PoUnina plalana v gotovini_ LJUBLJANA, DNE 23. DECEMBRA 1935. LETO 48. - STE V. 52. domoljub Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrstice v inseratoem delu stane 10 Din. - Naročnina Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-«. insernte iti reklamncije sprejema u p r a v a »Domoljuba«. — Telefon 29-02. BETLEHEMSKA SKRIVNOST Prelep je riaš sveti večer. Mir božji vlada po naših vaseh iti domovih. Misli slehernega kristjana pa na ta večer rade porornajo tja k lietlehemu, k hlevcu, ki je bil prvi dom nebeškega Deteta, tal, da se mi ob takih prilikah kaj radi uda jamo čustvenemu razmišljanju, ne znamo pa doumeti velike skrivnosti, ki nuni jo je razodel Betlehem. Kako radi pozabljamo v svojem življenju, du je bil tam rojen naš Odrešenik in naš Kralj in da smo mi, njegove stvari, dolžni hoditi Njegova pota. Ali je naša vera Vanj tako živa, kot je bila živa vera preprostih pastirceo, ki so prvi prihiteli k jaslicam in Dete molili. In če je naša vera živa, ali tudi naša dela odgovarjajo našemu verskemu prepričanju? Poglejte ubogo Dete v jaslicah. Sama revščina in ubo- štvo ga obdaja. Kaj nismo mi včasih podobni ošabnim prebivalcem Betlehema, ki za sveto Družino niso imeli prostora za prenočevanje. Koliko jih je dandanes, ki nimajo ne strehe nad glavo, ne obleke, ne kruha. Samo zdrave roke imajo, a zanje ni dela. Milijone jih je po svetu, deset, stoti noče tudi pri nas. Kako boš mogel v miru praznovati svoj sveti večer ti, skopi bogatin, ki se oblačiš v žido in škrlat in posedaš pri obloženih mizah, nimaš pa srca za trpečega, lačnega brata. Ali ti je znan nauk Detetoo: Kar ste najmanjšemu mojih bratov storili, ste meni storili? In mi osi, ki nas tare peza življenja, ki smo preganjani, zaničevani, ki krivico trpimo, ki se v znoju borimo za skorjo vsakdanjega kruha: ali znamo iskati opore pri Njem, ki je začel dni svojega zemskega življenja s trpljenjem v jaslicah in ga je končal s trpljenjem na križu? Svete noč, blažena aoč ... Mir nam je prineslo nebeško dete. »Mir ljudem na Zemljin, so peli angeli ob Njegovem rojstvu. Kako danes vse korpni po miru! In kako istočasno človeštvo vse poskuša, da bi do miru ne prišlo. Komaj so utihnili topovi svetovne vojne, že so se začela porajati nova sovraštva med narodi in ne mine leto, da ne bi zopet znova prelivali bratovske krvi. Vedno večja je nevarnost, da bi zopet izbruhnila velika vojna ... Miru ni niti med sosedi, marsikdaj niti ne med člani ene družine. Zato tudi ni pravega miru v človeških srcih, ki so razroana, polna begati ja in tavanja za nečem neznanim, polna nemira. Zakaj tako? Oddaljili smo se od betlehemskega Deteta. Nočemo rešitve, ki nam jo Ono ponuja, nočemo priznati, da je On naš Kralj. Nadomestilu zanj si iščemo drugod, v svetu, v stvareh, ki jim služimo, ki jih malikujemo. Postali smo materialisti, ki kaj radi mislimo le z rok v usta, pozabljamo pa pri tem višje nadnaravne vrednote. Kako napačna je taka pot modernega človeštva. Vodi v nesrečo in gorje, ki bo vedno večje. Vrnimo se nazaj k jaslicam. Vrnimo se k svojemu Bogu, kjer je rešitev za nas! Naj bi bil letošnji sveti večer za vsakogar izmed naših čitateljev prilika, da sam sebe resno povpraša, ali je on vreden, da bi mogel s preprostim srcem pristopiti k jaslicam, kakor so prišli pastirci; ali zna njegovo uho prav poslušati melodijo nebeških krilat cev, ki so prepevali na prvi sveti večer ljudem pesem o miru. Le oni, ki bo to znal, bo imel res pravi sveti večer. Stran 674 »DOMOLJUB«, dne 23. decembra 19*15. Štev, 52. Božična razmišljanja dolžnikov in upnikov Podeželski glasovi o kmetski zaščiti. Zadnje dni smo dobili zopet celo kopo dopisov o kmetski zaščiti. Nekateri dopisniki se zavzemajo za zaščito, drugi so fseveda proti nji. Obžalujemo, da nekateri, redki sicer, nočejo razumeti, da je »Domoljube časopis, v katerem na olikan način, čeprav v preprostih besedah, zagovarja iahko vsakdo svoje mnenje. Danes priobčujemo, v izvlečku seveda, vse tozadevne dopise, ki smo jih prejeli in, ki so bili podpisani. Z »mački v žaklju< pa nočemo imeti opravka. Naj ob tej priliki ponovim povdarimo, da vse, kar je napisal »Domoljub doslej o krneli,ki zaščiti, ni njegovo mnenje, ampak le svoboden javen razgovor prizadetih. Naša želja je le ena: Vprašanje kmetske zaščite naj bi se končno uredilo pravično in kolikor mogoče zadovoljivo za obe prizadeti strani. Zaščita je krivična za varčne ljudi. Iz Ki.stiiiijeviee: Zaščita je zelo krivična za varču? ijudi. Po vojni so prišla dobra leta m v.-:ik varčen človek si je lahko kaj pri-iii Mili. I'a inni,gi so potratno živeli m se brez ji misleca zadolževali in kupovali grunte. I /nuni družino z. večjim številom otrok, 1 maji samo hišo in majhen vinograd, a so privarčevali več kot 10.»iaviiem radi zaščite dolžnikov. I'1 /nam Am&rikanca, ki je s krvavimi žulji • lujini prihrinVi' 80,(XX) Din, da bi si ob pri-'■lžiii -ti kupil jinVe-tvo. Sedaj bedi it ure daleč v hranilnico, kWr dobi komaj par kovačev na mesec, a v tj-ioviat je dolžan za nujne potrebe že precejšnjo vsoto. Več posestnikov je zadolženih /a/ svojo lakomnost, saj so z izposojenim dnnnljjpm nakupili zemljo, ali poslopja preurejevai'- sedaj kakšno parcelo prodajo, pa I »odo/ dolg plačali. V Belgradu menda mislijo, dia bo zemlje konec, če bo šel zapravi ji vče v ifjrunl na boben. Saj ni res. iemlja oslan«' ua svojem mestu, le v bol; skrbne in.^pridne roke bo prišla in več do-bička^ bo imet od nje narod in država. Za- pa se(.aj tisli zapravljivoi lahko gospuda-^Frijo s svojim posestvom brez vsakega poso-r i ila, čeravno je huda gospodarska stiska? Naj zapravljiv ci pokoro delajo, ne ini varčevalci. Na slabšem kot pred odhodom v tujino. Žabja vas v Poljanski dolini: Dovolite, da tudi 11 bivši izseljenci povemo nekaj glede kinetskih dolgov, šli smo tja črez morje v časih, ko nam domovina ni mogla dati kruha, šli v negotovost, medtem ko so drugi doma ostali iu dolgove delali. Kaj vse smo v tujini pretrpeli ne bom razpravljal. Bili smo v Ameriki in morda tudi drugod po 15, 20 in več let Prinesli smo s seboj ali poslali domov v hranilnico po več tisoč dolarjev. Mnogo dolarje* smo posodili naravnost kmetom. Prišla pa je zaščita in sedaj nočejo slišati o 'vrnitivd ne hranilnice ne sosedje. Marsikdo ixl nas, je danes na slabšem, četudi je toliko in toliko prihranil, kot je bil tedaj, ko je kot 2' 16 do 20 letni mladenič odšel v tujino. Svetovna kriza je le jiri dolžnikih, ki so zago-spodarili svoje imetje in bi radi še naše. Kaj jim koristijo veliki moderni hlevi, betonsko jame in hiše kakršnih še ameriški milijonarji nimajo. Ne bodo imeli sreče, saj njih gospodarstvo oklelo od tistih, ki so oskubljeni za pet rodov na težko prisluženih žuljih. Prišli smo v domovino, v kateri smo upali, dn nam bo pravična in nam varovala naše imetje. Koliko iznenadenja! Če že morajo diugi vso plačali, naj se to izvrši Nimam denarja, da bi preživel in oblekel otroke. Koseze: Kot mizarski pomočnik sem prihranil nekaj denarja iu ga naloži! v hranilnico. Zdaj, ku sem brez dela in brez vsakega premoženja, ne dobim iz hralnice denarja, da bi se skromno preživel iu oblekel štiri otroke. Žena mi je umrla. Sem vojni invalid, imam samo eno oko in pokvarjeno roko. Mnogi bi lahko dolg odplačevali, pa ga nočejo, ker "so pod zaščito. To je krivica, ki se mora popraviti. Kar je meje ui tvoje, pravi sedma postava. Ilinje: Protestiramo proti splošni zaščitil Kar je moje ni tvoje, vsebuje sedma postava. Ali ne veste, da imamo v državi še večje reveže, kot pa je zadolženi liinel? To so naše pridne dekle, delavni hlapci in drugi marljivi posli, ki so varčevali, da hi na stare dni kaj imeli in prišli do lastne strehe. Z zaščito pa se je zgodilo to-le: Hranilnici oziroma kmetu smo denar posodili, nazaj pa ga nam ne da. Bili smo in ostanemo ravno radi zaščite — dekle in hlapci brez denarja in brez svoje strehe. Ali itaj na stara leta pridemo vsi občini na rame? Za ugrabljeni denar nam dajte vsaj zemlje v lasi. Saj znamo in hočemo delali. Oopisi ki žalijo poštene dolžnike. Radovljica: Dopis, kakor jih je zadnjič priobčil »Domoljubr., ne spadajo v ta list, saj žalijo vse poštene dolžnike, ki jih je 90 odstotkov. Pisec, ki je pisal ml pijancev, da so nalašč delali dolgove, je trdil neresnico. Bržkone je sam ena taka s... Gospoda bo spra- vila ljudstvo v obup, saj že danes sledi vsa: kemu nepridipravu. Puslite torej »zašfiloi pri miru J Niso vsi dolžniki pijanci in zapravljive! Sv. Marko pri Trbovljah: Niso vsi dolžniki pijanci, zapravljivci itd., ampak mnogo ji med njimi takih, ki so sedaj ob vse samo za radi svoje pridnosti iu podjetnosti. Zakon s kmetski zaščiti kakor je sedaj, ni ravno idealen, ampak skoro poniževalen za kmetski -lan Nekje sem čital, da naj se dolgovi plačujejo |x razmerju kmetijskih cen med letom, ko je lil dolg storjen iu meti cenami, ko se dolg vrača. S tem bi vlagatelji dejansko ue bili prav nii oškodovani, ker denar sam na sebi ui vreden nič, pač |ia predstavlja neko količino dobrin ki se lahko dobe za njega. Napravite tak zakon, in konec bo slepomišenju s kmetsk zaščito. Dvakrat sem že pogorel. Iz Kajhenliurga: V št. -18 Domoljuba: je izšel razburljiv in za nas dolžnike razža-I ji v članek. Kdo je kriv, da kmetje danes ne m< remo niti obrestovati svojih dolgov, niti v redu plačevat: davkov? Dolžnikov zaprav-Ijivcev v tem kraju sploh ne poznam. Leta 1920 sem kupil malo posestvo. Prevzel sem tudi vknjižen dolg, ker sem računal, da bom istega v desetih letih z lahkoto poravnal. Danes pa sem v takšni revščini, da dolgu jen posojilnici že za več lel obresti. V tem časa sem že dvakrat pogorel, zažgal jc kurji tat Poleg tega imam štiri otroke od 1 do 5 lel stare. Samo radi velike revščine sem se pred štirimi leti popolnoma odpovedal tobaku in alkoholu. Lahko si mislile, kako mi krvavi srce, ko čitam članke o zapravljivcih, ki niso vredni zaščite. Smo največji siromaki. Kotijo: j Ko pridete vsi skupaj k zeleni mizi, spomnite se na nas, ki smo vse življenje delali in varčevali pri slabi hrani. Nismo pijančevali, ne igrali, ne po gostilnah pili in jedli, kakor nekateri drugi, a smo vendar največji siromaki. Nihče nam ne more zavi; dati, ako nam bo država res kaj pomagala. Poglejte moj slučaji Bil sem delavec in sem si toliko prihranil, da sem si kupil malo hišico. Družina se mi je polagoma pomnožila na devet otrok. Živeža je bilo premalo, zato sem leta 1030 kupil večje, a zanemarjeno posestvo. Denarja seni imel premalo, kaj sem hotel drugega, kakor v posojilnico po denar. Takrat sem dal za vole 10.000 Diu, danes dobim za lake 3000 Din. Imam več dolga, kakor leta 1930, ker nisem mogel plačevati obresti. Takih nas jc več. Pri nas smo vsi za zaščito, ampak samo tisti naj je bodo deležni, ki so zaščite res potrebni in ki niso sami krivi, da so prišli v dolgove. Hranilna vloga, to jc vse kar imamo. Višnja gora: Dovolite tudi meni, preprosti služkinji par besed k članku »Kaj pa zaščita vlagateljev.« Kadarkoli eem kje slišale ali brala, o opustitvi kmetskih dolgov na ško 4 1 A. Davčar: Oj, kako »i očarljiva, sveta noč, o polnoči! Luč ožarja ti poti. Zvon pa vabi in poziva vse ljudi k polnočnici. Pomenljiva in ganljiva glorija so oglasi, vsako dušo poživi. Sladko srečo naj uživa, kdor je pri polnočnici. Angel božji nam razkriva sveto tajno te noči. Trop pastireev odhiti. Kara jih vodi vera živa? V Betlchem k polnočnici. Sveti Jožef ne počiva, poleg Deteta bedi. Ves zamaknjen vanj strmi. Vsa skrivnost se mu odkriva v blaženi polnočnici. In Devica ljubezniva nam prijazno govori: — Prihitite k meni vsi! Jaz sem mati milostljiva v čudežni polnočnici. — Oj skrivnost nedoumljiva: Jezus v bedi so rodi, pa uboge bogati! Blagoslov trpečim vliva v duše pri polnočnicL Duša verna, zaupljiva, v Jezusa se zdaj ozri! Zdaj Ga prosi pomoči! Zgine sila zapeljiva v angelski polnočnici. Brat in sestra, poklekniva k Jožefovi palici v siromašni štalici! Jezusu se izročiva v milostni polnočnici! Notranjščina bazilike Rojstva Gospodovega v Bstlehemu mmmmmm. S? Štev. 52. | -—------ I1" do vlagateljev, vselej sem bila ogorčena nad taki m samolastnim razpolaganjem. Saj je že to dovolj hudo, ko priletnejše in nezmožne nadaljne službe, svojega lastnega denarja ne i mrejo dobiti niti za slučaj bolezni, kaj šele zt drage tudi nujne potrebe. Kako pridemo me do tega, da bi kar tako na lepem prepu-!i!e trud in žrtve celega svojega življenja in l i drugi z njimi krili svoje dolgove. In kako naj drugi pridejo kar enostavno do zahteve, kar je v hranilnicah, je prosto, tam naj se vzame, pa tja da, kjer manjka. Saj to bi bilo ;ie hujše kot po rusko! Kakšen socialen čut ima tisti, ki nam hoče naravnost ukrasti s toliko težavo privarčevane vsote? Gospodar •iravi: Moja dekla ima več denarja kot jaz; sem prašiča predat, pa dekli dal, meni pa ni • ič ostalo. Morda je v nekem oz i r it res, da I imajo nekateri posli, vsaj tisti, ki redno d-bi-I iajo plačo, zdaj več denarja, kot njih gespo-I dar, toda je pa to tudi vse kar imajo. — Pu-| stile nam, kar je naša lastnina, zakaj bil hi I ločin in nebovpijoči greh oropati človeka, ki j je celo življenje pridno delal, skromno živel ; ,n štedil ter nazadnje zapravil unč, zdravje j in sposobnost za delo. Hranilne vloge so nam S edini vir preživljanja. 1 V sedanjih razmerah je vrnitev dolga nemogoča. ("ošnjica: Vse ljudi vseh stanov moramo vzeti v eno družino, saj so vsi pošteni stanovi potrebni, a kmetski najbolj. Zadolženim kmetom je treba pomagati, vendar samo tistim, ki so pomoči vredni. V sedanjih razmerah je vrnitev dolga nemogo.a in Id se mogel vračati dolg le po vrednosti denarja. To mislim takole: Vrne se toliko, kol je seclaj cena kmetskim pridelkom, in ne toliko, kc.t je Lila cena v boljših časih. Ce je n. pr. leta 11)25 posodil ali vh žil izkupiček cd onega 100 k,' težkega prašiča 2000 Din, naj se vlagatelju vrne toliko, kolikor dobi danes za prašiča iste teže. Navedel sem samo en primer. Vzame pa uaj se za podlago srednja cona vseh pridelkov. Kdor res ne more plačati n. pr. ne1 lieri mali kmetje brez delavne živine, ali če je bolezen pri hiši, ali laka druga nezgoda, naj se ue napravljajo sodnij-ski stroški iz naslova terjatve. Vrednim ljudem naj se ne proda nujno potrebnih predmetov za življenje kot so: hiša, živina, orodje itd. Najhujši udarec za kmeta —mrtva cena živine. Podjelše pri Kamniku: Zadnje čase dobivale, kakor pišete, mnogo predlogov za dobro rešitev kmetske krize. Naj še jaz, kmečki fant, napišem par misli Izmed vseh težav tare našega kmeta najbolj nizka cena živine. Ako ne bo v Sloveniji debela živina po 5, poldebela po 4 do 4.50 iu pitana ;>o C Din, ne bo nezadolženemu kmetu vzdržati več kot še par let. Popolnoma nemogoča pa je zahteva, da hi pri cenah, kakor jih imamo zt govedo danes, mogel kakšen kmečki gospoda, vrniti svoj dolg. Vlada naj takoj zviša cene živini in z vso ostrostjo skrbi, da mesarjev dobiček v nobenem slučaju ne bo višji od zakonitih 25 odstotkov. Drugo pa je to: Drezajte, neprestano drezajte, posredujte iu pišite, da dobimo kmetje svoje stanovsko zastopstvo, svojo kmetsko zbornico, zakaj brez nje se kmetje ne moremo smatrati za enakopravne državljane. Ljudstvo želi in pričakuje od sedanje vlade velikih in globokosežnih ukrepov. Znižanje plač je že bil en tak ukrep. Naj mu slede naglo še drugi, n. pr. ureditev cen živine, pristriženje prevelikih dobičkov industrije in morda tudi žigosanje »jurjevc. Treba nekoliko počakati. Moste: Kmet je glavni stan v državi. Z njim stoji in pade država. Redim 4 do 5 glav živine. Zakaj je tako hudo? Ker ni denarja. Denarja ljudje niso pojedli, če pa so ga za-pili, ga bodo tudi vrnili. Treba nekoliko počakati. Preskrbite, da se bo živina tako prodajala, kot se je leta 1028, pa ne bo potreba nobene zaščite. Rajše bi danes plačali kot jutri. Tisovoc pri Strugah: Vlagatelji imajo tako glasno besedo, da mi dolžniki moramo kar molčati. V okolici poznam tri kmete, ki so se močno zadolžili brez lastne krivde. Naj navedem samo en slučaj. Nekemu kmetu je šlo vsa leta še nekam dobro. Leta 1930 pa mu je požar v dobri uri uničil vse. Zavarovan je bi! samo za 5000 Din, novo poslopje pa ga je stalo okrog 30.000 Din, za katere ne more zadnja leta pri pridnosti in štedljivosti najti kritja. Smo pošteni hribovski kmetje in bi rajše danes plačali dolg ko jutri. Smo zato, da se kmetska zaščita uredi pošteno za obe strani. Naj se res uredi iu kmalu, zakaj počasna smrt je nekaj groznega. Določite za dolgove nizko obrestno mero. Z Gorenjskega: Ali naj kme-t-dolžnik sam trpi vso težo sedanjih razmer? Tudi vlagatelji morajo prevzeti nekaj bremena nase. Vsi enako moramo nositi težo gospodarskih'prilik. Ko gre gospodarstvo rakovo pot, je težko staviti vračilne obroke na gotovo število let. Kmet, ki ima količkaj družine, komaj za sol skupaj spravi; kako trda gre šele za obleko in obutev! Da dobe ljudje nekaj poguma in veselja do dela, naj se za dolgove določi čim nižjo obrestno mero, Nikakor ne nad 2 in pol odstotka. Za vračilo glavnice pa kar tiho, dokler se celotno gospodarstvo ne izboljša. Nekaj resnih misli Mogoče «<• f-" kdo izmed cenjenih naročnike, sponi ivja na Povesi brezdomcu-, ki jo 10 prino>. ' ■ I» >mo'inb« lam za bnžič.ne praznil,!' Leto je prišlo naokoli, in spe! se oglašam Revček seru. trpincek. izguldjenoek. Ptu oiiori izmed tisočerih Prosim vas pa vse že naprej: imejte z menoj in '/ mojo besedo potrpljenje Iz iastnib izkušenj in iz lastnih dož vljajev vam hočem nekaj povedati. Saj veste: lastna izkušnja — najboljša šola. V glavnem se bom pečal z velikim Številom brezposelnih br^adoMnovincev. Pn tudi ti tistili siromakih in mestromukih bom govoril, ki tiodijn prosjačit bolj iz pithle.ps po denarju kakor iz resnične potrebe. Od vasi do vasi hodijo, tudi nnjsiromašnejše bajte so ne ognejo, tudi tam zahtevajo daru. p« še obilnega. kjer bi stokrat bolje naredili, če bi stinn ondi pustili precejšen dnin?, svojega nabora čenega denarja. Mogoče se boš ti. prijatelj u!i neprijotfilj ob muce shregniL fesš. kaj pa to ptaeš! To sti znane stvari. To i» nič novega. Vidiš, jaz sam som eden isonnd tsstih izgubljenih ovciL ki tavajo po naših cestah tja v božji da« Zato se ps « takšni: Ijeidnu bolj ni! hfeii poznam kiskor ti meni hoij odtrrttn povedo svil«- pocestne grobe nego tebi .. Pfššsšm bmzfmsmkua Med bolj piik*«tie brezposelne in bre»-domce prištevam posebno kvalificirane deta vims. kakor »o n. pu, nintrji. delavci z® tlakovanj« e«st. razni i-nkndnidiči itd. Vsi ti izvirajo še n. tistih lepih dni ko s* je pri ris* marsikaj delal« in tudi nekaj zaslužilo Eia ne> je pa navadno tako: ce tudi marsikje pride do kukUtiatm javnega dela. je pa zaslužek tako sramotno nizek, d« človek, ki m ,na iskati hrano po gostilnah ali po skupnih kuhinjah in utiiui Lastnega stanovanja, prav Srako izhaja. Zlasti še, če delo ovira sl-aho vreme. K i,- jo potem denar za vedno bolj razdrupano obleko, kje zn obutev ! Zato pa. ker ni dobrega zaslužka, po izvršenem delu palico v roke, Imjd na nesto, prosi, jokaj in stokaj, ua delo te ne tio vzel ne kmet. ne gospod. Oiispod še manj ko kmet.. . Med temi ljudmi je mnogo takih, ki ne znajo prijeti m vsako ktnndko delo. Umevno. Kdor od mladih nog ne tlela ua kmetih, ne more biti vajen vsakega dola. »Pa naj se na učit« mi 1«) kdo ugouarjnl. Prijatelj! K«r lopo nu verjemi, da v sedanjih težkih časih noben delodajalec, tudi kmet ne, ne bo rad najel delaven, ki bi ga moral pri vsakem delu nadzirati in ga učiti Kajti toliko sem že tudi sani opravita! kmečlc dela, da vem: vsako delo potrebuje nekaj ročnosti in nekaj znanja, nekatera pa šr prav veliko. Kdor je vedno pri takem delu, mi skoro lega ne bo verjel. Res pa je vendarle. Kmetje, gospodarji! Tole tli vam rad na si'c o položil. Ako ob času velikega dola sprejme* v delo kakega takegale siromačka in iz-gubtjenčka s cente in če g« s svojim denarjem primerno plačaš za storjeno delo, privošči mu vselej tudi prijazno Itesedo. Človek K' tak revček, čeprav ga je življenje vrglo na cesto. In s človekom ravnaj vedno po člove- Skn. Lep« beseda najde lepo mesto In pa blagor usmiljenim . V današnjih težavnih dneh ir. razmerah bo jih najbolj srečon tisti, kj do'" zij;«*-- :ev j»ri poštenem in pametnem kmetu "veto dti mnogi odkritosrčno žele da bi dobili stalno službo pri enem ni istem gospodarju Poznani tudi nekatere, k; so bili preje strastni kilouietrio i to so pravi, da so me nli daljave, nest skoro do neskončnost: zdaj pa s: se unesli in »e drže na enena mestu že po več let. Nekaio.ri pa vzdržo komaj p> štirinajst dni. ?,!!, ja vsaj za nekaj časa so tun ,. tucii t: t. lin tista nesrečna brezposelno*« Stara resnica pa je: gos«- služi«-, redke suknje. Nekateri izmed teh mromakov nu jo ku-km nek notranji naeon. da po vzdrže dolgo pri enem gospodarju I>elo j.in ni 'sat pmča jim ni po voiii, z ljudmi so ne razumejo življenje na enem mestu se jim zdi preeno-lično Zato naprej, naprej . Kolikokrat je pa kriva usta nesrečna pijača. tla morajo ti siromak, pustiti delo in jiusliišek bodisi na kmetih, bodisi pri kakem podjetju Par dni. pa se znajdejo brez pure v žejni sredi ceste, vsi klaverni. vsi obupani in ne vrnil), ne kod. ne kam. Odkrito povedano. tudi jaz spadam semkaj O tu nt imel še nekaj vere in upanja v boljšo bodočnost. Sii bil ■>■ davno davno oniacttl na trnjevi poti nvnjesta vljnnja VnrjnmPe mi. da je moje življenje kakjir čoinic brez t,rim,rta n« dati nem nočnem ra2b«rte»n«m morju Zve-zda mojega življonja vodno in vedno ugaša M tudnuitif feresrfHJse&eš Naj so malo dotaknem še mladostnih brezposelnih, katerih je vsak dim vet na cesti. Za to bi ho biin treba hi> posebno za zavzeti da pridejo do stalnega deta in za sliiSka Zn tu naj bi poskrbela odgovorna oblast. Mtndtna je namreč bodočnost naroda. Ne nad n je z -zaporom, če jih zasledi pri prosjači« rrjn Zapor ni nikogar poboljšal, poslabšal jih je pa že veliko Keko naj tak fant. krepak rti čil ves pobi življenja in moči. e lečo mu deia no da. zapirati ga pa zna. dani ni ničesar >,». krivil. Mogoče ima donui starše, pa jim ne more koristiti no z dolom, no z zaslužkom Koliko je lob mladiti ljudi že padlo in propadlo1 'Is- sum iili dosti poznam •(•, !i(ifi.