Ljubljana, 14. novembra 1940 Kakor dobljeno, tako izgub ljeno, Slovenski pregovor NAROČNINA .*/* leta 20 din, 1h leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov, v Ameriki 2'/a dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enoštolpčna petitna vrsta ali njen . prostor ...(višina. 3 ram. m.širjna 55 mm) 7 din;' y oglasnem delu 4\>0 .din.; V dvobarvnem tisku cene", po dogovoru. Notice: beseda 2 din.. M ali o g 1 asi: beseda 1" din. Oglasni', davek povsod' Se posebej. Pri večkratnem'naročilu popust. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal St. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. Pota in cilji sovjetske zunanje politike Ruski zunanji komisar Molotov šal na vse načine uveljaviti v Evropi: pod sistem miru po vsaki ceni. Ko je ta sistem doživel polom, je začel Chamberlain tudi kot človek rapid-no usihati. Fanatika miru, kakor ga je svet krstil, ni pokopala bolezen: ubila ga je zavest, da je svojo politično filozofijo zgradil na docela zgrešenih temeljih. Kljub vsem napakam si je pokojni državnik pridobil — z angleškega stališča — vsaj eno zaslugo: s svojo politiko večnih koncesij in skrajnega popuščanja je britanski imperij psihološko pripravil na to, kar je ne nazadnje prav zaradi neodločne politike njegovih prednikov in njega samega moralo prej ali slej priti. Kljub tej veliki zaslugi mu bo pa angleški narod le težko odpustil veliko napako, ki jo je zagrešil v prvih mesecih vojne: vse do nastopa Churchilla se namreč Velika Britanija sploh ni resno pripravljala na vojno, očitno še zmerom računajoč na kompromisen mir. Dogodki ob polomu Francije so pokazali, da je le za las manjkalo, pa bi bila tudi Anglija doživela katastrofo — dokaz, da je Chamberlaino-va politika doživela v vojni prav tako bankrot kakor v miru. Chamberlain je mrtev in že se zgoščujejo glasovi o odstopu lorda Flalifaxa, pokojnikovega poslednjega pristaša v Churchillovem kabinetu. Doslej te glasove še demantirajo, toda naravni razvoj gre neizprosno svojo pot. Observer Zgoraj: Ena izmed najlepših bukareških ulic pred potresom. — Spodaj: Pogled na Brailo, važno romunsko donavsko pristanišče, ki mu je potres posebno hudo prizadejal. (Braila je približno tolikšna kakor Ljubljana.) V Ljubljani, 13. novembra. Dnevi velikega ugibanja: Molotov v Berlinu! O sovjetskem komisarju za zunanje zadeve so od lanskega avgusta, t. j. po sklenitvi nemško-ruske nenapadalne pogodbe, mnogo ugibali in še več prerokovali. Ugibanje ni držalo in prerokbe se niso izpolnile. Vselej kadar je nemški zunanji minister v. Ribbentrop potoval v Moskvo, so se v časopisju pojavili glasovi, da bo Molotov vrnil obiske svojega nemškega tovariša. Trajalo je celih 14 mesecev, preden so se te prerokbe izpolnile. Okoliščine, v katerih se danes Utrjuje nemško-sovjetska zveza, so bistveno drugačne od tistih, v katerih se j« tn zveza spočela. ELBASAh o’ Prsbsoliite Pograd« FLORIHi VODEh “Brežnica Katranica KOJTUR o Kailar | C»tirak° Dzuma “o Kokov« Korani Kilroj Kat«rin«q Petra 1 Leskovih/ Prtmeii\ ARGIROKASTRO v,no .•oMoIist« Samarina o Kakinoptoj o Dzlvinon ottason ftrnbelaloja. Tirna i/* o Baltinon 'M*covo V listo Gavrovo ,'oKalabaka ^ArUNA. Prmmada LARISSA >a(a m. .. Parairntija -f °Pla(arijo JRIKAL Mužakio Kardica Velcstinov Forsala Halmira !/ o Gramca ^okovan o Domokos oHarpenision oArapis \ Sardini ZELEZtllCE ^ Molotova obisku v Eerlinu: uemški zunanji minister Ribbentrop Pomagajmo otrokom, ki glada jejo! V Sloveniji je po zadevnih podatkih okrog 70.000 šolo obiskujočih otrok, ki nimajo zadostne hrane. Med njimi je nekaj desettisočev, ki dobesedno glndujejo. Dolžnost vseh nas Slovencev je, da tem otrokom pomagamo. linija za zaščito otrok prejema skoro vsak dan številne obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih upraviteljstev, občin, društev, javnih mladinskozaščitnih delavcev itd., naj bi se nakazala njihovemu kraju ali šoli podpora, bodisi v denarju ali živilih. Sredstva Unije so premalenkostna, da bi bilo mogoče ustreči vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te namene doslej ni. Tako nam ostaja na pragu letošnje negotove zime edina pot, da prosimo vse tiste, ki bi lahko kaj dali, naj prispevajo. Zato tem potom apeliramo na celokupno slovensko Javnost, ustanove, društva, zasebnike itd., da pomagajo tešiti glad otrokom svojega naroda. Pošljite svoje prispevke ali v denarju ali v živilih. Karkoli je uporabljivo, vse se bo hvaležno sprejelo. Denar nakazujte na poštnočekovni račun št. 13.882 s pripombo: »za šolske kuhinje«. Količin j in vrsto hrane, ki ste jo pripravljeni nakloniti stradajočim otrokom, nam sporočite, da Vam takoj dostavimo obvestilo, kam jo ioste poslali. Vse, karkoli boste poslali, se bo porabilo izkliučno za prehrano stradajočih otrok. Vse prizadete prosimo, da vzamejo ta apel na znanje. Posebne proš-nie se ne bodo pošiljale. Imena da-tovalcev bomo objavili v dnevnem čoponisju. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova 4. Pomični dednib Prezidentske volitve v Ameriki. Uradno poročilo o izidu glasovanja pri ameriških predsedniških volitvah navaja, da Je za Roosevelta glasovalo 26 361.762 volivcev, za Wlllkija pa 21 milifoncv 867.719. Roosevelt je dobil 54'6 "A oddanih glasov. Demokrati so dobili 449. republikanci pa 82 voliv-nih mož. V senatu bo odslej 66 demokratov, 28 republikancev in dva naprednjaka, v parlamentu pa 274 demokratov, 163 republikancev, 3 napredni’’ki in en po?lanec delavske stranke. WillV‘,e je takol čestital Rooseveltu in je obenem pozval republikance, naj podpirajo Roosevelta v vseh zadevah, ki še tičejo življenjskih koristi ameriškega naroda. Republikanci bodo sodelovali pri izpopolnitvi državne obrambe in pri čim učinkovitejšem podpiranju Anglije. Pvve Rooseveltove izjave. Takoj po svoii tretji izvolitvi zaprezidenta Združenih držav je Roosevelt izjavil, da bo tudi Willkiju poveril važno državniško funkcijo, v vlado bo pa pritegnil tudi druge republikance, ki so pripravljeni pomagati. Glede mednarodnega položaja ie Iziavil, da bosta Anglija in Kanada odslej dobavila nolovico produkcije nekaterih ameriških obrambnih orožij, ki že zdai prihajaio iz ameriških tovarn. Roosevelt je dalje izjavil časnikarjem, da se je dosegel sporazum o vojaškem sodelovaniu Angli‘e, Avstralije in Združenih držav na Tihem morju. Izurcmemba v vojnem ministrstvu. Kralj je sprejel ostavko vojnega ministra, armadnega generala Milana Nediča in ga postavil na razpoloženje. Za novega vojnega ministra je imenoval svojega častnega pribočnika Petra Pešiča. armadnega generala v rezervi. General Pešič je že bil vojni minister, nato pa dolga leta načelnik glavnega generalnega štaba. Ustanovitev »Kulturbunda« v Ljubljani. Prejšnjo sobeto je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor krajevne skupine švabsko-nemškega Kuiturbunda. Za načelnika je izvoljen inž. Gustav Toennies, za odbornike pa trgovec Anton Schuster, abs. jurist Walter Wutti, dr. Erik Zeschko. prokurist Erich Halbensteiner, dr. Franz Schley, Hermann Krombholz, Edita Hamann, dr. Josef Staudacher, Niko-laus Klementz, Edmund Stransky ln Alois Wider. Zborovalce je pozdravil v imenu gaufdhrerja Klingberg iz Maribora, v imenu zveze pa Gausekre-tar Grili. Kalinin o ruski politiki. 6. novembra je Sovjetska Rusija praznovala 23. obletnico oktobrske revolucije v Rusiji. Predsednik vrhovnega sovjeta Kalinin je v prigodnem govoru podal pregled letošnjega dela v Rusiji. Med drugim je dejal, da je ruska industrija letos producirala za 13'6 milijarde rubljev blaga. Omenil je dalje vojno s Finsko ln priključitev baltiških držav in Besarabije, s čimer je Rusija narasla za 23 milijonov ljudi. Vojske baltiških držav so docela vkliu-čene v sovjetsko vojsko. O stališču Rusije do vojne je Kalinin dejal, da je Sovjetska zveza strogo nevtralna, da ji pa sedanji mednarodni položaj ne dovoljuje, da bi ostala ravnodušna opazovalka dogodkov. Turčija je mobilizirala 20 vojaških letnikov, ki doslej še niso bili pod orožjem. Uradno izjavljajo, da je bilo to potrebno za okrepitev turške obrambne sile. Veliko turških čet je ob bolgarski meji. Turški tisk piše, da mora Turčija stražiti Bolgarijo, da bo ostala v grško-italijanskem sporu nevtralna. Komunike o bombardiranhi Bitni ia. Naša vlada je objavila tale uradni komunike: Glede na bombardiranje Bitolja je kr. vlada v pričakovanju, da se preiskava, ki je v teku. zakl|u-61, ukrenila pri vladah v Atenah. Rl- Najstarejša hranilnica na slovenskem ozemlju 120 lefaica Hranilnice dravske banovine Pred desetimi dnevi Je hranilništvo na slovenski zemlji obhajalo značilno slavnost: 1201etnico prve hranilnice. Po letu 1750. so začeli v raznih deželah ustanavljati hranilnice. Nam najbliže je bila 1819. ustanovljena avstrijska hranilnica na Dunaju. Dobro leto pozneje so imenitni meščani ljubljanskega mesta dobili dovoljenje za ustanovitev Ljubljanske hranilnice, in le-ta je začela poslovati dne 4. novembra 1820. Značilno je, da je bil med ustanovitelji tega takrat še skromnega zavoda edino eden, ki je bil nemškega rodu. Vsi drugi so bili če že ne Slovenci, pa vsaj Slovani. Sicer pa takrat na Kranjskem še ni bilo stroge narodnostne opredelitve. Zavod je leta 1828. spremenil svoje ime v »Ilirsko hranilnico«, dvajset let pozneje pa v »Kranjsko hranilnico« in s tem imenom je posloval do leta. 1931., ko je spremenil ime v jedanjo »Hranilnico dravske banovine«. Prvotno je bila Ljubljanska hranilnica namenjena za varno naložitev prihrankov malih ljudi, saj je sprejemala v prvih letih le vloge od 25 krajcarjev do 100 goldinarjev. Dajala je posojila na posestva, vrednostne papirje in menice, naposled se je pa ukvarjala že z nakupom varnih papirjev. Po dobrem letu poslovanja je imela resda samo 12.184 goldinarjev vlogov, toda tej vsoti so se kaj kmalu pridružili milijoni. Leta 1905. so vlogi dosegli zavidanja vredno in v predvojnem času najvišjo višino 69'7 milijona kron. Lanskoletni računski sklep nam pa pove, da je imela 1. 1939. današnja »Hranilnica dravske banovine« 205 milijonov dinarjev hranilnih vlogov in skoraj 16 milijonov rezerv. Zanimivo je, da je bila na bivšem kranjskem ozemlju do leta 1870. ta hranilnica edina, medtem ko so na slovenskem štajerskem imeli takrat že več hranilniških ustanov. Po velikem svetovnem klanju je prešla hranilnica v slovenske roke. V svobodni domovini ji je prvi načeloval zdaj že pokojni tovarnar Dragotin Hribar, od leta 1928. ji pa predseduje Ivan Avsenek, glavni ravnatelj zavoda je pa dr. Mirko Božič. Že v »dobrih starih časih« so včasih zaradi političnih in zunanjepolitičnih dogodkov vlagatelji dvigali denar kar na debelo, največ pa v letih 1908. in 1909., ko so se začeli narodnostni boji zoper tedanjo nemško upravo hranilnice. V dobrem letu je bilo takrat dvignjenih kar 20 milijonov kron. Leta 1833. je hranilnica ustanovila lastno zastavljalnico, ki je obratovala do leta 1909., leta 1873. pa kreditno društvo Kranjske hranilnice. Mnogo čistega dobička je jubilantka razdeljevala v dobrodelne namene; do svetovne vojne se lahko ponaša s takšnimi podporami v znesku 9 milijonov kron. Velike vsote je prispevala za zidavo otroške in deželne bolnišnice, muzeja, sedanjega opernega gledališča, glavne pošte, sedanje drame, Marija-nišča, Lichtenthurnovega zavoda, filharmonične dvorane, bolnišnic v Novem mesta in še za marsikaj drugega. Največ je pa žrtvovala za ustanovitev tedanjega zavetišča, kjer posluje zdaj ženska bolnišnica in porodnišnica. Ob svoji petdesetletnici je sezidala realko v Vegovi ulici, leta 1880. pa svojo palačo v Knafljevi ulici. Za naše gospodarstvo najvažnejša zasluga tega zavoda je pa brez dvoma finansiranje gradnje dolenjskih železnic. Pozneje je z močno denarno udeležbo pospešila tudi gradnjo tržiške in vrhniške železniške proge. V zadnjih petnajstih letih prejšnjega stoletja je hranilnica sodelovala pri zidavi delavskih stanovanjskih hiš, leta 1893. je pa začela akcijo za obnovo vinogradov v krškem okraju. Hranilnico dravske banovine moramo šteti med največje slovenske denarne zavode. Pred kratkim si je ustanovila poslovalnico v Kočevju, je pa tudi v tesnih zvezah s samostojno Hranilnico dravske banovine v Mariboru in njeno podružnico v Celju, nastalima iz nekdanje Južnoštajerske hranilnice. mu in Londonu vse potrebno in razložila ta primer kršitve jugoslovanske teritorialne neodvisnosti, ki jo je treba pripisati oboroženi sili ene izmed držav, ki so vojaško zaposlene na grško-albanski meji. Kr. vlada je opozorila vojskujoče se države na nezaželene posledice, ki bi jih moglo imeti ponavljanje takih incidentov. Izrazila je nado, da bodo s svoje strani izdale potrebne ukrepe, da bi se taki incidenti ne ponovili več. Kr. vlada si je pridržala pravico, da na podlagi rezultatov preiskave formulira svoje zahteve glede pravične odškodnine za osebno in materialno škodo, povzročeno pri tem bombardiranju. Nemčija zavrnila jamstvo za »Manhattan«. Ameriška vlada je prosila nemško vlado, da bi jamčila za varen prevoz ameriške ladje »Manhattan«, ki naj bi iz nekega irskega pristanišča odpeljala v Ameriko ameriške državljane. Nemčija je prošnjo zavrnila, češ da bi zadevo takoj izkoristili Angleži v propagandne namene. Irska ne more biti oporišče za angleško mornarico. Predsednik Irske De Valera je v Irskem parlamentu izjavil, da je Irska v prijateljskih odnosih z vsemi in aa zato ne more nobeni državi dovoliti, da bi njena pristanišča uporabljala v vojne namene, če bi Irska prepustila Angliji pristanišča, bi Nemci takoj bombardirali Irsko. De Valera je dodal, da bi vsak pritisk na Irsko povzročil prelivanje krvi. Hitler je govoril v petek zvečer v Monakovem na svečanosti v spomin padlim pristašem stranke. V svojem govoru je med drugim omenil, da je moral proizvodnjo nekaterih panc-g omejiti zaradi prevelikih zalog. Dejal je, da je nemška produkcijska zmogljivost največja na svetu, ker lahko mobilizira vse sile Evrope. Nemčija je pripravljena na bodočnost in je zato gospodarski načrt podaljšala še za štiri leta. O vojni z Anglijo je Hitler dejal, da je zapovedal boj do zadnjega moža. Churchill o angleških vojnih ciljih. Pri ustoličenju novega londonskega župana je govoril ministrski predsednik Churchill o ciljih, ki jih hoče Anglija doseči. Dejal je med drugim, da se Anglija bojuje tudi za Avstrijo, češkoslovaško, Poljsko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Grčijo. Zahvalil se je Rooseveltu in Willkiju za simpatije in za vso pomoč Združenih držav. Grčiji je obljubil vso po- moč, ki bo čedalje večja. Churchill je končal z besedami, da je vojni cilj Anglije osvoboditi vse narode v Evropi in jim zagotoviti samovlade. Med narodi mora biti ožje bratstvo, napredek in mir. Nevllle Chamberlain, bivši angleški ministrski predsednik, je v noči s sobote na nedeljo po kratkem bolehanju umrl. (Glej tudi daljše poročilo na 9. strani!) Angleško-nemško bojišče. Po kratkem zatišju so se spet razvili srditi letalski napadi tako na Anglijo kakor tudi na Nemčijo in na zasedeno ozemlje. Nemci poročajo zlasti o hudih izgubah, ki so jih prizadejali angleški trgovinski mornarici. Angleži so zadnje dni v večjem številu napadli nemška mesta. Njihova letala so se pojavila tudi nad Gdanskom In nad južnimi nemškimi mesti. Letalske izgube so ZOPET OTVARJAM BOUBOBHjERO PALAČA BATA VHOD ALEKSANDROVA CESTA SE PRIPOROČA: RESMAN na obeh straneh po uradnih poročilih razmemo majhne. Angleško-italijanjko bojišče. Delovanje kopenskih armad je še zmerom omejeno na manjše podvige. Angleži poročajo o zopetnem zavzetju Gala-bata ob abesinski meji, italijansko poročilo pa trdi. da je mesto spet v italijanskih rokah. Zadnje dni poročajo Angleži o letalskih napadih na mesta v severni in južni Italiji, zlasti na Milan, Neapelj, Bari in Brindisi. Angleži tudi napovedujejo, da bodo še to zimo napadli Italijo s kopnega, z morja in iz zraka. Iz Rima pa poročalo, da so Italijani od začetka vojne uničili 554 sovražnikovih letal, sami jih pa izgubili 84. Grško-italijansko bojišče. Prejšnji teden so italijanske planinske divizije prodrle precej globoko na grško ozemlje ob morju. Grki so se morali umakniti do Metaxasove obrambne črte. Po grških in ameriških vesteh so Grki začeli pred nekaj dnevi protiofenzivo in baje prisilili nasprotnike, da so se umaknili na izhodno točko. Grška poročila govore o velikem številu italijanskih ujetnikov in o zaplenitvi raznega blaga. Italijani hudo bombardirajo grška mesta, zlasti Lerino ln Solun. Po Italijanskem uradnem poročilu je italijansko vrhovno poveljstvo izmenjalo armadne poveljnike na grškem bojišču in je vrhovno poveljstvo italijanske vojske v Albaniji prevzel general Soddu. Češka in Poljska ena država. Poljska in češkoslovaška vlada v Londonu sta uradno izjavili, da se bosta Poljska in češkoslovaška po končani vojni kot samostojni in neodvisni državi združili v najtesne šo politično in gospodarsko zvezo. Nova državna zveza bi imela skupno vo.ino vodstvo, zunan o politiko, denar, železniško upravo in zunanjo trgovino. Vsaka država bi pa imela svojega prezidenta, svoj parlament, vlado in vojsko. Potres v Romuniji. V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je Romunija doživela izredno močen potres, ki je povzročil grozotno razdejanje. Najhujše je bila prizadeta Bukarešta, kjer skoraj ni hiie, ki bi ostala cela. Velikanske trdno zgrajene palače so se zgrudile in pod ruševinami pokopale vse stanovalce. Razen glavnega mesta so posebno hudo prizadeta še mesta Barlad, Buzau Campina, Galac, Fos-cani, Plceati, Husi in Tecuci. Iz petrolejskih revirjev poročajo o velikem opustošenju. Mnogo čistilnic je potres docela razdejal. V ponedeljek je bil spet močen potresni sunek, ki je porušil vse, kar je po prvem potresu ostalo celega. Ves telefonski in brzojavni premet je prekinjen, porušene so pa tudi mnoge železniške proge, število žrtev še niso točno dognali. Samo v Bukarešti so izpod ruševin doslej izkopali 276 trupel in 460 hudo ranjenih. Molotov obiskal Hitlerja. V nedeljo zvečer je predsednik sveta ljudskih komisarjev in zunanji komisar Molotov s posebnim vlakom odpotoval iz Moskve v Berlin. V njegovem številnem spremstvu so največ zastopniki lahke in težke industrije. Vlak je prispel v Berlin v torek dopoldne. Sovjetske državnike so na kolodvoru svečano sprejeli, še dopoldne je Molotov obiskal zunanjega ministra Ribbentropa, popoldne je bil pa na