Leto XXI., št. I35 i
Upravnistvo; Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 3126, 8126.
fnseratni oddelek: Ljubljana, detecv-burgova oL — TeL 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg «. I. — Telefon 2456.
Podružnica Celje: Kocenova olloa 2. Telefon ftt. 190.
Računi pri poet. ček. zarodih: L jablana «t 17.749.
LJubljana, sreda it. junija I940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 26 *Hw-Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Italija v vojni
Od včeraj opolnoči se nahaja Italija v vojni s Francijo in Anglijo. Četrta evropska velesila se je spustila v krvavo borbo in Evropa se je še globlje pogreznila v katastrofo. Italijanska napoved vojne ustvarja v svojih posrednih in neposrednih posledicah nove vojne in politične situacije in je brez dvoma dogodek, katerega važnost daleč presega evropski okvir ter dobiva svetovni, kakor je dejal Mussolini. stoletni pomen. Če je dosedanja vojna še imela značaj evropske vojne, ker so se bitke in borbe odigravale na bojiščih in v glavnem tudi na morjih našega kontinenta, se je z vstopom Italije razširila v svetovni požar. Krvavi dogodki se bodo kmalu odigravali tudi na afriških tleh in plamen že liže azijsko o:remlje. V kakšnem obsegu bodo prizadeti sedaj narodi in države ostalih kontinentov, se še ne da jasno videti, toda svet je v ognju in iskre požara letijo tako rekoč okoli vseh streh.
V svojem včerajšnjem zgodovinskem govoru je Mussolini razložil italijanskemu narodu in vsemu svetu vzroke in cilje vstopa Italije v vojno. Obtožil je zaveznike, da že nekaj petletij sem niso imeli nobenega razumevanja za življenske interese italijanskega naroda. a tudi ne volje, da bi sodelovali pri organizaciji novega miru v Evropi, za kar jim je dal kancelar Hitler še enkrat priliko, ko je končal lani svoj poljski pohod. Neposredni razlog za vstop Italije pa je njena pogodbena zvestoba napram Nemčiji. S to Mussolini ;evo ugotovitvijo so demantirana prejšnja ugibanja, cla bo Italija svojo udeležbo na vojni utemeljila z izključno lastnimi nacionalnimi interesi brez povezanosti z Nemčijo. Solidarnost obeh držav je sedaj za vsakega slovesno potrjena. kar je bilo še posebej podčrtano s pozdravnimi brzojavkami, ki jih je Hitler poslal italijanskemu kralju in voditelju italijanskega naroda.
Vojni cilj Italije ie Mussolini obeležil s pregnantnimi besedami, da je italijanski narod zgrabil za orožje, da uredi problem svojih meja na morju in se osvobodi železnih verig, ki ga oklepajo, da ne more svobodno ven na oceane. V teh besedah so zapopadeni problemi Gibraltarja in Sueza, a tudi severne Afrike in onih otokov, ki jih Italija smatra kot svojo nacionalno last. a jih občuti kakor tuje trdnjave v rokah današnjih svojih sovražnikov. Izrecno je Mussolini poudaril, da je problem italijanskih mej na kontinentu za Italijo urejen. V tej zvezi je treba beležiti njegove izjave v pogledu bodočih odnošajev z neposrednimi sosedi v Srednje Evropi, na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju. Svečano je sporočil Švici, Jugoslaviji, Grčiji, Turčiji in Egiptu, da Italija nima namena povleči v vojno narode na svojih neposrednih mejah in da bo le od njih odvisno, da se ta njegova zagotovila v vsem obsegu izpolnijo.
Svečana zagotovila italijanskega voditelja so bila v Jugoslaviji sprejeta z zadoščenjem. Jugoslavijo veže z Italijo pakt prijateljstva z dne 25. marca 1937, v katerega duhu je naša država uredila svoje odnošaje napram svoji veliki sosedi in ki se ga je od izbruha novih evropskih komplikacij še s posebno lojalnostjo in doslednostjo držala. Pred nekaj mesci smo v Italiji in Jugoslaviji proslavljali triletnico tega pakta in v Beogradu in Rimu so mogli najbolj merodajni činitelji ugotoviti, da v polni meri izpolnjuje svojo miroljubno nalogo in funkcijo. Še posebej je beograjski sporazum za Jugoslavijo in Italijo rešil problem Jadranskega morja ter proglasil načelo spoštovanja vseh kopnih in pomorskih mej med obema državama. Mussolini-jeva izjava, da je problem italijanskih meja na kopnem urejen, je v odnošajih med Jugoslavijo in Italijo le nova svečana potrditev obljub in obveznosti, na katerih sta obe prijateljski državi zgradili svoje odnošaje za bodočnost in katerih sta se v vsem dosedanjem obojestranskem postopanju sporazumno in lojalno držali.
Vloga nevtralcev v sedanjem evropskem konfliktu je posebno težavna in zahteva na eni strani največjo lojalnost. na drugi pa samozavestno odločnost. Naša država je dolžnosti nevtralnosti izpolnjevala z največjo skrbnostjo in lojalnostjo, s polnim razumevanjem za izredne prilike, ki nastajajo v vojskujočih se državah Mimo tega je še pred izbruhom današnje vojne vso svojo vnemo posvetila naporom, da se ohrani mir na Balkanu, kjer je dosledno zagovarjala politiko balkanskega ravnovesja in izločanja vseh škodljivih vplivov iz tega področja. To politiko svoje lojalne nevtralnosti bo Jugoslavija nadaljevala tudi sedaj, ko je njen drugi veliki sosed stopil v vojno Zaveda se. da tako najbolje s!uži svojemu narodu ali da ustreza taka njena politika tudi pravilno razumljenim interesom naših sosedov.
Kakšen bo nadaljni razvoj v grupa-ciji vojujočih se veliJdh in malih sil
Italiia prvi dan v vojni
Niti na francosko-italilanski meii niti v Afriki še niso padli nobeni streli — Prvi sovražni lin ie bil bombni napad na Malto, Angleži pa so pol&žžli v
Jadranu na vec krajih mine
Curih, 11. junija, z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da na švicarsko-italijanski meji dosedaj še ni čutiti, da bi bila Italija v vojni. Edini znak vojnega stanja je bila popolna zatemnitev, ki je bila prvič izvedena v pretekli noči. Žeilezniški promet in telefonski promet se razvija docela normalno. Poostrena je edina kontrola na meji in so ukinjena vsa stalna viza. Švicarski politiki, ki so imeli stalne vize. so bili na meji zavrnjeni.
Tudi vzdolž vse italijansko-francoske meje je vse do večera vladalo še popolno zatišje in ni nikjer padel niti en strel. Spričo goratega ozemilja tam tudi ni pričakovati takoj kakih večjih vojnih operacij. Po mnenju lista se bodo glavni spopadi med Italijo in zavezniki odigravali na morju in v afriških kolonijah.
Po poročilih »Exchange Telegrapha« je prišlo do prvega spopada davi zgodaj zjutraj v bližini Malte Na Malti se je slišalo močno streljanje ter kaže vse na to. da se je razvila pomorska bitka Visoko v zraku je bilo v teku dneva opaziti tudi večjo skupino letal, katerih narodnosti pa ni bilo mogoče ugotoviti.
Po poročilih iz Aleksandrije je sinoči ob 20. angleško vojno brodovje zapustilo alek-sandrijsko luko Davi je bilo tudi v A!ek-sandriji slišati grmenje topov. V Aleksan-driji domnevajo, da je kje blizu Malte prišlo do spopada med angleškim m italijanskim vojnim brodovjem. Veliko število italijanskih podmornic ie odpluio v Sredozemsko morje ter so danes dopoldne mornariška letala v Palestini dobila nalog, da jih preganjajo.
Tudi v Milanu prvi dan vojnega stanja
v Italiji zunanje slike mesta m v ničemer spremenil. V vseh podjetjih se razvija normalno delo. Tudi na ul eab n; opažati nikakih izprememb. Dasi je več letnikov oboroženih, je povsod videti mnogo mladih ljudi, ki so vojaški obvezniki, a še niso bili pozvani pod orežje. Iz tega bi se dalo sklepati, da Italija še n: razvila vse svoje vojne sile, ter da tudi za enkrat ne računa s kako ofenzivo proti Franciji, marveč, da bo v svojih vojnih operacijah omejila predvsem na Sredozemsko morje m na afriške kolonije.
Odhod poslanikov iz Rima
Nemška meja, 11. junija. AA. (Reuter). Člani francoskega veleposlaništva so zapustili danes ob 20. s posebnim vlakom italijansko prestolnico. Veleposlanik Velike Britanije je z osebjem odšel v Ancono, kjer se bo vkrcal na ladjo, ki ga bo odpeljala v luko ene izmed nevtralnih držav. Angleški in francoski časnikarji se bodo lahko pridružili diplomatom.
Pred odhodem italijanskega poslanika iz Londona
London, ll. junija. AA. (Havas). Izve se, da bo italijanske interese v Angliji zastopala Brazilija.
Italijanski veleposlanik Bastianini se z osebjem poslaništva pripravlja na odhod.
Egiptska meja, il. junija. AA. (Havas). V skladu z Mussolinijevo izjavo, da smatra Egipt kot državo izven italijunsko-angle-škega spopada, je italijanski veleposlanik ostal v Kairu.
III ¥1
11911'
London, 11. junija, s. (Reuter) Vojno ml- f nistrstvo je objavilo nocoj komunike, da i je 10 sovražnih letal danes ob 4.50 napadlo j Malto. Nadaljnji napadi so sledili tekom | jutra. V napadih je bilo povzročene le malo škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
La Valette, 11. junija A A (Reuter). Objavo vojne Angliji in Franciji so sprejeli na Malti zelo mirno. Javno mnenje je prepričano, da se bodo zavezniki borili do zmage. Vsi Italijani, ki žive na Malti, so internirani, italijanske ladje, ki so bile v •luki, pa so bile zaplenjene.
Ajaccio, 11. junija. AA (Havas) Vest o italijanski objavi vojne Franciji je sprožila celo vrsto patriotičnih manifestacij v Ajac-ciu. Prebivalstvo je mirno ter popolnoma zaupa francoski vladi.
London, 11. jun. br. (Reuter.) Angleško letalsko ministrstvo je nocoj objavilo kratek komunike, da so formacije angleških bombnikov, ki pripadajo letalski sili na Bližnjem vzhodu, danes popoldne nenadno napadle italijanska letalska oporišča v Libiji. Angleži so jim prizadejali veliko škodo.
Pariz, 11. junija. AA (Havas). Vest neke tuje agencije, da so italijanske čete prodrle na francosko Riviero, je popolnoma izmišljena. Na Rivieri vlada popoln mir.
London, 11. junija. (C. Z.) Zavezniški vojaški strokovnjaki so pričakovali vstop Italije v vojno, ker je ogromna nemška ofenziva proti Franciji predpostavljala italijansko pomoč kot neizogibno. Vojaški strokovnjaki sedaj pričakujejo, da se bo zelo kmalu razširila na Afriko in Azijo, verjetno pa tudi na Ameriko. Za trenutek pa računajo, da bo Italija napadla Francijo na Alpah, da s tem podpre Nemčijo. Zavezniška vojna mornarica v Sredozemlju je močnejša nego italijanska.
Angleške mine
v Jadranu
London, 11. junija, s. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila danes popoldne. da so bile položene mine v delu Bene-
škega zaliva, v Kvarneru pred Pul.iem in v vseh albanskih terite- :alnih vodah. Vsi ti predeli so zato sedaj nevarni za plovbo.
London, 11. jun. s. (Reuter) Admiraliteta je objavila nocoj podrobne podatke o obsegu minskih polj, ki jih je položila angleška vojna mornarica v Sredozemlju. Poleg celega Beneškega zaliva, italijanskega dela Kvarnera pred Puljem ter vse albanske obale obsegajo po podatkih admirali-tete nova minska polja tudi zapadno obalo Sicilije, vso obalo Libije, južno obalo Italije in obale otoka Roda.
Kraljev preglas vojski
Rim, 11. junija. A A. (Štefani). Kralj in ccsar je objavil naslednji proglas operativni državni oboroženi sili:
Kot vrhovni poveljnik vse državne oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku se odzivam svojim osebnim čustvom ter prevzamem svoje mesto med vami tako kot sem to storil pred 25 leti. Zaupam predsedniku vlade, vodji fašizma in prvemu maršalu cesarstva poveljništvo nad operativnimi četami na vseh bojiščih. V uri, ko delite z menoj ljubezen in neomejeno uda-nost naši brezsmrtni domovini, pripravljajoč se, da ramo ob rami z zavezniško Nemčijo prevzamete nove težke preizkušnje z neomajno vero, da jih boste obvladali, gre moja prva misel k vam vojaki, na kopnem, morju in zraku. Združen z vami kot nikoli dosedaj, sem prepričan, da se bo vašemu junaštvu in patriotizmu italijanskega naroda ponovno posrečilo izvojevati zmago našemu slavnemu orožju. Bojišče, 11. junija 1940. Viktor Emanuel.
Mussolini — vrhovni
poveljnik
Rim, 11. junija. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da je odobravanje, s katerim je italijanski narod pozdravil Mussolinijev govor, dokazalo neomajno edinstvo italijanskega naroda, ki se je tolikokrat pokazalo v zgodovini in to tudi sedaj, ko se objavlja vojna Franciji in An-
vsled vstopa Italije v vojno, se v trenutku še ne da povsem pregledati. Reakcija pri zapadnih zaveznikih, kjer sta se še sinoči oglasila Reynaud in Duff Cooper, je silno ostra. Nič manj ostra tudi ni v Ameriki, kjer je skoraj natančno ob uri nastopa novega vojnega stanja Roosevelt proglasil moralno in materialno solidarnost Združenih držav z zapadnimi silami in kjer je agitacija za neposreden poseg Amerike v vojno dobila novih močnih pobud. Neposredno prizadeta je tudi Turčija, ki jo veže s Francijo in Anglijo baš z ozirom na Italijo sklenjena zavezniška pogodba. Zdi se da odločitev v Turčiji še ni padla in da pride kritičen trenutek šele takrat, kadar bi vojni dogodki v Sredozemlju postavili turško republiko pred usodno alternativo. Vsekakor se Turčija pripravlja in ravno tako Grčija, ki je kot sredozemska država tako rekoč na samem bojišču. Kot zelo pomembno dejstvo se beleži, da sta se baš na predvečer italijanske vojne napovedi vrnila ruski in
italijanski veleposlanik na svoja mesta, iz česar se sklepa, da je med obema državama doseženo soglasje glede na one točke, kjer se srečujejo njuni interesi. To je predvsem Balkan, katerega nevtralnost spada med osnovne zahteve moskovske politike.
Italija je Evropi pripravila še posebno presenečenje. V času, ko že skoraj nihče več ne smatra za potrebno obvestiti svojega soseda, da ga namerava od jutri smatrati za svojega sovražnika, se je Rim poslužil stare klasične forme vojne napovedi, ki predhodno obvešča protivnika. da se bodo sovražnosti pričele. Na drugi strani pa je samo besedilo te note pač eden najkrajših diplomatskih dokumentov svetovne zgodovine, ker razen suhe napovedi vojne ne vsebuje nobenega drugega sporočila in ne našteva nobenih razlogov. Razloge je dal Mussolini in njegov govor je zgodovinski komentar k dogodku, ki bo za bodočo usodo človeštva soodločilnega pomena.
gliji. Italija je tako utesnjena, da ji je pretila nevarnost glede življenjskega razvoja. Plutokratične in reakcionarne sile so jI vsilile vojno. To vojno bodo tudi imele, ker so si jo želele. S sklepom, da intervenira, je Italija ostala zvesta svojim obveznostim in svoji usodi. Velik narod se ne more odstraniti iz Evrope, ko gre za zgraditev novega reda na kontinentu.
Borba, ki se vodi, je v stvari borba dveh ideologij, borba med dvema dobama. Zmagale bodo sveže in nove sile. Italija ne namerava razširiti vojne na druge narode, ki so njene sosede, ob morju ali na suhem. Želi imeti tudi normalne odnošaje s Sovjetsko Rusijo, kar dokazuje vrnitev italijanskega veleposlanika v Moskvo in sovjetskega veleposlanika v Rim.
Kralj in cesar je odredil za vrhovnega poveljnika italijanske vojske Mussolinija, ki bo imel pod seboj vrhovno poveljstvo z maršalom Badogliem na čelu. Duce bo neposredno izvajal poveljevanje vsem italijanskim oboroženim silam. Razen tega je treba posebno naglasiti manifestacije italijanskega naroda Hitlerju in zvezo z Nemčijo. To je globoko v duhu italijanskega naroda, ker je imel Hitler toliko hrabrosti, da reši zgodovinske probleme, ki so obstojali med civilizacijo Rima in german-
sko civilizacijo. Med Italijo ln Nemčijo ni obstojal znani »nikoli«. Zveza med Italijo in Nemčijo je prišla danes do popolnega zgodovinskega izraza.
Rim, 11. jun. br. (Štefani). Ministrski predsednik Mussolini je davi izdal naslednje dnevno povelje vojski, vojni mornarici in letalstvu:
Po ukazu kralja in imperatorja prevzemam z današnjim dnem poveljstvo nad operativno vojsko na vseh frontah. Obenem potrjujem za svojega šefa generalnega štaba vseh oboroženih sil maršala Petra Ba-doglia. Pod njegovim vrhovnim poveljstvom bodo ostali še nadalje maršal Grazi-ani, šef generalnega štaba italijanske vojske, admiral Cavagnari. šef štaba vojne mornarice in general Pricolo, šef štaba vojnega letalstva. Od danes je treba vse orožje in vsa srca usmeriti nasproti enemu cilju: izvojevati zmago! Pozdrav kralju! Be-nito Mussolini!
Rim, 11. junija, br (Štefani). Poslanska zbornica in senat sta poslali predsedniku vlade ob vstopu Italije v vojno brzojavne izraze zvestobe in odločnosti, da mu bosta sledila na poti do zmage. Brzojavki sta podpisala predsednik senata Suardo in predsednik poslanske zbornice minister Grandi.
Važni sklepi vlad®
Proglasitev vojnega stanja po vsej državi — ZapSemba imetja državljanov sovražnih držav — Uve&ba smrtne
kazni za razne zločine
R»m, 11. juni,ja. br. (Štefani.) Danes ob 10. se je sestala vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Mussolinija. Na seji je bila sprejeta vrsta vojaških sklepov.
V smislu na seji vlade sprejetih zakonskih načrtov in uredb je bil uveljavljen tako zvani vojni zakon z dne 24. junija 1918. Razen njegovih določb o zaplembi imetja državljanov sovražnih držav je bilo po tem zakonu v vsej državi proglašeno vojno stanje. Na osnovi posebne uredbe je bila odrejena zaplemba vseh trgovin in drugih podjetij, kakor tudi ostalega imetja državljanov sovražnih držav obnosno podjetij. v katerih imajo državljani sovražnih držav predominantne interese.
Nadalje so bile blokirane cene vsega blaga, prevozniške in druge tarife, plače, najemnine, zakupnine in tako dalje. S tem ukrepom naj bi se zavarovala italijanska valuta ter preprečile vojne špekulacije. Glede kmetijskih pridelkov je bilo določeno, da bodo zanje veljale enake cene kakor lani.
Na osnovi proglašenega vojnega stanja so bile vse kazni po kazenskem zakoniku znatno povečane. Smrtna kazen se uvede za umore, rope, izsiljevanja, posilstva in za vsa dejanja, za katera je bila sedaj določena kazen dosmrtne ječe. Vse ostale kazni se podvoje.
Vsi krediti javne uprave se zmanjšajo na minimum, že odobreni krediti za nova javna dela se ukinejo. Odrejen je bil dvo-odstotni davek na vse plače delavcev in nameščencev, ki doslej za odmero dohodnine niso bile določene. Dohodki od tega davka se bodo stekali v fond za podpore rodbinam vpoklicanih vojaških obveznikov. Nadalje se uvede poseben 5 do 20 odstotni davek na vsa posebna izplačila upravnim svetnikom delniških in drugih trgovinskih družb. Uvede se posebna 25 do 100 odstotna vojna davčna doklada k dohodnini. Odrejene so bile tudi nekatere davčne olajšave za vpoklicane vojne obveznike.
S posebno uredbo je bila končno ustanovljena posebna generalna direkcija za prehrano prebivalstva, ki bo spadala pod neposredno kompetenco kmetijskega ministra.
Ukrepi za zaščito
civilnega pvebivalstva
Rim, 11. junija, br. (Štefani.) Vojno ministrstvo je izdalo danes nadaljnje ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva proti letalskim napadom. V mestnih okrajih, kjer bi se eventualno sirene ali zvonovi v primeru letalskega alarma ne čuli, bodo po teh ukrepih posebni glasniki z ročnimi sirenami in zvonci opozorili prebivalstvo na pretečo nevarnost. Vsa stekla na oknih se bodo morala nalepiti z nekaj centimetrov širokimi trakovi papirja tako, da se v primeru bližnjih bombnih eksplozij ne bodo razdrobila. Posebni ukrepi so bili izdani glede nočnega prometa na ulicah. Avtobusi in druga motorna vozila bodo smeli voziti izven mest z brzino 40, v mestih z brzino 20 km na uro.
Generaliteta odpotovala iz Rima
Rim, 11. junija. AA. (DNB) Vojaška poveljstva, generalštabni častniki in častniki vojnega ministrstva, so zapustili, kakor pravi uradno poročilo, prestolnico, ter se podali v druga mesta.
Po uradnem sporočilu bodo vsak dan ob 10. dopoldne izdajali poročila z bojišč.
Angleži o moči italijanske vojske
London, 11. junija. AA. (Reuter) Pooblaščeni londonski krogi v zvezi z vstopom Italije v vojno ugotavljajo, da utegnejo italijanske sile šteti 70 ali 80 mobiliziranih divizij, oziroma poldrug milijon mož ter številno letalstvo in mornarico. Razume se, da pomeni to veliko povečanje sovražnih sil. Treba je pričakovati, da bodo uporabili v sedanji vojni več vojaštva, kakor v pretekli vojni. Pred očmi imajo tukajšnji krogi več ciljev, proti katerim bi mogla biti uporabljena italijanska vojska. Mislijo predvsem na Korziko, Malto in otok Ciper.
Mobilizacija v Turčiji?
Odločitev glede stališča Turčije je v rokah Sovjetske Rusije - Turška vojska je popolnoma pripravljena
Ankara, 11. jun. s. (Reuter.) Turška vlada bo najbrže še danes ali jutri odredila delno mobilizacijo.
Predsednik republike Ismet Ineni se je iz Trakije, kjer se je mudil na oddihu, vrnil v prestolnico.
Ankara, 11. jun. s. (Ass. Press). V tukajšnjih dobro obveščenih diplomatskih krogih zatrjujejo, da leži odločitev glede stališča, ki ga bo sedaj zavzela Turčija., v rokah Sovjetske Rusije. Turška vlada je namreč vprašala sovjetsko vlado, kakšno stališče naj zavzame po vstopu Italije v vojno. Od sovjetskega odgovora zavisi turška odločitev.
Medtem poluradno glasilo turške vlade danes poudarja, da je pripravljena Turčija z orožjem nastopiti proti vsaki kršitvi svojih pravic. List v članku ne omenja turške pogodbe z Anglijo in Francijo, opozarja pa, da je pričakovati, da bo sedanja vojna dolga in da bo tem važnejša, čim dalje bo trajala.
Carigrad, 11. jun. p. Turški listi poročajo v svojih komentarjih o stališču Turčije glede na vstop Italije v vojno, da je Turčija že zdavnaj dovršila vse ukrepe vojaškega značaja in da je turški vojni aparat popolnoma pripravljen. Z veliko pozornostjo spremlja turška javnost mrzlične priprave zavezniške vojske na Bližnjem
vzhodu. V zvezi s tem poročajo, da je ta vojska snoči takoj po italijanski objavi vojne iz Londona prejela nujno naredbo, da se morajo vse čete nemudoma razvrstiti na vojnih postojankah in biti vsak trenutek pripravljene na intervencijo na kateremkoli bojišču v vzhodnem bazenu Sredozemskega morja. Smer akcije zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu je odvisna od italijanskega napada. Čete so vsekakor pripravljene intervenirati na več sektorjih, v Egiptu, ako bo njihova pomoč potrebovala tamkajšnja zavezniška vojska, ali pa v Siriji in Palestini.
Interesi Rusije
na Balkanu
Belin, 11. junija, b. Moskovski poročevalec znanega lista »Frankfurter Zeitung«, o katerem sodijo v tukajšnjih novinarskih krogih, da je o ru-ki politiki zelo dobro informiran, objavlja daljše poročilo o ruskih interesih na Balkanu, v katerem prikazuje na eni strani govorice, na drugi dejstva ,na tretji pa pogodbe.
Poročevalec najprej ugotavlja, da danes svet verjame najrazličnejšim vestem
Nadaljevanje na Z* strani
o ruski zunanji politiki samo zaradi tega, ker so v Moskvi tako skopi z objavami in izjavami. V Moskvi tako rekoč nič ne prodre izza kulis. V Moskvi namreč ni onih »političnih krogov«, v katerih krožijo »zanesljive vesti«. Vsem senzacijam in govoricam glede Rusije pa seveda ni izvor samo moskovska molčečnost, mnogo je pripisati tudi zlobnim namenom.
Kaj vse se je v zadnjem času govorilo o Rusiji. Tako na primer, da namerava svoj vojaški položaj ob črnem morju m na Kavkazu okrepiti, da misli razširiti svoj vpliv na Balkan, da bi pregnala Italijo itd. Rusija ima baje pripravljen bajni načrt, katerega izpolnitev bo Nemčija gledala brez ugovorov, medtem ko da ga bodo zavezniki kar v naprej priznali in prepustili »hegemonijo« na Balkanu Sovjetski Rusiji.
Kdor pa zasleduje sovjetsko zunanjo politiko tu v Moskvi, ve, da ta ne zasleduje nič drugega kakor nadaljevanje dosedanje jasne in mirne politike, ki prav tako koristi interesom Sovjetske unije kakor Nemčiji in Italiji. To velja še posebej glede evropskega jugovzhoda, kjer vse te tri velesile žele ohraniti mir. Tudi ruski odnošaji s Turčijo nikakor niso tako napeti kakor bi to radi nekateri dokazovali Kolikor bolj se bo Turčija spet vrnila k svoji samostojni politiki, toliko boljši bodo tudi njeni odnošaji z Moskvo, kajti za Sovjetsko unijo je važno le to, da Turčija ne zapade kakim tujim interesom. To odgovarja v ostalem tudi duhu med Rusijo in Turčijo sklenjenih pogodb, tako oni iz leta 1921 kakor oni iz leta 1925, v kateri se obe državi zavezujeta, da ne bosta sklenili nobene pogodbe, ki bi škodila kopnim in pomorskim interesom druge pogodbene stranke.
