytet Warszawski Zaklad Historiä Stosunkdw Pobko-Badzieckich Polskiej Akademii Nauk /uklad Nan k peologiCKoyh Poiskiej Akudemii Nauk Zaklad Parazytologii Polskiej Akademij Nauk Zaklad Sinu ianoznawstwa Polskiej Akademii Nauk fFe/mar (RepuMjtnie D^mocratique Allcmunde): Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens IV eis j Au i riebe): Museal verein Wels Wien (Autriche): Anthropologische Gesellschaft Bimdesdenkmatamt Geographisches Institut dar Hochschule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt. Geologisches Institut der Universität Geologisch» Gesellschaft in Wien Institut für osteuropäische Geschichte und Südes tlors eh nag der Universität Institut für Slaviselie Philologie und Altertumskunde Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität KunsthistariSches Institut der Universität Museen der Stadt Wien Naturhistorisches Museum Niederosterjreicti¡sehe Landealnblinthek österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichische geographische Gesellschaft Österreichische Nationalbibliothek österreichisches Archäologisches Institut der Universität i Ister reichisches Museum für angewandte Kunst Österreich ischcs Ost- und Südosten ropa-instibit Speläologisches Institut Verband österreichischer Höhlenforscher Zu o! og iseli - bot a u isehe Gesellschaft Wiesbaden (Rcpublique ledernle de l'Alleinagiie Occidentalc): Ilessiches Landesamt für Badenforschunp Wraclaio (lic publique Populaire de P otogne); Biblioteka Uniwersytecka katedra Arthcologii Polski Uni wcrsytehi Wroctawskiego im. Ro- lestawü Biemta Muzeum Archeologiczne — Rcdakeja Silcsia Antiqua Mu/cum Iitnograficzue Potskie ru wamst wo Entomologicznc Polskie Towarzystwo t.udöznawcze Pnlskic Tnwarzystwo Zoologiczne Wrnclawskie Töwarzystwo Mitnsniköw Tiistnrii Wrociawskie TowarzyStwo Nattkowe Znktad Antropologii Polskie i Akadcmii Nauk Zaktnd Archeolosü fStaska. Instytut Historii Knltiirv Matcrialnej Polskicj Akadcmii Nauk Zoklad Narodowy im. Omolifiskii h Pölskiej Akadcmii Nauk Würzburg (Ripublique Fidirale de rAllem&gne Oecidentale): Geographisches Institut der Universität Würzbnrg Uni versitäk-btbliothek Zürich (Snissc): Bibliothek der Eidgenössischen Technischen Hochschule Geobotanik dies Forschungsinstitut Rubel Naturforschern!c Gesellschaft Schweizerisches I .uiulesinuseu in AMERIKA — AMÉRIQUE Alban y (itnts-Unis) : New York State Library Albiif/uerque (États-Unis) : Zinunerman Librury. University of New Mexico Amherst (États-Unis) : * f i ii i vers i ty of Massachusetts Library j4ihi Arbor (États-Unis); University of Michigan Library Antofagasta (Chill): Departamento de Arqueología y Museo. Universidad de ('bile Universidad de! Nor le A au il ción (Pa ra g itay ) : * M aseo Etnográfico i And réx Barbero t Baltimore (États-Unis) : Johns Hopkins University Library Uatim Rou go (ft tats -Un is): I oiiisiana State University Library Helo Horizonte (Brésil): Bolet ¡m Mineiro de Geografía Berhele y (États-Unis) : I. niversity of California General Library fíethesda (États-Unis) : National Library of Medicine Bogotá (Colombie) : Academia Colombiana Academia Colombiana de Historia Academia Colombiana do Investigación y Cultura Centro de Investigaciones Lingüisticas y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Sociedad Geográfica de Colombia Boulder (États-Unis): University of Colorado Libraries Brasilia (Brésil): Universidade de Brasilia. Biblioteca Central Buearamanga (Colombie) : Facultad île ingeniería: de petróleos Universidad Industrinl