Akcije sovražniku pred nosom
Mestna občina ljubljanska je pred in med vojno s svojimi uradi in podjetji skrbela za upravna, komunalna in go-spodarska vprašanja mesta. Po razsulu stare jugoslovan-ske vojske so Italijani brez bo-ja zasedli Ljubljano. Takratni župan dr. Juro Adlešič jih je celo pričakal pred viško cerk-vijo in jim simbolično izročil mestne ključe. Kasneje pa se je italijanski vojski celo zah-valil »za vse dokaze njenih vi-teških vrlin«.
V času okupacije se je dra-ginja v mestu povečala za več kot 100% letno. Delavci Mest-ne občine so imeli plače, ki niso pokrivale niti najnujnej-ših potreb. Gospodarski polo-žaj se je stalno slabšal, prav tako preskrba. V času nemške okupacije je bilo še slabše. Prebivalci Ljubljane niso mo-gli dobiti kuriva, zato si jih večina ni mogla skuhati niti kosila. Kljub temu pa je vod-stvo z županoma Leonom Rupnikom in Francem Janči-gajem tesno sodelovalo z itali-janskim in nemškim okupa-torjem.
Uradniki in delavci pa so se že v poletju 1941 povezali z OF. Ing. Jože Levstik. ing. Bogo Prašnikar, Maks Na-hlik, Ludvik Štemberger. Loj-ze Vrhovec. prof. Drago Ste-pišnik in drugi so začeli usta-navljati odbore OF, ki so jih junija 1941 povezali v magi-stratni matični odbor OF; ta je vodil vso ilegalno organizaci-jo v uradih in podjetjih. Prvi predsednik oziroma sekretar tega odbora je bil ing. Jože Levstik. Poleg zbiranja denar-nih in materialnih sredstev so aktivisti OF na svojih delov-nih mestih specialno pomaga-li OF. Ilegalcem so izdajali po-narejene domovnice in oseb-ne izkaznice.
Ko so začeli Italijani strelja-ti talce. so uslužbenci Zal identificirali žrtve, ki so jih okupatorji naskrivaj pdkopa-vali. Cestni delavci, gasilci in reševalci so s svojimi vozili prevažali preko žice orožje, santtetni material in literatu-ro. Beguncem z Gorenjske in Štajerske so omogočali zapo-slovanje v mestnih uradih in podjetjih. Za OF so izdajali ponarejene živilske nakazni-
ce. V trgovini plinarne. v Kre-siji, v skladišču cestnega nad-zorstva na Vilharjevi, v seda-njem Šentjakobskem gleda-lišču na Krekovem trgu. v mestni vrtnariji na Cesti na Rožnik so bila skladišča ile-galne literature ter opreme in orožja za partizane.
Od 1941 do 1945 so vse to delo vodili trije magistratni matični odbori OF. Italijani so sumili, da izdajajo ponarejene osebne izkaznice v uradih mestne občine. Osumili so Vi-derBorisa, »katerijeprivedel, ko je bil primerno o tem vpra-šan, policijo na sled številnih drugih okrivljenih prevratne-ga delovanja«. Mestne urade in podjetja so blokirali 13. ju-nija 1942 in aretirali sedem vodilnih aktivistov/sedem pa se jih je umaknilo v ilegalo. S tem je bil razbit prvi matični odbor.
Ko je bil sekretar ing. Lev-stik že v ilegali, je zaupal orga-nizacijo novega Vladimirju Kavčiču. Ta je bil aretiran 26. maja 1943 skupaj z rajonsko sekretarko Poljan ing. Sonjo Lapajne-Oblak in magistrat-nim partijskim birojem. Za-tem je Edvard Prodan ustano-vil tretji matični odbor, ki ga je vodil do aretacije novem-bra 1943.
Že avgusta 1941 je odbor OF v stavbi današnjega Šent-jakobskega gledališča pod vodstvom Ludvika Štember-gerja dal pobudo, da ;>rekviri-rajo za potrebe partizariov 296 toplih volnenih vojaških odej. Akcijo, ki jo je izvedla vojaška intendanca za zaščito VOS je v celoti uspela. Konec meseca oktobra 1941 so akti-visti izobesili na stolpu Magi-strata veliko slovensko zasta-vo. Za prvi maj 1942 pa je sku-pina cestnih in komunalnih delavcev sodelovala pri spla-vitvi osvetljenih ladjic po Ljubljanici, na katere so Itali-jani divje streljali. Organizaci-ja OF je na mestni občini de-lovala vse do osvoboditve, če-prav je bilo od 6. do 19. janu-arja 1945 aretiranih 49 usluž-bencev in delavcev.
Lojz Tršan