Končno poudarja poročevalec, da navzlic vsem zmedenim poročilom ni nobenega znaka, ki bi kazal, da pripravlja Rusija kakršnokoli akcijo na evropskem jugovzhodu. To velja tako glede Turčije kakor glede Rumunije.
Vojne napovedi Italiji
Ottavva, 11. junija. AA. Kanadski parlament je soglasno sprejel predlog, da se Italiji napove vojno. Predsednik vlade Mackenzie King je v svojem govoru obsodil dejanje Italije ter izjavil, da je s tem končana dolga doba negotovosti. Zavezniki bodo sedaj vedeli, kaj morajo napraviti in proti komu se imajo boriti. Sklep Italije je še bolj ojačil odločnost zaveznikov in Kanade, ki se bo neomajno borila do konca. Nato je govoril še vodja konservativne opozicije Hamson, ki je istotako sporočil neomajno odločenost Kanadčanov boriti se na strani zaveznikov.
O pozni uri se je sestal tudi senat, ki je v pospešenem postopku odobril sklep kanadske zbornice. Na tej osnovi je vlada še ponoči formalno napovedala italijanski vladi vojno.
London, 11. junija. AA. (Havas) Poročajo, da je vlada Nova Zeelandija napovedala Italiji vojno.
Simla, 11. junija. AA. (Reuter.). Indijski podkralj je napovedal vojno stanje med Indijo in Italijo.
London, 11. junija. AA. (Reuter) V Londonu sporočajo, da je Južna Afrika danes popoldne napovedala vojno Italiji.
Izgube italijanske trgovske mornar ke
London, 11. junija, s. (Reuter.) O dosedanjih izgubah italijanske trgovinske mornarice so doslej znani samo naslednji podatki:
3.700tonski italijanski parnik »Campa-nolli« ki je včeraj zapustil Montreal v Kanadi, je pred Quebecom prestregel kanadski minolovec »Barado«. Posadka italijanskega parnika je sicer skušala svojo ladjo zažgati, vendar so kanadski mornarji to preprečili in ladjo le malo poškodovano privedli v luko.
Dve italijanski ladji sta pred Gibraltarjem potopili lastni posadki. Predvsem je to 6.000tonski parnik »Celina«. Posadka ga je skušala uničiti z bombami ter je tudi vso ladjo polila s petrolejem ln jo zažgala. Nato so se posadka in edini potnik na ladji
podali k španski obali. O potopitvi drugega
parnika »Numolia« še ni nadaljnjih podatkov.
London, 11. junija, s. (Reuter). Nocoj se je izvedelo za podrobnosti zaplenitve 10 italijanskih trgovinskih ladij.
Predvsem javljajo iz Gibraltarja, da so posadke 6 italijanskih ladij pred luko sinoči takoj ob 18. poskusile potopiti svoje ladje. Edini ce angleške mornarice so takoj stopile v akcijo in so preprečile uničenje večine teh ladij. Nekaj jih je bilo potegnjenih na obalo, ena se je obdržala na morski površini in samo dve sta bili potopljeni. Sta to ladji »Numolia« in »Celina«, katerih potopitev je bila že javljena.
Medtem javljajo, da je italijanska posadka potopila ob južnoafriški obali 8000 tonski trgovinski parnik »Jerusaleme«, ko se mu je približala angleška pomožna trgovinska križarka. Prav tako je posadka sama potopila ob srednjeafriški obali 7500 tonski parnik »Timavo«, ki ga je odkrilo južnoafriško vojaško letalo. V Table-zali-vu v Južni Afriki pa je bila zaplenjena italijanska ladja »Sistiana«.
V neki zapadnoavstralski luki je bila včeraj zaplenjena 9800-tonska italijanska motorna ladja »Remo«.
Italija in Rusija
Rim, 11. junija br (Štefani). Iz Rige poročajo, da je obnova rednih diplomatskih odnošajev med Italijo in Rusijo velikega pomena ne le za obe neposredno prizadeti državi, marveč tudi za splošni razvoj dogodkov v Evropi. Sporazum je bil soodlo-čilnega pomena za italijansko odločitev, da se priključi Nemčiji v vdliki borbi proti Veliki Britaniji in Franciji. Se preden sta se sovjetska Rusija in Italija na berlinsko posredovanje odločili za obnovo rednih diplomatskih odnošajev, je bil med njima sklenjen sporazum o balkanskih problemih. Stališče, ki ga zavzema Italija do Balkana, je prišlo včeraj v polni meri do izraza v Mussolinijevem govoru.
I
angleške vlade
London, 11. junija. (Reuter). Foreign ofi-ce je sporočil snoči tole izjavo:
Snoči ob šestih je Mussoilini obvestil' svoj narod, d a je veleposlanikoma Velike Britanije in Francije izročena vojna napoved. V izjavi je bilo poudarjeno, da italijanski kralj smatra, da med njim ter Veliko Britanijo in Francijo obstoji vojno stanje cd polnoči dalje. Ta nerazumna akcija Mussolinija ni prišla kot presenečenje za narod na tej zemlji. V zadnjih tednih je bilo očitno, da je bil odločen stopiti v vojno na strani Nemčije. Prav tako je bilo očitno, da je bi!la velika večina italijanskega naroda nasprotna temu koraku. Musso-lini se je odločil za vojno na podlagi popolnoma materialističnih razlogov. Bilo je jasno, da je njegove utemeljitve navdajala želja po dobičku, njegov vstop v vojno pa je bil pripravljen za trenutek, ko smo mi in naši zavezniki pred velikim nemškim naskokom. On se brez dvoma nadeja, da bo imel koristi od tega, ker smatra, da je nemška zmaga sigurna.
V zadnjih tednih sta vladi Velike Britanije in Francije pojasnjevali Mussoliniju, da sta popolnoma pripravljeni proučiti na prijateljskih posvetovanjih krivice, za katere je Italija smatrala, da jih trpi z ozirom na njen položaj na Sredozemskem morju. Kaj je temu krivo? Ne more biti nobenega drugega razloga več. da Mussolini računa, da bo' sposoben doseči več na ta način, da bo povedel svoj narod v vojne strahote. V svojem govoru je Mussolini najprej govoril o dogodkih iz skorajšnje preteklosti. To kar je dejal, je možno resumirati v besedah: obljube, stalne grožnje in končno obleganje od strani 52 držav iz Društva narodov. Mussolini je pozabil omeniti sporazum. sklenjen 1938 med Anglijo in Italijo. Dejstvo je, da britanski narod niti britanska vlada nikdar nista želela vojne z Italijo in sta bila prepričana, da med Anglijo in Italijo ni bilo nikdar nobenih vprašanj, ki jih ne bi bilo možno urediti na miroljuben način. Zavezniški vladi sta neprestano poudarjaili svojo voljo, da postopata po sporazumu, ki ga je Italija svobodno sklenila, in razpravljata o težavah, ki so med njima nastala.
Pospešeno oboroževanje
Pomnožitev letal vojne mornarice na losooo aparatov,
pilotov na I6.000
WaShington, 11. jun. s. (Reuter). Reprezentančna zbornica je danes odobrila oborožitveni program za ameriško mornarico, ki predvideva pomnožitev letal monrarice na 10.000 aparatov in povišanje števila pilotov na 16.000.
Tajnik predsednika Roosevelta Early je sporočil danes novinarjem, da ie predsednik Roosevelt predložil kongresu v odobritev kredit 50 milijonov dolarjev ki bo stavljen na razpolago Rdečemu križu za pomoč beguncem v Evropi Mislijo da je to prvi korak v Rooseveltovi napovedi, da bodo zaveznikom stavljeni na razpolago v njihovi borbi vsi ameriški materialni viri. Early je še siparočil. da bo za predloženi znesek poslala Amerika zaveznikom pomoč v zdravilih, živilih in oblekah.
New York, 11. jun. AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt je izjavil snoči, da so določbe zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav razširjene na Italijo.
V ameriškem javnem mnenju vedno bolj prevladuje mnenje, da morajo Zedinjene države ne samo z dušo. temveč tudi s telesom stopiti na stran zaveznikov.
Predsednik newyorške občine La Guar-dia je izjavil predstavnikom tiska, da so danes Zedinjene države mnogo bližje vojni. kot so bile v dneh. ko je bila potopljena »Lusitania«. La Guardia ie dejal, da je bil Rooseveltov govor naravnost odličen in da je Roosevelt šel v svojem govoru, ne da bi objavil vojno, tako daleč, kolikor je bilo le mogoče. Mislim isto kar misli Roosevelt in to ie Roosevelt zelo jasno povedal.
Zavezniki kupujejo
ameriške rušilce
Washington, 11. jun s (Ass. Press.) Po informacijah iz ameriških viladnih krogov se zanimata angleška in francoska vlada za nakup rušilcev v Zedinjenih državah. Zavezniške informacije pravijo, da je pri-
čakovati v kratkem povečanega udejstvo-vanja nemških podmornic Nemci baje gra-grade več sto novih podmornic, katerih vsaka ima po 6 torpednih cevi in sprejme lahko na krov posadko do tisoč mož. Sedaj grade ladjedelnice in tvornice v Nemčiji baje po 20 takih podmornic na mesec. Posamezne sestavne dele podmornic izdelujejo celo tvornice v notranjosti Nemčije, nakar te dele sestavijo v ladjedelnicah ob morski obali.
London, 11. junija. AA. (Reuter). Tu izjavljajo po Rooseveltovem govoru, da se bodo zavezniki borili še z večjim zaupanjem, ko vedo. da bo predsednik Zedinjenih držav brez rezerve podpirali njihovo stvar. Materiallni viri Zedinjenih držav predstavljajo skupno z zavezniškimi viri odločilen činitelj v tej borbi.
„Washington" ustavljen na odprtem morju
Washington, 11. jun. s. (Reuter). Ameriško zunanje ministrstvo javlja, da je davi ob 6. srednjeevropskega časa neznana podmornica ustavila ameriški preko-mornik »Washington«, ki je z ameriškimi potniki na poti iz Lizbone v irsko luko Galway. Poveljnik podmornice je najprej ukazal, da mora vseh 1020 potnikov ladjo zapustiti, nato pa je povelje preklical in dovolil, da je ladja nadaljevala potovanje.
DetrOit, 11. jun. AA. (Havas). Henry Ford je izjavil, da zdaj njegovi inženirji izpopolnjujejo nov tip letalskega motorja, ki bo popolnejši od sedanjih. Ford je že pred nedavnim izjavil, da bi mogel izdelati na dan po tisoč letal. Od tedaj skupno s svojimi inženirji proučuje lovska letala vrste Curtis, ki mu jih je poslalo ameriško vojno poveljstvo, da bi spoznal, če je takšna letala možno v njegovih tovarnah izdelovati v velilrih serijah.
NEMŠKI PRITISK NA PARIZ
Najhujši spopadi so bili včeraj na zapadnem delu fronte — Francozi Pariz izpraznjujejo in ga pripravljajo na obrambo — Bitka se že osmi
dan nadaljuje z vso srditostjo
Na francoskem bojišču se je včeraj že sedmi dan nadaljevala orjaška bitka, po svojem obsegu in srditosti največja, kar jih beleži zgodovina sveta. Francozi se zavedajo njenega pomena in se zato upirajo nemškemu navalu z obupnim naporom vseh svojih moči. Kljub temu jih Nemci, ki so tako po številu čet, kakor tudi po količini vojnega materiala v premoči, stalno potiskajo nazaj.
Najbolj nevaren za francoske postojanke je nemški klin, ki so ga zabile močne skupine tankov preko reke Bresle proti Rouenu na reki Seini, odkoder sedaj prodirajo proti Parizu. Po zadnjih vesteh, ki so nam na razpolago ob času, ko ta pregled sestavljamo, so posamezni nemški tanki s severozapadne strani že dospeli v okolico Pariza. Ako ne bodo imeli dovolj doliva za seboj, sami po sebi bržčas ne bodo mogli zavzeti Pariza, verjetno pa bo njihova posledica, da bodo morali Francozi svoje postojanke, ki jih še drže bolj na severu, umakniti dalje proti jugu.
Kako uničevalne so borbe, ki se bi.iejo te dni v Franciji, kaže poleg drugega tudi
poročilo, da je bil Pariz včeraj ves dan zavit v dim, katerega so pripodili vetrovi od za pada iznad pokrajine severno od Seine med Rouenom in Parizom.
Z ostalih delov fronte ni poročil o večjih spremembah. Zavezniške vesti zatrjujejo, da so bili na fronti vzhodno od Pariza vsi nemški napadi zadržani. Težišče bojev je torej na zapadnem krilu, v že omenjenem nemškem klinu proti Parizu. Kako resno gledajo na položaj Francozi sami, je zlasti razvidno iz dejstva, da so začeli prestolnico z vso naglico izpraznjevati in da so se vsi važnejši zavodi že preselili v provinco.
O kakih spopadih med italijanskimi silami in zavezniki do tega trenutka še ni poročil. Verjetno je, da italijansko vojno vodstvo, ki mu stoji na čelu Mussolini osebno, izvaja načrtno koncentracijo svojih armad. Italijanska letala so bombardirala angleška oporišča na otoku Malti, na morju pa je prišlo do par manjših spopadov med patrolnimi edinicami zaveznikov in italijanskimi trgovskimi ladjami.

a vojna

Zasledovanje um!kajcčih se Francozov — Srditi boji med I&eimsom in Argoni — Moč sovražnika pojema
Berlin, 11. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Velika bitka med obalo Rokavskega preliva in reko MeuSe je še vedno v polnem teku. Na desnem krilu v Sredini se preganjanje premaganih francoskih armij neprestano nadaljuje. Med Reimsom in Argoni se borbe srdito, a uspešno nadaljujejo. Na več krajih so bili razbiti močni sovražni oddelki, ki jih je nemška vojs'-a nazadnje obkolila, tako da je njihovo uničenje neizbežno. Zaradi velikih, krvavih izgub, zelo velikega števila ujetnikov in vsakovrstnega plena, ki je prišlo v roke nemški vojski, odporna sila sovražnika vidno pojenjule.
Oddelki bojnih in strmoglavskih letal so znova napadli luko in pristaniške naprave v Le Havreu. Uničili so zapore, potopili en rušilec in poškodovali več ladij, med njimi en rušilec ter dve transportni ladji s tonažo po 10.000 ton, v katere so udarile težke bombe. Poleg gostih kolon umikajočega se sovražnika, transportov, zbirališč, baterijskih postojank, ki so bili bombardirani, je letalskim vojnim silam uspelo z bombami zadeti in deloma raz-dejati več mostov na Marni in spodnji Oisi ter tako sovražnikov umik občutno zajeziti.
Dne 9. junija so bili na Severnem mor.fn bombardirani ena križarka in 4 transportni parniki, ter tako hudo zadeti, da je večina izmed njih pogorela.
Sovražna letala so v varstvu teme v severni in zapadni Nemčiji znova metala posamezne bombe, ne da bi povzročila kako pomembnejšo škodo.
Skupne izgube sovražnega letalstva so znašale včeraj 29 letal. Od teh je bilo v
letalskih Spopadih sestreljenih 19, a 6 od protiletalskega topništva. Ostala so bila razdejana na letališčih. Nadalje so bili sestreljeni tudi trije zaporni baloni. Osem nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča.
Nadporočnik in vodja kompanije nekega pehotnega polka Volker Pecke^mann je na čelu svoje kompanije v vzgledno hladnokrvnostjo prisilil 8 napadajočih sovražnih oklopnih vozov, da so se vdali.
Nekje ob Renu. 11. junija. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da niti nemško niti francosko vrhovno poveljstvo ne sporočata podrobnosti o eigantski borbi, ki se že šest dni vodi na zapadnem bojišču. Navzlic temu se lahko trdi tole: Nemško poveljstvo ne namerava zasedati mest in ozemlja, temveč hoče uničiti francosko voisko Odpor Francozov ie nenavadno žilav Uspehi Nemcev so veliki in na gotovih odsekih dokončni. Na gotovih krajih se Francozi bore tudi med umikanjem. Na srednjem delu bojišča imajo velike izgube.
Ob Marni
Berlin, 11. jim. s (Ass. Press.) V nemških vojaških krogih javljajo nocoj, da je nemška vojska na več mestih dosegla bregove Marne in da je bila Seine na več mestih prekoračena.
Letalske izgube zaveznikov
Berlin. 11. juniia (DNB) Merodaini vojaški krogi sporočajo, da znašajo skupne letalske izgube sovražniku od 5. do 11. junija 437 letal in en balon. V zračnih borbah je bilo zbitih 249 letal, ostala letala pa so bila uničena na letališčih.
1?
t
0§ka vojna poročila
Francozi med Oiso in Ourcqom v novih postojankah Poizkusi Nemcev, da bi prekoračili Seino, so bili
zavrnjeni
Pariz, 11. jun. br. (Havas) Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi naslednje 563. vojno poročilo:
Med morjem in reko Oiso so bili vsi poskusi sovražnika, da bi prodrl preko Seine, zadržani. Med rekama Oise in Ourcq je sovražnik v pretekli noči poskusil napasti nove francoske postojanke, a je bil odbit. Na Aisni in Meusi ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Na alpski fronti so se francoske čete razvrstile na svojih postojankah. Nikjer niso bile napadene.
Pariz, 11. junija. AA. (Havas) V toku včerajšnjega dneva so poskušali Nemci izkoristiti pred vsem svoja krajevna napredovanja ter razširiti svojo operativno cono s tem, da so napadali povsod ob mostovih in prehodih. Z velikimi žrtvami se jim je posrečilo zasesti nekaj ozemlja. Zapadno od Oise se vrši še nadalje frontalni pritisk. V prvi vrsti prodirajo oklopne enote. Nemške oklopne enote so prispele do spodnjega toka Seine med Rouenom ln Vernonom. Nekaterim oddelkom se je posrečilo priti celo na drugo obalo reke, toda tu gre, kakor pravi uradno sporočilo, samo za gotove elemente in manj pomembnejše proboje. Pri sovražni pehoti je opazit- jasno utrujenost. Tako postajajo napadi pehotte med Beauvaisom in Oiso ved-nc manj srditi. Francozi se borijo stalno tudi pri umikanju. Umnknejo se nekaj k-^cmetrov nazaj šele potem ko so oriza-deli sovražniku velike izgube. Letalstvo vedno bolj podpira čete.
Pariz. 11. jun. s. (Peuter) Sedaj so Pariz zapustili že vsi uradi francoskih ministr-
stev. Iz mesta je opaziti stalen odtok prebivalstva. Vse železnice in ceste so polne beguncev. Ponoči se je iz Pariza preselil v provinco ves diplomatski zbor, ki je med tem že dospel na varno na svoje mesto, čeravno je bil med potjo, kakor pravi uradno poročilo, izpostavljen manjšemu bombardiranju letal. Z diplomatskim zborom so odšli med drugimi papeški nuncij, angleški veleposlanik, belgijski, argentinski in španski poslanik ter večina poslanikov južno-ameriških držav.
Tudi borza se je preselila iz Pariza v provinco. Banke v Parizu še poslujejo, toda njihove centrale bodo v kratkem preseljene v provinco. Od danes dalje smejo vsi pariški listi izhajati samo še na enem listu. Danes so listi zadnjič izšli v normalni obliki.
Prvi nemški tanki pred Parizom
Pariz, 11. jun. s. (Ass. Press.) Prvi posamezni nemški tanki so s severozapadne strani dospeli do okolice Pariza.
Vojaške oblasti so pričele v predmestjih graditi barikade.
Danes je bil ves Pariz zavit v oblake dima, ki so bili tako gosti, da na primer ni bilo mogoče videti preko mostov na Seinl m preko Plače de la Concorde. Dim je izviral od požarov, ki so jih povzročili bombni napadi nemških letal na ozemlje med Pa-| rizom in med fronto na severu in vzhodu mesta.
Angleška vojna poročila
Bitka za Pariz srditejša od bitke za Verdun — Francozi se bore proti trikratni premoči
London, 11. jun. s. (Reuter). Iz današnjega jutranjega francoskega vojnega poročila je razvidno, da je francoska vojska pred Parizom izvedla nov umik. Poročilo namreč omenja, da so zavzele francoske čete nove postojanke med rekami Oise ln Ourcq, kjer je ponoči sovražnik posegel v borbo. Ozemlje med omenjenima rekama obsega pas nekako 65 km, leži severozapadno od Pariza, in brani direktno dostop do Pariza.
Na zapadu so bili nemški motorizirani oddelki, ki so včeraj dospeli pri Rouenu do Seine, zadržani. Z vzhodnega bojišča nI avtentičnih podatkov.
V Londonu naglašajo, da je bitka, ki se bije sedaj za Pariz, bila tako včeraj kakor tudi danes hujša nego kdajkoli prejšnje dni.
Vojaški krogi pravijo, da je sedanja bitka podobna oni v svetovni vojni pred Verdu-nom, samo da se bije v večjem obsegu. Francoska vojska se bori proti nemški trojni premoči in francoski tanki so proti nemškim v številčnem razmerju 1 :3 ali 1 : 4. Angleške čete, ki na fronti sicer niso posebno Številne, so pa v zadnjih dneh nudile francoski vojski uspešno podporo v bojih v zaledju. Sedaj so na poti novi oddelki.
Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je izjavil danes, da Je nemški pritisk v Champagni ob Oisi ponehal. Nemci so z ofenzivo v tej smeri hoteli očitno priti Ma-ginotovi črti v hrbet. Tudi ta se nemški napadi sicer še nadaljujejo, so pa manj siloviti nego preje. Francoski vojaški stro-
I kovnjaki pravijo, da nemška ofenziva sploh ne bo mogla z vso silovitostjo več dolgo
■	trajati, temveč ob morala najkasneje v 1 prihodnjih treh ali štirih dneh popustiti.
■	Že francoske čete same so zaradi silnega j pritiska močno utrujene, še mnogo huje pa
morajo čutiti utrujenost napadalci.
igo nemških tankov uničenih
London, 11. junija. AA. (Havas). Angleški bombniki so uničili v teku včerajšnjega dneva 150 nemških tankov.
Bsr&e v zraku
In v
London. 11 junija br. (Reuter). Ministrstvo vojnega letalstva je objavilo davi naslednji komunike o novih napadalnih akcijah angleških bombnikov.
V teku včerajšnjega dne so angleški srednji in težki bombniki napadli sovražnika v neposrednem zaledju njegove fronte, posebno pa okrog Abbcvillea. Roucna in Amiensa. Pri tem je bilo razpršenih več k<;!on nemške vojske na pohodu Bombardirani so bili mostovi na rekah Meuse, Aisni in Sommi.
Formacije težkih Homnikov so tudi v pretekli noči znova napadle in rušile industrijske objekte v Po-renju in Porurju. Štiri letala se niso vrnila v svoja oporišča. Medtem so bile angleške letalske sile znova ojačene.
London, 11. junija. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo sporoča, da je bilo v noči med nedeljo in ponedeljkom vrženih čez 6.600 zažigalnih bemb na gozdove v Ardenih ki so povročile požar za požarom. Razen tega so nastale eksplozije. Operacije angleških bombnikov so oblegale ozemlje od ustja Somme do porurske industrijske pokrajine. V nedeljo je bilo v 15 minutah vrženih 2.C00 bomb na sovražne kolone in vojne objekte neposredno za bojiščem. Srednji bombniki so bombardirali oklepne enote in motorizirane kolone sovražnika, ki so se gibale proti zavezniškemu levemu krilu.
Bmm bi
London. 11 junija A A (Havas). V skupščinskih krogih mislijo, da bo Churchill podal jutri v spodnjem deniu izjavo, čim bodo na dnevnem redu vprašanja v zvezi z vstopom Italije v vojno Glede vsebine te njegove izjave mislijo, da bo noslovil poziv na narod, nai ohrani mir in hladnokrvnost, obenem pa da bo naglasil. da so bili izdani potrcbn; ukrepi v zvezi z vojno napovedjo Italije Ne izključuiejc možnosti, da bo Churchill govoril tudi c sedanji bitki v Franciji. Parlamentarni sotrudnik Associated Pressa piše. da so narodni poslanci opustili namero, da hi imeli taino sejo. ker smatrajo, da mora javnost slišati vse. kar se v tem trenutku mora povedati. Na drugi strani bi tajna seja mofila tinti povoda za razne glasove, ki bi še pos'abšali sedanje ozračje Edino vprašanje, ki se v tem trenutku zastavlja v spodnjem domu. je osredotočenje vse pozornosti vojskovanju v neposredni bodočnosti kakor tudi izvajanju lastne obrambe Prevladuje mnenje, da bo zgornji dorr opustil namero, da bi imel tajno sejo.
elandska princesa Julijana v Kanadi
Ottawa, 11. jun. s. (Reuter) Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je sporočil danes, da je dospela v Kanado holandska prestolonaslednica Julijana z obema svojima hčerkama. Prestolonasled-nico je povabil v Kanado generalni guverner kanadski, grof Athlonski. svak angleškega kralja. Za enkrat bodo člani holandske kraljeve rodbine nastanjeni v letni rezidenci generalnega guvernerja v Quebecu, pozneje pa v Montrealu.
Prestolonaslednica Julijana je že pretekli teden s svojima hčerkama odpotovala iz Anglije v Kanado, in sicer na holandski vojni ladji. Selitev se je izvršila na izrecno željo holandske kraljice Viljemine. ki želi, da je njena rodbina obvarovana pred vsako nadaljnjo nevarnostjo in tako zasigu-ran nadaljnji obstoj holandske dinastije.
Abesinski cesar v Londonu
London, 11. junija. AA. (Havas). Bivši abesinski cesar je odpotoval iz Batha, kjer je sedaj prebival, takoj po italijanski objavi vojne v London
Cripps odpotoval v Moskvo
Sofija, 11 junija A A (Reuter). Davi je z ruskim letalom odpotoval iz Sofije v Moskvo novi britanski veleposlanik v sovjetski Rusiji sir Stafford Cripps.
Rojstni dan Nj. Vis. kneginje Olge
Beograd, 11. junija. AA. O priliki rojstnega dne Nj. Vis. kneginie Olge je bila danes zahvalna služba božja v dvorski kapeli na Dedinju. Udeležili so se je Nj. Vel. kralj Peter II.. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga s princesinjo Elizabeto, dvorne dame in člani civilne in vojaške hiše NJ. Vel. kralja.
Razpisana profesiira na medicinski fakulteti
Ljubljana, 11. jun. p. Rektorat ljubljanske univerze je razpisal natečaj za mesto izrednega profesorja za bakteriologijo, se-rologijo in imunologijo na medicinski fakulteti. Prošnje je treba predložiti rekto-ratu najkasneje do 24. julija.
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno v vsej kraljevini, le v primorskih krajih bo prevladovala velika pooblačenost. V primorju in v gorskih predelih utegnejo biti nalivi in krajevne nevihte. Toplina bo na severni polovici države nekoliko padla.