(ft so in l»otl o vodno t .olj drzni jn nasilni in zalo tudi nevarni, mi stari prosjaki jim v nss-il-iiiw»i še odrto bo- nismo podobni Po časopisih pišete, dr ie kmet steber države. Prnv pravilo, i os j(.i Mbidin« io p* njenii lindneiiost Stjpbite »»rrj za rrtLt«!itwi., ie no. si sami podirate sreče in bodočnost države Ce tu. Tki z ioia&eo tako nt:-^ bt nan*.t* »t t«odo ka*.'u kbtfijšik. boditt prepričali i. ds t«cn<> irotii i letih c*: • armado Umnumrtm- tatov iaileev Pa •»■ esiit m Mfmoutt ■ %t m< n? žitlidar. D* - pt : sfiort tu je tem« p:>£^S»neiTa; >. tu: u> pa K'-iiiu>. nats* pr»» vzpiiji.u ir. podlago »» irttcl.-u-r,časti . . potets ti rJo, iCi !.( Ioji brGzp&freAm \ našf krajft. p,tsfcl,w: in nn ttorf t. so saiitsii >,-ritiajaii rasai, prm>jfcki a :>~:i-- i. iiuntu in Obojoga spola so ui bjIiio ud d »šla. Včasih tudi ntrasLi rmmdioiei. kttLm :>erf-nti po 6as:'pisjn. Z majknim darom št- zaoa voljni ni«', Zani-evajo najmanj 1!) I>it pr o« biiii Nabiraj:' dane* za torte, k: j.uv y v«a» vso adnnadh jutri pa ae on«, ta jim y > * fingorelti. poien. pridejo na vrsti- t- suši, , poaebo in sani ljubi Bofc uaj ve št zt. m druge ite»."H<«-.. ki at. jih ž*- -i fei jili tmdi * Zlltilfif ' Nastopajo rafli tuUi z grožnjami r' m dnš kovača, kaj tio pa vuš ž,upnik rnbei i.u, bo {roHtiod glaoiiT rcunl. "t nu. bomo p;na> zali knjižico' Ko naimreji unkaj taivnčev. fia to. . njim: na poštni urad in .jiti pošljejo Uipn mo no domov Micet izprosim, a unndat le ioni izgnijiih.ii in priHiejmrjfiii litnmi Rt, pa pu-teni so sami pridejo uoiiiin putfini se pn jr kozarčku rninega vinca delajo norca v, Imd* stih Kranjcev«., k t so ilado tako iiištuo jn> t ogni ti fte ono nune' naj jiripiseni "V mikulo-ii, knjižicaii. ki jil: imajn ti ljudje » seboj bi uri-tisnjene iStunijiil.il:o oktutnil načetnikin tudi nekaterih žispunstev vsoti pa to Pa ho iti) povoda!i noi.jt na kmetih tub mino) Kt ž» niso vse te gtaiupiljkc s podpisi vrnd pm:i-rejenc"?? pri danasji-jt -enotnuciti je vh» i kaj lahko mogočo Ljudi, ki znajo pndtosr jonmrejhti, jc pa todi vedno dosti O. ra„ if-nos! uradnih Stampiljk ni t»ila tako prnziJ. sfvar. Delo tmm d&gfe! fte se tip motim sem slišal Ua je jio <~ ba javnih de! šo vodno ziidosti vf!?l;a. Za v«*- d ost ■',)(•; i.j! Poiščite dr-narmb ppnnkrbite nam trdno etdrtco. hrano iti netkraj tfem>:Tj» kot naerado za delo. pa cvfmt: rpdi grabil cr>šie. močvirj?. sistvšf-st vod*«'Odi na« čakajo in Ijndje hr^jvene po zdrari pitni ''> di . C^ jo denaija dmWj mfmj -potrfbne stvari. '/» hiksns. ■>« »pori, zlasn": pa za korupcijo i« g* t%nm*rm> i prišli, radi bi Te počastili, r.idi bi Te obdarili, pn -ni., rev tti in uliosji in od daleč smo prišli. Oh, s;ij vemo, božje Dete, da ne prosiš nas zlata, vendar hoče vsak Ti dati, kar najdražjega ima. I'e>mi smo prinesli. Dote, in molitve šepetamo, svoja srca Tebi dnino, l'i jih sprejmi kot zlato. Abesinski cesar v Desie poiem, ko so mesto bombardirali Italijani "ta I1.a je bila z letalom prenesena v Evropo in je bila posneta v Desie kmalu potem, ko so italijanska letala bombardirala to mesto. Na sliki vidimo nhcsinskega cesarja v spremstvu njegovega sina in d • h ameriških zdravnikov na potu v bolnišnico, v kateri leže ranjenci ki so bi'i pri tračnem napade ranieni Angležinje pitajo purane za božične praznike. Božične sveče delajo švedske kmetice se na ta način, kakor vidimo na sliki. Tako so včasih tudi pri nas deluli sveče. Zc® svobodo krščanske šole sN Zagrebški nadškof-pomočnik dr. Alojzij Stepinac je nedavno v cerkvi Srca Jezusovega za proslavo 100 letnice uršulinskega reda, iz-nesel v svojem govoru načela o krščanski vzgoji mladine. Visoki cerkveni dostojanstvenik je po poročilu Hrvatske straže: povedal med drugim tudi sledeče odkrite besede: Predvsem je važno vprašanje, komu gre pravica do vzgoje mladine? Zdrav razum nam takoj pove, da imajo po naravnem redu pravico do vzgoje otroka naravnost in neposredno oni, ki so mu dali življenje, to so starši. Te resnice ne more pobiti ugovor, da je otrok lak o j pri rojstvu postal član ljudske zajedniee in da je zato naloga javne oblasti, da se briga za njegovo vzgojo. Ta ugovor ne dokazuje ničesar, zakaj /. rojstvom ne postane otrok naravnost clau družbe, ampak član družine, kakor navaja ludi papež Leon XIII. v fvoji znani poslanici, .lavna oblast nima pravice, da si prisvaja naravnostim tn neposredno pravo ua vzgojo iu da monopoli/.ira šolo, zakaj ua isti način hi si mogla prilaščati tudi moč, tla se vmešava v vsak posel svojih članov. tako n. pr.: s kom se sme kdo ženiti, kaj in kdaj sme jesti, kakšno obleko obleči, kje spati itd Nekateri trdijo, tla mora državna oblast imeti vpliv na vse. kar je potrebno za splošno dobro. Odgovarjamo je dejal nadškof Stepinac da i/, lega še vedno iii sledi pravica državnega luonopiiliziranju naravnostim iu neposredne vzgoje, ampak tla tn pravica pripada roditeljem. Neuaravnosl in posredno pu pripada vzgoja javni oblasti v toliko, v kolikor roditelji piostovoljno sami to žele. vedno upoštevajoč pri leni pravice Cerkve Roditelji so po božji volji služabniki Cerkve in so zato dolžni, da otroke vzgajajo po načelih svete vere in ne sinejo hranili predstavnikom Cerkve, da ludi neposredno vzamejo v rol.e versko-iuoraluo vzgojo otrok, kadar se Cerkvi vidi to potrebno in koristno. Iz tega nujno sledi da si država niti ne more prilaščali pravic roditeljev, niti pravic Cerkve do vzgoje mladine Pri nas se je nedavno poizkušalo nu gotovi način onemogočiti naše katoliške zasebne šole. .lasno je Kdor pohujša katerega teh malih. ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da si obesi mlinski kamen ua vrat in se potopi v globočino morja.< To je posmrtno plačilo. Vendar vidimo večkrat že na tem svetu, kakšno nagrado dobi vzgojitelj — je rekel nadškof dr. Stepinac — da je mladi zločinec stal pod vislicami in so ga vprašali, kakšno željo še ima. : Želim videti matei,« je dejal. In ko je prišla, je sin udaril mater z nogo v obraz, rekoč: »Če bi me naučila strahu božjega v mladosti, ne bi stal sedaj pod vislicami.<: Ali niso dobri otroci že na tem svetli najboljši nagrada svojim roditeljem? — I / f S kako močno šteti ta nova z n;tko v dvojni vijačnici. Končno tudi me enostavne žarnice svetimo, toda ta nova Tungsram žarnica dale posebno močno svetlobo, oa vendar ne porabi vež toka. To je tako dobra in ekonomična razsvetljava, kakršno me stare žarnice ne moremo dati. Sodobna žarnica nitka v dvojni vijačnici Božični pozdravi Eden prvih korakov, ki jih slovenski fant napravi v svet, je odhod v vojno službo. Svoja miada leta preživi navadno v očetovi hiši ali v njeni bližini, vojaška služba ga pa navadno prvič postavi v čisto druge razmere in v razne življenjske preizkušnje. Itesua je vojaška služba in celega človeka zahteva. Marsikdaj uhajajo misli mladega fanta-vojaka domov: k staršem, prijateljem in prijateljicam, znancem. Posebno ob lepili božičnih praznikih, ko so naši slovenskih domovi polni toplote in miru božjega, jim je, ločenim od rednega kraja, težko pri srcu. Kako radi bi bili doma, a ni mogoče, kajti prvo je dolžnost. Zato pa se naši fantje radi obračajo pred prazniki na naš list, da bi potom njega sporočili svojim dragim božiču« pozdrave. Iz vseli delov naše države smo prejeli nebroj pozdravov. Naj nam fantje oproste, ako dolgih vrst njihovih imen ne objavljamo. Saj vemo, da vsak pošten slovenski fant o božiču misli na svoj dom in na drage in da so te misli in pozdravi srečujejo z onimi, ki prihajajo od nas k njim. Ostanite zdravi, dragi fantje, veseli in pošteni. Za drugi božič pa se bomo videli na sveti veče doma! in njegovi pomočniki Ali naj navedem še kompetentno zdr»v- niško avtoriteto? Profesor dr. Grubo pri- V roj-t »i votlini v Betlehemu ali v h,-širi, J-ui); .'!■ s" je po vsej verjetnosti medtem preselil;, ,s\.-;a družina, je udarilo kot bomba svarilo an reiovo: -Jožef, vstani, vzemi Dete in njegovo Mater in beži v deželo Egipet; kaj!i ilerod bo Dele iskal, da oi ga umoril.« In res, krvoločni volk v Jeruzalemu je poslal bataljon vojakov v Betleheni in je dal pomoriti vse dečke mesta in njegove okolice do dveh let Tekla je kri nedolžnih otročičev in se je pomešala s solzami nesrečnih mater. Tedaj se je izpolnilo prerokovanje preroka Jeremije: Glas se je slišal v Kami; jokanje in mnogo tugovnnja; Rahela joka nad svojimi otroki in se ne da potolažiti, ker jih ni več.« Ali ima Herod s svojim strašnim pomorom otrok posnernalce? Ali je našel naslednike v svojem žalostnem rokodelstvu? Ali je mogoče ludi v naših dneh še kak HerodežV — Ah da bi vendar ne bilo nobenega več! Da tii hi!i vendar vsi atrori sprejeti kot bla-ge-lev in bogastvo z božje roke. da bi bili pozdravljeni z radestje in veseljem, vpeljani v sončno luč življenja, dobro vzgojeni od razsvetljenih staršev in vrnjeni svojemu Gospodu in Stvarnika, da bi ga večno hvalili t krasoti nebes in d* bi bili v njegovem gledanju zaje ono s svojimi starši na vekomaj srečni! Toda oh! Ne samo eden, ne. na stotine in tisoče Herodežev je v naših dneh. Pri tem nočem niti govoriti e onih uestvurih, ki otrokom. ki so že na potu rojstva, že poprej upih-ni .o luč iivtjjf iija; tudi ne o onih krokarskih materah, ki umorijo svoje otroke po rojstvu ali jih pustijo poginili. Je še nek drug umor otrok, ki sc ogrinja s plaščem hinavšcine, ki skuša z raznovrstnimi izgovori še opravičiti svoje temno početje. . Temu toliko otrok,« slišim mnogo go-vo iii. >aii naj jih vzgajamo za smodnik, granate. strupeni plin? Ali naj si nakladamo taaa bremena iu odgovornosti?' S takimi in stičnimi besedami mnogo zakonskih ubije svojo vest in postopajo na način, ki sicer ne ubija otrok, pač pa jim odreže in za bra ni bivanje (nastanek). Uda jo se od vraga iznajdeni, prokleti in nenaravni umetnosti, da se poslužujejo pravic zakona, otroški blagoslov pa na nenaraven, umeten, način samovoljno omejujejo. To je -vzloraba«, ki jo svelo pismo, nezmotljiva Cerkev in zdravniški izreki enodušno m odločno zavračajo in obsojajo. 7. grozo pripoveduje sveto pismo o nekem On a n u. ki je nalašč in zvijačno preprečil spočetje otroka. Gospod se je razjezil in ga je udaril z nenadno smrtjo, ker je uganjal nekaj »nagnusnega«, nekaj nečuvenega v Izraelu, tako pripoveduje sveto pismo. Ta praksa je meseni greh najnižje vrste, ki poganja sv. Pavlu rdečico jeze v obraz in mu je narekovala sledeče v pero: >Telo ni za nečistost, marveč za Gospoda, in Gospod za telo. Ali ne veste, da so vaši udje udje Kristusovi? Ali naj vzamem ude Kristusove in naj jih napravim za ude nečistosti? Bežite pred nečistostjo. Ali ne- veste, da so vaši udje tempe! Svetega Duha, ki je v vas. ki ga imate od Boga, in da ne pripadate samim sebi? Kajti za visoko ceno ste odkupljeni: zato poveličujte in nosite Boga v svojem telesu!« Naj slišimo še sodbo škofov, ki jih je postavil Sveti Duh. da vladajo Cerkev božjo. 8' V od številnih škofov skupno izdanem pastirskem pismu beremo pretresljive stavke: »Smrten greh jo. če kdo hoče pomnožitev števila otrok s tem preprečiti, da zlorablja zakon v golo slo in pri tem vodoma in prosto voljno izjalovi njegov glavni namen (glavni namen zakona je: otrok). To je velik greh, zelo velik greh, s katerimikoli sredstvi in na katerikoli način se zgodi. Nobena stiska ne more biti tako težka, noben dobiček tako velik, nobena poželjivost tako silna, da bi se s tem mogla opravičiti taka kršitev naravne iu božje nravstvene postave. Neverni svet more to slaviti kol pameluost in življenjsko modrost; na tu je na mestu beseda sv. apo-stola Jalciba: >To ni modrost, ki pride od zgoraj, marveč zemeljsha. čutna hudičeva modrost, da to jc res uprav iznajdba satanova. ki jo človeški morilec o<| začetka. Gorje zakonski: :, ki si dajo opraviti ž njim i;i po besedi pi Tokovi .sklenejo /vezo s smrtjo in pogodbo ' peklom N'a njih se uresniči beseda psalmn: ^Ljubili so prekletstvo in pro-klelstvo lio prišlo nad nje: zavrnili so blagoslov od sobe. iu blagoslov bo izostal od njih; oblekli so proklelstvo kakor obleko, in vdrlo je kakor vodu v njihovo notranjost in kakor olje v njihove kosti.« Kako strašno se izučin kuje pogosto tako pi okletstvo v družinah! znan strokovnjak z izkušnjo, je zapisa! zakon-skim sledeče besede v spominsko knjigo-sNarod, država, katere pripadniki nimajo ve* življenjskega poguma, da bi nase vzeli vzgojo otrok, da bi za to doprinesli žrtve, da l i u to tvegali; narod, država, katere državljani do skrajnosti omejujejo število otrok, samo da bi mogli lagodno uživati življenje, narod in taka država sta prej ali slej obsojena na s-mrt!« Neka mati mi je pripovedovala, da so j! pri pričakovanju pete:;« otroka dajali vsakovrstne satanske nasvete. V zaupanju na boga in i/, vestnosti pa je pustila naravi svojo pot. In kaj se je zgodilo? t) kakšno veselje! |>0 sliiili dečkih je prišla deklica na svet! (K* in mati in bratje, vsi so bili srečni !>rugi starši! Kavnajle po vesti in v zvestobi do nar;:vo. Ne sk ranite svetišča zakona. Božja volja nad vse! Nič, malo, veliko otrok vse po volji božji iu brez neopravičenega, samovoljnega poseganja v božje in naiavne zakone. Tako si bomo pridobili časno in večno srečo. Gustav Strniša: Marija se smehljala je, ko Jezusa zibala je. Pri jaselcah smo sanjali, pri srcu bilo je tedaj kot z Bogom šli bi v raj Prispel je angel z glorijo in .-'plavali smo pod nebo. zapeli smo v božični mraz, slavili Jezusa na glas. A stari Blažek. naš ovčar, poslušal je nas čisti glas •»To ni človeško petje, to je preveč lepo, ne Jurček in ne Gašperček. še sam ne znam tako!« Se čudil je naš Blažek in v jaselce strmel, kjer kimal je osliček, kot jietje bi umel. Marija se smehljala je, ko Jezusa zibala je. Mi z angelci smo plavali pod božje zvezdice . Med Dansko m Nemčijo čez morski kanal Masned v most m ga pudri. Skoda je velika. -Sunil vodi most. Te dni je angleški paruik zadel k sreči pa ni nikakih iloveških žrtev Izmed vseh praz.il ikov smo se pri nas doma najoolj veselili božičnih. Saj so tudi drugi Gospodovi dnevi lepi, veličastni, vzpodbudni, vendar je bil vsaj meni praznik rojstva Gospodovega najbolj naš, najbolj prisrčen. Saj je res, da so potvico in drugi božični pribolj-Ski tudi nekaj, kair v človeku vzbuja veseio ntpočakanoat. Pa samo vsled |.;ga božičnii praznik še ni kaj izrednega, zakaj boljša jedača pride, ali je vsaj prišla na mizo tudi ob drugih prilikah. izrednost božičnih dni vidim predvsem v duhovnem veselju, saj z neugnano silo napolnjuje vsako srce, ki ui že popolnoma izumrlo za vse hpii ui blago. Jezus v jaslicah, revež med reveži, Hog-člov k, up in nada odrešenja, poro« vstajenja in zveličanja... Ali je še kaj lepšega, bolj vzvišenega in tolažljivej-šega v tej dolini solza?... Za božične praznike smo »e vsi, ki smo jedli kruh očetovih rok, temeljito pripravili. V es udvent smo morali k zornicam. Ko sem bil še majhen, me je oče skoraj vsako jutro zgodaj zbudil, me dobro zavil v plot, da me ni premrazila ostra vipavska burja in šli smo proti ceriivi, ki je bila oddaljena Ali mi ni' greš takoj s črešnje! Ah oče saj se mi ue t>o nič zgodilo! Pa jaz tega nočem, pojdi doli!' „ »Pojdite no, zakaj pa? Nočem! Glejte, tu imate par sladkih črešenj! Pokusite jili! Dobre so res; toda, pazi dobro, da ne padeš dol i! c >Ah, kaj št1, oče! tu Ladinik je zopet popustil svoji Štefki, kakor že tolikokrat, kakor vedno. Bila je edinka! In če je že on tupatam nastopil bolj trdo, je zopet prišla mati in je posredovala za hčerko Oba sta otroka razvadila, poineh-kužila. Jedli so, kar je hotela Štefka. Ce je bila proti komu nevljudna, drzna, da, predrzna. sta se starša veselila brihtnega, prebujenega, korajžnega otroka ! Ce so součen-ke Štefko zavidale, ker je vedno imela denar v žepu. ker je bila lepše, elegantnejše oblečena. no. tedaj sta bila nespametna starša še posebno ponosna! Ce v šoli pri učenju kaj ni bilo prav, tedaj je vseveda le;';t bil kriv učitelj, katehet! Na ta način je Štefka s štirinajstimi leti starše že popolnoma obvladala. Njena volja je bila vse. Bila je pač edinka ... • V Zagorici je bil cerkveni sejem. Bil je topel poletni večer. In veselo jo bih) v občinski gostilni Dobre vino, ples, sla ustvarila skoro razposajeno lazpoloženje. Štefka je pri-, šla s svojimi starši. Bila je brhek deklic in marsikak zaljubljen pogled je priletel k njej. Pole; tega je bila edina dedinja bogate hi"e. Plesala pa ni; vsako povabilo je odbila na nevoljo staršev. Pri tem sta bila zdravnik, trgovec čedna človeka Zaman! Marsikateremu brhkemu, krepkemu kmečkemu sinu se je zgodilo ravno tako. Nočem! To je zadostovalo. Tedaj so morali starši molčati. Štefkini pogledi so velj.it nekomu (hudemu nekemu godcu, Gradnikovemu Nun teju. Bil je lep človek, velik. slok. njegove navihane brčire njegovo bodro. prikupljivo oiinašanje iu njegov gibčen jeziček so ga napravili za ljubljenca povsod, zlasti pa seveda pri dekliškem svetu. A bil je nestalen človek, lahek značaj. Niti drlo \ kovačilici, ttili dela na polju, v domači hiši ga niso zanimala. Igrati, gosti, burke uganjali, peli, du, Iu je bil na svojem mestu. V družbi so ga radi videli. In tak slokež zapazi tudi kmalu, če gledajo vroče dekliške oči za njim. Štefka resnično ni bila prva ali edina ... In tako je sedel Nanle skoro v vsakem plesnem odmoru pri Ladillikovi mizi. Štefka je bila kot izpreme-njena. Kako se je znala smejati! Starša sta v svojo nevoljo kmalu zapazila, kaj se je dogajalo. Toda, moj Bog, bila sla mnogo preslabotna, da hi posegla vmes. Poleg tega je najel pozneje Ladinik tovariša iz vojaških let. Mrli pa se je popolnoma zakramljala s par trgovskimi ženami iz mesta. In tako oba nista zapazila, da je Štefka nenadoma izginila, 'I udi ko sta so odpravljala domov, je bilo vso iskanje zastonj Mar je torej res /. N:i idolom...?! Da, da, Ia je tudi izginil! Sele proti jutru je prišla Štefka domov k svojim staršem, ki sla vsa zaskrbljena čakala nanjo Na nobeno vprašanje ni dala odgovora. Vse prošnje iu vse obljube, da ji je ilak odpuščeno niso nič pomagale. Šole proti poldnevu se je prikazala v suho cmerita, zbegana. objokana + Bil je grd, deževen dan; dan po sejmu. Niti psa bi človek no napodil iz hiše. so rekli ljudje. Bil je popolnoma prikladen razpoloženju v Ladinikovi hiši Oče ni spregovori! besedice Negotovost, kaj se je zgodilo z njegovo Štefko, ga je težila; pole« toga mu je očitala vosi da nt stoiil svoje dolžnosti. Jeza in ljubezen sta se borili v njem. Mati je tiho jokata pred se Štefka jo hodila vidno nemirna po sobi t>ori in doli. In če je zalajal pes ali so se odprla vezna vrata, se je boječe zdrznila .. * Tedaj naenkrat vzklik — Šlelka se je nezavestna sesedla. Zandannerijski poveljnik Javornik, vesten tn pri tem srčno dober mož, je stopil v sobo. Ladinik, resnično mi je žal, da danes no morem prinesti nobeno dobre vesli. Ali moreva sama govoriti? Danes proti jutru, je začel orožnik, ko sla oba sama sedela v stranski sobi, so na- šli truplo Gradnikovega Nanteta, saj poznale godca? Umorilo ga je sedem vbodljujev v pljuča. Kot zložinca smo prijeli Jamnikovega Korlna iz Dol, ki je zločin skesano priznal. Pri tej žalostni zgodbi igra vaša Štefka, kakor se zdi, žalibog pomenljivo vlogo. Storilce, namreč izpoveduje, da je na peti domov srečal umorjenega z vašo hčerko. Ko je pozdravil Štefko, ki jo dobro pozna, mu je dala prav nevljuden, da skoro neotesan odgovor. Ples z njim je tudi odklonila. Ko ji je to očital se je vtaknil Gradnikov Nanle vmet, beseda je dala besedo, nastal je prelep in \ jezi, pravi, da jo slepo suval v nasprotnika. Kakor, /jn-spod Ladinik, razumete, minam tu v hiši zaslišali Štefko i" pii obravnavi ho poklicana kot edina ptiča Upajmo d., so vse dobro konča, (iospod Ladinik,- j«' končal orožnik, kakor zelo mi je žal zaradi vas in vaše žene, svojo dolžnost moram izpolnili. * Za konec oktobra jt* bil« določena obravnava. Starša Uidinik sla medtem s Štefko pn->topaln modro in pametno. Nn več nisla imela vzroka, tla bi se jezila latli nje. Ubogala je na migljaj, delala je pridno. Žalostni doživljaj jo je izpametoval. stieznil in napra-v i I zrelo . . Vsakdo in tudi sodniki so verjeli njeni odkrili tu veijelno pošteni izpovedi. Kekltt je, tla jc bila zelo razvajen in pomehkužen otrok; je že mogoče da je dala morilcu ran-žaljiv odgovor, Niiiile da je bil njena prva, neumna ljubezen Potem pa je rekla, ko je videla, da se bliža nesreča, jo hotela posredujoče poseči v prepir, toda proti besnima mladeničema tla je bila brez moči. — In v sodni dvorani je prosila morilcu za odpuščanje. Ta ji je odpustil z giiijeniiiti besedami. Zuvižeim ljubezen, nezmerno zavžito vino, je rekel, sta tudi njega oropala razsodnosti , . Do zdaj neoporečni, trezni .Iaumikov Ka-rel, ki jc I > i t do zdaj na najboljšem glasu, je našel mile sodnike. Po prestani kazni je liii izpuščen iz zapora. Cela žalostna zgodba jc v kraju dam že davilo pozabljena. * Ali nti ne greš takoj .