dolgem obisku pri Hitlerju. O vsebini razgovorov ne poročajo z uradne strani ničesar. Nemški tisk pove le toliko, da ni misliti, da bi Rusija opustila svojo nevtralnost ln pristopila k vojaški zvezi držav osi. Gre za večjo okrepitev gospodarskega sodelovanja, kar bi se dalo sklepati tudi po tem, da so v spremstvu Molotova sami gospodarski strokovnjaki. Letalstvo ne bo odločilo, je zapisal v »Kolnische Zeitung« nemški vojaški strokovnjak general Kadisch. V članku pravi, da sama nemška letalska sila ne more izvojevati zmage, kakor je tudi ni na Poljskem. Za to je potrebna vojska, člankar pravi na koncu, da je treba nemško armado še bolj okrepiti, ker samo bliskovita zračna, vojna ne bo odločila vojne proti Angliji. Laval vnovič v Parizu. Podpredsednik francoske vlade in zunanji minister Laval je spet odpotoval v Pariz. Pravijo, da je njegovo potovanje v zvezi z delovanjem generala De Gaulla v francoski ekvatorialni Afriki. Uradnih vesti doslej ni. Kulturbund v Mariboru je imel. kakor beremo v graški »Tagesposti«,, svoj občni zbor. Za načelnika so vnovič izvolili bančnega uradnika Josefa Klingberga. V odboru so: stavbenik Holzer ml., uradnik Gottfried Grili, odvetnik dr. Edvard Bučar, kotlar Maks Weiss, čevljarski mojster Peter Anrather, zdravnik Gerhard Galle, uradnik Karl Kiffmann, trgovec Hans Schori, mehanik Otto Dadieu, zobo-tehnik Albert Egger, Rudolf Finkes, mizarski mojster Hans Rochl, Ferdinand Welt, Oskar Werbnig, Fritz Winder in inž. Rihard Wagner. Eksplozije tovarn v Ameriki. Iz New Jerseya poročajo o hudih eksplozijah v treh velikih tovarniških obratih v Pennsylvaniji. Tovarne so bile skoraj docela uničene. Washingtonski politični krogi opozarjajo, da se je to zgodilo takoj po predsedniških volitvah in da spominjajo te tri eksplozije, ki so nedvomno med seboj v zvezi, na proslulo Rintelenovo delovanje. Novo naredbo o prodaji blaga je predpisal ministrski svet na predlog trgovinskega ministrstva. Po tej na-redbi proizvajalci in trgovci na debelo in na drobno lahko odrečejo kupcem prodajo živil, če ti zahtevajo blago preko običajnega nakupa. Za običajni nakup lahko smatrajo trgovci samo blago, prodano pred septembrom leta 1939. Seveda naredba upošteva spremembe v številu družinskih članov. Kdor bi v nasprotju z določbami te naredbe prodajal posamezne vrste blaga v večji količini, se lahko kaznuje v veletrgovini z zanorom do šest mesecev in z denarno globo do 100.000 dinarjev, v trgovini na drobno pa z zaporom do šest mesecev in z denarno kaznijo do 25.000 dinarjev. Prisilno mešanje pšenične in koruzne moke bodo uvedli 1. decembra na osnovi naredbe o preskrbi prebivalstva z moko. Enotna krušna moka bo vsebovala tri četrtine pšenične in eno četrtino koruzne moke. Vsi predpisi 0 mletju pšenice bodo urejeni do 1. decembra. Privilegirano uvozno družbo bodo ustanovili; urejevala bo ves uvoz v zvezi z oskrbovanjem naše države s tujimi surovinami in izdelki. Ta družba bo organizirana na podoben način kakor Prizad. Na 14 dni zapora in 15.000 denarne kazni jo sodišče obsodilo Valterja Hal-bartha, tovarnarja usnja iz Maribora zaradi kupičenja zalog. Zalogo usnja, ki so jo našli pri njem, cenijo na 4 milijone dinarjev. 1 o k v i n j i ~ za S I SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. | = LJUBLJANA, \A/olfova 4 2 niilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiK Listek ..Družinskega tednika** POTRES V MESSINI 28. decembra 1908. Potres v Romuniji primerjajo strokovnjaki po obsegu in strahotah s katastrofo, ki se je pripetila pred 32 leti v Messini na Siciliji. Messlnski potres je ena izmed najhujših elementarnih nesreč, kar jih pozna zgodovina. Starejši bralci Družinskega tednika se bodo še spomni- li tedanjih časopisnih poročil o njem in vedo, s kolikšno grozo so jih navdajala. Takrat namreč še ni bilo svetovne vojne in čustva še niso bila otopela. Pričujoči popis povzemamo iz knjige Eugena Szatmarija, Die grossen Katastrophen. Na zemlji so predeli, ki so po svoji legi in po svoji geološki sestavi tako rekoč centri raznih elementarnih katastrof. Takšni predeli so: zahodna obal Japonske in severozahodna in zahodna obal Južne Amerike. Tudi v Evropi je del zemlje, ki je bil zaradi svoje nesrečne lege že večkrat prizorišče strahotnih potres- nih katastrof: ta del zemlje je Kalabrija, južnozahodna konica italijanske celine, ob Messinskem prelivu. To gosto naseljeno in rodovitno ozemlje leži med tremi ognjeniki, Vezuvom, Etno in Strombolijem, in je izrazito vulkanski svet. 2e leta 1674. je hud potres zelo razdejal mesti Messino in Reggio. Vendar sta si kmalu opomogli in ob koncu osemnajstega stoletja je bila Messina spet cvetoče mesto z več ko 100.000 prebivalci. Leta 1783. je pa spet opustošil nesrečpo mesto strahoten potres, ki ga tako živo opisuje Goethe v svojem .Potovanju po Italiji'. Samo v Messini je bilo 12.000 mrtvih, v vsej Kalabriji so pa ocenili število žrtev na nič manj ko 30.000. Vendar si je Messina tudi to pot hitro opomogla in prihajajoče dvajseto stoletje je našlo na mestu nekdanjih razvalin spet lepo in cvetoče mesto s 160.000 prebivalci. Tedaj je bila Messina med najbogatejšimi italijanskimi mesti. 28. decembra leta 1908. se je pa razširila po svetu grozotna novica: strašen, uničujoč potres je spet skoraj do tal porušil Messino in hudo prizadejal vso Kalabrijo. Ta potres je bil še vse strašnejši od potresa v San-Franciscu (17. aprila 1906.), ki je bil tedaj še vsem ljudem v živem spominu. 28. decembra se je zbudila Messina v sivo in deževno zimsko jutro. Še vse mesto je spalo, ko je o pol šestih zjutraj strašen sunek zdramil ljudi iz spanja. Samo 23 sekund je trajal ta sunek, toda ko je minil, je ležalo mesto v razvalinah. Zemeljska skorja je zavalovila, se dvignila in upadla, kakor da bi ogromen val dvignil sleherno hišo na svoj greben; ko se je pa prevalil dalje, so hiše padale v praznino in se raztreščile, tako da je komaj ostal kamen na kamnu. Trenutek nato se je dvignil nad mesto ogromen oblak prahu — dež je začel liti v curkih, svinčeni oblaki so se kopičili na nebu, blisk za bliskom je trgal temino, grom je dušil stokanje ranjencev in umirajočih. Bilo je, kakor da bi prišel sodni dan za to nesrečno mesto, kakor da bi se bila razgibala zemlja v neznanih globinah; z morja je pa valovil na obalo ogromen val, ki je odplavil vse, kar je dosegel. V enem samem trenutku so bile ceste polne ljudi; paničen strah, nepopisna groza sta jih prignala iz podirajočih se hiš na piano; kakor blazni so begali po ulicah v spalnih srajcah, naspol goli, po njih je pa pljuskal dež v ledenomrzlih curkih. Panika je bila nepopisna. Nihče ni pomislil na kakšno reševalno delo, vsakdo je hotel s prvinskim instinktom samoohrane rešiti samo sebe. Po cestah so kakor furije jokajoč in lomeč roke begali nesrečneži, bolj po dobni blaznežem kakor pametnim lju dem. Tisoč in tisoč ljudi se je pred kamnitnim dežjem umaknilo pod strehe hiš, ki so se trenutek nato zrušile nanje. Umirajoči in težko ranjeni so stokajoč prosili pomoči, to da nihče se ni zmenil zanje. Kdor se je mogel, se je rešil na prosto. Mnogo ljudi se je zateklo v cerkve, ki so se nekaj minut nato zrušile in pokopale nesrečneže pod svojimi ruševinami. Tisti pa, ki so bili ob potresu na ulici, so bili takoj mrtvi in morda srečnejši od tistih, ki jih j0 milostna usoda pustila živeti samo zato, da strahotno umro še hujše smrti — v ognju, ki se je pridružil potresu. 2e nekaj minut po prvem sunku so na več koncih mesta zažareli požari. Sto in sto hiš se je vnelo zaradi plina, ki je jel uhajati iz razbitih cevi zaradi nepogašenih ognjišč; uro P° potresu je plamenelo nesrečno mesto v neštetih požarih, obkrožajočih ne' srečneže, ki se še niso utegnili rešiti iz kraja strahote. Dež je ponehal, na gašenje ni bilo mogoče sliti, ker so bile vodovodne cevi docela razdejane. Sicer so pa ljudje bili tako ob pamet, da se nihče ni spomnil na kakršen koli boj s 10 strašno razdiralno silo. Nihče ni skušal gasiti; rekli bi skoraj, da so se ljudje z vzhodnjaškim fatalizm0110 vdali v uničevanje pogubonosnih elementov in da jih je gnala v beg sa' mo ena misel: rešiti sebel Prvo pomoč, ki jo lahko res tako tudi imenujemo, so nesrečnežem izkazali mornarji z nemških, ruskih in angleških ladij, ki so bile tisti dan zasidrane v pristanišču. Nemška S°l' ska ladja Hertha in križarka Vid0' ria Luise sta iz Sredozemskega morja takoj pripluli v messinsko pristanišče in njuni posadki sta požrtvova no pomagali pri reševanju. Italijans kralj je takoj odpotoval na Sicini ’ ministrski predsednik Giolitti je ji*1 noval rimskega poveljnika za yr:ho nega nadzornika nad vsem _ vanim ozemljem in mu podelil ‘ . torsko moč. Vse italijanske ladje, so jih mogli utrpeti v drugih prlS VSAK TEDEN DRUBA =G <2 ——i >RiVAT|jll Nov« uaredlio o kontroli iivnasa fižola je podpisal trgovinski minister dr. Andres. Po tej naredbi bodo fižol lahko izvažali samo: banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani, Pogod v Zagrebu, ravnateljstvo za organizacijo prehrane in privatna izvozna družba. Ti štirje izvozniki bodo morali fižol izvažati po pogojih in v roku, ki jih bo določilo trgovinsko ministrstvo. Občinske urade za preskrbo prebivalstva z živili bodo ustanovili v vseh večjih slovenskih krajih. Glavna naloga teh uradov bo pravilno razdeljevati nabavljena živila in kurivo med siromašno prebivalstvo. Te urade bodo morali obvezno ustanoviti v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, Trbovljah, Škofji Loki in na Jesenicah. Zagrebški mestni vodovod bo povišal ceno vodi od 1’35 dinarja za kubični meter na 1'00 za kubični meter. Povišanje stopi v veljavo z novim letom. V Banjaluki bodo ustanovili društvo staršev, ki imajo več ko pet otrok. To društvo bo prvo svoje vrste v naši državi in bo imelo namen socialno, humanitarno in prosvetno varovati družine s številnimi otroki. Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »Spolno življenj e«, katero vsein toplo priporočamo. Greh je ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne jim zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažjo in zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s pošt nino vred samo din 20'—. Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »Moj dom«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvorakova 8b. (>2 milijonov dinarjev kredita je dala banovina Hrvatska za dovršitev nekaterih bolnišnic in za zidavo novih. Iz tega denarja so doslej sezidali bolnišnici v Sisku in v Glini. Prav tako bodo iz tega denarja dogradili tudi splitsko bolnišnico. Maksimalno ceno olja bodo znižali. Tako so sklenili predstavniki urada za kontrolo cen, ki so imeli te dni svojo konferenco v Beogradu. Po njihovem mnenju bi imela znižana cena olju za posledico znižanje cene masti. Nove cene bodo baje objavili že v kratkem. Sedem metrov visok oporni zid se je podrl in zasul železniško progo med Trbovljami in Hrastnikom. Proga je bila v dolžini 30 metrov zasuta in je zato na njej onemogočen ves promet. Osebni promet se vrši s prestopanjem, tovorni vlaki pa nekaj dni ne bodo vozili. Ljudski kruh bo pekla beograjska mestna občina, ki je doslej odkupila že več pekarn. Na dan bo lahko spekla do 30.000 kg kruha, ki bo vsaj zanesljivo čist in dober. Posebno policijo za otroke bodo ustanovili v Zagrebu, ker se po cestah potika zmerom več mladoletnih otrok. Ta policija bo ukrenila vse potrebno za pobijanje potepuštva med otroki. 30.823 bolnikov je bilo letos v ljubljanski bolnišnici iz Ljubljane in okolice. Iz te številke jasno vidimo, kako nujna bi bila razširitev in preureditev ljubljanske bolnišnice. 1.300 letnico posvečenja stolne cerkve bodo praznovali te dni v Splitu. V zvezi s to svečanostjo bodo osem dni opravljali posebne cerkvene obrede; ob tej priložnosti bodo namreč praznovali tudi 1.300letnico pokristjanjenja Hrvatov. V Sovjetsko Rusijo bodo izvozili 350 ton železovega silikata, ki ga na-tovarjajo v Splitu na vagone. Železov silikat predelujejo v tovarni »La Dal-matienne« na Dolgem Ratu iz domačega kremena in z domačim ogljem Uršulinski samostan bo zgradil novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani v Še-lenburgovL ulici. Nova zgradba bo dolga 46 metrov, široka 14 in pol metra visoka 23 metrov in bo imela štiri nadstropja. V pritličju bodo trgovski lo kali, zgornja nadstropja bodo pa upo rabili za učilnice. Smrtna avtomobilska nesreča se je pripetila te dni pri Stopčah blizu St. Jurja pri Celju. Šofer Gobec Franc je peljal na tovorne>m avtomobilu Šmarje pri Jelšah mošt. Na avtomobilu je peljal poleg poLnih sodov še dva moška in eno žensko, zadaj pri sodih so pa stali še Zupančič Matija, vpoko jeni železničar iz Celja in Vrbovšek Jurij. Nekako ob 8. zvečer je šofer pri peljal čez Dolški potok in ee je moral umakniti nekemu kolesarju, zašel je pa preveč vstran in zavozil v obcestni gra ben. Po grabnu je vozil še kakih 25 metrov, potem se je pa avto prevrnil in pokopal pod 6eboj Zupančiča, ki je bil takoj mrtev. Matija Vrbovšek si je zilomil levo nogo v členku, drugi po potniki so dobili pa samo lažje pra 6ke. Prometu so izročili novo avtomobilsko cesto od Samobora do Bregane, ki bo vezala Bolgarijo in Romunijo preko Jugoslavije z Nemčijo in Italijo. Cesto je odprl predstojnik tehničnega oddelka zagrebške banske oblasti inž. Zvonimir Pavešič. Cesta je najmoder-neje zgrajena in tako so vsi kraji ob njej pridobili veliko na vrednosti. Doslej so jo zgradili samo do meje dravske banovine, v kratkem jo bodo pa začeli graditi tudi skozi Slovenijo. Moskovski književni muzej bo izdal v kratkem vrsto doslej še neobjavljenih pisem velikega srbskega jezikoslovca Vuka Karadžiča. Ta pisma je Vuk Karadžič pisal od leta 1842. do 1852. z Dunaja slavnemu ruskemu sla-istu, članu Akademije znanosti Srez-njevskemu. V njih govori Vuk o svojih etnografskih, pravopisnih in dingih razpravah. Film o odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru predvajajo te dni v Ljubljani. Film je delo domačega podjetja Emona filma; režiral in filmal ga je dr. inž. Forster. Film so najprej predvajali v Beogradu pred predstavniki dvora in vlade; zbudil je mnogo pohvale. Predvajanje filma traja okrog 12 minut in kaže poleg izbranih uvodnih slik mesta Ljubljane vso reportažo odkritja spomenika. Ves film je zvesta slika razvijajoče se domače filmske umetnosti. Prvi častniški dom na naših planinah so dogradili te dni na Šiji planini, deset minut od planinske postojanke na Kofcah. Dom stoji 1580 metrov visoko in je opremljen po vseh predpisih modernega planinskega doma. V prizemlju ima moderno spalnico z desetimi posteljami, kuhinjo in stranskimi prostori, zgoraj pa M ve sobi s 30 skupnimi ležišči. Ob domu so zgradili cisterno za 6 kubičnih metrov filtrirane vode. Gradnjo je nadzoroval podporočnik Ratomir Cotič. Vojaški pregled konj in voz za mesto Ljubljano bo od 30. novembra do 4. decembra na konjskem sejmišču pri mestni klavnici. Pregledali bodo vse konje in vozove, ki jih morajo njihovi lastniki brezpogojno pripeljati k pregledu, ker bodo sicer kaznovani po vojaškem kazenskem zakonu. Kdor bi poziva za ta pregled pomotoma ne prejel, naj se še pred pregledom zglasi na mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7. Zvišanje plač so predlagale deloje-malske organizacije za vse zasebne nameščence. Zastopniki delodajalskih organizacij so sklenili priporočati delodajalcem, da priznajo dragonjske doklade v Sloveniji v isti višini kakor v banovini Hrvataki. Zvišali so cene tobaku, ker so to zahtevali pridelovalci tobaka. Na pristojnih meetih so njihovi zahtevi ugodili s tem, da plačujejo letošnji tobak za 35 odstotkov dražje od lanskega. Najbrže bo to vplivalo tudi na ceno tobačnih izdelkov. SODOBNA PRAVLJICA Imel je oče tri sinove, se z njimi noč in dan potil. Sta prva dva bila neumna, a tretji je nevtralen bil. Ko čutil je, da smrt ga davi, sinove je poslednjič zbral; darove svoje jim razdelil, princesko snubit jih nagnal. Prinesel prvi ji srce je in s srcem svoj mladostni ž.ar, Princeska pa se le nasmeje, odkloni snubčev skromni dar Prinesel drugi ji denar je, obleko, čevlje, prstan zlat; pa njej za vse to malo mar je odšel je z dolgim nosom spat A tretji vrečo moke vzame in jo princeski podari. Princeska vroče ga objame, nato poroko razglasi. Ivan Rob. Nove cene teletini je določila banska uprava v Ljubljani zaradi znatne podražitve zaklanih telet. Velečji vrat bo stal zdaj 14 din. telečje prsi 16 din, pleča in hrbet s priklado 18 din, stegno pa 20 din kila. lit šolskih kuhinj so v sredo odprli v Beogradu po odredbi prosvetnega ministra. V njih l;o dobilo vsak dan kosilo 3200 učencev iz 45 ljudskih in meščanskih šol. Zdravstveni dom v št. Jerneju na Dolenjskem so preteklo nedeljo blagoslovili in izročili njegovemu namenu. Dom je dobil že vse instrumente in bo začel poslovati pod vodstvom dr. Reje. Umetnostno jesensko razstavo so v nedeljo odprli v Beogradu v umetniškem domu. Otvoritve se je udeležilo veliko število povabljenih gostov. Razstava ki je že trinajsta, bo odprla do 28. novembra. Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: inž. Pavel Kerže in gdč. Ljerka Modičeva z Blok; g. Marjan Fabjančič, sodni zvaničnik. in gdč. Rozka Plantaričeva, trgovska sotrudnica in posestnica na Dobrovi. Na Lisci: g. Tulij Budan. inž. comm. iz Beograda, in gdč. Zeli Dolenčeva. V Mariboru: g. Marjan Fuchs, novinar, in gdč. Vlasta Tancingova; g. Franc Janežič, mizar, in gdč. Julijana Zemkova; g. Rudolf Bavošek, želszničar. in gdč. Frančiška Galunova; g. Jožef Polanec, pod-Dreglednik finančne kontrole v pok., n gdč. Ana Kamičnikova; g. Jožef Špindler, tovarniški delavec, in gdč. Julijana Gartnerjeva, zasebnica. V Žetalah: g. Mihael Eberle, uslužbenec v Majšpergovi tovarni, in gdč. Marija Mikoličeva iz Crmožiča. N a Brezjah: g. Ciril Pogačnik, indu-strijec iz Podnarta, in gdč. Janja Seljakova iz Ljubljane. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Ivan čobert, strokovni poslovodja tobačne tovarne v pokoju; Ivan Gorjanc, strojevodja v pokoju; 831etna Margareta Trebarjeva; Milena Osojnikova, abi turijentka; Izidor Klopčar, bivši prometnik državnih železnic v Ribnici. V Mirni: 911etna Marija Poharjeva, gospodinja. V Celju: 811etni Josip Hrovatin; 921etna Lucija Godčeva, zasebnica; 421etna Marija Terčkova. V Mariboru: 741etni Josip Škerlj; 761etna Elizabeta šerčičeva. zasebnica; 441etni Franc Rečnik, monter mestne plinarne; 291etna Jaromira Juričeva. V Domžalah: Franc Blatnik, posestnik in pekovski mojster. V Z a -vodni pri Celju: 561etni Peter Arzenšek, ključavničar in železostru-gar. V Podgorju pri Kamniku; 681etni Jernej Golob, železniški zvaničnik v pokoju. V št. Juriju ob juž. žel.: 671etna Nadežda Mogilnicka, zo-botehnica. Na Jesenicah: 761etna Katarina Smrekarjeva. V Planini pri Rakeku: 641etni Ivan Gorše železniški zvaničnik v pokoju in posestnik. V Hrastniku : 711etna Helena Cepinova. V Slovenskem Javorniku : Anton Žumer, posestnik in čebelar. Naše sožalje! Uadar laipite sredstvo proti bolečinam, pre» hladu ali hripi in zahtevate Aspirin pazite, da je vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta* bleta označena z ,,Bayer”-jevin» križem. Oflu r«f. |Mlk. ?MV Ml 1». Mrh Radio Ljubljana od 14. XI. Jo 20. XI. 1940. ČETRTEK 14. NOVEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 18.02: Duet harmonik (gg. Jenko Vilibald, Mihelčič Miloš) 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolarič) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Radijski salonski orkester 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila niščih, so odplule proti Messini; parlament je nakazal za žrtve takoj trideset milijonov lir, vendar je bila zmeda v prizadetih krajih še tako velika, da so bila vsa reševalna dela komaj kaplja v morje. Dva dni po nesreči so prispele iz Neaplja in Palerma v Messino prve čete; našle so mrtvo mesto. Prebivalci Messine, ki so bili ostali živi, so se zatekli pred ponavljajočimi se lažjimi potresnimi sunki na bližnje griče zunaj mesta. Tam so v večnem strahu trepetali naspol nagi pod milim nebom ali so pa tavali med ruševinami in iskali trupla svojih dragih. Deževalo je še zmerom in ta dež je °viral reševanje; ker so bile pa vse vodovodne naprave razrušene, so ljudje vendar trpeli zaradi žeje. 2eji se je pridružila še lakota, ki je po-Postajala vsak dan večja in bolj grozeča. Ljudje so begali med ruševi-nami in iskali košček kruha, steklenico vina ali kakšno toplo oblačilo. Na vsak korak si srečeval blazneže, so blodili po ulicah. Pristanišče le bilo razdejano. Pomoli so izginili, kakor da bi jih nikoli ne bilo. Val, ki se je bil dvignil ob potresu iz n'orja, je dobesedno odnesel s seboj Prelepe vile bogatih trgovcev s po marančami in limonami v gosposkih Predmestjih Ganzini in Faro, odtrgal Pomole in zagnal čolne in čolniče v®č sto metrov daleč v razdejano mesto. Vse cerkve, vsi muzeji, vse šole, Vojašnice in vsi uradi so se ob potresu porušili. Veliki hoteli so se bili kar sesedli. Med mrtveci so bili nadškof Derrico, divizijski poveljnik ge- neral Costa, policijski šef in malone vsi visoki mestni uradniki. Železniške postaje so bile uničene, tračnice izruvane iz zemlje in skrivljene, lokomotive razbite. Železniški uslužbenci so bili skoraj vsi mrtvi. Kdor je pa ostal živ, se je tresel za svoje življenje in zbežal iz mesta. Polnagi, trepetajoči od mraza, sestradani in naspol blazni so tisoči in tisoči čakali pomoči. In ne samo v Messini. Strahotni potres je prizadejal tudi nekaj drugih mest; ob obeh obalah je bilo sto in sto krajev v razvalinah. Naj na štejemo samo nekaj najbolj znanih: Monteleone, Catanzaro, Montebello Acireale. Najhujše je potres divjal v Palmiji, kjer ni ostal niti kamen na kamnu. Reggio je bil bolj podoben pogorišču kakor mestu. Povsod beda, povsod lakota, groza, meječa ob blaznost... Po nekdaj razkošnih cvetočih limonovih in pomarančnih gajih so zdaj begali, tavali in omahovali sestradani, preplašeni, naspol blazni nesrečneži, ki so si v najboljšem primeru rešili golo življenje. Tretji dan po katastrofi so pričeli šele pravo reševanje. Vojaki so odnašali ranjence na ladje, ki so priplule na pomoč ponesrečencem. Ljudje niso hoteli niti trenutek dalje, kakor je bilo potrebno, ostati v razdejanem mestu. Zato so dobesedno navalili na sleherno ladjo, ki se je približala pristanišču. V čolnih in čolničih so veslali proti njej in jo natlačili do poslednjega kotička. Pričelo je primanjkovati reševalnih ladij. Kralj, ki se je pripeljal v Palermo, je obupan brzojavil ministrskemu pred- sedniku: »Pošljite več, še vse več ladij!« Dva sovražnika sta ovirala reševalna dela: trohneča, gnijoča trupla in tolpe roparjev, ki so kakor hijene pridrli v nesrečno mesto, iščoč plena pod razvalinami. Vodili so jih kaznjenci, ki so utekli iz kaznilnic; te tolpe so vojevale z vojaki, ki so v mestu pazili na red, prave bitke. Roparji so jeli najprej odkopavati razvaline bank in kar na cesti pleniti in razbijati blagajne. Nič jim ni bilo sveto; rezali so truplom ušesa, če so bili v njih dragoceni uhani, in prste, če se je svetil na njih lep prstan. Marsikdo izmed teh nečlovečnežev je obogatel ob truplih nesrečnih Messinčanov. Vojaki so dobili povelje, naj slehernega, ki bi plenil ali ropal, ustrele. 2e prvi dan so ustrelili okrog dve sto roparjev, toda plenjenje še ni ponehalo. Reševalna organizacija je bila pomanjkljiva, manjkalo je reševalnih ladij; izkazalo se je, da je 5000 vojakov za varovanje razrušenega mesta premalo. Še teden dni po potresu je bilo v Palmiju pet sto nepokopanih trupel, ki so razpadala pod milim nebom in ogrožala zdravje tistih, ki so preživeli katastrofo. Pričele so se širiti epidemije. Šele nekaj tednov po strahoviti nesreči so reševalna dela tekla v redu. Težko si je predstavljati, kako strašno je divjal potres. Tri sto krajev je skoraj do tal razdejal, število smrtnih žrtev je bilo izredno visoko; 80.000, od teh 30.000 samo v Messini. V Palermo in Neapelj so prepeljali 40.000 ranjenih. Vsa škoda je znašala milijardo zlatih lir (okoli 15 milijard din v današnji valuti), škoda porušenih hiš pa okrog 200 milijonov lir. Pol leta po katastrofi sem se vozil z ladjo Matyas Kiraly z Reke v Španijo. Ustavili smo se tudi blizu Messine, naša ladja se je pa morala zasidrati miljo daleč od obale, kajti bliže v pristanišče tedaj še ni bilo mogoče. V čolnu sem se peljal k obali. Šest mesecev je bilo minilo od groznega potresa, vendar je pogled na razrušene ulice še zmerom zbujal grozo. Stopil sem v mrtvo mesto. Dolge ure sem romal po razdejanih cestah, ne da bi bil živega krsta srečal. Med razvalinami je ležalo razbito pohištvo, tu ali tam je zafrfotala raztrgana krpa... Tu ali tam so še stale hiše, razklane na dvoje, tako da si lahko še videl gole stene stanovanj; njih prebivalci so bili mrtvi, ali so bili pa morali zbežati. Samo tu in tam sem srečal vojaka, ki me je ošinil z nezaupnim pogledom, zakaj ro panje še zmerom ni čisto prenehalo. Zunaj mesta se širi pokopališče s tisoč in tisoč križi, ogromno pokopa lišče, kakor ga dotlej še nisem videl in ki ga primerjam lahko samo še z vojaškimi pokopališči v krajih, ki jih je svetovna vojna najbolj prizadela Ko sem romal s pokopališča v pristanišče, sem pobral s tal droben šolski zvezek, ki je obležal med razvalinami. Vzel sem ga s seboj kot poslednji spomin na to mesto grozote in r?z dejanja. In še pozneje sem pogosto mislil na otroško roko, ki je nekoč, že dolgo tega, tako neskrbno pisala okorne črke na beli papir... 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 15. NOVEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 18.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tujsko-prometne zveze 18.00: Ženska ura: Žena in socialno zavarovanje (gdč. Marija 1’enca) 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.50: Izseljenski kotiček (g. Joško Rozman) 20.00: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. SOBOTA 18. NOVEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove-di, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 20.00: Zunanje-politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: Zapozneli ženin. Vesela zgodba za radio. Napisal Milan Pavlovčič. Izvajajo člani Radijske igralske družine 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 17. NOVEMBRA: 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Klavir in harmonij 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.15: Veseli godci 11.00: Plošče 11.45: Pevski zbor »Gosposvetski zvon« 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Koncert. Sodeluje operna pevka gdč. Elza Karlovac in Rad. orkester, dirig. D. M. Šijanec 17.00: Kmet. ura 17.30: Zabavno popoldne 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.30: Pevski zbor »Sava« 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 18. NOVEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.(W: Poročila 18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18.20: Plošče 18.40: Kulturna kronika: M. V. Lomonosov (g. dr. N. Preobraženski) 19.00: Napovedi, poročila, objavo 19.25: Nac. ura 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) 20.00: Koncert operne glasbe. Sodeluje baritonist g. Boris Popov, član ljublj. opere in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec 21.30: Plošča 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot). Konec ob 23. uri. TOREK 19. NOVEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Ploščo 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.15: Beethoven: škotske pesmi za glas, klavir, violino in čelo. Izvajajo: gdč. Vida Rudolf, g. prof. M. Lipovšek, gdč. Fr. Ornikova, g. prof. C. Šedlbauer 18.40: Svet kovin (g. prof. Miroslav Adlešič) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar) 20.00: Plošče 20.20: Schiller: Viljem Tell (Člani Radijske igralske družine) 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski or-kestei'. Konec ob 23. uri. SREDA 20. NOVEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: A. Adamič: Anton Martin Slomšek, življenjepisna igra (Člani radijske igr. družine) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac ura 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz opernega gledališča. V 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g Vilko Ukmar), ▼ 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konee ob 23. uri. Dober teden dni po bombardiranju Bitolja Kako so Bitoljčani preživeli najnovejšo preizkušnjo svoje hrabrosti kakor nekdaj Skupna nesreča je dvignila moralo Bitoljčanov v slavni preteklosti Bitolj, novembra. Semanji dan v Bitolju. Dan je veder, jasen, pozno jesensko sonce še greje ljudi, ki se zbirajo po ulicah. Z vseh strani, posebno iz sosednjih vasi ec zgrinjajo kmetiči; konje vodijo na semenj. Živahno se sklepajo kupčije, po ulicah je živo ljudi, otroci se pode in neskrbno igrajo pod milim nebom. Okrog poldne se množice vračajo domov. Počasi se praznijo ulice. Ob tri četrt na dve so se visoko v sinjini zasvetili trije dvomotorni bombniki. Ljudje so jih zvedavo ogledovali, misleč da so naši. Nikomur ni prišlo na misel, da bi bila to tuja, sovražna letala. Komaj minuto nato je pa zagrmela strašna detonacija. Trenutek nato še ena, še in še. Ljudje so se razbežali, kakor če kragulj pade med piščance. V nekaj trenutkih so bile vse ulice prazne. Najprej so letala letela 1500 metrov visoko, ko so pa priletela prav nad mesto, so se spustila v nižino 600 metrov in še niže in krožila točno nad mestom, zasipajoč ga z bombami in celo streljajoč s strojnicami. Ta napad je trajal četrt ure. Nato so se letala spet visoko dvignila in izginila v daljavi. Po malem so se ljudje spet upali iz hiš na ulice. Pogled tja, kamor so padle bombe, je bil strašen. Z južne strani Bitolja se je dvigal steber prahu in dima, tam so eksplodirale bombe, ki so padle v bližino železniške postaje. Nekaj bomb je padlo v bližino častniškega doma, sredi ulice kralja Petra in na civilno letališče. Ljudje so begali po cestah, iščoč svoje drage, boječ se, da niso postali žrtve nenadnega zahrbtnega napada. Zal je bilo res nekaj nedolžnih smrtnih žrtev, pa tudi mnogo ranjencev. Ljudje so si molče ogledovali škodo, ki so jo napravile bombe, porušene zidove, zasute ulice, prebite strehe. Zdaj pa zdaj si stopil na črepinje razbitih oken. V neki stranski ulici vpije neka mati: »Poiščite mi otroka! Mile, kje si, Mile?!« Njen glas strahotno odmeva v topo tišino. Gasilci so požrtvovalno pomagali pri reševanju ranjencev, kmalu po napadu se je bolnišnica napolnila... Kar je spet grozeče zatulila sirena in spet se je zaslišalo brnenje letal. Ljudje so se hitro poskrili, dobro vedoč. da jih na ulici čaka smrt. V ,Grand-Hotelu‘ so se zatekli gostje, pa tudi drugi ljudje, v hotelsko klet. Na lepem se je stresel arak od groznega poka. Til .letalske bombe so morale pasti v neposredno bližino hotela. Mlad natakar, bled kakor smrt, je odprl vrata kleti, zaslišali smo krik nekega ranjenca: »Bombe so padle na rabinovo hišo, ljudje so mrtvi in ranjeni.« Po tem drugem bombardiranju, ki je bilo dokaj*močnejše od prvega, so se ljudje še bolj vznemirili. Panike ni bilo, toda strah je gledal ljudem iz oči. Nihče ni mogel razumeti, kaj se prav za prav godi? Ali nismo več nevtralni? Ali je mogoče, da so se tuja letala dvakrat zmotila? Ne! Ob tem odgovoru se je strah spremenil v ogor' Cenje, ki je zajelo po prvih trenutkih groze vsa srca preživelih... Tudi pri bombardiranju so letala bombardirala iste cilje; to pot je pa ena bomba padla na dvorišče divizijskega štaba in ubila kapetana Varla. Letala so vrgla več bomb trudi v bližino pošte, kjer se je med tem časom že zbralo mnogo ljudi, ki so hoteli oddati brzojavko svojim sorodnikom in znancem, s sporočilom, da so ostali živi in zdravi. Med bombardiranjem so se ljudje na pošti želo vznemirili, toda na srečo so bombe temu poslopju prizanesle. Poznojesensko popoldne se je že nagibalo k večeru: Razburjenje se še ni poleglo. Kaj bo prinesla noč? Nov nepričakovan, morda še hujši napad? Tisto noč je odšlo iz Bitolja polovico ljudi, posebno matere z ctroki so v dolgih procesijah, s culicami na hrbtu, romale v bližnje vasi. Žalosten je bil ta sprevod... Tisti, ki so se odločili, da bodo ostali doma, so prenesli postelje v kleti ali so se pa preselili s stoli za vso noč v klet. kjer so napeto prisluškovali, kdaj bo spet zatulila sirena... Novica, da je bil Bitolj bombardiran, se je hitro raznesla. V Skoplju so jo izvedeli okrog treh popoldne, ko je bilo v mestu polno ljudi, ki so se prišli gret na sonce. Silno ogorčenje je zavladalo v glavnem mestu južne Srbije, ko se je izvedelo, da so tuja letala dvakrat bombardirala Bitolj in da so povzročila tolikšno škodo in terjala toliko nedolžnih žrtev. Tisti večer je Skoplje prvič občutilo hladen dih sedanje vojne: da se ne bi zgodilo ponoči kaj izrednega, so mesto zamračili, prav tako kakor Bitolj. Skopljani so bili zelo disciplinirani in so se pokorili vsem zahtevam oblasti. Noč je minila mirno; drugo jutro je ljudstvo z zadovoljstvom in ponosom opazovalo na nebu formacije naših lovskih letal, letečih proti meji. Ljudje sc zdaj zavedajo, da so obva- rovani pred novimi morebitnimi presenečenji. In medtem, ko se je ljudstvo na jugu naše države pomirilo in poklonilo nedolžnim žrtvam na oltar naše nevtralnosti, medtem ko prihajajo z vseh krajev naše domovine prispevki za pomoč bitoljskim žrtvam, in ko se je narod strnil v skupni nesreči, krožijo ob naši meji proti Grčiji in Albaniji neštete jeklene ptice, obramba našega naroda in svobode našega neba. V ponedeljek, redi v ljubljanski Operi umetniški plesni večer gospodična Marta Paulinova, bivša gojenka Sole Metode Vidmarjeve. Plesala bo 'vrsto pletov lastne zamisli, za katere sta ustvarila glasbeno spremljavo slovenska skladatelja L. M. Škerjanc in Pavel Šlvic, in ciklus sodobnega ruskega skladatelja A. Grečaninova. Po svojem značaju je plesna kultura Marte Paulinove izraz .moderne plesne smeri umetniškega plesa, ki hoče ustvariti iz plesa samostojno umetniško panogo, ki bo po lepoti in bogastvu vsebine in oblike . enakovredna vsem ostalim umetniškim panogam. Posebnost njenih plesov je velika psihološka poglobitev. Nastop bo novost v našem kulturnem iivljenju, v katerem pridobiva umetniški ples vse večjo veljavo in zanimanje občinstva. Na sliki: Marta Paulinova v plesu ,Norcc'. »Odišavljen sveta Newyork, novembra. Oči in ušesa v ameriških velemestih najbolj trpe in zato so iznajdljivi ljudje že iznašli vse mogoče pripomočke, s katerimi si ljudje pomagajo v prahu in prevelikem velemestnem ropotu. Pred nedavnim je pa neki ameriški profesor prišel na zelo dobro zamisel, da bi bilo treba tudi nos zaščititi. Prav tako je namreč človeški vonjalni organ izpostavljen neštetim škodljivim vplivom. Ameriški profesor bi v ta namen rad prebivalce velemest stalno postavil v »bolje dišeče ozračje« in s tem tudi zvišal njihovo dobro voljo in duševno zmožnost. Moderna kemija nam daje nešteto sredstev, s katerimi lahko zakajene, nočne lokale, napolnjene kine ali gostilne, odišavimo z naravnimi nevsiljivimi dišavami. Tudi zdravniki ne bi smeli dopustiti, da bi narkotična sredstva zoprno dišala. Narobe, takšna sredstva bi morala vsebovati poleg vsega drugega še določeno količino prijetno dišeče dišave. Dišave bi morali dodajati povsod in vsakomur. Usnjenim rokavicam bi lahko z dišavami vzeli zoprni duh po usnju, sveže opranemu perilu bi vzeli duh po milu in ga osvežili s prijetno dišavo. Tudi knjigam bi lahko odvzeli duh po papirju in usnju, tako da bi bralca ne motilo. Poleg tega bi se dala izbrati takšna dišava, ki bi bila popolnoma v skladu z vsebino knjige. To bi še posebno močno učinkovalo na bralca. Važno bi bilo potem tudi kuhinje odišaviti. Znano je namreč, da veliko gospodinj že pri kuhi izgubi ves tek, ker jih vonj po mesu, čebuli in drugih kuhinjskih potrebščinah tako rekoč nasiti. Zakaj si ne bi pomagali? Duh po kuhinjskih potrebščinah bi morali odpraviti in spet bi gospodinje dobile tek. Srečni ljudje so pozabljivi Cikago, novembra. Na policijsko stražnico v Cikagu je pred dnevi pritekel mlad mož in s strahom pripovedoval, da je izgubil svojo mlado ženo, s katero se je šele pred nekaj tedni poročil. Ko se je pred enim tednom preselil v Cikago, je bil brez posla in se je zato njegova žena naselila pri svojem očetu, mladi mož je pa odšel po mestu za delom. Ves dan je hodil po Cikagu, zvečer je pa hotel oditi demov k ženi in je s strahom spoznal, da je pozabil ime ulice, v kateri stanuje. Ko je premišljeval, kako bi našel svojo ženo. je s strahom ugotovil, da je tudi njeno dekliško ime pozabil. Zdaj ni vedel ne kod ne kam. Na policijski stražnici je mladi slamnati vdovec povedal, da je prve tedne po svoji poroki preživel kakor v omotici in v preveliki sreči popolnoma pozabil na takšne malenkosti, kakor je na primer ženino dekliško ime in ulica njenega stanovanja. Ker mu na policiji po tako pomanjkljivih podatkih nikakor niso mogli dati iskanega naslova, se je moral mladi mož hočeš nočeš naseliti v hotelu in ponižno čakati, dokler ga ni nekega dne njegova žena vsa v skrbeh našla in vzela domov. f Beograjska veletrgovina Mitič in drug bo te dni začela zidati v Beogradu na Slaviji 70 metrov visoko donebnico. Zgradba bo stala ob ulici Kralja Milana in ob Beograjski ulici in bo zavzemala kar 2.500 kvadratnih metrov površine. Imela bo šest nadstropij, v svojem sprednjem delu pa dvanajst. Slolp v glavnem delu zgradbe se bo dvigal še 58 metrov nad ostalo zgradbo. Načrle za Mitičev magazin sta napravila znani berlinski arhitekt Schaier in arhitekt Prljevič. Delo je prevzel beograjski inženir Djordje Lazarevič. 