Naši kraji in ljudje
Lep praznik naše pesmi
Koncert šmartinskega „Zvona" ob zlatem jubileju
Pred nekaj več kakor 50 leti je prišel za nadučitelja v Šmartno mlad in navdušen mož Ivan Bartl. Bil je izredno dober učitelj in poznavalec mladine. Pa če bi bil še boljši učitelj in vzgojitelj, bi bil danes, ko že 40 let počiva tam na idilični božji njivi ob Završniški cesti, pozabljen, kakor je pozabljenih sto in sto drugih učiteljev, ki so storili samo svojo službeno dolžnost in nič več. Kadarkoli te samotnega popotnika zanese pot mimo šmartinskega pokopališča, vstopi in poglej tja na desno stran pokopališke kapelice, pa boš videl, da je na skromnem grobu vedno sveža roža, ki priča, da pokojnik ni pozabljen. Roka te ali one šmarske pevke prinaša iz dneva v dan rožice, da govore o nepozabnem človeku, ki je dal Šmartnu mnogo več kakor svojo službeno dolžnost, ki je dal Šmartnu — svoje srce. Predvčerajšnjim so gore-ile na grobovih že umrlih ustanoviteljev šmarskega -»Zvona« debele spominske sveče, vsi so bili okrašeni s cvetjem odhajajoče pomladi.
Petdeset let! Na pročelni strani koncertnega odra na sokolskem telovadišču so bile razobešene slike iz raznih dob društvenega življenja. Ob ustanovitvi je štel »Zvon« komaj 12 članov, v nedeljo jih je nastopilo kar 64. med temi celo pet iz Pe-nikove družine. Tako je bilo vedno. Šmartno je imelo vedno nekaj družin, ki so biile z božjim blagoslovom obilo obdarjene. In po takih družinah bi lahko imenovali posamezne dobe v delovanju »Zvona« Prva je bila doba Rusov, potem Juvanov, pa Vozlov, Polarjev, Penikov. Pet družin — pet desetletij, pet trdnih stebrov, ki jih ni omajal najhujši vihar, ki je zlasti po šmarski dolini tako rad divjal in še divja, da so se lomili tudi najtrdnejši hrasti in klonili pod silo razmer.
Y petdesetih letih je prijelo za Bartlovo taktirko več priznanih naših pevovodij. Prvi, Bartl in zdajšni pa izpolnjujeta s svojim delom celo četrtstoletje. prvi deset, drugi petnajst let. Na proslavi v nedeljo ie bilo 6 nekdanjih vodij, kar je gotovo tudi svojevrsten dogodek Za zlati jubilej društva so bili odlikovani z zlato pevsko kolajno in diplomo: Vozel Jože. predsednik, Kovačič Maks. pevski vodja, Zoretova Marija, kumica in pokroviteljica društva, in Hauptman Franc, po domače Polarjev ata, ustanovitelj in skoro petdeset let drugi ba-sist-gromovmk, ki šteje danes 81 let. Pa še vleče viržinko in take razdira, da ga je veselje poslušati.
Gostov je prihitelo od blizu in daleč toliko, da je bilo obširno sokolsko tdlovadi-šee skoro premajhno. Polnoštevilno so prišla pevska društva »Zarja« iz Trbovelj, »Loški g'as« iz Lok pri Zagorju, »Lipa« iz Litije, »Sloga« iz Ljubljane. Po številnih odpos'anstvih so se slavja udeležila »Kra-kovo-Tmovo« iz Ljubljane, Glasbena Ma-t:ca iz Ljubljane, poštni uslužbenci iz Ljubljane in še druga društva. Nekaj je bilo tudi brzojavnih pozdravov V imenu Huba-dove župe jc jubilanta in zbrano občinstvo nagovoril njen predsednik dr. Švigelj, ki jo v izbranih besedah orisal poslanstvo, ki ga naj pevska društva vrše v svojih krajih, da bo ves narod prepojen z ideali bratstva. sloge, slovenstva m slovanstva. Da je jubi'ant svojo nalogo prav in od vsega začetka tako pojmoval, smo izvedeli iz besed slavnostnega govornika Vidica, ki je v pesniškem zaletu in v zgoščeni obliki podal društveno zgodovino. Od Bartlove »Mi vstajamo« pa do Zajčeve »Slava delavstvu« je ista osnova, borba za pravice naroda, za pravice posameznika.
Po zvrstitvi pozdravov je sledil koncert, kjer je šest zborov zapelo šestnajst pesmi. Prvi je nastopil jubilant »Zvon«, ki je v prav dobri formi odpel Jerebovo »■Kam si šla« in Kovačičevo »Domovini«. Šmarčani imajo odlične soprane, temeljite base in dobre tenorje, kar je znano daleč po naši domovini. »Zarja« iz Trbovelj je zapela tri pesmice: Vodopivčevo »O večerni uri«, Venturinijevo »Pojdem na prejo«, in Jerebovo »O kresu.« Pesem jim vre iz srca in gre prav do srca. Rudarji znajo zapeti, imajo dobrega vodjo in trdno voljo za izpopolnitev. »Zarja« kaže od nastopa do nastopa vse boljše uspehe. »Loški glas« iz Lok pri Zagorju je zapel dve pesmici v moškem in dve v ženskem zboru. Slišali smo Venturinijevo »Tržaške narodne« in Zaj-čevo »Slava delavstvu« ter ženska zbora Aljažev »Triglav« in narodno »Da bi jaz imela«. Oba zbora nista številna, toda prav dobra. Posebno je ugajal ženski zbor s svojo čisto intonacijo in izredno toplim preda-
vanjem. Le naprej! Tudi delavske žene znajo in torej morajo peti. »Lipa« iz Litije je zapela Jerebovo »Jutrnjo« in Pimatovo »Na Gorenjskem«. Škoda je, da Litijani ne vadijo redno, temveč le, kadar jih razmere prisilijo. Imajo dober pevski materiali in bi bili lahko odličen pevski zbor. Poprimite se! »Sloga« iz Ljubljane je dovršeno zapela Nedvedov »Nazaj v planinski raj« in Sattnerjev »Naš narodni dom«. Tukaj je treba omeniti, da je velika škoda, da se baš slednja kantata tako malokdaj poje, ko je za naše dni tako po besedilu kakor po glasbeni himnični zamisLi zelo primerna za slavnostne nastope številčno močnih zborov aili pa za skupen pevski nastop več zborov. »Sloga« ima prav dober material
in odlično šolo. Skupni moški zbori so pod Premdčevim vodstvom zapeli Bartlovo »Mi vstajamo«, Hajdrihovo »Jadransko morje« in Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat«. Osemdeset moških grl močan zbor je mogočno vplival in dvignil razpoloženje do navdušenja
Občinstvo je ves spored koncerta poslušalo z največjim zanimanjem m dajalo * živahnim ploskanjem duška svojemu prazničnemu razpoloženju. In vreme? B»k> je »Zvonu« zelo prizanesljivo; pred koncertom je bila kratka nevihta, ki pa ni nikomur vzela dobre volje, ki ni nikogar odgnala. Tudi ona prozorna vest v nedeljskem »Slovencu« ni nikogar motila, pač pa je dosegla baš nasproten učinek, kakršnega si je želel dopisnik. Vse Šmartno je bilo okrašeno z narodnimi zastavami m je tako pokazalo, da zna ceniti svojo pevsko družino.
— crr —
V stanovanju zaprt in izstradan
Dvajsetletnik v oblasti slaboumne matere in babice
Veliko žaloigro so odkrili v nedeljo dopoldne v Livadičevi ulici v Zagrebu. Tam je stanovala v prizemnem stanovanju družina upokojenega železničarja Antona Špor-čiča. Z njim sta bili mati in hčerka Jo-sipina poročena Lotzkv. Hčerka Josipina, stara 38 let, je imela 20-letnega sina Vladimira, ki je takisto živel pri starem Šporči-ču, ker je njegov oče, češki državljan že pred leti zapustil ženo in sina. Ta družinica je torej živela spokojno celih 8 let v Livadičevi ulici št. 28.
Zadnji čas pa so se začele v tem stanovanju goditi skrivnostne reči Pred dvema mescema je nenadno umrl stari Anton Šporčič. Ženi nista poklicali zdravnika in šele ko je izdihnil, sta to sporočili mrliškemu ogledniku, nakair so starčka pokopali. Po pogrebu sta se mati in hči le redkokdaj pokazali na ulici. Vse njuno obnašanje je bilo prav čudno. Najbolj pa je sosede zanimalo. kje je vendar mladi Vladimir Lotzky. Po dedovem pogrebu tega vitkega mladeniča sploh ni bilo nikjer več videti, nič več se ni prikazal iz stanovanja. Ljudje so marsikaj ugibali o njegovi usodi. Naposled se je sam hišni lastnik, mizar Josip Sviben odločil, da razkrije Vladimiro-vo usodo, saj je njega najbolj zanimalo,
kaj je z mladeničem, s katerim sta se prej sleherni dan srečala in pogostokrat govorila.
Preteklo nedeljo se je skrivnost pojasnila. Mladeničeva mati *n stara mati, katerima se je obema omračil um. sta pred mescem zaklenili Vladimira v stanovanje in ga držali kot ujetnika ves čas, da je popolnoma oslabel. Ko je bil o njegovi usodi obveščen njegov stric, je bila poklicana reševalna postaja Reševalci pa so naleteli na hud odpor žensk, ki sta se zabarikadirali v stanovanju. Vendar so ju kmalu zmagali in ju odpeljali na opazovalnico. Vladimir pa je bil tako slab, da se je na ulici onesvestil, padel in dobil rano na glavi. Prepdljali so ga v bolnišnico, kjer mu bodo rešili življenje. V bolnišnici pripoveduje, da je že prej hudo trpel pod nadzorstvom slaboumne maitere in stare matere. Ko pa mu je umrl ded, se je njegovo stanje le še poslabšalo. Ni sme' nit' na vrt in je popolnoma otopel. Solnca ni videl, svežega ZTaka ni vdihaval, hrano pa je dobival kakor pes. Ves zadnji čas se je duševno stanje obeh žena dan za dneir slabšalo in bil je zadnji trenutek, da so mladeniča rešili smrti od lakote, obe slaboumni ženski pa spravili, kamor spadata.
Po umoru čuvaja Urha v Trbovljah
Nekaj podrobnosti o krvavem Zločinu — Nedfostatkl, ki jih bo treba brez odlašanja odpraviti
Trbovlje, 11. junija O zverinskem zločanu. ki so ga neznani storilci v noči od sobote na nedeljo izvršili nad 54-letnim Ignacem Urhom. nočnim čuvajem rudniškega konzuma na Vodah, smo zbrali še nekatere podrobnosti.
Kakor vse kaže, so bili na delu trije razbojniki, ki so bili po vsej priliki od drugod, vsaj eden izmed njih pa je moral dobro poznati razmere v Trbovljah in okrog konzuma in je bi!l najbrž tudi z umorjenim Urhom osebno znan. Kakor smo že poročali, so svoj razbojniški pohod začeli z vlomom v delavnico rudarja Martina Klopčiča na Tereziji, v katero so vdrli s pomočjo svinjske noge. Tam so ukradli tudi sekiro, s katero je bil malo pozneje izvršen umor, pilo in kuhinjski nož. V Pauerjevi koloniji so obiskali kleti pri Cukljatiju, Zupanu in Grobešku. kjer so se založili z raznimi jest-vinami, smetano, kompotom. konzervami m kruhom. Na mestu so si deilo razdelili tako. da bi eden izmed č!ano\ tolpe v zasedi za čuvajsko hišico skrbel za varnost pred čuvajem druga dva pa sta medtem že začela z vlomilskim delom prav pri oknu za katerim se v bližini baje nahaja b'agaj-na. Eden izmed njiju je držal ob zid debel drog. drugi pa se je s težkim krampom lotil zapahov na oknu in bil že na tem, da razbije tudi okno samo
Medtem se je pri čuvajski hišici odigrala kratka, a huda borba med Urhom in tolovajem, ki je čakal v zasedi. Urh je razbojnika ranil, da je preplašen zbežal čez dvorišče. Ko sta pajdaša pn oknu opazila nevarnost, sta popustila del< m se potuhnila v temo Urh je pritekel bliže, a preden ju je zapazil, sta najbrž navalila nanj in ga s silnimi udarci s sekiro na glavo pobila, da je omahnil na voziček za prevažanje moke. Udarcev je bilo po vsej priliki več, zakaj zevajoča rana na gla\: je bila široka več ko 7 cm, čelna kost bi'a prebita v obliki trikota Urh je obležal v ogromni mlaki krvi, roparja p? sta mu. ka-
kor pripovedujejo, odvzela pištolo Hi denar ter izginila v noč. Da je bil zločin 'zvršen okrog 1. ure ponoči, sodijo po traku na kontrolni uri, ki so jo našli nr umorjenem. Krvavo sekiro so morilci odnesli s seboj, kramp pa so odvrgli na bližnji vrt, kjer so ga potem našli orožniki.
Roparski umor, izvršen v najprometnej-šem, najbolj obljudenem središču Trbovelj, je spet pokazal skrajno pomanjkljivost varnostnih naprav, ki se jim pridružuje še nesmiselno varčevanje v razsvetljavi javnih prostorov, trgov in križišč. Trg pred rudniško restavracijo je po ukiepu rudniške uprave že del j časa povsem nezadostno razsvetljen Edino jačjo svetilko nad vhodom v konzum so odstranili. Na dvorišču poslopja brli slaba žarnica, medtem ko je ves okoliš v temi. Dolžnost rudnika in občine je. da brez odlašanja odpravita nedo-statke, ki so bili že nekajkrat posreden povod za n^čne vlome v trgovine ob glavni cesti Trbovlje-Vode in ki so tokrat nudili priliko za tako žalosten, strahoten zločin Skrajno pomankljiva pa je zadnji čas tudi nolicijska služba, ki se omejuje le na kontrolo gostiln in trga i -c v tem pogledu so pritožbe precej por> --te.
Tujcu, ki bi v teh dneh prišel skozi Trbovlje in bi cul o strašnem dogodku, bi bilo pač te^ko pojmovati, kako ie mogoče — pa čepra v no"n; uri — sredi Trbovelj ub;ti človeka, p" d* na ves vik in krik nikogar ni H11«» blizu.
Dolžnost vsake žene jc, da pazi na redno stolico. ki jo doseže z naravno jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Fran 7-Jose f o v o grouko vodo ako jo »Franz-Josefova« vda k?nje milo, prijetno, neglo in z ir.. o.
Ogl. reg S br 30474 35

p jtf* '4
1 -1 i

Sorivoj Jevtlč
Preteklo je dvajset let, kar je znani sarajevski književnik Borivoj J e v t i č nepretrgoma dramaturg Narodnega gledališča v Sarajevu. Ime Borivoja Jevtiča je tesno zvezano z ustanovitvijo in z delovanjem tega gledališča v vseh dvajsetih letih. V naših razmerah, posebno gledaliških, pomeni to mnogo. Na vseh koncih in krajih so se vrstili in menjali voditelji gledališč iz raznih, večidel političnih, vzrokov ter povzročali zastoje, krize, prelome v repertoarjih in umetniških linijah naših gledališč, tako da se malokatero sme pohvaliti z vidnim napredkom in občutnim večjim razvojem.
Med taka gledališča, ki so se v osvobojeni domovini zares razmahnila, spada sarajevsko, in sicer v prvi vrsti po zaslugi dramaturga Borivoja Jevtiča. Umetniški izraz in vzpon sarajevskemu gledališču je dal Borivoj Jevtič. ki se je 20 let uporno boril z vsemi in proti vsem, pa najsi bodo upravniki, direktorji, igralci, kritiki ali publika, za čisto, pravo in resnično gledališko umetnost, predvsem literaturo, preganjajoč na vsakem koraku šablono, kič, brezvredno dunajsko in budimpeštansko opereto in posvečujoč svojo posebno pozornost jeziku, ki se — po izključni zaslugi vprav Borivoja Jevtiča, mojstrskega poznavalca srbsko-hrvatskega jezika —
danes med vsemi srbskimi in hrvatskimi odri najbolje in najčisteje govori prav v sarajevskem gledališču. Ne m3n>šo pozornost ie Jevtič posvetil drami, posebno domači, in skrupuiozno izbiral dela umetniške vrednosti ter skrbel za njihovo dostojno umetniško scensko realizacijo.
Borivoj Jevtič je bil takoj po prevratu od bosensko - hercegovske vlade imenov?n za dramaturga novo otvorjenega gledališča v Sarajevu skupno z znanim in znamenitim srbskim pesnikom Aleksom šan-tičem. ki je bil postavljen za prvega inten-danta. Vendar Aleksa šantič ni mogel zaradi slabega zdravja opravljati intendant-skih poslov, pa je celo pripravljalno delo ostalo v rokah Jevtiča, ki ga je izredno spretno dovršil in z njim postavil trden temelj gledališču, na katerem še danes sloni. In medtem ko so se razni intendanti menjali, prihajali in odhajali, se brigali večinoma le za materialno stran gledališča, torej za bolj zunanjo stran, je Borivoj Jevtič ostal vseh dvajset let na svojem mestu, skrbno izdelujoč notranjo, umetniško stran. Ta umetniška stran sarajevskega gledališča ima skozi in skozi pečat umetniške potence Borivoja Jevtiča in bo morala v zgodovini tega gledališča (če bo kdaj napisana) zavzeti vidno, podčrtano in skrbno obdelano poglavje.
Umetniški lik Borivoja Jevtiča je zelo Tt zriovrsten in bi že danes dal obilen material za izčrpno študijo Kajti Jevtič ni sferno gledališki človek, ni samo dramaturg i" • ;er temveč tudi pri~np.n kniiževnik, k: i %a ?.:. .-:••» foo lepo šr.^-iio (ie!. /.e v rani mladosti se	pečati z literaturo.
I-.; ro e poveš ». obravnavajo v glavnem ž: l'!.•>•.sp:!sk''ga (V'..-> ntff.hno t.i-
a trpim .
bil za sv
n. rod pre-
mi an in oo?i.";r> Oo'yot<\ ' J: vtič ie lil
mlad O'
le11n o'
član ■■•T.T"",ie
o!
m
Bo~*~e,?. obsojen o "t r> ie do kor.ca svetovne vojne !ežal v sc triki jet-izniči). Rosnv-:?r» "o po vseh liter-r-nih č soni-ih dnevnikih (Politika), revij-h itd Geci Kon v Beogradu je izdal zbirko povesti z Miljfcke. ki je imela lep uspeh in prav dober odmev pri kritiki V Sarajevu pa ie bilo izdanih nekoliko Jevtičevih knjig. Zelo aktivno ie sodeloval in sodeluje v »Grupi sarajevskih, književnikov«, dolgo vrsto let pa ie urejeval znani kulturni časopis »Pregled«. Intenzivno se je bavil z dramatiko in spisal celo vrsto dramskih del. ki so vsa igrana, večinoma v Sarajevu, Beogradu. Zatrebu. Skoplju itd. Najbolj znane so: »Carske kohorte«, »Fra Jukičevo znamenje«, »Prodaialnica zraka«, »Obljubljena dežela«, »Gavrilo Princip«, »Deček v snu«, »1879«, »Polip«, »Amerika zase«, »Tepec Tale«, poleg nekolikerih otroških iger.
Tudi kot prevajalec se je Jevtič uveljavil. Ni prevajal samo gledaliških del, marveč je prevedel tudi Nietzscheja. Kot esejist je spisal vrsto zelo zanimivih študij in člankov iz literature, gledališke umetnosti, posebno pa zgodovinsko-političnih, ki se
Rojstni dan Nj. Vis. kneginje Olge
Za pravkaršnji rojstni dan Nj. Vis. kneginje Olge (po pravoslavnem koledarju) je poslal ban dr. Natlačen naslednjo čestitko: Povodom današnjega rojstnega dne izrekam Vašemu kraljevskemu Visočanstvu najlepše čestitke in najboljše želje v svojem in v imenu prebivalstva poverjene mi banovine, zagotavljajoč Vas obenem popolne vdanosti. — Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen.
se najboljše razvija, ki se pravilno prehranjuje.
Otroškemu organizmu je treba v povišani meri hranilnih sestavin, ki so mu potrebne za izgraditev tkiva, jačanje kosti, živčnega ln mišičnega sistema, kakor tudi za sam razvoj. Te za življenje potrebne
VITAMINE,
vnaša v telo koncentrirana, prijetna lahko prebavljiva
ovo
Dajte svojemu otroku za predjužnek in malico 1—2 skodelice Ovomaltine, pa se boste prepričali že v kratkem času. kako se vam dete boljše razvija, tako telesno kot duševno.
Topla ali mrzla Ovomaltine odlično prija.
Dobiva se povsod. CENE NESPREMENJENE.
Nujno potrebna ureditev potov
v jeseniško planinsko zaledje
Jesenice. 11. junija
Jeseniška mestna občina je v minilem letu uredila ob vznožju gore Mirce tik nad mestom lepo pot, ki služi meščanom tudi kot prijetno sprehajališče. Ta pot. ki je dolga okoli poldrug kilometer, veže zgornji del mesta, takozvano Murovo s spodnjim in novim delom mesta, takozvano Novo vasjo. Pot vodi skozi zelene trte in livade in majhen smrekov gozd, ki je bil doslej za meščane nedostopen. S te poti ie zelo lep razgled na ves industrijski revir, na podeželje in v Gornjo Savsko dolino.
Občina je ob tej poti namestila mnogo klopi in vzdolž nje nasadila mlade lipe in kostanje, ki bodo v nekaj letih nudili v veliki vročini sprehajalcem prijetno senco. Skoda je le. da ie občina zaradi napeljave električnega voda dopustila, da so ob spodnjem delu sprehajališča posekali mnogo mladih smrek, ki bi že sedai nudile sprehajalcem senco in prijeten oddih.
Ob tej poti sta mestna občina in KID pred kratkim za tovarniške upokojence zgradili lično, v planinskem slogu zgrajeno hišico, ki bo zaslužnim delavskim veteranom služila kot prijetno dr.žabno shajališče. V bližini te hišice pa je začel graditi tovarniški delavec g. Matija Sranc svoio hišo. Vse kaže. da bo ta pot postala v nekaj letih važna prometna žila. ob kateri bodo rasle iz tal hiše in vile ki bodo izpolnile dolgo vrzel med starim in novim delom našega mesta Mestna občina ie z napravo te poti izvršila veliko in potrebno delo. Mislimo pa. da ie naprava te poti odnosno sprehajališča šele prva stopnja bodočega razvoja Jesenic in njenih potreb glede na posebne jeseniške razmere, katere čutimo najbolj v teh resnih časih.
Jeseničani hudo trpimo zaradi neznosnega cestnega prahu, dima in trušča, ki izhaja od železnice, tovarne in živahnega avtomobilskega prometa. Duševni kakor ročni delavec bi v svojem prostem času rad šel kam na sprehod, kjer bi užival čisti zrak in mir Taki sprehodi v ravnini so možni samo v Milanov log. ali pa po poti. ki vodi na desnem bregu Save proti Plavžu in HrušicL Najlepša izletniška točka za Jeseničane pa je Planina - Sv. Križ. Tcda hoja Po planinski cesti ni več tako prijetna, kakor ie bila nekcč. Po tej cesti drči dnevno nešteto avtomobilov in motociklov. ki puščajo za seboi obl?ke prahu in smrad. Po travi, na devesih in grmovju leži debela plast prahu. S časom bo ta planinska cesta služila le avtomo-bilistom in voznikom, pešci pa bodo morali uporabljati druga pota. če bodo hoteli uživati čisti planinski zrak in blagodejen mir.
Jeseniška mestna občina bo morala prej ali slej preurediti obstoječo pot za Mirco ob Ukovi proti Parkeljnovi domačiji in najprej proti Črnemu vrhu. da bi bila lažja
za pešce in vozovni promet. Ta rx>t. ki je postala prijetno gozdno sprehajališče, bi po najkrajši črti vezala revir s tiho planinsko dolinico, v kateri veje prijeten hlad in mir. Po tej dolinici žubori desni pritok Ukove. po pobočjih Črnega in Spanovega vrha pa je nešteto senikov, ki so skriti pod košatimi lipami, smrekami in visokimi macesni, da jih prej ne opaziš, ko prideš do njih. Osobito v maju in juniju je ta planinski svet še posebno lep. ko so vsa pobočja posejana s cvetočimi narcisami, in v septembru, ko se to okolje odraža v tisočerih zlatih barvah.
Ce bi v ta planinski predel vodila bolj zložna in oskrbovana pot. bi v tej dolinici in na njenih vzpetinah v nekaj letih zrasle iz tal številne male poletne hišice, ki bi tudi manj premožnim ljudem nudile v poletju prijeten in cenen oddih in v kritičnih časih tudi nekoliko bolj varno zavetišče.
Občinska uprava naj posveti tudi več pažnje stari rovtarski poti. ki vodi čez Pejce z izhodiščem na Prihodih in poti čez Tamar, ki vodi mimo Parkeljnove domačije v dolinico ob Ukovi. Ta pota so dobro markirana, treba je le na gotovih mestih odstraniti debelo kamenje, ki leži po poti in napraviti male jarke za odtok vode. da ne bo tekla po poti. Ko bodo ta pota v jeseniško planinsko zaledie kolikor toliko urejena, bodo avtomobili in mo.o-cikli lahko po mili volji drčali po cesti na Planino—Sv. Križ. ker ne bodo motili planincev, ki bodo po potih skozi gozdove in čez planinske travnike lahko uživali čist zrak in blagodejen mir.
Nesreča v rudniku
Maribor. 11. junija
V premogovniku Med vedri pri Majšper-ku se je pripetila sinoči težka nesreča, ki je terjala življenje marljivega delavca. V omenjenem premogovniku se je odtrgala velika plast in zasula pod seboj pet delavcev. Njihovi tovariši so pričeli takoi z reševalnimi deii. Posrečilo se jim je, da so štiri rešili, dočim petega niso mogli tako hitro, četudi je obupno klical na pomoč. Ob 20. uri se je posrečilo reševalcem, da so prišli do nesrečnega Josipa Šušpar-ka. starega 48 let. ki ga je zasulo na zelo neugodnem mestu. Toda predno so ga utegnili rešiti, se je že spet usula plast zemlje in spet zasula ubogega Šušparka, ki je zasijal nanj le za trenutek žarek upanja na rešitev. Spet ga je zagrnila zemlja. Vso noč so kopali. Ko so spet prišli do njega, je bil mrtev.
Tragična smrt pridnega delavca je vzbudila globoko sočutje z njegovo bridko usodo. Bil je dober tovariš in dober delavec. Bedi mu lahka žemljica domača. Žalujočim svojcem naše globcko sožalje!
nanašajo na znani sarajevski atentat. Jevtič je bil eden izmed najintimnejših prijateljev bosenskih revolucionarjev in so mu te stvari znane iz najbližjega vira. Ni čuda torej, da so te študije in članki vzbudili pozornost celo v inozemstvu.
Zdaj piše »Jugoslovansko uramaturgijo«, ki bo — kakor sam javlja — kmalu izšla v tisku.	Rade Pregarc (Beograd).
