Sxhaja irLkraiiiaiexUni
» loreK cetrtelc, sobota.
A \
three time* awwt 7ite* daj|,7)uLr32i<i^ Saturday.
__ GLASILO SLOVgySKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Ig URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO^
ŠTEV- (No.) 66.__CHICAGO, ILL.y SOBOTA, a.JUNIJA — SATURDAY, JUNE, 2, 1923.	W	" LETO (VoL) K.
1 *
POZDRAVLJENI MILI GOSTJE!
Zopet se je oblekla naša Chicaška naselbina v svojo slavnostno obleko in sicer to pot srebrno da proslavi zopet en veliki svoj dan — petindvajsetletmice svojega obstanka aH srebrni jubilej. —
Zopet brne ubrano Svetoštefanski zvonovi v slavnostnem pritrkavanju in naznanjajo sosedom v okolici veselo razpoloženje tisoctx slovenskih src velikega svetovnega mesta Chicago.
Zastave vihrajo raz zvonika, s zastavami je okrašena cela okolica.	*
Da slavnostni dan praznujejo katoliški Slovenci, zbrani v župniji sv. Štefana.
In Vi. mili gostje iz sosednih slovenskih naselbin, ste prihiteli zopet med nas, da se z nami poveselite tega velikega dneva, z nami delite naše veselje, da, z nami povišujete slavnost in nam s tem naše veselje množite.
Bodite nam prisrčno pozdravljeni! Vrjemite, veseli smo vašega prihoda in srce nam bije radostno, ko vas gledamo. v tolikem številu med nami.
In hvaležni smo vam za vaš obisk.	•
Ni vesel, kdor veselje vživa sam. Veselje je pravo še-le v družbi bratov. In kako bi ne?
Petindvajset let je preteklo, kar je peščica katoliških Slovencev začelo velijo delo za korist svojega naroda tu v tujini, za velike in vzvišene ideale, katere so prinesli "kot najdražjo ded-ščino svojih vernih očetov in »svojih vernih slovenskih mater sem v Ameriko — svojo slovensko župnijo.
Ako je že doma župnija, župnijska cerkev domače ognjišče za vsako občino, je to tolikanj bolj tu v Ameriki. Zato so vse naselbine brez svoje lastne cerkve kakor izgubljene in razpodejie ovce. Še-le, ko se v naselbini ustanovi župnija, ko se sezida edi-
ni pravi resnični narodni dom v naselbini, slovenska cerkev, dobi naselbina Še-le svoje skupno domače ognjišče, se začne okrog tega ognjišča zbirati,. Se začne čutiti kot ena družina, se začne gojiti duh skupnosti, duh bratstva in naselbina začne tudi gmotno napredovati. Zato najdemo v onih župnijah, kjer se je zgodaj postavilo to domače ognjišče in so se zgodaj v veliki večini vsi v naselbini oklenili tega ognjišča, tudi veliko gmotnega napredka. Tam tudi trgovine napredujejo, družinsko življenje se lepo razvija, družinice žive lepše in srečnejše.
Tako so tudi v Chicagi pred petindvajsetimi leti ustanovili našo župnijo sv. Štefana in tako dali narodu domače ognjišče, podlago aiapredka.
Dolga so kilia ta leta od ustanovitve do danes i Velike so bile žrtve faranov za to svojo cerkev. Veliko težkih bojev so morali duhovniki kakor farani prebojevati in izbojevati, da so ohranili Chicagi to domače ognjišče, kajti bilo je stalno ogrožano od prvega začetka do danes.	• ■
Da, če kaka slovenska naselbina v Ameriki lahko z veseljem in hvaležnostjo slavi svoj srebrni jubilej, je to naša Chi-caška, je to župnija sv. Štefana.
Zato so danes vsi še živeči ustanovitelji, vsi, ki so se pozneje pridružili ustanoviteljem vsi ki so sedaj člani te župnije danes veseli in z odkritim veseljem slave ta srebrni jubilej.
Pa ne samo leta žrtev pomenja teh 25 let. Ne! Tudi leta brezštevilnih milosti!
Tu smo se zbirali okrog svojega dobrega Pastirja, ki živi svoje skrivnostno življenje med nami, da smo si celili svoje srčne rane, katere nam je vsekalo naše vsakdanje življenje, tu smo si našitovali in napajali svoje duše z angeljskim kruhom in se pokrepčevali, za težki boj življenja. Tu smo se navduševali za
vzvišenejše ideale človeškega življenja, kakor je samo živaljska in zverinsko uživanje, za ideale, ko oplemenjujejo človeško naravo, delajo človeško vzvišeno, idealno, vredno, da se; živi. Tu smo se pa tudi zbirali ob krstah naših dragih, katere je pred nami klical Bog k sebi v večnost. Prinašali smo njih mrtva trupla še enkrat domov, kjer smo se skupno zjokali nad njimi in za njimi z našo dobro materjo Sv. Cerkvijo.
. Da, 25-letnica župnije, pomenja 25 let milosti, blagoslova, sreče in blaženosti in sicer v neizmerni meri za celo župnijo. O zato: srebrni dan je to za nas! Dan velike hvaležnosti do Boga, velike vesele hvaležnosti za vse te milosti.
Zato je vesela Svetoštefanska župnija danes!
In vi, predragi naši sosedje iz Jolieta, Waukegana, So. Chicago, Rockdale in od drugod, prišli ste ta dan k nam, da se z nami tega dne poveselite, nam pomnožite niše veselje, kajti, ni vesel,, kdor veselje vživa sam, prišli ste, da se z nami nekoliko uric pozabavate, da z nami pokleknete pred naš sveti oltar itx z nami zapojete Te Deum!
Oj, hvala Vami Čast Vam!
Zato pozdravljeni, ljubljeni gostje. Bog Vas sprejmi in Bog Vas blagoslovi!
Pri tej priliki pa obnovimo med seboj duha bratstva, slovenske edinosti in sloge 1 Bratje pojdimo skupaj, delajmo skupaj, boj ujmo se skupaj za skupno korist.
Cenjeni gostje, bodite prepričani, da smo vse storili, da smo se za vaš prihod dovolj pripravili, da Vam bomo pokazali svojo ljubezen: Zato pa, ako bi bHo vendar kaj pomanjkljivega pri vsej prireditvi odpustite nam. Revni smo še. V težavah smo. Zato odpustite.	1 v
Vsem skupaj prisrčni: DOBRO DOŠLI!	j
u-

il'lif^Jl;
Zgodovina župnije sv. Štefana v Chicago, III.
~-----££
O ustanovitvi župnije sv. Štefana in o dogodkih pri ustanovitvi in prva leta obstanka do leta 1906. ni veliko podatkov, po katerih bi se dalo točna dejstva navesti kakor so se v redu in po vrsti vršila. V župnišču ni prav nobenih podatkov.1 Zato so vsa ta poročila samo spomini faranov ustanovnikov, kolikor se tega spominjajo.
Glede nekaterih dejstev zgodovine, kako so se ravno izvršili in kedaj, so ta poročila tudi mekoliko nasprotujejo. Zato je pisatelj skušal pač najti kolikor najbolj mogoče zanesljive podatke in poročila. Ako bi toraj kaka stvar morda ne bila poroča-na prav točno tako, kakor se je zgodilo, naj se'piscu to oprosti in naj se ga blagovoli opomniti na napako.
Zgodovina župnije sv. Štefana v Chicagi se začenja pravzaprav z novo mašo Rev. Johna Plevnika v Jolietu 1. 1897.
Father Plevnik je po novi sv. maši nadomestoval v Jolietu Fathra Šuštaršiča, ki je odšel domov v staro domovino za nekoliko mesecev. Mejtem časom so pa zvedeli Chicaški Slovenci o Fathru Plevniku.	-	i
\ mestni bolnišnici, County Hospital je ležal težko bolan nek Slovenec, ki si je želel na smrtno uro slovenskega spovednika. Mr. John Kumer in tovariši so pisali v Joliet na Fathra Šu-starsica. Ker ga pa ni bilo doma, je njegovo pismo šprejel Rev. John Plevnik in ga odgovoril. Ta človek je pa umrl brez sv. zakramentov, predno je mogel slovenski duhovnik priti sem v Chicago.
"V endar ta slučaj je dosegel svoje: 1. da so Chicaški Slovenci stopili v zvezo s Fathrom Plevnikom in 2. da jih je pokazal na resnem slučaju, kako je potreben slovenski duhovnik v naselbini, da se tudi drugim ne bo zgodilo enako.
Začelo se je dopisovanje, kakor .pripovedovanje med Fathrom Plevnikom in Mr. Johnom Kumrom glede tega.
Father Plevnik je po prihodu Fathra Šuštaršiča prišel v Chicago in se baje nastanil v bolnišnici Sv. Antona v Douglas Parku. Od tu je pa začel pripravljati za ustanovitev župnije.
Nekoč je imelo društvo sv. Štefana na Central Ave. v neki dvorani svojo zabavo, na katero je prišel tudi Father Plevnik. Tu so bili v veliki večini vsi Slovenci in Hrvatje mesta Chicago navzoči. Mr. Kumer je prestavil Father Plevnika m nato je Father Plevnik pozdravil navzoče. Tu se je takoj povdarjala misel ustanovitve župnije.
Po tej zabavi je poiem prišel Father Plevnik na sejo društva sv. Štefana, kjer se je zopet o tem razpravljalo in končno sklen^r ustanovitev lastne župnije. Tu se je sklenilo, da bo šel Father Plevnik po naselbini obiskat vse Slovence in Hrvate in jih popi^ Jat in vprašat, koliko bi jih bilo za ustanovitev lastne župnije. Takoj drugi dan je Father Plevnik začel to delo in sicer 41a Norht
pri Mr. Franku Merlaku. ^ .	»
CERKEV SV. ŠTEFANA.
Kmalu nato je bil pri ustanovitvi občni zbor, katerega se je udeležilo 23 Slovencev, mož in fantov. Tu je Father Plevnik naznanil navzočim, da so mu Češki Benediktini na Allport dovolili, da sme v njih šolski dvorani imeti službo božjo, dokler si ne najdejo svoje primerne cerkve. Izvolil se je prvi cerkveni odbor, prvi kolektorji in na sami božični praznik 1897. se je; začela slovenska služba. Vendar kjer se začne Bogu staviti .cerkev, ima preje hudič svojo kapelico. Tako je bilo tudi tukaj. Že takrat je imel hudič v Chicagi precej rdečo kapelico in primeroma veliko faranov. Ni čuda, da je potem ta "kapelica" igrala celi čas v zgodovini Chicaške naselbine toliko ulogo, da se je razpasla in razširila v katedralko, kjer so rdeči zaslepljenčki slepili ubogo nezavedno slovensko delavstvo in ga deloma še.
Bil je. drug občni zbor in sicer, kakor se Mr. J. Kumer dobro spominja, na praznik Imena božjega v šolski 'dvorani cerkve sv. Prekopa, 18. ulica in Allport, na veliko veselje vseh dobrih Slovencev v Chicago. Bili' so pa združeni Slovenci in Hrvatje v
tej župniji. Udeležba je bila jako zadovoljiva in vse je kazalo, da bo nova župnija imela lep in krepek začetek. Ako bi bili Slovenci in Hrvatje ostali vsaj prva leta združeni, bilo bi za oba naroda dobro. Vsa seja je šla dobro. Vse je kazalo dobro. Hrvatje so kazali jako veliko dobro voljo sodelovati s Slovenci za skupno župnijo in injen napredek. Neki Ponič, tiskar, je govoril navdušeno in potem pozval navzoče, naj bi takoj zložili kolekto kot dober začetek. V tem je pa prišlo v dvorano nekaj rdeČkarjev pod vodstvom nekega odpadnika, ki je takoj za Poničem prosil' besede in jih tako razjezil in užalil, da so Hrvatje vzeli svoje-klobuke in se razšli in tako je bil ves shod razbit.
S tem shodom se pa. začenja križev in trnjev pot župnije sv. Štefana, zlasti njenih prvih duhovnikov.
Slovencev je bilo malo, pa še teh veliko ni maralo o lastni cerkvi nič čuti, so ji nasprotovali, kjer so le mogli. Udeležbe pri' službah božjih so bile pičle. Včasih je prišlo kolekte $2.00 eno nedeljo, včasih tri.
To je bila pa prva težka in grenka preizkušnja za prvega duhovnika župnije, Fathra Plevnika. Naj začeto delo pusti zaspati? Kakšno je bilo upanje za bodočnost? More pri tako pičlih dohodkih vstrajati? In ako vstraja — bo mogel te velike žrtve prenesti? Odločil se je za slednje. Ni obupali Navduševal je ostale farane in skupno so trpeli in skupno žrtvovali. Veliko revščine je moral prestati Father Plevnik, da je ohrani! Chica-škim Slovencem njih župnijo.