60 milijonov dinarjev je zapustil duševno bolnim Newyork, novembra. Pred nedavnim Je v bolnišnici za duševno bolne v Otavi v Kanadi umrl Oliver Perullin, nekdanji kanadski odvetnik. Zaradi njegovega življenjskega romana so ga v- Ameriki po večini vsi poznali in so, ga na splošno imeli za najbogatejšega norca Amerike. Oliver Perullin je bil pred svetovno vojno <1914—1918) ugleden odvetnik v mestu Winnipegu. Njegovo življenje bi najbrže teklo mirno naprej, da ni nenadno podedoval od nekega svojega sorodnika iz Angleške, velikega premoženja. To ga je popolnoma prevzelo. Takoj je opustil svojo odvetniško pisarno in odslej živel zasebno s svojipni 2-500 funti. Nekega dne gft je obiskal mladi odvetniški pripravnik Balton in mu prinesel neko tožbo. Odvetnik je imel namreč star prepir s svojim služabnikom in ta ga je zdaj tožil. Oliverja Perulllna, ki je bil precej živčen, je to tako razjezilo, da je odhajajočega mladeniča ustrelil v hrbet in to tako nesrečno, da je ta kmalu izdihnil. Takoj nato so odvetnika zaprli in se je moral zagovarjati zaradi umora. Kor je bil pa kakor rečeno zelo bogat, je najel spretne zagovornike in ti so dokazali, da je nekdanji odvetnik duševno bolan in zato za svoje dejanje neodgovoren. Ker je bil zelo živčen in včasih res nekako zmeden, so mu to tudi verjeli in ga obsodili na dosmrtno zdravljenje v bolnišnici za duševno bolne. Ko je Oliver prišel v bolnišnico, je bil star 46 let in je ostal v njej 22 let. Ves ta čas seveda s svojim velikim premoženjem ni mogel razpolagati, vendar je bilo varno naloženo v neki banki. Tam so mu naraščale obresti in denarja je bilo vsak dan več. Te dni je Oliver umrl. Pri njem so našli zakonito oporoko, ki jo je napisal v svojih »svetlih trenutkih«. Vse svoje premoženje (60 milijonov dinarjev) je zapustil v pomoč družinam, katerih očetje so zločinci ali bedaki in morajo dolga leta preživeti v bolnišnici za duševno bolne. Poljub bi bil preprečil nesrečo Cikago, novembra. Mlada' Američanka Pollet Werdin-gova je te dur tožila svojega znanca bankirja Tomaža Limsa, ker jo Je hotel pri neki avtomobilski vožnji v najhitrejšem diru poljubiti in sta se zato zvrnila v cestni jarek. Na sodišču se je pa bridko razočarala. Sodnik je namreč verjel bankirju, ki je vso zgodbico povedal takole; Ko sta se bankir in Werdingova peljala z avtomobilom, je hotel bankir dekle poljubiti. Ta se je pa branila in to tako vztrajno, da je končno bankir izgubil oblast nad volanom in sta oba padla v cestni jarek. Na srečo se jima ni pripetilo nič hudega. Zdaj se je sodišče postavilo za bankirja in izjavilo, da je dekle vsega krivo. Ce bi jo bil njen prijatelj lahko poljubili se jima prav gotovo nesreča ne bi bila pripetila. Kakšne skrbi so imeli samci v 18. stoletju? Basel, novembra. Največ skrbi s hrano so imeli br«* dvoma samci v osemnajstem stoletju. Takrat namreč kavarne in gostilne niso pripravljale kosila in večerje za svoje stalne goste. Vsak neoženjen moški je zato moral poiskati hrano privatno pri svojih znancih in to j« bilo večkrat zelo težko. Takšni samci so imeli v nekaterih krajih tudi svoje posebne dolžnosti in običaje, ki so se jih morali strogo držati. Tako so bile na primer na Holandskem in v Belgiji gospodinje navajene, da jim je vsak moški, ki j® pri njih zaprosil za hrano, pri svojem prvem kosilu izročil lepo darilo. Največkrat so dobile kakšen dragocen jedilni pribor ali kaj drugega *imbolšjega. .Takšen dar je bil strogo obvezen in so ga: sprejele gospodinje kakor nekakšen poklon za svojo prijaznost. k« V nedeljo dne 10. t. m. so bile na novem Hermesovem športnem štadionu kasaške in galopne dirke. Naši sliki nam kažeta dva zanimiva trenutka s te dirke. S8I a- im Wmm r Kaj je smola? NAPISAL F. GUNTEN Sedel sem sam v nekem baru italijanskega dela Šviee, osamel neplesa-lec, tuje bitje v leskečočem se očesu razsvetljenega plesišča. Dame so podrsavale v večernih toaletah, ki so zanje bore malo blaga porabile, mimo mene, gospodje pa včasih tako zmešani, kakor so zmešane pijače, ki so jih tu točili. Zdaj pa zdaj se je prikradel rahel dih sočutnega parfuma, kakor bi me hotel odškodovati za moje neplesalstvo. Toda moja osamljenost ni dolgo trajala. Na lepem je za mojo mizico sedel neki mlad moški; o, bilo je še dovolj prostih mest, toda zdelo se je, kukor da bi mladega človeka vleklo k meni. Na pogled je bil precej eksotičen, čudna mešanica gigola in gentlemana. Gigola ste uganili že na pogled, gentlemana je bil pa najbrže še dolžan svojemu krojaču. Z zelo blaziranimi pogledi si je ogledal plesišče in sem in tja napravil tudi kakšno ironično opazko o mimo plešočih parih. Naposled se je celo toliko ponižal, da me je potegnil v pogovor med cigareto in slamno bilko. »Prikupen lokal!« je menil v nemščini, ki se ji je poznalo, da bi bila rada spakedrana. »Mhm!« sem odgovoril, ne da bi s tem »mhm« izpodbudil k nadaljnjemu razgovoru. Kljub temu se je zdaj predstavil: »Alcaly dy Severantes.« To je moglo, toda ni ravno moralo biti kakšno ime. Zato svojega sploh povedalnisem. Bil je očitno pripravljen f.na moj dvom in mi je izročil svojo posetnico. Tudi zdaj še nisem povedal svojega imena, iz sramu, ker ne vsebuje niti enega tujega y. »Iz Venezuele prihajam,« je dejal Alcaly dy Severantes tako samo no sebi razumljivo, kakor pove eden izmed nas, da prihaja iz Bazla. In jaz sem rekel samo: »Ak; kaj naj bi tudi sicer rekel? »Da, da bi si nekoliko ogledal evropsko življenje. Venezuela in druge ameriške države za dalj časa tudi ni nič.« »A!« »Potovanje je zdaj sicer nekoliko težavno zaradi mnogih deviznih omejitev. Toda na srečo imam svoj evropski bančni račun.« »A!« »Prav za prav!« je nadaljeval, ne da bi ga moji mnogi vzkliki nebriž-nosti spravili iz ravnotežja, »sem prišel v Evropo zato, ker so tu doma najboljši strokovnjaki v kovanju dragih kamnov.« »Tako, tako!« sem spet dejal, da bi vpletel novo nianso v najin razgovor. »To vem, ker imam v Venezueli sam razsežna diamantna polja. In s seboj sem prinesel zavoj posebno lepih dragih kamnov.« »Zelo pametno!« sem priznal. Na lepem se je začel moj Alcaly dy in tako dalje — smejati; in zelo prisrčno se je smejal In ker ga nisem vprašal za vzrok njegovega smeha, mi ga je sam povedal: »Samo pomislite — na meji sem Imel nezgodo z avtomobilom. Popolnoma je uničen.« »Takšna smola!« sem dejal. Skomignil je z rameni. »Ah, smola! Tega vendar ne moremo imenovati smolo. Ce gre avto k vragu. Si bom pač novega kupil.« »Tudi res!« sem mu pritrdil. »Če je Človek tako srečen, da na svojih poljih lahko diamante sadi...« »Kako prosim?« »Tako sem menil.« »In v Madridu mi je žena ušla s šoferjem. Pripeljal sem sl ga bil nalašč iz Venezuele. Prekrasna ženska. Najlepša v vsej Venezueli.« »Takšna smola!« Eksotični mož so je nasmehnil. »Ah, pretiravate! Kaj takšnega se vendar lahko pripeti. Na srečo Puebla ni bila edina ženska na svetu. Si bom pač drugo vzel.« »Na to možnost resda nisem mislil.« Zdaj se je začel glasno smejati. »Toda... hahaha... ko so mi v Veroni ukradli zavoj z diamanti, ki sem jih prinesel sem v okovanje... Hahaha...« Zdaj sem se vendar zdrznil. »Ukrndli? Zavoj z diamanti? Neznanska smola!« . Alcaly dy Severantes me je pomirjujoče potrepljal po kolenu. »Bežite, bežite! Kdo bi se tako prestrašil? če človek izgubi nekaj diamantov, še zdaleč ni smola, človek 'zgubi denar — in zasluži novega... z'vljenje je večno kroženje.« »Tako je!« sem mu oddihujoč si Pritrdil. »Seveda je bilo nekoliko neprijetne, da je bila moja banka, ko sem prišel sem, že zaprta. Tako torej ni-®em mogel ničesar dvigniti in sem °stal vsaj za nocojšnji večer brez de-Uarja.« 'Toda to je vendar smola!« sem se Počasi ugrel. 'Le mirno, prosim!« me je veličast-2° pomiril. »Tudi to še ni smola, “anka se jutri spet odpre. In danes... Posledice vojne Nica. pred vojno po Igralnice v Monfe Carlu so prazne Nica, novembra. Mnoge ljudi gotovo zanima, kakšno je življenje zdaj po vojni na prekrasni francoski obali. Pred vojno je bilo v teh jesenskih dneh na Ažurni Obali vse polno poznih gostov. Najbogatejši aristokrati in politiki so hoteli v najlepših morskih kopališčih užiti še poslednje sončne žarke, preden pride zima. Meseca oktobra in v začetku novembra se v najrazkošnejših hotelih Nice skoro ni mogla dobiti soba, tako je bilo vse zasedeno. Kaj je od vse te lepote ostalo danes? Čeprav vojna vihra ni divjala prav v teh krajih, se kljub temu jasno, še prejasno vidijo vse povsod njeni sledovi. Lansko leto v takšnem času so po morju še veselo plule barke in barčice, bogati letoviščarji so brezskrbno uživali življenje. Danes je morje osamelo. Na terasah razkošnih hotelov ni nikogar, Vile in dvorci s spuščenimi zavesami so videti kakor zakleti gradiči, ki spe svoj dolgi spanec. Sele pozneje človek opazi, da hoteli le niso tako prazni, kakor se sprva zdi. Nekatere sobe so oddane in v njih stanujejo kaj čudni in različni gostje. Med temi lahko najdete stare Angleže, ubežnike iz Holandske in severne Francije in zbiralce umetnin, ki se jim doslej še ni nudila priložnost, da bi se lahko vrnili v domovino. Vsi so bogati, vendar s svojim denarjem ne morejo razpolagati, kakor bi hoteli, ker ga imajo naloženega v newyorških bankah. Vsi dobivajo posojila,, svojih znancev, ki upajo, da se bodo kedaj razmere izpremenile in jim bodo bogataši denar lahko z obrestmi vred vrnili. Kaj je pa s Francozi? Tudi teh je tu precej. Ubežniki, črno oblečene žene in dekleta preplašenih oči, ki hodijo vsak dan izpraševat na vojaško poveljstvo kaj se je zgodilo z njihovimi zaročenci. Tu srečujemo meščane, indu-strijce, obrtnike, vse mogoče ubežnike iz vseh krajev Francije. Nekatere visoke francoske osebnosti, ki si prej sploh ne bi mogle zamisliti j življenja brez avtomobila in luksuzne! jahte, se zdaj vozijo na kolesih. Tudi« Daniella Darieuxova, znana filmska j igralka, se je naselila v Nici. Prej jej imela krasno razkošno jahto, zdaj sej pa vozi po morju z majhno izposojeno] jadrnico in z žalostnimi očmi ogleduje* obalo. Krasna promenada na obali je* prazna in zapuščena. < Ažurne obale se vojna vihra sicer* ni dotaknila. Niti kamen se ni pre-J maknil, niti ena sama cvetka se ni J osula zaradi vojne in vendar takšna * izprememba! Tudi Monte Carlo, sve-j tovno znana igralnica, prej zmerom] polna najrazličnejših gostov z vseh; vetrov sveta, je zapuščena. Velikanske; igralnice so prazne, čeprav so ves dan* odprte, igralci ne prihajajo več. Men-] da zato, ker je vsem nekdanjim igral-J cem jasno, da se zdaj igra v Evropi] mnogo bolj zanimiva in riskantna igra,] kakor so bile v teh dvoranah najbur-nejše kockarske stave v nedavni pre-J tekiosti. na&ift dni Za vsa s prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Če koga spomin zapusti Pariz, novembra. Te dni je v Parizu umrl star cestni pometač, o katerem so ljudje pred leti mnogo govorili. Leta 1911. so našli ljudje na cesti pred vrati mesta Pariza raztrganega in nezavestnega umazanega moža. Vsi, ki so ga videli, so bili prepričani, da ga je povozil avto. Ko so ga v bolnišnici zbudili iz omotice, so ugotovili, da je bil mož izgubil spomin. Ničesar se ni mogel spomniti. Niti svojega imena niti svojega stanovanja, samo tako se mu je zdelo, da je poprej živel v zelo dobrih razmerah in brez dela. Ker tudi pozneje niso mogli o možu nič izvedeti, so mu dali začasno službo mestnega cestnega pometača. V tej službi je potem ostal do svoje smrti. Imel je zelo veliko prijateljev, ki so se trudili, da bi se mu prikupili, ker so verovali, da se bo nekega dne le spomnil svojega imena in svojih dobrot, v katerih Je nekdaj živel, in jih bo takrat obilno obdaril. Ko je te dni starec ležal na svoji smrtni postelji, so se vsi njegovi »prijatelji« zbrali okrog njega in čakali, da se mu bo morda še v zadnjem trenutku posvetilo in se bo spomnil svoje sijajne preteklosti. In res so se v trenutku njegove poteze zjasnile in ves srečen je šepnil: »Končno, vendar sem se spomnil svojega poklica.« »Povej, pripoveduj,« so silili vanj od vseh strani. Tedaj se je umirajoči nasmehnil in dejal: »Konjač v Orleansu...«, potem je izdihnil. Debelost ni vzrok za ločitev zakona San Francisco, novembra. Pred sanfrancišktm sodiščem so te dni imeli zanimivo, skoraj komično razpravo. Neki kuhar se je hotel ločiti od svoje žene samo zato, ker se je preveč zredila. Na sodišču je kuhar povedal, da je njegova žena, ko se je z njo poročil, tehtala komaj 60 kil in je bila lepo vitka. Ze po enem letu njunega zakona se je pa začela silno rediti. Danes je težka že 130 kil, torej ima več ko dvakrat tolikšno težo kakor pred poroko. Sodnik je zaslišal tudi njegovo ženo in ta je povedala, da se nikakor noče ločiti. Pravi, da je njene debelosti kriv njen mož, ki jo je v prvih letih zakona preveč razvajal in ji vsak dan prinašal najboljše poslastice svoje kuharske umetnosti. Ker je njen mož priznano dober kuhar, ji je sodnik hočeš nočeš moral verjeti in je tožbo za ločitev zakona zavrnil. Električni nož v službi zdravilstva Dunaj, novembra. Na mednarodnem medicinskem kongresu, ki so ga imeli pred nedavnim na Dunaju, je profesor Seeman iz Gradca predaval o električnem nožu in njegovih vrlinah. V zadnjih dvajsetih letih se je ta nož posebno dobro izkazal. S pomočjo naelektrene žice alt bolje s pomočjo visoke električne toplote lahko režejo zdravniki človeško ali ži- Danes ml bo pač nekdo s kakšno malenkostjo priskočil na pomoč. Zdaj je svoj zasanjani pogled popolnoma name nameril. »Povejte mi, dragi, vi imate prav gotovo sto frankov pri sebi, da bi mi...« »Žal ne,« sem hitro dejal. »Samo toliko denarja imam pri sebi, da laliko plačam svoj cocktail.« Alcaly dy Severantes je pobledel in se zmedel. »Kaj? Niti sto frankov nimate pri sebi? Vidite — t o je smola!« Vstal je in me zapustil brez najmanjšega pozdrava. Potlej sem plačal še njegovo pijačo; ker sem bil le temu poznanstvu dolžan Uvalo za dragoceno spoznanje, kaj je smola... valsko tkivo mnogo bolje kakor z nožem. Doslej so s tem nožem napravili že nešteto poskusov, ki so se vsi izvrstno obnesli. Tako so na primer delali poskuse z mišmi. Z električnim nožem so jim odsekali repe in dognali, da se je njihova rana mnogo hitreje zacelila, kakor če so jim repe odrezali z navadnim klrurgičnim nožem. V takšno rano sploh ne more priti noben bacil, ker električna toplota rano takoj zaceli. Tudi kri pri takšni operaciji sploh ne teče. Neivgork najmanj narašča Newyorlt, novembra. Iz najnovejše statistike ameriških mest se jasno vidi, da je njihovo prebivalstvo sorazmerno zelo malo poraslo v zadnjih letih. Zanimivo je, da je v ameriških državah v prvi vrsti naraslo število prebivalcev periferije, da pa prebivalstvo v sredini mesta stalno pada, Sorazmerno ostane torej cJcr&TH.c;! lisi i /f : S:j • Siromak si je moral pa z leščerbo svetiti, v nevarnosti, da mu zgori vse imetje, samo da si reši edino kravico. S. E. Vljudnost v tramvaju Ko sem se pred nekaj dnevi peljal s tramvajem iz šole domov, sem zapazil, da je na neki postaji vstopila stara ženica. Ker so bili vsi prostori zasedeni, je stopila k vratom, misleč, da bo kmalu kakšen sedež prazen. Sedeli so pa tudi dijaki in nekaj mlajših dam. Za starko se še zmenili niso. V kotu je pa sedel neki star gospod. Dvignil se je in ponudil starki prostor: zahvalila se mu je. Mislim, da bi ji lahko kdo izmed dijakov ponudil prostor, ne pa stari gospod, ki je bil sam potreben sedeža. Obi. »Usmiljenim !«... V nekem časopisu sem brala, da prosi uboga mati stare ponošene čevlje za svojega dvanajstletnega sina. Čez nekaj dni pa spet berem, da se ni še nihče usmilil te bedne matere, katere sin ne more obiskovati šole, ker nima čevljev. Bog ve, koliko ljudi je bralo to prošnjo! Brali so jo taki, ki sami nič nimajo in bi radi pomagali. Brali so jo pa tudi taki, ki hodijo vsak dan v kavarno, na plese, v kino in na razne druge zabave. Ti imajo gotovo toliko denarja, da bi lahko kupili stare čevlje ali pa dali siroti vsaj kakšno malenkost. Za oglas, v katerem kdo kaj prosi, se nihče ne zmeni. Če bi pa pisalo, da je v kakšnem hotelu kakšna prerokovalka, ki zahteva za vsak obisk po 50 din, bi gotovo imela precej dela. Ena, ki bi rada pomagala, pa ne more. Oh ti telefoni! Mudi se mi na vlak, prej moram pa še telefonirati. Na glavni pošti sem. Stopim v celico, vzamem v roka imenik in iščem črko C; toda smola: polovica strani je odtrgana, številke pa ne vem. Bom pa telefonirala svoji prijateljici, bo že ona telefonirala naprej. Iščem črko V. Vendar, našla sem številko! Vržem dinar, vrtim številko za številko, čakam... Pa kaj je to: nobenega odziva? Zavrtim še enkrat. Spet nič. Na kljuko že pritiska drugi. Grem ven in odhitim v telefonsko pisarno. Ali naj se pričkam? Tega ne; mudi se mi, povem številko, spet čakam. Gospodična vrti številke, nič; naposled se spomni, da je ta številka spremenjena, torej še enkrat. Nazadnje sem le dobila zvezo. Plačam dinar in grem. Pred kratkim sem pa spet hotela telefonirati na ljubljanski postaji. !Tudi tam nisem mogla dobiti števil-Ike, ker je bila polovica listov raztrganih, nekaj novih številk je pa ibilo s črnilom napisanih in stisnjenih !med druge. ! Mislim, da bi lahko nabavili nove ! imenike in vstavili nove številke, ki jbi ustrezale telefonskemu prometu. ' Deželanka SLOVENSKO HISO! njake in 3 skega sira. nazadnje z tinami UGANKE?! KRIŽANKA 1 23456789 Pomen besed : Vodoravno: 1. nada; afriška puščava. 2. pridevnik; delavec. 3. grški elikar (4. stol. pr. Kr.); Slovan. 4. francoski enciklopedist (1713 do 1784). 