de Santander Buenos Aires (Argentine) r Academia Argentina de Letras Museo Etnográfico Soci edad Científica Argentina Cali (Colombie) : Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas Carnb rid ge (Ét a l s - Un is ) : Museum of Comparative Zoology at Harvard College Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University Slavic Division — Harvard College Library Caracas (Yene r. \ i fl la ) ; Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Escuda de Biología Instituto Venezolano de investiga ci ones Científicas Sociedad Venezolaua de Ctencias S al u rules * Sociedad Vénézolan« de Espeleologia Castro \ ¡¡Hey (États-Unis): Cave Research Associates Chicago (Étate-Unis): * Field Museum of Natural History (ohn Crcrar Library University of Chicago Library Cincinnati (États-Unis): Association of American Geographers Depository. University uf Cincinnati University of Cincinnati Library Ciurfad Unioer sit aria (Costa Rica): Bibliotcca tic la Univeraidad de Costa Rica Clouter (États-Unis): National Speleological Society Columbia (Étnts-Luis); University of Missuri Library Col h m bus (Étais -U ni s) : Ohio State Museum Ohio State University Libraries Curftifra (Brésil): I nstitntii de Geologia. Un.ivereidade do Parané Universidade do Parana Denver (États-Unis): I in it ci) States Geological Survey Detroit (États-Unis); Wayne State University General Library East Laming (Êtats-Uuia) : Michigan State University Library (it) in esDille (Éta ts -U n i s ) : Department of Mathematics - University of Ploritla Habana (Cuba); 4 Btblioteca Centrul Ruben Martinez Till en a . Universidad de la Ha h aim Bibliotecu National »José Murtii Centra de I nvestigacioncs Pcsqueras Direction National de Zooltigicos y Araarios de Cuba Institute tic biologia. Academia tic Cifitcias dc Cuba fwstitUtO NsiClOUal dc Cull lira * Ministerio de Mineria. Combustibles y Melaiurgia Musro Antrojmlôgico Montané. Lniversid&d tie la Habana Houston (États-Unis): I lie f'ondreu Library Zndtanapoti* (États-Unis) : lurfiana State Library Irwin Library — Butler University Ithara (États-Unis): Albert R. Mann Library Cornel! University Library Kan gais City (Éiatí-Unia) : Linda liait Library ■ American Academy of Arts and Sciences Kingston (Jamaïque): Geological Survey Department La Jolla (États-Unis): University of California Library La kt'mo txl (États-Unis) : Cleveland Grotto National Speleological Society La 1'tiita (Argentine) : Facultad de Ingeniería Instituto de BEËIiografia Laramie {États-Unis) : University of Wyoming Library I.a Serena (Chili): Museo Arqueológico Lamrenee (États-Unis): University of Kansas Libraries htfou (Chili): Instituto Científico de Lchu Lexington (États-Unis): University of Kentucky Libraries Lima (Pérou): Biblioteca de la Facultad de Ciencias. Universidad National Mayor de San Marcos Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima Los Angeles (États-Unis): llancoek Library of Biology and Oceanography. University ni Southern California Linguistic Society of America. University of California Southwest Museum University Research Library Madison (États-Unis) : The Slavic and East European journal. University of Wisconsin .Varacay (Venezuela): * Instituto de Antropología e Historia del Estado A ragua Mendoxíi (Argentine): Instituto de Arqueología y Etnología. Facultad de Filosofía y Letras Instituto de Geografía. Facultad de Filosofía y Letras Metilo Park (États-Unis): United States Geological Survey México, D, F. (Mexique): Comisión