In šli so dalje! Naredili so zopet veliko veselico prinesla, tako, da so imeli po veliki noči v blagajni nekako osemsto dolarjev. V tem je pa Mr. J. Kumer našel na neki švedski metodi-stovski cerkvi na 22 Place in Lincoln, ki niti cerkev ni bila, temveč samo še-le basement, pa še ta ves podrt in zanemarjen, — napis, da je "cerkev" na'"prodaj pocemi." Zahtevali so pa za njo za poslopje in še en lot $1.800.00, kar je bilo veliko za tisti čas. In to cerkev so res kupili maja meseca 1898. Da bi pa Švedi ne-mogli zvišati cene, kar bi gotovo, ako bi izvedeli, da se poslopje kupuje za cerkev in to celo za katoliški, zato je cerkev kupil ranjki Matevž Otrin, ki je lastoval dve hiši in bil bolj premožen. Ker pa župnija ni imela dovolj denarja za nakup tega poslopja, — manjkalo jim je $1.000.00 zato so šli prosit v Joliet in tam jinv je posodil neki Krakar ta tisočak. Vejndar, ker jim ni popolnoma zaupal, mu je moral nekdo garantirati to svoto, da jo bo dobil nazaj. In tako je prišel Matevž Otrin v kupčijo, ker >e oa edini to zmogel.
Pozneje je to povzročilo veliko grenkih ur Father Plevniku in veliko boja in prepira v naselbini, ker se je Matevž Otrin
j branil pozneje prepisati posestva na, škofovo ime.
• *
(Dalje na 3. strani<)
REYOLTA Y PORJDR-JU JE KONČANA.
Pojavljajo .se še tupatam lokalni izgredi. — Industrijalni mag-nati so se udali delavskim zahtevani. -— Komunistom se ni obnesel načrt.
Cologne. — Revolucijbnarna gibanja v Porurju, ki s0 kazala ze krvava lica so polagoma polegla, ko so lastniki industrijskih izdeJovalnic ugodili delavskim zahtevam. V Bochumu je bila največja kriza kjer so delavci imeli že celo mesto pod kontrolo. Pripravljali so se, da ustanove* popolnoma delavsko vlado podobno sovjetski v Rusiji. Pri izgredih je prišlo tudi do žrtev. Ker policija je bila raz-orožena in delavstvo je imelo prosto roko v vseh zadevah. Toda ob enajsti uri so se dobili trezni možje, l»i so se sešli z industrijskimi magnati in z njimi končno pogodili in naredili spravo.
KATASTROFALEN POTRES V PERZIJI.
Allahabad. —- Potresni sunki s svojimi katastrofalnimi posledicami se pojavljajo celo noč, tako poroča jutranje poročilo. Vsa posjopja so na stotine milj na okrog razdejana. Življenskih žrtev se šteje^že celo do 4600. Pomožne reševalne ekspedicije hite na lice mesta iz vseh bližnjih krajev.
BOJ MED MOKRAČI IN SUHAČIY MINNESOTI.
Delavcem se je ugodilo.
Iz Bochuma, kakor tudi drugih mest se naznanja, da se je doseglo sporazum med delavstvom in lastniki industrije. Delavci so dobili 50 odstotkov povišanja pri plačah, kar so delavci baje sprejeli in mir mej njimi je dosežen. Delavci so obljubili da se prihodnji teden zopet vrnejo na delo. ~
Glavno nalogo so igrali zmerni elementi.
Časnikarski opazovalci v Porurju izjavljajo, da se imajo Nemci zahvaliti"edino zmernim delavskim elementom, da ni prišlo do resnega revolucionarnega preobrata v Porurju. Socialisti nipo hoteli nikakor se družiti s komunisti, ker ti so hujskali na krvavo revolto, dočim so zmer socialisti silili na mirno akcijo in pa opozarjali delavce, da naj pazijo, kake korake napravijo, da z njimi ne ranijo nemške narodne edinosti. S tem so seveda komunisti izgubili tla, ker večina se je obrnila za zmernimi voditelji, ker je uvidela, da je tako prav,	,
ALI JE ŽABA RIBA, ALI ŽIVAL?
Chicago. — Na chicaškem sodišču na So. Clark ulici je včeraj bil priveden pred sodnika A. R. Neuenfeldt. Zasačil ga je lovski paznik nekje na Water St. ki je lovil žabe in jim odrezaval zadnje noge. Ker pa je v Ameriki zakon, da se živali ne sme trpinčiti, bi bil na podlagi tega zakona Neuenfeldt ostro kaznovan. Toda možakar se ni dal ugnati od lovskega paznika in od sodnika kar tako. On izjavlja, da žaba je riba, in da za ribe pa ni zakona, ki bi jih zabranjeval trpinčiti. Kako bodo to zagonetno vprašanje rešili še ni znano, ker slučaj je preložen. Poklicali bodo menda strokovnjake za živali, da bodo podali definitiven odgovor na ta slučaj.
-o-
KITAJSKI BANDITI SO IZPUSTILI" DVA UJETNIKA.
Tsao Čang. — Banditi so včeraj izpustili dva tujezemska ujetnika enega Amerikanca in enega Angleža. Amerikanec je vojaški major Robert A. AUen po poklicu* zdravnik. Anglež pa je W. Smith prileten turist doma iz Manchester na Angleškem.
Za njuno oprostitev je deloval pri banditih Mr. John Powel časnikarski poročevalec za Chica-ško Tribuno. On vodi tudi na-daljno poganjanje z banditi za oprostitev nadaljnih ujetnikov.
Nekateri silijo, da je tujezem-skih vlad dolžnost, da bi inter*-venirale in skušale rešiti ujetnike s silo. Seveda taka akcija bi rodila velikanske stroške. Vero-jetno je, da se bo skušalo rešiti ujetnike mirnim potom, kar bo sicer najlepše. A tujezemske vlade pa naj potem zahtevajo od Kitajske, da zatre banditske tolpe v svoji deželi, da bo varna dežela za poštene ljudi.
Kongresnik Ludeen se zavzema za omiljenje Volsteadovega zakona. — Volsteadovi pristaši pa se potegujejo za prohibi-cijo.
Q	'
St. Paul, Minn. — V Minne-sotski državni zbornici se je te dni vnela velika borba za in proti prohibiciji. Kongresnik Ludeen je te dni otvoril velik boj v zbornici.sami, da se naj Vol-steadov zakon omili v toliko, da se bo lahko prodajalo lahkg piva in vina. V svojem dolgem govoru v zbornici je dejal mej drugim tudi to-le:
"Prohibicija tira nas v dobo, ko ljudstvo izgublja spoštovanje do postav in zakonov. Sedaj, vemo vsi, da noben Amerikanec nima kršitev suhaške postave za zločin, a vendar je, če ga krši o-stro kaznovan, včasih bolj, kakor bi pa naredil bodisi kakršenkoli kriminal. S tem pa ljudstvo izgublja vero in spoštovanje do drugih zakonov v okvirju naše ustave.
"Jaz sem za svetost prave svobode. Vsak dober državljan veruje in rad ščiti če potreba potrebne zakone, toda ne veruje pa v zakftne in postave, katere ne odobruje velika večina naroda.
"Jaz verujem in sem zato, da ima vsak državljan pravico na svojem domu pod svojo streho jesti in piti, kar si zaželi. In če si želi lahkega piva in vina, jaz sem eden, ki sem z vso dušo, da se mu to da!"
Besede Ludeena pokazujejo pravo golo resnico. Prohibicija naj bi bila za žganje in druge take pijače, ki so za nekatere, ki ne vedo, kako bi jih zmerno vživa-li. A da se-z isto postavo zabra-njuje tudi lahke pijače, to je odveč, kar ne odobruje lahko rečeno tri četrtine ameriškega naroda.
Na drugi strani so pa pridno na delu tudi pristni suhači, lyi agitirajo proti Lundeenu in nje-.govim predlogi m. Če bi prohibiciji obrnila hrbet še država Minnesota, je potem prav gotovo, da bi njej in New York državi sledile še ostale države in pravi izraz o prohibiciji bi se v kratkem pokazžtl.
-o-
' BOLNIŠNICA ZGORELA.
Pittsburgh, Pa. — Tu je včeraj zgorela otroška bolnišnica. Nad 100 bolnih otrok je bilo med požarom premeščenih iz bolnišnice. Življenskih žrtev ni bilo zaznamovati pri nesreči .
—o-
MARKA SE BLIŽA NIČLI.
Berolin. — Na borzah je bilo dobiti včeraj za $1. celih 71,000 nemških mark. Ako bo šlo tako naprej bo marka kmalu došla ruski rubelj.
JAPONSKA PROTESTIRA PROTI "SUHI" ODREDBI Z. DRŽ.
Washington, D. C? — Japonski poslanik Hanihara je prejel iz Washingtona protest, ki ga ima izročiti v imenu vlade zunanjemu uradu Zedinjenih držav. Japonska protestira proti tri-milni odredbi na podlagi katerih morajo parniki izkladati svojo prtljago ki vsebuje likerje.
-o-
NEMCI HOČEJO KUPITI A-MERIŠKE PARNIKE. New York. — Predvčerajšnjim je dospel v Zedinjene države zastopnik nemških paro-brodskih interesov kapitan Joseph F. L. Hermet iz Hamburga, ki bo baje ogledal ameriške par-nike, ki iih žele Zedinjene države prodati.
KRATKE AMERIŠKE YESTI
—	Prezjdent Harding je imel na "Decoratiofi Day" na Arlington pokopališču v Washingtonu slavnostni govor v spomin padlim vojakom v zadnji minuli vojni. V svojem govoru je zelo povdarjal proti vsaki vojni in dejal je tudi to le: "Glejmo na to, da napravimo vojne vsaj nepriljubljene, ako se jih že ne da popolnoma onemogočiti!"
—	V Washingtonu, D. C. se je včeraj ustrelil znanf Jesse. J/Vr. Smith Hardingov ožji prijatelj in takozvani politični "lajtnant" generalnega zveznega -.sodnika Daugherty.' Ustrelil se je, ne da bi pustil za seboj vzrok, zakaj je zasovražil življenje.
—	Posta voda j ni oddelek v Springfieklu. 111. je baje zopet pričel s preiskavo gledfc Herrin-skega slučaja. Posebni preiskovalci in sodniki bodo odšli v Williams County, da se slučaj še enkrat temeljito preišče. Kot razvidno hočejo kompanisti na vsak način ta slučaj pritisniti na čeld delavcev. A pravično bi bilo, ko bi ga pritisnili na fevoje čelo!
—	Zbornica v Springfieldu je nadalje odobrila, da se doda za to leto še nadaljnih 400 milj k načrtom za grajenje cest in potov v državi Illinois. .
—	V Indianapolis, Ind. se je na ''Decoration Day" Vršila avtomobilska dirka. V 'dirki je zmagal Tommy Milton, ki je prehitel druge za celih 13 milj. 500 milj dolgo pot je prevozil v petih urah in 26 minut. Kar znese, na miljo 91.44 milje.
—	Mrs. Johana Lawler iz 156 E. Pearson Street je "na "Decoration Day" zadel mrtvoud, ko je opazovala chicaško parado in je na mestu umrla. Mrs. Lawler je bila 79 let stara.
—	V Chicago je bila predvčerajšnjim aretirana prva žena in' zaprta 5 ur radi prehitre vožnje z avtomobilom. Ta žena je bila Mrs. Nannette Anderson. Sod-rrik jo je obsodil na $50 denarne globe, ker je preveč koraj-žno pritiskala na "paro.'MCer pa $50 ni imela pri sebf je morala počakali 5 ur v "špehkamri," da je prinesel na sodnijo njen mož svoto $50. in j<3 odkupil. Ali vidite, kako pr%v pride, če ima ženska moža?f You bet!
—	V Mitchel, S. Dak. se je odigrala velika družinska žalo-igra. Mrs. Marta Carter je s samokresom ustrelila svojo 65-let-no mater; zatem je obrnila samokres še na svojo 30-letno sestro, katero jo je po kratkem boju premagala in razorožila. Marta Carter je bfla takoj aretirana po šerifu in odvedena v okrajno jetnišnico.
—	V New Yorku je vložila neka Miss Stella Larimore tožbo proti Geraldinu Farrarju in zahteva od njega "samo" en cel milijon dolarjev. Miss Larimore. trdi, da ji je Farrar povedal nekaj na uhor menda, da jo bo vzel.
—	Iz Davenporta, Ia. poročajo, da se pogreša 5 mladih fantov, od "Decoration Day'* naprej. Stariši so v skrbeh, da so sinovi utonili, ker so se baje v neki družbi pogovarjali preje, da se bodo šli v kratkem kopati v tamkaišno reko.
—	Črnorokarji se v Chicago čezdalje bolj pojavljajo. Ta teden je bil zopet ustreljen neki Italijan Charles Gullo trgovec s sadnjem in zelenjavo. Ustrelila sta ga dva moža, in nato neznano kam izginila.
—	V Waren, Ohio se je ubil te dni zrakoplovec William Felder, ko se mu je v zraku vžgal zrakoplov in mu na mestu odpovedal. Padel je iz visočine in obležal na mestu mrtev.
, — Iz države Missouri poročajo iz delavskega departmenta, da je tekom lanskega leta zapustilo okoli 47,000 farmarskih delavcev farme, in odšlo za kruhom v mesta v tovarne. Farmarjem silno primanjkuje delavcev.