5. števnik; morska riba; povratni zaimek, 6. francoski general. T. prislov; prislov. 8. atensko pristanišče; prabik. 9. moško ime; egiptovski bog. Navpično: 1. služben; veznik. 2. francoski fizik (1647—1712); vetrič. 3. sorodnik; zemeljska oblika. 4. pilot. 5. površinska mera; alkoholna pijača; zaimek. 6. Indijanec hrokeškega plemena. 7. kvartaški izraz; vrsta gibanja. 8. starodavna erbska prestolnica; geološka tvorba. 9. kemijski znak za žlahtni plin argon; Prešernova balada. * ZLOGOV NIC A Zlogi: do, ka, ka, ke, ko, ko, lo,: <*no, na, na, ra, ra, rum, va, van, vi.: Pomen besed: 1. azijsko go-; rovje, 2. Alpe, 3. naklo, 4. očetnjava.; Diagonalno — skupina potujočih v; puščavi. :Ji IZPOLNJEVALKA ■— os — la.h — uda — loka — pir — od — mir — kot — rana — sla — ilo — ara — lan — apis. Vsaki besedi dodaj črko, da dobiš nove besede. Vstavljene črke ti dajo on a n pregovor. POSETNICA ;; I. N. Lozar Vič Oh, kako mi je dolgčas 1 Na svetu so ljudje — ti so najsrečnejši in med najpreprostejšimi — ki zatrjujejo, da jim še nikoli v življenju ni bilo dolgčas in da jim tudi ne more biti. Takšne ljudi srečuješ v vseh slojih, med skromnimi delavci prav tako kakor med intelektualci.. To so ljudje, ki je njih domišljija dovolj živahna, da ubija enoličnost dneva, ki imajo pa hkrati tudi dovolj prirojenega veselja za zmerom nove domisleke, nova dejanja, nove začetke. Na drugem skrajnem koncu so pa tisti ljudje, ki jih dolgočasje zasleduje kakor kronična bolezen. Čeprav se bodo tisti, ki pravega dolgočasja ne poznajo, pomilovalno nasmehnili, rekoč: »Delajte, pa vam ne bo nikoli dolgčas,« s tem še ne bodo pomagali tistim, ki se dolgočasja ne morejo tako hitro odkrižati. Prav jesen, ki je res tako siva, deževna in enolična, na nekatere ljudi zelo moreče vpliva. Tedaj je treba storiti vse, da se tega vpliva otresemo in izberemo pot, ki nas bo privedla do duševnega ravnovesja. Nekaterim to ne bo težko. Vzeli bodo v roko kakšno dobro knjigo, te ravno ne bodo imeli dela, odprli radio, ogledali si kakšno lepo Ulmsko ali gledališko predstavo in mimogrede se bodo nehali dolgočasiti. Ljudje pa, ki so pogosto in dosti sami, ki trpe za manjvrednostnimi občutki, ki so plahi, nemirni in otožni po naravi, se ne razvedre tako hitro in enostavno. Vendar mora biti tudi zanje pot, da ne zapadejo v duševno topost, v melanholijo ali kakšno podobno bolezen zdolgočasene, ubite duševnosti. Tisti, ki jim je pogosto dolgčas, so po navadi ljudje, ki so zaprti vase, ki mnogo premišljajo, in sicer pred vsem o sebi in svojih težavah, in ki ne najdejo pravega stika s svetom. Takšnemu človeku ne moreš kar čez noč pomagati. Ne moreš ga postaviti v veselo družbo in zahtevati, naj se Vsakodnevna nega zob mora postali za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok. Chlorodon zobna pasta Kaj je ta oseba? * ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) = x a = žensko ime b = veznik c * bitje d = vodna oblika e = mesto v Jugoslaviji f — koroška prafara x — mesto v Sloveniji * ČAROBEN LIK 1 2 3 4 5 Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. mesto v Jugoslaviji, 2. del obleke, 3. moško iino, 4. zrakoplov, 5. vrsta denarja. Rešitve ugank iz preišnje številke Recite« križanke Vodoravno po vrsti: 1. ko, patras. 2. abo, drama. 3. vuda, ono. 4. arabija, v. 8. la, ada, or # a, znanost. 7, ped, etan. 8. potok, oka 9. branik, ar. Reiitev posetnice Oalvanoplastik. Reiitev rebusa Kdor ne dela, na) ne jč! Hetite« skritega pregovora Glava in glavo, najkrajše pravo. Reiitev obratnice Komar. Anior, robat, trata, Elba, narod, •po», polk »»ter, trv, Egon. niha, etan, gr<-ben, Alpe, »il\a, iilla — Kar te ne pete, ne gasi. Reiitev iarobnega lika I. alt, 2. Apolo, 3. klobasa, 4. tlaka, 5. osa. Reiitev opek Kdor ima moti, lina tudi pravico. zabava. Se zmerom se bo počutil zunaj te družbe, osamljenega. Takšen človek mora najti osebno, individualno pot do razvedrila in po razvedrilu pot do duševnega ravnotežja. Za hudimi napadi dolgočasja in občutkov manjvrednosti trpe ljudje, ki si niso izbrali pravega poklica Tem ljudem je življenje res vzelo veliko nagrado, ki jo daje prav izbrano delo vsak dan ljudem, ki redno in sistematično streme k nekemu cilju. Vsakdo, ki se dolgočasi v svojem poklicu, se dolgočasi v življenju sploh, kajti dve tretjini našega življenja izpolnjuje naš poklic. Velika večina ljudi se tega le temno zaveda in išče vse nevarnejše in negotovej-še poti iz dolgočasja kakor pa spremembo poklica. Če je le mogoče, naj si človek izbere poklic, ki ga bo notranje Izpolnjeval in ki bo hkrati tudi v soglasju z gmotnimi zahtevami njegovega življenja. Če se hudo dolgočasite, če trpite zaradi osamelosti, se vprašajte, kako je z vašim duševnim odnosom do vašega poklica. Odgovorite si odkrito in če le morete, se ravnajte po sklepu, ki vam ga narekuje vaša ugotovitev. Dosti bo pa med našimi bralkami takšnih, ki že vedo, da jih njihov poklic ne izpolnjuje, ki pa prav tako dobro vedo, da ga ne morejo pustiti, bodisi zaradi sebe ne, bodisi zaradi , svojih najbližjih. Vendar mora biti [tudi za te ljudi neka), kar jih bo zanimalo, jih izpolnjevalo in jim dajalo poleta v življenju. Vsi ti ljudje si morajo izbrati zunaj svojega po klica in svojih dosedanjih prizadevanj točno določen cilj. Ti cilji so lahko raznolični, ustrezati morajo pa individualnim sposobnostim in željam posameznika. Prav nič naivno naj se vam ne zdi, če sl uradnica izbere za cilj, da si bo sama izvezla in sešila svojo balo, pa čeprav ,njega' še ne pozna. Za marsikatero bo ta cilj vabljiv in ji bo lahko Izpolnil kakšno pusto razdobje v življenju, za tokino, ki nima dof-ti smisla za ve zen j e, pa ne. Skušajte izpopolniti v sebi in dognali do poslednje možne skrajnosti ustvarjalni dar, ki ste ga dobili od narave. Nekateri znajo lepo r/sali. V prostem času študirajte najprej osnovne nauke o tej umetnosti, potlej pa poskusite praktično. Prav tako je z vsemi drugimi ustvarjalnimi umetnostmi: z modeliranjem, pesništvom, komponiranjem, pisanjem romanov in '■ novel. Važno je pa: izbrati si morate res ustvarjalno delo, le tisto vam bo dalo zadovoljstvo in vam pregnalo temne misli. In spet se bodo našli črnogledi, ki bodo zatrjevali, da niso ob rojstvu prejeli nobenega, niti najmanjšega talenta. Kaj naj porečem tem? Če sle že res prepričani, da ne morete ničesar ustvariti (med oklepajem naj povem, dc vam tega ne verjamem), si skušajte dobiti drugačno potrdilo svojega ,jaza‘. Ločiti moramo pa dve skupini: ljudi, ki delajo duševno, in ljudi, ki delajo s svojimi rokami. Tisti, ki duševno delate, si skušajte najti razvedrilo v sistematičnem, smotrnem vežbanj u svojega telesa do tiste stopnje, da vas bo popolnoma ubogalo, da boste zadovoljni s sleherno svojo mišico, da boste čutili kulturo teh vaj. Vseeno je, ali telovadite v družbi ali sami, samo res se morate posvetiti temu cilju. Namesto telovadbe si lahko izberete še kakšno drugo opravilo, kjer boste zaposlili svoje roke, ne samo svojega duha. Mizarite, krojite in šivajte, poskusite se v umetni obrti, poskusite se v delu, ki je drugačno od vašega poklicnega dela, pa vas vendar prav zaradi tega zanima in mika. Narobe naj si pa tiste, ki imajo mehanično delo, iščejo razvedrila v duševnem izživljanju. Zadajte si na primer za cilj, da se boste naučili kakšnega tujega jezika, ali kaj podobnega. Vse si pa same obljubile nekaj: nikar se ne vdajajte dolgočasju, kajti to je zelo nevarna In težko ozdravljiva bolezen pri bolniku, kjer se je že globoko zakoreninila. Saška Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za. skromnejše razmere četrtek; Ohrovtova juha, pražen krompir, solata. Zvečer: Ričet. Petek: Juha iz lisičk, praženec. Zvečer: Krompirjev riž. Sobota: Goveja juha z zdrobovimi cmočki, krompir v kosih, pesa. Zve čer: Zabeljeni makaroni, solata. Nedelja: Telečja obara, jabolčni zavitek. Zvečer: Golaž s krompirjem. Ponedeljek; Goveja juha z vlivanci, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: Sara. Torek; Rižota, solata. Zvečer: Polenta z mlekom. Sreda: Goveja juha z rezanci, sladko zelje, pražen krompir. Zvečer: Jota. Jedilnik za premožnejše Četrtek; Gobova juha, krompirjeva potica, mešana solata, kompot. Zvečer: Mlečen riž. Petek; Kislo zelje, ajdovi žganci, sirovi zvitki'. Zvečer: Cvetačni narastek*, ačlenova solata. Sobota: Goveja Juha z rižem, slad' Trije elegantni ameriški modeli dopoldanskih čevljev. Vidimo, da so v Ameriki spet zelo v modi tako ime novane ,kapice', ki ao včasih Iste barve, kakor ves čevelj in ločene od njega samo a tenko črto, včasih pa tudi drugobarvne. Tretja alika nam kale dopoldanski čevelj a stabilno pol visoko peto, ki ae poda aleherni nogi Mladosten zimski plašč iz peščenorjavega volnenega blaga. Ovratnik in iepki so okrašeni s tigrastim krznom. Zelo zanimiv in nov Je klobuček ▼ obliki spretno zavitega turbana, kakršni ao letos posebno v modi. ka repa, krompirjev pire, kompot. Zvečer: Dunajski zrezki, solata. Nedelja: Ragujeva Juha, svinjska pečenka, pražen riž, mešana solata, pehtranov zavitek-1. Zvečer: Divji zajec v kvaši, kruhovi cmoki. Ponedeljek: Goveja juha z žlikrofi, sladko zelje, zabeljen krompir, pečen kostanj. Zvečer: Ocvrta jetra, solata. Torek: Telečja obara, češki cmoki«, pečena jabolka. Zvečer: Segedin-ski golaž. Sreda; Kruhova juha, paradižnikova omaka, krompirjev pire, omelete. Zvečer: Goveji zrezki na angleški način’, solata, kompot. Pojasnila: t Sirovi zvitki: Iz četrt kile moke, 3 rumenjakov, kozarca mleka, 6 dek presnega masla, 2 žlic sladkorja in 2 dek drožja naredimo testo in ga pustimo vzhajati. Potem ga zvaljamo na prtu precej tenko in ga zrežemo na štirioglate krpice. Te krpice nadevamo z nadevom, ki ga pripravimo takole: sir zmešamo s tremi rumenjaki, sladkorjem in žličko moke. Krpice zvijemo, jih zložimo na namazano pekačo in jih pustimo še nekoliko vzhajati. Preden jih denemo v pečico, jih premažemo s stepenim jajcem. a Cvetačni narastek; V slani vodi skoraj popolnoma skuhamo cvetačo in jo oplaknemo v mrzli • vodi. Pripravimo si rumeno prežganje iz 2 dek presnega masla in 3 dek moke in ga zalijemo z osminko litra mleka, da dobimo gosto omako. Ko se omaka shladi, ji počasi primešamo 3 rume-3 deke nastrganega parm-popra, oreška, cvetačo in nekoliko soli stepen sneg . Vse skupaj zmešamo in na-dobro pomaščeno in z drob-potreseno posodo, posipamo še s parmskim sirom in speče-srednje topli pečici, s Pehtranov zavitek: Vlečeno testo, ki ga rabimo za zavitke, namažemo s temle nadevom: skodelico kravjega sira zmešamo s skodelico kisle ali sladke smetane, 4 rumenjaki, dobro sesekljanim zelenim pehtranom, snegom 4 beljakov in sladkorjem. Testo zavijemo in ga spečemo. < Češki cmoki: Stare žemlje ali pa star bel kruh zrežemo na kocke in jih prepražimo na masti. Potem naredimo tekoče testo iz moke, mleka in jajc in stresemo vanje narezan in prepražen kruh. Kruh namakamo nekaj ur. da se dobro napoji. Z rokami jemljemo testo in delamo sproti z mokro roko velike cmoke. Cim večji je cmok, tem boljši in okusnejši je. Češke cmoke lahko porabimo tudi drugi dan; cmoke narežemo na rezine, prepražimo in jih damo v juho. 5 Goveji zrezki na angleški način: Iz govejega stegna zrežemo zrezke, jih posolimo, dobro potolčemo in popopramo. V kozico z malo masti zdevljemo nekaj zrezkov, vrhu tega pa 4 žlice zrezane čebule in 4 žlice svežih ali su hih gob. Vse skupaj dobro sesekljamo. Ko smo porabile vse meso, zložimo po vrhu 5 na rezine zrezanih krompirjev, pokrijemo in dušimo na zmernem ognju. Preden denemo jed na mizo, jo polijemo s kozarcem kisle smetane, ki smo ji dodali žlico moke. Kako shranjujemo krompir za zimo Malokatera gospodinja rada spravlja poleg drugih živil krompir za zimo. To ne zavisi samo od gmotne strani, temveč važnejše je drugo vprašanje: kam spraviti krompir? Ce nimamo na razpolago kleti ali primernega prostora, se nam shranjevanj© krompirja čez zimo v nobenem pogledu ne izplača. Za hranjenje krompirja je najboljši mračen, hladen, suh in zračen prostor, kamor ne pride mraz. Ce ga hranimo v kleti, v hiši, kjer je centralna kurjava, moramo paziti, da prostor ne leži preblizu prostora, kjer je centralna peč, ali drugih podobnih podzemeljskih toplih prostorov, ker krompir v takšni okolici prične kaliti. Preden spravimo krompir, moramo ves prostor, tudi zidove, dobro očistiti z močno in trdo krtačo in ga tudi dobro prezračiti, še najbolje je, če ga lahko pobelimo z apnom. Ce spravimo, krompir v podstrešje, je najbolje, če ga stresemo na široke deske. Pokriti ga moramo s slamo, ki ga varuje mraza in vlage. Krompir naj ne bo nikdar više naložen od 60 centimetrov. Cez zimo moramo krompir večkrat pregledati in nagnite sadeže odstraniti, da ne okužijo še drugega zdravega in celega krompirja. Vloga pasn v današnji modi Pravijo, da »dela« bas glasbo, ker bi brez njega glasbi manjkalo nekaj osnovnega, če bi ne bila podčrtana 2 močnimi in poudarjajočimi toni basa. Prav tako je s pasovi, ki jih nosimo k oblekam, vsaj k tistim, ki so tudi za pas ukrojene. Brezizrazen pas iz istega blaga kakor obleka je ne bo niti pokvaril niti olepšal. Ce hočete, da bi vaša obleka imela v resnici dovršeno celoto, potem si kupite lep usnjen pas, pas. ki bo vašo obleko oživil. Dnevno obleko okrasite s športnim pasom. Svetlosivi, temnozeleni ali rjavi obleki se lepo poda pas iz svinjske kože ki je po sredini prešit. Temnomodro, zeleno in rjavo obleko bomo okrasile s svetlorjavim pasom iz boksa, ki ga po sredi prešijemo s prav tanko nitjo. Druge modre obleke lahko okrasite z vinskordečim pasom iz boksa, ki ga zapenjamo z dvema gumboma in na katere obesimo majhne talismane na pokromani verižici. K popoldanski temnomodri črni obleki nosimo tenak pas iz je" lenje kože. Ena stran je pastelno-zelene, druga pa vinskordeče barve. Pas iz črnega laka, ki ga zapenjamo z zlato zaponko, bomo nosile k vsem mogočim oblekam skoraj vseh barv. ELITNA KONFEKCIJA ' ^ *■ MAR/BOJ? ppiaiasa vedno NAJNGVEJSE POZOR! Prihodnjič: Moderna pletena jopica 0(yisk NEKDAJ in ZDAJ Ne spominjam se prav, ali so Japonci ali Kitajci, ki imajo zelo prevzetnega in oblastnega hišnega boga. Najčistejši riž, najnežnejše bambusove poganjke in najmastnejše svilo-prejkc mu žrtvujejo. Ce mi zahodnjaki kaj takšnega izvemo, smo zelo hvaležni, da nas je dobrotna usoda Obvarovala tako zahtevnega hišnega boga. Le pomislite, kaj bi bilo, če bi mu morali žrtvovati prvo, tako zaželeno mlado sočivje ali da bi celo Zahteval kot tribut tako drage svilene nogavice. Oh, blagoslovljene naj bodo naše zahodne širinske stopinje! Da, tako sem še pred kratkim mislila. Med tem sem imela pa opravka z nakupom bale in sem pri tem ugotovila nekaj strahovitega: namreč da »mo tudi mi zahodnjaki vzgojili nekega hišnega boga in celo zelo zahtevnega! Ne zadovolji se namreč z mladimi bambusovimi poganjki in sviloprejka-mi, temveč zahteva kar celo sobo, vezeno posteljnino, nežen porcelan, kristal, preproge in delikatese. Ta Moloh se imenuje: obisk. Naši starši še vedo povedati, da je ta bog obvladoval vse njihovo življenje. V vsaki tako imenovani meščanski družini sta mu bili posvečeni dve sobi, sprejemnica in salon. In kakor je v takšnih prostorih običajno, sta se ti dve sobi odlikovali s svojo hladno, s palmami obloženo, s plišem prevlečeno svečanostjo. Vonj po kafri je nadomeščalo kajenje, ki so ga v splošnem žrtvovali zahtevanim hišnim božanstvom. Toda ne samo sobi, tudi skrinje, jedilne omare in predalniki so bili napolnjeni z dragocenostmi, ki so Jih naši predniki rabili samo hišnemu božanstvu »obisku« na čast. Vsak oče, ki je imel hčer nevesto, je temu Mo-lohu na čast žrtvoval težke tisočake. Ob dnevih, ko je hišni bog terjal Svoj tribut, so bile gospodinje živčnemu zlomu blizu; odpovedovale so služkinjam, otroci so jokali, gospodar se je jezil. In vendar so ga sprejemali z najslajšim smehljajem in mu žrtvovali iz kuhinje in kleti, iz skrinj in omar. žrtev v pravem pomenu besede, kajti pogosto so minili tedni, preden se je družina denarno opomogla od njegovega poseta. Vsi hišni bogovi pa niso bili enaki. Mnogi izmed njih se niso hoteli pojavljati v rednih razdobjih, čeprav so vedeli, da jih zmerom pričakujejo z rahlo trepetajočimi živci. Vedeli so, da napolnjene skrinje in omare čakajo, da bi jih sijajno sprejele. Toda z vražjo zlobo so se najrajši pojavili takrat, ko sta kava in praženje stali v lončenih posodah na mizi. Odpotovali so Pa navadno takrat, kadar so naše matere kar najbolj svečano, s čisto novimi, nerabljenimi, z velikimi mono-grami vezenimi platnenimi rjuhami pogrnile prožno, skoraj večno novo po-steljo za goste. Nekateri izmed njih »o imeli tudi to nelepo navado, da so takrat, ko je pred njimi stal oltar kristala, porcelana, delikates in vinskih steklenic, izjavili, da je njihova najljubša jed klobasa z gorčico in pivo. Toda naši predniki se niso mogli odločiti, da bi darove porcelana, kristala in pernate postelje namenili vsakdanji, bolj posvetni rabi. Spoštljiv strah pred hišnim božanstvom je bil pregloboko vkoreninjen v njihovih srcih, v njihovih dušah. Viharji vseh vrst so pretresali vse; kar je bilov našim staršem ljubo in drago. Mi mladi smo svoj čas preživeli v opremljenih sobah spali smo v šotorih, živeli v smučarskih kočah. Toda zdaj je prišel trenutek, ko se ogledujemo po opremi za svoj dom, in ta trenutek je nenavadno osrečujoč. Nič ponarejenega, nepristnega, imitiranega ne bomo sprejeli v svoj dom, to je ge slo, po katerem smo izbrali pohištvo. Veseliti se hočemo lepih reči in oblik in se ravnati po osnovnem pravilu: ne izbirati količine, temveč kakovost. In tako minevajo srečni dnevi, ko vdihavamo vonj po svežem lesu in novem platnu. V to enkratno svečo pa plane vprašanje ljube tete: kje bo spal obisk, kje je boljši kavni servis, kje so prti ki jih bomo rabili samo, kadar do-bimo goste? Stara prikazen, pogoltni Moloh obisk nas izzove. Za trenutek se zdi, da grozi s senco na našo srečo. Toda zdaj — če sploh kedaj — je čas, da tistega, ki je našim materam in starim materam zagrenil marsikatero uro veselega svidenja s prijatelji, ki je obremenjeval vsoto, namenjeno za nakup bale prejšnjih generacij, da tega. nepridiprava odpravimo. Ne, draga teta, ta hišni bog se pri nas ne bo šopiril. 