- črešnje! In v hipu je bil Mirko spodaj prt svoji materi Štefki, ki mu je dala strog ukor: Ce še en krat ne ubogaš, potem gorje ti! In mali jc hotel napeljati drugam: Mali, kaj pu bomo danes jedli? — Kar pride na mizo je kratko in strogo odgovorila mati. tn jaz sem j" vprašal smehljaje: Zakaj pa lako stiogo? ..... .0 seveda, je odgovorila, 5jaz žc vem. zakaj! In jaz na to: Poleni pa imate pri vaših štirih dečkih mnogo posla? Iti ona: sZel A kar mora biti, mora biti! Ni je večje nesreče za otroka, kakor fe je pomehkužen in razvajen! In tedaj pridejo njeni ostali trije tnali junaki bližje, eden okrogloličnejši in Ijttl)-kejši nego drugi. Kiv pogled materin zadostuje, da me vljudno iti ljubeznivo pozdravijo. In večjega dečka vprašam: Ali jo mati zelo stroga- z vami? 1" gospod učenec tretjega razreda glavne šole poredno pomežika z očmi rekoč: ».No ja, p«; gosto to tudi mora biti! Tako zelo prtdni tudi nismo! In poleni pravi resno: »In potem nam je ljuba mama že pogosto pripovedovala zgodbo o nekem neubogljivem, zelo razvajenem otroku, ki je moral potem za to prav veliko trpeti in sc pokoriti...!* (Iz »Der Buuernbundler, Organ des KUnitncr Btuernbundes«, 9. XI. 1035.) Vinko Bitenc: _J>f_ Zgodba V Daljni deželi, v tistem najlepšem kraju pod solncem, kjer ni bilo nobenih skrbi in brig, ne sovraštva in zavisti, nego je vladala zgolj ljubezen in dobrota, je nekoč umrl kralj. Nenadno, sredi belega dne se je nebo potemnilo in vso deželo je objel mrak. Od-nekod (pravili so pozneje, da iz tujih krajev) je privršala po zraku čudna pošast. Spustila se je naravnost nad kraljevo palačo in bruhnila iz svojega žrela »trup. Mnogo visokih dostojanstvenikov, dvorjanov in pažev je umoril smrtonosni strup, a najhujše zlo je bilo to, da je pri tem doletela smrt samega kralja. Dežela se je odela v črno žalost in v duše ljudi se je naselila neskončna tegoba. Besede so jim poslale plašne, v očeh slehernega se je odražala globoka liolest. Edina uteha v nesreči, edina nada naroda je bil kraljevi princ, mladi sin edinec umrlega kralja. Njemu je usoda prizanesla, po čudežnem naključju je ostal pri življenju. Kakor je bil še mlad, je moral prijeli za žezlo. 'loda smrt ljubljenega očeta mu je ranila srce, neozdravljivo ranila. Vse to se je zgodilo davno, davno. Bas v tistem času je prišel na dvor v Daljno deželo častitljiv starček. Pravil je, da je prerok in da oznanja rojstvo Njega, ki je Odrešeni k sveta. »Kje pa se je rodilo dete, ki praviš o njem, da bo odreši! svet?« je vprašal mladi kralj , - • , ., >Daleč, daleč j« tisti kraj,« je odvrnil starček. »Betlehem se imenuje mesto, kjer je Dete zagledalo luč sveta. Kralj se je za trenotek zamislil, potem pa je dejal: »Ali bo Odrešeuik ozdravi ja! tudi bolna srca?« »Da, tudi bolua srca bo ozdravljal, je odvrnil prerok. »Kdor bo vide! Njega, bo naše! srečo, mir, ljubezen.« »Srečo, mir, ljubezen?« je poudarjal vsako besedo deček kralj. »Moj narod, moja domovina potrebuje miru in ljubezni. In jaz sam koprnim po sreči, po zdravju svoje duše, svojega srca. Pelji me k Detetu!« In so se napotili. Prečudna je bila noč, ko so dospeli v Betlehem. Jasno nebo je bilo pretkano s srebrnimi zvezdami, skrivnostno pelje je prihajalo iz daljnih višin. V pastirskem hlevu za mestom je ležalo Dete, nebogljen otrek - Odrešenik sveta. Mladi kralj se je sklonil nad jasli. »Dete,« je zaprosil, »pravijo, da podeliš srečo vsakemu, ki te obišče. Jaz sem kralj iz Daljne dežele, deček, otrok kakor li. o sm& Bolno je moje srce, odkar mi jo umrl oče. Daj mi tisto, o Dete, po čemer hrepenim. Daj mi srečo, da jo ponesein v svojo domovino, meni pa ozdravi sree.« Dete v jaslih seveda ni odgovorilo, samo gledalo je mladega kralja s toplimi očmi in se je blaženo smehljalo. In v tem pogledu, v teui smehljaju je bilo nekaj tako prečudno lepega, skrivnostnega, da je mladega kralja presunilo v globino duše in jo do vrha napolnilo z nepojmljivo srečo. Tedaj pa je pristopil starček-prerok. »Ozdravljen si, o kralj! Vrni se domov, tvoj narod te željno pričakuje. Dosegel si Ko je Marija šla čez gore k sorodnici Elizabeti, je pod svojim srcem nosila božje Dete. Šla je na pot kanor skoz sladek sen. Iu tedaj so je zgodilo, da je povsod, kamor je stopila njena noga, vzcvetela lepa roža, da je bila vsa ta dolga pot v cvetju. Vse to so videli angeli z neba, pa so prileteli na zemljo, pobrati rože in jih nesli v Marijino hišo v Nazaret. Tam so jih nasadili okrog hiše, ob ograji, po vrtu in v vsem tistem kraju, kjer je stanovala Marija s svojim možem, svetim Jožefom. V tistem času pa izšlo poveljecesarja Avgusta, da se popiše ves svet. Jožef in Marijama se takoj pripravila, da bi šla v Betlehem, domovino svojih prednikov. Ko je pa Marija prišla iz hiše in stopala poleg cvetja, je odtrgala najmlajši rdeč popek in ga zavila v belo ruto ter jo dela na prsi... Šla je za svojim možem. Po dolgem času sta Marija in Jožef prispela v Betlehem. Tu sta morala najprej iskati stanovanje, kjer naj bi prenočila. V mestu je bilo mnogo ljudi. Vsi so nosili bogate halje, glasno se razgovarjajoč so se sprehajali po sredi ulic, taiko da sta sveti Jožef in Marija morala vediti svojega oslička po ozkih stranskih ulicah. Ko je sveti J<«ef stopil v neko hišo in prosil za prenočišče, je domačin opaziti revno ženo, ki je sedela na osliču, in zaprl pred njima vrata. Odprl jih je spet šele tedaj, ko je prišla neka bogata, v dragoceno haljo oblečena gospa, z diade-mom na glavi. Marija je vse to videla, a se ni pritoževala. Sklenila je vdano roke in sveti Jožef je vodiil osliča dalje po mestu. Ko sta šla že mimo vseh hiš, sta se ustavila pri zadnji be-tlehemski koči. Bila je že zunaj mesta. Na nebu so zasijale prve zvezde in na zemljo se je spuščala temna noč. Zaslišalo se je meketanje ovac, osel so jo ustavil in postrigel z ušesi. Odšli so pre-ti kraju, odkoder so se slišali glasovi, in prišli so do hlevca. Marija je bila v mislih pri svojem Stihu, katerega življenje je narahlo utripalo pod njenim srcem. Jožef je medtem stopil v hlev, da pogleda, če je dovolj toplo in če jima bo mogoče, da tu prenočita. Našel je slame in sena. V kotu je sm^il volič... Vse je bilo tiho. največjo »rečo, z njo zadovoljnost in ljubezen.« lii mladi kralj se je dvignil in nastopil s svojim spremstvom pot prt/ti domu Daljna dežela je težko pričakovala svojega kralja. V času njegove odsotnosti je na čudežen način spet zasijalo veselje z obrazov ljudi, temna žalost se je umaknila svetli radosti. A mladi kralj? Najsrečnejši vladar je postal pod solncem. Odredil, je tako, naj se v Daljni deželi praznuje vsako leto spomin na tisto noč, v kateri se je rodilo Dete, Odrešenik sveta. In tako se je zgodilo. Tisto noč pa so imenovali — sveto noč. Po tolikih stoletjih je sveta noč za nas vse še vedno vir največje sreče, miru iu ljubezni. Jožef in Marija sta peljala oslička v hlevček. Osliček je poiskal sena iu ga jedel. Potem je pa legel na slamo poleg volička. V hlevu sta Jožef in Marija sedela v temi iu čakala jutra. A božje Deleče je trkalo in trkalo Mariji na srce in Marija je spregovorila: »Ko bi bulo vtiaj nekoliko svetlo. Čisto tema je.« Tožila je in spet prisluškovala svojemu Detetu. Jožef jo je skušal tolažiti, a ni pomagalo. Stran jo postajal večji, a noč je bila temna, nikjer ni bilo najmanjšega i »ramena luči. Kakor hitro je božje Detece začelo tikati na Marijino srce, takoj je tudii rdeči r,.žni popek začutil in začel misliti, kako bi pomagal Materi- OpoJi>'»5i je prišel čas, da bi se moralo roditi božje Dete. Na nebu so sijale že vse zvezde, a v hlevcu je bilo tako temno, da še roke ni bilo mogoče videti. Na Marijinem srcu je drhtel rožni popek in prebledel od strahu, pa je v tej bojazni molil Boga---in tako je nazadnje globoko začutil bolečino, ker se je v tem tre-notku velike bolečine napolnila njegova kal z ljubeznijo in iz njega je zasijala svetla luč. Ta luč je polnila hlevček, obsijala Marijo in Jožefa in obe živali. V hlevcu je bilo kakor ob svetlem dnevu. Marija je vzela rožo s prsu. 0 — čudeži Ni bila več Meča, dala je vso kri, vso ljubezen svojega srca. Sijala in blestela je z nebeško svetlobo. Marija jo drži polna veselja in jo zasadi na sredo hlevea pred jaslice božjega Deteta. Gledala jo je, radost ji je napolnila srce in dvignila je roko ter cvet blagoslovila. Ta cvet raste povsod in cvele, kjerkoli ljudje časie božje Detece. Legenda o Kristusovi roži KAJ JE NOVEGA Domoljuba bomo povečali »Domoljubov«* glasovanj« srno 20. decembra zaključili. Upoštevajoč na eni strani veliko obubožanje našega naroda, m drugI strani pa feljo in potrebo naših naročnikov po čim obširnejšem branju, smo sklenili, da na posebnih vpra(talnih poteh povprašamo svoje naročnik«, kaj oai žele: iti i tveganje lista — ali znižanje naročnine. Tisoče ia tisoče odgovorov amo prejeli. 80 odstotkov naših naročnikov, ki so na naša vprašanja odgovorili, je za to, da ostane naročnina *a > Domoljuba« ista kot doslej ia da s« list pareča *a štiri strani tedensko. Tako bo »Domoljub« prihodnje leto prihajal v vaše hiše lahko večji in zato tudi zanimivejši. Na 16 velikih branah bo prinašal primerne članke, domače in tuje norice, dopise, čtivo in zanimivosti, na 8 malih straneh pa bo tudi v bodoče izhajala naša priloga »Gospodar ia gospodinja*. Prihodnje leto boste na ta način dobili v svoje hiše vsaj 832 strani najrazaovrstnejšega čtiva in na prilogi 416 strani strokovnih člankov in raznih nasvetov. Vemo, da bo za nekatere naše naročnike, ki se morajo v težkih razmerah boriti za vsakdanji kruh. velika žrtev, ako bode spravili skupaj naročnino za naš list. Vendar smo merjeni, da bo vsakdo vzel nase to žrtev z veseljem, ker se dandanes že vsakdo zaveda, da tlanes človek brez svojega časopisa ne I«) k .s nalogam, ki ga v bodočnosti čakajo. Naši naročniki so nam na vprašalnik pokih dali tudi vse pidno drugih nasvetov, kako naj bo list urejevati, da bo v čim popolnejši meri dosegel svoj namen. Skoro vsi naši naročniki so za to, da naše požarne podpore še ostanejo. Doslej smo svojim naročnikom, ki so v januarju mesecu poravnali naročnino za list v Mohorjeva družba je tudi letos vse Slovence zelo razveselila z izdajo 5 lepih knjig za 20 Din. Koledar je lepo opremljen po zunanjosti, po vsebini pa tako mnogostranski ter praktičen. da skoro ne more biti brez njega slovenska hiša. Koj za Koledarjem moramo posebno pohvalno omeniti drugi del Slomškovega življenjepisa. Ta knjiga nam lepo, ginljivo in vsakemu razumljivo slika in nas prepričuje, da se mora v dogiednem času uresničiti to, po sa colo leto naprej, v »lučaju, da |1 m je pogorela sta«Kwanjsfca hiia, fcplačali ie pornha naravne dinarjev podpor, od tega samo v letošnjem letu 28.000 dinarjev. Nekateri leie, da bi se .našo podpore razširile tudi v starostne in nezgodne podpore ia v podpore pri živinskih nesrročah. Tu pa nam ni mo«oče ustreči, ker bi tak način podpiranja zahteva! poleg celega števila oeobja tudi ogromne denarne izdatke, katerih mi n« »moremo. Velika večina fitateljev zahteva več novic, ki naj bodo obzirno popisane. Tomu bomo pri povečanem obsegu iista lahko zadostili. V prihodnjem letu bomo zatorej novi-čarskemu oddelku lista posvetili posebno pažnjo in dali večji obseg. Splošno se čitatelji pritožujejo nad našimi dopisi, kt vsebujejo v glavnem le poročila o različnih društvenih prireditvah, katerih sedaj po naši deželi kar mrgoli in ki zanimajo navadno le majhen krog naših čita-teljev. Ustrezajoč ogromni večini naših naročnikov bomo odslej društvene prireditve omenjali le v izredniii primerih, res uvaže-vanja vrednih slučajih. Upamo, da nam igralci tega ne bodo zamerili, saj ne igrajo zato, da bi jih kdo hvalil, ampak se žrtvujejo le iz ljubezni do katoliške prosvete. Da bomo vso skrb posvetili našemiTma-lemu človeku, zlasti kmetu, obrtniku in delavcu, je jasno; saj smo njihovo glasilo. List bo glasnik želja in zahtev malega človeka. Le obžalovali bomo, ako bodo naši glasovi zadeli na gluha ušesa, kakor so že tolikokrat. Upamo, da bomo tako v medsebojni povezanosti prebrodili te hude čase. Najhujši dnevi so men I a že za nami. Želimo, da bi .Domoljub« mogel v prihodnjem letu prinašati svojim čitateljem veselejše novice kakor jih je mogel doslej. domaČe novice mllll«iiww.i>» .i.'". ■ i.t"""-"^"""" ......................................'^m. d Lesena Isipas cerkev v Mostah pri LJubljani je dograjena. V nedeljo, 22. decembra jo je blagoslovil generalni vikar g. pro& Ignacij Nadrah. d Letošnje baiičae počitoioa za vee faj« trajajo 0(1 vžtetega 22. decembra 1986 do vštetega 5*0. januarja 1996, d Slemikova druiba bna božično zborovanje v soboto, dne 28. decembra v Ljubljani v unionski bdi dvorani. Prifietek ob 9 Pred zborovanjem bo služba božja v frančiškanski cerkvi. grenke vode urejuje delovanje črev. Rf«, po milj. »o«, pol. in S-br. 1S1S5, 25. V. 13. čemer hrepeni vsak krščanski Slovenec: dobili bomo v Slomšku svetnika! Slovenske večernice so nam prinesle tretji zvezek knjige >Beli menihi«. V tem delu so nam opisani kmečki upori, kolikor se nanašajo na samostan v Stični. Ta zvezek bo prav posebno zadovoljil kmečke naročnike in čitatelje. Šolska in komaj šoli odrasla mladina bo vesela kratke, privlačne in tolikanj vzpod-budne knjige 3 Va lomi k a . Zvezek »Zgodovina slovenskega naroda-nam opisuje življenje naših prednikov okrog buruega ieta 1848. Knjiga nas poučuje o slovenskih razmerah, o trpljenju našega naroda in njegovem odločnem boju napram krivicam iz rok mogočnih tujcev. Vsak, ki bo prečital letošnji književni dar Mohorjeve družbe, ga bo od srca vesel, bo ostal družbi zvest naročnik in bo tudi agitiral za njo pri vseh, v kojih hiše še ne zahajajo mohorske knjige. tfiSiiit, &iig.|l®ilBBliW8 ticillst« peaaotilfcg mm, mmvmrnmm* fttota*|«ai In pgggssMism wBsffli8fflfJi«fe»N! te „Df?9lt£fii8iBI&" d Tuj kapital v jugoslovanskem gospodarstvu. Na podlagi najnovejših statističnih podatkov jo od celokupnega tujega kapitsia udeleženega v jugoslovanskem gospodarstvu v odstotkih: francoskega 32.5, angleškega 28.3, avstrijskega 30.2, švicarskega 14.1, češkoslovaškega 12,1, apieri^kega tudi 12.1, belgijskega 10 1, madjarskega 1.1, nemškega 8.2 in 2.8 italijanskega. Največji del ima torej francoski kapital in je morda tudi tu iskati de! vzroka velikemu prijateljstvu Francije do Jugoslavije. ■fl^JP B[ jfef Jfij. prvovrstna po najugodnejših M. i^S jT^sk. cenah kupite jiri ■ m...............iimiumii Centrala! rlnsrai v L|tfkl|Mi d Tudi v bretp&selaosti prednjači Slovenija. Po poročilu Osrednje uprave za jiosre-dovanje dela je meseca novembra t. !. iskalo potom javnih borz dela 24.500 moških in 5179 ženskih delavcev. Javne liorze so p, magale podpor, za povračilo potnih stroškov pa so izdale 16.211 dinarjev, podpor v naturi pa so razdelile v vrednosti 37.671 dinarjev 28 689.50 Din so izplačale uradnikom, 310.729.50 Din kvalificiranim, 304.160 Din nekvalificiranim delavcem, 34.205 Din pa kmetom Dne 1. decembra je bilo po vseh javnih borzah dela 11.017 ljudi brez posla, t. j. brez. kruha, od teh jiii odpade na Belgrnd 1885. na Zagreb 2!X>8, na Ljubljano 4184, na Sarajevo 1323. na Novi Sad 957, na Split pa 660. Dejansko število brezposelnih je pa seveda še mnogo večje. Pa tudi v leh službenih številkah piednja-či — »bogata Slovenija«. d 20.850 vasi je v Jugoslaviji. Najmanjše (do 140 prebivalcev) so v Sloveniji, največje (do 3000 duš) pa v Vojvodini. d Lepo narašča število naročnikov ljubljanske radijske postaje. Samo v mesecu no-, vembru je bilo prijavljenih 400 novih naročnikov. Konec novembra je imela ljubljanska radijska postaja 12.200 naročnikov. d Do 4(M>0 oseb je bile pomiloščenih v območju ljubljanskega prizivnega sodišča. d Odplačilni načrt sta kmetske dolgove. Kmetijski minister je odobril odplačilni načrt, po katerem bodo zadruge Slanice Zadruž- Poapnenje žil starostna onemoglost ima svoj vzrok pomamktjivein kroženju krvi. Vsled tega je dolžnost čistiti prebavne organe, tako kakor moramo čistiti vsak stroj, če hočemo, da redno deluje. In če nasto njo motnie, kakor pomanjkanje teka, nerazpoloženje, zgaga, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, zaprtje — potem dobro prečistite telo s priznano pravim PLAftlNKA-čajem BAHOVEC, ki |e sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zeliič. , , . ,... Zahtevajte v, lekarnah izrecno PLANLNKA-čaj BAHOVEC .?.<> 20 Din paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov: Mtt.aa * novec mm Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana Heg, H, lir. 14212, lil. Vil. 84. In Bob. 8. br. tiSM. 8«. Vit. M. j ae zvez«, Zveze slovenskih zadrug ter Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani izterjavale od dolžnikov-kmeto^ avoje terjatve, nastale pred 20. aprilom. — Odplačilni načrt »topi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu«, torej 14. decembra 1935. Odplačilni načrt je itJti, kot so ga otnenjene zvez« objavile že tja podlagi prejšnje uredbe o zaščiti kmeta dne 20. julija.. Obreetaa mera za kmečke dolgove znaša 6%, oziroma m dolžnike zadrugam, ki imajo več kot 25,% svoje obratne glavnice .izposojetio od drugih denarnih zavodov, 7.5%. Dolžno glavnico plačujejo ktn®tje 12 let. d Ponarejeni 20 dinarski kovanci »o se zopet pojavili na živilskem trgu v Ptuju. Pazit«! d Odobren odlog plačil zadrugam. Kmetijsko ministrstvo'je. odobrilo odlog plačil zadrugam: Hranilnica ia posojilnica na Gvenu, r. z. z n. z. z'a 2 leti od 22. okt. 1935 za dolgove prod 10. septembrom 1934, obrestna mora znaša 2%. Hranilnica iu posojilnica v Do-brniču, r. z. z n. z. za 6 let .od .18. akt 1935 dalje za stare dolgove do 29. avgusta 1934, obrestna mera 2%. Hranilnica in posojilnica v Lešah pri Tržiču, r. z. z n. z. za 6 let od 24. oktobra dalj« za dolgove do 30. septembra 19:15, obrestmi mera 2%. Hranilnica in posojilnica ua Kobu, r. z. z n. z. za 6 let od 16. oktobra dalje za dolgove do 30. aprila 1934, obrestna mera 2%, in Kmečka hranilnica in posojilnica v Zetalah, r. z. z n. z. za 4 leta od 18. akt 19555 dalje za dolgove pred 15. februarjem 1935, obrestna mera 2*. d Roditeljski sestanek so imeli te dni v Djakovem. Izvolili so odposlanstvo, ki je odšlo v Belgrad v ministrstvo s prošnjo, da »e na ljudski Soli v Djakovu zopet nastavijo uffi-te.ljSce-redovnice »v. Križa. d Da se oskrbe potrebni kraji i dobro pitno rodo, je odobri! ministrski svet 50 milijonov dinarjev. Bomo Slovenci dobili primeren delei? d Posebno slovensko odposlanstvo se je mudilo v Belgradu m je opozorilo nierodajne kroge na škodo, ki bi jo trpelo slovensko gospodarstvo, ako bj se šolske knjige raonopoli-zirale (to je, samo država bi jih smela izdajati Ui prodajati). Osebam, Id aa M ososafro mt&mtm fcrateH, pa tep* vsled tega o« zaprtju in motnjah pri prebavi, rdrii-ienimi « pomanjkanjem taka, nudi '.'eftedensko zdravljenje z narava« Franz-Josefovo grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa «e dnevno t čaSa FrMHS-JoMlove fresk« vode zjutraj na teSče ali nrečer preden {(rast« k pt»«tktj. o«), n«. s. tw. msum. Din so doloilll za Izkopanje temeljev za novo bolnišnico v Zagrebu. Z delom pričajo takoj. Posnemajmo, *uj ao razmere v na Si bolnišnici v Ljubljani še bolj pereče. d Najvažnejše slovcastke vprašanje. Radi prepovedanega izvoza lesa v Italijo je zlasti prizadeta Slovenija. {5ia«ilo slovenskih trgovcev dokazuje vse to v daljšem uvodniku, ki ga zaključuje: Skratka v»e, kar je spl«h mogoče napraviti v korist našega lesnega gospodarstva,'je Ireba napraviti in vsa atovenrita javnost mora gledati aa to, da se to tudi izvede, ali pa nas bo zadel gospodarski polom, da se bodo zamajali temelji vsega našega gospodarstva. Ni dane« vprašanja, ki bi bilo za Slovenijo važnejše, kakor je vprašanje našega lesa. Zato pa temu vprašanju tudi prvo in največjo pozornost, da rešimo slovensko gospodarstvo in da ohranijo desettisoči naših ljudi svoj kruh in zaslužek. d Težke ugotovitve. V »trg. listu« oita-uk>: od 1938 milijoni/v, ki jih je izdala država za nove železnice, jo dobila Slovenija 90 milijonov ali 4.64%, oa 2451 milijonov, ki jih je izdala država za ceste, mostove in poslopja, je dobila Slovenija 69' hrilijonov ali 2.4%. Od 55 milijonov, Id so bili izdani iz drž. sklada za javna dela, je dobila Slovenija 2.7 milijona ali 4.9%. Od 1157 milijonov Din, ki so namenjeni za javna dela po zadnji uredbi, pa je določenih za Slovenijo 69 milijonov ali ne celih 6%. Ta delež Slovenije pri javnih delih je tako majhen, da ne odgovarja niti številu njenega prebivalstva, še manj višini davkov, ki jih plačuje Slovenija. To zapostavljanje Slovenije pri javnih delih pa je zopet nov dokaz, kako naša državna finančna uprava slabo razume »voj posel. Zakaj Slovenija daje državi od 200 d« 300 milijonov na leto več kakor pa od nje prejema. d »Kulturna osvoboditev vaaic. Pokojnemu Marušičeveiuti listu »Glasu naroda« stara vez med vero in narodnostjo na Slovenskem ni bila po volji. Piaal je, da je kmet godrajav suženj »mistične religioznosti«. Zato je treba naši vasi pomagati do kulturne osvoboditve. To se pravi: stranki dr. Marušiča, ki je brez vzroka razpustil vsa naša prosvetna društva, ni po volji vernost slovenskega kaneta. Te vernosti ga želi osvoboditi. In kdo bo izvršil to nalogo? To veliko delo, je pisal »Glas naroda«, bo opravilo društvo »Kmečkih fantov in deklet«. Iztrgati mladino vplivu vere in duhovnika je torej namen teh društev. Isti namen so inieli nekdanji nemšk trta rji s svojim »Štajercem«, a jim delo ni »spelo. Zato tudi ni verjetno, da bi to veliko delo opravilo društvo kmečkih fantov in deklet. d Podpisa««, je bila nova pogodba med poštnim ministrstvom in d. d. Radio, po kateri se zgradi v Belgradu 100 kilovatov močna postaja, v Skopi ju pa oddajna postaja i 10 kilovati. Sedanja belgrajska pa se prenese v Sarajevo. Kdaj pa bo okrepljena ljubljanska postaja? d Posojilo za elektrifikacijo Dolenjske. Pokojninski zavod je dovolil Kranjskim de želnim elektrarnam posojilo 7 milijonov dinarjev, ki se bo uporabilo «a elektrifikacijo Dolenjske, in sicer krajev: Novo mesto. 