—	V Elksu, Ari. je pogorela tamkajšna ljudska šola, v kater ro je udarila strela. Materialna sko'da se ceni do $15,000.00.
B^ŠIRITE LIST EDINOST.
FORDOVA STRANKA ORGANIZIRALA.
SE
Omaha, Nebr. Končno je zagledala luč svata nova Ameri-. kanske politična stranka, ki se , imenuje "American Economic League." Formatorji te stranke so baje ž^ proglasili za prihod-1 njeg^a kandidata detfoitskega avtomobilskega' ' magnata Henry Forda. $ord ie ,mej javnostjo v obče ^riTjubljeri in zna na vst zadnja še celo zmagati.
RADIO IN NJEGOVA
' ' PRIHODNJOST.
r _. __
"Radio aH brezžično valovanje e-lektrike ima velikansko pri-hodnjost. Radio bo Človeštvu V veliko korist, -ko*se popolnoma razvije;"
JUGOSLOVANSKE NOTO
v.
I Washington, D. č. — *Te dni * so. imeli posebni sestanek radio eksperti. Mej- predavanjem p bodočnosti-* racija. brezžičnega brzojava so izražali radio strokovnjak'" svoja različna mnenja. Neki Albert Tenthon je v svojem predavanju rekel tudi tole
"Radio je dospel še le v. prve stopnje pravega razvoja. Radio kaže že v teh prvih stopnjah svojega -razvoja velikanske važnosti. kakoršnih še ni nudila ljudem nobena stvar, na zemlji.' Potom radio .brezžičnega brzojava nas pokliče parnik iz sredine širnega morja ti^ pomoč. Že v tem-je velikanska važnost za človeštvo. Kako težko bi bilo. ko bi se nahajali v nesreči in to smrtni, pa bi ne mogli klicati na pomoč, a radio je prišel v tem o-ziru človeku na pomoč, ki ga o-mogoči v takih slučajih, dasi poklice na delo reševalce, ki mu rešito življenje. >.
'V prihodnjosti bo radio igra^ velikansko ulogo. Ko se bo radio še bolj razvil, -da bo popolnoma nadomestil sedanji brzojavni sistem, bo to velikanska pomoč' policiji in drugim. Sedaj, ko roparji napadejo kake banke pore-žejo žice in tako je če^tokrat celo mesto odrezano od ostalega sveta. A brezžičnega vala ne more prerezati nihče. Racdiq pa bo dal človeku še to možnost, kadar bo docela razvit, da se bodo ljudje pogovarjali eden z drugim, ne glede, kako daleč fcosta narazen. Evropejec bo lahko go voril z Amerikancem in obrat no. Sedaj se ima to še marsikje za špas, a ta 'špas bo postal resnica, ki pa že nismo daleč od nje!"	, .
Tako torej opisujejo radio njegovi strokovnjaki. Na sestanku so zlasti povdarjali tudi to, da naj vsak posveti vse svoje energije za razvoj radija.
-o-
IRCI USMRTILI BANČNA
ROPARJA. Dublin. — Vrhovno sodišče proj ste države v Dublinu je včeraj obsodilo na smrt dva bančna roparja. Roparja sta baje sodelovala pri velikanskem ropu* ki so ga izvršili banditi v Athenry pred par tedni.
-o-
ŽRTEV AVTOMOBILSKE NESREČE.
Chicago. — Na "Decoration Day" sta $rčila na križišču 39. ulice in So. Western ave. a\to-mobila. Lester Smith 27-letni šo-fir je zadobil pri tem tako težke poškodbe, dac"je pol ure po' nezgodi preminul v bolnišnici.
-o-■ ...
IZGREDI V PERU.
Buenos Aires, Argentinia. — Mornarji nemškega parnika Ra-port, ki je dospel te dni v to pristanišče poroča, da so se zadnje dni obdržavale v Arici Peru velikanske demonstracije, pri katerih So sledili izgredi mej delavstvom indijaštvom. Dijaki so demonstrirali za verska načela, dočim so delavci za komunizem. Položaj je zelo akuten in bati se je resne ustaje.
-o--
BO T SKOZI NOČ V ANGLEŠKEM PARLAMENTU.
London. — Ljudska zbornica
Potovanje Yiašega kralja v Pariz. Inozemsko ■ časopisje pišev. c skorajšnjem potovanju naše kraljevske dVojice v Pariz kakor o popolnoma diplomatskem potovanju. Posetu se pripisuje tem večji politični pomen, ker prihaja po potovanju maršala Fo-cffa,vfta Poljsko. Kralja ATeksan-ara bo spremljal v Pariz zunanji minister dr. Ninčič in mogoče tudi ministrski predsednik Pačiš. Vrh tega bo kraljevo spremstvo sestavljeno tako, da bo na-glašana čim večja važnost posetu, Listi poročajo, da je namen [peseta kralja Aleksandra^ v Pa-rfzu. da se dosežejo čim tesnej"-ši stiki Male "antante s Francosko. Po drtigih vesteh je bilo kraljem potovanje v Pariz odgo-deno.	, ' s
Wiranglovec zopet ustrelil Slovenca. V pondeljek 7. maja zjutraj je finančni stražnik. Rus* Mi-ha Horoš v občini Št. Ilj tik ob • državni meji s službeno puško ustrelil nekega Alojzija Mlakar iz Qrešnjevca. Mlakar je prekoračil državno mejo med Špiljem in Št. lijem v takozvani Ciganski vasi1, blfeu postestnika From. — Wranglovec je Mktkerja kar meni nič tebi nič ustrelil. Pro-jektil je Mlakerju predrl srce. Bil je pri priči mrtev. Pri Mlakerju niso našli not*ene tihotapske robe. Imel je pri sebi pravilne dokumente. Pokopali so ga v Št. Ilju. Že isti dan popoldne se je pod vodstvom finančnega komisarja er .Kestlna vršil ogled na licu mesta, ki je ugotovil vse podrobnosti. Proti Wranglovcu Horosu ie naperjena stroga preiskava. Vprašamo finančno u-pravo: Zakaj ne odstrani iz državne službe vse Wranglovce: Ali nimamo dovolj domačinov, ki bi bolje vršili svojo službo nego tujec, ki^ne pozna ne našega jezika in ne naših pismenk?
Vsi zagrebški mesarji pred sodiščem. Zagrebški mesarji so nedavtio zahtevali, naj jim mestna aprovizacija dovoli ,da zvišajo ceno mesa, češ da se po sedanjih cenah ne more sekati meso. Dokazovali so* da vsled visokih cen na sejmih po sedanjem ceniku mesa ne samo ničesar ne zaslužijo, marveč imajo celo izgubo. Aprovižacijski odbor je prošnjo mesarjev odklonil, nakar so mesarji soglasno sklenili, da bodo prodajali meso brez ozira na odredbo mestne aprovizacije ter so s 1. majem prilagodili ceno mesa cenam živine na sejmih. Živežna policija je nato vse mesarje ovadila»soclišču. Vsekakor bo zanimivo, kako bo sodišče rešilo spor.
Tragična smrt matere. Dne 3. maja je nastal v Zagorji pri Koprivnici velik požar. Nenadoma pa je udarila strela v kočo posestnika Valentina Lovrenčka, v kateri se je nahajala mati s 5 letnim sinčkom. Mati je od strahu omedlela in obležala v nezavesti. Deček videč, da je streha v plamenu je pograbil sestrico in tekel k sosedom na pomoč. Predno so prišli sosedje na mesto nesrgče je pogorela že cela koča z nesrečno ženo vred. K
PILSUDSKI BO ZAPUST] "PRELJUB" VOJAŠKI STAN.
Waršava. — Vojno ministr stvo je prejelo od maršala Jožefa Pilsudskija, dosedanjega v ~ hovnega poveljnika Poljske voi" ske resignacijo, s katero Se od poveduje kot vrhovni poveljnik vojaški službi. Odslej napr . pravi, da bo živel privatno živJ Ijenje in da se ne bo vtikal niti v politiko več.
ALI NOVI CAS ŠKODUJE NAŠEMU ZDRAVJU?
to debato so posegli zdravni-kivin eni se izražajo "za," dru gi "proti/' — Enim je novi čas všeč, drugim zopet ne.
-o-
je včeraj zborovala skozi celo na — Trst in Zagreb — Trst.
noč do 6:15 zjutraj. Seje so bile zelo viharne radi gotovih predlog, ki jih zahtevajo delavski voditelji, da se jih uzakoni.
Chicago. — Zadnje dni se je izrazilo več časopisov glede no-ivega časa ali v angleščini tako-/zvanega 'Daylight Saving time' ITo je novi čas, kakor ga imamo n. pr. v Chicago in tudi po enih drugih mestih, da se je porinilo čas za eno uro naprej. To se naredi spomladi, a v jeseni se zopet pomakne čas za eno uro rra-zaj, nazaj na stari čas ali taka-zvani 'Standard tirne.'
Mej vojno so to navado najprej vpeljali evropejci, zatem ko je Amerika stopila na bojno po-zorišče, se je tudi tu vpeljalo novi čas, ki se je v tedanji dobi. ko je primanjkovalo delavcev in pa, ko se je pričela agitacija za obdelovanje domačih vrtov, izborno pokazalo. Delavci so odšli eno uro preje na delo, pa so eno uro zvečer preje zapustili svoje delo. Doma pa so imeli potem en0 uro več dneva za obdelovanje vrtov itd.
Nekatera jnesta to navado še sedaj ljubijo. V Chicago je obnove vsako leto. Toda zadnje čase so se eni pričeli že vpirati proti menjavi časa. N. pr. v državi Wisconsin je zbornica sprejela predlogo, da se ne sme dovoliti nobenemu mestu menjati časa. Pa tudi v Chicago so se zadnje čase pričeli pojavljati gotovi protivniki, ki delujejo proti temu, da bi se menjalo čas. Pričeli so celo navajati vzroke, da to škoduje zdravju itd. Eni trdijo pa zopet ravno nasprotno.
Te dni pa so v to debato posegli celo chicaški zdravniki, ki so pa istega mnenja kot ostala javnost. Eni "za" drugi "proti" Eni navajajo, da mladina ob ve-čerify ravnotako zgubi tisto uro. ker ne gre preje k počitku kot bi imela iti, a zjutraj more pa Ie eno uro preje vstati in na delo. To smatrajo eni za nevarno zdravju. Drugi pa pravijo, da kdor se hoče držati normalnosti, temu ne škodi, ker dobi lahko prav toliko spanja, kot ga je preje, ako ga le hoče.
Debate se nadaljujejo in gotovo je, da od teh debat bo od-visno, ali se bo smelo prihodnje Jeto zopet menjati čas ali ne.
-o-
JUDOVSKI FOND RASTE.
New York. — Fond, ki se ga je začelo še mej vojno nabirati
kom. Tragična usoda nesrečne rodbine, je vzbudila v tamošnji okolici splošno sočutje. • Pegavec v Južni Srbiji. V o-kolici "Skoplja se je pojavil pegasti tifus. Ministrstvo je izdalo energične protiodredbe.
Obmejna straža je ustrelila dne 7. maja hlapca Alojzija Mlakarja, ki je prestopil jugoslovan-sko-avstrijsko mejo ter se je hotel aretaciji odtegniti z begom, ker ni imel potnega li^ta. Mlakar, ki je rodom iz Teharja pri Celju, je bil že dalj časa zapos-ljen. v Avstriji in je nameraval obiskati svoje sorodnike na Te-harju. Pokopali so ga v Št. Ilju.
Za uvedbo telefonske zveze z Italijo. Vrše se pogajanja glede uvedbe direktne telefonske zveze med Italijo in Jugoslavijo, in sicer predvsem glede uvedbe di-T^ktne telefonske zveze Ljublja-
Sodi se, da bo telefonska zveza kmalu odprta.
__v_
ŠIRITE LIST EDIlfOST
nesreči isti večer "tudi moža ni	j
bilo doma, ker je šel za zasluž-,f Judo,vskf domovmo raste od
dneva do dneva. Poročilo zad-
njih dni pokazuje, da je v fondu že $1,800.000.00. Bog ve če je pri tem fondu tudi kak Kristan ali ne?!
DENARNE POŠILJATE
Včerajjbie cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ 145
500 — Din.......$ 6.0S
1000 — Din.......$12.25
2500 — Din....... $30.50
- 5000 — Din- ...... $60.00
Za italijanske lire:
SO — Lir ........ $ 3.25
100 — Lir ........ $ 5-75
500 — Lir ........ $27.00
1000 — Lir ........ $54-<x»
Pri večjih svotah, ki presegajo S* tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni poptijt Predno pošljete Aentf čre* drage tvrdke se spomnite 0» naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitrejs. kakor kje drugje. NaSe cene so no najniijel	v
Vse poUljatre naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST St. CUcaca *

Y	- « .v.	-. -s
ZGODOVINA ŽUPNIJE SV. ŠTEFANA.
(Nadaljevanje s i. strani.)