Tri sklepne produkcije šale Glasbene matice
šola ljubljanske Glasbene Matice je dala svoj letni pedagoški obračun v treh javnih produkcijah, pri katerih so nastopili učenci vseh glavnih instrumentalnih in pevskih oddelkov. V celoti so produkcije obsegale skoraj 60 samostojnih nastopov, kar je za zavod, ki se omejuje skorr«-' izključno na nižjo stopnjo izvežbanosti ter v bistvu tvori pripravo za višje glasbeno-šolske institucije zelo velika žetev. K temu so pripomogli učitelji nastopajočih, pa tudi ostalih učencev, saj je pedagoško delo, ki ne more takoj pokazati vidnih sadov, v mnogem celo težavnejše od priprave talentiranih gojencev za nastop.
V celoti lahko razdelimo gojence, ki so pri teh produkcijah nastopali, v dve glavni skupini: klavir in violina, ki ustrezata obema pri nas najbolj priljubljenima ln uvedenima glasbiloma. Iz prve skupine so nastopili učenci in učenke: Kričej, Osterc, Zupet, Janežič, Lušin, Ino, Gorjanc, Leh-pamer. Samec, Ahlin, Erjavec, Brihta, Po-povič, Lenarčič. Miklavčič, Stern, HaSlakl-jevič, žiberna, Strniša, Kovač, Fakla, Pel-
ko, Lampič, Masle, Plut, Oblak, Saršon, Vokal, Danilovič, Markič, Mahnič, Šetinc, Mahorčič, pri čemer so prevladovale pianistke, kar je tudi razumljivo Od violinistov je bilo čuti mlade virtuoze: Kosovinca, Grafenauerja, Sever ja. Butaro, Dolinarje-vo, Habeta, Hočevarja, Trilerja, Sancina, Kavčiča, Murglja, Ahtika, Puharja in Pe-lana. Posamični so bili nastopi čelista Ve-bra in pevca Kosa, svoje delo pa je prikazal tudi šolski mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja Sonca ter šolski orkester, katerega je vodil prof. Karel Jeraj. Kot ansamblski skupini sta oba pokazala lepe uspehe ter je bilo posebno pohvaliti smiselno izbiro sporeda (zbor je pel nekaj manj znanih slovenskih skladb; pri eni je pomagal operni pevec, baritonist g. F. Lup-ša, orkester pa je prinesel izbor nordijskih kompozicij za godala-v Jerajevi priredbi).
Nastopivši učenci so izhajali iz klavirske šole učiteljev Osterčeve, štrukljeve. Brada-čeve, šeškove, Lipovškove in Logerjeve, iz violinske šole gg. Ivančiča, Pfeiferja in Staniča, iz violončeskega odseka g. šedl-baura in iz pevskega ge. WSstinghausnove. Klavirsko spremljavo goslaških in pevskih solistov so oskrbovali gojenci Akademije Osana, Bradačeva, Hubad, Puharjeva.
Spored je bil sestavljen pestro, kakor je pač edino mogoče pri velikem številu nastopajočih in različni stopnji njihove izvežbanosti in pripravnosti. Nekaj sloven-skh avtorjev je samevalo med internacionalno izbiro (Lipovšek. Premrl, Sonc, Cvetko, Sattner, Ipavec, Vllhar, Osterc, Jeraj, Prinčič, Pavčič in Gregorc) s posameznimi krajšimi skladbicami, v ostalem so prevladovala dela nepomembnih didaktičnih mla*
Domače vesti
Ljubezen malega človeka do rodne grude
Z Jesenic smo prejeli naslednji dopis: Gotovo bo prav, če se pogovorimo kar odkrito o ljubezni našega malega človeka do rodne zemlje. To pa v zvezi z naslednjim opažanjem:
Medtem ko je že prve dni sedanje vojne marsikdo dobro poskrbel zase, se založil z različnimi živili za daljšo dobo, si kupil ali zgradil novo hišo daleč izven Ljubljane, ali celo v središču države, v dobi torej, ko smo lahko na večjih kolodvorih srečevali ljudi s kovčegi, košarami in zavoji, da spravijo svojo imovino bogve kam k žlahti na deželi, — v tej dobi naš mali človek premišljuje, kako bo branil svojo zemljo, drago domačo grudo, na katero je prirasel z dušo in srcem.
Oni dan sem se sprehajal po Gornji Savski dolini ob bregovih zelene Save. Na travniku sem se po dolgih letih srečal s prijateljem iz ndadih let. Desetletja so že minila, kar sva skupaj trgala hlače v šolskih klopeh. Oba sva že močno osivela, oba sva vzgojila otroke, ki drug za drugim stopa-pajo v samostojno življenje. Zemlja, ki jo olKleluje moj tovariš iz mladih let, je trda in skopa. Vrhu tega je ob povodnjih zelo izpostavljena valovom deroče Save, da jo mora vsako leto zavarovati zdaj tu, zdaj tam z obrambnimi škarpami, kar mu povzroča vsako leto nove stroške, pritrgova-nje in trpljenje.
Marsikaj sva se pogovorila, kakor se pač odkritosrčno pogovorijo in razumejo pravi prijatelji iz mladih let. Besedo sva seveda obrnila tudi na vojno in na sedanje izredne razmere. Pa mi pravi prijatelj:
— Letošnjo pomlad je bilo z delom na polju nekoliko hujše, ber nimam konja. Oddal sem ga z vozom vred v Stražišču. Naj bo, saj gre za varstvo domovine. Dva moja sina sta že odslužila kadrovski rok, dva sta zdaj pri vojakih, tako sem torej dal za obrambo domovine štiri sinove in konja™ Mlajši sin še čaka doma. Če bo treba, bom šel tudi jaz, pa bo ostala doma žena malinu otroki. Nekako se bodo že prebili. Dali bomo vse, če treba tudi življenje. Saj to je vendar naše! --
Tako mi je govoril preprost, od tlela že nekoliko upognjen mož, oče devetih otrok. Zakaj sem njegove besede zapisal? Zato, da bodo govorile k srcu tistim, ki enako čutijo in mislijo. In pa, da bodo morda izzvale rahlo rdečico sramu na lice temu in onemu slabiču, ki mu je država največ dala.
Vsaka očala pomeri*
zato dobre/sedeča in iasen pogled pri
*	Sestanek rezervnih oficirjev na Jesenicah. V ponedeljek zvečer je bil na Jesenicah v prostorih meščanske šole prvi sestanek rezervnih oficirjev iz gornjega kota naše Gorenjske. Sestanka se je udeležilo izredno lepo število rezervnih oficirjev. Vodil ga ie g. dr. Obersnel, ki je po kmtkem pozdravnem govoru naprosil predsednika Propagandnega odbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani g. dr. Vinka Vrhunca, naj poroča o nalogah organizacije rezervnih oficirjev v sedanjih resnih in težkih časih. Zborovalci so poslušali poročila g. dr. Vrhunca z velikim zanimanjem ter ga tudi ponovno prekinjali z glasnim pritrjevanjem. Za dr. Vrhuncem je pozdravil gorenjske rezervne oficirje pomočnik komandanta dravske divizije, general Kukavičič, ki je posebno naglasil potrebo čim tesnejše povezanosti našega aktivnega in rezervnega oficirskega zbora. V svojem govoru je podčrtal veliko vlogo rezervnih otfiicrjev v sodobni vojni ter pozval vse navzočne naj se kar najbolj oklenejo svoje organizacije rezervnih oficirjev.
*	Ob i SOOletnici pokrstitve Hrvatov se bodo ta mesec pričele v raznih hrvatskih kraiih, zlasti v sedežih škofij, velike proslave, na kateri se bo vsestransko poudarjal pomen prvih zvez hrvatskega naroda s papeži v Rimu. Proslave se bodo vrstile vse leto. Splitski škof dr. Bonifačič se je odpeljal v Zagreb, da se dogovori s hrvatskim metropolitom dr. Stepincem, ki bo prisostvoval pričetku velikih jubilejnih slovesnosti 29. t. m. v Gornjem Muču na zaciužbinah bana Branimira v Dalmaciji. V splitsko-makarski škofiji bodo poleg praznika sv. Petra in Pavla letos še posebno svečano praznovali praznik Kristusa kralja in papežev dan. Dne 19. novembra
bodo v Splitu praznovali dan posvetitve sloveče katedrale sv. Dujma. Splitska katedrala je med najstarejšimi na svetu, je celo starejša od lateranske katedrale in je tudi še po 1640 letih docela sposobna za cerkvena opravila.
* Dečji domovi na Hrvatskem so zaprti. Oddelek za socialno skrbstvo v banovini Hrvatski je preteklo soboto zaprl vse dečje domove na svojem območju. Nepreskrbljene otroke je oddal zdravim kmečkim družinam in plačuje za vsakega otroka po 200 din mesečno oskrbnine. Izkušnja je namreč podala poleg drugega naslednje važne ugotovitve: otroci po dečjih domovih so doslej doraščali daleč od pravega življenja. Oskrba v dečjem domu je veljala za vsakega otroka blizu 600 din, a ko so otroci stopili v pravo življenje, so se v niem težje znašli, kakor oni, ki so zrasli pri poštenih kmetskih družinah. Družine same krvavo potrebujejo denarja in jim dobro pride po 200 ali več sto dinarjev na mesec, saj lahko nekatere družine vzamejo v rejo tudi po dvoje ali troje otrok. Ves ta denar ostane na deželi in rodi mnogo dobrega.
i
PREMIERA! — Kino Matica, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 2L uri čudovita ljubavna pustolovščina slavnega angleškega trageda DAVIDA GARRICKA.	BRIAN AHERNE — OLIVIA DE HAVTLLAND
Veliki don Juan |
Joan Crawford
Margaret Sullavan — Robert Young — Melvyn Douglas.
Film priznanih popularnih zvezdnikov
Krasna In napeta Ijubavna drama broadwayske plesalke, ki se je poročila
z bogatim farmarjem
Njena preteklost
KINO UNION,
tel. 22-21. Ob 16., 19. in 21.
6ESAM
^-JkREMA
LJUBLJANA mari BOR
* Smrt zavednega narodnjaka. Iz Cola nad Vipavo je te dni prispela žalostna vest, da je nenadne smrti umrl dne 30. maja t. 1. obče spoštovani in priljubljeni g. Maks Zgur, posestnik, gostilničar in poštni upravitelj v pokoju, v starosti 83 let. Pokojnik je bil znana osebnost v Vipavski dolini in je bil svoječasno dolgoletni župan eolske občine. Bil je zelo ugleden posestnik in znan gospodarstvenik. Pokojnik je zapustil žalujočega sina Vinka in hčerke Marijo, Barbko in Francko, ki jih je vse skrbno vzgojil in so že vsi preskrbljeni in imajo lastne družine. Pokojnik je bil vedno naprednega mišljenja in dolgoletni naročnik našega lista. Za pokojnim žalujejo rodbine Zgurjeva, Kre-čičeva, Horvatova in Zanonova. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb, ki je bil v nedeljo, dne 2. junija t. 1. Uglednega moža je spremila na zadnji poti velika množica iz vseh krajev Vipavske doline. Kremenitega in odločnega narodnjaka g. Maksa Zgur j a bomo ohranili vsi v lepem in trajnem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka!
predlogom, naj določi zagrebška policija enoten statut za pobijanje beračev, potepuhov in onih, ki se bavijo z javno ali tajno prostitucijo. Enak predlog je društvo poslalo tudi banu. Društvo zahteva, da se strogo kontrolirajo prijave podnajemnikov in da mora biti vsak hišni lastnik v polni meri odgovoren za ljudi, ki pridejo pod njegovo streho. S pretnjo globe je treba vsakomur zabraniti delitev miloščine beračem, ki ne spadajo na ulice, marveč v zavetišča. Najemniki ne smejo sprejemati na stanovanje žena in deklet, ki se prodajajo. Na socialnem odseku naj se namestijo usposobljene ženske, posebna zdravnica pa naj preiskuje tiste ženske, ki jih policija aretira. Policijske patrole morajo podnevi in ponoči nadzorovati ulice in nočne lokale. Otroci in razni prodajalci, ki obiskujejo nočne lokale, ne smejo več prodajati različnih predmetov, člani Društva za olepšavanje Zagreba naj bi dobili od policije posebno ravnateljstvo, da bodo lahko prostovoljno izvrševali nadzorstvo nad potepuhi in sumljivimi ženskami. Policijska uprava bo proučila vse te predloge in storila potrebne sklepe.
*	Strela je udarila v nedeljo zvečer v kozolec župnišča pri Sv. Petin na Kronski gori in ga upepelila. Gašenje je bilo nemogoče, ker je stal kozolec visoko v hribu.
*	Zagoneten strel v lovca. V Vuhredu se je v nedeljo popoldne pripetila huda nesreča. 441etni Ivan Potočnik je okrog 17. ure šel na srnjaka za g. Petra Mravljaka. Ko je bil od Vuhreda oddaljen kako uro, je nenadno počil od Borovnikovega hriba strel in mu prebil lica. Ranjenec je takoj hitel v dolino k zdravniku dr. Guliču, ki ga je poslal v slovenjegraško bolnišnico. Stanje bolnika je resno. Krogla mu je bila zdrobila zobovje in ranila usta, da mu ni mogoče uživati hrane.
*	Tragična smrt kmečkega mladenič3. Iz Velikega Gabra nad Litijo so nam sporočili: Ves okoliš je pod žalostnim vtisom dogodka, ki se je odigral na podu posestnika Franca Grabnarja. Ko je nedavno okoli 13. ure opravljal svoja vsakdanja dela pri živini Grabnarjev pastirček, ga je silno vzdihovanje privabilo pred pod. Tam je našel v hudih krčih se zvijajoče-ga domačega sina, *	«-«•.- ^ l
-" ' '	" ' Takoj ie pastir-
ček poklical gospodarja. V upanju, da Se rešijo mlademu kandidatu smrti življenje, so poklicali zdravnika dr. Dereanija lz

EŠ*ffi
'.ISTOv POČEN I V D ROG E RIJ11
■ A i^KANC '	J v : -LJUBUANA
A\ ZALOGA FOTOMANUFAKTURE % N E BOTIC.N I K
*	Požar na Jančah. Okoli polnoči je v noči od nedelje na ponedeljek nastal požar pri posestniku Zupančiču na Jančah v občini Trebeljevem. Upepelil je gospodarsko poslopje. Ker je nastal požar v oddelku za steljo, je bilo naenkrat vse poslopje v ognju, da so komaj rešili živino. Rešiti pa niso mogli vozov, slamoreznice, mlatilnice in drugega orodja. Ker so Zupančičevi v vsem okolišu priljubljeni, skoraj dvomiio, da bi jim bila podtaknila ogenj zločinska roka, pač pa mislijo, da se je moralo v »listnici« vneti napol suho listje. Škodo cenijo na 25.000 din. Kakor pa je že navada, da kmetje ne zvišajo svoje zavarovalnine na pravo vrednost imetja, tako je tudi Zupančič zavarovan samo za 10.000 din.
*	Ker Donava še vedno narašča, so v Novem Sadu in v drugih vojvodinskih krajih vzdolž reke spet v strahu pred po-vednijo. V poslednjih dneh so bili storjeni ukrepi za obrambo pred poplavami. Izkušnje v letošnjem marcu, ko je Novi Sad utrpel milijonsko škodo, so privedle do organizacije posebnega občinskega odseka za zgraditev obrambne linije v dolžini 16 km. Velika Morava je zadnje dni spet visoko narasla in se razlila. Razen povodnji ie deževje s točo napravilo v Podunavjn že mnogo škode, čačak trpi zaradi narnsl3 lozničke Reke. ki ie že zali1 a nekatere ulice in poškodovala vrsto hiš, zlasti na periferiji. Tudi del Paračrra ;ie pod vodo.
*	Zanim!vi predlogi zagrebškega olepševalnega društva. Društvo sa olepšavanje mesta Zagreba je poslalo policijskemu ravnatelju c"r. Vragoviču posebno pismo s 1
Trebnjega, ki je prihitel v visej naglici, žal vsa njegova prizadevanja niso mogla rešiti mladega Franceta. Ugotoviti je le mogel, da se je France zastrupil z lizo-lom. Kraj fanta je ležala prazna četrtli-trska steklenica, še pravočasno je prispel k umirajočemu domači župnik, nakar je mladenič po treh urah trpljenja izdihnil. Skrivnost svojega obupa je odnesel s se-boj. - ^	.	••
"	Ves čas do tragič-
nega dne je dema pridno pomagal pri poljskem delu in tako pač ni nihče od domačih slutil, kaj namerava. Le to se jim je čudno videlo, da je opoldne, ko sta sedela z očetom pri kosilu rekel očetu: »Ena boljša obleka je vaša, ena pa Pepetova.« Pepe je njegov brat, ld je sedaj tudi na orožnih vajah. Pokcpan je bil na domačem pokopališču ob lepi udeležbi domačinov. Z nesrečno družino sočustvuje vsa okolica.
s padec z motorja. Pretekli teden se je vozil pekovski mojster iz črmošnjic na Kočevskem z motorjem iz Semiča proti domu. Nesreča je hotela, da je motorist padel, pokvaril pri padcu motor in si je tudi sam precej potolkel prsni kos. Vendar j je bil še toliko pri rroči, da se je odpeljal | s polomljenim motorjem proti domu. Ker j so mu postajale bolečine v prsih vedno i hujše, so ga v večernih urah prepeljali v ! bolnišnico.
* Milijonska poneverba v Sen ju. Pred-
stojrvk mestne policije v Senju je zaprosil policijsko ravnateljstvo v Zagrebu, naj poišče in privede v Sen j trgovca Ladislava
dinskih komponistov (če ni ta naziv kar preveč pomemben za imena Sitt, Moy, Gur-litt, Flegl, Kučerova, Alberti, Thome, Palm-gren, Rontgen, Reinhold, Dahms, Rieding, Frohlich — če že pišejo imena nastopajočih gojencev fonetično, zakaj ne postopajo podobno pri avtorjih?); v manjšem obsegu so bili zastopani tudi najboljši skladatelji (Grečaninov. Rebikov. Dvorak, Kar-ganov, Martinu, Čajkovski, Sinigaglia, Bach. Novžk, Schumann, Schubert, Dovvell, Vivaldi, Boccherini. Borodin, Rahmaninov), katerim so se pridružili ostali (Tajčevič, Rowley, Hollingham. Dušek — čemu neki: Dussek?, in Grace, Heller, Koštal, Moffat, Sartorio, Mac Intosh. Swinstead, Majkapar — čemu z »y«?, Klengel). Naštel sem jih po sporedu, pri čemer ne jamčim, da so bila vsa napovedana dela izvajana — preveč jih je bilo za točno kontrolo in dolžina sporedov za vsakogar, ki ni osebno zani-man pri nastopajočih učencih, utrudljiva. Kot obračun celoletnega dela pa so bile vse tri produkcije ne samo umestne, temveč tudi poučne ter so prikazale vestnost, vnemo in v delo položeni trud vodstva in učiteljev po eni strani, talent, pridnost in ambicijo učencev po drugi strani ter iz obojih složno izvirajoči uspeh. L. M. š.
Zapiski
Nova številka »Proteja«. Pravkar je izšla 2,'3. številka ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteus«, ki ga izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani v redakciji uredniškega odbora pod vodstvom dr. Lava čermelja. Obilno ilustrirani zvezek prinaša na prvem mestu članek Lava
Čermelja »Dihalniki kraških jam«, ki poroča o ugotovitvah dveh italijanskih raziskovalcev: prof. Giuseppa Cristania in Franca Anellia. Nadaljuje se razprava Iva Pirkoviča »O najmanjših fizikalnih telescih«. Dr. Jože Jakša razpravlja o rastlinah, ki povzročajo kožna vnetia. Ta razprava znanega dermatologa ie posebno aktualna v sedanjem letnem času, ko prihajajo ljudje mnogo v stik z rastlinami in večkrat niti ne vedo, da so taki stiki povzročili njihova kožna obolenja. Rihard Klemen se bavi s problemom oploditve 7 vidika kemije. Dr. med. Mihael Kamin razpravlja v posebnem članku o desničsr-stvu in levičarstvu. V tem vsebinsko tako pestrem zvezku je zastopana tudi astronomija, in sicer s prevodom poglavja »Naš sončni sestav« iz popularne knjige »Durch ferne Welten und Zeiten«, ki jo je nedavno izdal profesor beograjske univerze M. Mi-lankovič. Med književnimi novostmi ocenjuje A. Peterlin »Vremenoslovje« dr. O. Reye, L. čermelj pa poroča o »Godišnjaku našeg neba« ki ga izdaja Astronomski observatorij v Beogradu. V rubriki Praktični prirodoslovec piše B. š. o jadralnem letalcu brez trupa. Med Drobnimi vestmi so objavljeni članki o transuranskih elementih (L. čermelj), o plimovanju našega planeta (Ivo Pirkovič), o novi najdbi zanimive podzemske živali iz Slovenije (J. H.), o poročnih darilih pri mušicah, o piščetih od dveh kur mater, a brez petelina očeta (J. H.), o novem načinu rekonstrukcije izumrlega tiča (J. H.), o kancerogeni snovi (K.), o zdravljenju duševnih bolezni z električnim šokom (K.), dalje o nebu v
msscih juniju, juliju in avgustu, številko zaključujejo odgovori na vprašanja in po-goveri s čitatelji.
>-.pvj*ifnski vodnik« prinaša v pravkar i'.:šU junijski štev'!!:' č,r>rek dr. A. Brile ja »Poskus na Ffmf^ri1"^ (Cinque Funti)«. Boris Režck opisuje plezalno turo na Grr-bcn (2223 m), Pavel Kunaver obira spomine v? Kcčev;p ii rkrMško nrirc,'\ Viktor Krč opisuje direkten vzpon n? Koč-no is-a Kuka. Josip ?tcr "'e prispeval sonet »Vrh Beffunjččice«. dr. (~i",e!a Tsrcav pi*e o »Kral:u Evrope Mt. Birmo«. Andrej F~r-kaš je avtor potopisa "-Na Kurešč?k<- Fr. Her'e pa pi5e o p^zslni turi na Poljske Device ob Robanovem kotu. števPko zaključujejo rszne krajše vesti in pcrcčili.
Vcl:k češki roman o Dubrovniku. Lansko leto smo opozorili v naši kulturni kroniki na roman »Dubrovnik«, ki ga je spisal češki pisatelj Antonin šr&mek. Bil je prvi del trilogije, ki obravnava Dubrovnik v dobi njegovega naivečjega procvita. Pravkar je izda1, praški založnik Vaclav Petr drugo in tretjo knjigo te trilogije. Druga Knjiga se imenuje »Ho?M leta« in se dogaja v letu 1683. Tretja kniiga pa se imenuje »Vzpoura« in se dogaja leta 1736. češka kritika je simpatično sprejela prvi del šramkovega romana o starem Dubrovniku. Zdi se, da je pisatelj v dragem in tretjem delu svoje trilogije dosegel še večjo pripovedno višino. Vsekako je ta obsežni češki roman o Dubrovniku vreden pozornosti vse kulturne javnosti v Jugoslaviji. O šramkovem delu bomo še priobčili podrobnejše poročilo. Naroča se pri založbi Vdclav Petr, Praha, H., Ječn£ 22.

TAJNOST NOČNEGA KLUBA Ma&aST*-
Joseph Calleia. KINO SLOGA, tel. 27-30
Misterijozna in napeta kriminalna senzacija. PREMIERA DANES!	Ob 16., 19. in 21. uri.
Krajača, ker je poneveril okroglo 3 milijone dinarjev. Krajača so v Zagrebu takoj prijeli in ga odgnali v Senj, kjer se vrši obširna preiskava. Očitajo mu, da je ponarejal listine, skrival in uničeval pogodbe in na razne načine oškodoval mestno občino, kateri je načeloval kot župan. V Senju je za to afero veliko zanimanje, ker se je že dalje časa govorilo, da Krajačevi županski računi niso v redu. Krajač je pred postavljepjem za župana slabo izhajal kot trgovec, takoj nato pa je začel prav gosposko živeti.
*	Očeta je ubila. V Banjaluki je neka Stoja Jokičeva, žena Dragomira Jokiča, s sekiro ubila svojega očeta Todorja Gra-čanina. Ze dolgo časa sta se prepirala. V ponedeljek zjutraj sta se spet hudo sprla in je razburljiva Stoja popadla sekiro ter zamahnila po očetu, ki je padel in izdihnil, čim je uvidela, kaj je storila, je začela Stoja obupno klicati na pomoč in je sama pohitela k orožnikom. Bridko se je skesala svojega nepremišljenega dejanja. Voljno je odšla v zapor, želeč, da bi smrt še njo rešila duševnega trpljenja.
*	Zveza ribarskih društev dravske banovine bo imela svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 24. junija, ob 19. uri v lovski sobi hotela Metropol v Ljubljani.
•	Nož je zapel. V nedeljo zvečer se je vračal 361etni zidar Ivan Bregant iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu s svojim tovarišem Mihaelom Dumičem iz gostilne pri Ridelniku proti domu. že v gostilni sta se sprla in prepir sta nadaljevala vso pot, dokler ni Dumič potegnil nož in z njim večkrat zabodel svojega tovariša v levo roko. Poškodovanca so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico.
•	Iz Legije koroških bOrcev. Z ukazom kraljevskih namestnikov je bila za borce naše severne meje ustanovljena posebna spominska kolajna za osvoboditev severnih krajev, do katere imajo pravico vsi. ki so se ali prostovoljno ali kot obvezniki borili na Koroškem, štajerskem, Prekmurju in Medjumurju. Vsi nekdanji borci naj se čim prej prijavijo pri glavnem odboru Legije koroških borcev v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7 ali pri krajevnih organizacijah, kjer bodo prejeli pojasnila. Člani organizacije, katerim so bile njihove prijave vrnjene v popolnitev oziroma priloži-tev potrebnih dokazil, naj to store čim prej. Oni, kateri ne posedujejo vojaških listin iz tedanje dobe, si morajo oskrbeti zaprisego dveh prič, svojih tedanjih poveljnikov ali soborcev. člani organizacije iz Ljubljane, ki so prejeli poziv za priložitev listin, naj dvignejo prijave čim prej v društveni pisarni, kjer prejmejo vsa potrebna navodila glede zaprisege, člani iz Rečice, Nove Štifte in Gornjega grada, naj se javijo zanesljivo dne 17. junija ob 9. uri v Gornjem gradu pri predsedniku dr. Mejaku, kjer bodo prejeli tiskovine za zaprisego, katero bodo nato polagali na sreskem načelstvu. Istotako bodo člani iz Bočne, šmartnega ob Dreti, Mozirja in šmartne-ga ob Paki prisegali v četrtek 20. junija istotako v Gornjem gradu ter naj se pred prisego javijo pri dr. Mejaku. Opozarjamo ponovno vse neorganizirane borce, da se v lastnem interesu takoj prijavijo, da bodo deležni visokega odlikovanja za svoje požrtvovalno delo v korist domovine in države. — Glavni odbor LKB.