'Ne bomo mu posvetili ne sprejemnice ne salona. Prijatelj, ki bo pri nas prenočeval, se bo moral zadovoljiti z ležiščem na divanu. Na čast gostu smo zložili tudi kristalne in porcelanaste piramide v svojih vitrinah. Njegov privilegij pa ne bo, da bi jedel iz lepega posodja, kajti tudi mi bi bili radi vsak dan deležni teh prijetnih doživljajev. Da bi kaj pobili! Ne, mi mladi ne pobijemo toliko posodja, kakor so ga naše matere. Morebiti ne poznamo pojma »živcev« v tistem obsegu, ki smrtno učinkuje na posodje. In v tolažbo naj pristavim, da je mogoče v današnjih servisih skoraj vsak razbiti del nadomestiti. Seveda, mi pijemo iz lepih kozarcev, jemo s srebrnim priborom, in če nas obišče gost, ne dobi posodja iz posebnega predala, ne pribora, ki diši po nerabljenosti in čistilu. Veseli smo gostov, toda veliko prostora zavzemajočo, živce ubijajočo prikazen obisk, ki so se ga naše prednice hotele tolikokrat iznebiti, smo me odpravile. Dovolimo si biti sami svoj obisk. Nočemo imeti dvojnega življenja, vsakdanjega z lončenim posodjem in razbitimi robovi krožnikov, in življenja obiskov s kristalom in porcelanom in skoraj nedosegljivimi stroški. Zadostuje nam eno življenje, toda od njega zahtevamo, da je hkrati prisrčno in pošteno! h. V. Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši JHaUlc&HlikeS UUBUANA, Frančiškanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Doklej sega otrokovo razumevanje? »Otrok je tako majhen, da ne more še razumeti in dojeti, da govorite z njim,« slišite pogosto govoriti mlado mat«-. Tako misli dosti mater in vzgojiteljic in vse delajo isto napako, namreč da brez razmišljanja verjamejo v resničnost teh besed. To traja vse dotlej, dokler otrok ne začne govoriti, pogosto pa tudi pozneje. Otrok je prve tedne svojega življenja zavarovan pred strahom svoje nemoči. Prav nič se ne zanima za vse občudovanje svoje okolice, kakor tudi za pozornost, ki mu jo posvečajo. Narobe je pa otrok od prvih ur svojega življenja zelo dovzeten za zvoke. Novorojenček se vznemiri in očitno zdrzne ob nepričakovanem hrupu. Kadar ga mati kopa in mu pri tem mirno in spokojno prigovarja, to zelo dobro vpliva nanj. Zato so matere gotovo že opazile, da se otrok prve tedne svojega življenja »tako rad kopa«. Za otroka v tej dobi kajpak ne pomenijo dosti ljudje in besede. Zvok glasu, mirno naglašanje pa posebno dobro dojema. Takšen glas dobrodejno učinkuje nanj, izpopolnjuje mu udobnost, s katero ga obdajajo. Tudi kadar joče, pričakujoč, da ga bodo previli in nahranili, in mu mati mimo prigovarja, češ: »Takoj dobiš, srček!« ali pa »Steklenička še ni pripravljena«. Spokojno izgovorjene besede bodo zadržale otrokove solze, ki so sama navada, kajti otrok dobro ve, da jim sledita hrana in ugodna navzočnost skrbne mamice. Ljudje, ki imajo po naravi prodiren glas, morajo posebno pazljivo ravnati z novorojenčkom. Grob glas otroka vznemiri. Vznemiri celo odraslega otroka, ki že začenja hoditi, če zasliši: »Nikar, nikar, padel boš!« ali pa »Ne dotikaj se, razbil boš!« Na takšen način se pogovarjati z otrokom je velika napaka, ker mu s tem ne boste koristili. Narobe, otrok se še bolj ustraši in v tem pri hoji pade, razbije krožnik ali pa raztrga knjigo. Ce ga boste pa previdno in mehko opozorili, češ: »Pazi, če ne boš dobro držal, se ti posoda razbije,« bo otrok miren. Na isti način tudi čuva svoje igračke. Ko otrok začne govoriti, se hkrati poveča njegovo razumevanje in dojemanje. S tem pa še ni rečeno, aa lahko takoj pove, kar misli izraziti. Vzgojitelj mora znati otroka razumeti. Pravilna in dobra vzgoja otrok izključuje mnenje nekaterih, da otrok ni umsko dovolj razvit, da bi razumel odrasle, prav tako pa tudi mnenje, da ničesar ne razume in da lahko pred otrokom o vsem govorite, če otrok česa ne razume, je to pogosto zato, ker so dogodki novi in jih mora otrok najprej premleti v svoji glavici. Otrok resda malo počasneje dojema, toda kar dojame in razume, si zapomni za dolgo, lahko rečemo, za zmerom. Problem st. 87 Sestavil Konrad Erlin (1887.) Mat v 3 potezah (B 31) Problem št. 88 Sestavil H. T. Lada (1898.) Kakor dih nežna večerna obleka iz belega mušljina, vsa nabrana v gube s širokim, gladkim pasom in kratkimi rokavci. To obleko nosijo pa lahko c pridom samo vitke in mlade ženske, vsaj tako mlade, kakor je dekle na gornji sliki. Možev prijatelj bi moral biti tudi ženin prijatelj. Vsaka žena bi morala moževega prijatelja zmerom sprejeti ljubeznivo in pozorno. S pozornostjo, ki jo izkažete moževemu prijatelju, ste hkrati pozorne tudi nasproti svojemu možu. V življenju srečujemo žene, ki vse moževe napake pripisujejo prijateljevemu vplivu. Mnogokrat je to popolnoma neosnovano, plod domišljije. Lahko se zgodi, da v resnici kakšen prijatelj vpliva na vašega moža. Zena bo pa sama napravila napako, če bo hotela moža odvrniti od prijatelja z očitki, prepiri in godrnjanjem. Vedite, da dobra beseda zmerom najde dobro mesto. Ce le mogoče, pokažite možu njegove napake s kakšnimi primeri, toda brez strupenih opazk in jeze. Bodite mirni in vztrajni; nemogoče je pa, da bi vaš mož ne spoznal upravičenosti vaših trditev. Ce je prijatelj vašega moža vreden vaše pozornosti, prijeten in prikupen človek, tedaj svoje ljubeznivosti ne pretiravajte. Vaše vedenje ne sme biti spogledljivo. Vedite tudi, da vas bo možev prijatelj spoštoval samo takrat, če boste z njim lepo ravnali in bo vaše vedenje nasproti njemu nevsiljivo in korektno. Nikar s še tako nedolžno šalo ne vzbudite v svojem možu ljubosumnosti do njegovega prijatelja in nikar ne govorite dvoumno. Bodite preproste in se skušajte odreči še tisti spogledlji-vosti, ki vam je morebiti prirojena. Potrudite se, da ne omajate moževega prijateljstva, temveč ga poskusite kar najbolj poglobiti. Poskusite biti nasproti prijatelju svojega moža dobra prijateljica, prijateljica v pravem pomenu besede. Ce vaš mož to želi — in to po večini vsi možje želijo — imejte v stanovanju prijeten kotiček, kjer skupa.i lahko nemoteno prebijeta nekaj lepih uric. S takšnim kotičkom lahko vaš;; mož postreže prijatelju, ki pride na obisk iz kakšnega drugega kraja, za kar mu bo ta gotovo hvaležen. Takšnega gosta sprejmite kar najprisrč-neje. S tem ne ugodite samo gostu, ampak še veliko bolj svojemu možu. Potrudite se, da bo prijatelju vašega;; moža v vašem domu prijetno. To je zelo važno. Važno je tudi zato, ker bosta potem z možem prihajala domov in se izogibala vseh gostiln in kavarn. Vedite tudi, da je vsaka pohvala od moževega prijatelja za vašega moža dragocena. Potrudite se tudi, da bo v družbi, zbrani okrog vašega moža, vladalo prepričanje, da ste prijetna in uslužna žena. če vse premislite, boste videle, da je to zelo koristno za vašo srečo. Torej, prijatelj vašega moža je tudi vaš prijatelj, zato mu bodite naklonjeni in uslužni. Prijatelj vašega moža Žene so skoraj vse kakor po dogovoru ljubosumne na prijatelje svojih mož. Zdi se jim, kakor da so ti prijatelji nekakšni osvajalci, ki jim odvzemajo nekaj, kar pripada samo njim, po vseh zakonih sveta. Toda v resnici ni tako. Zene so v tem pogledu preveč sebične in to samo zato, ker ne pomislijo na moževe osebne potrebe, ki bi jih morale upoštevati. Kiobučevinasta čepica z izredno drz nimi in preprostimi črtami in velikim čopom iz klobučevine. Zelo se poda k popoldanskim plaščem, toda — in to je njen edini nedostatek — samo k mladim obrazom z mehkim proiilom Kako prezračimo bolniško sobo če imate v hiši bolnika, ki tipi za bronhitisom (vnetjem pljučnih vršičkov), nikar ne mislite, da ga morate zapreti v močno pregreto sobo. Bolnika moramo res greti, toda na popolnoma drug način. Soba, v kateri leži bolnik, mora biti velikokrat paezračna. Paziti moramo na to, da v njej ni prahu in dima. Nič manj pa ni važno, da je zrak v sobi zmerom vlažen. Najboljši način, da ohranimo zmerom vlažen zrak, je ta, da obesimo na radiator mokro krpo, ki jo moramo večkrat menjati ker se hitro posuši. Ce imate v sobi peč, postavite poleg peči posodo z vodo ali pa mokro krpo. Zelo dobro je, če peč kurimo z drvmi, ker je to najboljši in najbolj zdravi način za ovlaženje zraka. Porabni nasveti 1 Jajce, ki ga zdrgnemo s slanino, se nam bo dalj časa ohranilo. Pas in zapestnice na pletenih bluzah vam svetujemo, da pletite na tanjših Mat v S po te atfi (B 37) Mojstri in amaterji Danes hočemo postreči z nekaj primeri partij s handicapom, ki so navadno prav zanimive. Mojstri so nasproti amaterjem, čeprav igrajo bre* te ali one figure, zelo podjetni. Italijanska partija. Beli Steinitz (brez Tal), črni Holstein: 1. e4 e5, 2. Sf3 Scfl, 3. Lc4 h6?, 4. d4 eXd, 5. o—o Lc5, 6. c3 d3, 7. b4 Lb6, 8. b6 Sa5?, 9. LXf7 šah KXf7, 10. Se5šah Kf6, 11. Df3šah KXe5, 12. Df5šah Kd6, 13. e5 šah Ke7, 14. La3 šah d6, 15. eXd6šah Ke8, 16. d7šah DXd7, 17, Df8 mat. Evansov gambit. Zukertort (brez Sbl) je sijajno zmagal nasproti neznanemu amaterju: 1. e4 e5, 2. 813 Sc6, 3. Lc4 Lc5, 4. b4 LXb4, 5. c3 La5, 6. o-o d6, 7. d4 eXd4, 8. Db3 Df6, 9. e5 dXe5, 10. Lg5 Dg6, 11. Tfel Lb6, 12 SXe5 SXe5, 13. TXe5šah Kf8, 14. cXd4 LXd4, 15. Tdl c5, 16. TXd4 Le6, 17. DXb7 Tc8, 18.DXc8šah LXc8, 19. Td8mat. Igra s kraljevim lovcem. Beli Man-dolfo, črni Kolisch (brez Tafi): 1. e4 e5, 2. Lc4 816, 3. Sc3 c6, 4. d3 b5, 5. Lb3 a5, 6. a4 b4, 7. Sa2 d5, 8. eXd cXd, 9. S13 Sc6, 10. De2 Lg4, 11. o-o Lc5, 12. 1*5 h«, 13. h3 h5, 14. hXg hXg, 15. SXe5 Sd4, 16. Del Se4, 17. LXd8 Sg3!, 18. Sc6 Sde2šah, 19. DXe2 SXe2šah aH 18. fXg Sdf3 mat. Problemski konec Iz partije Adam«—Tom (New Orleans 1920.) pletilkah kakor ostalo bluzo, kajti tako pleteni bodo lepše stali in se tudi lepše prilegali. Ob robu zapestnice moramo predzadnjo vrsto plesti samo desne petlje, zadnjo vrsto pa samo leve; tako se nam rob ne bo nikdar vihal. Jajce pred kuhanjem s tanko iglo preluknjajte. V njem se bo zrak raz- redčil in jajce vam ne bo nikdar po- Ce vas prime krč v nogo, naredite tole: ne oziraje se na bolečine, pri- vzdignite nogo in s palcem in kazal- cem masirajte mišico, ki vas boli. Adams Je opazil, da črni mora ščititi točko e8, kar mu je omogočilo prav problemsko kombinacijo: 18. Dd4—g4! Dd7—b6, 19. Dg4—c4!! Db5—d7, 20. Dc4—c7U Dd7—b5, 21. a2—a4! Db5Xa4, 22. Te2—e4 Da4—b5, 23. Dc7Xb7 črni odneha. Rešitev problema št. 85 1. Sg5—e6 Kd3—e4 2. Kel—e2 c7—c6 3. f2—13 mat 1 c7—c6 2. 12—13 Kd3—e3 3. Tc5—c3mat. 1 i > l št. 86 1. Lel—b4 Ke2—e3 2. Sb5—c3 Ke3—d4 3. Tfl—el Kd4—c4 4. Tel—e4 mat 2 Ke3—d2 3. Tfl—f2 šah kar koli 4. Lb4—a3 (c5) aM Tf2—e2 mat. LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. MB ■ ll« 91 1 1 H igli IS 1 MA RAZPOTJU 29. nadaljevanje Potlej ji je povedal, kako je prišel do berlinskega lističa. »Naš konzul, ki je nad vse prijazen in ljubezniv gospod, me je vprašal, ali mi je znano ime Sabine Tannove. Ko sem vprašanje potrdil, mi je pokazal ta list in me opozoril na članek. Ker je vedel, da sem bil tisti dan ravno pri njem, mi je hotel celo pisati in me opozoriti na to. Svetoval mi je tudi, naj proti takšnemu obrekovanju ukrenem vse potrebno. In če hočem zadevo urediti, moram sam odpotovati v domovino, da se očistim vsaj tega, česar me zdaj dolžijo. Upam, da bosta z Gonzalesom osem dni že zdržala brez mene. še preden pa z njim govorim o tem, sem hotel vedeti za tvoje mnenje, Olvida.« »Jaz ti kajpak svetujem, da nemudoma od potu ješ; to si dolžan storiti svoji časti.« Stisnil ji je desnico: »Ljuba, draga Olvida, hvala ti, da misliš prav tako kakor jaz.« Popoldne je Olvida Egonu pomagala Gonzalesa prepričati, da mora iz izredno važnih razlogov za osem dni odpotovati domov. Gonzales kajpak potovanju ni mogel braniti, čudno se mu je pa zdelo, zakaj je Štern odšel z Olvido na njeno stanovanje in se tako nenadoma odločil za potovanje. Naposled je tudi to izvedel in bilo mu je lažje pri srcu, ko je spoznal, da je Štern Olvido v njenem stanovanju vprašal za svet. Naposled je dejal: »Torej, le potujte, prijatelj, toda nikar naju ne puščajte samih dalj ko osem dni. Tako ste nama potrebni kakor vsakdanji kruh.« Egon Štern je še tisti večer odpotoval. Iz pisarne je odšel poprej kakor običajno In se poslovil od svojega tovariša in Olvide. Ko je odšel, je začel Gonzales Olvidi narekovati neki cenik. Ker je bila Olvida nekam tiha in zamišljena, je Gonzales spet posumil, da se Stem in Olvida ljubita. Vendar sl je mislil, kaj mu je to prav za prav mar. Kljub temu mu je bilo tesno pri srcu ob tej misli. Ljubil je bledo dekle s čudovitimi temnimi očmi, čeprav se je dosti drugih mladih deklet zanimalo zanj. Pozabil je na svoje narekovanje, cenik se mu na lepem ni zdel več važen; zastrmel se je v Olvido, ki se je zmedla in močno zardela. Jezen in neobvladan je vzkliknil: »Zakaj ste tako zardeli, ko sem vas pogledal? Samemu mi je žal, da bo moral gospod Štern osem dni ostati doma, a vrnil se bo.« Solze so ji zalile oči ob tem porogljivem tonu. »če se vrne ali ne, meni mora biti vseeno.« Gonzales se je jezno zasmejal: »človek bi moral biti slep, če ne bi opazil, da se ljubita. Sicer ml pa to nič mar ni!« Olvida si je obrisala solze. »Rada vam verjamem, da vam to nič mar ni. Toda kljub temu vam povem, da se motite. Gospoda 8tema in mene veže samo prijateljstvo. On ljubi neko svetlolaso rojakinjo. Zaradi neke zadeve, ki je z njo v zvezi, Je tudi odpotoval domov. Toda jaz ga ljubim!« je naposled pristavila z neznansko otožnim glasom. Gonzalesu so te besede zadele kakor sunek z bodalom. Počasi Je dejal: »Egona Sterna ljubite? In zato, kajne, zato ste odklonili vabilo, da bi nas obiskali? Opazili ste, da mi ugajate. Ali ni tako?« »Ne,« je odgovorila, »to ni bil vzrok.« Spet jo je začel nadlegovati z vprašanjem, zakaj ni hotela sprejeti vabila. Očital ji je, da Je hotela s tem omalovaževati in žaliti njegovo rodbino. Olvidi se je milo storilo. Suho ihtenje Jo je streslo. Zakaj jo Jaime Gonzales tako muči? Zdela se Je, kakor uboga preganjana žival, ki ne najde izhoda. Vstala je in ga poprosila: »Prosim, ne nadlegujte me več z vprašanji, ker se ne morem braniti in vendar se moram!« Tudi on je vstal in stopil proti njej. Njegov zarjaveli obraz se je nagnil čisto k njenemu in njegove oči so se zapičile v njene, ki so se skušale umakniti: »Zdaj mi morate odgovoriti, zdaj to zahtevam! Vaša čudna namiga vanja zahtevajo pojasnitve. Doslej sem vas imel za preprosto osamljeno ubogo dekle, za dekle, ki ima morebiti za seboj žalostno mla. dost in spomin nanjo vleče za se- boj kot breme. Toda zdaj se vedete, kakor da bi bili zagrešili kakšen zločin. Zdaj hočem vedeti, kdo ste in kaj nam morate prikrivati.« Pogledala ga je s svojimi velikimi otožnimi očmi. »Izvedeti morate, sehor, in če mi po vsem tem pokažete vrata, boste imeli vsaj zadoščenje, da ste nekomu uničili obstanek. Ne bom se več upala potrkati na vrata kakšnega drugega podjetja in si poiskati službe. Zdaj lahko izveste, zakaj sem se odrekla vabilu tako prijazne družine, čeprav s težkim srcem. Vaše vabilo sem zavrnila, ker sem bila prej, preden me je slučaj seznanil z gospodom Egonom Sternom, izgubljeno bitje. Dekle, ki se je klatilo po beznicah in barih in iskalo moža, ki bi bil podoben tistemu, ki jo je zavrgel. Tudi Egon Štern mu je bil podoben in zaradi njegove dobrote do mene ga moram ljubiti. Zdaj veste, senor Gonzales, kdo je tista, ki ste Jo hoteli seznaniti s svojo rodbino.« To je vse, kajne? bi bil rad vzkliknil Gonzales, toda niti glasu ni mogel spraviti iz sebe. Rad bi bil dvomil, toda v Olvidinem bledem obrazu je videl potrdilo tega, kar mu je pravkar povedala. Olvida je pa z utrujenim korakom stopila proti vratom in od tam spregovorila, kakor da bi se to samo po sebi razumelo: »Odslej se ne bom več vrnila. Oprostite, da sem se sploh kdaj upala tukaj vsiliti. A hotela sem delati.« Jaime Gonzales je obsedel kakor ohromel. Zdelo se mu je nemogoče, da bi bile Olvidine besede resnične. Takrat so se vrata zaprla. Preslišal je, ni je hotel zadrževati kakor je ona morebiti upala. Premišljeval je samo, ali je Olvida, dekle s tako neznansko lepimi in otožnimi očmi, res ena izmed tistih, ki jim poštenjak sme odrekati svoje spoštovanje. Ko Je stari knjigovodja sporočil, da Olvido pogreša, ker ne more sam opraviti vsega dela, je Gonzales šele spoznal, da bi moral Olvido zadržati. Spoštovanje ji je lahko odrekel, sočutja pa ne. In vso dolgo noč ni mogel zatisniti očesa, tako mu je vest očitala. Toda na tihem je upal, da se bo naslednji dan Olvida le vrnila v pisarno. Toda Olvide ni bilo in še potem ne. Stari knjigovodja se je pritoževal. Menil je, da bi morali poizvedeti, ali morebiti ni zbolela. Jaime mu je obljubil, da bo med opoldanskim odmorom povprašal po njej. In tretji dan po Olvidinem odhodu se je odločil, da bo poizvedel, kaj je z njo. Ko je prišel na njeno stanovanje, mu Je njena stara gospodinja povedala, da se je Olvida nenadno izselila. Ob svojem od- hodu je bila zelo žalostna in redkobesedna. Menila je, da se ji je moralo pripetiti pač kaj izredno žalostnega, kar jo je pripravilo do tega. Jaime Gonzales je otrpnil. Tega ni pričakoval, da bo Olvida tako na lepem podrla vse mostove za seboj. Jaimu Gonzalesu tisto opoldne ni dišala nobena jed. Skušal je najti sled za Olvido, a je ni mogel najti. Nestrpno je pričakoval vrnitev svojega sotrudnika, da bi se z njim pogovoril o tej kočljivi zadevi. Nikjer ni našel miru. Povsod se mu je zdelo, da vidi bledi Olvidin obrazek z njenimi čudovitimi očmi. Zakaj jo je takrat spraševal o stvareh, ki mu nič mar niso? Zdaj mu je bilo zmerom jasneje, da jo ljubi, ljubi z globoko, toplo ljubeznijo. Dokaz zato je bilo' to, da se mu je na lepem vse, kar je takrat imel za nezaslišano, zdelo čisto nepomembno. Težko je pričakoval prihoda Egona Sterna. Vsak dan se mu je zdel neskončno dolg. Veselje s trgovino, ki ga je še pred kratkim občutil, je popolnoma izginilo. S kar naj- V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA večjo težavo se je posvečal najnujnejšim vsakdanjim dolžnostim v pisarni. Neizrečno sočutje ga je obšlo ob misli na ubogo Olvido. Kajti vedel je, da v bistvu ni lahkomiselno dekle. Bila je kakor bolnik, ki nima nobenega človeka, ki bi mu stal ob strani. Kje zdaj živi in kako ji gre? To sta bili dve vprašanji, ki sta ga mučili dan in noč. Tema dvema se je pridružilo še tretje, odločilno vprašanje: Ali si morebiti Olvida v svojem obupu ni česa žalega storila? Saj si dan za dnem obupani, razočarani ljudje jemljejo življenje. Razen tega je Olvido tudi stari knjigovodja hudo pogrešal pri svojem delu. Kljub temu, da še ni končala šole, mu je bila že nepogrešljiva pomoč. Gonzales mu je pa natvezel, da se je Olvida prehladila in da mora ostati v postelji. Stari knjigovodja, eden izmed starih trdnih korenin, je menil: »Oh, oh današnji mladi svet je vse preveč občutljiv!