2. Blagoslov prve zasilne cerkve.
Blagoslov tega "basementa," ali "kovačnice," kakor so*jo •aničljivo n meno vali nasprotniki in je pozneje bil splošno tako imenovan, se je izvršil 3. junija 1898. toraj ptav na današnji dan, ko slavimo 25-letnico naše župnije.	~
O tej slavnosti ne bomo veliko poročali na tem mestu. Le toliko naj omenjamo, da se je izvršila z velikimi slavnostmi. Bila sta tu navzoča slovenska oba društva sv. Štefana in sv. Jurija, društva so prišla iz Jolieta tudi Hrvatje so že pozabili žalitve v januarju in so prišli na Slavnost. Tudi Čehi so prišli. Bil je to res slavnostni dan.
Seveda okolica naše cerkve še ni bila to, kar je danes. Bilo je še vse divje. Ulice netlakovane, blata je bilo, da bi kmalu v njem društva utonila. Obcestni hodniki so bili leseni. Vendar ko je župnija enkrat dobila svoj dom, svojo cerkev, bil je to velik
dela z navdušenjem. Vendar našel je žalostne razmere v župniji. Ker ni bilo slovenskega duhovnika skoraj celo leto, je vse v župniji omrznilo in se, ohladilo. Udeležba pri službah božjih je bila zelo" pičla. Kolekte in prispevki za' cerkev skoraj nič. Črv rdcčkarije je glodal na tej naselbini z vso silo. Vendar mladi duhovnik Rev. Krašovec hi obupal z vsem navdušenjem mlade duhovniške duše se je lotil dela. Vendar kot amerikanec ni poznal slovenskih slabosti in gotovo je moral marsikako grenko požreti, da je vstrajal. Mi §lovenci le preveč gledamo na osebnost, na to, kako nam kak duhovnik "stoji k obrazu" in se nam osebno dopade. Naj bi se uničil sam sebe v žrtvah za naš, pa bo vse nič,- če ne bo znal ljudstva božati in se mu laskati. Računa se ž osebnostjo ne z delom. Tako se je godilo tudi s Fathrom Kra-šovcem.
B89
^t>$?ev John

REV. JOHN PLEVNIK.
korak naprej, da, bila ji je s tem prihodnjost zagotovljena. In res se je kmalu začel kazati napredek. V cerkvi je bilo seveda vse silno revno. Korenčanovi, Kumer, Merlakovi, Bonač in drugi so naredili za silo oltar, uredili sedeže. Ženske so zmašile in poskrbele za perilo in cvetlice.
Father Plevnik je imel svoje "župnišče," v tem "basementu" za oltarjem. Tam sta bili dve revni sobici. Tu je imel eno za pisarno, kuhinjo, obednico, drugo pa za spalnico. Farani pripovedujejo, da je večkrat spal pod dežnikom, ker slaba streha ni držala vode. Tudi je bilo tu polno slabih postopačev,*<Ia še življenja ni bil varen. Baje se je moral enkrat s samokresom pred riji-mi braniti.
V tem je pa naraščala slovenska naselbina tudi v Wauke-ganu. Tam so bili pa sami dobri Slovenci iz Vrhnike in Borovnice in deloma iz Preserja. Ker tam niso imeli svojega duhovnika, hodili so k sv. zakramentom v Chicago. Ti so pa vedno bolj in bolj vabili Fathra. Plevnika k sebi v Waukegan. V tem je pa nasprot^tvo v župniji sv. Štefana nivaščalo, zlasti radi x lastninske pravice posestva. Tako je Father Plevnik 1. 1903. odšel domov v staro domovino na obisk svojih starišev od koder se je pa vrnil- v Ameriko ne več v Chicago temveč v Waukegan, kjer je ustanovil ondotno slovensko župnijo Matere Božje.
Rev. John Kranjec in nasledniki. ,	- «
Ko je odšel Father Plčvnik v domovino prišel je v Chicago iz Pittsburga Rev. John Kranjec ip se nastanil v So. Chicago. kjer je slovensko-hrvatska naselbina hitro rastla. Tudi tam se je čutila potreba lastne župnije. Father Kranjec se v začetku ni mo^el odločiti, kje bi se naj ustanovil .Vendar je slednjič, spoznal tudi on. da ima župnija sv. Štefana črva, ki ji uničuje zivljenske sile in jo zavira v napredku — in to je premala verska odločnost in možatost Chicažanov, in katero je povzročalo naraščajoče rdečkastvo med njimi. Vedno več jih je bilo, ki so metali polena pod noge duhovniku, da so tako zavirali vsak napredek župnije. Vedeli so, u^ari pastirja, pa boš razkropil ovce. Mož P^ ki bi se bili z vso. odločnostjo postavili na stran duhovnika in cerkvfc je pa manjkalo. Tako se je Father odločil, da se je za* stalno naselil v So. Chicago in hotel sv. Štefana upravljati samo kot podružnico. Toda s tem pa župljani sv. Štefana niso bili zadovoljni. Tako je Father Kranjec ostal v Chicago samo nekoliko mesecev. Prvi kot je izvršil 22. febr. 1903. in isti dan prvo poroko. S tem dnem se začenjajo tudi farne matrike, krstna knjiga m poročna. Prejšnjih ni.	■ •
Da 2A. marca Fathra Kranjca več ni bilo pri- sv. Štefanu Pnca krstna knjiga, ko je 24. marca 1903. že krstil Karola Sim-neki Rev. Anton Petillo. Od tu dalje do 28. junija ni nika-kih krstov več vpisanih v naših knjigah.
Z 28. junijem je pa nastopil stalno administracijo župnije češki Benedektin iz Allport Streeta, Rev. Josef Chvatal, O. S. B. pltJ jo izvrševal do 10. aprila 1904. ko je nastopil službo Rev. Aloj-2lJ Krašovec.
Rev. Alojzij M. Krašovec.
Rev. Alojzij Krašovec je bil doma iz Kankakee, v Bradley, kier njegova mati še sedaj živi. Ko je bil posvečen, poslal ga je sko* kot župnika k sv. Štefanu. Mladi gospod se je lotil težkega
V tem je p a prišel še nov udarec na ubogega duhovnika. Mestni stavbinski department (Building Department) je obsodil "kovačnico" — zasilno <;erkev sv. Štefana kot stavbo, ki je že v tako slabem stanju; da se ne; sme več ljudstvo v njej zbi--rati, ker je nevarnost*, da se jim na glavo podere. Pismo v škofijo, v katerem sporoča Father Krašovec o tej obsodbi mestne uprave jasno kaže, kako je ubogi Father Krašovec duševno trpel. Vendar nadškof Quiglev mu je ljubeznjivo odgovoril ga potolažil in navdušil.
Father Krašovec je sklical občni zbor, kjer se je sklenilo zidati novo cerkev. Šel je okrog pobirat podpise in prispevke za to novo cerkev. Primeroma veliko se jih je podpisalo in Father Krašovec se je z veseljem lotil dela. Začasno je bila slov. služba božja v šolski dvorani pri sv. Piju na Ashland in 20. ulici. To pa nabilo povolji nekaterim in baje Father Krašovec ni dovolj vprašal župnijo za vsako najmanjšo reč, ker je biTpač Amerikanec in je delal kakor je videl na zgledih svojih amerikanskih altarnih bratov. To so pa farani vzeli za pretvezo, da podpisanih svot niso veliko plačali. Obljubili so pa ne dali. Seveda to je bil kakor vodeni curek na gorečnost Fathra Krašovica in posledica je bila. da ni mogel končati cele cerkve temveč se je moral ustaviti pri basementu. Tisti, ki so zakrivili, da ni mogel Father Krašovec cerkve dozidati, ker niso dali podpisane svote so pa v svoji hudobiji zopet to, kar so sami zakrivili, naprtili Fathru Kra-šovicu in mu delali težke ure. Tako da je prosil nadškofa, naj ga prestavi in je šel raje proč, kakor, da bi tu v težavah živel.
Zadnji krst, katerega je Father Krašovec izvršil tukaj, je vpisan 30. julija 1905.	•
Za tem krstom je pa napisano v krstni knjigi: ■ v "Od 4u dalje do t. novembra cerkev ni imela svoiega duhovnika."
In res za ta čas ni vpisanih nič ne krstov in ne porok.
Začno se pa zopet z 12. novembrom 1905. s prihodom novega župnika Rev. Antona Sojarja.
/
Rev. Anton Sojar.
O delovanju Fathra Sojarja v župnišču sv. Štefana pisati, bilo bi predolgo. Ta gospod si je neoporekljivo stekel silno .veliko zaslug za župnijo sv, Štefana. Da, soditi po vsem, kar se poroča, o fedanjih razmerah v župniji, o nemarnosti katoliških Slovencev v Chicago, ko je med njimi odpad od vere rastel, ko so se množili hudičevi apostoli z rdečim svojim prekucuškim naukom in po pomanjkanju odločnih mož, ki bi podpirali to delovanje branili svoje duhovnike, svojo vero in cerkev, bila bi naj-brže vsaj začasno, župnija sv. Štefana propadla, ko bi ne bilo Fathra Sojarja.
da, predno je pripravil za to veliko podjetje kakor nadškofa tako farane. Kakor bi se sodilo po pismih v škofijski pisarni župljani sv^ Štefana niso vživali posebnega zaupamja pri nadškofu. Najbrž je vedel vse, kako so postopali s Fathrom Krašovcem. Zato o začetku o pozidavi nove cerkve ni hotel nič čuti. Vendar Father Sojar ni odjenjal. Delal je naprej. Imel več farnih shodov itn posvetovanj. Slednjič je dne 22. maja 1907. sklical zop« občni zbor, kjer so se vsi farani podpisali in se 4'zavezali", -sam podpis ni več veljal — da bodo vsak žrtvovali gotove svot_. Sestavila se je posebna prošnja fare do nadškofa, da naj dovoli zidati cerkev. Na prošnji sta podpisana odbornika, Frank Mer-lak in Avgust Poglajen. Pri tej sami seji se je podpisalo $1.770.0^ darov.
Na to prošnjo je nadškof dovolil, da smejo začeti. V "Farnih Poročilih" ^ julija meseca 1907. sporoča Father Sojar pismo nadškofovo, njegovo dovoljenje. Dovolijim tudi posojila $12.000. Tu se pa že vidi, da je nadškof dobil boljši utis o župljanih, kajti piše inn : "Častitam Vam (Father Sojarju) in Vašemu dobremu ljudstvu na vsem, kar ste dobrega storili v teh dveh letih."---
Tn tako so začeli zidati cerkev, oziroma nadaljevati preišni "basement."
/ V Glasilu januarja t908. je že natisnjen natančnejši račun, koliko stane cerkev. In sicer je stalo zidanje in vse kar spada zraven $19.806.71.
V "Glasilu" župnije sv. Štefana z julija 1908. beremo že veselo sporočilo, da je imel Father občni zbor s farani, k*jer se je sklenilo začeti z lastno šolo. In res jo je začel v pritličju cer':ve. Toda bila je samo dve leti, ko je stvar zaspala.
O, kolika škoda! Kje bi že danes bila naša slov. župnija sv. Štefana, kje daleč na cesti napredka, ko bi bila ta šola ostala. Koliko tisočev Slovencev bi se bilo ohranilo za sv. vero in cerkev. Koliko hitreje bi bila naselbina napredovala in danes bi imela mladino vso za seboj, vso vzgojeno v pravem duhu. Vendar naj-brže so bili veliki vzroki, da se je s šolo prenehalo. Najbrže je tu-Jdi slovenska starx bolezen — neodločnost — kriva temu.
Leta 1909. je cerkev dobila zvonove. Za zvonove so koiek-tali Mr. Martin Senica je nabral $515.85, Mr. Jos. Kremesec pa $^4-5 Linchart, pogrebnik je kupil sam najmanjši zvon za
$100.00.	. r^K^ifi
Leta 1911. so se pridružili cerkvi sv. Štefana Prekmurski Slovenci in to po zaslugi pokojnega Ivana Pleja in Mr. Andrej?.. Glavača.
L. 1913. je cerkev dobila nove orgle. V "Glasilu" zopet naj > demo dve sliki oseb, ki sta največ naredili za orgije in to sta zopet Mr. Martin Senica in Mr. Ivan Plej.
Letaki917. je Father Sojar začel kolektati za novo župnišče, ki se je isto leto tudi dogradilo za skupno svoto $10.329.0=.
O vsem tem bo natančneje poročala "Spominjska knjiga," na katero opozarjamo vse Slovence, da si jo naj naroče že naprej. Stane $".00 iztis.
Leta 1919. decembra meseca jeFather Sojar zbolel in nadškof Mundelein ga je poslal v bolnišnico v Chicago Hights, kjer je bil nekoliko več kot eno leto.
^Father Sojar je bil delaven vsestransko, posebno prvih šest let njegovega župnikovanja nosi na sebi pač gorečega apostolj-skega dela.
Veliko je storil na polju društvenega življenja in vse storil, da je pospeševal v naselbini katol. društva. Pomagal je ustanoviti Hranilno in posojilno društvo "Slovenski Dom," ki je pravi blagoslov za Slovence v Chicagi^
Vendar je imel tudi veliko težav in velikoletna sloga v župniji se je slednjič začela ničiti.
Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.
*
Po odhodu Rev. Anton Sojarja je bila župnija sv. Štefan skoraj celi mesec brez duhovnika. Oskrbovali so jo ob .nedelja 1 čč.oo. češki Benediktinci iz Allport Streeta.
• ' Z njegovim prihodom se začno tudi natančnejši zgodovinski podatki o delovanju in napredku župnije, kajti začel je izdajati najprej "Farna poročila" in pozneje "Glasilo" župnije sv. Štefana.	.
Iz teh poročil se vidi, s kako apostoljskim duhom se je ta mladi duhovnik lotil svojega težkega dela v najtežjem kotičku Gospodovega vinograda.	/
Občudovati pa moramo tudi njegovo diplomatično spretnost s katero je znal dosegati svoje vspehe.	;
Z njegovim prihodom se začenja druga doba župnije sv. Štefana. - _ J ,
y Kmalu se je lotil zidanja nove cerkve. Veliko je imel tru-
Dne 19. januarja 1919. so pa sprejeli župnijo v začasno oskrbovanje čč: 00. slovenski Frančiškani iz New Yorka.
Mil. g. nadškof Mundelein se je brzojavno obrnil na nje in
(Nadaljevanje na 7. strani.)
.->. 1 t - .■- iTbV--r«
—-*■=
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
i«49 West sand Stmt« CHICAGO, ILL. _Telephone: Canal 0098._____
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-00
Za Združene Države za pol leta..................$i-5<>
Zfe Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago. Kanado In Evropo za pol leta ....	$1-75
JUBSCRIBTION: For Urfited States per year ............................$300
For United States for half year........................$t.5«
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3*60 _"_Chhcagp, Canada and Europe for half year..	$175
ŠTEVILKA POLEQ VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ jd
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do «2. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko da 12. ure v četrtek dopoldne._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. II!.. under the act of March 3rd 1879.
K srebrnemu jubileju župnije sv. Štefana.
Kratka se zdi človeku doba 25-tih let. To seveda, ko stoji ob njenem koncu, a dolga in brezkončna bi se zdela ravno istemu človeku, ako bi ga postavili k prvemu začetnemu dnevu te dobe. Rekel bi marsikateri, to je vednost, skozi katero ne bom prešel, zlasti še, ko bi vedel za vse težave in nadloge, ki bi jih imel v tej dobi za preiti in prenesti.
Župnija sv. Štefana v Chicago je prešla to dobo. Jutri bo slavila svojo petindvajsetletnico. Zbrali se bodo domači farani, zbrali se bodo njih sosedje. Proslavil se bo ta dan kar najčastnejše. lei tudi v resnici zasluži najčastnejše proslave v naselbini. ,
Ni že veliko, vendar še je nekaj tistih faranov, ki so stali •ob zibeli, ko se je rodila župnija sv. Štefana. Od tistega dne naprej so se mučiLi v potu svojega obraza do danes, podpirali in skrbeli so za svojo cerkev, saj so si jo postavili zato, da so v nji prosili iz neba blagoslova, milosti in pomoči zase in za svoje družine.
Pred nami se zbira ta junaška četa katoliških veteranov naše naselbine, iz obraza si otira znoj, a ponosno stoji neupognje-nih glav, nevihte in viharji, skozi katere so šli jim niso uklonili ponosnih glav — junaki so ostali do zadnjega in kot jekleni junaki danes praznujejo petindvajsetletnico svojega trdega dela, svojega obstanka — pa tudi petindvajsetletnico krasnega vspeha, ki ga je rodilo njih trudapolno delo. Ponosno stoje na svojem častnem mestu, kakor vojaki, ki pridejo zmagovalci iz krvave bitke. In če kateri, so to katoliški jekleni vojaki, ki so prenesli marsikaj na svojem jeklenem hrbtu. Župnija ni zrastla do tako krasnega razvoja sama. Marsikaterikrat je morala dati desnica, ko ni vedela levica. Poleg vsega tega so jih obdajali od vseh strani sovražniki njih preprrcanja. Marsikateri je podlegel in odpadel, ker v njem ni bilo tiste slovenske jeklene volje, pred katero je moral klecniti še vsak sovrag, ki jo je hotel ugonobiti. Toda v teh veteranih je ukoreninjena tista slovenska jeklena volja, ki ne odstopa od svojega prepričanja, pa naj se srdi grom in peklo, ni jo uklonil krvoločni Turek, ne moderni germanski krivovernik. In zato jo ni uklonil tudi ves peklenski nastop lastnih rojakov, ki gnezdijo baš v tej ameriški metropoli, ki se poslužujejo vseh sredstev, da bi potegnili Slovence proč od vere." Zato dvojna čast tem veteranom! Čast Vam, ker Vi ste v resnici možje!
Čestitati se pa mora v prvi vrsti čč. g., duhovnikom, ki so delovali in delujejo za prospeh in slavo naše župnije. Dasi je ljudstvo dobro in verno in vneto za svojo cerkev in svojega Bo-gra, a vendar kaj bi bila ta četa, ako bi ne imela izbornih voditeljev, ki bi jih vodili, jih navduševali in jim kazali pravo pot. Ta zasluga gre pa duhovnikom, ki so energično delovali in delujejo za naselbino zlasti pa za katoliško probujo mej našimi ljudmi in slavo Božjo.
List Edinost kot političen katoliški list si usoja o priliki srebrnega jubileja najiskretneje čestitati v prvi vrsti preč. gg. duhovnikom, ki tako energično in vneto delujejo za prospeh slov. župnije sv. Štefana v Chicago. Zatem pa v prvi vrsti našim starim faranim veteranom, ki so skozi celo dobo tako navdušeno sledili svojim duhovnim voditeljem in delovali za napredek svoje župnije. Končno pa čast in slava celi župniji, vsej naselbini in vsem, ki imajo zasluge pri tem velikanskem delu za slovenski narod in slov. katoliško župnijo v naši naselbini!
Naša iskrena želja je, da bi slov. župnija sv. Štefana, ko bo slavila svojo pet- deset- letnico svojega obstanka bila ovenčana s po stoterjenimi vspehi, tako v dušnem^oziru, kakor tudi v gmotnem.
Čast in slava!
le prerado prezre in se vidi le ono, ki se vrši javno glasno.
Vendar smelo trdimo, da. je bil velik del vspeha teh let, od kar je tukaj sedanji župnik, ves napredek glede zidave šole in ureditve župnije, v veliki meri zasluga lista "Edinosti" in tiskarne sploh.	' '
Tu naj opozarjamo Chicaške rojake na veliko gonjo, katera je bila uprizorjena takoj ob prihodu tega gospoda v našo sredo proti njemu, in ravno tudi proti župljanom. ALi se še spominjate, kako so se besno zagnali vsi listi, brez izjeme proti njemu? kako se je napovedoval boj od vseh strani? napovedalo podiranje vse-» ga, kar bomo pod vodstvom tega našega duhovnega pastirja poskušali ali začeli zidati? Nasprotniki so si mislili:»udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce?"
Ali ni čuda, da niso dosegli nič! Ali ni čudno, da niso podrli zauj^Jija do tega duhovnika v vseh slovenskih srcih v Chicago? Kdo je to preprečil? Samo krepak in odločen nastop lista "Edinosti." Kot urednik je v listu tbranil sebe in svojo župnijo4 svoje dobro ime in dobro ime župnije, sebe in svojo SV. vero.
Vse bi se vrjelo proti njemu, kar se je trosilo okrog, ko bi ne imel kje se braniti. S tem bi^bilo pa njegovo delo uničevano in nič bi se ne doseglo. Tako pa je bila "Edinost" tista, ki je odpirala oči, razkrinkovala mahinacije skrivne in javne%proti župniji in proti njemu.
In ko se je začela kampanja za šolo, ali se še spominjate, kako je naš list v krepkih in navdušenih člankih bodri! farane k temu delu? Kako je oznanjeval razne seje in posvetovanja, razne kolekte in vse, kar je bilo treba za prospeh propagande? In koliko je fara plačala za to propagando? Nič! Vsako leto, ko Associated Charities zbira svoje darove za naše reveže, ta organizacija veliko potroši in mora potrošiti za propagando po listih za oglaševanje, da ljudstvo izve resnico, da izve o dobrih delih katere vrši, o potrebi itd. Ko bi ljudstvo ne vedelo vsega tega bi ne dalo.
Enako je bila potrebna propaganda pri šoli. List "Edinost" jo je vršil brezplačno z veliko silo. Za to je velik del zasluge tudi za vspeh pri šoli na strani lista "Edinosti." Da, to je list celo vršil v lastno škodo, ker so mu potem po ostalih naselbinah očitali, da je preveč lokalni* Chicaški list, ker preveč dela za Chicago. To mu je finančno škodilo. Vendar list je dalje delal za naselbino.
-
Danes je "Edinost" last organizacije, zato se veselimo te-ga njegovega dela in te pomoči in smo ponosni na to, zato se pa nihče bolj ne veseli srebrnega jubilejnega dneva župnije Sv. Štefana, kakor list "Edinost" in njega osobje.
Zato. rojaki, Chicaški Slovenci, ne pozabite na vse to in kaj je Vaša dolžnost sedaj do lista: da ga imate v vsaki slovenski hiši po župniji, da pristopate k tiskovni družbi, ki ga izdaja kot delničarji, da oglašate v njem svoje trgovine in da ga podpirate kadar in kjer le morete.
List "Edinost" bo v doglednem času dnevnik. Morda že z januarjem. Treba mu samo še enega sourednika in nekaj malih priprav, pa bodo katoliški Slovenci imeli dnevnik in sicer svoj in peodvisni dnevnik.
Zato, Chicaški rojaki, rai Vam častitamo iz srca k slavnostnem dnevu obljubimo Vam, da bo naš list stal tudi nadalje vsik-dar krepko na Vaši strani m Vas podpiral! Ne pozabite pa tudi Vi nanj^ da se krepko razvrstite za njim kot za svojim voditeljem. Bodimo vsi skupaj ena močno vojska. Vi boste zmagovali samo z našo zmago, propadali boste pa z našim propadanjem. Čim preje se tega zaveste in temu primerno uravnate svoje delovanje, tem bolje bo za naš skupni napredek. V naši inaselbini je še veliko dela na vseh koncih in krajih, katerega bomo pa dosegli samo s skupnim delovanjem, ako bomo "skupaj držali" kot eno. List z župnijo in župnija_pa z listom.
In v tem znamenju nastopimo po tem srebrnem slavnostnem dnevu proti zlatemu jubileju, ki m'ora biti v resnici zlata krona našega skupnega in navdušenega dela.
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN, t
* _ t
*	sssz?- I
gov sprevod, ko se je dolga vrsta avtojev pomikala proti pokopališču. Smelo trdim, da je bil najbolj strog katoliški mož med nami, ter zelo skrben oče svoji družini. Doma je bil iz Vrhnike. Zato tukaj na tem mestu izrekam neutolažljivi ženi naše iskreno sožalje. Rajnkemu An\onu pa naj -sveti večna luč, ter mirno spa vaj v Ameriški grudi!
Končno pozdravljam vse naročnike tega lista, ki mu želim, da bi kmalu postal nam tako za-željen dnevnik.
Mary Fajfar.
-o—— .
New York, N. Y. — Odpeljal sem se 18. maja iz Forest City, Pa. z večernim vlakom okoli desete ure. Vreme je bilo hladno in vožnja je bila bolj počasna do
•Scrantona, kjer tam se mora me-	_______
Jnjati vlak. Tu sem čakal vlaka dan sneg naletava, v Kalifo^ do dveh zjutraj in od ta nt pa sem
Leadville, Colo. — Gospod h. rednik, zopet sem na korneriu Rad bi glasno zaklical, da bi slišalo na vse "štrite": Lead ? lu se obetajo srebrni časi
V	kratkem bodo odprli štiri majne in do 700 delavcev b
v njih dobilo delo. Kakor vse ka° že, začelo se bo živahno živi' " nje, še se bomo postavljali ^ mestu z frakom in visokim cili^, drom.
V	naši naselbini ni nič poseb-ho novega. Iz Kalifornije smo dobili $rve češnje. Otroci hodijo v Zaitzev štor od strani gledal £ kupiti si jih nihče ne upa, Jcer imajo premalo pikla. Rdeče jagode pa menda že jem? Ijejo slovo; moja kuharica m{ je povedala, da je ona zadnje kupila. Ampak čudovita dežela mo-ra biti Kalifornija! Pri nas vsak
J«1
' *
-0-;— "
Župnija sv. Štefena in Edinost.
Ko slavimo srebrni jubilej župnije Sv. Štefana in sicer v tako ugodnih razmerah in tako veliki meri, v tako lepim napredku in edinosti, ne moremo drugače, kakor da se pri tej priliki spomnimo tudi velikega dobrotnika naše slovenske župnije Sv. Štefana v Chicagi, in mu damo dolžno zahvalo in priznanje. In ta dobrotnik je — LIST "EDINOST!"