8mi-hel~Stoj>i?e, St. Jernej, Brežice, Kostanjevica, Krško, Mirna, St. Rupert, Mirna peč, Mokronog. Trebnje, Sevnica in Leskovec Polovico posojila bo tepla J« I Pokojninski zavod v letu 1938, polovico pa v letu 1937. Skupno so sedaj investirale Kranjske deželne elektrarne za elektrifikacijo oikrog 40 milijonov, od katerih je posodil Pe>kojj»nHieigrača na svoje domove \ nar>>dni skupščini trenutno zaseda sauio odbor za proučevanje zakonskega osnutka novega trg«,vinskega zakona. Narodna skupščina se sesiune v polovici januarja i«j6. Na prvi seji narodne skupščine bo sporočeno, da je kraljevska vlada predložila narodni skupščini v pretres proračunski jirediog za proračunsko leto ISKiti 37. Računa se, da bo proračun v pleiiuiuu naioune skupč ne sprejet v začetku marca, uakar se bo pretresal še v senatu. Parlamentarne bož cue jh čitmce I.hkIo p .slaiii-i, ki so i aoi kluba ,Ji,Z. izkoristili za prirejanje razum .-lankov v s\ i jih i krajih. d PorTitiijcj« se. Več dni .-o se posvetovali ^ Beigruuu vodilni člani jugo.M. \anske radikalne zajedniee Aca Slamjev o. minister Mirk,. Koinneiiov ič, predsednik vlade dr. Sto-jadiaovie, minister dr. Sjuilio, minister dr. Beh-men iu iiiiiiisler dr. Korošec. Nekateri od teli, med njimi dr. Korošec so bili sprejeti tudi pri knezu-namestuiku Pavlu. d Več sestankov i našim ministrskim predsednikom Stojadiiiosieeni je imel \ iJel-gradu turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Času i kar j 111 je izjavil,.da je njegov prihod v Heigrail v zvezi z itaiijansko-aiiesinsi.im sjx rcm, ki se bo obravnaval v Ženevi in ki zahteva od držav Balkanske zveze popolno vzajemnost. Jugoslavija in Turčija sta vedno za mir in skupno sodelovanje. d Začasna občinska uprava s predsednikom Starcem Francem na čelu je imenovana za občino Leskovec pri Krškem. Dosedanja i 1 činska uprava je razrešena dolžnosti. d še ena izpremenjena občinska meja. Ni Iran ji minister dr. Anton Kotošec je podpisal uredbo o izločitvi Zagojiči v okraju Ma-ribor-desni breg iz občine Markovci in priključitvi k občini Korošmca, ter uredbo o ustanovitvi občine Kadvanje. Po tej utedbi se iz dosedanje občine Studenci izločijo kraji Gornje Kadvanje, Spodnje Radvanje in Nova vas ter se iz njih osnuje nova občina Radvanje s sedežem v Spodnjem Radvanju. d Naročilo komunističnega vodstva. Osrednji odbor komunistične stranke v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež na Dunaju, je izdelal okrožnice. ki vsebujejo točna navodila za deio komunističnih agitatorjev za časa volitev V !eh okrožnicah so glavne smernice opisane v spodnjih točkah: 1. Opozicijski fronti je treba stavili nasproti komunistično opozicijsko fronto pod vodstvom delavcev. 2. Med množicami je treba razširiti pojem o razrednem boju in o škodljivosti vseh buržujskih strank, kakor so radikali, demokrati, zemljedelci, HSS itd., za delavske interese. 3. Borba z vsemi silami da se odtrga čim več skupin in posameznikov 14' Peter hriinuin: Nocoj... Nocoj nobena pesem ne izzveni, nocoj pa res nikomur ni mraz m vsi imamo svetle oči. Marija in Jezus sta pri nas. Vso noč bi Mariji pesmi peli in gledali Jezusu v male oči, oh. zdaj so še angeli k nam prišli, vso noč bi v čuceie radi strmeli. ,vt drugih strank in se jih pritegne v vrste k. munistov. Treba se je jKdruditi. da se vne-set- čim večji razdor v vodstvo opozicijskega bloS.a iu v njegovo notranjost. 4. Opozicijski Ust: u.i-pruti mora stati skupna komuni stična lista V slučaju, ce režim onemogoči komunistom, da nastopajo pri volitvah, potem bo centralni komitet komunistične -Iranke spo-r.vil organizacijam stališče stranke s soglasno spremen.,en.nn pogoji. d \ tioretijcut čitamo: Kdor je za marksistični g spodarski program, kdor napada katoliške škofe, kdor se poslužuje komunističnih lr.u o krsčan.-kin kapitalistih katerih nikjer ni. wij pn nas ne, ta naj gre. kanu.i spada, mod katoliš„itiii vrstami ne bo delal vec zgage. Nam je laka polemika zelo neljuba, mi je tudi nismo načeli, Sodi na napad nismo smeli molčali. Gospodom okrog Delavske Pravice in vodilnim krogom JSZ pa svetujemo tole: Če jim je res za dobrobit delavstva m za napredek krščanske socialne - ne pa socialistične — misli, poleni naj šz-lu-ijo iz svoje srede ljudi, katerim katoliška javnost ne more več zaupati, sicer mora pnti do neizbežnih posledic. d Tudi mačkovei se hoje komunizma. Vodstvo bivše HSS posveča čimdalje večjo pozorni st prvim zunanjim pojavom komunizma, ki je začel trkati tudi na vrata njihove stranke Ze v nedeljo, dne 8. decembra, je na shodu v Veliki gorici dr. Pertiar obširno govoril o komunizmu in o nesprejemljivosti njegov ga sistema za kmetsko gospodarstvo in vsak j prist-uo narodno kulturo, še bolj pa se je pečal s tem vprašanjem na velikem shodu v Sv. Ivanu Zeleni, kjer je pred 25.000 poslušalci govoril o tej najnovejši struji. ki si povsod išče svojih pristašev. Razne fraze in parole lako imenovane .skupne fronte je istovetil z znano komunistično parolo: Proletarci vseli dežel, združite se'- Dejal je, da komunizem med kmeti propagirajo samo tisti, ki bi v >bodočih-komunah, osnovnih edinicah komunističnega kmetskega gospodarstva, radi zasedli odborni-ška mesta in od tam vladali kakor nekdaj valpti. — Vse kaže. da je ludi vodstvo HSS iz-previdelo, da se komunizem lahko prikrade v vsak javen organizem in da se bo treba pred to nevarnostjo v bodoče resno braniti. d Občinsko volitve v Zagorju se vrše 10. januarja. nesreče d ligenj je uničil žago posestnice Helene Fojkar v Spodnji Suši. d Zgorela je vicičarija posestnika Ivana Kocutarja v Lastnici pri Mariboru. d Hrbtenico si je ilamil pri >le!u 40 letni kopač Prašnikar Anton v Zagorju. d Na poledici je spodrsnila in si zlomila nogo Veber Štefanija, žena rudirškega paznika jz Zahukovcn. d Skoti stekleno streho je padel (i m gj^ lx>ko hlapec Marmšek v LJubljani. Dobil jt hude notranje poškodbe. d Pn igranju je padla iu si zlomila nogo Opreštnk Marta z Brezna pri Vitanju. d Plaz ga je saaul. Rudarja Prašnikarja A. iz Zagorja je podsulo pri delu v ruduiku. Plaz, ki ga je zasul, mu je nalomil hrbtenico, m ko so tovariši rešili nesrečnika iz rova, so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Sta. nje ponesrečenca je nevarno. d l>»a prsta leve roke je odrezala e i rk u-larka Žagarju Alojziju Drofeniku v .VlariiHiru. d \ eje »o iiiii «irol»ile lobanjo. V 1'loderš-nu i v mariborski okolici se je /godila nesreča ki je zahtevala življenje 8 letnega otroka. Vi-mcar Jakob Saletinger je podiral veliko, okrog lil me,rov visoko orevo. ki je stalo pred uiiu. Pri de.u mu je pomagal delavec Karel hruiier. Viničarjevi otroci so se il.rali pred hišo ter opazovati podiranje velikana, vsi radovedni, kako se bo drevo prevrnilo in kam bo p.idJo. Oče je v s.rahti. da se ne bi dre«,u piAlnu pi otrocih, nagnal mladino nazaj v hišo ter vsem sir go zahieii, ua ne smejo i/, nje. \ mi ga ubogali, le S lotili 1 onAe„ je še! skrivaj iz hiše I>ri za jujili vratih ter se .-plazil nato po 2 inc-Ir.i glob. Kem kolovozu, ki vodi proti St. Petru, \ biižino mesta, kjer so drevo podirali m se tam -kril \ pa/ovališče, ne sluteč, da gre v smrt. Z mogočnim truščem m hreščanjein sije drevo podrlo iti zagrinelo na zemljo. \ tem truščti je zamrl smrtni krik malega Tončka, tak,, da ni nihče vedel, da se j-- /godila nesreča. Oče je mislil, da je Tonček pri drugih otrocih v hiši. Ko pa je šel Kran- r obsekatat vrh drevesa, je našel pod vejami fantka nezavestnega in vsega krvavega Prenesli so ga v hišo. pa jt- že po preteku po! ..-- umrl. Veje drevc -a so ga oplazile po glavi te: um zdrobile lobanjo. d Razne nezgode. Posestnik K:ie/. han i/ Šemnika je sklada! drva, jin tem pa se mu jc sklad drv se.-ul in ga pokopal pmi -eboj. Pri tem si je zlomil levo nogo. — Gostilničarju Praprotniku iz Žirovnice se je v kleti /valil sod na nogo in mu jo zlomil. — Jeraj Anton, posestnikov sin iz Smlednika, pa se jo polil z loncem vrele vode, tako, da je hudo opečen po nogah in trebuhu. — Lainpref Albin iz Stične se je po nesreči ustrelil v pt-.i. ZAHVALE Podpisani pogorelec »Domoljubov naročnik se prisrčno zahvaljujem za poslano podporo 1000 Din (en tisoč dinarjev), ker mi je nov. letos pogorela stanovanjska hiša. Obljubljam, da bom (vstal zvest naročnik Vašega tednika iu se bom potrudil, da Vam pridobim vsaj par novih naročnikov in poslal Vam bom imena tistih, ki doslej še nisi) Vasi naročniki v našem kraju. Benetek 65, župnija Cezanjevci pri Lju-lomeni dne 15. dec. 1935. Ferdinand Bogša. 1 r. ★ Podpisana Kristina Nahtigal, Veliki tunik 4-1, potrjujem, da sem prejela ml uprave Domoljuba« 1000 Din podpore, ker mi i'' pogorela hiša. — Ko se prav prisrčno zahvaljujem našemu najboljšemu katoliškemu l,'<1" niku, priporočam vsem, da se uaroče na i)0" moljuba« in ga pravočasno plačajo, št. Rupert na Dol. dne Hi. doc. 1935- Kristina Nahtigal. !• >■ PO DOMOVINI Adam, kje m!!! (D. M. v Polju) Pretekli teden so bile pri nas duhovne vaje, ki jih je vodil vseučiliški profesor r. dr. Lhrlich. Udeležba je bila prilična. Večina fantov ni prišla. Adam, kje si ? — V nekih mesarskih krogih je precej razburjenja, ker naš Auer prodaja izvrstno govedino po 5 Din za kilogram. Grozijo, da mu bodo že pokazali. Kdo bo komu »pokazal«, bomo pa šele videli. — Nekemu kmetu v naši fari je ponujal mesar za kravo 300 Din. Gospodar jo je zaklnl doma. Kožo je prodal za 2K0 Din. meso pn po 4 Din kg in jc tako dobil za kravo še enkrat več, kot je ponujal mesa r. Za dober tisk iltibno pri Bledu) Letos m) knjige Družbe sv. Mohoria /elo lepe. Koledar jc prvovrsten. Pri nas je 'H udov. ludi »Domoljub« in drugi dobil čusopisi so v fari zelo razširjeni Li parno, ila I,odo naročniki -Domoljubu« ostali zvesti tudi v novem letu. Uredništvo bo gotovo tako uvidevno du bo Domoljub«. največjo Krekovo zapuščino, priredilo tako. da bo usirc/ul izobrazbi in kršč. vzgoji slovenskemu ljudstvu, oziraje se ludi ua hudo denarno stisko. Ncpiijctni gostje (Ciroblje pri Št. Jerneju) Tudi nas ua Dolenjskem tarejo lu/ne nadloge. ki bi se pa nekatero dale omejili Posebej omenim ciguuc. Koliko je tu nadloga za nas. to le m i vemo, ki vsak dan tip mn /uradi le nadloge Večkrat se jih pripelje v našo vas po dva. tri vo/.ove. večinoma s štirimi kVstati je čas« je potlal Jože skrhe s toliko 0jjiijcvit0«tv<). tla jc vzbudil pri občinstvu, ki je dvomilo napolnilo, vihar navdušenju Po primernem govoru si igralci težko igro Srenja« skrbno izvedli v splošno zadovoljstvo — Zdaj delamo naprej '! resnim •izobraževalnim delom in s poštenim razvedrilom, s predavanji in igranjem, s petjem in godbo si krajšamo dolge zimske večere V svoj krog pa vabimo vse. ki pošteno iu katoliško mislijo iu čutijo. Časopis in drugo. (Rateče pri Skofji Loki.j Bliža sc novo leto. Treba bo obnoviti naročnino na naše časopise. Vemo, kako je trda za denar, vendar ne zaprimo vrata katoliškim časopisom. Zavedajmo se važnosti tiska, potem nam ne bo nobena žrtev pretežka. -- Segajmo pridno tudi po nedeljskem »Slovencu«, ki ga raznašajo kolperterji. Saj vemo. da je »Slovenec« najboljši urejeni dnevnik in nam za mal denar nudi mnogo poučnega in zdravega čtiva. — Ljudska knjižnica v katoliškem domu je odprta vsako nedeljo od 9 do 11 dopoldan. Le pridno jo obiskujmo. — Zadnje predavanje o misi-jonih je bilo dokaz, da se tudi naše ljudstvo zanima za poučna predavanja. Želimo, da bi tudi v prihodnje društvo priredilo še kako aktualno predavanje poti vodstvom strokovnjaka. Cestna dela. (Metlika.) Dne 10. decembra je bil v vasi Krmačina komisijski ogled zaradi ogromne mase vode, ki se je nabrala sredi vasi tik vaške kapelice ob banovinski cesti. Novi cestni odbor je sklenil postaviti ob cesti betonski zid. Vedo bedo izčrpali in poskusili najti naravni požiralnik, kamor je včasih voda tekla in ki se je zdaj gotovo le zamašil. Mi bi želeli le to, da bi pri vožnji gradiva dali zaslužiti predvsem domačim vaščanom, ker je ta vas oddaljena in prometa in nimajo ljudje mkakega zaslužka. Letos so veliko trpeli vsled pozebe in vsled suše. ii Šmartno pri Litiji. Na Štefanovo ob 3 popoldne bo v društvenem domu narodna božična igra »Logarjeva sinova«. Pridite! T. Jcske-Choiiiski: Ugašajoče soince (Prevedel Vinko Lovšin.) (Naduljcvanjc) Mark se je ozrl okrog sebe in ko se je prepričal, tla jima nihče no prisluškuje, ga je šepetajo vprašal: ulit Gerniunka.' »Je že dobro skrila. »Ali si gotov?« »Popolnoma gotov.« »Drugo, kar moraš storiti, je Io, tla boš z m čutnim prefektom v kvakanjn zaigral murinijsko vazo. Vem namreč, da mu jc zelo všeč.« Fabij je skreni žil obraz. Takoj vazo!... To jo vendar premoženje!« »Ali ti ni tvoja koža še dragocenejša?... V nekaj dneh napravim jaz pojedino, katere s<; bo udeležila tudi Lidija, tli na kateri bi se ti seznanil. To je edina priložnost, ila prideš skupaj z mestnim prefektom Tedaj boš moral kockanje namenoma v svojo škodo obrniti. K mestnim stražam iu tajnim agentom pa pošlji premetenega sužnja iu ne sledi z denarjem.« Fabij je sedaj slopil tik k Marku m me žikujoč ž očrni, šepetal: »Ali ne bi bilo bolje tega Germana ...?< Končal je stavek z gibom ki je bil podoben sunku. Mark je stopil za cel korak nazaj. Zopet se je vzbudil v njem gnus do brezobzirnega trgovca z volčjimi zobmi in mačjimi očmi. »O tem pa vprašuj grške sužnje za.svet.« je odgovoril Mark hladno. > li razumejo v-sc, tuili z bodali ravnati. Na svidenje! Jaz grem nazaj v gledališče.« Norec!« jo zagodel Fabij za ujmi. Na odru se je odigrala stava troti bo-gini, Minerve, Jitnone in Venere* za zlato jabolko, nagrado za lepoto in sicer na način, ki je izzval besno odobravanje gledalcev. Vrste zakrpanih in strganih tog so kar divjale od zadovoljstva, vrste škrlatno oblečenih pn. ki so imele svoje sedeže bližje odra. so se poželjivo smejale. Puhli j in Servij sta istočasno vstala. »Ali greva?« je vprašal tribun. .Nočem videti nadaljevanja,« je odgo voril prefekt Ko sta zapustila gledališče, sta šla peš čez prazno Martovo polje. Publij je prvi izprogovoril: »Ztli se mi, tla nisi navdušen zu naše zabave.« »Šele zdaj razumom one gizdaline, ki nam jih Rim pošilja v legije, one po dišavah in mazilih dišečo tribune in v cvetu življenja izmozgane legate,« je odgovoril Sergij. »Tudi razumem sedaj, zakaj jo moral Avidij Kasij v zadnji vojski vojaško disciplino obnoviti z mečem in križem Nobene vojske, ki bi bila iz samih sinov Rima. ne bi lati peljal v bitko.« »In vendar so take vojske zlomile moč orijenta.« je ugovarjal iz Puhlijevih ust po nos Rimljana. Servij je zauičljivo mahnil z roko. »O. orijent! V' vzhodnih deželah hodijo moški v mehkih ženskih oblekah. Sploh pa tri četrtine legijonarjev niso več potomci vaše krvi.« Publij ni ugovarjal. Vedel je. tla pozna German vojaške razmere ravno tako dobro, kot on sani. Vendar »je bolelo Rimljana dejstvo. da barbar tako dobro pozna razmere. Dolgotrajni mir za vlade Antoniuov je vojaško disciplino malo zrahljal,« je dostavil; »naj samo nastopijo resni časi, takoj bomo zablestoii v stari rimski izkušenosti. * poganske boginje: tekma zu lepote. Doslej nas ni še nihče presegel no v vojskovanju, ne v državništvu.« German je molčal. Iznebiti sc ni mogel temnili misli, kajti njegovo čelo se je vedno gubančilo. Ze sta se bližala Široki cesti, ko ju je prehitela zaprta nosilnica, čije nosliei so lekli. Po južini pojdem k tajnim stražarjem,« je rekel Servij, »Rad bi namreč videl kmalu uresničen cilj svoje navzočnosti v Rimu, da se potem hitro vrnem čez Alpe v taborišče.« »In ako Tusnelde ne najdeš?« »Tedaj mi ostane samo žalostna dolžnost: osvete.« »Naj ti bogovi pomagajo.« »Morda oni iz gledališča?« sc je norčeval Servij in zauičljivo smejal. »Naj Ha d* požre podle Grke!« je klel Publij. Propadanje nravnosti v Rimu je njihovo delo.« .Naj ho kakor hoče; toda ne razumem, kako morejo ljudje, ki jima ugajajo Pari-sove pantomime darovati bogovom v temp- I jih. Za mojo barbarsko dušo .i e ta k a hinav-šeiua nepojmljiva. Ko hi bil jaz Rimljan, bi nji dal podreti vse templje Venere, Junone iu Minerve, ali pa bi tlal križati pisatelja teli šivan in histrijone Ali niso bili tudi duhovniki v gledališču?« »ZaL« »To je čudna vrsta božjih služabnikov, ki ploskajo Pa risu. Kako boš torej delal odgovorne samo Grke za propad nravnosti? Ali more ljudstvo verjeti naukom lakih svečenikov'?« * . In zopi-l ni Publij nič ugovarjal, čeprav so ga Gcrinanove besede v živo zadele. RAZGLED PO SVETU Abesinsko-italiianska vojna Že zadnjič-sme povedali, da sla francoski zunanji minister l.aval in angleški zunanjj ffiinisier Hor pripravila neke imuuvne pogoje, po katerih bi Italija dobila skoraj pol A besi ulje. Te predloge sta omenjena državnika poslala v Italijo in Abesinijo, pa tudi Zvezi narodov v Ženevo. Prvi trenutek je izgledalo. da sta s predlogi soglasni tako francoska kakor angleška vlada. Abesinski cesar je predloge takoj odločno zavrnil, v lomu pa so v začetrKU samo pouii&ljaii. kaj ui kako bi, nato so izjavili, da so proti predlogom. Ko je svet zvedel za francoski-angleški mirovni predlog, se je temu odločno uprl. Pod vtisom javnega mnenja so tako v Angliji kakor v Frančiji vladni krogi izpretnenili svoje mnenje, čigar prva posledica je bil odstop angleškega zunanjega ministra liora, ki mu bo n« tej poti bržkone kaj kmalu stedil tudi francoski Lava!. Vse je torej preikre-njeno in stojimo — kakor se je izrazil Laval — ravno tam, kjer suk> bili pred pol leta. Bojišče je oživelo, zlasti na severni fronti. Krvavi tridnevni l>oji so bili te dni ob reki Takkaze, severozapadno od Adue, kjer so se morali Italijani umakniti z velikimi izgubami. Abesinske čete so predrle italijansko fronto kar ua d*sh krajih. Italijansko poro-čilo priznava to pot prvič večje izgube v lastnih vrstah, italijanski listi pišejo, da je padlo 20 italijanskih podofieirjev, 48 eritrejskih pod oficirjev in 127 navadnih askarov. M^iogo italijanskih častnikov ia vojakov pa je ranjenih. Težek pora* so doživeli Italijani tudi na južnem bojišču. Marša! Badoglio je poslal Graziandju celo divizijo v okrepitev, nakar je ta začel z ofenzivo. Podprti od letal iu tankov so Italijani prodirali proti Negeliju. Njih arti-lerija je etiopske (abesinskej postojanke čisto razrušila. Ko so prišli italijnn-ki tanki skirzi te razrušene postojanke, niso videli nobenega Etiopca ter dali zato znak italijanski pehoti, da ni sovražnika. Komaj pa je pehota prodrla naprej, so se Abesinci pokazati i>d vseh strani in v boju na nož pobili skoraj vse vojake. Samo nekaj sto Somalijcev. ki so takoj v začetku l>oja prestopili k Etiopcem, se je rešilo. Etiopci so zaplenili IH okiopnih avtomobilov, sestrelili eno bombno letalo in zaplenili veliko število strojnic or žja in mu-nicije. Grazianijeva ofenziva je bila s tem ustavljena. Vse kitf.e, da pride v Afriki ravno za božične praznike do velikih, morda celo odlo-čilnih bojev. ŠPANIJA s Novu španske vlado je sestavil po dolgotrajnih podajanjih Poji^ia Valladore«, ia ne pripada nobeni stranki. Poleg neodvisnih so v novi vladi liberalni demokratje, napred-njaki in radikali Gila Roblesa, voditelja naj-m(<čnejše katoliške stranke, ni v vladi, kar znači, da ta vlada ne bo trajna in bodo kmalu volitve. Grški parlament je razpuščen. Nove volitve bodo 26, januarja. »V renniei,« .ie rekel potrto, »muogo je poslabšalo v Kima Cezarjev. Potrebni bi bili kake šibe, kake nesrečo, ki bi nas tepla in zopet pripeljala k oltarjem bogov,« »Dvomim, da bi se kdaj ta Kini, ki »em ga danes videl v gledišču, pred olimpijskimi bogovi zaupno in ponižno uklonil. Ne govorim tu kot German, ampak kot rimski vitez in prefekt, vzgojen od naših vzgojiteljev in filozofov. Mislil sera, da mi bo modrost najbolj izobraženega naroda nadomestila pripovedke mojega rodu; danes vesni samo toliko, da sem se naučil naše bogove prezirati, a tte vaših ljubiti. Niti vaši uiti naši bogovi niso pravi, ker ne vzbujajo no benega strahu in nobenega spoštovanje več s »Ti govoriš kot kristjan.' je pripomnil Publij. »Ja zgovurim kpt vsi, ki so dobili svojo vzgojo iz vaših knjig, sol in gledišč. Govorim kot vsak izobraženec našega časa, kot ti. kadar si sam.