« Gonzales se je smehljal, hkrati pa mislil: »ko bi stari mož vedel, kako zelo, zelo tudi sam pogrešam Olvido...« XXXII. Egon Stem je potoval v domovino. Med potjo je premišljeval, kako je delal načrte, da se bo čez nekaj let vsaj za nekaj časa vrnil domov. Kajti lotevalo se ga je že domotožje. In zdaj je potoval v domovino dosti poprej, kakor je bil mislil. Toda ne miren in vesel, temveč razburjen zaradi nesramne obdolžitve. Premišljeval je tudi o tem, kako bi se zadeve lotil. Veliko, zelo veliko je premišljeval tudi o Sabini. Le kdo ji je hotel streči po življenju? Zmerom znova se mu je zdelo, da Sabinina vitka postava hiti vštric vlaka in njene oči neprestano iščejo njegove. Kakor da bi ji bilo kaj do tega3 da jo še pogleda! Toda on ni želel in ne hotel nobenega pogleda več od nje. Vračal se je v domovino zaradi svoje časti in ne zaradi nje. Toda pred seboj ni videl samo Sabine. Zdaj pa zdaj je mimo vlaka hušknila sklonjena postava in Egon Štern je v njej spoznal potepuha, ki ga je bil našel v predmestnem gozdiču — moža z vrvjo. Zmerom znova in zmerom razloč neje ga je videl, čim bolj se je bližal domovini. Zatisnil je oči, da ga ne bi več videl. Hotel ga je pozabiti. Toliko obrazov je med tem časom hitelo mimo njega, toliko ljudi je srečal, in vse je bil po zabil. Samo poteze potepuha je videl pred seboj tako čudovito razločno, tako neizbrisno so se mu vtisnile v spomin. Naposled je prišel v domovino. Pusto je ležal poznonovembrski dan nad njegovo domovino. Egona je zazeblo. Njegova domovina ga je pozdravila neprijazno in neljubeznivo. Nastanil se je v nekem hotelu v bližini železniške postaje. Naslednje jutro, takoj ko je vstal, sta v njegovo presenečenje v sobo stopila dva tujca. Predstavila sta se za policijska uradnika. »Vi ste Egon Stem?« je vprašal eden izmed njiju. Sternov obraz je potemnel, tako hudo mu je kri udarila v lica. »Da, moje ime je Egon Štern. Snoči sem se pripeljal naravnost iz Barcelone, kjer sem bil tudi tistega usodnega šestega novembra, kar vam lahko dokažem. Torej tisti dan, ko je nekdo napadel grofico Werdnovo. Kajti vidva sta prišla zaradi te zadeve, kajne? Jaz sem se pa vrnil v domovino, da bi se očistil strahotnega suma, ker sem svoje ime bral v zvezi z nelepo za devo. Zdaj sem tukaj, da bi dokazal svojo nedolžnost in ne da bi se dal aretirati. Konzulat v Barceloni mi je pismeno potrdil, da sem se omenjenega dne celo mudil na konzulatu.« Iz svoje listnice je vzel neki list, »Prosim,gospoda, preberita! Konzulat je kajpak na razpolago tudi za vsako nadaljnje pojasnilo!« Policijska uradnika sta prebrala konzulovo pisanje, ki jima je kajpak popolnoma zadoščalo. Predlagala sta mu pa, da se z dokazom zglasi tudi na policijskem predstojništvu, da ne bi imel še kakšnih neprijetnosti. Tako je tudi storil. Hkrati ni pozabil vprašati, ali ga je morebiti Sabina ovadila. To so mu pa Posebno pazite kaj bolnik pije! V Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, teraveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, kije obenem tudi zdravilna ono as rdečimi srci P ospekle .n vsa potrebna navodila tošlle gratis in z veseflem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI I HUMOR m ANEKDOTE | Zanesljivo zdravilo Neka gospa vpraša lekarnarja: »Ali je to zdravilo proti kurjim očesom res učinkovito in zanesljivo?« »Brez skrbi bodite, gospa.« Jo potolaži lekarnar, »neka moja stranka ga uporablja že devet let s kar največjim uspehom.« Ne more vedeti »Mamica, ali je težko obdržati zase kakšno skrivnost?« »Ne vem. srček moj, nisem še nikoli poizkusila!« Majhne in velike zahteve »Oženil se bom samo z dekletom, ki bo imela majhne ustnice, majhen nosek in majhne noge. Razen tega bo morala kajpak imeti tudi majhne zahteve.« »Zato imaš pa ti toliko večje!« Leto strahote »Spominjam se strašnega leta 1914., kakor da bi bilo danes!« »Da, da, tedaj je izbruhnila prva svetovna vojna.« »Oh, ne mislim na to! Tisto leto sem se oženil...« Moderni nomadi Profesor: »Nomadi so ljudje, ki ne ostajajo dolgo na enem mestu, temveč potujejo sem in tja. Janezek, ali zdaj veš, kdo so nomadi?« »Da, gospod profesor, nomadi so šoferji.« Nekaj neznanih o velikem Korzičanu V Saint-Clouškem parku je prvega konzula lepega dne pičila želja, da bi sam vodil konje kočije, kjer sta sedela on in njegova žena Joaefina. Preizkušeni kočljaž Cčsar je moral hočeš nočeš s kozla na oblazinjeni sedež, Bonaparte je pa sam prijel za vajeti. Toda glej! Mož, ki je z železno roko tako spretno vodil usodo vse Evrope, je kaj hitro izgubil oblast nad konji! živali so začutile nevajeno roko in so se jele plašiti, naposled so pa zbezljale. In ko so pridrveli na ovinek, je pristal Bonaparte v obcestnem jarku, na srečo nepoškodovan, vendar pa ves prašen od nog do glave. Nikoli v življenju Napoleon ni bil v zadregi za izgovor ali duhovitost, ki naj bi ga izrezala iz kočljivega položaja. Tudi to pot ni ostal sam sebi in drugim ničesar dolžan. Dostojanstveno Je vstal in izročil škodoželjno se smejočemu vozniku vajeti z besedami: »H faut rendre & Cčsar ce qui est dtt a Cčsar!« »Dajte Cesarju, kar je Cesarjevega!« «*• Malo pred poroko z Marijo Luizo je kraljica Hortenzija v prisotnosti Bo-naparta dejala, kako prijetno bi bilo, če bi znal Napoleon plesati valček. Avstrijska prestolonaslednica bi bila gotovo zelo prijetno presenečena, če bi mogla s svojim soprogom plesati ta najljubši ples svoje domovine. »No, dobro,« je naposled dejal Bonaparte, »naučite me valčka!« Badenska princesa se je ponudila, da bo Napoleona posvetila v to novo umetnost. Vendar je bil slavni vojskovodja tako neroden, da so se vsi na tihem muzali in da je tudi princesa naposled upehana obstala, boreč se s smehom. To pot pa ni Napoleon rešil kočljivega položaja s kakšno duhovito pripombo, prehitela ga je njegova soplesalka. ki je galantno dejala: »Sire,« je dejala, »Vaše veličanstvo pač ni ustvarjeno 'za to, da bi nauke sprejemalo, temveč da bi jih dajalo!« ##* V Boulognu so cesarju neki večer sporočili, da na odprtem morju vihar premetava čolnič, ki so v njem ljudje, da se pa ribiči branijo da bi v rešilnih čolnih odpluli na pomoč, češ da Je morje previharno. Ogorčen je cesar sam tekel na peščino in zakričal: »Bojazljivci! Tudi morje lahko ukrotimo!« In res je skočil v bližnji čolnič in zapovedal še nekaterim častnikom iz svojega spremstva, naj ga posnemajo. Ubogali so ga in skočili za njim. Morje se pa ni zmenilo za visoke reševalce in je čoln z njimi vred neusmiljeno treščilo na obalo. Napoleon se pa ni dal kar tako ukrotiti. Vpil je na ljudi, ki so stali okrog, naj organizirajo reševalno odpravo, toda strašni hrup viharja in bučanje morja sta pogoltnila in udušila njegove besede. Nihče ga ni ubogal. V obupnem in brezmejnem srdu je tedaj cesar zagnal svojo tobačnico v valove, čuteč, kako slaboten je proti elementarnim silam narave... zanikali, češ da j« grofica Werd-nova zmerom trdila, da jo je napadel neki neznanec. Ni pa mogel izvedeti kdo je zadevo prijavil policiji. Zato je poiskal uredništvo berlinskega lističa. Sprejel ga je precej zanemarjen možak srednjih let in ga peljal v pisarno, v kateri je sedela tudi debela, zelo namazana in nakodrana dama starejših let. Egon Štern je kratko vprašal: »Kdo je odgovoren za pisanje vašega lista?« »Jaz!« je izjavil možak. »Moje ime je Hofel. Ali smem izvedeti tudi vašega?« Egon bi mu pri teh besedah najrajši prisolil zaušnico, toda popolnoma mimo je iz svojega žepa izvlekel zgrajen izvod njegovega časopisa in mu ga pomolil pod nos, rekoč: »Moje ime lahko celo tiskano berete v temle izvodu vašega cenjenega lističa. Kar preberite, da boste vedeli, kdo sem.« Urednik in hkrati pisec svojega lista je napravil nedolžen obraz, meneč: »Torej z gospodom Egonom Sternom imam čast!« »Pustite fraze, gospod!« ga je nahrulil Stem. »Povem vam, da vaš list ni nič drugega kakor list za obrekovanja in škandale. Ker ste mene v svojem listu postavili na sramotni oder, zahtevam, da prekličete, kar ste o meni pisali. Kakor sem dokazal policiji, lahko tudi vam dokažem, da me ni mogoče spravljati v kakršno koli zvezo z napadom na grofico Werd-novo.« Pokazal je uredniku konzulovo pismo in ta je takoj sprožil plaz opravičevalnlh besed. Štern je pa hotel samo vedeti: »Ali boste preklicali?« In za odgovor je dobil: »Seveda bomo preklicali. To smo dolžni storiti, da rešimo vašo čast.« »Rešitev moje časti, kakor se izražate, pričakujem v prihodnji številki!« Povedal je še svoj hotelski naslov, kamor naj mu pošljejo izvod. Potlej je pa nadaljeval: »Ta stvar bi bila torej rešena-Zdaj vas pa pozivam, da mi imenujete tistega, ki vam je to obrekovanja natvezel, kajti menim, da tega »niste iz trte izvili.« Urednik Hofel se je znašel v zadregi. Toda Egon Stem je silil vanj, zagotavljajoč mu, da je prišel tako na vrat na nos iz Španije pred vsem zato, da bi našel povzročitelja vsega zla. In naposled je Hofel le priznal: »V mestecu, kjer ste poprej živeli in kjer zdaj biva tudi grofica Werdnova, so se baje pogovarjali o tem pri nekem stalnem omizju. Tam imam tudi jaz prijatelje. Kot prvi je pa novico sprožil neki trgovec Forst. Kakor rečeno pri stalnem omizju.« Trgovec Forst! Torej zdaj je vedel, od kod izvirajo niti strašnega osumljenja. Trgovec Forst je zaradi njega izgubi j dvajset tisočakov, ki mu Jih še ni mogel nadomestiti, toda zato & nima pravice do takšne obtožbe-Hofel je menil, da je Forst tudi policiji priskrbel takšne informacije. Egon Štern se je iz uredništva s taksijem vrnil v hotel, kjer si J® rezerviral sobo, potlej se pa takoj nato odpeljal v rodni kraj. žalostno, nad vse žalostno ga je spreje* tudi tisti košček domovine, ki Je priča njegovega detinstva in ne* skrbne mladosti. Egon Štern je izstopil iz vlaka in odšel skozi peron. Pri tem niti opazil ni začudenih pogledov, ki se zapičili vanj. Poklical je edini taksi in se odpeljal proti hiši svojega bivšega šefa. Trgovec Forst si je ravno roke in koračil po svoji pisarni sem in tja, ko je nekdo potrkal na vrata. Tipkarica je z razburjenim glasom najavila Egona Sterna. Forst je jezen vzkliknil: »Ali mu niste znali reči, da m ni?« Komaj je pa stavek dokonča > je že Egon Štern stal pred njm-Tipkarico je potisnil skozi vrata J jih za njo zaprl, potlej pa obrn ključ v ključavnici. Dalje prihodnji Kdo |e dr. G. H. Gallup? Aktualen epilog k ameriškim predsedniškim volilvam Gallup, Gallup — kdo je vendar ta Gallup? Od časa do časa, v rednih presledkih beremo in slišimo njegovo ime. Posebno redno ga srečujejo bralci Družinskega tednika — vselej v zvezi z nekakšnimi napovedmi in številkami. In te napovedi in številke za čudo tehtno drže. Pri predzadnjih ameriških predsedniških volitvah (1. 1936.) je Gallup edini v vsej Ameriki določno napovedal ponovno Rooseveltovo izvolitev. Zmotil se je samo za 1%. To pot mu je utegnilo biti lažje, ker je ves svet prerokoval tretjo Rooseveltovo zmago. Toda približati se pravemu rezultatu na V6% —? Ne, slučaj to pač ni. Dr. George Horace Gallup je oče nove ameriške vede, matematično natančne vede o tem, kako se da nihanje javnega mnenja izraziti s številkami. O tej prav danes posebno zanimivi vedi in njenem spočetniku govori naš današnji članek. Minule predsedniške volitve i Združenih državah nam dajejo prilož nost, da si nekoliko natančneje ogle damo neko posebnost ameriškega javnega življenja, najznačilnejšo za ameriško demokracijo. V mislih imamo poskusna glasovanja o tem, kako je ameriška javnost sodila o možnosti .izvolitve Roosevelta ali VVillkija ali pa o evropski vojni. 2e prejšnja leta smo večkrat slišali o takih poskusnih glasovanjih ki sta jih običajno priredili znani ameriški reviji Literary Digest in Fortune. Danes je pa docela v ospredju takih glasovanj »American Institute ot Public Opinion« v Princetonu v državi New-Jerseyu, na kratko imenovan Gallupov zavod, po ustano vitelju dr. Georgeu Horaceu Gallupu. Kakor vsa prejšnja sondiranja časopisov in revij o javnem mnenju je tudi »American Institute« nastal po zasebni pobudi. Država nima z njim nikakršnega opravkai Gallupov zavod se vzdržuje z denarnimi prispevki več ko sto časopisov vseh smeri. Ti časopisi dobivajo za objavo izide rednih in neprestanih zavodovih glaso vanj. Kdo je dr. Gallup? O dr. Gallupu je Družinski tednik obširneje pisal že lani; odtlej je pri vseh važnejših in pomembnejših dogodkih v ameriškem javnem ali po litičnem življenju redno navajal njegove izsledke, ker se je pokazalo, da so zmerom točni in najboljši barometer ameriškega javnega mnenja. Tudi pri prejšnjih in' sedanjih predsedniških volitvah je Gallupov zavod zelo točno pogodil končni rezultat. (L. 1936. se je zmotil samo za 1 */e letos pa za 1 ’6®/».) Dr. Gallup je bil prej časnikar in docent za žurnalistiko na Drakovem vseučilišču v Moinesu (Iowa) in na Kolumbijskem v Newyorku, nato pa ravnatelj oddelka za analizo trga pri ftekem velikem reklamnem podjetju. Leta 1935. je ustaiiovil y Princetonu imenovani zavod, da bi v nasprotju s cesto diletantsko izvedenimi poskusnimi glasovanji mnogih časopisov in revij, lahko ž znanstveno metodiko »eprestano proufeval tendence javne-ga mnenja. Gallup sam je o tem dejal. da noče javno mnenje, mnenje Povprečnega Američana, mnenje širokih plasti zmeriti. Menda ni zgolj slučaj, da so si Američani z zasebno podjetnostjo izbrali tak način neprestanega sondiranja javnega mnenja. Na to pot so jih spravili razni činitelji: velikanska razsežnost njihove države, neprestano naraščanje števila volivcev —danes jih je že več ko 60 milijonov — *n potreba, da bi zares spoznali prave težnje javnosti. V Ameriki nam-Teč prav bohotno cvete propaganda Majhnih, a zelo širokoustnih manjšin Jn drugih skupin, ki skušajo vplivati na javnost. **rvi Straw votes. — Smola generala Jacksona Začetki teh zasebnih poskusnih Siasovanj v Ameriki so stari že več o sto Jet. Prvi znani primer takega ruvv-vo/a, t j. »slamnatega« ali po- skusnega glasovanja, najdemo že leta 1824. V tedanji volivni kampanji so si stali nasproti štirje kandidati razcepljenih skupin republikanske stranke, ki je bila v tistih letih vsemogočna. Med štirimi kandidati sta bila tudi državni tajnik prezidenta Monroeja, John Quincy Adams, in general Andrevv Jackson. Pri novembrskih volitvah ni dobil nobeden izmed kandidatov jasne večine. Zato je moral volitve izvesti kongres sam — drugič in dotlej poslednjič v zgodovini Združenih držav. Izvolili so Adamsa. V Jacksonovem taboru na zahodu so bili zato ogorčeni in so očitali politikom, da so odstavili izvoljenca ljudstva. Pri izredno strastni kampanji za omenjene volitve sta dva lista Har-risburg Pennsylvanian v Wilmingto-nu v državi Delavvari in Raleigh Star v Severni Karolini, izvedla pri volivcih ne glede na strankarsko pripadnost poskusno glasovanje. Pri tem »slamnatem« glasovanju je dobil po pisanju navedenih dveh listov An-drew Jackson prepričevalno večino. Jacksona so štiri leta pozneje res izvolili za prezidenta. S časom so dnevniki in pozneje tudi revije čedalje pogosteje začeli prirejati taka poskusna glasovanja (Public opinion polis) kot neke posebnosti. Večkrat iz zgolj trgovskih Dr. George Horace Gallup raalogov, ker se je pokazalo, da se krog čitateljev živo zanima (stave!) za takšne napovedi o možnosti izvolitve tega ali onega kandidata. Poskusna glasovanja o stvarnih problemih so bila pa do najnovejšega časa le redka. V poslednjih desetletjih so prav posebno zaslovela poskusna glasovanja zelo razširjene revije LHerary Digest. Na glasu so bile kot vzor natančnosti, in sicer tem bolj, ker so bile napovedi te revije o izidu volitev zmerom pravilne. Literary Digest je združil te poskuse s pridobivanjem naročnikov in je v ta namen sestavil velikanske imenike. Literary Digest. — Glasovanje, ki se ni obneslo Prvi poskus je Literary Digest izvršil v volivni kampanji leta 1916., ko je pozval svoje čitatelje po vsej državi, naj se udejstvujejo kot reporterji in revijo obveste o stanju javnega mnenja glede možnosti izvolitve Wilsona in Hughesa. Revija je v nekaterih državah poslala naročnikom posebne glasovalne dopisnice. V letih 1922., 1930. in 1932. je ta revija priredila velike natečaje o tem, ali naj se prohibicija opusti ali pa omili. Vsi trije natečaji — 1. 1922. je natečaj obsegal vse telefonske naročnike, Ifeta 1930. pa nič manj ko dvajset milijonov telefonskih naročnikov' in avtomobilskih lastnikov — so pokazali, da je javno mnenje v več ko 40 državah želelo odpravo ali omiljenje tako imenovanega Volstea-dovega (prohibicijskega) zakona. Leta 1928. je Literary Digest napovedal Hoovrovo zmago, leta 1932. na podlagi milijonskega poskusnega glasovanja Rooseveltovo,- tedaj se je zmotil samo za l*4*/o v primeri s pravim izidom. Štiri leta pozneje je Literary Digest priredil novo velikansko poskusno glasovanje, pri čemer je ta revija med volivno kampanjo samozavestno napisala, da so njena glasovanja »še zmerom sveto pismo milijonov«. Med volivno-kampanjo je razposlala nič manj ko 10 milijonov glasovnic. Končno poročilo tega velikanskega poskusa, ki je slonelo na 2,376.523 oddanih glasovnicah, je napovedalo izdatno Landonovo zmago: 54% vseh glasov in 370 elektorjev za republi- kanskega kandidata. Prišel je 5 vember 1936. Kakor strela z jasnega je udaril rezultat: Roosevelt je dobil 607 za jutri! Bodi budno na straži, da ti kuli ne pobegne iz kuhinje. Ne bi rekel, da boš imel kakršne koli sitnosti z njim. Kdaj se vrnem, ti res ne morem povedati; verjetno je pa, da pred jutrnjim svitom. Ali sem ti že pokazal, kako se da tale naslanjač izpremeniti v prav udobno pritrjen žleb od strehe prav do I Posteljo? še ne? Torej takole, vi- zemlje. Ta okoliščina je nevarnost kajpak še povečala. Clifford Lynne je počakal, da je Joana zaklenila vežna vrata za seboj, potlej se je pa urnih korakov napotil proti domu. Joe je sedel v kuhinji, kadil svojo pipo in po kitajsko obkladal ranjenega kulija z izbranimi psovkami. »Tudi ti ne boš tega tiča naučil petja,« je ogorčen ogovoril Clif-forda. »Toliko sem vendarle vrtal vanj, da vem, kdo je. Ku-čan mu je ime. Nekoč je delal pri podjetju Fu-Weng-Store. Spoznal sem ga, dragi Cliff. čudno, kaj prijateljček, da nikoli ne pozabim obraza, ki sem ga le enkrat samkrat videl. Hm, Cliff, ali mar ni tako? V tem oziru imam spomin, da mu še trgovska kartoteka ni kos. Takoj, ko diš!