Kmalu ko je prišel v Chicago sedanji župnik, je prišla sem tudi tiskarna, katere ustanovnik in vodja je bil in z njo listi, katerih je bil urednik. -
Ne vrjamemo, če se vsi Chicaški Slovenci zavedajo velike iiloge katero je igral ta leta v njih župniji list "Edinost" in kaj je pomenilo za njihovo zupnij'o to dejstvo, da so imeli poleg svoje -kve svojo tiskarno in liste. Navadno se tiho in skrivno delo
Aurora, 111. — Skoro je že minulo leto, odkar sem se bila o-glasila v našem priljubljenem listu Edinost, ko sem vam bila poslala naročnino za list. Enako danes zopet pošiljam za list, ki ga vsaki pot tako željno pričakujem. Novic ni posebnih tukaj, ker je bolj majhna slov. naselbina. Zato se pa bolj dobro razumemo medseboj. Seveda je tudi par kopriv, pa se ne oziramo dosti na nje, ker reveži so zaslepljeni od lawndalske farbee.
Delavske razmere so kakor drugod, delo se lahko dobi, samo plačajo malo, komaj zadostuje današnji draginji, ker se je vse nekako zopet podražilo.
. Krasni majnik je prišel in tudi kraljuje med nami z vso svojo krasoto. Po vrtovih je tako lepo zeleno, da se res prilega tisti izrek ko pravi: Vsi se veselfmo, ko od spomladi govorimo. Vsako leto se človek spominja svojih otroških let, kako smo se veselili krasnega majnika, ko je bilo vse v cvetju po vrtovih, ter smo* rožice nabirali in v venček jih spletali, ter Mariji jih na domači altarček nosili. Večkrat se nas je cela tropa otrok skupaj zbralo, ter smo naredili altarček, seveda kakor ga otroci znajo Nanosili smo polno vencev na altarčeU k Mariji, potem smo pa,
kot smo otroci pač znali pred altarčkom peli Marijine pesmice.
Na vasi pred Višnarjemovim znamenjem smo tudi pri nas vsako nedeljo v^čer opravljali Šmamice. Posebno je krasno berilo v letošnji šmarniški izdaji Ave Marija. Ko sem čitala so mi stopile kar solze v oči. Zlasti je lep in zanimiv članek "Pri Mariji Pomagaj. Tudi jaz sem bila že pri njej, ker od nas je komaj kakih pet ur hoda in smo jo kar s "štefleten-eugom" vozili na Brezje. Dal Bog preč. g. uredry-ku še mnogo let med nami pisati tako krasne članke kot jih pišejo v Ave Marija.
— Ravno sem .mislila zaključiti ta dopis, ko dobim novico, da je preminul in nas za vedno zapustil rojak Anton Jeraj v 41. letu svoje starosti. Umrl je vs-led ponesrečene operacije na slepiču. Tukaj zapušča neutolažljivo ženo ter sedem (nepreskrbljenih otrok v starosti od 4. mesecev do 12 let. Žalostni je bil ta prizor, ko so nedoletni otročiči zaplakali ob grobu za svojim o-četom. Nobeno oko ni bilo suho, ko smo se ozrli na te male nepreskrbljene otročiče, ki so izgubili nadvse ljubljenega očeta. Kako% ljubljen in spoštovan je bil med nami je pokazal nje-
se odpeljal v newyorško mesto nebotičnikov, ki se ponosno o-gledujejo v morskem zrcalu kot našemljene devojke. V Nerw York sem dospel nekako ob f. uri zjutraj. Ustavil sem se naj-prvo v Hoboken in odtam pa sem se prepeljal na obrežnem parniku v New York. Podal sem se naravnost k tukajšnemu župniku Rev. Fathru Snoju", ki so me z veseljem sprejeli, ter tudi postregli. V nedeljo so me pa pri obeh sv. maših v krasnih besedah priporočili pri obeh sv. ma* šah, zakar se blagemu gospodu župniku prav iz srca zahvaljujem. Bog plačaj in Marija, karkoli ste storili te dni za katoliški tisk o priliki wioje agitacije v Vaši naselbini. Istotako se zahvaljujem^ vseiji dobrim rojakom v New Yorku, ki so mi šli tako vneto na roko, ko sem agi-tiral po naselbini. Naši listi so se tudi'v tej naselbini zopet ja-ko razširili.
Delavske razmere so v New Yorku še zelo dobre zlasti slam-nikarska industrija je v sijajnem razvoju. Slamnikarce prav stalno delajo in izvrstno zaslužijo.
Ko sem skončal v New Yorku sem se podal v Brooklynsko naselbino, kjer župnikujejo preč. g. Father Kornelij Petrič. Tuli tu so me krasno priporočili Father Kornelij pri obeh sv. mašah, kar jim stoterno povrni in plačaj ljubi Bog; Pri agitaciji v tej naselbini mi je zelo veliko pomagal zlasti za oglase Mr. Češarek ml. Pri družini Mr. Češarkovi pa sem vžival gostoljubnost cel čas mojega bivanja v naselbini. Svojo agitacijo sem zaključil z velikim vspehom tudi v tej naselbini. Lista novih naročnikov se je zopet precej pomnožila.
Ob koncu mojega dopisa se še enkrat najlepše zahvalim preč. g. duhovnikom in zatem vsem rojakom in naročnikom, za prijaznost in gostoljubnost.
Iskren pozdrav vsem!
Leo Mladich, pot. zastopnik, o
Chicago, III. — Malo nedelj čne v kratkem!
ji pa zorijo pomaranče in češnje že obirajo in debele rdeče jagode nam pošiljajo. Če bi jaz danes znal špansko in angleško, bi me nobena burja ne zadržavala da bi jo ne odhitel v rajsko deželo Kalifornijo. No, pa hvala Bogu. imam še dosti časa za piknik v Kalifornijo. Par Leadvil-čanov se je že z trenom odpeljalo gledat Kalifornijo in nam nazaj pišejo, da je tam lepo, le prevroče je. Prav vsi, ki so od tukaj odšli, se pohvalijo, da dobro delajo in da je boljši zaslužek kot pri nas. Kdo ie more pričakovati finega zaslužka, če pa v 4 majnah voda stoji. Počakajte malo, da kompanije ven vodo spravijo, in potem pa kramp in lopato na rame in haj-di nad zlato in srebro. Zaslužek pst pride sam od sebe, kjer je dosti zlata in srebra, tam so sto-taki, tisočaki, da celo milijoni Vidite, na kake dobre čase upamo! Sneg naj pada magari o sv. Jakobu, kdo se -bo brigal za sneg in burjo in zimo, ko bomo vsi stopili doli pod zemljo, kjer je gorkota doma in nam bo nasproti bliščalo zlato in srebro. To bomo postali še bogati. Kar banke bomo ustanavljali, pa ne bomo vanje nosili papirnate bankovce, tudi ne srebrnih tolarjev ampak v kepah zlato, da ga bomo kar vagali na velikih tehtnicah. Ko pridemo drugo leto malo na piknik v Chicago in Cleveland, bomo v obeh mestih im-ponirali. Povsod na obleki zlate knofe in ko bomo prijatelje obiskovali, bomo iz mošenj stresali same zlate cekine. Po salonih in restavracijah nas bodo kar gledali, povpraševali se bodo, odkod so pa ti ljudje, ki imajo toliko zlata, morda so z onega sveta. Ne z onega sveta, ampak iz zlatega Leadvilla! Marsikomu se bo ob tem pogledu na cekine in cekinčke skominalo. a bo zelo teško priti v Leadville, ker se bomo dobro organizirali in ne bomo nobenega sprejeli med se, kdor nam ne bo pokazal vsaj 50 cekinov. Torej to se za-
je, da bi ne bilo kakih prireditev v Chicago. v naši slovenski naselbini. Zadnjo nedeljo so priredile Prekmurske Slovenke, članice društva sv. Ane KSKJ. krasno gledališko igro- "Ljubezen Marijinega otroka." Igra je bila vprizorjena še dovolj dobro. Le igralke bi bile imele malo bolj
Sedaj pa malo poglejmo po naših Slovencih kako se ti za-drže v verskem oziru. Ne preslabo! Radi hodijo v cerkev in še zadosti dajo denarja ob raznih kolektah.» Ob Šmaraicah se kaže, da je slovenski narod Marijin narod in navdušen za vero svojih očetov. Vsak dan imamo
na glas govoriti, sicer so pa do- |Šmarnice v društveni dvorani.
«	. .	-	' A 1+— :~ .— J„ 1__1.___ T3/\7ip
bro zadele vsaka svojo ulogo.
Vloge so imele v igri sledeče: Trdinovo Ivanko je igrala Miss Veronika Zalik .Podlipni-kovo Ljudmilo je predstavljala Miss Ana Vagner. Dolinerjevo Tončko je igrala Miss Ana Ha-las. Jamnikovo Jelico je igrala Miss Antonija Horwath. Podlip-nikovo mater pa je predstavljala Miss Barbara Horwath. Pod-lipnikovo Lojziko Miss Veronika Kolenko. Dolinerjevo Zorko pa Miss Veronika Turner. Revno ženo Marto je igrala Miss Ilona Vuk. Malo deklico vnukinjo Marte je predstavljala Miss Kristina Majcen. Angeljna varuha je predstavljala Miss Rose Horwath.
Po igri pa so imeli v šolski .dvorani svojo domačo zabavno veselico, katere se' je udeležilo občinstvo v velikem številu. £ot se čuje je napravilo društvo sv. Ane krasen finančni vspeh na i-gri in veselici, zakar društvu prav iz srca- čestitamo!
ALtar in podobo Matere tfozje smo okrasili z električnimi lučmi in cvetlicami. Da bi prehitro ne zgorele ^veče, smo kupili zelo debele sveče, ki imajo v premeru 2 inča. Ponosno gorijo vsaki večer v Marijino čast. Marijo pa častimo £od naslovom: Nasa ljuba Gospa presv. Jezusovega Srca in sleherni večer slišimo pri branju, kako Marija dela pravcate čudeže onim, ki jo nai ta način častijo. Tudi mi pričakujemo od Nje, ki je naša ljuba Gospa, da nam bo pripomogla k temu, da letos sezidamo novo cerkev. Čudežev ne bo storila, pač pa bo vse zapreke odstranila. Največja zapreka je, da nimamo še zadosti denarja. O ta preklican denar! Povsod dela zgago, kjer ga potrebujejo, g* ni. kjer ga je pa preveč, pa iz rok ne gre.
Pri nas bi ga potrebovali $20.000, a ne pride, pa ne pride. Henry Fordu smo pisali in g*
(Dalje na strani.) 1
"BABILON"
Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi ''zmešnjava n» zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan.
m '— t ir fm	i	f
JE LIC A: Dobra in poštena sem ostala ves čas. MAJOR: Dobra, brez tebe bi trpel jaz marsikaterikrat glad. JELICA: Kako to, dragi oče?	,
MAJOR: Povej mi vendar, kje dobivaš toliko novcev? JELICA: Kakšne novce?
?MAJOR: Moja zadnja tri leta si mi pošiljala precejšnje
^vote.
Jelica: Jaz?	. »
MAJOR: Moj brat nima denarja in moja svakinja ni preveč radodarna.
JELICA: Jaz vas ne razumem.	^
MAJOR: Grom in strela? Vem, ti tajiš, iz tenkočutnosti.
JELICA: Ni res —
MAJOR: Že dobro; jutri se še pogovoriva. Sedaj grem spat. Dobro, da mi razposajenec ni prišel več pred oči. Polomil bi mu \rsa rebra.
JELICA: Če pozabi človek njegovo razposajenost, ne najde boljše duše.
.MAJOR: Dvomim. Šala, ki jo je danes uganjal. Z menoj — Jelica: Takih neumnosti naredi vsak dan mnogo, a popravi marsikatero z dobrimi deli. .
MAJOR: Bog daj, da bi bilo tako.
JELICA: Vsa vas pozna njegovo dobrotljivost. Tudi jaz se mu moram zahvaliti za vse vesele ure. Dragi oče, meni se zdi, da me ljubi — in jaz — no — jaz sem mu tudi dobra. MAJOR: Res?
JELICA: Zdi se mi, da bi me rad za ženo — in jaz bi bila -srečna z njim.
MAJOR: S tem vetrnjakom? JELICA: O, poznam njegovo srce.
MAJOR: Tudi jaz bi ga rad poznal. Vendar za danes ne želim ničesar, kot pokoja y toliko hvaljeni postelji. Spančkaj sladko, moje zlato dete. (jo poljubi na čelo) Zdi se mi, da bom dobro spal. (odide v svojo sobo)
JELICA: (ugaša luči po sobi) Da bi spala, ne vrjamem — ah ne, bdela bom in se zibala v prijetnem snu. — Maks, Maks, ne smem ti pokazati, kako prisrčno te ljubim, (odide naglo v svojo sobo)
7.	Prizor.
Maks (sam)
1
MAKS: (pokaže samo glavo izpod mize) Ali me resnično ljubiš? Obljubim ti, sedaj hočem postati drug človek, sicer me naj ubije grom! — Odslej ne bom počenjal nikakih neumnosti — razen vsak teden enkrat. Čuj! Polnoč bije (čuje se udarjanje polnoči) Sedaj je čas duhov. Dobro, da je Jelica pogasila luči, v mesečnem svitu se vidi vse še strašnejše. Pst — zdi se mi, da nekdo že drsa tu sem. (se pomakne nekoliko v ozadje in od tam pod mizo)
8.	Prizor.
Doroteja, Helena, Maks.