de Historia del Instituto Pannmericano de Geografía e Historia * Universidad de lus Americas Montevideo (Uruguay): Museo Histórico Nacional Museo Nacional de Historia Natural if on treu l (Canada); Cnnadiun Slavie Studie* Morgantonm (États-Unis) : Southern Appalachian Botanicol Club. West Virginia University Natat (Brésil): Universidad« do Rio Grande do Nor te Nero Htwen (États-Unis) : laie University Library Sern York (États-Unis): American Geographical Society Anteneaji Museum of Natural History Columbia University in thc City of N'en York Department of Slavie l .uiiguagCK. Columbia Lniversity l'Iie New Vork Ar a dein y of Sciences l in New York Publie I ibrary Rockfeller Foundation Studla Slovenica L'krainiau Museum UYAN Ottnimi (Canada): (¿eographical Braneb. Department of Mines and Technical Snrveys National Research Council f'h ttadelphia ( É t a t s -U ni h > : Academy of Natural Sciences of Philadelphia I lie Franklin Institute Library University Museum Van Pelt Library. University of Pennsylvania PHUhurgh (États-Unis) ; Carnegie Museum Library llillnim; Liliriiry- University of Pittshnrgh l't/rt-au-Prince (Haïti): Institut Français d'Haïti t'nrl-tif-Spuin (Trinité et Tobago): Royal Victoria Institute Museum J'tin cet on (États-Unis); American Journal of Aicheology Québec (Canada): Université lavai Quito (Écuador); Musco Et nografieo de la Universidad Central * Bihliotcca (.entrai de la Universidad Central h' esiit eiteia IA rge u 1 i ne) : Universidad National dcL Nordeste Kiii de Janeiro (Brésil): A ta dein la Brasileira tle CiÊncias ßiblioteca Central da Universidade Fédéral Biblioteca do Conseillé Nacional de Geografia Biblioteca do Scrviço Flores t al Ccntro de l'csquisHs de GeOgraFia do Brasil. Faeuldadc Nacional de Filotofia Rohnerí i'ark- (í:tab-Unis); Sonoma State College Sun Fmncittso (fttats-Unis) : * fali foro hi Academy of Sciences Library 5a n Sa I vador ( Sal v a do r) : Museo Naciooal David J. Guzman-: Santa Barbara (Êtats-Uais): Historical Abstracts. American Bibliographical Center S mitin ¿/i (Chili) : Biblioteca Central de la Universidad de Chile Instituto de Biología ..Juan Voet, Universidad de Chile Instituto de Gengr&fia, Facultad de Filosofía y Educación Museo National ele Historia Natural Sao Paúl/i [Brésil}: * Aseociaçâo dos Geógrafos Brasik-iros. Seçâo Regional de Sao Paulo Departamento de Zoología da Secretaria da Agricultura Departamento do Arquivo do Estado Faculdade do Filosofía, Ciencias e Letras da llniversidade Masen Faillis to Seal i Ir (États-Unis) : University of Washington Library St. Andrew* (Canada): Fisheries Research Board of Canada. Biological Siaiion Toronto (Canada): The Classical Association uf Canada Slovenian School UniyeTsity of Toronto, Department of information T ru jilt o (Pérou): instituto Libertador Bamón Castilla y Centro Bollvariaiio del Peni Tuxtla Gutiérrez (Mexique): Instituto de Ciencias y Artes de Chiapas / 'niuertiiij (États-Unis) : Geological Survey of Alabama Utbana (États-Unis): University of Illinois Library Vancouver (Canada): University of British Columbia Library Vedado — 1 Jaban a (Cuba) : Colegio Nacional de Ciencias Veterinarias. Centro de Información I nternacionnl Instituto Cubano de Recursos Minerales IF a sAíng Ion {t ats- Un is) : American Me teoTologi cu 1 Soi : i et > Library uf Congress National Academy of Sciences. Library National Bureau of Standards Slovenian Studies Circle Smithsonian Institution United States Geological Survey AZljA - ASIE