« »Kljub temu. da obsojaš naša gledišča in daruješ pred vsako bitko!« »Jaz obsojam vaša gledišča, ker mi jo zoprno vsako hogokletstvo. Darujem pa ne vašim bogovom, pa tudi «e našim, s m p« k onim nepoznanim, katerih ne vidim, pa jih vedno čutim okrog sebe, kadar leta smrt nad glavami moje konjenice.« »Ti v resnici verjameš na one nepoznane bogove, Servij?« »Ti še vprašaš U Ti, vojak, ki si toiikrat na bojiiičih opazil resnične slutnje in svarilna znamenja? Ti, ki se vržeš v hojni me-tež, vedno z zavestjo, da se • riieš> iz njega nepoškodovan?! Nekdo ti je to povedal, ki je povsod in ki prebiva tudi . tvojih pv-ub. Ako kak smešen retor ali filozof, ki ni nikdar slišal glasu smrti, ki ni bil nikdar pripravljen, pustiti svoje življenje v cvetu nila dosti, ki m ";t-'i!ur premišljeval nagnenj nad kupom rarlicev, katere je oirvotljavala mesečina... ako tak siromak, ki s« čuti varnega pod zaščito mestne straže in oblasti, na mestnih ulicah prešerno zaničuje bogove, tedaj se nič ne čudim; vojak pa nima pravi«; sramotiti bogov, ker v težkih trenotkih čuti nepoznane moči poleg sebe Ali se še spomniš one moči pred bitko v Panoniji!« »Spominjam »e je...« je zamrmral Publij. »Naj nam (»omaga Genij našega domačega ognjišča, sveti ogenj Vevte,« je pristavil če/, nekaj časa zelo tiho, »in tvoji... nepoznani bogovi!« * Ko sta zavila v vrtno ultoo, sta naletela oba možu sta isto lioailmco, katera ju ie prehitela že na Murtovem i>olju. Sedaj »e je razgrnila zavesa. »Pozdrav neprijaznemu sosedu in sorod niku,« se je oglasila Tulija in uosilnicH se je ustavila. Tribun je pristopil. "Nujne zadeve mojega gosta...« je pokazal na svojega prijatelja prefekt«, ki je tudi pristopil k uosilnici, »so me zadržale, da nisem mogel držati svoje besede, da se ti danes poklonim,« se je opravičeval Ptib'ij in pozdravljal lepo vdovo. »Prihajam iz gledišča, kjer sva dr.S svojih opravkov izvršila.« Talija je stopil« iz nosilntce. Vidim; z vojaki je treba tako postopati, kakor oni ravnajo s svojimi sovražniki. Vidva sta moja ujetnika iu ukazujem vama. d« sc_ poslužita obeda pri metu * Tako ljubeznivemu napadu s« podvrže vsuk vojak brez obotavljanja.« je odvrnil I n Id i; m se priklonil. »In tudi barbari se ne bojujejo z. ženskim spolom,« je pristavil vljudno Servij Večkrat, so pa od žensk izzvani!« se je pomenljivo nasmehnila Taliju. »Opazila sem DROBNE NOVICE Uporabo čaja prepovedali v uemškilt bolnišnicah. 80 angleških i»*$aih ladij je ibraaih v Aleksandriji. Za 10 do 85 odBtotkov je italijanska vlada povišala cene za železniški in avtomobilski promet. Na avedbe splošne, eaake in tajne volil, ne pravice je pristala epiptska vlada. Svetovno prvenstva v šahu si je priboril Nizozemec Euwe. BANKA BARIIC« 11, ftuc Andov Pariš (9*) Odp'«nii|a d»»«t e iuqo*iavt|o ae jh i tre i« In po n»ibolJ*»a> !nevn»m kur,«, v rii vit« annčiM- po«1* n»jtml«ntneji- PoMmi ursrtt v Belgiji, ?renei(i. HoSumlifi tn Lin. »cm-borgo spre eiiiaio plsfll« «n likovne račune, BH^iUi I* tmt-M lmu»S<» MUSMJVs »r, I It 7», Čiru. N»M(. »* )>*>-<« »'o sorod-nieo, ko ja bila še prokonzulova žena; vedet je. da je le preveč navezana ua gledišče 1S grško literaturo ir« da j« snorai stari Kornelij polovico svojih pristav prodati, d» ustn«!e njenim željam. Tod« Tnlljin obta« ni kazal nič neodkritmtraieica. Morda u vdovski stan prinesel tako spremembo mišljenja? Z očarljivim nasraohom je plemkiiua.P® uovila svoje povabilo, ko je prišla s svojimi gosti pred svojo hišo. Tu jih je spremila v atrij, potem pu h« j« oprostila• »Oprostita, da vnju za par trenutkov pustim sama; tndi take malenkost' kot .le oliuo. potrebujejo domače gospodinji!. Medtem vama bom poslala Mučijo.« . . ,.i Publij sc ie na tihem vedno bol,] <.'11'1' Tuli,ji. Tulija se jieča /, gospodinjskimi, /» devami. Ona, ki ni nikdar vedela, kaj prišlo na mizo, prepričana, da je steit--» kuhar mojster v svoji stroki, ki je znal J«ps* prirejati kot ona sania. B-ski: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Konec.) Dolgo je bilo moje neprostovoljno potovanje. Dne 26 julija 1614 sem »e bi) a popoldanskim vlakom odpeljal iz Bohinjske Bistrice v Ljubljano. Od tistega dne p« do 15. novembra 1918 nisem več videl ne Bohinjske Bistrice, ne svoje družine. Samo 86 ur sem bil na tronti; od 81. avgusta 1014 dalje pa v ruskem ujetništvu. Videl sem velik del Galicije, rusko Ukrajino, zelo mnogo lepih rusko-evropsklh in sibirskih mest, celo vrsto velikih ruskih rek, od katerih naj omenim le Dneeter, Dnjeper, Volgo, občudoval sem Ural, vozil sem «e skozi nepregledne sibirske planjave tja do Marljinska ob sibirski železnici. Po reki Ob sem jadral od Novega Nikolajevska s parob rodom do Bistrega Istoka in nato brzel b sankami v Bijsk, od koder sem opazoval pol leta veličastne Altajske gore, ki leže na, meji med Sibirijo in Mongolijo. Preizkušal sem skoraj dve leti dobro in usmiljeno sree Sibirijakov in Sibirijakinj in »e obenem do dobra prepričal, da bodo kruta in sleparska vojaška in civilna uprava in neznosno brezpravje kmeta ln delavca, prejalislej pognali Rusijo boljše-vikom v naročje. Sredi aprila 1916 sem se odpeljal iz Sibirije na jug Rusije. V Berdjanskem okraju sem služil kot delavec pri nemškem in ruskem kmetu, bil za hlapca pri židovskem mesnem dobavitelju in končno za nadzlratelja desetih vojnih ujetnikov »e pravicami feldveblac pri molokanskem mužiku. V Berdjnnsku ob Azovskem morju sem nato kot nastavljenec okrajne uprave spoznal rusko meščansko življenje, doživel boljševiški preobrat in njegovo zmago in njegov poraz ter opazoval avstro-germansko zasedbo Ukrajine. Nekaj dni pred koncem vojne sem krenil iz Aleksaridrovska v Nikopoi ob Dnjepru. kjer sem opravljal pri »Etappenkomandk službo tolmača ruskega jezika. Iz Nikopala sem se odpeljal naokrog na poljsko Varšavo, od tam čez Dunaj in Maribor domov na bohinjsko Bistrico. V ujetništvo in nazaj sem prevozil do 15.(100 kilometrov, morda še veS, in to brezplačno. Ob tej priliki mi prihaja na misel dopisnica, ki mi jo je posla! v Sibirijo moj bivši izvrstni okrajni V sobo je stopila Mueija in pozdravila gosta s prijaznim smehljajem. »Mani Kornelijeev vaju z radostjo pozdravljajo hrabra, za Rim zmagozaslužna moža,' je rekla nekoliko slovesno in prijazno oba povabila, da sedeta. »Oprostita, saj teta n« bo pustila, da bi predolge nanjo čakala.« »Pričakoval bi, da bi dobil lepo Mučijo v gledišču, ne pa doma,« je odvrnil Publij. »Za mladino je vesel smeh.« »Smeh naših gledišč žali ušesa Rimljan ke,« je odvrnila Mueija. »Deset tisoč Rimljank ploska danes nekemu Parisu,« je pripomnil German. »To so bile Rimljanke, ki so vzgojeno v grški kulturi in so se dale s tem zastrupiti.« »No, in ti Mueija?« je vprašal Publij. »Meno najsivlje Mark Kvintilij Rimljan-ko «lesenega Rima«. Jaz znani presti in tkati, za pantomime in Marulove satire pa nimam razumevanja. Za to je treba imega okusa; jaz sem s staro preprostostjo mnogo bolj zadovoljna.« Mueija je izgovorila te misli tako iskreno, kakor je odsevala iskrenost iz njenih oči Z velikim zanimanjem sta opazovala oba vojaka deklico, ki je imela toliko ponosa prave matrone. Bila je zato malo v zadregi. Ti torej ne ljubiš naših gledališč?« je začel Publij zopet pogovor. »Ti še izprašuješ, tribun, ti? Saj si tudi ti sam prebil svoja mladeniska leta raje v bojnem taboru kot v gledališču. Mesto da bi živel v vesel: družbi svojih vrstnikov, si se raje mučil v službi Rima bolj kot suženj pri plebejcu in po prestanih dnevnih naporjh poiskal trdo ležišče v taboru. Kvinkt.iltjec izprašajo Kornelijko, ako ima dopadonje nad praznimi stvarmi?« šolski nadzornik g. I.judevit Stiaany. Vračajoč mi pozdrave, Je napisal: »Daleč ste, a imejte zavest, da boste mnogo zanimivega videli.« No, to se je tudi zgodilo. »Domoljubovi« Sitatelji »o v zadnjih mesecih leta 1984 in vse leto 1905 lahko ži-tali, kje se mbil skoraj vso svetovno vojno, in kaj sem doživel. Naj mi oproste, če sem bil včaBih morda dolgočasen, ali pa sem premalo upošteval slovensko slovnico in pravopis, večkrat močno zaposlen, sem iz dnevnika kar metal stavke na papir in tako se Je Cesto zgodilo, da Je »morija« močno dišala po vseh Jezikih, samo po blagoglasni slovenščini najmanj. Tudi to bi rad povedal: Ujetništvo je opravil vsak po svoje. Nekaterim je bilo v Rusiji boljše, mnogim, zelo mnogim pa gotovo hujše kot meni. Kar sem napisal, ni, kot menda nekateri domnevajo, plod fantazije, ampak Je vse resnično doživljanje in v dnevniku napisano. Se več I Mnogokrat sem moral to leto vzeti vso fantazijo tako rekoč v oblast, da nisem vsega povedal, kar se Je ree zgodilo. Vzrokov za to početje mi menda ni potreba navajati. Ce mi Bog zdravje da, in be gospodu uredniku všeč, se bom tudi v prihodnjem letu v »Domoljubu« tupatam oglasil a kakšno predvojno in povojno sličico, lipam, da ne bo nič manj zanimiva, kot so bili, vsaj domišljam si to, v celoti moji spomini ob dvajsetletnici svetovne morije. Na koncu pa še to: S kolodvora na Bohinjski Bistrici sem jo mahnil po bližnjici proti šoli. Najprej sem srečal farno cerkev in ne morem povedati, s kakšnim čuvstvom globoke hvaležnosti sem se zahvalil v kratki molitvici Bogu in Materi božji za srečen povratek. Ko sem vstopil v šolsko kuhinjo, je imela — kakor sem v začetku teh spominov povedal — žena ravno opravka s prašičkom, ki so ga bili zaklali ta dan. Majhna je bila živalca, a bila Je. Saj še za ljudi ni bilo živeža. Kmalu me je prišla pogledat tudi tovarišica in moja namestnica pri vodstvu bistriške šole, gdč. Franica Zemljanova. Kot priznana izvrstena kuharica je vzela vse potrebno v roke, da v družbi s presenečeno ženo pripravi dostojno večerjo popotniku, ki se je po dolgih letih skrbi in nevurnosti z božjo pomočjo zopet srečno vrnil k domačemu ognjišču. Zdelo se mi je vse tako slovesno, kakor tedaj, kadar ženin pride v hišo in poprosi za roko neveste. Vsein čitateljem »Domoljuba*, zlasti vsem »frontarjenu in ujetniškim tovarišem v domovini in tujini prav vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto! Z vsako besedo se je bolj razgrevala. Pri zadnjih besedah je ostro motrila tribuna; ko pa se je njegov zamaknjeni pogled srečal z njenim, je zopet povesila v zadregi svojo glavico. Pogovora ni liilo mogoče nadaljevati, ker ,je vstopila gospodinja. »Ukazala sem pogrniti na dvorišču, ker je danes tako lepo zunaj,« je rekla Tulija in peljala svoje goste po ozkem hodniku k pogrnjeni mizi. »Tako, tu je svetlo in zeleno. Ze naprej prosim oprostita, da sta morala čakati. Vze-mita za dobro, kar sem mogla v hiši ravno dobiti, ker sem prav za prav nepripravljena.« Samo dva sužnja sta nosila sklede in bile so tako priproste jedi, da sta bila celo legijonarja, dasi nista v taboru poznala posebno dobre kuhinje, presenečena nad njimi. Cela južina je obstojala iz ostrig, pečenih rib, kruha, sadja in novega albanskega vina. Tulija je izlila iz svoje skodelice, predno jo je nesla k usti m nekaj kapljic na tla. v dar hišnim bogovom. »Zmaga, ki so jo naše legije odnesle nad vzhodnimi nsrodi,« je začela smehljaje in se obrnila k Publiju, »bo dala našemu hrabremu tribunu možnost, da dalje časa odpočije v glavnem mestu, 3 čimer bodo Rimljanke zelo zadovoljne.« »Lepe in fine Rimljanke ne bodo imele s tako nerodnimi vojaki, kot sem jaz, nobenega veselja« je odvirnil Publij. »V taboru som popolnoma pozabil gladko in lepo govorjenje, oliko in nastope.« »Vljudnost in gibčnost pridejo pri možu zopet z ljubeznijo in Publij Kvinktilij zasluži oboževanje Rimljank. Danes je rodno manj patricijev tvojega kova.. . Ne dvomim, da se bo tudi hrabri prefekt dalj časa prav Težka zimska hrana in premalo gibanja »o v zimskem času čeeto vsrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljen je, črevesna oboi mi j a, splošno in prehitro debeijenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejže in starejše osebe »o tem nadlogam podvržene. »Planinka« Saj —■ Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah in drogerijah izrečno le »Planinka« čaj — Bahovec, ki se ne prodaja odprto, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Dinar 20.— in z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. 8. br. 20650/18. XI. ». aaflfra Sjjfe Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „ Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in xxielavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argent-ni, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovnega življenja« Avatos 250 sag«"—ep* V vsako hišo »Domoljuba«! zadovoljnega čutil v družbi Rimljank.« £ zadnjimi besedami se je obrnila k Serviju. German je pretrgal svoj dosedanji molk. »Samo ena Kornelija in en Kvintilij sprijaznijo barbara s tisoči onih, ki so Parisa obsipale s cvetjem.« , »Nič se ne čudim, da ne more ugajati naše gledališče nedolžnim očem sinov Ger-manije. V vaših gozdovih pravijo, da se od časa zgodovinarja Tscita ni nič izpremenilo; in iz njegovih kniig vemo. da je zvestoba pri vus nekaj svetega.« Pri teb besedah je v Tulijinih očeh za trenotek tako zaničljivo zablestelo, da je samo Publij opazil, ki je opazoval vsako kretnjo prokonzulove vdove. »Da, barbari,« jo odgovoril Servij, »so se tako neolikani, da verjujejo na svetost prisege, pogodbe, zakona in še mnoge druge .bajke'.« . , . , »Opazujem, da se hrabri prelekt ni od Rimljanov naučil vihteti samo ineca, ampak boriti se tudi z jezikom.« ... »Res, vaši slovničarji, retorji m filozofi so bili moji vzgojitelji v mladosti.« »Ir, imeli so hvaležnega ticenca!« »Oni sami so bili zase drugačnega mnenja. Cesto so se'pritoževali pred mojim očetom. da ne odobravam njihove modrosti, trdovratna narava barbara ni cenila prisiljenega zofi stičnega besedičenja in retorskih fraz.« »A vendar se jih je popolnoma Privadila!« se je smejala Tulija. »Rada bi vedela, uli zna ta trdovratna narava ceniti vročo ljubezen Rimljank. Marsikatere črne oci so počivale danes v gledališču na ljubeznivi prikazni slavnega konjeniškega prefekta.« »V tej zadevi ne bom mogel pokazati svojih zmožnosti, ker nisem več. svoboden,« je odgovoril Ssrvij. »In to naj bi.. i A Ali gre na bolje? Ponovno smo na tem mestu še poudarjali, v kako tesni zvezi sta politiku in gospodarstvo in obtoževali smo bivše nasilne vlade, da so s svojo nepozabno politiko popolnoma upropasiili tudi vse naše gospodarstvo. Za seboj nimamo le šest dolgih let teptanja vseh naravnih političnih pravic. ljudstva in najbolj strastnega strankarskega divjanja, temveč je šlo vzporedno s tem tudi pravo požiganje vsega gospodarstva. Zato smo pač morali priti tja, kjer žal danes smo. to je čisto — na psa. Še pred nastopom sedanje vlade smo pa tudi ponovno poudarjali, da se ne vdajamo prevelikim nadam, da bi se mogle z novo vlado čez noč izboljšati ludi naše žalostne gospodarske razmere. Zapisali smo, da se hiša lahko v par urah požge, za postavitev nove je pa treba cele mesece in da bo zato tudi za ozdravitev silnih gospodarskih ran i z nesrečne Kramer-Pucelj-Mnrušičevr dobe treba dolgih let pridnega, napornega iu požrtvovalnega dela. Za enkrat moramo bili Kar zadovoljni. če se prepreči, oziroma zajezi vsaj nadaljuje propadanje Ali sc je to zgodilo? Trdimo lahko, da se je. Poprej smo dan za dnem trepetali, kdaj nas bo zadel nov udarec, kdaj bodo uničili novo gospodarsko ustanovo itd., danes smo v tent pogledu lahko brez si- rbi. In nobena reč gospodarstvu bolj ne škoduje kot — negotovost, ker ubija temelje vseaa gospodarskega življenja, to je -- zaupanje. Zakaj ne morejo naši denarni zavodi nikamor? Ker je' nesrečna gospodarska politika prijš-njih režimov ubila v ljudstvu zaupanje vanje. In današnje stanje naših denarnih zavodov je eden najmočnejših vzrokov današnjega \ se-občega gospodarskega zastoja, ki povzroča bedo in brezposelnost tolikih tisoče v. V tem pogledu — kakor rečeno — se opaža nedvomno počasno izboljševanje prilik. Danes je na krmilu vlada, od katere bi si želeli nedvomno marsikaj in nekoliko hitrejše, toda kdor le sluti, kakšno obupno pogorišče je prevzela, bo razumel tudi silne težkoče, s katerim se ima boriti. Toda eno je, kar je treba nedvomno poudariti: dočim je' prejšnjo vlado vse, kar je vsaj v »prečan-skih« krajih še poštenega, od srca sovražilo zaradi njenega strahotnega divjanja, pa uživa Ia vlada vendarle vkljub svojemu počasnemu delu zaupanje najširših plasti ljudstva, ki nehote sluti, da tvori prehod v popolnoma novo. dal Bog. da srečnejšo bodočnost. Vse fraze in laži. na katere so skušali dolgih 17 let nasilno posaditi našo lepo in po pri-rodi bogato državo, so se izkazale ne samo za zmotne, temveč naravnost za usodne in škodljive. To je u\idei prav velik del naših najboljših politikov, ki išče sedaj novih, primernejših in zdravejSih temeljev za bodočo zgradbo naše Jugoslavije Ljudstvo to nehote Strah ima velike oči Ce ki,ga slišimo i>ašlj;ui, se kuj rada priplazi iz naše podzavesti misel: Jctiko ima! , čeprav še ne pomeni vsa kašelj jetik« Ja-no pa priča, da nekaj ni v redu v grlu, sapniku ali pljučih. Zato je treba bili na opr-vu! Naši predniki so nabirali sniiekove vršičke, pa mi se z njimi zdravili. Nam pa to ni več tn trob-no. Smreka' bonboni, ki ublažujci' vsak kašelj in hripavost, zrahljajo katar in olajšajo izločuje sluzi, so »'stavljeni namreč iz smrekovega eksirakta iu drugih preizkušenih domačih zdravil. Dobe so v vsaki lekarni v zavitkih p< 4 Din in ii Din. Hotela je reči »odvračalo«, a je takoj zapazila svojo napako ter rekla: »In to je tudi pri nas že splošno vpeljano.« Nato se je zopet obrnila k Publiju. »Izvedela sem, da sc nameravaš potegovati za pretorja. Rim se že veseli sijajnih iger. ker samo Kvinktilijee zna sijajno nastopiti.« »Po trinajstletni službi v taboru mi pri-stoja eno leto odmora na pretorskein stolu,« je odgovoril Publij. »Toda stari Rim ni rad videl neoženjenih pretorjev,« je nekako ravnodušno pripomnila Tulija. »Tudi na to sem mislil.« Pri teh besedah se je ozrl na Mučijo, ki se za pogovor ni zanimala. Tu ni Tulija, ampak Mucija igrala vlogo gospodinje; njeni pogledi in kretnje so vodila sužnje, ki so stregli. Sledil je kratek molk. Mucijina lica so zardela pod vtisom Publijinega pogleda in v Tuiijinih očeh so se vžigali tako čudni bliski, da je njen doslej jasen ln smehljajoč obraz dobil izraz, katerega se .je Publij ustrašil. Sovraštvo in maščevalnost se je pojavila na sicer lepih in pravilnih rimskih potezah njenega obraza. Toda kmalu jo plemkinja svojo notranje razburjenje obvladala.. »Morda bi šli na vrt,« .ie predlagala, spet hladno in mirno ter se dvignila. Toda Publij je odvrnil: »Z največjim veseljem se bomo drugikrat poslužiii tvoje gostoljubnosti za dalj časa; za danes prosimo oproščen j a. Prefekt ima v mestu še mnogo opravkov.« »V takem slučaju ne zadržujem, prosim te pa, da sc kot sosed večkrat prijateljsko spomniš mojo hiše.« Ko »ta gosta izginila za zaveso, se je Tulija obrnila k svoji nečakinji. 11* M trdila bi bila,« ie rekla in merila Mu cijo z jeznimi pogledi, na plctukinjc lev nega Rima zametu jejo vsa -neilslva, - katerimi zapeljujejo vUičiige.« »Nc vem kaj misliš s tem, teta. jc rekla Mucija in ponosno dvignila glavo. »Dobro me razumeš. Ti --i sc danes pred gosti zelo zvito obnašala.' »Molčala sem, teta!« Tvoj molk bil je zgovornejsi, kot nespodobni pogledi.« ijaz sem s« samo čudila nad priprostiiti sprejemom.« »Torej si me: zavidala! Ti si sumničila razloge mojih odredb, ker niso ugajali tvojim načrtom! Ali veš, da .iili ni v Rimu mnogo tako drznih, ki hi hoteli izzivati mojo opravičeno jezo?« »Teta, vedno sem se uklonila tvojim nu-vadam, čeprav ...« »In pametno si ravnala, kajti črn bi bil zate dan, ako bi ti prišlo na um, nasprotovati mojim nameram.« Tedaj je stopila Mucija bližje k svoji .teti, ji natančneje pogloda a v oči In rekla: »Ako bi tvoje namere lo kdaj prišle v nasprotje z dolžnostmi Rimljanke, ali s tem kar urnem smatrati za svojo pravico, tedaj se ne bi ustrašila tvoje pravične jeze in se tudi ne umaknila. Ti govoriš Korneliji!