DOROTEJA: (zavita v dolgo, belo haljo, pokrita s staromodno belo čepico s pajčo!anom)i (Se prikaže na vratih)
HELENA: (stopa iz nasprotne sobe zavita v belo rjuho) DOROTEJA: (stopa iz sobe — tiho) Še seciaj ga ni. HELENA: (tiho) Kako mi je neljub ta sprehod. Kako se je treba truditi za bogatega moža.	>
(Obe si prideta med tem druga drugi nasproti in ko se zagledata. silno zakričita, pomečeta raz sebe rjuhi in -drugo vin zbežita vsaka v svojo sobo).	*
MAKS: (zleze izpod mize, podpre si komolce z obema rokama
in se smeje vedno močneje — naposled prileze ven in vstane) No ljubezniva teta in sestrična! Ali vaju bo minilo veselje do strašenja, kaj? Aha, na bojišču je ostalo nekaj trofej. Dobil sem rjuho svoje deviške sestrične in haljo svoje tete — ah pa še čepico, v kateri je plesala, ko so gospodarili še Francozi po teh krajih. Ampak to še ni vse. Obe sta pobegnili! Kdo se odpelje sedaj z junakom Fricem? Za vrtaga, obljubil sem mu, da mu preskrbim spremljevalko, kaj naj storim?
9.	Prizor.
Trnovski (v nočni obleki s svetiljko v roki pride iz svoje sobe),
Maks.
TRNOVSKI: Kaj kolovratiš tod okoli. Niti ponoči nima človek miru in pokoja, da bi se odpočil.
MAKS: (zase) Prav, kakor nalašč si mi prišel. TRNOVSKI: Kako to, da še sedaj čuješ? MAKS: Oh, stric,.zasledil sem strašno zaroto. TRNOVSKI: Strašno, aH ne strašno, meni daj miru, da spim, razumeš?
MAKS: Tudi, ako vam preti nevarnost, da izgubite svoj najdražji zaklad?
TRNOVSKI: Moj najdražji zaklad je spanje. MAKS: In
teta? Vaša ljubljena soproga? TRNOVSKI: Da, da, tudi ona je zaklad. Jo je li zadela k4>? MAKS: Še kaj hujšega.
TRNOVSKI: Je-li mrtva ? Bog jo pokliči v nebeško veselje !
MAKS: Hujše je,
kot če vam bi ^mrla. Ugrabiti vam jo
hočejo.
TRNOVSKI: Ugrabiti. Ej, moj ljubi nečak, če jo danes u-grabijo, jutri jo že pripeljejo nazaj. Bova že jutri govorila o tem (hoče oditi)
MAKS: Jutri bo že prepozho.	1 0
TRNOVSKI: Le veruj Maks, kdor jo ukrade, ne bo je imel dolgo.
MAKS: To
je res. Teta je skoro moškega duha in si bo že
znala pomagati.
TRNOVSKI: Da, da, pomagala! si bo. Zatoraj lahko noč! MAKS: Vendar, kaj poreče, da njen.soprog niti z mezincem mignil zanjo?	, ________ -m
IZ NEODRESEME D9M8-YM
Vprašanje zvonov. 4'Istra" poroča: Ker se v zadnjem času o-paža, da se naročbe novih zvb-nov ne izvršujejo, smo se obrnili za informacije na samega lastnika tržaške livarne g. Lapagne. Zvedeli smo, da sd zvonovi že blizu tri mesece ne vlivajo, razen ako so privatno naročeni. Vzrok je vladno varčevanje. Kljub temu se bodo pa zvonovi prej ali slej zlili, kakor je zagotovil gospodar livarne. Njemu je to izpavil mons. Constantini, ki je zaradi novih zvonov potoval v Rim, k ministrskemu predsedniku Mussolini ju t^er tam nagla-sil, da je naprava novih zvonov enostavno državna dolžnost, ker se s tem izplačuje običajna vojna odškodnina. Razen tega izvemo, da približno 40 zvonov, ki so že vliti za razne slovenske, župnije, ne morejo odposlati, ker imajo slovenske napise. Lastnik livarne teh napisov noče izbrisati, ker bi to bilo proti pogodbi, po kateri se more na vsakem zvonu napraviti tisti napis, ki je bil na starem zvonu. Zato so kršili* to državno pogodbo tisti, ki so nedavno v Pazinu iz novih zvonov, ki so dospeli za neko sosedno župnijo, hrvatski napis iz-sekali." To so res zanimive vesti iz fašistovske Italije.
Učiteljišča v furlanski pokrajini. Kakor znano, odpravi italijanska vlada 80 dosedanjih uči teljišč. Med učiteljišči, ki ostanejo še dalje, so učiteljišča v Gorici, Vidmu, Tolminu in Št. Petru.
Itapad v Dobravljah. V sredo okrog devete ure zvečer se je bližal živinski prekupčevalec Marc Štefan svojemu domu. Kar se mu približa neznanec in udari Marca s polenom po glavi Marc se zgrudi. Ropar mu vzame 9.-300 lir in zbeži. Ko je nesrečni Marc prišel k zavesti, je šel domov in legel. Par dni kasneje je policija v Mestrah pri Benetkah zasačila osebo, ki so pri njej našli 6000 lir in potni list na ime Marc Štefan. Tiček je mislil na Ameriko, pa bo nekaj časa v zaporu premišljeval peto zapoved, ki pravi: ne ubijaj! in sedmo: ne kradi!
\ Dobravlje. Drugi večer po napadu na Marca so skušali neznanci vdreti v dobravsko cerkev; vaščani so pravočasno zapazili poskus in so lepe fante zalovili. Gospoda Vrčona so že petkrat obiskali neznane osebe, ki so mu odnesle blaga v vrednosti nad 7000 lir. Zelo hvaležno polje za orožnike!
Smrtna kosa. Umrl je Stanko Bogataj, učitelj v Planini pri Cerknem. Pokojnik je bil blaga duša in požrtvovalen delavec na društvenem polju. Blag mu spomin. — V Trstu je umrl splošno spoštovani slovenski klepar Josip Mihel. N. v m. p.!
Jezikovne perverznosti. — Povodom proslave postojnske stoletnice prirede Italijani posebne vlake v Postojno po znižani ceni. Nato opozarjajo občinstvo povsodi veliki lepaki. Na teh lepakih imenujejo Postojnsko jamo "Grotte di Adelsberga" in v oklepaju s čisto majhnimi črkami: Postumia. Tega ni mogoče imenovati drugače nego perverznost, ki jo narekuje nevgna-na italijanska željafda izbriše ali vsaj zataji slovenski značaj o-svojene pokrajine. Podobno so za slovensko Razdrto prikrojili.
aejnško ime z italijansko konč-nicd; J^evaldo, a za naš Rakek rabijo skJvank? "Recchio." Poli. tični pritlika^vci' mislijo, da se na ta način dtl* zgodovina 1
Težko je obolel ni £fusu župnik v Žmiju gospo Glavfc;
Skof v zrakoplovu. — Budirrf>J peštanski škof msgr. Muckes se je v nedeljo prevozil v zrakoplovu v Videm, odkoder je nadalje1 val polet proti Rimu. Kakor vidimo, postaja aeroplan čim dalje bolj vsakdanje vozilo.
-o-
Največja nevarnost za Francijo.
Leta 1921. je bilo v Franciji 124,000 več rojenih kot umrlih, leta 1922. samo še 70.000 več rojenih kot umrlih. — V Nemčiji pa je bilo leta 1921. 700,000 več rojenih kot jih je umrlo. Če bo šlo tako naprej, Francoze ne bo nobeno Poru rje * rešilo pred Nemci. De je na Francoskem tako, je sad brezverske šole, ki ne pozna več svetosti zakona in ne njegovih dolžnosti.
-o-
Silna poraba gasolina.
Statistika pokazuje, da se je tekom lanskega leta porabilo v .Zedinjenih državah dnevno 1,-510,000 galonov gasolina za avtomobile. V tekočem letu se bo to število pomnožilo na blizu 2 milijona galonov na dan. Ako se proračuna skupno letno uporabo gasolina bi znašalo nekako blizu 700 milijonov galonov. In koliko se ga vporabi še po ostalem svetu. Vse to-pokazuje, kako velike so naravne zakladnice, ki jih je pripravil Stvarnik za ljudi.
-o-
Sladkorna bolezen in insulin.
Končno se je zdravnikom le posrečilo, najti zares vspešno sredstvo proti sladkorni bolezni. Predkratkim smo o tem že poročali mimogrede, ker ameriško časopisje je o tem zagnala velik krik. Pa so se oglasili tudi nekateri drugi, ki so pa trdili, da je nemogoče. Sedaj pa poročajo iz vseučilišča v Toronto, da je mogoče s snovjo iz trebušne žleze volov, ki se vbrizga bolnikom znižati sladkor v krvi in jetrah na normalno količino. Nove zdravilo vzbuja po svetu silno senzacijo in prinaša raznim bolnikom nado, da ozdravijo.
Drag klobuk.
V New Yorku je te dni neka žena plačala za klobuk $2,300. Klobuk je okrašen z nojevim perjem. Človek bi mislil, da za ta denar bi dobil že celega Noja, ki bi ga lahko upregel in se z njim vozil na "špancir." — V drugem slučaju ua pokazuje, kako malo je ženskam za denar!
-o-
Obljubo storiti in izpolniti je preveč, pravijo politikarji po volitvah.
POD CENO.
Se proda 6-rentna zidana z ploščami krita hiša na 22-tem Streetu blizu Slovenske Cerkve.
Ima veliko predstrešje, in velik garage od zadaj prostoren za tri kare.
Elektrika in gas. hiša je v dobrem stanju, renta se mesečno za $136.00.
Cena $12750.00.
Oglasite se pri:
FRANK KOSMACH, ali pri Emil A. Basener,
2116 West 22nd Street.
Telefon: Canal 2138.
-	12 SLOV. NASELBIN.
-	. (Nadaljevanje s 4. strani.)
prosili z^pomoč — a tam ga je pa preveč in ne gre iz rok. Gospodom duhovnikom po Ameriki smo pisali in jih malo poprosili, a odzvali so se le tisti duhovniki, k! pišejo v Edinost, Ave Maria in Glasnik presv. Srca Jezusovega in so nam priskočili v zdat-no pomoč, v Torej upamo, da bo Nasa ljuba Gospa to največjo zapreko polagoma odstranila.
Vsak večer po branju pojemo litanije. Naš mladi zbor šofaric se je že dobro izvežbal pod vodstvom organista Korošca. Rabimo pri petju Holmarjevo pesmarico, ki je najboljša izmed vseh pesmaric, kar jih je bilo kedaj tiskanih. To pesmarico bi morali imeti po vseh slovenskih naselbinah. Tudi ni draga, vezan zvezek stane $2.00.
Zelo toplo priporočam to knjigo vsem slovenskim župnikom širom Amerike.
Sedaj imamo že tri kipe v dvorani, Sv. Ano, Sv. Nežo m pre-sveto Srce Jezusovo. Na prvo nedeljo majnika se je vsa fara posvetila Jezusovemu Srcu in odslej se bodo vsako nedeljo nekatere družine izročile v varstvo temu Božjemu Srcu.
Na binkoštno nedeljo je bilo pri prvi maši prvo sveto obhajilo. Devet dečkov in devetnajst deklic ga je prejelo. to sve-' čanost so jih vsaki dan popoldne devet dni pripravljale angleške sestre iz bolnice sv. Vincenca. Zvečer so bili ti otroci sprejeti v karmelsko bratovščino. Ko že govorim od sv. obhajila, bi rad omenil tako zvano "slovesno" obhajilo, ki je v navadi v slovenskih elevelandskih farah. Po mojem mnenju je pravo slovesno obhajilu prvo obhajilo in v naši škofiji ni nobenega drugega slovesnega obhajila, in to je popolnoma prav. Otroci stari 7 ali 8 let so še nedolžni in nep>-kvarjeni, a otroci, ki hodijo že v 6 ali 7 razred, so večkrat že dosti izprijeni in za take delati "slovesno" obhajilo se mi ne zdi umestno. Take vrste obhajilo ni nikjer, le po nekaterih ameriških škofijah. Jaz dobro vem, Icako je precej slovenskih mater v Cleve-landu godrnjalo, ko so svojim otrokom morale napravljati zopet novo obleko in precej denarja trositi za razne spominke na to obhajilo. Torej pri nas bo vedno slovesno prvo sv. obhajilo.