Iz Ljubljane
u— Počastitev spomina Antona Aškerca. Jutršnji četrtek bo 85. godovni dan pokojnega pesnika-misleca Antona Aškerca. V njegov spomin se bomo oddolžili, da prižgemo sveče na njegovem grobu, saj nam je prižigal v svojih pesmih luč v svobodo. Vsi častilci Aškerca vljudno vabljeni!
u— Vpisovanje v ljubljanske ljudske
š?Ie bo v poned2'jek 17. t. m. za novince cd 9. do 12.30 (hkrati z vpisovanjem v otroške vrtce), za vse druge pa popoldne cd 15 do 17. ure in še v torek cd 9. do 12. Pri vpisu ctrok morajo starši pred'ožiti otrokov krstni list ali družinsko knjižico, d; z v tako pa tudi izpričevalo o cepljenih kozah. Vpisati se moraio vsi otroci, ki bodo izpolnili 7 let vsaj do konca tega koledarskega leta.
u— Zaprta Poljanska cesta. Magistrat sporoča: Zaradi tlakovanja klanca na Poljanski cesti nad Ambroževim trgom bo Poljanska cesta med Domobransko cesto in Ambroževim trgom od srede. 12. t. m. še kakih 14 dni zaprta za vozni promet.
u— Več pozornosti otrokom! Mala, 6 let staia Greta Zadražnikova s Priimko-vega pri Kranju se je kobacala na voz, pa ko so konji potegnili, je omahnila in padla na kos ostrega železa, da si je nevarno porezala levo nogo. še hujša nesreča se je pripetila dveletnemu Francetu Mavcu iz Lanišča pri Šmarju, ki je zvrnil lonec vrelega mleka nase in se hudo opekel po životu.
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za mesto priredi danes ob 16. v mestni vrtnariji praktični pouk o cepljenju sadnega drevja in rož. Poučeval bo nadzornik g. Josip štrekelj. Pouku bodo sledile praktične vaje. Vdeleženci naj prineso seboj cepilne nože. Po zaključku pouka ogled mestne vrtnarije. Vstopnine ne bo.
u— Konji so se mu splašili. V ponedeljek popoldne je precej huda nesreča doletela 5C-letnega posestnika Franceta Pe-trco iz šiške. Z dvovprežnim voaom je peljal gnoj na njivo, a ko je mimo pridrvel avtomobil, sta se mu konja »plašila. Pe-terca ju je skušal zadržati, pri tem pa je tako nesrečno padel, da je dobil nerodne poškodbe po životu in na glavi.
u— Tri nesreče. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 73-letnega Jožeta Vilfana, delavca brez stalne zaposlitve iz Moj-
stran. Koštrun se je zaletel vanj in ga tako neredno prevrnil, da mu je zlomil levo nogo v kolku. Ivan Venk, 58-letni strojnik iz Velikih Lašč, se je tako nesrečno spotaknil, da si je zlomil levo roko. Osman Seherovič, kuhar turške kave iz Bosanske Dubice, je prišel v Ljubljano, da bi na velesejmu poizkusil srečo, a ko je prilika izostala, je šel za delom po deželi. V Trbovljah pa je tako nerodno stopil iz vlaka, da je padel m si zlomil levo nogo.
Nudim:
kotno železo, osi,
plinske cevi, plošnato železo,
železniške tračnice, poljske tračnice,
jermenice, vrvenice,
rebraste cevi, različno kovaško železo, — vse v dobrem stanju,
po ugodni ceni
Fr. Belič (pri Lutz)
Ljubljana VII, Beljaška 4.
u— Vlomi, tatvine. Bodi previden in glej. kam spravljaš kolo! Pavel Kavčič ga je pustil za trenutek v veži hiše št. 17 na Tyrševi cesti, pa mu ga je že tatinski ljubitelj odpeljal. Takšnile kolesarski spe-cijalisti namreč svoje žrtve že od daleč slede, potrpežljivo čakajo, da se lastnik odstrani po opravku in se potlej v naglici polaste ob steno prislonjenega kolesa. Kavčevo kolo je bilo črno pleskano z novim sedlom in novim zvoncem evid štev. 2/182.966/16. vrednost 1.000 din — Ponoči se je neznan tat splazil skozi okno v kuhinjo viškega župnika, da si nemara pri-veže dušo z izbranimi jedeli — prav tako pa je tudi verjetno, da si je morda iz kuhinjskih prostorov poizkušal vtihotapiti v vežo in dalje, v prostore župnega urada aili kamorkoli drugam. Stvar oa mu ni uspela, sai ie njegov plen znašal samo dolg kuhinjski nož in dva mala kuhinjska noža s koščenim ročajem, eden izmed njiju je bil graviran z rdečimi rožami. Vzel je še nekaj jestvin za prvo silo. tako da znaša skupna škoda 250 din. — Neki moški je poskušal vlomiti v stanovanje Oskarja L. na Večni poti. kar se mu pa ni posrečilo. Pravkar je poizkušal z vitrihom odpreti vrata, toda presenetili so ga stanovalci in moral jo je jadrno odkuriti. Storilec je po površnem opisu mimoidočih srednje postave, star okoli 25 do 30 let. boli rdečkastega obraza temnih, na prečo počesanih las. gologlav. obleč?n v temno srajco brez jopiča. — Z dvema metroma bakrene strešne odtočne cevi se je zadovoljil neznan tat. ki jo ie odnesel z dvorišča v Bogišičevi ulici na škodo Marije Voduškove. — Ker ni imel poguma ali pa prilike ukrasti kolo, je tat snal samo svetilko s kolesa, prislonjenega v veži Kmečke zveze na Tvrševi cesti. Dinamo-svetilka je bila znamke »Riemman« in vredna bliju 200 din. Zanimivo je. da je bila na istem mestu dne 15. preteklega meseca ukradena prav tako dinamo svetilka iste znamke.
Zahvala
Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije, ki se je ustanovil v Ljubljani z namenom, da reši domačijo pokojnega Mihe Aškerca, brata velikega slovenskega pesnika in borca, v Velikem širju nad Rimskimi Toplicami, sporoča vsem sodelavcem in darovalcem, da je prevzeto nalogo v polni meri izvršil. Posestvo je rešil wega dolga, dokupil njivo, nakupil potrebno živino, popravil streho na hiši in poskrbel, da bo v prihodnjih dneh popravljena tudi streha na hlevu. Posestvo je izročil Aškerčevi rodbini in na hišo vzidal spominsko pleščo, ki bo na veke pričala o narodni in kulturni zavednosti slovenskega naroda.
Dasi se je akcija pričela v težkih dneh, je do-egla začrtani namen. Zbirka morda ni zajela prav vsega naroda, katerega, časti in poveličanju je veliki pesnik daroval svoje življenje, vendar se je narod v splošnem udeležil dela in tako pripomogel, da je akcija kljub vsemu v razmerama kratkem času lepo uspela. Zato nas veže dolžnost, da se po tej poti zahvalimo v-em našim krajevnim odborom, poverjenikom in poverjenicam, naprednemu časopisju, ki je z »Jutrom« na čelu vršilo potrebno propagando, fokolskim in ostalim nacionalnim diruštvom, Kolu jugoslovenskih sester, našemu učiteljstvu, šolam in šol-ki mladini. Posebna zahvala gre odborom in poverjenikom, ki src zbirali darove cd človeka do človeka in s tem žrtvovali ves svoj prosti čas za to svojevrstno nacionalno delo, da je po njih zaslugi doseglo tako presenetljiv uspeh. Zahvala pa gre tudi vsem darovalcem, a posebno še šolski mladini, učiteljem in društvom, ki so sama prispevala po svojih močeh, prav tako pa tudi vsem udeležencem izleta na binkoštni ponedeljek v Veliko širje, ki so s tem moralno podkrepili našo aikcijo in počastili Aškerčev spomin. Iskrena zahvala gre tudi vsem govornikom o priliki izleta in vsem zastopnikom društev.
Preobširno bi bilo posamič naštevati vse, ki so zbirki pomagali do uspeha, zato naj zadostuje ta zahvala vsem in vsakomur, ki so se kakorkoli odzvali naši prošnji.
Akcijski odfbor za rešitev Aškerčeve domačije.
Iz Celja
e— šolsko vpisovanje. Na državni I. deški in državni dekliški narodni šoli v Celju bo vpisovanje novincev in novink v ponedeljek 17. t. m. in torek 18. t. m. od 8. do 12. v šolski pisarni. K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki bodo letos do 1. septembra dopolnili 6. leto, morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki dopolnijo letos 7. leto. Upraviteljstvi obeh teh šol opozarjata starše, da ie treba vpisati novince odnosno novinke v šolo sedaj, ne pa šele po končanih počitnicah. Za otroke. Id niso bili rojeni v Celju, naj prinesejo starši s seboi krstni list. Pred vpisom v šolo bo isti dan obvezen zdravniški pregled otrok v Zdravstvenem domu.
e— Francoski krožek v Celju si ie nabavil več najnovejših leposlovnih del in vabi ljubitelje lepe knjige, da si iih izposodijo danes od 18. do 19.. ko bo knjižnica poslovala zadnjikrat t>red počitnicami.
e— Napad na cesti. V nedeljo ob 22. ie neznanec na cesti v Novi cerkvi napadel 401et.nega izdelovalca cementnih izdelkov Friderika S redovnika iz Gaberja pri Celju in ga z udarcem z boksarjem močno poškodoval po glavi. Sredovnik je moral iskati zdravniške pomoči v celjski bolnišnici. od koder so ga pozneje poslali v domačo oskrbo.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v razvidnici 242 brezposelnih (188 moških in 54 žensk) nasproti 257 (197 moškim in 60 ženskam) dne 31. maja. Delo dobijo 3 hlaDci. 4 poljski delavci, 6 koscev. 12 kmečkih dekel. 10 kuharic. 2 služkinji ter po 1 vzgojiteliica in sobarica.
a— Sprejemni izpiti na državni klasični
gimnaziji bodo 26. junija ob osmih. Sprejemali se bodo učenci in učenke, rojeni v letih 1927, 1928. 1929 in 1930. Prošnjo, kol-kovano z državnim kolkom za 10 din in naslovljeno na ravnateljstvu, Je prinesti ali poslati do 23. t. m. Prošnji je treba priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni osnovni šoli. Učenci, ki so že obiskovali višjo ljudsko šolo ali meščansko šolo, morajo razen omenjenih prilog priložiti še zadnje izpričevalo višje ljudske oziroma meščanske šole (izpričevala-ne knjižice). V avgustu ni sprejemnih izpitov. Izjeme dovoljuje ministrstvo prosvete.
a— Himen. Poročili so se črkostavec Bruno Peteian in gdč. Travda Kovačevi-čeva, nadalie inž. Marjan Mušič in gdč. Desanka Miovičeva. Novoporočencem obilo sreče!
a— Zaključek Protituberkulcznega tedna. Da bo mogoče podati javnosti celoten uspeh letošnjega Protituberkulcznega tedna, se naprošajo vsa vodstva srednjih in osnovnih šol, da čim prej zaključijo zbirko in pošljejo PTL v Mariboru svoje obračune. Prosimo, da se s tem ne odlaša, 7\asti da se ne preloži na čas po počitnicah. ker se sicer obračun ne bi mogel zaključiti. Isto prošnjo naslavlja PtI v Mariboru tudi na vse industrijce, podjetnike in ostale delodajalce, na javne in državne urade, na občine, župnišča. gasilske čete, sokolske edinice, fantovske odseke in na delavske zaupnike.
a— Opozorilo mestne policije. Avtomo-b.listi, motociklisti, kolesarji in pešci se ponovno opozarjajo, da je prečkanje vojaških kolon strogo prepovedano in se bo najstrožje kaznovalo.
a— iz >Iarenfcerga. v nedeljo 16. t. m. ob treh popoldne gostujejo v našem So-kolskem domu mariborski gledališki igralci. ki uprizorijo znano zabavno veseloigro »Konto X.« v M. Košičevi režiji. Za ta nastop mariborskih gledaliških igralcev se opaža po vsej Dravski dolini živahno zanimanje.
a— Pregereča vnema. Mali kazenski senat je obsodil gdč. Ivanko Glaserjevo. 40-letno zasebnico. na 20 dni 9trogega zapora. ker ie v pregoreči vnemi dajala duška svojemu navdušenju za tujo miselnost Obsojenka je bila že lOkrat kaznovana.
Glavna kolektura drž. razr. loterije
»VRELEC SREčEe
ALOJZIJ PLAN1NŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
javlja izid žrebanja z dne 11. junija III. razreda 40. kola.
Premijo od din 505.000 je zadela srečka št. 30271.
DIN 200.000,— št. 26115 DIN 100.000.— št. 66500 DIN 60.000.— št. 37038 DIN 50.000.— Št. 61536 DIN 40.000.— št. 42447 DIN 12.000,— št. 1681 14505 19495 28545 84532 DIN 8.000,— 15595 21109 21352 28100 28775 47653 84579 90883 94870 95326
DIN 5.000,— 27909 30795 35939 43825 50958 52938 53863 60970 61287 69663 80413 87987 89348 90981 96851 97606 98683 99658
DIN 2.000.— 1724 5252 7629 9229 18719 21016 22485 23061 23603 26580 30035 30461 36629 40750 41762 41871 53548 56061 56855 59353 70020 78299 78503 78884 79984 82659 84623 92124 93592 99423.
Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 do-bitliov po din 800.—.
Vsled telefoničnega sporočila, ev. pomota ni izključena.
žrebanje IV. razreda 40. kola bo 11. julija t. 1.
Zadete srečke Izplačuje Glavna pooblaščena tvrdka kolektura »Vrelec sreče« takoj.
Gospodarstvo
Linearno povišanje železniške tarife
Povišanje za 15° I o stopi v veljavo v soboto 15. t. m.
Kakor smo že poročali, je prometni minister izdal odlok, da se z veljavnostjo od 15. t. m. (od sobote) linearno povišajo za 15% vsi vozninske postavke blagovne tarife, razen vozninskih postavk za nekatera živila in krmo, in sicer za žito, krompir, slamo, seno, suho deteljo in lucerno, krmo od koruze, listje za krmo ter mešano živinsko krmo. Poleg tega se poviša tarifa za komadne pošiljke za 20%.
Od tega linearnega povišanja tarife pričakuje železniška uprava povečanje dohodkov za 260 milijonov dinarjev. Ker pa potrebuje železniška uprava za izravnavo večjih izdatkov, da se dohodki povečajo za 416 milijonov dinarjev, je treba preostalih 156 milijonov din dobiti na drug način. Železniška generalna direkcija je, kakor znano, izdelala predlog za prekla-sifikacijo blaga v železniški tarifi z namenom, da se posamezni predmeti prenesejo iz nižjih v višje tarifne postavke,. Ker stremi železniška uprava predvsem za tem, da doseže zaželeni finančni efekt, je ' prepustila tarifnemu odboru, da predloži spremembe te preklasifikacije po potrebah gospodarstva, pri čemer pa je zahtevala, ! da ne bo tangiran finančni efekt preklasifikacije.
Tarifni odbor je to delo prepustil ožjemu odboru, ki je zasedal od 5. do 8. t. m. • in je izdelal svoje predloge, ki bodo pred- ; loženi plenumu tarifnega odbora na seji, i ki bo danes v Beogradu. Ožji tarifni odbor je imel pri tem težko nalogo. Moral je upoštevati, kateri predmeti prenesejo večje prevozne stroške. Pri tem je prevladovalo stališče, da je treba v večji meri obremeniti industrijske izdelke in v manjši proizvode kmetijstva. V dražje tarifne razrede pa je treba predvsem uvrstiti tako blago, za katero obstoji sedaj ugodnejša . konjunktura. Vrhu tega se je tarifni od- | bor postavil na stališče, da je treba pri- | merno bremeniti tudi blago onih indu- | strijskih strok, kjer prevladuje tuji kapital. Zato je ožji tarifni odbor predložil ukinjenje ali vsaj zmanjšanje ugodnostnih izvoznih postavk.
Pri sestavi predloga za preklasifikacijo blaga je bilo v prvi vrsti merodajno, v kakšni meri se je dvignila cena dotičnemu blagu. Tako je bilo na primer ugotovljeno, da se je konoplja podražila za 300% in je zaradi tega upravičena njena preklasifi-kacija v višji razred. Sladkor je že sedaj v najvišjem tarifnem razredu, pa se ni bistveno podražil. Nasprotujoče si interese v ožjem odboru je bilo treba na kompromisni podlagi dovesti v sklad. Tako je ožji tarifni odbor sestavil nove predloge za preklasifikacijo, končno besedo pa bo imel še plenum tarifnega odbora. Pri posameznih predmetih bo obseg povišanja prevoznih stroškov torej prav različen.
Zagrebška Industrijska zbornica proti preklasifikaciji
V ponedeljek je imela plenarno sejo zagrebška Industrijska zbornica, na kateri je predsednik dr. Cekuš nastopil proti povišanju železniške tarife, češ da bo težko zadela vse gospodarstvo, zlasti pa industrijo banovine Hrvatske. V zvezi s preklasifikacijo blaga je opozoril, da ne kaže v sedanji dobi nestalnosti izdajati ukrepe, ki imajo značaj stalnosti. Sporočil je, da je zbornica napravila vse korake, da se preklasifikacija ne izvede, češ da bi prekomerno in nepravično zadela zlasti industrijo banovine Hrvatske.
Tudi generalni tajnik zbornice g. Bauer je v svojem poročilu razpravljal o povišanju železniške tarife ter je med drugim navedel, da bodo mnogi industrijski proizvodi s prevoznimi stroški prekomerno obremenjeni, kar velja zlasti za premog in lignit. V tarifnem odboru je g. Bauer zlasti nastopil proti stališču, da se morajo j 5520. Curih 1228.10 — 1238.10.
pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo firne-ža, lakov, terpentina in suhih barv; 25. junija pa za dobavo jeklene vrvi. — Dne 20. junija bo v intendanturi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki licitacija za dobavo raznih živil. — Dne 14. junija bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za popravlo krova vojašnice v Ljubljani in 20. junija za adaptacijo konjušnice v Mariboru. — Dne 21. junija bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za popravilo krova vojašnice v sukanca; 26. junija pa za dobavo lanenega olja, firneža in sekativa. — Dne 25. junija bo pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija za dobavo konopljene in lanene jadrenine; 26. junija pa za dobavo vrvarskega blaga. — Dne 27. junija bo pri vojno-tehničnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 2000 usnjenih copat za bolnike.
Borze
ll. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so sc nadalje okrepili in so se v Zagrebu trgovali pc 34.25, v Beogradu pa po 34.50. Bolgarski klirinški čeki pa notirajo v Bogradu 80 do 90 Tečaji na svobodnem trgu se nadalie ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 394 (v Beogradu jc bil promet po 390). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6n/o beglu-ških obveznicah po 62 (v Beogradu po 60
—	60.50), v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 53.50 (v Beogradu po 53) in v delnicah Trboveljske p..» 248.
i>Kt i/h
Ljubljana Oficielni tečaji: London 155.21
—	158.41, Pariz 87.95 — 90.25, New York 4425 — 4485. Curih 993.81 — 1003.81. Tečaji na svobodnem trgu. London 192 — 195 20, Pariz 108.85 — 111 15. Ncvv York 5480
povečati predvsem vozninske postavke za . industrijske izdelke in industrijske suro-I vine. Na koncu je generalni tajnik g. I Bauer poročal o akciji Industrijske zbor-i niče pri merodajnih činiteljih banske obla-| sti, da ne pride do nreklasifikaciie blaga.
o čemer je bil obveščen tudi podnredsed-, nik vlade dr. Maček z ostalimi hrvatskimi I rr inistri.
k o svetu za zunanjo trgovino
V uredbi o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino, ki je izšla letos ob koncu marca, je predvideno, da se pri trgovinskem ministrstvu ustanovi poseben svet za zunanjo trgovino. Uredba določa med drugim, da bo direkcija za zunanjo trgovino izdajala svoje odločbe v sodelovanju s tem svetom za zunanjo trgovino, ki ima dolžnost, proučevati možnosti pospeševanja in racionaliziranja trgovinske izmenjave z inozemstvom. Trgovinski minister je dolžan zahtevati mišljenje sveta o naslednjih vprašanjih: 1. o vprašanju izvajanja kontrolnih ukrepov pri uvozu, izvozu in tranzitu ter o izvajanju državnih intervencijskih ukrepov na trgu, 2 o ureditvi n izvajanju trgovinskih in plači!nih odnošajev z inozemstvom in o načinu izvajanja sklenjenih trgovinskih pogodb in plačilnih sporazumov. 3. o izdajanju in višini izvoznih premij ter o višini in pobiranju prispevkov za izravnavo trgovinskega dobička. 4. o načinu plačila izvoza in uvoza ter izvajanju kompenzacijskih poslov z inozemstvom, 5. o državnih nabavkah v inozemstvu in o pogojih za plačilo teh nabavk. Mišljenja sveta o vseh teh vprašanjih se dostavljajo trgovinskemu ministru in članom gospodar-sko-finančnega odbora ministrov.
Trgovinski minister je sedaj v soglasju z gospodarsko finančnim odborom ministrov predpisal na osnovi čl. 3. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino pravilnik o ustroju in delovanju sveta za zunanjo trgovino.
Pravilnik našteva najprej naloge, ki jih ima vršiti svet za zunanjo trgovino, pri čemer se drži besedila uredbe. V svet za zunanjo trgovino, ki bo štel 14 članov, pride-
jo po položaju pomočnik trgovinskega ministra inšpektor za državno obrambo, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino, generalni ravnatelj Prizada in načelnik indu-strijsko-obrtnega oddelka trgovinskega ministrstva. Poleg tega pridejo v svet za zunanjo trgovino po en predstavnik finančnega, zunanjega, vojnega, prometnega, kmetijskega ministrstva in ministrstva za gozdove in rudnike. 2 predstavnika banske oblasti banovine Hrvatske in 1 predstavnik Narodne banke. Trgovinski minister določi predsednika in podpredsednika sveta za zunanjo trgovino.
Po'eg svojih rednih sej bo svet za zunanjo trgovino imel tudi konference s predstavniki gospodarskih zbornic zadružnih zvez in ostalih gospodarskih organizacij zaradi razpravljanja o vprašanjih zunanje trgovine in trgovinske politike sploh. Take konference bodo sklicane najmanj enkrat v dveh mescih. Nadalje vsebuje pravilnik predpise o načinu sklicanja sej in o poslovanju. Trgovinski minister lahko na predlog sveta ustanovi posebne strokovne odbore zaradi proučevanja vprašanj, ki so predmet sklepanja sveta.
Sejam sveta lahko prisostvujejo poleg članov tudi strokovni referenti direkcije kakor tudi eksperti, ki jih pozove predsednik. Pravilnik določa, da izdaja svoje sklepe svet sporazumno. Ako v posameznih vprašanjih ni mogoče doseči sporazuma na eni seji, se sklepanje odloži do prihodnje seje, ko se lahko izvrši glasovanje. Svet za zunanjo trgovino lahko zboruje, če je prisotna vsaj polovica njegovih članov.
Curih Beograd 10, Pariz 8.90, London 16.00. Nevv York 446, Milan 22 50. Madrid 45. Berlin 178.25. Stockholm 106.25, Sofija 4.00. Budimpešta 79, Atene 3.00, Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 394 bi., 4% agrarne 50 bl„ 4% severne agrarne 50 25 bi.., 6°/o begluške 62 — 62.50 (62). 6% dalm. agrarne 53 — 54.50 (53.50), 6°/o šumske 55 bi. 7% stabiliz. 93 bl„ 7% invest. 94 — 96. 7®/o Blair 84.50 bl„ 8% Blair 94.50 bi.; delnice: PAB 172 bi., Trbo- I vreč 435 — 440.
veljska 250 — 255 (248), Gutmann 55 den., Seecrana Osijck 220 den., Osiječka ljevao-nica 160 den.. Ocean ia 600 den.
Beograd. Vojna škoda 390 den. (390), 4% severne agrarne 49.25 den.. 6% begluške 60 — 60.50 (60 — 60.50), 6% dalm. agrarne 52.50 — 54 (53). 7°'o Blair 83.50 den., 8°/o Blair 93.50 den. (94), Narodna banka 7800
—	7950.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, io. junija. Začetni tečaji: pšenica; za julij 81, za sept. 82.375, za dec. 83.50; koruza: za julij 63.25, za šept. 62.
-I- No\osadska blagovna borza (11. t.
m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška okolica Novi Sad 251 — 253; sremska 251
—	253; slav. 251 — 253; gor baška 254 — ' 256; baška ladja Tisa 255 — 257. Kž: ba-! ška 208 — 210. Ove»: sremski 202 —
204; slavonski 204 — 206. Ječmen: baški m sremski 64/65 kg 205 — 207.50 Koruza: baška 210 — 212; par. Indjija 210 — 212. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 362.50 — 372.50: »2« 342.50 — 352.50; »5« 322 50 — 332.50: »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 - 282.50; »8« 175 - 180 Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banat-ski 160 — 162.50 Fižol: sremski beli brez
Razstava letalskih modelov v Murski S^festi
Tudi Prekmurci so pokazali veliko zanimanje za
letalstvo
Murska Sobota 11. junija Agilna jadralna skupi.iu iz Ljutomera jc preteklo nedeljo priredila v Murski Soboti razstavo aeromodelov. Mladi modelarji so se res potrudili, da nam pokažejo rezultate svojega dela Razstava nas je prav prijetno presenetila Obilica razstavljenega gradiva načrtov in literarture nam je p^leg 55 izdelanih modelov pokazala, da skupina smotrno izvaja svojo nalogo in nam vzgaja disciplinirano, duhapnsotno in vztrajno mladino iz kakršne se obeta bodoči elitni kader branilcev našega sinjega neba Raz stavljeni modeli so precizno izdelani in pri čajo. da so rezultat vztrajnega in zamudne ga dela. Tako je na primer neki večji mo del sestavljen iz blizu 200 kosov in je vzci
okrog 150 ur dela Posebno pozornost so zbudili Kukovčev in Segulinov raketni model. Korenov jadralni in brezrepni, Cimer-manov jadralni in Senčarjev račji model.