« Teh besedi ni govorila nežna deklica, ampak plemkinja. ki ne sprejema od nikogar nobenih ukazov in ne more mirno prenašati groženj. Z globoko žalostjo na čelu, oci napol zaprle, spodnjo ustnico malo nu-prej, tako je stala Mucija pred svojo teto, ravno tako ponosna in velika, tako neuklonljiva, kot ona sama. Ker je bila teta presenečena vsled odločnosti nečakinje, je molčala in se grizla v ustnice. »Izbiroti si moža ni naloga žene,« je na- čuti, zato je opažati na vsej črti nova upanja in zaupanja. To ima pa nedvomno tudi jako blagodejen vpliv ua vse naše gospodarssko življenje, ki se začenja po dobi šestletnega uničevanja polagoma vnovič krepiti, čeprav za enkrat še jako previdno in počasi. Da je to točno, vidimo tudi na zunaj, ker sc začenjajo počasi krepiti tudi cene. razen pri živini. Kam so nas vrgli nesrečni režimi, nam bolj kot vse besede dokazujejo številke: 1. Za li>le rastlinske pridelke, za katere je dobil kmet leta 1926 še 1000 Din. je iz-kupil jeseni leta 1931 komaj 709 Din, a jeseni leta t!»34 še sinilo MU Din. 2. Za tiste živalske proizvode, za kalorije dobil kmet leta 1920 še 1000 Din, je pa dobil jeseni leta 1931 le še 63(1 Din in lansko jesen komaj še 556 Din Torej cena vseh kmetiških pridelkov in prireje je padla skoraj ravno z« polovico, dočim so ostali vsi izdatki na isti višini, oziroma so se nekateri še celo povečali, kar je moralo gnati kmeta v obup in na bernško palico. Od lanske jeseni pa — kakor rečeno — opažamo vendarle že rahlo izboljševanje: 1. Za rastlinske pridelke, za katere je dobil kmet lansko jesen še samo 591 Din, daljcvala Mucija. »Ako te Publij Kvinktilij popelje pred oltar domačega ognjišča, ne bo mojn nevoščljvost kalila tvojega veselja; ako pn ...» Tu jo tudi Mucija umolknila, se obrnila iu poča-o zapuntila dvorišče. Sc obžalovala boš svoje drzne besede!« je siknila Tulija zu njo. 5. Na večer istega dne so se prikradli k stranskim vraticam Pubiijovcga poslopja štirje možje, katerim jc svetil eden z hakljo. Vsi so bili ogrnjeni v temne plašče s kapucami. Nn voglu "v rtne ulico so se ustavili. .Herman ho peljal prefekta k »Zelenemu lahtitlu«. je rekel stari Sigfrid. »Tam po; pivajo Fabijevi sužnji in gludijntorji Gaj gre z menoj na Eskvilin, mordd se nam posreči. pri vratarju Egipčana poizvedeti kako malenkost. Cez eno uro pu se snidemo pn »Zelenem labudu« in bomo potem skupno ukrepali, kaj nam jc storiti. Herman mora imeti vedno in povsod odprte oči. ker ob tej uri ni varno v Rimu.« S tem besedami jc poda! centurijonn svežo nužvrano hakljo in sc odstranil z Gajem. »Ali sc moreš še spominjati, kje .ic Ze* leni labud?« jc vprašal prefekt svojega centurijonn. ■V vznožju Palatina; najdem ga gotovo, ker sem tja nekoč mnogo zahajal z germanskimi vojaki.« je odgovoril Herman. »Toda vi, gospod, držite vodno pripravljen svoj kratki meč, ker jaz seui danes proti večeru opazil plaziti sc za vrtnim obzidjem sumljivo sodrgo; zelo verjetno se mi zdi, ||a Fabijev strah že kroži nad vašo glavo.« • »Svoj oklep imam pod tuniko,« ga jc pomiril prefekt. , . Po stranskih ulicah sta stopala oh l: Ml v tem ozračju poginili. V svoji mladosti si niti predstavljati nisem mogel tako ozkih in okuženih prostorov' D->spe!n sta v druco smer Kvirinala. Na vhodih k nekakim votlinam, ki so jih bile slabo razsvetljevale oljnate svetilke, jo bilo videli žen ko. ki so opremljale naša potnika z nesramnimi klici do Trajnnovega trga, dokler ni ...........i od njih, ki je tekla za njima, pomolil bakljo pod nos. . Prostor, propulice! S poti, nesramne podgane!« Pri tem jo dal izraza svojim besedam ludi s svojimi komolci, da si ntare pot skozi malo gručo, ki je vso ulico zapirala. Ti pojdi spoti, ti la.javi pes!« ran jc zakričal raztrgan brezdomec. Herman ga je udaril za tilnik in ko so jo opotekal, še brcnil povrhu in šel dalje čez njegovo truplo. : Ti znaš danes še kaj izkupiti!« je svaril smehljaje prefekt. ves zadovoljen nad ITer-manovo jezo. Moja pest jo danes na razpolago,« jo odgovoril Herman; »ua dvajset lahko sam udarim.« Prekoračila sta tri trge. Iu so so imenovali po Trajanu, Avgustu in Nervi m prišla nato na velik trg, kjer sv dviga Havijevo gledišče. Ko sia tu zavila v neko ulico, ki je.peljala na palatinski grič, sta naenkrat skočila izza Oglja, dva moža. Eden je skočil za Hermanom in mu izbil bakljo iz roke, drugi pa jo napadel prefekta in ga sunil z bodalom v prša. Hitro se je sklonil Herman za bakljo, ko pa so jc zopet vzravnal, ni bilo nikogar več videti. . . , • »Ali sle ranjeni, gospod?« jc vprašal ni opazoval prefektov plašč. »To jc bila šibka roka,« je. odvrnil Scrvij; niti zareze ni poznati na oklepu! \ idmi pa. da je treba biti oprezen: Fabij ne izgublja časa!« Malo počasneje sta stopala pazeč na vsak šum, ob vznožju Palatina. Doslej tiha in prazna ulicti je začela oživljati; kar v trunah so šli gladijatorji 111 vojaki v gostilne. »Tu nekje mora biti zeleni labud,« jc rekel Herman in osvetljeval z bakljo platnene zavese, kjer so imeli svoje talile naslikani gostilničarji in kramarji. »Tu jc.« Vstopila sta v precej obširno sobo, v kateri so bilo razvrščene marmornate mize in se vsedla k eni blizu vrat. Pri »Zelenem labodu, je bilo.že tako polno, da ni v začetku nihče opazil novodošlih • gostov. Deklice v pisanih tunikah so ločile iz velikih lončenih vrčev albansko vino. Herman je udaril s pestjo ob mizo m zfl-klicai: »Vina sem!« Orjaški človek, z rdečo in zmešano brado ki je stal polog soda. je zakričal: »Ali ne slišiš, ti galska kroln? Vina tu k peti nnz.i!« S priliznjenim nasmehom okrog ustnic je prihitela mlada sužnja k Germanoma in jima napolnila čaše. Morda kaj za prigrizek? Bedkev, sveža čebula, izvrstni polži, morske ribe?« Midva, hočova samo mnogo apna in popra, da. se bova dobro izpljnvala,« je rekel Herman. . S tem .ie odpravil deklico, ki je hotela biti že vsiljiva in potem je obrnil vso pozornost na innogobrojno in razigrano družbo, ki jo bila pomešana z gladijatorji, suzn.ii, vojaki iu nekaterimi rimskimi meščani, ki so sedeli v umazanih togah. Vsa ta druhal je bila pri grenkem^ in kislem vinu vesela in se zabavala po gručah. »Temu z mrežo si pa zadal posten udarec!« je zakkričal gladijater sosedu na uho. »Niti glasu ni dal več od sebe,« , »Ka j naj hi So javkal?« sc je smejal drugi. »Natančno na pravo mesto jo jo dobili kiosirskt hanon Iz spominov na svetovno vojsko. Bilo je za časa svetovne vojske 1. t91 ., ko je prišla na okr. glavarstvo v nekem mest«, kjer je tudi frančiškanski samostan — bilo je še v Avstriji — ovadba, da imajo v samostanu kamni. Ta novica je zadela osebje okr. glavarstva kakor strela iz jasnega neba. Kaj! so rekli, frančiškani, pa kation! Kdo bi si kaj takega mislil! Pa je bila hitro sestavljena komisija, ki ho šla v samostan iskat kanon. Ko pride komisija na porto, zahteva od vratarja, naj pokliče g. gvardijana. Ko pride ta na porto, se nemalo začudi, ko vidi pred seboj gospode od glavarstva. Še holj pa ostrmi. ko mu pove komisija, po kaj je prišla. Gospod gvardiian, vi ste ovajeni. da imate v samostann skrit kation. In tega niste prijavili. Vsaj veste, kako stroge so pt*dave glede nošenja orožja in katero se je moralo oddati, kakor je bilo uradno razglašeno. Vi pa tega niste storili in imate celo tako nevarno možje, kakor je kanon. Mi smo torej prišli, da izvedemo pri vas hišno preiskavo in kanon zaplenimo. Kaj vas potem čaka zaradi prikrivanja orožja v vojnem času. že veste. Ko je g. gvardijan slišal ta očitek, ni vedel, ali naj hi se smejal, ali jezil. Pa odgovori mirno: Gospodje, o kakem kaminu v našem samostanu, ne vem jaz prav nič, kaj ga naj tudi rabimo! Lahko pa preiščete samostan. aii našli ne ho^te nič. in res je izvršila komisija natančno preiskavo, seveda brez uspeha, kantma ni našla. Nazadnje pa se spomni g. gvardijan: Kaj pa č« bi imel I do za kanon lončeno cev, ki odvaja odvišnjo vodo iz samostanske kuhinje na vrt in je zakopana v zemlji, konec pa gleda iz zemlje in se vidi »a drugo stran 11, vodo. To misel pove komisiji. In res gre komisija na vrt. in kanon je bil najden! Komisija pa je Angleška letalu nad Kairu odšla domov s precej dolgimi obrazi in prepričana, da je bila potegavščina vendarle malo prehuda. —a— Zdravlje prekomerne debelosti Vznik debelenja je največkrat uživanje preobilne in nesuiotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevju. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti v prekoračenem 25 letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno gi-oanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka tudi svojo sla Ix> stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdra.Ijenje. Sla tipske tablete z.a hujšaaje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in ueškidljivih okstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjšo neprijetnosti vse pojave in zn; ke čezmerne debelosti. Mladenišku sveže se torej počutite, ako upi rabite Shitinske tablete za hujšanie, ker izgine odvišna maščoba s trebu ia, s ste-iron. izpod brade, vratu in skratka povsul, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi i' notranjih organov. Nenormalna t< ža prične padati, telo prstane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slutinske tablete se dobe v vseh apo-e' ah 50 tebi. Din 24.—, 100 talil. Din 30 in 200 tald. Din 69.—. K H. lir J!4MCJ» XII. 1MI. lipravičea strah. Trije morilci bi morali liiti obešeni Vešala so bila poslavljmta nad reko. Pod prvima dvema ae je vrv pretrgala, obsojenca si« padla v vodo in .-•■ » plavanjem rešila na brcj^. Tretji pa se je obrnil h krvniku: »Gospod, prosim vas, vzemite malo močnejšo vrv, ker jaz ue znam plavati. Kdor ai trpel, ne ve ničesar. Ne ve, kaj je dobro in kaj slabo. Ne pozna ne ljudi, ne samega sttbo. (Slavni Škot Krutimi.) Padel jc kot klada z obrazom v ponek iu po njeni je. bilo!« iln to je tekom treh dni že potite »Da, peli.t >Ta teden imaš srečuo roko.s Tedaj se je oglasil blizu gladijatorjev sedeč, siromašno oblečen rimski meščan. Obraz, mu je sličil liničjeinn. »Ako bi mesto Marka Avrela drug vladar sedel na Palatiuu, bi ti podaril prostost; ta pa.. Zanieljivo jo zamahnil z roko, a takoj nastavil svoje uho gladijator ju. Borilei iz cirkusa so se ozrli na govornika, potem so se »pogledali in molčali. Medtem pa je ta ntri^jev je že preveč zmnujka'o.« r »Pa tudi s tvojo obrtjo ne gre preveč sijajno ki prideš samo nu uialo pijačo pri Zelenem labudu,« je pripomnil Herman. -Naj samo pridejo velike igre, tedaj bo dosti posla!« je odvrnil gladijator. »Da bi se le začele prave stave, ker sama služba in morija za navadno plačilo, ne nosi.« »Pri katerem velikem gospodu pa .slu žišt« ga je vprašal Herman. Gladijator je skomignil z rameni. Kje pa so kaki ros veliki gospodje? Kar j« še ostalo od starih rodovin, se. je vse imi čilo; ona druhal pa, ki je obogatela v pro-viucah. je slabša kot sužnji, ki stiskajo denar, da bi se odkupili. Kaj nc.ki na primer ve en takile Fabij o igrah v cirku.su? Izpo sodi no.s p rotorju, pa iztiska za naše krvavo delo na tisoče sester cev.« »Torej si pri Pabijti nastavljen?« je povzel zopet Herman. Gladijator je pljunil. »Danes si morejo privoščiti luksus gladijatorjev samo še oproščetici!« je rekel in se previdno ozrl. Nihče razveu obeh Germanov ni več po slušni; družba je bila že vsa pijana in .se je zabavala g kockanjem. »Oče Sigfrid!« je naenkrat zaklicai gladijator. »Si bil li mar vkovan v verige, ko te cd! mesec ni bilo nič vidoti?« »Nisi pogodil,« je odvrnil Sigrrid. ki se je ravno bližal z Gajem k mizi obeh Germanov. »Nasprotno, za vedrin so trie spustili izven*: Pnhlij Kvinktilij mi je podaril pro stost.« Široki gladijatorjev obraz je kar žare! ml veselja. »Tako novico je pa treba zalili!« ;ie klical. »Takoj! Prisedi k nam. Hoj. gostilničar! "i V- .a."ef?a 0,1 J!"la in skodelico!« je kima! Sigfrid, nato se je sklonil k prefektu in mu šepeta! nekaj na uho. »Fahijev vratar prav nič ne ve, morda ho šh celo kaj izlile beta! tu medved; v njegovi službi je.« Na mizo prinest) velik vre vina in ča-<; Sigfriii natoei, porine eno čašo pred glndi-jatorja in reče: »Na. pij aedaj, toda tako kol znaš ti, kadar hočeš. Pokaži mojim prijate ljem, kaj zna Spor!« Spor «e je zadovoljno nasmejal, vzel čašo in jo izpraznil na en dušek. »To .ie močno, .ie pripomnil. »Daj, izprazni še eno čašo iu takoj se ti bo zdelo milejše.« Gladijator ni bil prijatelj ceremonij, /atr si na povabilo ni dal dvakrat reči. Izprazni! je še drugo čašo. si z roko obrisa! usta i" tlesknil z jezikom. »Kako se imaš pri Fabiju?« ,ie vpraša] Sigfrid in znova ualil gladijatorju. »Najbrž dobro saj on .je eden najpreniožnejših milijonarjev.« »Naj ga vrag vzame! Milijonar da, a samo zn so. Kn ducat naših ljudi je kupil, d« bi se ha hal z njimi in da bi se reklo, da ima svoje lastne gladijatorje. Ko vendar nima takle pritepeuec uiti najmanjšega razumevanja za umetno borbo. Včeraj sem mu pokazal nov sunek, katerega sem ni sam izmislil; on. sc mi pa ni niti z besedo zahvalil. Resnična velik kosikm! bi se veselil nai! tem in dodal še kakšno napitnino, ta me jc i>» sumo svaril, naj si ohranim hladno kri ne napenjam preveč svojih sil. Kako skrbno! Ls vsake moje mišice, bo on vlekel sesterce... Oče, Sigfrid. da t: povem, kako imeniten sunek jc to! Vsakogar »poderem« z njim 'ia tla!« >To že davno veni. da .si mojster: toda. pij vendar!,.. Tak junak, pa pije kot kaka baba!" ga .je vzpodbuja! stari iri trni že šestič napolnil čašo. (Nadaljevanje stedi.) (instav Strniša- Vaščani pri fan svetega Andreja so bili za trdno prepričani, da takih jaselc, kot jiii ima njihova cerkev, ne premore nobena druga župnija. Župnik Tomaž, visok, krepek starec. z: belimi, prejastimi lasnn podolgovatega, pravilnega zagorelega obraza, kovinsko svetlih oči in jeklenega glasu, jih je pred leti osebno naročil v velemestu. Dospele so v prostornem lesenem zaboju in vas jih je praznično sprejela. .laselce so bile krasno umetniško delo in tudi tako prisrčno domače, da je vsak. kdor jih je videl, čutil veselo mirnost in tiho zadovoljstvo. Med otroki pa se je razširila pravljica, da jaselee vsako leto na sveti večer ožive, da potem, ko ljudje odidejo od polnočnice, drobni paslirci zapiskajo na svoje piščali, ovce zablejejo, osliček zariga. volek zamuka, da se sveti Jožef prime za svojo belo brado, pokima in zadovoljno zabrunda, Marija za-zibije božje Dete in ga ljubkuje, a Jezušček sani se nedolžno smehlja in njegov smeh je zvočnejši kot brnenje zvonov, kot Imenuje orgel in petje cerkvenih pevcev. Naposled se v vse to veselo skrivnostno življenje naenkrat oglasi pesem. Angel, ki plava nad hlevom, nagne nekoliko svojo zlaloiaso glavo, iz daljave pridrhte sinje meglice, že jim zasijejo poroti, božji krilate! so. ki se zbirajo m zapoje pobožno in tajinstveno: Sveta noč. blažena noč. vse že spi, je polnoči. Jožef, Marija le čujeta. poleg nebeškega Deteta, ki v revnem hlevcu leži: Nekateri otroci tega niso verjeli, češ, da so jaselee vendarle narejene iz lesa in pobarvane, drugi so dvomili, a Sitarjev Mihec je kar vprašal golob učnega cerkovnika, če je res, kar otroci pripovedujejo Orkvenec Sebastijan, star, pobožen siv-ček, v pasu vpognjen kakor prelomljen, nagubanega obraza, vedno pomižikujoč z drobnimi črnimi očesci, se je počohljal po golem temenu in dejal, da najbrž vse to ne bo res, da pa ne more priseči, kajti marsikaj se lahko pripeti nedolžnemu otroku, kar je starejšemu prikrito, saj so otroci angeli, a odrasli ljudje sami grešniki. Milica to ni pomirilo. Vse zadnje dni pred svetim večerom je bilo zelo razburjen. Podnevi je samo mislil na žive jaselee, a ponoči je sanjal, da jih je gledal: lučke so gorele in migljale, pastm i so se premikali in glasno svirali. živalce so se predramile, sveta Družina je poslala vsa živahna. Marija se je smehljala in Otroka zibala. Jožef je kimal in brundal, a Jezušček slezat drobno rokico in vse blagoslavljal. Naposled se je oglasil še angel, ki je plaval nad lilevcein in pel, ej, kako je zapel, da jo bilo dečku kol bi bil prestopil nebeški prag in plaval na prožnih oblakih pred božji prestol. In Mihec je sklenil, da se prepriča, kako jo z jiu■•■elcatni, čeprav bo sam ostal v cerkvi. Zabnieli so poltmočni zvonovi, maša se jo pričela, vse je molilo in sanjalo o božjem rojstvu. Deček je sedel v klopi in je bii ves raztresen. Bal se je, da bi ga po maši ne zadržal kak tovariš in ga hotel spremiti. Slrah ga je bilo, da bi ga kdo ne videl, ko se bo vrnil v cerkev in komaj si je upal pogledati jaselee pred seboj, jeselce, ki bodo kmalu oživele ter bo zastrmsl vanje in blažen gledal tisto skrivnostno življenje svete družinice. in on, mali enajstletni rdečeličnež. lepo rejen, zamišljenih, temnih oč-i, okrogle, na balin ostrižene glavice, je po polnoči res zapustit božji hrani, a ko še niso niti vsi ljudje odšli, se je že pritihotapil nazaj. Po levi strani je Sebastijan že pogasil luči in v tej senci se je pobič splazil nazaj v bližino jaselc, se skril v klop in čakal. so bile sveče pogašene, le večna luč je gorela in drobne oljenice pri jaselcah. Naglušni c.erkvenec je šel po cerkvi, se oziral naokoli, a Mihca ni opazil. Mirno je prečil svetišče, odprl vrata in jih za seboj zaklenil. Deček je ostal sam. Vsedei se je, a videlo se mu je grešno, da bi počakal sede čudež ob jaselcah. Zato je pokleknil. Bil je majhen in glavica toliko, da mu je kukala iznad klopi v jaselee, ki so prijazno sijale v nočni tišini. Deček ni poznal strahu. Pozno je že bilo in jeia ga je nadlegovati zaspanost, Prei, lagal se je in pričel pobožno molili. Molil je in molil ter strmel pred se. V nekakem p >lsnu je videl, da so se jaselee premaknile in se mu približale, pastirc.i so se dvignili na mehkem mahu in že so komaj slišno zasvirali. Predramil se je in se spomnil, da je trenutno zadremal. Spet je zamolil. In med molitvijo je zagledal prosojno božje obličje, mali Jezušček se je dvignil, ga pogledal s kristalnimi očmi, se zazrl trenutno v njegovo čisto dušo in se nasmehnil: sZdaj me vidiš! Pojdi, sirotek. truden si!« Mihec se je stresel in se spet predramil. Bil je tako zaspan, da se ni več mogel upirali skušnjavi. Še je pomolil k božjemu Otroku in k angelu varuhu, se sprostil po sedežu v klopi in takoj zaspal. Deček ni vedel, kako dolgo je počival, ko ga je vzbudil ropot. Še ves omamljen se je dvignil. Telo ga je boleio od trdega ležišča in zeblo ga je. Tiho se je zazrl preko klopi. Zaslala mu je sapa. Še so gorele oljenke pri jaselcah, večna luč je jasno plamenela, a pred glavnim oltarjem so se premikale tri sence. Zaspanost ga je hitro minila, začni je zalegle, čudne tuje glasove, ki se se mu zazdeli nekam znani. In že se je spomnil, da tako govore cigani, ki so -se tiste dni okoli božiča pritepli v okolico in šotorili za vasjo ter prosjačili po naselju. Tedaj je videl največjega, krepkega, poraščenega dedca, ki je dvignil ostro dleto in se sklonil nad tabernakelj. »Vlomili hoče,« je spreletelo dečka, da je kar vztrepetal Najmlajši cigan, ki je bil kakih dvajset lel star. vitek iti lepega, temnega obraza ter velikih oči, ki so inu v poltemi kar žarele, se je približal jaseleam in se režal ter kazal kakor repa bole zobe in nantigaval na jaselee tovarišu, ki je stal pred oltarjem z odpelo vrečo. Tudi jaselee nameravajo odnesti! se je spomnil Mihec in takoj ga je obšla misel,, da mora pobegniti in ciganom zabraniti rop. Tiho je zdrknil na tla in si seztil čevlje ter smuknil ob temnili klopeh proti izhodu. Vlomilci ga niso videli. Na srečo je ključ tičal z.iolraj v vratih, ki so jih vlomilci za seboj skrbno zaklenili. Počasi, počasi je obrnil ključ in pritisnil na kljuktfc Vrata se niso odprli«, trio enkrat je moral previdno obrniti kiju.'. Prav tedaj se je nečesa spomnil: Kaj, če bi jih zaprl v cerkev1< Zdaj so se vrata vdala. 