« je dejal in mu pokazal mehanizem spalnega fotelja. »Toda glavna stvar je...« je povzel razburjeni Joe. Toda še preden je utegnil povedati, kaj se mu zdi glavna stvar, je Lynne že smuknil skozi vežna vrata v mesečno noč. 19. POGLAVJE Joan je prišedša v svojo sobo začela razmišljati, kdaj neki se bodo vrnili stric in obe sestrični. Pred tretjo uro zjutraj prav gotovo ne, to je že kar vedela. Spočetka je nameravala počakati njihove vrnitve, potlej si je pa premislila, zakaj nespočita bi gotovo ne bila drugi dan kos vsem gospodinjskim opravkom. Romantične stvari, ki so se godile pod okriljem nocojšnje noči, Pred kratkim je umrl bogati budim-peštanski posestnik Tokoly, ki je v svoji oporoki zapisal, da se mora njegov sin v enem letu naučiti skakati 6‘5 metra v daljavo in 1,5 v višino ali se pa odreči veliki dediščini. Med tem časom sme živeti od obresti. Tako je oče v svoji modri oporoki sina prisilil naučiti se, kako se »visoko skače«! • Pri nekem madridskem časopisu so dobili novega poročevalca. V svoji reporterski vnemi je šel celo tako daleč, da je zažgal streho neke hiše, samo da bi lahko prvi poročal o požaru. še dobro, da se vnetemu možu ni zahotelo poročati o železniški nesreči. * John Smith, znani strokovnjak na področju diamantov, je v nekem intervjuju izjavil, da je na svetu 50 ton (to ni tiskovna napaka, prosim!) diamantov na svetu, če bi vse te diamante prinesli na svetovni trg, bi celo doslej najlepši m najdražji diamanti in dragulji v ceni tako padli, da ne bi bili dražji od steklenih biserov. Nekoč bodo pa ti dragoceni kamni vendar prišli na dan. Takrat bodo zlati časi za snubce. »On« bo vsaj lahko rekel svoji izvoljenki: »Dragica, ali želiš kakšen diamant?« 2e nekaj mesecev Je mak) člkaško gledališče sleherni večer popolnoma razprodano. Obiskuje ga pa en sam gledalec, namreč milijonar Tettjm, ki Je kupil vse prostore, ker »hoče biti sam v gledališču«. Gledališki ravnatelj je s tem zadovoljen, niso pa zadovoljni igralci. Tettyna so namreč tožili, češ da ovira igralce, da bi Jih javnost spoznala. Proces, ki je bil prav za prav podoben veseloigri, je potekel med velikim zanimanjem občinstva. Izbruhi razigranosti sodnika, zagovornika in obtoženca so se menjali z gromkim smehom poslušalcev. Sodniki so najprej hoteli doseči, da bi Tettjm dovolil, da bi predstavam prisostvovali tudi nekateri poročevalci, ki bi Javnost s svojimi časopisnimi poročili seznanili z igralci. Vendar pa tega Tettyn ni hotel dovoliti, češ da je kupil prav vse sedeže, torej tudi poročevalske, in da pri tem vztraja. Igralci so pa vztrajali pri svoji zahtevi razsodbo. Tettjmu so priznali njegovo pravico izključne uporabe gledališča, časnikarjem so pa dovolili, da smejo biti preoblečeni v garderoberke, gasilce in odrske delavce med predstavami v gledališču. Tako so spadali k »osebju« in njihova navzočnost v gledališču je za vzdrževanje reda neobhodno potrebna. Obe stranki sta bili s to razsodbo zadovoljni. To se je zgodilo leta 1940. Srečna Amerika... * V Ameriki so zadnji čas ujeli skrivnostne radijske oddaje, ki jim pa niso mogli najti izvora. Zato so menili, da Izvirajo z Marsa. Pred kratkim so pa ugotovili, da oddaje izvirajo od nekega amaterja v Minneapolisu. ki Je uporabljal skriven ključ. Kaj podobnega se je že pogosto zgodilo. Zmerom pa. kadar taki zadevi ne moremo priti do dna, jo pripisujemo Marsu. Kaj bi bilo, če ne bi bilo Marsa? * V kaznilnici Sing-Singu v Ameriki so imeli pred kratkim prvi ples v in pustolovščine, ki jih je nekaj posredno, nekaj neposredno doživela in jih utegne še doživeti, ne smejo zmanjšati njene gospodinjske vestnosti! čeprav se je dobro zavedala, da ne bo zaspala, je vendar odšla v svojo sobo, da se vsaj odpočije. Tri služkinje so spale v vrtnem prizidku, sluga je pa imel svojo sobico nad garažo, dasi je bilo to stanovanjce prav za prav šoferju namenjeno. Joan je bila torej v glavnem poslopju sama, ker niti sluga ni v hiši stanoval, čeprav je bil že starejši možakar in malce len, je bilo Joani vendar manj tesno pri duši, ko se je spomnila, da ima moškega vsaj v bližini. Zakaj strah se ji je bil vendarle po tihem splazil v dušo, dasi je Cliffordu še pred pol ure tajila. V veži je pustila prižgano luč, a tudi na stopnišču je ni hotela ugasiti. V njeni sobi so bili zastori spuščeni; postelja je bila že pripravljena. Bila je od sile utrujena, vendar je še nekaj časa s trudom prebirala dnevne novice v večer-niku, ne da bi bila odložila obleko. Zdajci je pa, nezadovoljna sama s seboj, vstala, se počasi slekla in utrnila luč. Dolge pol ure se je trudila, da bi ugnala nevšečne misli; toda zaman. Vsa hiša je bila polna čudnih šumov... V domišljiji je slišala razburjeno šepetanje na stopnišču... Zdajci je počila usuše-na deska... in dekle je prestrašena planila pokonci. Spomnila se je črne krogle, ki jo je dobila od Clifforda; vstala je iz postelje in prižgala luč. Poiskala je ročno torbico in položila nevarno stvarco z vso previdnostjo na posteljno omarico. Prepričanje, da bdi ta močni, neustrašeni mož kakor koli nad njo, jo je tolikanj pomirilo, da je čez nekaj minut zaspala... * Nekdo mora biti v sosedni sobi!... Ko se je zavedela, je sedela na postelji. Mrzel pot ji je oblival čelo... Že spet je slišala šumot... Kakor da bi se nekdo kradoma plazil ob tenki vmesni steni... In zdaj spet — drsanje, kakor da bi kdo odrinil mizo... O, saj je vedela, kje stoji miza! Poleg postelje. Ti dve reči... edina predmeta v služkinjini sobi... Po tihem se je splazila iz postelje, prižgala luč, po prstih kradoma stopila do vrat in prisluhnila. Ničesar ni bilo slišati! Torej jo je spet ukanila prenapeta domišljija! Zdaj r.i imela mnogo izbire. Na svoje oči se bo morala prepričati, ali res ni nikogar v sosedni sobi, sicer ne bo vso noč našla miru. Previdno je obrnila ključ. Ko je odprla duri, je odkočila z oglušujočim krikom... Na pragu je stala velika, tele-basta postava z dolgimi pobeše-nimi rokami, gola do pasu. Za hip je pogledala v temne, poševno zarezane oči, potlej se je obupno kri-čč umaknila na sredo sobe. Se preden se je pošteno zavedela, kaj se prav za prav godi, je že skočil Kitajec nadnjo. Rjava roka jo je zagrabila okoli pasu, druga ji je pa zamašila usta. Medtem ko se je z obupnim naporom branila, je pogledala čez napadalčevo ramo proti vratom. Tam je zagledala še enega grozeče zročega Kitajca, za njim še tretjega... Tedaj se je spomnila — le škoda prepozno — na bombo... Po nobeni ceni bi ne imela toliko moči, da bi se iztrgala iz železnega objema tega velikana. Zdajci je stopil drugi Kitajec k postelji in potegnil z nje spodnjo rjuho. Položil jo je na tla... Napadalec je nekaj zamrmral in koj je Sriskočil še tretji Kitajec. Z debe-m svilnatim robcem ji je zavezal usta. Zdajci je kakor na neslišno povelje popustil železni objem. Ko je pogledala svojemu napadalcu v obraz, je videla, kako so se mu usta skrivenčila v ogabno spako. Njegove roke so segle v prazno, kakor da bi se hotele ubraniti strašne prikazni... Obrnila je glavo in pogledala proti vratom, kamor je bolščal Kitajec s spačenim obrazom. Na pragu je stal... Clifford Lyn-ne držeč v vsaki roki smrtonosno in tako je bilo sodišče prisiljeno, iz- maskah za jetnike. Udeleženci so svoje reči »salomonsko«, odnosno ameriško kostume sami sešili. orožje.. Dalje prihodnjli. RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 lelalon 44-80 DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! Pazite pri nakupovanju D A IM ON žepnih svetilk, da si istočasno tudi nabavite dobre DAIMON baterije in DAIMON žarnice, Se hočete imeti zares dolgotrajno in jasno luč. Trgovci in mehaniki, zahtevajte brezplačni cenik ! Dobavila samo preprodajalcem RUDOLF PRPIČ, Zagreb, Vrhovčeva 15, tel. 92-44 Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur O. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani. Več miliionov prvovrstnih, garantirano čistili sadik visokoraslega, pritlikavega in gpalirnega sadnega drevja, trtnih cepičev, okrasnega grmičja, rož, rastlin za živo mejo, okrasnega in vrstnega drevja, žlahtnih topolov itd. je na razpolago našim cenjenim kupcem ..HORTUS" vefedrevesnica SUbOttia Pošt. pret. 26. Tel. int. 66. Zahtevajte naš novi ilustrirani brezplačni cenik! SABA RADIO Tudi mladina me tiuti! Rdeča in spokana koža često zelo boli. Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva. Zalo si otroci tako radi namažejo z NIVEO lice in roke, preden gredo na ulico. ± ŠPORTNI TEDNIK j Preciznost in kvaliteta! Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom 1 IZDELUJEMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14 GrafoloŠka pisarna Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pražakova 11 izdeluje psihoanalize, expertl^e, ocene, dokazila Itd. Strokovno delo, diskrecija zajamčena. NEKADILEC POSTANETE v treh dneh * našim zanesljivim m popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikctinol« — Velika steklenica din 7u*—. mala din GO'— Pošilja po povzetju »Jugopatent« Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. POČITNICE DOMA. Letos nt pravega vremena. Sončite se doma z našo patentirano ultravioletno obsevalko. Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo športno rjavo polt. Zahtevajte prospekte! »Jugopateutc. Ljubljana. Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike. REVMATIZEM, tšijas, nevralgijo. zamaščenost uspešno zdravite z našim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za oego lepote. Cena din 420*—. »Jugopatent«. Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike. POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem Ugodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi varčevale* brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj dom« Ljubljana. Dvor žakova 8. — Iščemo poverjenike OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite naiceneie v M£DARV1 Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T RAZNOVRSTNE ODPADKE, kakor kroJaSke, šiviljske, stare volnene Jopice, Juto in vse vrste vreče kupujem. Plačujem po najvišjih cenah. Greoenc, Tyrševa 86. ELEGANTNO IN SOLIDNO hočem biti obut, to Je felja vsakogar. Obiščite tvrdko Brajko-vič, Ljubljana Igriška 8 kjer boste strokovno in solidno postreženi. 5.000 DINARJEV in več mesečnega zaslužka vam nudi izidelovanje kemičnih artiklov. Strokovno znanje in posebna oprema nepotrebna. Začetni kapital minimalen. Navodila za vodstvo kemičnega podjetja s 155 odličnimi preizkušenimi recepti trnast za čevlje, lake, čistila, lepila, črnilo, likerje, parfumerije itd.) pošljemo za 96'— dinarjev po povzetju. Kemični zavod. Pašičevo 55, Dunavska banovina. VOJNO ŠKODO in druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12 ZA NAKUP ali naročilo solidno pofeiStva iz domačega ali eksotičnega furuirj* v ravni ali valoviti obliki »e priporoča Kr*» Franc, pohištvo — Vrhnika. Skladifiče v Ljub’ ljani, Prečna ul 6. — Spalnice Iz orehov« korenine lu finega Jesena stalno na galoU*. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! I. C. Kotar - Ljubljana, Miklošičeva c. 13. Radio Lušicki - Maribor, KoroSka 11 Radio Zupan - Mojstrana Edvard Fischbacher - Trbovlje Dfictolillft norio kemično čiščeno po din 14'—, ‘29— 39—, Sanaai 60'—, gosje perje, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri nLuna11, Maribor, Glavni frg 24. — Vzorci brezplačno! PUHASTE ODEJE - specialno delo. svilene in klot odeje iz vate, perje vseh ■ vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Mariji! trg 2 ■ Za Italijo jo dobite pri tvrdki O. Parovcl, Trieate 9, Via F. Dcnza 3 USODA LJUDI! Znameniti grafolog F. T. KARMAH, ge Je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede na razdaljo meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lohko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Va&e začudenje In presenečenje. Ne bodite otožni, ne Jadikujte, kaltl vse se o pruvem Času obrne na bolje. Sporočite ml Vafi naslov In povem Vam o Vafti bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za možno. Kupci knjige „Naš život in okultne tajne“ dobijo vse gori omenleno brezplačno. Pošljite Še danes natančni naslov In rojstne podatke ter v naprej din 30*— za knjigo „Naš život In okultne tajne* na čekovni račun 17.455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah. Žalec 1 PROTI MALOKRVNOSTI. bledici, splošni slabosti, slabemu teku za regeneracijo krvi po porodu, za rekonca-lescenco je »Ferrodovim« preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Cena za 1 steklenico 40 din. s poštnino 45 din 3 steklenice 120 din franko. Proizvaja: Mr. ph. A. Mrkušič. lekarnar v Mostarju (banovina Hrvat-ska). Dobiva se v lekarnah Reg. S. Br. 6682-32 Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največjl izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Plačajte naročnino! ‘2*lainc> za vezenje v raznih barvah in širinah nudi tvrdka Roberi Goli Ljubljana, Selenburgova ul. 3 ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strlie»r|evo ul. © pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, tialjnoaieilt, toplomeri, oaromtfn, kfgrcfflllri, iid. Venu izbira ur, itatniM in srebrnini Samo kvalitetna optika Ceniki breipiatno NALIVNA PERESA s prozor-nim držalom, zlato pero z desetletni ir jamstvom dobite od din 60‘— naprej samo pri »Ju-Kopatent,«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemc zastopnike. O KAM A MAZILO 10 7 1 2 43:19 10 6 2 2 22:9 10 6 1 3 28:23 9 5 1 3 20:16 9 3 2 4 19:18 10 3 2 5 21:27 10 3 1 6 18:32 10 1 0 9 9:36 Spet v znamenju lige V nedelio so v v‘eh treh li<^h n°-daljevall tekmovanje, ki je zaradi meddržavne tekme z Nemčijo ava teuna počivalo. V slovenski ligi se počasi uresničuje to, kar smo v naši rubriki po končanem jesenskem delu tekmovanja napovedali. Amater menda ni več kandidat za naslov prvaka. Na vrhu je trenutno Ljubljana; že naslednjo nedeljo se pa utegne pripetiti, da jo bo prehitel Železničar. Igral bo namreč na svojem igrišču z Ljubljano. Ta tekma bo odločila o prvaku slovenske lige. V Ljubljani sta se srečala Ljubljana in Bratstvo. Jeseničani se imajo zahvaliti le nerazpoloženemu domačemu napadu, da niso doživeli hujšega poraza. Igra je bila obojestransko medla in le na trenutke zanimiva. Ljubljančani so že do odmora vodili z 2:0 in so v drugi polovici dodali še dva komada. Pri tem stanju so Jeseničani zabili časten gol in postavili krajni izid 4:1. V Kranju je bilo precej vroče. Igrala sta Kranj in Mars. Zaradi razveljavljenja prve tekme med obema kluboma je bilo pri vseh opaziti nekakšno napetost, ki je morala privesti do izbruha. V drugi polovici je prišlo do malega obračunavanja in je celo posredovala policija. Tudi sodnik je s svoje strani pomagal, da so se duhovi pomirili. Na vsaki strani je izključil po enega igralca. Krajni rezultat je bil 4:3 za Kranj, ki si je že pred odmorom zagotovil zmago. Najvažnejša tekma je bila v Mari- j boru. Tu je imel Maribor v gosteh | Amaterja. Jesenski prvak je moral priznati, da so domači boljša enajsto-rica. Igral je požrtvovalno do kraja, kar je pa bilo premalo, če bi bil mariborski napad bolj pri strelu, bi bila zmaga še večja. Tako so se pa morali zadovoljiti z izidom 4:2. Maribor je s svojo zmago naredil naj večjo uslugo svojemu lokalnemu tekmecu, ker mu je pomagal na drugo mesto. Železničarju se v Celju ni bilo treba pretegniti. Olimp je bil kaj pohleven nasprotnik in ni nudil resnejšega odpora. čeprav gostje niso pokazali več kakor povprečne igre, so domačim nasuli v mrežo pet golov, sami pa niso prejeli nobenega. Podoba prvenstvene lestvice je naslednja : Ljubljana Železničar Amater Kranj Mars Maribor Bratstvo Olimp V prvenstvu I. ljubljanskega razreda je Svoboda premagala Korotana 2:0, Grafika pa Jadrana 2:1. V hrvatski ligi se položaj ni spremenil. V Zagrebu je Concordia brez težave odpravila Železničarja s 4:0. Bolj ‘se je moral potruditi Hašk. ki je le s težavo zmagal nad varaždinsko Slavijo z 1:0. V Sarajevu je Gradjan-ski v premočni igri premagal Saška s 3:1 V Subotici sta si Bačka in osje-ška Slavija razdelila točki. Rezultat je bil 1:1. V Splitu so imeli svoj derby. Nasproti sta si stala Hajduk in Split. Sest minut pred koncem je prišlo do spora. Pri stanju 1:1 je namreč sodnik prisodil proti Splitu penalty. Zoga je odletela v mrežo; Split je pa pravilnosti ugovarjal ker je sodnik med izvajanjem enajstke zazvižgal. Ker se niso mogli zediniti, je sodnik tekmo odžvižgal. V srbski ligi je BSK še nadalje s štirimi točkami v vodstvu. V Beogradu je premagal Gradjanskega z 2:1, drugoplasirana Jugoslavija pa Bat’o z 2:0. V Pančevu je Jugoslavija iz Ja-buke potrdila svoj sloves in zmagala nad Vojvodino z 2:0. V Subotici je osješka Slavija z 1:1 ugrabila Bački važno točko. V Sarajevu je presenetil Bask, ki je z domačo Slavijo nepričakovano igral 1:1. * Na Hermesovem stadionu so bile konjske dirke. Zanimanja je bilo dosti, saj je prireditev obiskalo 6000 gledalcev. Na mednarodni kasaški dirki je zmagala kobila »Salta« Mirka Šumaka iz Ljutomera, ki je imela hudo nasprotnico v kobili »Tildi K« Janka Kocjana. V dirki Slovenije za konje iz dravske banovine je brez težave zmagala »Mojca« Ivana Lipeja. Franca Jureža »Slavček« je bil prvi v dirki stolnega mesta Ljubljane. Pri ravnih galopnlh dirkah je med častniki zmagal kapetan II. razr. Ivan Slado-vič na konju »Zora«, med policisti pa nadzornik Huda les na »Atosu«. V spominski dirki Rudolfa Warren-Lippltta je zmagala vprega »Egon P« in »Rodaun II« Ivana Krušiča. * V Mariboru je bil medklubski dvoboj v rokoborbi med domačim Pekovskim SK in SK Radničkim iz Zagreba. Končal se je neodločeno 3.5:3.5. V Beogradu so prejšnjo nedeljo ustanovili novo Vrhovno kolesarsko zvezo. Za predsednika so izvolili Milivoja Veljoviča, predsednika trgovskega sodišča. Izmed Slovencev so v odboru Vospernik, Otrin in Butinar, Po sklepu občnega zbora, ki se ga Hrvatje niso udeležili, lx> sedež zveze menjaje po dve leti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Zastopniki: Generalno zastopstvo in skladišče: Radio Bremec, Celie It tdravtlnih tel fič Cuda vit uspeh ort ra ».ah ope klinah oiuljei.bb volku, runb m vnetttb itd ta n*> ro dojenčke' pri kožnem vnetju, izpufi^ajib in b--a «tah na t«-menu. ca rac nokane org-ie bradavice. Dobi se t lekarnah in drogerijah