Zanimanje občinstva se je kazalo v številnem obisku Tudi mladina iz soboških in okoliških šo! si jc ogledala razstavo, ki je v propagandnem oziru res odlično uspela Nemalo zasluge za tc gre predvsem organizatorični sposobnosti in požrtvovalnemu vodstvu g Alfonza Kukovca. tehničnega vodje Aerokluba v Ljutomeru. Ta razstava bo imela med drugim tudi to ugodno posledico, da bodo soboški dijaki v okrilju podmladka Aerokluba pnčeii izdelovati letalske modele. Mladim ljutomerskim mode-Larj c in želimo Šc več takih uspehov!
i e
Gospodarske vesti
=Načrt uredbe o milu za pranje. Jugoslovenski nacionalni odbor za normalizacijo pri trgovinskem ministrstvu je izdelal načrt uredbe o standarizaciji mila za pranje perila. Po tem načrtu uredbe bi se smelo čvrsto milo za pranje perila prodajati samo v komadih po 100, 250 in 500 j g originalne teže (to je teže v svežem stanju). Ce so komadi pripravljeni za rezanje v enake dele, potem mora vsak del ustrezati teži 125 g ali mnogokratniku te teže. Za pravilnost teže in kakovosti jamči oni, ki ima vtisnjeno na miiu ime in za- j ščitni znak. Za gladko milo je v spornih primerih odgovoren prodajalec, ki prodaja dotično milo. Na milu, ki je izdelano v i inozemstvu, mora biti označeno ime tvrd- j ke, ki spravlja milo vpromet, in kraj do- j tičnega obrata. Načrt uredbe pa ne posveča j dovolj pažnje predpisom o vsebini maščo- i be, od katere je odvisna kakovost mila.
= Ustanovitev Zveze tekstilnih indu-strijcev banovine Hrvatske. V ponedeljek je bila v Zagrebu ustanovna skupščina Zveze industrijcev tekstilnih proizvodov banovine Hrvatske. Za predsednika zveze je bil izvoljen ravnatelj g. Kratohvil.
= Bilanca. Takstilna industrija d. d. »T i v a r« iz Varaždina je lani zabeležila znatno povišan čisti dobiček, ki je v bilanci izkazan v višini 11.3 milijona din nasproti 4.2 milijona din v prejšnjem letu, in to pri glavnici 24 milijonov din in pri rezervah v višini 12.8 milijona din. Nepremičnine in stroji so izkazani z vrednostjo 42 milijonov din, blago pa v vrednosti 50 milijonov. — Beočinska tvornica cementa d. d. v Bevčinu izkazuje v voji bilanci za preteklo leto čisti dobiček 6.9 milijona din (prejšnje leto 8.0) pri delniški glavnici 40.5 milijona din in raznih fondih v skupni višini 21.1 milijona din.
— Dobave. Direkcija drž. rudnikov v Kaknju sprejema do 17. junija ponudbe za dobavo raznega rudarskega orodja, telefonskega kabla, bakrenih šipk in dinamo-žlce, električnih žarnic, tračnikov. raznih lopat, krampov in motik, 2 ročnih siren, raznega laboratorijskega materiala, olja za avtomobile in plinska olja; do 24. junija električnih ur, osovin za jamske vozičke, gumijastih cevi, rezervnih delov za električne svetilke, turboventilatorjev ter port-landskega cementa. — Direkcija drž. rud-
nikov Senjski rudnik sprejema do 18. junija ponudbe za dobavo dinamo-žice. klin-gerita, azbesta, kompletnih priprav za kovače in strojnih žag; do 25. junija pa ia dobavo raznih vijakov.
= Licitacije. Dne 19. junija bo pri zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo bombažnega platna in perila; 20. junija za dobavo sukna, lahkih pokrival, gotovih oblek ter kocev; 21. junija za dobavo raznega usnja in 22. junija za dobavo plaščev. — Dne 19. junija bo pri upravi 1. oddelka za izdelavo vojne opreme v Sarajevu licitacija za prodajo raznih odpadkov. — Dne 14. junija bo pri upravi zaveda »čačak« v čačku licitacija za dobavo akumulatorjev. — Dr.e 18. junija bo
Sreda, 12. junija Ljubljana 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Okrogle in poskočne (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski šramel. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura. — 18.40: Problemi slovenskih nameščencev (g. Rudolf Smersu). — 19: Napovedi ln poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: življenjski odnešaji med rastlinami in žuželkami (g. Maks Vraber). — 20: Koncert zbora Glasbene Matice. — 20.45: Veselje na deželi (plošče). — 21.15: Klavirski koncert (ga. Ducy Temmel-Belčeva). — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Obisk pri Joh. S. Bachu (plošče).
Beograd 19.40: Plesna glasba (plošče).
—	20: Prenos iz beograjskega Narodnega gledališča. — Zagreb program ni prispel.
—	Sofija 18: Glasba za ples in razvedrilo.
—	19.05: Sonate za violino in klavir. — 19.50: Prenos iz sofijske opere. — 22.30: Bolgarska glasba. — Praga 19.00: Zabavni koncert orkestra in zbc*a. — 21.3G: češke pesmi ob spremljavi kitare in harmonike. — 22: Jubilejni koncert češke glasbe. — London program ni prispel. — Pariz program ni prispel. — R'm 20.30: Pes-
mi s plošč. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 20.30: Orkester na pihala. — 21.30: Lahka glasba in pesmi. — 23: Nočni koncert. — Dunaj 13.10: Lahka glasba. — 18.30: Plošče. — 19.30: »Pod južnim nebom« (orkester, mandoline, sopran ln tenor). — 21.15: Zabavni koncert. —
Balkansko tajsko* prometni sporazism
Beograd, 11. jun. p. Stalni tujsko-pro-metni odbor Balkanske zveze je na svoji poslednji seji v Beogradu sklenil nov tuj-sko-prometni sporazum. Poleg taksnih in davčnih olajšav v medsebojnem tujskem prometu določa sporazum specialni tujskoprometni kliring, ki ga bodo uredile narodne banke držav Balkanske zveze. Emisijski zavodi se bodo sporazumeli o individualnem deviznem kontigentu, ki bo na razpolago medsebojnim turistom. V okviru tega kontigenta se bodo določili tečaji posameznih balkanskih valut in način o likvidaciji saldov tujsko-prometnega kliringa. Tujskc-prometni sporazum nadalje določa pogoje o sodelovanju avtomobilskih klubov, izmenjavo turističnih filmov in publikacij, skupno propagando itd.
SEVERNA FRANCIJA
Gornji zemljevid smo objavili že včeraj. Potek fronte je torej označen po poročilih, ki so nam bila na razpolago do ponedeljka popoldne — Medtem so nemške čete ponekod že prispele do Marne, prvi nemški tanki pa do pariških predmestij.
Vrhovni poveljniki italijanske vojske
Mussolini, prestolonaslednik Umberto, maršala Badoglio in Graziani
Italija je za spopade, ki jo čakajo, po-popolnoma opremljena. Mobilizira lahko osem milijonov ljudi, ima najmodernejše tehnične pripomočke in dobro vodstvo. Najvišja poveljnika italijanske vojne sile sta kralj in cesar ter Mu solini.
Ta sila pa razpolaga tudi z izvrstnimi maršali ter organizatorji. Med njimi je v prvi vrsti imenovati
prestolonaslednika Umberta Savojskega, ki se je rodil 15. sept. 1904. Od zgodnjih let je vodil njegovo vzgojo armiral Bonal-di. Obiskoval je gimnazijo in je po strogih izpitih napravil maturo z odliko. Na vseučilišču je potem poslušal juristična in politična predavanja, vmes se je bavil z vsemi vojaškimi in športnimi panogami.
že med svetovno vojno je imel priliko opazovati boje, pravo vojaško šolo pa je začel obiskovati L 1918. v Rimu. Ko mu je bilo 17, let se je dal v Tripolisu uvrstiti kot prostovoljec v vojsko, pozneje je obiskoval šolo za pehotne častnike v Mo-deni in so ga potem uvrstili kot navadnega vojaka v polk sardinskih grenadirjev, kjer je seveda hitro napredoval.
L. 1925. je napravil s sijajnim uspehom zaključni izpit vojne akademije in je prišel v Turin kot pehotni poročnik. Isto leto je postal senator. 1929. je prevzel poveljstvo polka, ki se je udeleževali njegovega življenja kot popoln vojak. Celo na večer pred svojo poroko z belgijsko princeso je svoj polk pripravljal za veliko parado naslednjega dne. Danes je princ oče treh otrok, najmlajša je nekoliko mescev stara princeska. V svoji vojaški karieri je od brigadnega generala postal divizijski general in poveljnik armije, 1938. pa inšpektor vse pehote. Danes je general armadne-ga zbora.
Maršal Pietro Badoglio
marki Sabotinski, član rimskega senata,
velja za enega najboljših vojščakov našega časa. Po rodu je iz Piemonta, kjer se je rodil 1871. kot sin malega posestnika. Kot učenec turinske vojne akademije in topniški podporočnik je z 18. letom po strašnem porazu pri Adui odšel v Abesini-jo, kjer je zbiral izkušnje za svojo poznejšo ulogo. L. 1898. se je vrnil v Italijo, obiskoval je vojno šolo, med vojno v Libiji 1912. je bil vezni častnik v štabu prvega armadnega zbora v Tripolisu. Kmalu je prevzel vrhovno poveljstvo tega zbora.
Ob izbruhu svetovne vojne je bil podpolkovnik in je zasedel mostišče pri Gorici, ki ga je držal celo leto. Med pripravami za deseto soško ofenzivo je postal šef glavnega stana goriškega armadnega zbora, prevzel pa je tudi njegovo poveljstvo. Ko je morala italijanska armada v oktobru 1917. zapustiti svoje položaje, je prevzel še odgovornost za dva nadaljnja armadna
zbora in je s svojim odporom pri štanjel-skem mostišču omogočil rešitev velikega dela čet. V zadnjem vojnem letu je bil v glavnem stanu ob strani vrhovnega poveljnika, generala Diaza. Po vojni je postal 1921. posebni poslanik v Rumuniji, nato v Zedinjenih državah, potem veleposlanik v Braziliji, pozneje spet vojni šef. Kot vrhovni vojni šef je postal 1929. libijski guverner. V novembru 1935. je prevzel namesto De Bona poveljstvo pohoda v Abesinijo in je zmagovito dokončal to nalogo, za kar so ga imenovali za vojvodo Adis Abebe, prvega generalnega guvernerja in podkralja Abesinije. Danes je glavni štabni šef vse italijanske oborožene sile.
Maršal Rodolfo Graziani
se je proslavil s svojimi dejanji pri zasedbi Libije. Začel je svojo kariero kakor mnogi drugi častniki, ko je bil pred svetovno vojno nekoliko let poročnik v Eritreji, pozneje pa v Libiji .Svetovne vojne se je udeležil sprva kot stotnik, ob koncu, v svojem 36. letu, kot polkovnik sardinskih grena dirjev. V bitkah je bil dvakrat ranjen. Po vojni so ga nezdrave razmere v armadi tako odbijale, da je slekel vojaško suknjo in odpotoval v Orient. Po fašistični revoluciji pa se je spet javil in odšel v Libijo, Id jo je bilo treba po svetovni vojni tako rekoč na novo osvojiti. S svojo drznostjo je Imel uspehe, tako da je postal general. V januarju 1930. ga je libijski guverner, maršal Badoglio, postavil za viceguverner-ja Cirenajke, kjer se je izkazal kot vojak,
Min. predsednik Mussolini
zakonodajalec, kolonizator ln politik. Ko se je vrnil v Italijo, so ga kmalu poslali za poveljnika v Italijansko Somalijo. Ob koncu januarja 1935. je s skopimi sredstvi uničil armado rasa Deste, katerega je zasledoval 400 km daleč. Potem se je obrnil proti abesinski obrambni črti za Harar in džibutsko železnico na vzhodu, kjer je v nekoliko dneh porazil nasprotnika. Pod maršalom Badogliom je po zasedbi Abesinije delal za ureditev osvojene dežele, potem se je vrnil v Italijo, kjer je postal lani glavni štabni šef italijanske vojske.
Maršal Rodolfo Graziani
w>*trr t * / ( t ' K V * T »
t H %r •
■ >- t
f V— * <»»-fv'	^ v •»
' >
r '
* . -- .
w v . » ^
r
v
Napad na trdnjavo
Oddelki nemške vojske napadajo neko utrjeno postojanko in čakajo, da izvršijo
najprej letala svoj bombardement
Ključ do Sredozemskega morja
Angleško pomorsko oporišče Gibraltar
Italijanski imperij
Italijanskemu imperiju pripadajo naslednje dežele v Evropi in Afriki:
Kraljevina Italija z otokoma Sardinijo in Sicilijo, kjer živi na 310.000 kvadratnih km 44 milijonov ljudi;
Kraljevina Albanija z 28.000 kv. km ter 1 milijonom ljudi;
Dodekanez z 12.000 kv. km površine in 118.000 prebivalci;
Libija, afriška kolonija, s površino 1 mil. 773.000 kv. km ter 704.700 prebivalci;
Eritreja ln Somalija v Vzhodni Afriki, ter
Etiopija s povrttoo 1,708.000 kv. km in 7,600.000 prebivalci.
Skupna površina imperija znaša 3.831.000 kv. km, prebivalstvo pa šteje 53,422.700 duš.
S svojimi posesti v Evropi in Afriki obsega Italija velik prostor na obalah Sredozemskega morja ter je izrazita dežela Sredozemskega bazena z močno oboroženo silo na kopnem in na morju.
Vojaška moč Italije
Italijanska oborožena sila obsega pehoto, vojno mornarico, letalstvo in fašistično milico.
Mirnodobsko vojaško stanje Italije znaša v normalnih časih okoli 600.000 mož, v vojni pa 8 milijonov vojakov. V miru ima Italija pet armadnih poveljstev s 17 normalnimi in 4 posebnimi armadnimi zbori. To so: alpinski, oklopni, brzi in libijski armad-ni zbor. V teh zborih je 51 pehotnih divizij, 14 specialnih divizij, 7 obmejnih poveljstev, tri divizije za obrambo otokov in dve diviziji karabinerjev.
V Libiji se nahajajo trije armadni zbori s šestimi, odnosno sedmimi divizijami. Dve tretjini pehotnih ter vse oklopne, brze. al-pinske in motorizirane divizije se nahajajo v severni Italiji.
Od letalstva je dodeljeno pehoti pet divizij po 350 letal, v glavnem izvidniških m lovskih letal. Poleg tega razpolaga Italija še z dvema milijonoma kolonljalne vojske.
ro trn
MICHEL ZfiVACO:
136
DonJuan
ROMAN.
In Jakomin Corentin je prežalostno skremžil obraz.
»Jakomin,« je vprašal don Juan, »kaj bi se me upal zapustiti?«
»Ne, gospod. A čista resnica je. da so mi vsi be-riči te lepe prestolnice za petami. Kakor hitro me iztaknejo, me bodo vlekli nazaj k Trahoirske-mu križu in vkljub ponosu, ki me bo navdajal, kadar bom visel med nebom in zemljo...«
»Kakor Mohamedov grob!« se je oglasil Juan Tenorio.
»Zastran mene. gospod. Vkljub temu ponosu mi bo vendar žal, da odhajam iz življenja v cvetju svojih let, posebno pa še, da vas puščam samega na tem svetu ...«
»Potolaži se,« je rekel don Juan. »Gledal bom, da te hitro in kaj najbolje nadomestim-«
»To je moja srčna želja, gospod,« je odvrnil Jakomin v svoji dobroti.
»In če ti je v hrabrilo, pojdem tudi gledat, ko te bodo obešali; da celo rablja podkupim, da ti
privošči novo vrv.«
»Gospod,« je vzkliknil sluga in skremžil obraz, »ne vem se kam dejati od hvaležnosti!«
»Kaj bi tisto! Kar storim, storim največ zase. Ne
maram, da bi zgodovina pisala: Juan Tenorio je dal obesiti svojega služabnika s staro, obrabljeno vrvjo, na kateri so se pred njimi zibali Bog ve kakšni zvodniki.«
»Oh, vem, kako ste občutljivi, kadar gre za sa-moljubje. A konopljena ovratnica, naj bo nova ali stara, zadušila me bo vendarle.«
»Obljubim ti lepo mašo za pokoj tvoj^ duše.«
»O, to je druga reč, gospod; če mislite ostati mož beseda, o čemer ne dvomim, mi bo manj težko umreti.«
»Velja, Corentin, velja! Torej se lahko mirno pripraviš na smrt.«
»O jej,« je pomislil Jakomin, »kako lahkomiselno gleda na mojo usodo. Takšen noroglavec! Še smeje se! Smejal se bo tudi, ko bom bingljal med nebom in zemljo, kazal jezik in brcal z nogami. Jojmene, jojmene! Torej bo treba res umreti?«
»Sem namreč docela tvojih misli,« ie nadaljeval don Juan. »Ni dvoma, da te iščejo. Še nekaj ur, pa boš prijet in obešen. Konec koncev: smrt je smrt, jeli, in prej ali slej mora vsak umreti!«
»Da, gospod,« je s solzami v očeh prikimal Corentin. »Dovolite mi, da se poslovim od vas.«
»Nikar mi ne trgaj srca. In pred vsem budalo, ne začni javkati, ko ti bo rabelj natikal zanko.«
»Ne bom, gospod, '< je zamrmral Jakomin, bled kakor smrt.
Don Juan je videl, da je siromak na koncu svojih moči. Udaril se je po čelu, kakor bi ga prešinila nenadna misel.
»Saj res!« je vzkliknil. »Mazila zoper smrt sicer
nimam pri sebi, pač pa molitvico, ki jo je sestavil zame neki škof. ,Kadar vam bo smrtna ura blizu,' mi je dejal sveti in učeni mož, ,zmolite tole, in smrt vam bo blaga kakor mirno spanje.' Hočeš to molitvico, ubogi Corentin?«
»Na,« je dejal Don Juan. »vzemi to molitvico in min, »hvaležen vam bom do smrti.«
»To se pravi, kvečjemu pet ali šest ur.«
•>Bes je. gorje mi! Samo toliko mi je še živeti.«
»Na,« je dejal Don Juan, vzemi to molivico in jo prečitaj!«
Tako govoreč je vzel izza telovnika pergamen, ki ga je Corentin željno pograbil. Ubogi fant si je obrisal cči ter jel pri bledem svitu večne luči brati pisanje.
Komaj je pričel, mu je že zadrhtelo v rokah. Nato je vzkliknil od brezumne radosti, planil k donu Juanu in se vrgel pred njim na kolena:
* Oh, gospod, ali naj verjamem svojim očem?« Ali je resnica ali se sanje norčujejo iz mene?«
»Kako? Kaj hočeš reči, bedak?«
»Molitvica, gospod, molitvica!...«
»Nu, mar ti ni všeč?«
»To ni molitvica, gospod! To je odprto pismo, s katerim mi krali odpušča kazen in ukazuje, naj me izpuste na svobodo. Živel kralj! Živel kralj!«
Don Juan je z nasmehom poslušal pesem hvaležnosti, ki je vrela Jakominu Corentinu iz srca. Z zavzetostjo je čutil, da ga preproste besede zvestega sluge nemara bolj prevzemajo kakor vsi burni izbruhi, kar jih je pomnil doslej. In ko je jel dobri Jakomin prisegati, da mu bo služil odsihdob
z desetorno pozornostjo, ga je Juan Tenorio zavrnil:
»Ne zarekaj se, Corentin. Vdan mi ne boš ne bolj ne manj, ker si izmed tistih redkih duš, ki dajejo, ne da bi čakale, koliko same dobe ...«
Ti srčni izlivi so ga spravljali v zadrego. In ko se je vrli Jakomin, ki ni znal odmerjati besed, še naprej tolkel po prsih in zatrjeval svojo brezmejno hvaležnost, je don Juan vzkliknil:
»Eh, živina, saj te nisem rešil namenoma!«
In resno, da se je Corentin kar stresel, je dodal:
»Če mi ne nehaš trgati ušes s to neumnostjo, ti odrežem nos! Priznaj, da drugega ne zaslužiš!...«
Vendar je trajalo še dokaj časa, preden se je siromak unesel.
»Povej mi, zaradi kakšnega zločina so te bili vrgli v Chatelet?« ga je tedaj vprašal gospodar.
»Verjemite mi, gospod...«
»Ali boš povedal, kaj? Nočeš povedati? Torej je bilo nekaj nezaslišanega? Priznaj! Priznaj že! Kaj, vraga, ti je treba zardevati?«
»Namreč, gospod...«
»Tvoj zločin hočem vedeti! Ga misliš povedati ali ne?«
»Nu prav!« je odločno rekel Corentin in odvr-oči. »Ne! Saj ne morem! A prisežem vam ...«
»Nikar ne prisegaj, hlapec nesramni! Povej, zakaj si bil v ječi! Povej; pravim!«
»Nu, zaradi mnogoženstva ■..«
»Kako praviš?... Zaradi mnogoženstva?...«
»Zaradi mnogoženstva!« je s pobešeno glavo ponovil Corentin.
Kdor obvladuje Gibraltar, ima tudi ključ do Sredozemskega morja, je dejal že Oli-ver Cromwell. Ta beseda dobiva poseben pomen spet danes v zvezi z vstopom Italije v vojno.
Samo predlansko leto je šlo 80 odstotkov italijanskega uvoza preko Gibraltarja in samo 4 odstotki preko Sueza ter Dardanel. Iz teh številk je razviden veliki pomen, ki ga ima angleško oporišče Gibraltar za preskrbo Italije s sirovinami. Uvoz rud in kovin preko te točke je znašal v imenova-
nem letu okroglo 50 odstotkov, uvoz nafte 70 odstotkov, uvoz živil 41 odstotkov itd. Posebno visok je bil odstotek za uvoz premoga in koksa, ki znaša 60 odstotkov. Danes gre seveda pretežni del uvoza premoga v Italijo po neposredni železniški poti iz Nemčije.
Na sličen način, čeprav v manjši meri, je tudi uvoz v Španijo pod nadzorstvom Angležev v Gibraltarju, zato ni čudno, da se v tej deželi pojavlja stnija, ki zahteva, naj se Gibraltar vrne Španiji.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
da izhaja v Bimini na Bahamskih otokih najmanjši tednik na svetu, ki meri 11 cm v dolžino in 7 cm v širino;
da bodo prihodnje dni odpeljali lz Londona 120.000 otrok;
da je Anglija pripravila na otoku Mann tnternacijsko taborišče za 10.000 tujcev.
Smrt dveh sinov
generala Denaina
Bivši francoski letalski minister general Denain je pretekle dni javnosti sporočil o smrti obeh svojih sinov Jacquesa in Jea-na, ki sta služila v francoskem letalstvu kot pilota. Prvi je bil ubit 13. maja, ko se je ravno vračal z dolgega izvidniškega poleta, drugi pa 25. maja na povratku s poleta nad fronto.
ANEKDOT
Ferdinand Raimund se je skregal s svojo nevesto Luizo Gleichovo baš na dan, ko bi se bila morala poročiti. Ugriznila ga je bila v prst.
Raimund je nato ves besen zapustil stanovanje in ni prišel k poroki. Svatje sc zaman čakali v cerkvi. Ko je zvečer stopil na oder, je prišlo do gledališkega škandala, ki ga je bila inscenirala vročekrvna Luiza. Ljudje so žvižgali in topotali, ko je hotel pričeti s svojo ulogo. Raimund je stopil na rob odra in dejal: »Spoštovani ljudje, razumem, da moram po vaši želji igrati to ali ono ulogo. Da bi se pa moral na vašo željo poročiti, tega ne morete zahtevati od mene!«
Občinstvo je na novo zažvižgalo in zatulilo. Dva dni pozneje se je Raimund z Luizo poročil — in publika mu je takoj spet ploskala. . .
VSAK DAN ENA
Učitelj je navedel razna nasprotja, debel — tenek, velik — majhen itd.
»Micika, povej mi nasprotje za »prosto«, je velel.
Vsa v rdečici je odgovorila Micika: »Zasedeno.«
Francois Poncet
Birokratizem »Pojdite v sobo št. 146, tam vam pa bodo že povedali naslednjo številko, kamor se bo treba potruditi . . .« (»Humor«)
Mesta ob spodnji Seini
Reka, ki ima 600 km dolgo plovno strugo
Iz pariške kotline si Seina z velikimi loki in zavoji utira pot v severozapadni smeri proti morju. S svojim 600 km dolgim plovnim tokom in s svojimi prekop-nimi zvezami z vsemi drugimi rečnimi sistemi v Franciji ima ta reka velik prometni pomen. Na njej se razvija več nego polovica vsega francoskega rečnega prometa. Večje ladje, ki prihajajo iz Rokavskega preliva in Severnega morja, dospejo brez težav do Ruena, nad 100 km od morja
Neposredno za Parizom teče Seina mimo Saint-Germaina, kjer se je 10. septembra 1919. podpisala mirovna pogodba z bivšo Avstrijo. Saint-Germain pa slovi v zgodovini že iz prejšnjih stoletij po mirovnih pogodbah, ki so bile sklenjene v njem. Tako so se tu končale hugenotske vojne, 1679. so tu prisilili velikega zbornega kneza Braniborske, da je odstopil velik del svoje dežele Švedom.
Seina teče potem mimo Mantesa, majhnega tovarniškega mesta s starinskimi cerkvami in stolpi, mimo garnizijskega mesta Varnona z obsežnimi vojaškimi delavnicami in arzenali, mimo Elbeufa, središča francoskega suknarstva in pomembne kemične industrije. 70 km nad izlivom Seine v morje leži mesto Rouen, ki je bogato s srednjeveškimi zgradbami. Nad njegovo staro cerkvijo Naše gospe moli v višino 156 m železna piramida. V bližini romanske cerkve sv. Gervazija je bila pri-orija, v kateri je 1. 1087. umrl normanski j kralj Viljem Osvoboditelj. Rouen je tudi I eno najpomembnejših francoskih industrijskih mest. Prevladuje tekstilna industrija z barvarnami, poleg tega je v zadnjem desetletju zelo naraslo izdelovanje strojev in ladij. Prav tako sta se dvignila trgovina in promet, ki imata na razpolago izvrstne rečne luke, posebne bazene in skladišča za les in petrolej ter celo omrežje pristaniških tirov. V vojaškem pogledu je mesto tudi zelo važno, saj Je tu sedež poveljstva velikega francoskega vojnega orožja. V Rouenu šolajo tudi francoske poročevalske čete, a ob robu mesta je vojaško letališče Rouvray. Kot glavno mesto vojvodine Normandije je Rouen stoletja pripadal Angliji, ki je tu 1. 1431. sežgala devico Orleansko. V nemško-francoski vojni 1870/71 so imeli Nemci tu eno svojih okupacijskih središč.
Od Rouena dalje postaja Seina širša in širša ter je v njej močno poznati vplive
plime in oseke. Ob severnem Izlivu se dviga Le Havre, ena najmočnejših francoskih trdnjav in ena najvažnejših francoskih luk. Od izliva Seine prihajamo na južni konec prelivske obale, kjer leži mesto in trdnjava Cherbourg.
Poslanika, ki jima je bila izročena italijanska vojna napoved
Sir Percy Loraine
Na naših mejah
Orient-simplonski ekspres ostal v Ljubljani
Jesenice, 12. junija.