'J iho je potegnil iz njih ključ. Roka se mu jc ;resla. ko ga je vtaknil v ključavnico na zunanji strani. Kakor senca je zginil ven. Zazeblo ga je. Oster piš mu je zavel v obraz, a v nogah je začutil pekoč bodež. Zdaj pač ni imel časa misliti na svoje bolečine Počasi je vrata zaprl in že je obrnil ključ ter ga nato še enkrat krepko zasukal. Prehiter je bil. zaškripalo jc in hkratu se je začul krik iz cerkve, a ni se brigal. Stekel je k župnišču s ključem v premrli roki in hlastno pozvonil. »Kdo straši v tej pozni uri? se je oglasil skozi okno gospod župnik sam »Jaz sem, Sitarjev Mihec. l!os sem pritekel iz cerkve, da me niso čuli cigani, ki hočejo oropati iabet nakelj in jaselce. Obrnil sem ključ in zdaj tiče v pasli. Takoj pridem, da ti odprem - se je odzval župnik, ki je skušal ostali miren. Ze so zacvilila vežna vrata iu kmalu je deček sedel v kuhinji, kjer je zevala zaspana kuharica iu hitela za premraženega dečka na samovarju kuhati čaj Ker ni bilo drugih manjših čevljev pri hiši, je dobil zaenkrat kar paslirjeve. Duhovni gospod je medlem že hitel k cerkveniku. poklical mimogrede ključarja in poiem vaškega stražnika Trpotca, ki je sedel v zakurjeni stražnici, pil žganje in prigri-zoval suho slanino s kruhom. .Skušali bodo priti skozi okno, j<> razlagal župnik in je takoj opozoril stražnika, naj mimogrede pokliče županove hlapce in še koga i>d sosedov. Stražnik, dolg in suh kakor žrd, s pove-šenimi črnimi brki iu v obraz koščen kakor sama smrt. je takoj odhitel. dočim so se oslali postavili okoli cerkve in čakali. Kmalu je prihitelo še pet pomagačev. Zdaj lahko odpremo vrata, a trije pazite zunaj je ukazal župnik. \ rjla so se odprla. Župnik je začudeno zmajal z glavo. Vsi trije vlomilci so klečali pri jaselcah in navidezno pobožno molili. >Mar se kesajo njih srca? je spreletelo duhovnika in kar hudo ga je obšlo. Vaščani so bili pripravljeni. Povezali so cigane in jih odvedli v občinsko ječo. Takoj je župnik ugotovil, da niso odnesli ničesar s seboj. i Zdaj vas bomo spravili v mesto in dobro boste spravljeni,«' jim je zapreti! zjutraj župan in jih vprašal, kako so dobili ključ. Kosmati doigin je povedal, da je vedno visel pri kuhinjskem oknu ter se je k cerkvencu prikradel že med polnočnieo nek ciganski deček, ki je potem ključ vzel in zlezel kar skozi okno in jim ga prinesel. Preden so odvedli cigane na kolodvor, so prispele tri ciganke. Vsaka je imela v naročju drobnega cigančka. Vse tri so se vrgle pred župnika in ihte prosile, naj jim ne pusti zapreti njihovih mož. Gospod Tomaž, ki je imel mehko srce kakor maslo, se jih je zaman otepal. Komaj se je premagal, da ni še sam zajokal, 01;, junak, ki je bil v mladosti vojak in na fronti. Toda otročiči so ga tako ganili. Kamor se je ozrl, so strmele vanj nedolžne črne oči. T Naposled jim je vse obljubil, samo če bi bil župan zadovoljen. Iu že so odhitele k županu ter ga oblegale kakor staro, nepremagljivo trdnjavo. Oče župan, ki je bil mož najlepših lel in mu je bila postava nad vse, sc je potrkal po svojih krepkih prsih, majhen 111 tršasl je na-sršil svoje goste rjave obrvi, dočim so se mu oči zabliskale, ko je •zakričal: >Poberite se, ciganke! Pri Bogu je milost, pri meni je ni!« Ciganke pa so oblezle vso vas. prosjačile pri občinskih možen, se valjale po tleli pred ženskami, jim stezale nasproti svoje kodro-laščke in tarnale bolj kot bedne jeruzalemske žene. Ženske so pritisnile na može. Mali županja, o kateri so skrivaj govorili da prav za prav sedi ona ua županskem stolčku, j" vsa mlada in jedrovita privihrala nad svojega moža: Naredi, kar hočeš, ampak lisle ušive dedce jim spusti, če hočeš, da bo ostal v hiši božični mir! Oče župan, ki mu je bila postava nad vse. a vendar ne nad ženico, ki ga je znala vedno prikleniti nase iu i/.vojcvuti zmago, saj je bila res dobra žena in mati, se je popraskal za ušesom, se namrgnil in zamrmral: »Na, zdaj pa imam!« Poveznil je klobuk in odkorakal k gospodu župniku, a še prej je ukazal biriču, «aj cigani začasno kar ostanejo v ječi in jih ni treba odpeljati, ne pošiljali ovadbe na orožnike v sosednje selo. In tako sta imela župnik m župan tajno sejo, ki se je nihče drugi ni smel udeležiti, saj sta razpravljala, kako napraviti dobro delo in cigankam ugoditi. Duhovni gospod je bil dokaj vznemirjen: Kaj naj vendar ukreneva? Take zločince je težko izpustiti. Ce bi že nameravali vlomiti v cerkveno puščico, bi že človek lažje prezrl, saj imam nekaj beličcv svojega premoženja, pa bi ga dal cerkvi, ker bo enkrat itak vse njeno, a to je rop, božji rop! •Vse babe v srenji imajo le tri ciganke na svoji strani/ je odjeknilo iz župana. Nekaj časa sla molčala in globoko premišljevala. . Kaj pa, če bi jim kako dali priliko da bi se sami odmaknili roki pravice, saj jih bn itak dosegla, če se ne poboljšajo? je prizanesljivo vprašal duhovnik. ■•Naj bo. Pustil jim bom ječo odklcnfiMto. 1/. nje se prid': v mojo občinsko pisarno. Tam bodo lahko odprli okno in pobegnili,, je od. vrnil župan. »Bog nam odpusti naše grehe i II IU1ŠII prizanesljivo*!, saj je tudi On vse delal iu odpuščal iz ljubezni! Ampak tistih otrofičev res kar nisem mogel pogledali, tako so sc mi smilili,c je dejal duhovnik. Zupan je odšel Popoldne so videli vaščani vse tri H-ganke s svojimi otroki pred jaselcanii. Črni obrazki so sc svetili, velike, temne oči so jim sijale, ko ho stegovali ročice proti lučk;>ni. Ponoči pa se je nekdo vtihotapil \ občinsko pisarno Bil je oče župan sam Ivo je odprl vrata ječe. ni bilo ciganov /.• nikjer saj jc že popoldne njegov hlapec popival i. hiričem in ga napojil, a pijačo je dal župan. če-, dn se morala poveseliti za praznike In biiise ga je preveč iiacukal iu zdaj ležal doimi. župan je odprl predal, v/.el i/, njega spis o vlomilcih ter ga vrgel v pečico iu ga zažgal Nato je ječo skrbno zaklenil, ključ spravil, se oddahnil in počasi odšel domov Drugi dan pa jc župnik ua piiižmri pri digal ter omenil tudi tiste tri nesrečne rigam- III njih žene. ki -u prosile /a svoje grešne dedce. Možakarji so jo sicei popihali iz občinske ječe morda se res kesajo. zalo naj jim bo odpuščeno, če p;i ne. in hodu osluli še nadalje tatn»i jn vlomilci, jih bo /,- do segla roka pravice Ljudje so bili zadovoljni. Vse ženske so se oddahnile, zlasti še mati županja. I,i je pri ko.silu pomežitiiila svojemu možu in -e mu porodno nasmehnila, saj je dobro vedela, da je največ zavoljo ni • pogledal i-i»anii,;i -i.uzi vseli desel prslov Mihec se je ua sveti veeoi bos v snegu pošteno prehladi!. Obležal je knt \ farovž.u. Ker je bil siiolej brez očeta ili je imel revno mater, se je zdaj začel zanimali zanj en-pod župnik Tomaž. Ko je deček ležal bolan, ga je starček kar vzljubil videč njegovo potrpežljivost in vdanost Ko je okreval, mu je duhovnik pomagal, da je pričel hodili v šolo in uu potem podpiral tudi v gimnaziji. Zdaj je pri Sv. Andreju zu župnika gospod Miha. nekdanji mali Mihec. Vsako leto na sveti večer pn preeuje pri jaselcah v .-o noč in moli za svoje starše, za svojega dobrotnika gospoda lomaža, za vso faro in tudi ličili ciganov ne pozabi, saj je bila prav lista božična noč zanj usodna ker si jc šele potem začel zanj zanimati duhovnik gospod Tomaž. Zato je gospod Miha Bogu hvaležen in vsako sveto noč preeuje do jutra v pobožnem l,r('" mišljevanjii in molitvi. En glažek aV pa dva Ali je sploh pri nas še vredno pisali ali govoriti o pijači, o pivskih razvadah in o vsem, kur je s tem v zvezi, oziroma o nezmernem in lahkomiselnem uživanju alkohola? Ali zaleže sploh kaka beseda, lako sem razmišljal že večkrat, ko sem bral različne ruzprave o alkoholu pri nas in drugod. Slednjič som prišel do prepričanja, da je treba govoriti in pisati, ker pameten in pogumen mož ne vrže puške v koruzo in ne čaka, češ, nuj se zgodi, kur hoče, kaj me navsezadnje vse skupaj briga Neki moj prijatelj je bil v svoji mladosti veseljak, šaljivec in velik krokar, lahko tudi rečem, pijanec. Njegova dobra usoda pa je bolela. du si je zlomil roko. Zdravnik, ki je hodil vsnk dan k njemu in mu uravnaval roko, je bil abstinent« Pri vsaki priložnosti mu je govoril, kako nezmerno je uživanje alkohola. Zatrjeval ni'u je celo, da je vsaka kapljica alkohola strup. Kolnik se mu je i/jiočetka smejal. Ko je pa zdravnik / neusmiljeno resnostjo govoril dan za dnem in svoje trdilve dokazoval, je začel prijatelj globlje razmišljati. P-, več tedenskem zdravljenju ni postni sicer abstinent vendar pa je odslej tako tnalo oil, da se ni vet upljunil. Ce je bil v družbi, je sani začel ponav ljat' zdravnikove besede. Njegovi tovariši in prijatelji so se uiti rogali. češ, kdo naj pu tebi verjame, ku si bil popolnoma drugačen in koga bo- Ii pridobil /a zmernost Ali ozdravljeni bolnik in nekdanji pijanec je odgovoril: tndi sveti Pavel je bil nekdaj Savel. I udi on je vedel, da bo naletel pri svojem ljudstvu 118 hud odpot. če bo oznanjeval resnico .Ni si domišlja! da bo pridobil /n Križanega kar cele mase ljudstva. Govoril je pu vendar in dokazoval lo k o r mu je bilo pred čudežem neumnost Tudi mi moramo biti taki izpreobrnjenei in ne smemo umivali. če vidimo pri svojem ljudstvu vse polno razvad, ki mi mu v nesrečo in pogubo. Govoriti hočem o nekaterih ni/.vaitah. ki vet' ali manj škodljivo vplivajo. Pojdi pit! Pri nas je takole. Prideš v gostilno, kjer si /nau in kjer sedi okoli mize dmžbu znancev in prijateljev. Komaj si slopil v sobo. že ti doni nasproti od vseli strani: Pojdi pit! Vsak, kdor te količkaj poznu, ti ponuja polno čašo vinu. I i pn, če hočeš piti, reci krčtnarju: prosim, dajte mi čist kozarec! To čašo postavi na mizo in tvoji znunci naj ti natočijo. če so lako radodarni Kajne, bojiš se zamere, češ. kaj poreko moji prijatelji. »Ali smo garjevi ah okuženi, da ne muraš piti iz naših kozarcev?« Ti pa mirno odgovori: »Vi imate vsak svuj kozarec, nuj imam tudi ja/. svojega, drugače še trčiti iie moremo.< Prvič in drugič ho morda res mulo zamere, tretjič pn bodo tvoji znanci že vedeli, kaj želiš in bodo sumi gostilničarju rekli: daj mu prazen in čist kozarec! Z.akuj to? Piti iz kozarcev, iz katerih drugi pijejo jc neokusno in lahko škodljivo. Recimo, da ti ne kadiš Kako moreš piti /. okusom, če je pil iz lega kozarca človek, ki ima ob enem v ustih cigaro ali cigareto »Ii pa mordu celo tik tobaka? Kako moreš piti brez strahu iz drugega kozarcu posebno danes, ko veš, da je lahko kdo bolan na ustnicah ali na jeziku? Kako ti more dišati pijača, če tvojemu znancu prihaja iz ust kakršenkoli neprijeten duh? Vsemu temu se lahko izogneš, če zahtevaš svoj kozarec. Pametni ljudje bodo željo upoštevali, če sc pa norcem zameriš pu menda ni huda škoda, torej ne pij nikoli i/ tujega kozarca! „Le ven ga izpH f" Ne i/ni j tudi nobenega kozarcu na dušek! c e boš si.mo pokušal ali nekoliko odpil. te bodo seveda znunci pripenjali / besedo: Le ven. le ven' Mi misliš, da bomo pili tvoje ostanke., še grdo vreme nam napraviš, če ne i/ptjes (to dna? Ali naj ti ga vlijemo v grlo? Morda se celo kdo priduši ali vsaj pokliče budna. It pa osumi miren in če bi že pil iz tujega_ kozarca, gu postavi nu mizo in dotoči, da bo imel pn-jalelj zopet poln kozarec. Sicer pa zahtevaj svoj kozurec. Marsikdo je že prišel trezen v gosti no, na se je zoper svojo voljo in zoper svoje boljše prepriča,nje naglo npijanil. ker se jc dal zapeljati in'jo izpil več kozarcev nu misen. Dobra mera Grda razvada je tudi, da točijo v kozarce preveč, polivajo po mizi in po itoieh in kur je še bolj nespametno, po obleki. Strašno neumna navada je, nutočiti vse kozarce prav do vrha, tako da sc pijača mora politi. Kdor vzame kozarec v rok J ali še bolj gotovo, kdor trči, polije del pijače, ker so kozarci prenapolnjeni. In kjer je treba neumno hitro piti in kolikor mogoče veliko zapraviti, zato se mora liter kolikor mogoče hitro izprazniti, pijača mora iz litra ali i/. Štefanu, pa jo izlij, kamor hočeš, ali v kozarce, ki so na mizi ali na mizo samo, ali na obleko ali nu tla uli za vrat, samo: »liter mora biti prazen, ker ne gremo še narazen, in če miza vina ne pije, naj se pu z njim umije in krčmnr naj liter ziba. jutri pa tla rioriba, saj za dobro pijačo dobi trdo krtačo, ko prazen stal bo sod, pa čisto bo povsod « Tako in enako se poje in razliva. Da imajo pivci samo škodo, je jasno. Pa, ko bi imel vsaj krčmur kako korist! A on ima «unn> polite mize in namočena tla. če je pa pogrnil kake prte, i m« pa še madeže v n jih, če ni pi jača sama voda. Tako škoda na vseli koncih in krajih. Kupčija in lihof Smešno je gledati prodajalce in kupce in mešetarje. kadar glibujo«, to se pravi kadar se pogn.ju.jo za ceno kake stvari. Prodajalca posilile za mizo, listi pa, ki hočejo izsiliti iz njega, da produ recimo par volov, se zgrnejo okoli njega K rčmur prinese nu mizo Štefan in sedaj se uutaka in naiaka in sili in sili s pijačo, tako da se je prodajalec ne moro ubranili. Ko je že onioten, mil mešetar položi -roko okoli vratu in mu šepetu ua uho. kdo drupi pride od druge struni in gu nagovarja in sili, sedaj ga zopet kdo zgrabi /.u desnico in tolče ob dlan, da poka kakor ob ofenzivi Lahov na Abesinee. Pri tem ubogo žrtev še sujejo v hrbet in od strani in jo celo lepo. če vstane in hoče pobegniti, ga vlečejo scinintja. doklet gu ne posade nazaj za mizo. Prodajalec je nazadnje vinjen, jezen in sit nagovarjanju in silienja, ušesa ga bole od sumegu vpit ja, pieneuinno mu je že, da bi me-šetar vedno razbijal po njegovi dlani. Končno se vda. udari roko v roko in kupčiiu je sklenjena. Neredko kdaj se kesa še :sti dan, ko pride izmučen domov, še večkrat pa drugo jutro. ko se prespi. Če vidi. da je 'vrevaran i" goljufali, hiti nad kupca ali mešetarja, ki pa seveda nočeta ničesar vedeti o tem da bi sc kupčija razdrla. Če se ne iiogode. oziroma, če prodajalec ne odneha, se začne tožba in pravda. Nastopijo priče, ki i/povedo, da prodajalec ni bil pijan, do jc pametno in razločno govoril, da se ni majal, ko je stal ali hodil, da se ni opotekal. da so ga pač nagovarjali ali siiil ga ni liiliče in privolil je v prodajo popolnoma prostovoljno. Meredkokda j dobe vso stvar v roke odvetniki in začne se dolga n ni vda. ki požre ogromne vsote, če se prodajalci- izgovarja, du se ničesar ne spomni, ker gu je zaradi preobilo zuvžite pijače zapustil spomin, mu tega itiliče ne verjame, posebno, če je pogodbo potrdi! tudi s svojim podpisom. Saj so priče potrdile, da ni bil pijan Tn vendar, koliko je ljudi, ki jih pi-juču tako omami, da jih zupusti spomin, dnsi na vide/, niso pijani. Med svetovno vojsko sije zbrala družba sumili dobrih prijateljev Ali. ker so mnogo pili. so postali rnzbu-iciii. se začeli kregati in eden izmed njih je celo potegnil revolver in nameril pitoti svojemu nujilMiljšenui prijatelju. Drugi so se zgro/ili in se hipoma zavedli, ko so videli strašno nevarnost. Zgrabili so tovarišu za roke in ga odvedli iz družbe. Drugo jutro so prišli v njegovo sobo m nuj očitali, češ. kakšen zločin ie nameraval storiti. Tn pn jili je debelo gledal in ko so le še ponavljali svojo trditev, iib je pod častno besedo zagotovil, da sc prav nieesui ne spomin in. Ko so tndi tovariši pod častno besedo izjavili, da jc žnlihoi;. vse resnica, tedaj jo i>ro,i! prijatelpi odpuščen ja in prisegel, da ne okusi nobene pi: jače več. Pozneje so še večkrat sedeli skupaj in ga nagovarjali, naj izpife vsaj čašo z njimi, češ, malenkost mu ne bo škodila. A on je ostal trden in zvest svoji obljubi, rekoč- Kaj vem. pri kateri ča.ši me zapusti spomin. Brezvestnost 1i„ le neredkokrut brc/vestni je deklo k, mu jc kuhala in stregla. Doklej m^,bJ" a so ga začeli vabiti v gostilno, češkajboš tlT,,nedl''°,mcdpJ klobase in vwi ■"'sko .kaP,'Jico' Kaj boš hranil in vat cevni, saj nimus nikogar: Res se je dal sem- zd«i npl™M0t,tV° 1'i pijači ie pr0cial zdaJ tO, /. daj ono. Na stara leta je sicer še ostal „a svo- jem posestvu, u živel ,e precej trdo in prijateljev m bilo več blizu. Bodi previden! Ne pij ne pred in ne med kupčijo, če si napravil res dobro kupčijo, jo lahko potem, ko je sklenjena m potrjena, zali ješ s čašo dobrega vina. iN ase ljudstvo trpi zaradi kupčij, ki se sklepajo pri pijači toliko, da bi bil naravnost potreben zakon, ki bi veleval: Nobena kupčija, sklenjena pri pijači in med pitjem, ni veljavna! roznal sem ženo, ki so jo brezvestneži pripravili ob posestvo. Pogajali so se z njo pri pijači ui ga je dobila v glavo, da ni vedela, kaj dela. Ko so šli posestvo prepisat, se je nekaj časa liram Iu. Nazadnje je privolila in sicer zato, ker se je sramovala pred sodnikom priznati, da ie bila jiijana. Ne bahaj se! Ne hvali in ne ponašaj se s tem, koliko ga spiješ in koliko ga nese«. Prijatelja sia po več letih prišla zopet vkup, seveda v gostilni. Eden, ki je bil precej vinjen, reče svojemu tovarišu: -Sedaj ga bomo en liter na veselo svidenje.« Drugi, ki je bil popolnoma trezen, ie sicer nerad, vendar molče privolil Pogovarjala sta se in izpraznila liter. Potem pa reče vinjeni tovariš zopet: »Še en liter ga bova!« A prijatelj mu odgovori: Nikar, ga bova drugič, danes ga je itak že preveč.« — »K, kaj boš pridigal,« ugovarja zopet prvi. »saj si bil tudi ti že večkrat pijan. Jaz pa ga luhko neseni pet litrov na dan.« Tovariš odgovori: »Seveda sem bil tudi jaz že včasih pijan.« »No, potem sva si pa enakii,« povzame zopet prvi. >ln vendar je med nama razloček,« odgovori driigi. »Kakšen pa?c vpraša prvi. Ta mu odgovori: »Takšen, da se jaz svoje pijanosti sramujem, ti se pa baliaš z njo.« Ne na tešče! Ne pij nikoli nu tešče, ne du bi preje kaj jedel. Če piješ nu prazen želodce, zlasti zjutraj, le alkohol tako omami, da postaneš zuspan in nisi ves dun za nobeno delo. Strašno žalostno se sliši, da je Slovenija tako siromašna, da jio nekod nimajo starši toliko, da bi imeli svojo kravo in dajali otrokom mleka za zajutrek. Otroci popijejo namesto mleka čaše ali več vinu. da so za učenje in za vse drugo popolnoma nesposobni. Je jasno: če vpliva utkoliof na odrasle. kako ne bi na mladino. Kdor ljubi svoj narod, mu želi dobro in privoši vsakemu čašo dobrega pristnega vino, ki telo krepi in srce razveseli. A vsak rodoljub mora opominjati iu svarili pred razvadami, ki narod dušno iii telesno uničujejo in gu večkrat preženejo / njegove domače grude. Denar izpad hozmrca „8COpmti" Na mizo, ki je t prtom pogrnjena, po. loži tri kovance (pare, dinarji... vse eno.) Cez pa povezni kozarec, kot kaže slika, tako, da bo kozarec ležal na dveh kovancih, eden, srednji, bo pa prosi pod kozarcem. Lepo ga vabi s prstom, kot na sliki, in videl boš, da te bo ubogal »n kmalu sam prilezel proti prstu in izpod kozarca Kako S Uem, da z nohtom nalahno drgneš po prtu, si čarovnijo že opravil, kajti denar se bo z gibanjem niti prta sam potiskal naprej proti tvojemu nohtu Kadar boš »čara!«, lepo »premija] to igro s pravimi besedami in s tajinstvenimi kretnjami, da bodo lahkoverni ljudje še rajše verjeh, da zares »copraš« in da se ne poslužuješ navadnega zakona narave. PISANO POLJE Za zimske večere Napoleon Marija I. Terezija 1804 1740 1769 1717 46 63 11 40 3630 3560 3630 deljeno z 2 = 1815, 3560 deljeno z 2 = 11780. Torej je padec Napoleona leto 1815, a smrt Marije Terezije leto 1780. Poizkusi še ti! Jajce v steklenici. Vzemi surovo kokošje jajce in ga daj v vinski jesih za 24 ur. Vinski jesih nato previdno izlij iz steklenice in jo zopet napolni z novim kisom. To ponavljaj 3 do 5 dni, dokler ni jajčkov a lupina tako mehka, da jo lahko stisneš v poljubno obliko. Nato napolni steklenico do pokv vice s hladno vodo in potisni jajce previdno skozi steklemčin vrat v steklenico. Vodo večkrat zamenjaj s hladno in jajce bo dobilo polagoma svojo prejšnjo trdo obliko Ce bi kdo od gledalcev ne verjel, da je v steklenici pravo jajce, naj žrtvuje denar za steklenico. Iz razbite steklenice potegneš celo jajce in vsi se bodo lahko prepričali, da tvoja umetnost ni prevara. Kako lahko pogodiš rojstni dan in starost poljubne osebe. Pomnoži mesec, v katerem si rojen, S 100; nato prištej rojstni dan v doličnem mesecu; to vsoto pomnoži z 2 a prištej 5; dobljeno vsoto pomnoži z 10 in dodaj 23; nazadnje pomnoži s 5 ra prištej lela življenja Neopaženo odštej od izrečene vsote 365 in že imaš vse kar si iskal. Razdeli namreč to število z desne proti levi v oddelke po 2 številki in glej: v prvem oddelku z desne na levo imaš leta življenja, v drugem oddelku rojstni dan, v tretjem pa mesec rojstva. — L primer: Nekdo leli, da uganeš: 11. IX. 15. leto življenja. 9 X 100 *= 000 + 11 -- 911 X 2 = 1822 + 5 - 1827 X 10 - 18.270 + 23 = 18.293 X 5 = 91.465 + 15 — 91.480; odbivši 365 ostaja 9111115. Torej čitaj »predaj: 9. mesec, 11. dan, 15. leto življenja. 2. primer. Nekdo želi, da uganeš 7. VIII. 9. leto življenja. — Na isti način kot v L primeru dobiš: 8107109 ln z besedami? Za male maturante. V nekem mestu je imel lastnik lepe hiše veliko pritlično dvorano. Naenkrat zabrni telefon: »Halo! Naše gasilsko društvo slavi jubilej in potrebuje za dva večera tvojo dvorano. Ali jo lahko odstopiš?« — »Lahko.« — »Prosim te, povf j mi dolžino, višino in širino dvorane, ker jo nočemo ozaljšati z zelenjem.« — »Čakaj, v tej knjižici je napisano, da ima pod dvorane 336 m*, daljša stena meri 189, krajša pi 144 m* Moj sin Janez je dober računar, ravnokar se pripravlja na maturo. On bo na temelju mojih podatkov izračunal, kar želiš, V četrt ure ti bom že javil številke.