Alma-Ata (URSS) : Institut energctiki. Kti*uk SSR Cylyra Aiademijasy kazak SSR Gylym Aksdeiflijasy Obiastoaja bihliotcka Ankara (Turquie): Ingilisi A rkeoloji Enstititsii Turk Dil Kurumu Tttrk Tarih Kurumu Asgabat (URSS): I urkmcrustun SSII Ylymlar AkademijaSy Baghdad (Irak); Faculty of Medicine Iraq Academy Iraq Museum Library Iraq Natural History Museum. University ot Baghdad University of Baghdad. Central Library Baku (URSS): Az.irbajcan SSR El ml or Akademijasy Bangalore (tnde)i Indian Academy of Sciences Indian Institute ■ iT Science Beirui (Liban): * Palestine Liberation Organisation Research Center Calcutta (Inde): Asiatic Society National Institute of Sciences oF India Zoological Survey ot India Dmanbe (URSS): Akademijid Fanhoi HSS Tod/.ikiston Erevm (URSS): Gitoutiijminncri Akademia Frunze (URSS): Kyrgyz SSR Ilimder Akademijasy Fttjisama (Japon): Tensor Satiety Fukuoka (Japon): KyâahS Daigakn Ri-Gakubu Haifa (Israel) : Israel Institute or technology Hiroshima (Japon): Hiroshima Botanical Club. Hiroshima University Hué (Viêt-nam) : Laboratoire de Géologie. Faculté des Sciences Irkutsk (URSS): Nauinaja bililiotcka pri Iikutskom GosudarsLvenntuti uni vers itetfi Jerusalem (Israël): L'Académie Israélienne des Sciences et des Lettres Department of Antiquities I lie Historical Society of Israel. University The Jewish National anil University Library Karachi (Pakistan); Iqbal Academy Karachi University Library Kadik (Liban): Universitc Saint-Esprit Kyoto (Japon); (icological A Mineralogical Institute. Faculty of Science I'liytagcographicai Society, Faculty of Science Research Institute for Humanistic Studies t. a In j re (P akis ta it): Pakistan Association for the Advancement nf Science Madras (lnde): Academy of Tamil Culture Government Museum Motul (Irak); College of Medicine Nagoffa i Japon): NüUzati University Library !Vara (Japon): Te/ukayama University Library \icoxia (Cyprus): Department of Antiquities Ktnircia Kypriakfin Spiidou " Greek Philological Association of Cyprus Stasinost ()itu (Japon): Faculty dtducation Facitlte des Seicnccs et des Arts Pilmd (Intie): Ha ¡asthan Academy of Sciences laSkent (URSS): Akademija ttatilc twbekskoj SSR Tbilisi (URSS): Ccntrarnaja aancnaja hibliuteka Akadeinii uattk Gruziuskoj SSI! I btUsskij matematiceskii instittit im. A, M. Razmadze Akadcmii nnuk Gruztnsksj SSR Vyiialiternyj centr Akatlemii natik Gruztnskoj SSR Tokuu (Japan): Anthropological Society of Nippon. Faculty of Science Chemical Society of Japan * Faculty of Science. University of Tokyo Geographical Survey Institute kobavasi Institute of Physical Research National Science Museum I dttipur (Inde): I mvcrsity of Uilaipur Yokohama (Japon): Department of Mathematics. Yokohama City University * Kanagawa Prefectural Must...... ÀFRIKÀ — AFRIQUE Abidjan (Côté d'Ivoire): Bibliothèque Nationale Accra (Ghana}: Ghana Academy of Sciences Alger (Algérie) : Centre de Recherches Anthropologiques, Préhistoriques et Ethnographiques Service des Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord. Université d'Alger Btoemfontein (République Sud-Africaine) : Nasionate Muséum Bukaoti (République Démocratique du Congo): lus til lit pour 1h Recherche Scientifique en Afrique Centrale Cairo (République Arabe Unie): Egyptian Academy of Sciences Institut d'Kgypte National Information and Documentation Centre Constantin? (Algérie): Société Archéologique Dukar (SénégaI) : Institut Fondamental d'Afrique Noire Université de Dakar, Faculté des Sciences Durban (République Sud-Africain*): Durban Muséum and Art Gallery Giza (République Arabe Unie): Cairo Univcrsity Library /bat/an (Nigeria): Ibadan Univcrsity Librar % Jinja (Uganda) : East A frican F res] ni a ter Fis he ri es Research Organisation Khartoum (Soudan) ; Ccological Survey Department Kiiale (Kenya): rhe Stoncham Muséum and Research Centre Lagos (Nigeria): iNigeriat Magazine Lioingstone (Zambie) ; Liviugstonc Muséum Lourenço Marques (Mozambique): instituto de Investiga ça o Científica de Moçambique Laboratorio de Botánica dos Kstudoo Gérais Univecsitários de Moçambique Sociedade de Estudos de Moçauibiqne Nairobi (Kenya): East Africa Natural History Society O ua g ado ugou (1 la u te- Vol ta) : Centre Voltaïquc de Recherche Scientifique Ci — Lttppia 225 Porto Nooo (Dahomey): Institut de Recherche Appliquées du Dahomey Pretoria (République Sud-Africaine!: !>ii? Suid-Afrrkaaiise Akademié vir Wetenskap en lût lis Transvaal Muséum Rub.it (Maroc): Bulletin drArchéologie Marocaine Pat u lie des Lettres Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc ,Saint Louis (Sénégal): Centre de KeeheTches et île Documentation Vauanarine (Madagascar!: Institut de Recherche Scientifique de Madagascar Tunis (Tunisie) : * Société des Sciences Naturelles de Tunisie Université de I unis ÀVSTRALIJA, INDONKZIJA IN OCEANIJA -AUSTRALIE. INDONÉSIE ET OCÉANÏE A.uc kl an d (Nouvelle-Zélande) : * University o[ Auckland Bagnio City (Philippines): Saint Louis University Library Bandung (Indonésie): Koninklijke Natiiurkinidige \rreenigiiig in Indonésie Brisbane (Australie): Royal Society of Queensland * University of Queensland Broadroay (Australie) ; Australian Speleological Federation Sydney Speleological Society Clayton (Australie): Montixh University Library Dja kar ta (Indon és i e) : Dinas Ptirbakala. Rcpublik Indonesia Tlobart (Australie): Royal Society of Tasmania llojtolulu (États-Unis): University of Hawaii Library Jogjakarta (I ndouésie): Faculty of Geography. Gad jail Matin University k'tt chin g (Sarawak): Sarawak Museum Lake Tekapo (Nouvelle-Zélande): Mount John University Observatory Melbourne (Australie): Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria Net! hi nils (Australic): University of "Western Australia Perth (Auslralie): * The Western Australian Speleological Group Sydney (Australie): Nicholson Moseum of Antiquities Sydney University Speleological Society Wellington (Nouvelle-Zelande}: Royal Society of New Zealand Victoria University of Wellington VSEBINA t. Organizacija Predsedstvo 7 Vodilni uslužbenci uprave akademije ......,,, 8 Uprava institutov in komisij..........................i! II. Člani Častna, člana.........17 Redni in dopisni Člani...............17 Novi člani....................29 Razred za zgodovinske in družbene vede Jože Goričar.................35 Branislav Djurdjev...............37 Razred s.a biološke in literarne vede Stanko Škerlj................. Frank Wollmail................-ti Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede Robert Blinc 42 Peter Gosnr , . . ........... ... 45 f-ujo Suklje.......................4" Razred za prirodoslovnc in medicinske vedo Franc Čelesnik.................4!) Maks Wraber . , . ..............t! Razred za umetnosti Gustav Krklec.................'16 Desanka MaksimoviČ..............37 Edvard Ravnikar................ Umrli člani .,........,...,..,.. 67 Robert Neubauer ................74 Ol h «i »r Kühn.................78 frank ^olininn................fit lil. Poročila o