Obmejno prebivalstvo v naših gorenjskih krajih, še zlasti pa v bohinjskem kotu, je s popolno mirnostjo sprejelo na znanje že pričakovano novico o vstopu Italije v vojno. Prav v ničemer, zlasti ne v prometu z Italijo in Nemčijo, ni bilo danes opaziti nikakih sprememb. Potniki iz obeh sosednih držav so bili zadnje dni zelo redki gostje in tako so tudi danes iz obeh smeri prispeli na Jesenice le nekateri, ki jih vodijo kakršnekoli nujne uradne ali poslovne zadeve. Prebivalstvo sicer povsod živahno razpravlja o dogodkih v Evropi, toda nikjer ni opažati malodušja, k čemer je mnogo pripomogla tudi odločna izjava v Mussolinijevem govoru, da Italija ne želi potegniti v vojni vrtinec tudi Jugoslavije in drugih svojih sosed.
Ljubljana, 11. junija.
Prva posledica vstopa Italije v vojno se je v našem železniškem prometu pokazala v tem. da današnji simplonski orient ekspres, ki prihaja v Ljubljano ob 8. zjutraj,
ni nadaljeval poti skozi Italijo, marveč je ostal v Ljubljani. Zadnje čase je s sim-flonskim ekspresom potovalo itak le zelo majhno število ljudi, kvečjemu 10 do 15 potnikov. Tako je bilo tudi danes. Potniki, prepuščeni svoji usodi, so si v Ljubljani pomagali kakor so vedeli in znali: ali so ostali v mestu, ali pa se vrnili na kraj svojega stalnega bivališča. V smeri iz Italije je bil za nocoj odpovedan prihod Orient ekspresa, ki je prihajal v Ljubljano ob 21.56.
V medsebojnem prometu med Italijo in Jugoslavijo zaenkrat niso nastopile nobene izpremembe, samo število potnikov čez mejo se je skrčilo na minimum. Z Rakeka poročajo, da je naše obmejno ljudstvo docela mirno po veste ho vstopu Italije v vojno, tem bolj, ker je ob meji itak vsak postal zadnje čase bolj hladnokrven in pa ker je bilo ljudem ob meji docela jasno, da vodi razpoloženje v Italiji neizbežno v vojno.
če hi kak kraj napadla sovražna letala...
Včeraj smo objavili prvi del navodil banske uprave, kako se naj zavarujemo proti morebitnim napadom iz zraka. Nanašala so se predvsem, na to, kaj vse je treba pripraviti za vsak slučaj že v mirni dobi. Današnji drugi del vsebuje navodila, kako naj bi se ravnali, če bi res bili potegnjeni v vojni metež in bi tako bili izpostavljeni nevarnosti letalskih napadov. Mnogo tolažljivih znakov je, da bomo te nesreče obvarovani. Toda če bi nas vendarle doletela, se lahko rešijo nešteta življenja, če smo pravočasno poučeni in pripravljeni. Zato svetujemo čitateljem, da včerajšnja in današnja navodila izrežejo in shranijo ter jih vedno na novo prebirajo.
Nevarnost napada sovražnih letal se objavi takole:
a)	V krajih, kjer so na razpolago samo cerkveni zvonovi, naj se z njimi tri minute s prekinitvami mcčno zvoni, najbolje na način »plat zvona«.
b)	V krajih, kjer so na razpolago sirene, se daje znak s tri minute trajajočim tuljenjem in sicer s 6 do 10 prekinitvami na minuto.
c)	V krajih, kjer so na razpolago topovi, se odda po možnosti nekaj topovskih strelov in sicer naglo zaporedoma.
Da je nevarnost sovražnih letal minila, se objavi takole:
a)	V krajih, kjer so na razpolago cerkveni zvonovi, se izvede tri minute trajajoče neprekinjeno potrkavanje zvonov.
b)	V krajih, kjer so na razpolago tovarniške ali drugo sirene, se izvede tudi triminutno neprekinjeno tuljenje s sirenami.
Posameznim važnim ustanovam (železniški upravi, krajem z veliko razvito industrijo) se priporoča, da uporabljajo kot znak nevarnosti, oziroma prestanek nevarnosti še sledeče optične znake: za na-znanjanje nevarnosti zastavo z belo-rdečo barvo, predeljeno z diagonalo, kot znak prestanka nevarnosti pa odstranitev te zastave.
Ti znaki veljajo razen v primeru vojne tudi ob protiletalskih vežbah v mirnem času.	IMMtl
Prebivalstvo ob letalskem napadu
V	prvi vrsti moramo ohraniti mirno kri!
V	poslopjih: Proč od oken in vrat, ker radovednost je pogubna! Izključimo električno razsvetljavo in plinski vod. Če je v stavbi glavni dovod plina (običajno v kleti), zadostuje, da hišni nadzornik zapre ta vod. Po možnosti pogasimo ogenj v pečeh in ognjiščih. Vodovoda ne izključimo! Okna pustimo kakor so, bodisi odprta ali zaprta. Za seboj zapirajmo vrata ter se takoj podajmo v hišno zaklonišče. Kdor ima plinsko masko, naj jo vzame seboj. V stanovanju ostanejo eventualno samo težko bolni in njih strežnik, ako bolniki v zaklonišču ne bi vzdržali. Glavni dohod v stavbo mora biti v mestih stalno odklenjen, da se lahko zatečejo vanjo oni, ki bi jih letalski napad presenetil na ulici.
V	zaklonišču: 1) V zaklonišču je kajenje prepovedano, ravno tako raba svetilk z odprtim plamenom (petrolejke, sveče itd.), ker moramo štediti s kisikom.
2)	Nepotrebnih predmetov ne jemljimo v zaklonišče. Pač pa naj ima vsaka družina dragocenosti (zlatnino, denar in važne listine) spravljene v posebnem kovče-gu. ki ga v primeru potrebe lahko vzame s seboj v zaklonišče.
3)	V zaklonišču se moramo pokoravati navodilom nadzornika zaklonišča.
Na prostem: 1) Ko zaslišimo znak preteče nevarnosti in smo na prostem, se podajmo mirno v najbližje javno zaklonišče, če ga ne moremo doseči, poiščimo zavetja v najbližjem poslopju (v kleti ali vsaj veži).
2)	če smo na odprtem prostoru in daleč od stavb, poiščimo po potrebi takoj primerno kritje, bodisi v jarku, jami itd. V najslabšem primeru se vležimo na tla, da se na ta način obvarujemo pred drobci bomb.
3)	Ako pridemo slučajno v zastrupljeno ozračje in nimamo pri sebi plinske maske, vzemimo zasilno nadomestilo robček, ki ga namočimo v kako tekočino (vodo) ali pa vanj zavijemo vlažno zemljo ali zmečkano svežo travo. Tak robec tiščimo na nos in usta. Korakajmo počasi vstran od vetra ali proti vetru, če le mogoče na višje ležeče kraje, da pridemo tako hitreje na čist zrak.
4)	Vozila z vprežno živino se morajo takoj odstraniti iz glavnih prometnih cest v stranske ulice ali ceste, živino izprezimo in na kratko privezimo, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki smo ga prej trdno zavrli. Privezanje živine ob hidrante in pri studencih je nedopustno!
5)	Motorna vozila se morajo ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz, in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hidrantov, studencev, cestnih križišč in mostov.
6)	Prepovedano je kakršnakoli vozila postaviti pred vhode v javna zaklonišča, bolnice, rešilne postaje, na tračnicah cestne železnice, prometnih otokih, mostovih, na cestnih ovinkih ter v ozkih in nepreglednih ulicah.
7)	Vozila cestne železnice je treba ustaviti v najmanjši medsebojni razdalji 10 m, in to tako, da ostanejo cestna križišča prosta.
8)	Vozniki, spremljevalci in potniki vozil naj poiščejo najbližje javno zaklonišče, ali če tega ne dosežejo, kako drugo zavetje.
Po napadu
1)	Zaklonišče zapustimo šele, ko je bil dan znak, da je nevarnost minula in ko je to odredil nadzornik zaklonišča ali njegov namestnik. Nato zaklonišče očistimo, uredimo in prezračimo.
2)	Za primer ugotovitve bojnih plinov in strupov, ali če obstoja sum, da je bil napad izvršen ž njimi (to razodeva neobičajen vonj ali draženje sluznic oči, nosa, grla) je treba to takoj javiti blokovnemu vodji, oziroma rajonskemu (krajevnemu) vodstvu protiletalske zaščite.
3)	Na ulici pazimo na poškodovane žice električne napeljave, da ne pridemo v stik z električnim tokom, dalje na razpo-kano zidovje (nevarnost rušenja).
4)	Bombe, ki se ni razpočila, se ne do-tikajmo, pač pa obvestimo o najdbi blokovnega vodjo, oziroma rajonsko (krajevno) vodstvo protiletalske zaščite.
5)	Prostorov, ki so bili ob na^Mu prizadeti, se izogibajmo zaradi morr*"-ne nevarnosti pred bojnimi strupi in plini in da ne motimo reševalne akcije.
Nemška sodba o starem in novem svetu
V znanem nemškem listu »Frankfurter Zeitung« se dotika njen direktor dr. Kir-cher poslednje izjave Winstona Churchilla, da bo v skrajnem primeru Anglija lahko organizirala svojo obrambo starega sveta iz — novega sveta, iz Amerike. Dr. Krrcher misli, da so te angleške nade gole utvare, češ da bo izid sedanje vojne v Franciji in Angliji odločil tudi o obstoju obeh imperijev in ne samo matičnih dežel..Pisec nadaljuje nato:
»Kakor bi nasprotnik Anglije ne mogel angleškega imperija odločilno poraziti v Kanadi ali celo na avstralskih tleh, prav tako bi ne mogli nasprotniki Nemčije voditi uničevalne vojne proti rajhu na preko-rno<rski periferiji, še celo ne proti Nemčiji, ki bi se krepko usidrala na evropskem kontinentu. Na daljave sploh ni mogoče voditi vojne ki bi mogla prinesti odločitev. Zgrabiti je treba tam, kjer so življenjske žile, v matični deželi. Blokada je v svetovni vojni končno zmago naših nasprotnikov samo pripravila, odločitev sama pa je dozorela na vojaških in političnih bojiščih, oslabljenih po blokadnih učinkih
Sedanja vojna, kakor smo že večkrat trdili, je glavna preizkušnja med nemško kontinentalno silo ter angleško-francoskim obvladanjem morja Pomorska moč zapad-nih velesil pa zahteva trdno kontinentalno oporo. S padcem Francije mora biti omajan tudi položaj Anglije kot imperija, ne glede na to, ali si pridobimo možnost, da udarimo tudi na angleški otok. Tega ne bodo
mogle preprečiti niti Zedinjene države Severne Amerike, ki bi se mogle danes postaviti za cilj ne toliko pTeprečenje angleškega zloma kolikor zopetno vzpostavitev zrušene Velike Britanije Preden bo novi svet mogel priskočiti na pomoč rušečemu se staremu svetu, bodo nastopili povsem drugi problemi.«
Pisec domneva, da bo tedaj za Zedinjene države nastalo vprašanje, ali se sploh splača ovirati novo ureditev Evrope po zmagovalcih, pri tem pa zapraviti ogromno dediščino britanskega imperija, ki bi jo sicer nujno lahko izkoristile Zedinjene države same, saj Američani že danes sami verujejo in vedo, da bodo jutri nasledniki angleškega imperija. Za sedaj je sicer malo upanja, da bi ta miselnost v Ameriki prodrla, toda po mnenju pisca se bo to zgodilo, čim Nemčiji uspe premagati Francijo in Anglijo na njih matičnem ozemlju.
(Nemški list
na Nizozemskem
Kakor poroča nemška poročevalska agencija DNB, je 5. t. m. izšla prva številka prvega nemškega dnevnika na Nizozemskem, ki bo izhajal pod naslovom: »Deutsche Zeitung in den Nieaerlanden«. j Uvodne besede je v listu napisal nemški ' komisar za Nizozemsko Seyss-Inquart, M j pravi, da bo nemški list ne le »organ na : Nizozemskem živečih Nemcev, temveč bo tudi vzdrževal zvezo med novo upravo in prebivalstvom.«
Iz včerajšnje številke ponavljamo v naslednjem nekaj poročilf ki smo jih v ponedeljek zvečer prejeli tako kasno, da smo jih mogli objaviti le v enem delu naklade:
ooseuelt o položaju Amerike
Amerika bo dala zaveznikom na razpolago vse svoje orožje, ker vidi v novem razširjenju vojne tudi nevarnost za nevtralnost ameriških
republik
Washington, 10. junija, s. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt je nocoj ob 0.15 evropskega časa govoril na proslavi univerze v Carlottevilleu v državi Virginia. Govor so prenašale vse ameriške radijske postaje.
Roosevelt je v uvodu omenil, da ne govori samo univerzi, temveč vsej naciji. Mlada generacija se ne vprašuje, kaj bo z njo, temveč kaj bo z Zedinjenimi državami. Prav danes si spet stavljajo mladi možje in žene tako vprašanje z vso resnostjo in z veliko skrbjo. Še z večjim vznemirjenjem se vprašujejo, kakšna bo bodočnost Zedinjenih držav ln vsega sveta, vseh svobodnih nacij. Nihče ne more biti ravnodušen napram uničenju svobode. Nespametno bi bilo misliti, da bi v takem položaju Zedinjene države lahko ostale samoten otok. Ne smemo več oklevati. Vsem narodom moramo povedati, da bi zmaga nad ogroženimi demokracijami ogrozila ves naš sistem.
Narod in vlada Zedinjenih držav sta z največjim obžalovanjem in vznemirjenjem slišala o odločitvi italijanske vlade, da poseže v sovražnosti v Evropi. Več kakor tri mesce preje mi je poslal vodja italijanske vlade pismo, v katerem mi je sporočil željo Italije, da, kolikor je to mogoče, prepreči razširjenje vojne na Sredozemlje, vojne, ki bi obsegla nad 200 milijonov ljudi. To odlo-ditev sta z vso simpatijo pozdravila vlada in narod Zedinjenih držav. Opozoril sem tedaj predsednika italijanske vlade, da bi vsako razširjenje vojne v Sredozemlju pomenilo tudi nevarnost razširjenja vojne na Bližnjem vzhodu in v Afriki, če pa bi se to zgodilo, ne bi nihče mogel povedati, v kakšnem obsegu bi sledili nadaljni dogodki.
Priznavajoč gotove zahteve Italije za osnovo sem ponudil italijanski vladi, da posredujem pri angleški in francoski vladi, naj pozicijo Italije izboljšata po njenih željah. Ko italijanska vlada na to ni pristala, sem ji ponudil, da bi dosegel garancije drugih sil, za točno izpolnitev vsega sporazuma za upoštevanje italijanskega stališča na mirovni konferenci. Toda na nesrečo za vse nas in za vse človeštvo italijanska vlada ni hotela pristati na ta predlog. Predložil sem italijanski vladi tudi sodelovanje za trajnejši svetovni mir z omejitvijo oboroževanja in z gospodarskim sistemom, ki bi dal vsaki državi boljše možnosti v svetovni trgovini ter razdelitev surovin na boljši osnovi.
Istotako sem sporočil italijanski vladi, da bi zaradi razširjenja vojne v Sredozemlju prišla v nevarnost tudi nevtralnost vseh ameriških držav. Toda italijanska vlada si je zdaj izbrala, kakor pravi, svobodo akcije. Izpolnila je, kakor pravi, svoje obveznosti do Nemčije ter posegla po orožju. Danes, dne 10. junija, je napadla svojo sosedo.
Danes, dne 10. junija 1940, izjavljam na tej univerzi, osnovani od ustanovitelja demokracije: Pošiljamo svoje molitve in upanja k onim preko morja. V naši ameriški skupnosti jim bomo stavili vse materialne vire našega naroda na razpolago. Istočasno bomo pospešili priprave, da bodo materialna sredstva lahko uporabljali Američani sami tudi v vsakem primeru za svojo obrambo. Vse ovire, na poti k temu cilju morajo biti odstranjene.«
Charlottesvile, 11. junija A A. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru dejal med drugim tudi tole:
Ameriške republike se nahajajo na strani onih narodov, ki so v borbi z bogovi sovraštva. Zedinjene države bodo nastopile v dveh smereh. Mi bomo dali onim, ki se upirajo sili, večja materialna sredstva našega naroda, istočasno pa bomo pospešili uporabo teh sredstev, da bi tudi sami v obeh Amerikah razpolagali s pripravljenim moštvom, ki bi lahko odgovorili nalogi, ki bi eventualno lahko nastala v primeri izredne potrebe. Vsa pota, ki vodijo k ustvaritvi teh ciljev, morajo biti zavarovana pred obstrukcijo. Mi ne bomo popustili v svojem tempu in ne bomo krenili s svojega pota Znaki so taki. da se zahteva predvsem vsa hitrost. Roosevelt je nato pozval Ame-rikance, naj prevzamejo žrtve in naj se z vsemi silami posvetijo delu. Italija je po-cazala, da ne spoštuje pravic in varnosti drugih narodov ter življenja prebivalcev onih držav, ki jih je neposredno ogrozila razširitev vojnega spopada. Ob koncu svojega govora je Roosevelt izjavil sledeče: Italija je tudi dokazala, da ni pripravljena na miroljuben način uresničiti svojih aspi-racij. Glede stanja ameriških izolacioni-stov je Roosevelt dejal: Nekateri izmed njih očividno gojijo še vedno upanje, da si mi lahko neovirano dovolimo, da Zedinjene države postanejo osamljen otok na svetu, nad katerim naj bi vladala filozofija sile. Tak otok bi mogel postati sen onih. ki še govore in glasujejo kot izo'acionisti. Tak otok predstavlja sen naroda brez svobode, naroda v ječi okovanega in lačnega, ki ga hranijo skozi ograjo brezsrčnih in oholih gospodarjev drugih kontinentov. Naravno je, da se mi sprašujemo, je dejal Roosevelt, kako bi mogli preprečiti, da bi državljani naše države prispeli v tako ječo.
V pripravljeni tekst svojega govora je Roosevelt zapisal še tale stavek:
Na današnii dan, 10. lunija 1940 je roka, ki je držala bodalo zarila to bodalo v hrbet svojega soseda.
New York, 11. junija A A. (Reuter) V ameriškem javnem mnenju vedno bolj prevladuje mnenje, da morajo Zedinjene države ne samo z dušo temveč tudi s telesom stopiti na stran zaveznikov.
Švicarsko mnenje
o stališču Amerike
Base/, 11. junija z. Oeri komentira razvoj mednarodnega položaja in piše v »Basler Nachrichten«, da sedaj ni več nobenega dvoma, da tudi Zedinjene države ne bodO mogle ostati več nevtralne, niti ne v položaju nevojskujoče se države. Z vstopom Italije v vojno je najbrž padla tudi kocka v pogledu Amerike. Govor, ki ga je
imel ameriški poslanik v Parizu Bullitt v nedeljo po radiu, je napravil vtis kot da govori zastopnik zapadnih zaveznikov, ne pa predstavnik nevojskujoče se države.
Kanada napovedala vojno Italiji
Ottawa, 10. junija. AA. (Reuter). Kanadski parlament je sprejel napoved vojne Italiji. Vojna je bila napovedana soglasno. Predsednik vlade Mackenzie King je predložil skupno z voditeljem opozicije Hanso-
nom resolucijo, v kateri kanadski parlament izjavlja, da je nujno potrebno, da Kanada zaprosi kralja, da vimenu Kanade objavi vojno Italiji.
Smrtna nesreča kanadskega vojnega ministra
Ottawa, 11. jun. s. (Reuter). Kanadski \ojni minister Norman Roggers se je snoči pri Bellevilleu v provinci Ontario smrtno ponesrečil, ko je padlo na zemljo vojaško letalo, s katerim je potoval.
Rim prvo noč v vojni
Prvič popolna zatemnitev — Opozorila inozemskim novinarjem — Odhod zavezniških diplomatov
Rim, 10. jun. (dr. O. A.) Nocoj se je Rim prvič pogreznil v popolno temo, čeprav se je to službo označilo le za delno zatemnitev. Na glavnih cestah ni skoro nič ljudi. Kakor pošasti se počasi pomikajo po njih avtobusi in taksiji s temnomodrimi lučmi. Tudi obisk v kavarnah in drugih lokalih je zelo pičel. Spomeniki še niso vsi zaščiteni. Tudi zaklonišča za primer protiletalskih napadov še niso označena.
Vesti, da bi se bile sovražnosti že pričele, se demantirajo in se naglaša, da se bodo pričele šele ob zori. Tuji novinarji pa so bili nocoj pozvani v propagandno ministrstvo, kjer jih je sprejel generalni direktor za inozemski tisk, opolnomočeni minister Rocco. Opozoril jih je na njihove dolžnosti v državi, ki je v vojni in na vse podrobne omejitve njihovega poročanja. Podrobno bodo te omejitve še določene. Z jutrišnjim dnem se prično redne konference tiska v propagandnem ministrstvu. Pričele se bodo dnevno ob 12.30. Na ta način bodo novinarji redno informirani o poteku operacij. Zbrane tuje novinarje je prišel pozdravit tudi sam propagandni minister
Pavolini, ki je bil že v uniformi letalskega kapetana in ki krene jutri na fronto. Stalnih vojnih dopisnikov ne bo, pač pa bodo novinarji ob prikladnem času povabljeni na ogled raznih bojišč.
Vsi rimski listi so nocoj izšli v posebnih izdajah. V nekaj dneh izide knjiga drja Gayde, v kateri bo obeležen ves italijanski vojni program.
Veleposlanika Velike Britanije in Francije kakor tudi zavezniški novinarji, so nocoj s posebnim vlakom zapustili Rim.
^Tisočletna odločitev44
Rim, 11. junija. AA. (DNB). Minister za ljudsko kulturo Pavolini je izjavil predstavnikom tujega in domačega tiska, da je snočnja zgodovinska odločitev Mussolinija bila sto let, če ne tisoč let vnaprej predvidena. Nato je Pavolini izrazil pozdrave zavezniški Nemčiji in njenemu tisku kakor tudi predstavnikom tiska nevtralnih držav. Izrazil je ob tej priliki upanje, da bodo svoje države obveščali objektivno o Italiji in njeni borbi.
BELEŽKE
Politični dogodki
v Beogradu
V Beogradu je opažati poslednje dni živahno gibanje na notranjepolitičnem polju. Konflikti, ki so nastali po hrvatskih občinskih volitvah med obema vladnima skupinama JRZ in SDS. nujno zahtevajo raz-čiščenja. Silno ostre polemike med glasili obeh strank in zlasti zadnji napadi v »Samoupravi« so položaj še poostrili. Po ponedeljkovi seji KDK, ki je bila v Beogradu, je imel dr. Maček daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom Cvetkovičem, vendar tudi ta konferenca ni prinesla raz-čiščenja. . ' _ .... _ .
s .
Rojstni dan bratov Radičev
Včeraj je slavil hrvatski narod rojstni dan ideologov hrvatskega kmečkega pokreta. pokojnih bratov Stjepana in Antona Radiča. Ob tej priliki objavlja »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem slavi zasluge bratov Radičev za napredek hrvatskega naroda. List pravi med drugim:
»Bila je srečna zamisel proglasiti rojstni dan bratov Radičev za dan hrvatske prosvete. še bolj srečna je bila zamisel Seljačke sloge, da naj posveti 11. junija vsak hrvatski človek vse svoje misli zaslugam pokojnih Radičev. Ob letošnji proslavi rojstnega dne bratov Radičev pa bo hrvatski narod še prav posebno potrdil svojo vero v sebe in v svojo življensko sposobnost. Prežet te vere bo mirno pričakoval razvoj dogodkov okoli nas. Hrvatski narod mora biti danes prežet prepričanja, da je njegov narodni obstoj zajamčen vse do tedaj, dokler bo ohranjena njegova narodna duša. Okrepiti moramo borbo proti vsemu, kar bi ogrožalo našo narodno svobodo in individualnost. Hrvati moramo biti piezeti vere v naše pravice in odločnosti. braniti jih vsak trenutek. Pravice, ki se ne branijo, so malo vredne. Zgodovina hrvatskega naroda je en sam primer borbe za pravico.«
škofovska konferenca v Zagrebu
Včeraj se je sestal v Zagrebu poslovni odbor katoliškega episkopata. Posvetovanja se udeležujejo poleg zagrebškega nadškofa dr. Stepinca še nadškofa dr. šarič iz Sarajeva in dr. Ujčič iz Beograda ter škofi dr. Srebernič Iz Krka, dr. Akšamo-vič iz Djakova, dr. Bonefačič lz Splita in dr. Barič iz Senja.
Občinske volitve v Baranji in Bački
Poročali smo že o uspehu volitev v desetih občinah v Baranji in Bački, kjer je dobila Hrvatska seljačka stranka 7 občin, Jugoslovenska radikalna zajednica 2 in Kultu rbund eno občino. Tako vsaj trdijo v Zagrebu, dočim je objavilo »Vreme« v po-nedefljek, da jc dobila HSS 6 občin, JRZ pa 4. V »Hrvatskem dnevniku« je objavit senator HSS Josip Gjido Vukovič daljšo izjavo o poteku teh volitev, v kateri trdi, da so pristali JRZ konsternirani zaradi rekla volitev. Med drugim pravi:
»Ako ne bi bilo dokaj naših ljudi odsotnih v službi države, bi dobili lahko še oni dve občini, ki sta padli v roke JRZ. » . -
■ »	■ . ,	— - > — a ..
♦ v	— -<v	k, fct . j 1
i « ' * «. - * _ " . ..! - . ^ „ 4 . .	. . Pri-
znam pa, da se pri vOPtvah tokrat ni goljufalo in da so rezultati stvarni. To pa je zasluga našega voditelja dr Mačka, ki je odločno nastopil za čistočo volitev. Z nedeljskimi občinskimi volitvami smo Hrvati v Baranji in Banatu pokazali, kaj mislimo in kaj hočemo. Vsi mi smo za dr. Mačka. Postavlja pa se sedaj vprašanje, kaj naj še iščejo naši nasprotniki v naših hrvatskih občinah in v sami Subotici. ko je dokazano, da je 98 odstotkov Hrvatov v Bački in Baranji za Zagreb in dr. Mačka. Koliko hrvatskih glasov je dobila pri teh volitvah JRZ. dokazuje primer iz Bajmcka, kjer je glasovalo vsega skupaj 11 Hrvatov za listo JRZ, za listo HSS pa ravno 1800 mož.«
»Hrvatski dnevnik« posveča volitvam v Bački in Baranji še poseben članek, v katerem pravi, da so bili med volitvami ves čas na terenu šefi kabinetov podpredsednika dr. Mačka ter ministrov dr. Šuteja, dr. Smoljana in dr. Torbarja. Pazili so, da ne bi predsedniki volilnih komisij terorizirali volilcev.«
Bitka pri Malti
Vojno stanje med Italijo in zavezniki je nastopilo opolnoči od 10. na 11. da v Dosedanja poročila soglašajo v tem. da v toku prve noči in prvega dopoldneva ni nikjer prišlo do sovražnosti med novimi neprijatelji. Le beograjsko »Vreme« je v debelo tiskanih brzojavkah že v včerajšnji jutranji izdaji, ki je nota bene tiskana že ob 9. zvečer prejšnjega dne. torej 10. junija, na kopnem, na morju in v zraku priredilo krvave bitke. S pripombo, da ima poročila od svojega posebnega dopisnika, odnosno da gre za vesti londonskega radia, torej angleškega informacijskega ministrstva!
u-	J ►	- C v,	- -
W	•	. «4 -
-	.	f I » * s . V < *
«	d	* » - „ r
v m	*.	» ' t
• »	i	♦ f*
V	.	• ► » /	► L
* - v „ ' -	A ^ ».•«
* * L■ > - ♦ »• • v	„ _»
fc' * w	- * . 1
t* . > / . ' 4 ' s*	. ■»
-'	.	*■»»_■». V
t » v ♦>	<	i, \
.s. 1 _' ' <
- * _ * f- ,	« * V-'
« ' . ^ >	• » . v , / t- 4
•*■» 1 ' ' t k.
i
Stališče Turčije
Ankara, 11. junija s. (Reuter) V turških krogih je odločitev Italije za vstop v vojno izzvals sicer presenečenje, vendar je bila vest sprejeta popolnoma mirno. V Ankari so snoči izjavljali, da bo Turčija izpolnila svoje obveznosti do Anglije in Francije, karkoli naj se tudi zgodi.