« — Kako je Janez to izračunal? Kaj je oče javil prijatelju? Za roke Čudna matematike. Poišči v svetovni ze vini državne poglavarje in izberi iz njih življenja Štiri najvažnejše datume, seštej jih in nato razdeli z 2. Tako dobiš leto njihove smrti ali odpovedi od oblasti. N. pr.: prevzel vlado leta rodil se leta etraostno leto pri prenehanju vladanja trta urne Z različnimi kretnjami dlani In prstov lahko senca vaše roke napravi najbolj čudne podobe. Na priloženih vzorcih se lahko v dolgih zimskih večerih vadite v oblikovanju takih senčnih slik. Z eno črto iabko narišete tega-Ie moža, ki si v ogledalu ogleduje svoj jezik Črto je treba tako vleči, da nikdar ne vlečete dvakrat po enem mestu in da nikdar črte no prekinete. Poskusite! Polofnicc prilagamo danes za vse poštne naročnike, ki dobivajo Domoljuba naravnost na svoj naslov. Naročnina Din $8"— za vse leto ali Din 19-— za pol leta naj odpošlje vsak posameznik čimpreje mogoče. Za inozemstvo velja Domoljub kot doslej Din 60-— za vse leto ali enako trredno v tuji veljavi. Skupni naročniki plačajo Domoljuba (po Din 36-—) pri svojem poverjeniku. Denar izgine iz robca Razgrnite robček na mizo. Prosile koga, da položi dinar v sredo. Vi denar poknjete s konci robčka, kol kaže slik> Potem vse rvijete v klobčič. Ko robček zopet razgrnete, densrjp m tn ga gresta poiAai v žep kakšnega gledalca, odkoder ga prinesete ter ga s poklonom vrnete Ijubezttjivetnu lastniku. Nekaj važnejših otokov (površina jc naznačetta v kvadratnih kilometrih) Gronland 2,174.700, Nova Gvineja 771,900, Borneo 745.950, Madagaskar 591 tisoč 560, Sumatra 433.800, Vel. Britanija 217.720, Celebes 179.400, Nova Zelandija 149.9C0. Java 126 tisoč 100, Kuba 118.830, Islami 104.730, Irska 83.750, Haiti 77.250, Sahalin 75.360, Cevlon 65 000, Formo-za 34.750, Sicilija 25.740, Sardinija 24.075, Ciper 9280, Korzika 8800, Kreta 8590, Krf 720, Krt 407.9, Brač 395.9, Pag 2S7, Korčula 272.6, Dugi 117.2, Mijet 97.9, Rab 86.1, Vis 85.8 in slavni Hvar 239 kvadratnih kilometrov. Kako? Malo voska ali smole na konec kazaka. Ko položite denar na sredo robčka, nevidno po-mažete vosek ali smolo po denarju. Ko zavijete denar, pritisnite prvi konec robca močneje na denar, da se bo robca prijel. Druge konce nalagate na-lahko. Ko robček stresetc, za listi konec, kjer je denar pritisnjeu in ga hitro spravite v dlan, ali n rokav. Denar lahko po išče i e pri kakem jjlcdalcu na isti način, kot zgoraj, ali pa robček, ki je bil prazess, zopet zavijete, spusiite vanj neopaženo tisti denar, robček razgrnete po mizi in se bo denar zopet pokazal... N® mwem mzbiii škašlje Postavi škatljico za žigice, kot kaže slika: «*č£SSš> prazno škatijieo na po ffffŽBa dolgem položen prazen 'Ii iMm obod. Potem udari ka- I w£J kor močno hočeš s pe- ^^ŠH'1'flSL sljo po vrhu1 škatljici, SSffsiilmijSil tanI' kier i* *a<"' ^nF^^gnMlSsHt-- Pa ^ vkls:!, da je ne o®5 zdrobil, marveč 'ISS&s^/iJIjpP* bosta obe škatljici da-leč odleteli. Samo pazi, da ne udrihneš s pestjo tako kot bi udriha! po mizi, ker bi potem vse zmečkal. Udari močno, toda naj udarec velja res samo škatljici in naj tudi pest hitro odleti nazaj. I o jc vsa »čarovnija«. TINE V napačnem vlaku Kadarkoli se vrši kje kaka večja prireditev, alavnost, tekma ali kaj siičnega, tedaj železničar nima nobenega oddiha, po 24, da tudi več ur mora biti neprestano v zelo naporni sllužbi, saj je tisoče človeških življenj odvisnih od vestnosti železniškega uslužbenca. Naravnost čudeži se gode ob takih prilikah ua kolodvorih, zlasti pri povrat-ku, kar smo imeli tudi priliko doživeti ob zaključku evharističnega kongresa v Ljubljani. Tisoče in tisoče potnikov je treba spraviti v one, razmeroma majhne kajbiee, ki jim pravimo vagoni. * Nič čudnega, če se ob navalu marsikateri potnik vsede v napačen vlak, saj se kaj takega pripeti tudi v normalnih razmerah, celo tam, kjer bi človek kaj takega ne pričakoval. Prav pred kratkim sta dva patnika z zasilno zavoro ustavila vlak, ki je vozil iz Londona v Manchester ko sta opazila, da sedita v napačnem vlaku. Ta vlak vozi sicer brez vsakega ustavljanja celih šest ur in se na-zivlje non-stop-train. Na Češkoslovaškem pa sc je pred kratkim pripetil slučaj, kakršnega zgodovina železnic najbrž še ne pozna. Sprevodnik je vstopil ter pričel s pregledovanjem voznih listkov, kot običajno. Zelo pa se je razburjal, ker niti eden potnikov ni imel svoje vozovnice v redu. Vsi potniki so napravili dolge obraze videč, da vsi sedijo v napačnem vlaku. Precej časa je poteklo preden se je železniškemu organu posvetilo, da gre to vendar nekoliko predaleč, da bi se vsi potniki zmotili. Končno je bilo ugotovljeno, da je -prevodnik tisti, ki se vozi v napačnem vlaku. ''a nikar ne pripovedujte tega dogodka v vlaku dokler niste impolnoma rven-ičnni. da sodit« v pravem vlaku. ASrišfei pritlikavci Da žive v notranjosti Afrike pritlikavci, so vedeli že v starem veku. Pozneje pa so razna raziskavanja mnogokaj pripovedovala o njihovem življenju v pragozdovih. Todn ti malčki so izredno plašni, ludi pred sosednjimi, višjimi črnci. Zato se je šele v novejših časih posrečilo posameznim raziskovalcem stopiti med nje. presedati njihovo zunanjost in način življenja. Pritlikavci v Belgijskem Kongu niso večji ko otroci desetih do dvanajstih let. Imajo globoko potisnjeno čelo, štr.eče lične kosti in globoke pod-očne jame: nos imajo sploščen, s širokimi nosnicami, Niso povsem črni; ker živijo stalno v gozdovih, ima njihova koža bolj olivno barvo Ztve v skupinah in se selijo iz kraja v kraj: hišice iz vej pa si grade le ponoči. Možje so na lovu zelo spretni in se lotijo celo velikih zverin, čeprav uporabljajo le sulico in lok. Urni so celo v gostih pragozdovih; po drevesih plezajo in se previjajo kot opice. Hranijo se z mesom, kupijo pa si od sosednjih plemen tudi sadje in zelenjavo. Zanimiva je njihova trgovina. Ker se boje priti v stik z močnejšimi sosddi, imajo v rabi tako zvano nemo tr govino. To se pravi: žene črncev prineso ra določeno mesto sulic, lokov, sadja, sočivja in gredo. Pod večer dospo na isto mesto žene pritlikavcev, nastavijo strupov in divjačine, vzamejo nastavljene stvari in se vrnejo. Tako si kupujejo m prodajajo ti ljudje, ne da bi se med seboj poznali. Ta običaj velja posebej med plemeni, ki so v bolnem stanju. Zone njihove so namreč izvzete od medsebojnega sovraštva pa med seboj na določenem ozemlju trgujejo. Sicer niso pritlikavci ljudožrei kakor njihovi sosedje Azandi, vendar so precej hudobni Maščujejo se nad sovražnikom jako zvito in neusmiljeno. Razumljivo je to, ker se ne morejo braniti proti močnejšim sosedom. Dasiravno jih je na tisoče v gozdovih Belgijskega Konga, niso do danes Belgijci prejeli niti pare davka. Belgijski raziskovalci, ki so prepotovali severovzhodni del države Kongo, so opazovali Pif{-mejce, ki pa so bili precej drugačni kot v drugih pragozdovih. Možje so prav čedni. Glavo jim pokriva kapa iz leopardove kože, ki je okrašena z merjaščevimi čekaU, repi različnih ptic in perjem papig. Okrog bokov imajo privezano usnjeno "vrvico, na katero so obešeni široki listi. Preko trebuha in obraza imajo črna znamenja. Telesnega okrasja ne poznajo. Tudi v južnem Kamerumu živi pritlikavi rod, Bekveli. Tu so možje samo lovci, ki vzdržujejo dve do tri družine v vsakem okraju. Ko zmanjka divjačine, gredo naprej. Žene pa skrbe doma za otroke, nabirajo jagode po gozdovih in iščejo sadja. ' To so seveda ljudje iz najstarejše dobe izobrazbe. Imajo pa vero v eno božanstvo, poznajo zakon enega moža in ene žene in so potemtakem zelo blizu prvotni, prirodni uredbi družine in vere. RAZNO Brez strebe iu prenočišča na dežju in snegu. Pomagajmo sirotam v teh mesecih ko pritiska zima in mraz Koliko je premožnih ljudi, ki prirejajo zbirke za obrambo živali, a za nage in bose ljudi nimajo srca V Parizu imajo razkošno urejeno pokopališče za poginule pse. Bolnišnice za pasji naraščaj najdeš v raznih krajih kulturnega sveta. V 31. nadstropju nekega niujorškega nebotičnika najdeš hotel za pse na čelu z zdravnikom in bolničarkami, dve pasji kuhinji, kuij>ainico itd. — V juniju 1035 so v Budimpešti slovesno odkrili spomenik padlim konjem v svelovni vojni Pred tem spomenikom so korakale čele kakor ob vojaških paradah. Kadar ljudje izgube pogled v višave - — tedaj pride na dnevni red živalsko carstvo.. . Razne zanimivosti. Na Kitajskem je 59 vseučilišč. Od teh so tri univerze v rokah katoliških misijonarjev in so zelo na dobrem glasu. V srednjeameriški državi Panami so učenjaki našteli 400 vrst strupenih in 700 vrst nestrupenih kač. — Dolžina aulomobilskih cest v Nemčiji je že pred poldrugim letom znašala nad 7 ekvatorskih daljav. - Najbolj globoka reka na svetu je Iravadi. ki sega 400 m v globino. Iravadi je v Burim in se izliva v Bengalski zaliv. - 35.000 jezer ima Finska, ki ima zato tudi ime »zemlja tisočerih jezer«. Preteklo lesto je umrl v Salisbury Anglež Sir Edaardo Manoille, ki je bil strogi nekadilec, a je zapusti! zbirko 72 vrst raznih cigar iz celega sveta. — Časopis »Južuo-Afriška Unija« izhaja v Johannesburgii in Trans-walu v južni Afriki v 6 jezikih (barski, zuhi, se-šuan, sesuto, xosa in angleški). — — Iz 16.000 delov sestoji lep moderni auto — Lupina jabolka ima šestkrat toliko vitaminov, kakor ostali de! jabolka. — V vasi Taganan v nizozemski vzhodni Indiji, ne smejo možje delati, ker so sicer od žen kaznovani z batinami. Ena sviloprejka izprede v eni uri pol metra dolgo nit, dočiin nam daje stroj v eni minili i 40 m dolgo nit umetne svile. Uro je iznašel pisec cerkvene zgodovine Oissiodorus (f 505) a izpopolnil jc uro in uvedel praktične arabske številke Oebert, ki je .»sta! pozneje papež pod imenom Silvester II. (t 1003). - Očala je izumi! v 13 stoletju redovnik- - donnmkanec Aleksander de Spina. — Največja slika na svetu je ona iz upognjenega lesa združujejo največjo eleganco z izredno odpornostjo in trpeinostjo. REMEC-Co. KAMNIK Zahtevajte v .-,vh :-!.!.-.In itlh trnovi/tub te bUga od slikarja Tintoretta; predstavlja raj in se nahaja v doževi palači v italijanskih Benetkah. Je 27 m široka in 11 m visoka. Abcsinija ali kakor jo imenujejo domačini Ethiopija, se v glavnem preživlja s poljedestvom; izvaža v inozemstvo: surove kože, kavo, vosek, cerealije, bombaž, sladkorni trs. kastorjev fižol, živino, zlato in platino. V Ethiopiji ima vsako mesto ime kakega drevesa ali rože; lokomotiv za železnice je ondi 42; iste pa nimajo številk kakor pri nas, ainjiak imena živali, n. pr. lev, slon, tiger itd. Csl. trgovinski minister Kajmaa je ua zborovanju obrtne stranke svaril preti uvedbo 40-urne-ga tednika, kajti zmotno je mnenje, da bo potem število brezposelnih padlo. V Združenih državah Sev. Amerike je tudi po uvedbi 3(1 urnika še vedno 11 milijonov brezposelnih. Nekaj o abesinskem negušu. O abesinakem cesarju jiišejo. da je sila razumen in prebrisan mož. Svoje rojake nadkriljuje visoko in zato_ ga obdajajo s posebnim spoštovanjem. Sam odločuje v vseh večjih in važnejših zadevah. Na njegov ukaz se umikajo Abesinci vendno bolj, v notranjost dežele. Cesar ni samo vladar, marveč je tudi glavni urednik edinega abesinškega lista, ki izhaja parkrat na mesec. Star je lieguš komaj 39 let, četudi nosi častitljivo brado. Navdušen športnik je, ob vsem tein pa dober oče svoji družini. Mnogo lepega ve o njeni povedati njegov nekdanji osebni lirijač Grk Papandrofiulos, ki se danes baje ne more otresti sitnih časnikarjev, ki bi radi še kai. več zvedeli o poglavarju abesinske države. Obžaluje samo, da se svete neguševe glave ne sme dotakniti nikdo od marljivih in da je on prišel ob svojo najboljšo stranko. čudne inaiiiro v inehikanski poslaaski lebor-nici. Na vratih, mehikanskega parlamenta blešči napis- Poslanci so naprošeni, da ob vstopu ne nosijo seboj orožja! - Poziv je razumljiv, če vemo, da so posvetovanja poslancev kaj burna in divja. Doslej so veljali za ugledne le oni poslanci, ki so prišli na razprave do zob oboroženi. V tek« let S!r.:n «>8 DOMO! K) v zbornici it- ul.ili! dva |xislanca, - zaprli t it 17 pa i/kijmiii. Celo spomenik pred parlamentom so morali zavarovali, ker so ga ročni bralci |>r.-. radi rabili za .-\ujo larčo. Avtomobili lire/ koles. Nemški inžcrjorji d ■ lajo na avlo.iiobosKoin modelu, Ki zna izrinili v danje vozov X,.-iS»va posebnost jc. da teče p« kroglah. V dveh." morda že v enem letu bomo m deli" avtomobile ua dv.-li krogljnh, ena spredaj, druga zadaj. Krogle bodo iz kavčuka in ne bodo mogle počiii. Avtomobili h-slo vozili varnejši- 01 udobnejše, nesreč skoraj ne bo več. Pri hercegovskem Kncip|in. Župnika hneippa menda pozna že vsak otrok, tudi njegova metoda zdravljenja z. vodo in zrakom je povsod znana. Župnik Kneipp ima polno učencev vsepovsod, ki verno sledijo njeguviui navodilom in Jih 1 pridno širijo. Prof.' Dolence pa piše v Slovencu zanimive vrstice o hercegovskem Kneippu. V-a Hercegovina ga pozna in če prideš v Mosta', ti pravijo: Če prideš k nam in ne obiščeš našega Sadikoviča, jc. kol Iii bil v lliinu in ne videl papeža. Sadikovič, hercegovski Kneipp, je star ti-> let in je muslimanske vere. ?.e oil nekdaj se njegova liružinii I iu v i z. zdravniško vedo. mož po-e (tuje obilico turških in arabskih zdravniških knjig. Iv njemu zahajajo po nasvele stari in mladi, visoki in nizki. Med njegovimi obiskovalci so celo ministri, ludi z rajnim državnikom 1'ašičem je lul \ zvezi. Pred leti so mu prepovedali sprej-umli tujce, ljudje so kljub temu tiščati v njegovo hi o od blizu in daleč, da so morali postaviti -nalilo stražo pred vlio.l. Straža je ukinjena, s tujci pa mu je prepovedano govoriti. .Njegov sin študira na Dunaju medicino. V Ameriko i letalom. I/. Kondomi poročalo, da bo v ilugleiiai dobi otvorjen« letalska pro^a London-Nevvvork. IJvakral na leden bo vozijo o-talo čez ocean, cena vožnje v prvem razredu bo znašala okoli _!(too šilingov naše vabile. I.etalo bo \ei"je kot so običajna ie bo lahko nosilo do .'tO io-i teže. Sprejemalo bo potnike, pošlo in lažje tovere. Vožnja bo trajala največ dva dni, v slučaju do-1 rega prometa bo nato letelo iz kondomi vsaki dali lotil 'd v Ameriko, wiz.ua cena pa bo znižana. Ženinom tn nevestam za nahup hale globoho /nl/eim: na črtasta flanela . i d Din 5 5C do 6-50 i.nobarvna f kmeta , . - 7- 1£- Dksfordl za .s ajce. trpežni . 6- . 10- Kontenina h ti □ rajava 4-59 m- Dvojno š roka za rjuhe . . 12- 2i»- Flanelaste r t he 2S- 44- Flanelaste dele za na posteljo - JO 75- Trpežni koci za na voz in za konje - 43* n tprej Klotaste odeje v vseli barvah 110- do 150- Čv.lh z.a postelje 17- na prej 2a damske obleke: \ olneno v vseh modnih barvali ■ ad Din 18- napi Polvolneno karirasto za obleke » 14- — Modni barhenti za damske obleke 18- Volneno blago za pašče :n ko- stume . - » 25- Črno m temno modro boliSe blago za plašče . . ■ - 66- — » Svila za neveste . . s . 28- — m Sa liti/itiui darila čltklijo NAZNANILA Za moške obleke: Sukno debelo za površnike od 70- naprej Sukno /.a športne obleke in pum- parice . » 55--— « Kamgarni temnosivi, črni n modri » &3 » Črtasto za modne hlače .... » 75- - » Hlačevina Sajjl a na|bol|ša ... » 2fi- — » Črno silit no za ž.-nini.- . . » 80* — Dalje velika izbira zimskih srajc, trikomaiic in spodnjih t la", plflenih vust c in op c, nogavic, rokavic in k r vat. Dežniki moSki od 35 Oin naprej itd. Pri večj >m odicnu še noseben popust, tako da se Vam t di . altša vožnja izplača k narn Sklicujte se na današnji oglas v Domoljubu a- u Varno naložite svoj denar pri »Hranilnici Km,čkili občin« v Ljub jani. Mik u.i ievn ie.Ia l!l v iialjiči Vzajemne zavaroval niee. Ček. rite IU..M.1. Hranilne vloge 111 kiji žice stalno razpoložljive, sprejema in jili (,i> restu.je nuj u ^odneje. Več.je stalne vloge z. oilpovedjo po dogovoru. /'uvod o- pupilar 110 vareu. ker jamči >aii.-! iii večjih kine kih občili z v.sem svojim io eiuo/e jeni in vso svojo davčno nioč-.jo ter je -i,-'lito p n! nad zoi-stviiiu ki-, ban-kega kom isa r.ia t'railne ure za stranke sn od s w .»poMue 11 .larše-t! rublje. Društvu IV.iee 111:1 lili živali v (1 robijiib priredi dne 'J decembru ob lit dopoldne predava '.je v ttrnslorili dru šlvenega doma v I trobljah. Po predavan iii ogled kunčje in kokošje farme v Orobl.jali. kjer go.je kunce sive in bele orjaške pustno ter francoske ovnaee in rjave štajerske ko koši. V.-.i rejci Iskreno vabljeni. 11 /uprte duhovne vaje za dekleta bodo v l,ielitei)luriioveiii zavodu v Ljubljani v dneh od '„'(>. d" lili. decembra t. 1. 1'rieelek diiboviiili vaj '_'(!, i!eee:iibi'ii zvečer 0I1 11 Vo dili jib I Kit io meč. Kg. 111 isi.iona 1 .j i sv. Viu-eeneija Pa velskega. Oskrbnina za ves čas llltl Din, Priglasile se čimprej ua: Pred-toj-ništvo I.ielitenl u rnnvega zavoda. I,j uhlja na. Ambrožev trg št K. Če bi se pa katera no mogla priirlasiii vklinli ....... l-.bt-o j i >■ • t lr>, n Na višji gospodinjski Soli dr. Kreka. Ljubljana VII, se prične drugi knietijsko-gospodinjski tečaj 2. januarja !9>f>. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Vpisnina 100 Din. Mesečnina za notranje 600 Din, za zunanje 300 Din. Priglase spreiema in pojasnilo daje ravnateljstvo do 25. decembra 1935. Ta tečaj je namenjen zlasti za kmel-ska dekleta iz ljubljanske okolice. Gospodar in gospodinja v slov. pregovorih 1. ŠaSelj. \e snubi se nevesta /a deklo. ampak /a '4>>-s pod i 11 i u C?!o pred og.iiem- Poredni otroci na s1 a b a mačla kar na roko.» » »Hej, natakar, ta jajca so pa zelo, zelo Irobna.« »Saj res niso debela.« »In pa, poglejte sem, tudi stara so in sinrde.« »Potem pa bodite zadovoljni, da so drobna.« On: »Tu sem poglej, nogavica je strgana.« Ona: »Res nisem mogla sinoči zakrpali, ker sem ti zašila luknjo v hlačnem žepu.« On: »Kako pa si našla luknio v hlačnem žepu, a??« * Motorist je ravnokar sredi vasi povozil kokoš. »Tu imate tri kovače zanjo,« je dejal Gra-parci, katere last je bila putka. Ta je porabila priliko: »Premalo bo, gospod, Ic priložite še tri kovače, imam namreč petelina, ki je ime! to kokoš zelo rad 111 bo vsted izgube tovarišice najbrž po njem.« Šlibernik je dobil delo pri nekem lesnem trgovcu. Da se ta prepriča, koliko bo novi delavec vreden, mu je dal v roke meter ter naročil, naj zmeri ono desko. Štibernik se je čez nekaj časa postavil pred gospodarja, položil meter na mizo rekoč: »Dolžina deske je, ta meter, en komolec, kos opeke in še Jva prsta manj kot eno ped.« A.: Ali ni to škandal, da ima na primer filmski igralec večjo plačo kot pa ministrski predsednik. B.: Že res, ampak filmski igralci so bolj zabavni kot pa ministri. * Grgar pred sodiščem: Obljubljam, da bom vse poplačal v enem mesecu, samo »ie vem, v katerem, * Ženin: »Zame si in ostaneš vedno enaka.« Nevesta: »Tepec, jaz sem si pa pst novih oblek naročila.« • Snubec: »Jaz želim poročiti vašo hčer,« Oče (trgovec): »Pustite tu vaš naslov, in če se nc oglasi nobeden boljši, vam bom sporočil.« # Pacijent: »Ali mislite, da bi bilo dobro, ako bi "ostal nekaj dni v postelji?« Zdravnik: »Bolj bi bilo, nekaj noči.« Milina ii pssaliinica regislrovana zadruga i neomejeno zavezo v Kamniku Šutna š ev. 22 (v lastni hiši) Hranilne vloge obrestuje po dogovoru do 5°/n. Jamstvu preseda večkratno vrednost vseli vlog. Iiislicc iz navadnega papiria in kartona za izrezanje, iz papirnate mate in žgane gline [terakotel za postavljanje v vseh velikostih za dom in za ceikev, od preproste do na|fineiše izpetiave, ter zraven pripada oče hlevčke velike in male ter različne božične prtičke Vam na,ceneje nudi prodajalna ugodno kupimo. _ — Ponudbe na BANCMO KOM. ZAVOD, Maribor. Za odgovor Din 3'— znamli. Izdaialeli Di Gregorij Pcčiak _____ Urednik Jože Košiček s Za Jugoslovansko tiskarno Kaiel Ccč ■-.;■/ i "'v. / . I ' i ¥1 Jcllle modem v zadnji najnovejši obliki izdelan ti f A IJ|] Wr Oglejte si zalogo klo- «1 8 * U D iJ I*. b',koviep'c br"' cbvcz.no pri Vlirko Bogat.>f, Ljubliana, Stari trg 14 V zalogi klobučevin. čevlji in zimske kape. Nazlranje slovečega znanstvenika o Bogu. Pokojni sloveči ameriški fizik in strokovnjak na električnem polju, Charles P Steinmetz, je imel o veri ter i-iogli sledeče naziranie: -Cez ča« bodo ljudje prišli do spoznanja, da materijalne stvari ne ponašajo sreče in blagostanja i.i ne delajo človeka mogočnega. Tedaj bodo učenjaki in znanstveniki sveta pretvorili svoje delavnice za spoznavanje Boga, za rnolile\ m duševne sile, kar se dandanes opušča Ko napoči la doba, tedaj bo svet do eno« i>amem rodu bolj napredoval kakor tekom štirih zadnjih.« Vesele praznike in srečno novo leto želi Seslak Alotzf j trgovina z usnjem in čevljarsk. potrebščinami LJUBLJANA, Kongresni trg 3 Mali oglasnik Vsaka <1iot>ua vrstic;« ah me prostor velja /.m eukrai S>i• • ~> Naročniki ^Domoljuba" plačajo samo polovico nko kupuie>o kmetijske po trebSMne ah progmč. graščina Srebrniče |)ri Nov0:11 m> s.u. foiihe močne, trp.žne bt!VI C r(vll0 delo, ,t0_ bite n iceti- j.1 "ri ev I ar n K r ferar. na Kana u Lukovim. Ziiuilii sulin iči samo 185 D n dobre i bi-ke od 250 l>m ter vsa drie ii , blačila no-reir nabavite pri Pre--ker u. -v Pe ra c. 14. fipbfn 2 "" UBnIO, p, ,|;a dela, sprejme Bahnik, t'eš-n ce 7 So- ro pr L 'Uplinili. Hioae "ra-1- hr t ,J"~ sen, siti ka, kuni Parna žaga Mar t nc. šuoflj-ca. DeNtiCO staro -pie -m m za vsa ni na de'». .s ar, Smihel, N vn mesto. Gcneh ,;::<:! niče bi zneb 1 se rad e pridno v Do no ubu insenra kupca ti ka; kina u prive le njeuov mm in-erat Gospa A.: -Ali ste res imeli celo poletje eno in isto kuharico?« Gospa B.: Da, celo poletje smo jadrali po morju, kuharica pa ni znala plavati, sicer bi nam tudi ta ušla. H. iHiCiiištu - Ijslfftšia Kopitarjeva ulica 2 Telefon 2992 Trgovci dobe popust Istotam se naroča tudi najnovejša knjiga : Daruj se Bogu ki je po splošni sodbi najlepše duhovno berilo v našem nabožnem slovstvu in najprimernejši traini spomin na evharistični kongres. Naročajte kniigo za božična in novoletna darila. »Sinoči sein ji na povedal svoje mnenje. Dejal serti ženi, da sem jaz gospodar v hiši iri si ne pustim, da bi me ona mrtvičila.« >Bravo, bravo, tako je prav,t ga je pohvalil prijatelj, »zdaj lahko nosih glavo pokuncu.« >Že, ampak me še boli boli in obvezana je.t SUROVE KOŽE vseh vrst plača po naivišji dnevni ceni Josip Windtither - Ho»a mesto-Kandija l"