Ankara, 11. junija s. (Ass. Press) Čhn se je izvedelo snoči za vstop Italije v vojno, je imela turška vflada dolgo sejo. na kateri je očividno proučevala novo nastali mednarodni položaj
MALI OGLASI
OGLASOM
CENE M A L I M
09 par aa hudo, Din 8.— davka za vsak oglas to enkratno pri-rtojbtno Dtn S.— aa ftlfro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki |&čejo alnžh. Najmanj« znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi In lenttve m saračnnajo po Din Z.— n vsako besedo, Din 3.— davka
sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 0__ta Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši snesefc ca enkratno objavo oglasa Din 20.__
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Dtn S.— davka oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmaajfl
Slu 7bo dobi
Beseda 1 dm, davek i dtn; za šifro ali dajanje naslova S din. NajmanjSi znesek 17 din.
Samostojne
kuharice
dobe službo v posredovalnici, Wolfova 10. Zglasiti se osebno. Sprejme se učenka Za kuhinjo. Dobi se prenočišče za ženske.
15156-1
Kupim
ebjavo oglasa Din 17.
Dopisi
deseda 1 din, davek 3 din, a šifro ali daianie naslova f din. NaimaniŠi znesek 17 din.
Sedlarskega
pomočnika
ki je tudi tapetnik, spreime Josip Kričej, Slovenj Gra-dcc.	15153-1
Frizerko
res dobro moč, sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15152-1
Krojaškega
pomočnika
dobro izurjenega, za moško in damsko delo, sprejmem takoj v stalno delo. Plača od komada. — Benedičič Franc, Jesenice, Ciril Metodova 8.	15148-1
Brivski pomočnik
dobi tako) mesto. — Franc Podržaj ml., Sv. Jakoba trg štev. 9.	15158-1
Kleparskega
pomočnika
iščem za takoj. Čadež Albin, kleparstvo, Žiri.
15161-1
Postrežnica
pridna, poštena, dobi mesto za dopoldne. — Šiška, Černetova 31/1, vrata 3.
15171-1
Službe išče
Beseda 50 par. davek 3 din. ter 5 dro ca Wro ali daia me naslova. — Najmaniši metek dnu IS.
Natakarica
stara 20 let. želi premeniti službo v dobro in ugledno
fostilno. Ponudbe na po-ružnico Jutra Trbovlje pod »Hvaležna«.
15154-2
Brivski pomočnik
iSče dela v salonu, kjer bi je lahko čudi izučil dam-ske stroke. Nastop s prvim julijem. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod žifro »Mlajši«.
15147-2
Kupim kotle
za kuhanje žganja 150 — 200 litrov, že rabljene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kotel«.
15176-7
Avto, moto
Mali tovorni
in poltovorni avto najboljše znamke, za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica. Sv. Petra c. 85.
15180-10
Tovorni avto
3—4 tonski, rablien. v dobrem stanju, se kupi. Bencin ali nafta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15181-10
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
šivanje in
krpanje oblek
in perila na dom, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova«.
15146-2
Gospodična
z malo maturo in trgovsko lolo — že izurjena v pisarniškem delu in pri blagajni — išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vpeljana«.
15162-2
Pošteno dekle
vajeno kuhe, ki rma veselje tudi do vrta, želi službe pri kakšni mali družini, nairaje na Gorenjskem. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra.	15178-2
Pekovski pomočnik
išče službo, vajen tudi pri peči. Nastopi lahko takoj. Sagadin Ivan, Mihovce, p. Cirkovce pci Pragerskem.
15177-2
Prodajalka
popolnoma tzvežbana ▼ ma-
nufakturi in modi, dobra izložbena aranžerka., išče službo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Samostojna«.
151-69-2
Vajenci (ke)
Vajenko
ali praktikantko, simpatično sprejmemo. Lectarija, Kongresni trg J.
15172-44
Vajenca
sprejme soboslikar in pleskar Šebenik, Selenburgova štev. 4.	14942-44
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjii znesek 17 din.
Kiajevne
zastopnike
sposobne in agilne sprejme zavarovalnica »SAVA«, — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
14539-5
Prodam
Proda se
močna vrtna garnitura (pletena). 1 klop, 2 stola, 1 miza Ogled v Knafljevi ul. št. 13 (Dragičevič) od 14 do 16 ure.
15029-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj v Korytkovi ulici, itev. 31.	15182-6
Damsko in
moško kolo
popolnoma novo, prvovrstne znamke, za vsako cen« naprodaj. Poizve se v gostilni, Sv. Petra cesta 85.
15179-U
Pohištvi
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din.
Razno pohištvo
radi selitve naprodaj. Ogled od 10.—12. in od 2.—5. Prešernova ul. 5/II.
15175-12
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjii znesek 17 din.
Takoj naprodaj
kavarna »Promenada« v Ma riboru, Tomšičev drevored 20, izredno dobro zgrajena vila z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtom in livarna in ključavničarska delavnica na meji Maribora z modernimi stroji na električni pogon. Pojasnila daje pisarna dr. Senkoviča Zdenka v Mariboru, Prešernova ulica 1/IL
15087-20
Hišo ali vilo
kupim. Bežigrad, Šiška. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša«.
15168-20
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Lepo stanovanje
dvosobno, iščem za takoj. Ponudbe na Vari Krista, Šiška, Drenikova 35.
15167-21a
Sobo odda
Beseda 1 din. davek i din, ca iifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjii znesek 17 din.
Sobo
lepo oddam takoj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
15160-23
Sobico
s posebnim vhodom v novi hiši oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
»173-23
Vsaka seseda 2 din: davek 3 din. Za daianje naslova 3 din. Najmanjii znesek 20 din.
Kje si neznanka
ki pogrešaš res iskrenega prijatelja srednjih let, veselega ljubitelja narave za izlete. Javi se na ogl. oddelek Jutra pod »Tajna sreča«.
15159-24
Beteda l din, davek J din. za šifro ali daianie naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Mladinski penzionat
je otvorjen v Preddvoru nad Kranjem, v najlepšem alpskem predelu Slovenije. Govori se nemško, na zahtevo tečaj angleškega in francoskega jezika. Možne so vse panoge športa. Na željo se pošlje prospekt. — Pišite na naslov: Mary Gatti, Preddvor nad Kranjem.	15155-38
Informacije
beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjii znesek 17 din.
VABILO
na občni zBor Kmečko-
obrtne hranilnice in posojilnice v Dravogradu, kateri se vrši v nedeljo dne 23. jur.ija 1940 v gostilni Wolf v Dravogradu ob 13. uri popoldne z naslednjim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	Poročila načelstva in nadzorstva.
3.	Pregled in odobritev računskega zaključka za leto 1939 ter razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev dveh članov načelstva.
5.	Slučajnosti.
Če bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši eno uro pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom brez ozira na število navzočih. Načelstvo. — Dravograd, dne 10. junija 1940.
15143-31
Preklic
Podpisani Pikon Kari pre klicuiem žalitve, ki sem jih izrekel 23. V. o g. Kristi Pikon.
15105-31
Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifre ali daianie aaslova 3 din. Najmaniš' znesek 17 din.
SPORI
Kakšna bo naloga SSZ?
(Iz govora tajnika SSZ Josa Gorca o del o vnem načrta Slovenske športne zveze na njenem ustanovnem občnem zboru dne 7. t. m.)
Na Bledu
ali okolici iščem preko poletja dve opremljeni sobi s kuhinjo v vili z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«.
15157-38
Izgubila se je
v nedeljo volnena modra jopica od Miklošičeve ceste do Sv. Krištofa. Najditelj naj jo odda v trgovini Sever Marijin trg 2, proti nagradi.	15164-28
"Razhod
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din Najmaniš' znesek 17 din.
Psihografolog
Feliks Globočnik
Ljubljana, hotel »Slon« — sprejema stranke. Odgovarja tudi na pismena vprašanja. Strogo znanstveno delo.	15174-37
Iz Murske Sobote
ms— Gasilski nastop v Markišavcih v Prekmurju. Pod vodstvom člana župne uprave g. Viktorja Vlaja iz Predanovcev, je bila v Markišavcih velika gasilska vaja, pri kateri je sodelovalo 7 gasilskih čet s 173 člani. Predvsem so izvajali vojaške vaje, potem vaje z orodjem in končno požarne vaje v zvezi s pasivno obrambo pred napadi iz zraka pri čemer so zažgali tudi nekaj fingiranih zažigalnih bomb. Vse nastope so gasilci strumno izvršili Posebno pozornost pa je zbudil nastop naraščaja in ženskega odseka čete iz Pucontev. Pohvalno je vneto delovanje poveljnika te čete g. Franca Kuharja ki je ustanovil pri društvu ženski odsek in izuril za nastope na požariščih 18 mladenk. Ženski odsek je vzorno izvajal samarijanske vaje in dokazal, da bo prav lahko nadomestovail v primeru potrebe moške, ki bod< pozvani na vojaške vaje.
ms— Za ministrskega odposlanca pri maturi na samoupravni gimnaziji v Murski Soboti je bil imenovan g. Anton Zupan, upokojeni ravnatelj celjske gimnazije.
Šport je danes tako važna telesno-vzgoj-na panoga, da ga priznava ves kulturni svet. SSZ naj porabi vsako priliko, da poudari njegov pomen in skrbi za njegovo uveljavljanje povsod in pred vsemi, najbolj pa pri oblastvih, občinah, banovini in ministrstvih. To uveljavljanje pa naj ne bo samo moralnega značaja, temveč tudi praktičnega, ki naj pride do izraza tako, da bodo upravna oblastva pomagala in podpirala zasebno pobudo naših športnih delavcev, ter njihovo požrtvovalnost in pripravljenost, da bi tudi na tem področju pokazala sposobnosti našega naroda.
SSZ naj deluje na tem, da bi dala oblastva sposobnim edinicam prostore za šport, preskrbi naj standardne načrte za ureditev pravilnih športnih igrišč in drugih športnih zgradb v manjšem in večjem obsegu, najde naj praktičen in Izvedljiv načrt za financiranje takih športnih naprav. Saj je znano, da so športni prostori pogoj, brez katerega ni napredovanja v športu.
SSZ bo imela dalje zelo važno nalogo, da skrbi za dvig moralnega nivoja v športnih vrstah, za vzgojo duha gentlemanstva, da bo športnik ne samo telesno, ampak tudi po duhu na višini. Ta naloga je težka, toda treba si jo je zastaviti, treba jo je prevzeti, polagoma bomo le dosegli uspeh. Športna vzgoja naj ne bo samo za rezultate, vzgaja naj predvsem človeka, šport pa naj daje le moči in podpore v njegovem stremljenju po boljšem. Zato se mora odpraviti ves neorganizirani šport, ker je le v skupnem delu in skupni organizaciji dano jamstvo, da se odpravijo nedostatki in privede naše športno delo v pravo smer. Morda bo uspela izdaja športnega lista, ki naj bi bil ne samo med športnimi organizacijami, temveč tudi med športniki potrebna vez, obenem pa tudi zrcalo športnega dela v Sloveniji.
Ne smemo prezreti, da je šport tudi važen faktor našega narodnega gospodarstva in turizma, če pregledamo številne športne potrebščine, ki jih športnik potrebuje, če mislimo na številna skupinska potovanja športnikov in gledalcev, potem si šele lahko ustvarimo pravo sliko o vrednosti športa v narodnem gospodarstvu, tembolj, ker proizvaja danes skoro vse potrebščine že naša pokrajina sama. To pomeni, da so žrtve za šport obenem investicija, ki prinaša v drugi obliki tudi dohodke nazaj onemu, ki daje podpore.
SSZ bo morala najti pota, da doseže v
centrali razdelitev sredstev, namenjenih za šport v takem razmerju, kakor stvarno ustreza potrebam slovenskega športa, obsežnosti razvoja pri nas in doseženim
uspehom.
Važna naloga SSZ bo potem sodelovanje pri zakonodaji o športu ne glede na to, kakšni zakoni se bodo izdajali, le da zadevajo šport. Tukaj je treba misliti tudi na državne, banovinske ln občinske proračune, pri katerih bo morala SSZ prej ali slej uveljaviti zahteve slovenskega športa. Posebno skrb bo morala posvetiti tudi vprašanju sodelovanja srednješolcev v športu. Najti bo morala način, da se pritegne srednješolce k udejstvovanju v športu, vendar sporazumno s prosvetnimi oblastvi z upoštevanjem načel pri šolski vzgoji. Tudi vprašanje športnih vzgojiteljev spada v področje SSSZ, ki bo morala sodelovati pri dokončnem organiziranju šole za telesno vzgojo v naši državi.
Da pa bo mogla nastopati s čim večjo avtoriteto, je potrebno, da dobi čimprej popoln pregled športnega stanja v Sloveniji. Predvsem si mora napraviti
1.	kartoteto vseh športnih organizacij In klubov s kratkim pregledom njihovega dosedanjega dela,
2.	kartoteko vseh športnih igrišč, prostorov, kopališč in ostalih športnih zgradb, podatka o dosedanjih in bodočih investicijah v te naprave in približno investicijo v športno delo organizacije,
3.	kartoteko vseh pomebnejših uspehov slovenskega športa doma in v tujini.
V	zvezi s tem bo potrebno zbirati letna poročila in preglede o izvršenem delu; koristno bi bilo tudi kritično obdelati ta poročila in opozoriti na pota, ki bi dovedla do še večjega razmaha slovenskega športa. Da bi posegla SSZ tudi v podrobno športno delo posameznikov in jih vzpodbudila zanj, naj bi poskrbela za izdajo športnega znaka bodisi po zamisli MFVN ali pa po lastnem osnutku.
V	odnosu do podobnih organizacij v Sloveniji bo SSZ kot predstavnik športa enakopravna ostalim telesnovzgojnim organizacijam v Sloveniji, prav tako pa tudi s »Hrvatsko športsko slogo« in »Savezom srbskih športnih savezov« ko tretja narodna športna organizacija v državi ter bo sodelovala z ostalima zvezama v vseh skupnih vprašanjih za dvig celotnega ju-goslovenskega športa.
Otvoritev teniške sezone v Mariboru
V nedeljo je bil na igriščih ISSK Maribora prvi letošnji teniški turnir, za katerega je mariborski trgovec g. F. Mastek daroval lepo darilo. Tekmovalo je 12 igralcev, ki so bili določeni z žrebom. Zmagala sta Voglar in Krznar po zanimivem finalu Jagodičem in Cepudrom. Zelo živahna je bila preizkušnja med paroma Babič—To-bias in Korenčan—Pavlin (7:5, 6:1). Voglar in Krznar sta 3i priborila učinkovito zmago proti paru Babič—Tobias s 6:0 in 6:2.
Prvi letošnji teniški turnir v Marihoru je ponovno izpričal visoko kvaliteto in
NAJLEPŠE ČTR/0!
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna vojna Sivko
Majerjeva: Rudarska balada
Ravljen: Klabund: Ravljen: ^Thompson
ZALOŽBA »CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
0
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Alojzij Krašovec
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR
dne 11. junija 1940, ob 1. uri, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek,, dne 13. junija 1940, ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 17. junija 1940, crt) 7. uri v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Korit no pri Bledu, dne 11. junija 1940.
Žalujoči: METKA roj". BERNARD, žena; ALOJZIJ, LJUBO, sinova; rodbine KRAŠOVEC, OPREŠNIK, BERNARD in ostalo sorodstvo.
znane odlike teniškega moštva ISSK Maribora, ki zelo vneto ln uspešno propagira zlasti med mladino teniški šport.
K Jeseniški dirki z motorji
ki je nadvse lepo uspela tako po uspehih tekmovalcev in zadovoljstvu občinstva, je treba naknadno omeniti še, da je bilo med darili za najboljše dirkače na tej dirki še eno prav posebno, in sicer krasen pokal, darilo g. Milana Levičnika, draguljarja na Jesenicah, za onega vozača kluba-priredi-telja I. Gorenjskega motokluba, ki je dosegel najboljši čas dneva. Darilo je prehodno in ga bo sedanji lastnik dobil v trajno last po dvakratni zaporedni zmagi ali pa po trikratni zmagi v presledkih. To prehodno darilo je v nedeljo prejel član IGMK Franc Koritnlk, ki je v kategoriji športnih motorjev nad 350 ccm zasedel s svojim strojem Rudgeom tretje mesto s časom 3:08 m 2 pet.
Mnogo užitka za nogometne gurmane bo konec tedna v krajih, kjer imajo prve tri plasirane klube iz državne prvenstvene lige. Ker slavijo pravoslavni takrat svoje binkošti, bodo v Beogradu in Sarajevu dva dni zaporedoma — v nedeljo in ponedeljek — imeli zelo bogat nogometni spored. Prvi dan bosta v Beogradu dve tekmi za državno prvenstvo, med katerima bo prav za prav ona med Jugoslavijo in Gradjan-skim pravi finale za državno prvenstvo. Ce namreč Jugoslavija iztrga Gradjanske-mu samo eno točko in obenem BSK dobi obe proti Hašku, kar najbrže tudi ne bo drugače, bo ostal naslov nogometnega prvaka Jugoslavije v Beogradu. V Sarajevu bosta ta dan igrala Slavija in Hajduk, med katerimi pa izid ne more prinesti nobene odločilne spremembe.
V	ponedeljek pa se bodo v Beogradu in Sarajevu že začele tekme za mali srednjeevropski pokal. BSK bo igral bodisi z Ujpestom iz Budimpešte, če bo dosegel prvenstvo, kot drugoplasirani pa bo imel za nasprotnika enajstorico Venusa iz Bukarešte. Slavija bo ta dan kot sigurni tretji pri nas doma sprejela moštvo Ferencvd-rosa na svojih tleh. Gradjanski bo odigral svojo prvo tekmo za ta pokal šele v sredo 19. t. m. In je tudi odvisno od plasmaja v državnem prvenstvu, ali bo igral z Ujpestom ali z Venusom.
•
V	nedeljo so se v Zagrebu posvetovali tehnični referenti narodni atletskih zvez zaradi sestave reprezentanc, ki bodo v dnevih 22. in 23. t. m. nastopile v Beogradu proti drugi garnituri Madžarske odnosno teden dni pozneje v Bologni proti drugI garnituri Italije. Odgovorni funkcionarji so se sporazumeli, da naj bodo to soboto in nedeljo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu posebni izbirni mitingi ln naj se šele potem po doseženih rezultatih dokončno sestavi naša reprezentanca. Vsekakor to delo v teh časih ni lahko, ker je mnogo atletov odsotnih, pa tudi vse sezonsko delo se je letos močno zakasnilo. fObjavo o ljubljanskem mitingu glej niže!)
državno reprezentanco, bo de objavljeno.
Mesto tekmovanj«
SK Reka- Jutri ob 20. seja upravnega odbora v gostilni Oblak (Bučar) na Tržaški cesti. Na sejo se vabijo igralci nog. sekcije ln ostalo članstvo. Tajnik.
SK Grafika. Danes ob 17.30 naj vsak brezpogojno prinese opremo na trening na igrišče SK Ilirije. Jutri ob 18.30 važna seja zaradi nedeljskih tekem, nato ob 20. prav tako važen sestanek za obe moštvi.
Izbirni atletski miting
(Službena objava Slovenske atletske zveze)
V zvezi z atletskim dvobojem Madžarska—Jugoslavija, ki bo v dneh 22. in 23. t. m. v Beogradu, priredi SAZ v soboto in nedeljo dne 15. in 16. t. m. izbirni miting v naslednjih disciplinah: v soboto z začetkom ob 16. 100 m, skok v vlSIno, met krogle, tek 400 m in 1.500 m, troskok, disk In 10.000 m; v nedeljo dne 16. t. m. z začetkom ob 16.: palica, 200 m, kopje, 800 m, kladivo, daljina 5.000 m.
Pravico nastopa imajo vsi atleti, ki pridejo po dosedanjih rezultatih v poštev za
SOKOL
V	soboto in nedeljo bo župni zlet gorenjskih Sokolov
v Kranju
Kranj, 11. junija
V	proslavo 30-letnice ustanovitve gorenjske sokolske župe bo v soboto 15. in nedeljo 16. junija župni zlet gorenjskih Sokolov. Ob tej priliki bo tudi razvitje novega društvenega prapora Sokola Kranj. Praporu bo kumoval br. Viktor Murnik iz Ljubljane. Celotni spored župnih prireditev bo izvršen na sokolskem letnem telovadi-šču društva Kranj, kjer bo prejšnji večer župnega zleta telovadna akademija. V nedeljo bodo dopoldne skušnje vseh oddelkov, ob pol 16. pa bo razvitje prapora in ob 16. uri telovadni nastop. Župni zlet gorenjskih Sokolov ima namen doprinesti dokaz, da se tudi v najtežjih prilikah dajo z voljo in mirnim delom doseči lepi uspehi.
V	tem namenu vabi sokolska župa vse brate in sestre kakor tudi ostalo občinstvo k redki proslavi župe, ki je od ustanovitve do danes storila veliko delo in hoče tudi v bodoče kakor celotna sokolska organizacija predvsem služiti domovini.
Na bratsko svidenje na zboru gorenjskih Sokolov!
Ljubljanski Sokol članom in naraščaju!
V	nedeljo 16. t. m. priredimo obvezni, celodnevni pešizlet za vse članstvo in naraščaj. Izlet bo v duhu sokolske pripravljenosti in ob vsakem vremenu. Hrano in pijačo vzemite za ves dan s seboj. Po možnosti naj ima vsak nahrbtnik. Starši lahko vzamejo otroke s seboj; gozdna pot bo dolga osem kilometrov. Zbirališče ob pol 7. zjutraj na letnem telovadišču našega društva, četrt ure pozneje zbor, a ob 7. odhod. Vrnitev ob 18. Udeležite se izleta brezpogojno vsi. ki niste res nujno zadržani.
Nadalje prosimo vse. ki še niso oddali osebnih podatkov za potrebe sokolske pripravljenosti, naj to takoj store, ker je stvar važna in nujna. Isto velja tudi za potrditev sokolskih legitimacij. — Zdravo!
Uprava Ljubljanskega Sokola.
Sokol IV. Bratje in sestre! Pozivamo vse one člane in članice, ki se niso udeležili članskega sestanka, naj se v najkrajšem času zglase v društveni pisarni na vojaškem streljišču, v svrho žigosanja legitimacij. Uradne ure so v torkih in petkih od i9. do 20. Zdravo!
Naš*
DRAMA
Sreda, 12.: Revizor. Red sreda. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Četrtek, 13.: zaprto. Petek, 14.: zaprto. Sobota, 15.: zaprto.
Nedelja, 16.: Ljubim te. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ena izmed najsijajnejših ruskih komedij iz prejšnjega stoletja je Gogoljeva komedija »Revizor«. V njej je ožigosal avtor moralno šibkost uradniškega stanu in njegove napake. Izvrstno igrana igra je mno-na privlačnost tekočega repertoarja. V glavnih vlogah: Mihajlo Markovič, gost iz Zagreba, Jan, Nablocka in Levarjeva. Režiser: dr. Kreft.
Abonente reda Sreda. Četrtek, in B prosi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, naj blagovolijo upoštevati dejstvo, da zaradi vpoklica nekaterih članov k vojakom, ne bo mogoče uprizoriti zanje Finžgarjeve »Naše k ni«. V nadomestilo za to igro bodo dobili imenovani abonenti uprizoritev Newiaroviczeve komedije »Ljubim te«. To učinkovito salonsko komedijo je uprizarjalo zagrebško gledališče z velikim uspehom. Dejanje pokaže, kakšnih zvijač se mora po-služiti mlad zaljubljen mož. da si pridobi dekle za ženo. Zelo kratkočasno in zabavno dejanje nudi edinima igralcema, ki nastopata v igri, možnost učinkovite igre.
OPERA Sreda, 12.: Lucija Lammermoorska. Izven. Gostovanje Vanje Leventove in Josipa Gostiča.
Četrtek, 13.: Madame Butterfly. Red četrtek.
Petek, 14.: Evgenij On jegin. Red B. Gostovanje Borisa Popova. Vanja Leventova, ki je pela pri nas t odličnim uspehom »Madame Butterfly«, »Traviato« in »Adriano Lecou\'reur«, je znana tudi kot koloratuma pevka, kar predstavlja vsekakor redko dvostransko glasovno zmožnost. Nocoj bo gostovala v naslovni partiji Donizettijeve »Lucije Lam-mermoorsk&r, kjer je kot koloraturka žela izreden uspeh tudi v Italiji Izredno zanimiv nastop simpatične bolgarske gostje bo na našem odru nedvomno poseben dogodek. Tenorsko partijo poje kot gost naš priljubljeni tenorist Josip Gostič.
Prihodnji teden pride na naš oder na novo uprizorjena in pripravljena Bizetova >Carmen« s Kogejcvo, Franclom in Jankom v glavnih partijah. »Carmen« je tako po originalni zasnovi dejanja, kakor po izvirnem, ognjevito melodičnem glasbenem okviru eno izmed standardnih del svetovnega repertoarja ter je imelo na našem odru že v dosedanjih uprizoritvah vselej odličen uspeh. Sedanjo našo odrsko podobo ji bosta izoblikovala Ciril Debevec kot režiser in dr. Švara kot dirigent.
Strela pognala
most v zrak
Med krajema Zaerno in Idrejem na švedskem je neki most preko reke Dalelfa na nenavaden način zletel v zrak. Most so bili pripravili za vse primere, da bi ga mogli razstreliti. Med silno nevihto pa je treščilo vanj in naboj se je vžgal. Most je popolnoma razdejalo, ubilo pa je tudi enega stražarja in drugega ranilo.
Urejuj« Davorin fiavljeo, — iadaja Si fconaoreij »Jutru fttaako Viraot. — Za Narodno tiskamo ^ d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni dal je odgovoru AJojs Novak. — Vsi v Ljubljani.