Ker sem Vam zadnjič omenil, da bomo ravno tako z otroci šli večkrat na piknik zunaj mesta kot v Clevelandu, smo na binkoštno nedeljo poskusili, ali bo šlo. Ob 1. popoldne se je zbralo do 150 šolarjev. Šli smo najprvo malo pogledat angleško cerkev, kjer je bilo tisti dan tudi prvo sv. obhajilo. Od tod smo jo mahnili čez železniško postajo v eno dolinico, kjer teče mrzla in bistra studenčna voda. Otroci so bili zelo veseli in najraje bi bili vsi šli v vodo. Igrali so se in trgali vrbove vejice, na katerih so bile že razvite mačice. Prašaf sem jih, komu jih bodo dali, odgovor je bil: učiteljicam. Zamudili se nismo toliko časa zunaj kot v Clevelandu, ker so nam bližnje gore grozile, da bodo nad nas poslale sneg in sodro. Prvi piknik se je obnesel, a ne tako kot smo mislili. Šlo bo, kot se vodi, a za kendi in keks pa tukaj ne bo tako kot drugod. K vseeno, korajže ne smemo zgubiti!
Drugi dan je pa grmelo in snežilo, da je kar zopet zima nastopila.
Sedaj sklepam ta moj dopis iz coloradskih gora in pozdravljam vse čitatelje, prijatelje* znance in dobrotnike. Posebno lepo se zahvaljujem gospodom: P. Benignu Snoju v New Yorku, ki so nam podarili eno masno -belo obLeko in lep bel večerni plašč, Fathru J. Smoley-u, ki so nam dali lep kelih, katerega so prejeli kot srebrnomašnik od svojih prejšnjih župljanov in za dve mašni obleki in Fathru J. Plazniku, ki so nam poslali pale, korporale in rutice za sv. mašo. Bog povrni! Da bi bili vedno zdravi, zadovoljni in srečni to Vam želi hvaležni
Rev. John Miklavčič.
Predno pokažeš na grbo svojega bližnjega, se dobro oglej,
ako jo nimaš sam.
* * *
Dekleta ne vrjamejo rade pre-rokovalkam sreče, ako jim ne napovedo, da bodo dobile bogatega moža.
♦ * *
Ničesar lenuha bolj ne ujezi, kakor, če se ga imenuje za lenuha, t. j. resnica oči kolje! * * ♦
Vdove prav rade pravijo, da so možje kot denar; t. j. da denar in moža je težko dobiti.
POTNIŠKI ODDELEK
od bankirske hiše Emil Kissa
133 — Second Ave.	Hew York, City.
VOZNI RED za kretanje parnikov v Dubrovnik in Trst.
5. junija TAORMINA	preko Genua ........$ 95.—
7. " PATRI A	preko Napol ja .......$ 95—
12. " AMERICA	preko Napolja ........$ 95-—
26. " COLOMBO	preko Napolja .......$100.—
30. " PRES. WILSON direktno ..............$102.50
30. " . TUSCAN IA	direktno ...........,.$105.—
Vrha tega pride ie taksa $5. Naznanite mi, kedaj nameravate odpotovati, da Vam mesto zasiguram.
Dobivam rojake iz stare domovine 1 Pošiljam denar v kraj! POTNIŠKI 6DDELEK OD BANKIRSKE HIŠE EMIL KISSA 133 — Second Ave.	New York, City.
;bOOPCPOOOOOOO-flfl000000300000QOOOOOOOOOOfrOOOOfiQp
SO. CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, sem prejel velik« zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo 1
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM r
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI.
9534 — Ewing Avenue.
^
* * * * + + + *
Ludwig Košnik
JAVNI NOTAR
1840 W. Culler t on St. (aoth St.)
CHICAGO, ILL.
S« priporoča, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela; ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listine točno in zanesljivo narejene.
Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem, kot njih bližnji rojak sem popolnoma zmožen njih jezika.
* *
t. t
KAKO GA JE POTEGNILA.
Gospod Jaka Prizeksaj je bil sele dva meseca zakonec. Preje je živel samotarsko. Ni bil sicer grd, toda njegova plahost, silno se je bal svoje ženske ; deloma pa tudi njegova zamišljenost mu ni dovoljevala sreče pri ženskah, ki jih sploh poznal ni. Zato se je mogla njegova mlada žena veseliti, da je imela tako blagega moža. Toda kljub temu ga je Vedno mučila:
"Jaka! — Jaka je bil njegov priimek — Jaka, zakaj mi toliko prikrivaš?! Ah, jaz nesrečnica!"
"Toda angelček zlati, kaj ti je?" jo je dobri zakonec pomirjal in jo božal, da se je umirila. Nekoč mu spel ni dala miru in Tcončno ga je vprašala: "Pa kje si dobil to ime Jaka? Stavim, da ti ga je vzdelo kako dekletnce, ki si ji dal vroč poljub. Da, tak si, tak in vse mi prikrivaš!"
Toda mož Jaka Prizeksaj jo je rotil in rotil, a ona je bila ne-potolažena. Seveda v srcu se je smejala. Nekega dne pa dobi rnož neko razglednico. Slučajno je bila poleg njega tudi njegova hudomušna soproga, ki ji je — hočeš, nočeš — moral pokazati pošiljko, ob kateri je na vse pre-tege zardeval in trepetal, kajti na kartici je stalo: "Kako se i-maš, ljubi Jaka, v-novem stanu? Se še kaj spominjaš svoje nekdanje ptičice? Srček moj — Nežika."
Mož je osupnil, žena seveda v jok in morda bi mož od žalosti in sramu znorel, da ni ona, pametnejša. se naglo spomnila svoje matere, rekoč, da odpotuje k njej, ker pri takem lažnjivcu ji ni mogoče več živeti. Sklenila je, da drugi dan odpotuje. Mož, ki jo je resnično ljubil, je bil ves obupan. A vse njegove prošnje so bile brezuspešne in ^.tak-Q se je moral vdati v svojo ušodoi Toda na um mu je prišla sijajna misel. Vstal je od mize in se poslovil, da gre v pisarno, v resnici pa se je takoj napotil k svojemu prijatelju Tomažu, ki ga je začuden sprejel, ko je videl prijatelja Jaka Prizeksaj tako prepalega. Ta mu je naglo povedal vso zadevo in ga poprosil:"	i*.
"Dragi moj, reši me, reši! «yidiš moj načrt je ta; na vsak način in za vsako ceno moram svoji ženi dokazati, da mi te karte ni poslala ona Nežika, o kateri sploh ničesar ne vem. Toda žena mi ne vrjame. Prosim te, pridi k nam zvečer, kot da se. ni nič zgodilo, in ko bomo vsi trije v lepem razgovoru, pa se o-prosti, da si mi ti pisal ono karto in reci, da si storil to le iz hudomušnosti, da mi otežkočiš stališče pri gospej soprogi."
Tomaž ga je seveda takoj, potolažil, da bo zaprošeno storil in Jaka je zadovoljen zapustil svojega velikodušnega prijate-Ija.
Zvečer je prijatelj res potrkal pri Jaku Priz^ksaiu in kmalu zatem so bili vsi trije v lepem razgovoru, dasi je gospa Prizeksai-tova malce jezno še vedno motrila svojega Jakata. Kar hipoma pa je Tomaž omenil zjutraj poslano razglednico in potolažil gospo, da naj ne bo v skrbeh zaradi moža, ki da je povsem nedolžen in da je bila to le Tomaževa šala.
No, gospa se je vidno razveselila in bila zelo zadoščena. Po večerji je Tomaž odšel in gospod Jaka Prizeksaj je zmagoslavno stopil k svoji ženi. jo pobožal rekoč: "Vidiš, drag^, da sem res nedolžen! Nikoli nisem lagal, a ti mi nisi vrjela. Zdaj si videla, da Nežike sploh ne poznam in da poznam le tebe, m 'ljubim le tebe. Vidiš, da nisem lagal!"
"Lažeš," se je pohudila soproga Prizeksaj, "se li upaš trditi. da ne lažeš? Seli upaš trditi, da ti je razglednico poslal Tomaž?
"Da , . . Da . . .," je jecljal ubogi zakonec Jaka.
"Ne, ne; zakaj si tako nesramen, da si šel popoldne k njemu in ga prosil, - naj te s to zvite lažjo ^red menoj opere, kajti ti ^ si o tem z njim govoril!"
■hi • •- ■
kdo me je videl, ne ni res . .
"Čemu se izvijaš," je nadaljevala neusmiljena gospo Prizeksaj, da ne bova tratila časa, ti kar povem, kako je z vso stvarjo; jaz sem te hotela fijeti, da bi videla, če res nikoli ne lažeš — zdaj sem se prepričala, da si se zlagal, vsaj zdaj —r in zato sem . .
Mož je trepetal v pričakovanju --*—
"Zato sem Jaka — napisala razglednico in ti jo poslala! Jaz sem jd poslala!"
Mož je kar debelo gledal in molčal. Kasneje jo je ljubo pogledal in dejal: "Predraga, tako bistroumni ženi, kot si ti, se ni treba bati, da bi jo varal njen mož."
"Ki je tako norček," ga je pobožala žena po licu in ga za prestali strah poplačala s poljubi.
-o-
MLADI KRALJ. <
(Oscar Wilde. Poslovenil F. K.)
Bilo je noč pred kronanjem in mladi kralj je sedel sam v svoji lepi sobi. Dvorjani so se že vsi poslovili od njega, potem ko so se po dvorni navadi tistih časov poklonili do tal in se zbrali v veliki ,dvorani, kjer jim je obred-nik dal še zadnja navodila. Nekateri izmed njih so se namreč obnašali še čisto naravno in zato mu ni bilo treba praviti, da so bili celemu dvoru v potiko.
Deček — s svojimi šestnajstimi leti je bil še deček — ni bil žalosten, da so odšli in z globokim oddihom je legel v pernice svojega dragocenega ležišča.
Lovci so ga bili našli v gozdu. Slučajno so ga našli, ko* je s piščalko v roki stopal za čredo ubogega kozjega pastirja, ki ga je bil vzgojil in katerega sin je Vedno mislik da je. Bil je pa otrok edine hčere starega' kralja, iz skrivnega zakona ž nekom, ki ji še od daleč ni bil enak po stanu. Nekateri so pravili, da je nek tujec s svojo čudovito godbo na piščal začaral princezinjo, da ga je morala ljubiti, drugi pa so zopet trdili, da je bil to tisti slikar iz Rimini, ki mu je princesa izkazala preveč časti in je ube-žal iz mesta, predno je dovršil svoje delo v katedrali. Deček je bil komaj teden dni star, ki so ga ugrabili speči materi in ga izročili sirovemu kmetu in njegovi ženi, ki nista imela lastnih otrok in sta živela v oddaljenem gozdu. Jezdec je komaj dospel v enem dnevu do tja. Lepa mati pa je umrla Uro zatem. Ali je bila to žalost a+i tuga, kakor je namreč dognal dvorni zdravnik; drugi pa so trdili, da ji je hud italijanski strup, ki so ga ji podali kozarcu dišečega vina, pomagal na oni svet. Tedaj, ko je zvesti služabnik z detetom stopil s konja in potrkal i\a vrata pastirske« koče, ravno takrat "so položili princeso v odprt grob, ki so ga izkopali na nekem ,sa-motnem pokopališču zunaj mestnih vrat. V tem grobu je ležalo
—	tako so pravili — že truplo mladega, čudovito lepega moža
—	roke so mu pa bile na hrbtu zvezane z vrvjo in na prsih je i-mel veliko rdečih ran.
Tako ie vsaj trdila pravljica, ki so si jo ljudje šepetali na u-ho. Gotovo je bilo samo to, da je kralj na'smrtni, postelji poslal po dečka in ga ob navzočnosti svojega svetovalca priznal za naslednika. Morda je to storil iz kesanja nad svojimi velikimi grehi/ morda pa le v želii^da bi t>-stalo vladarstvO v rodu.
In takoj v prvem trenutku svojega povišanja je mladi kralj pokazal znake one redke strasti do lepote, ki je tako zelo vplivala na njegovo življenje. Tisti, ki so ga spremljali skozi sobane, so pripovedovali, kako se mu je večkrat utrgal iz ust vzklik začudenja, ko je videl težka oblačila in bogate bisere, ki so jih pripravili »zanj in s kakim (divjim veseljem je vrgel od sebe svoj usnjeni jopič in ovčinasti kožuh. Seveda, tupatam je pogrešil prejšnje prosto življenje v gozdu in vedno se je razburjal nad dvornimi obredi, toda veličastna palača, katere gospodar je bil on, se mu je vendar zdela nov svet, ki je bil ustvarjen nalašč zanj ;in kakor hitro so bila po-
svetovanja ali zaslišanpa končana, ali če se jim je mogel odtegniti, je hitel po velikih stopnicah doli, kjer so stali levi iz pozlačenega brona in hodili je od sobe do sobe, od hodnika do hodnika, kakor bi v lepoti iskal hladila za bolečino, zdravja po bolezni.	•
Na teh raziskavanjih — in v resnici so bila zanj ^ to potovanja skozi deželo čudežev — so ga večkrat spremi/ali vitki pla-volasi paži v svojih vihrajočih plaščih in frfljajočih perutljah; toda večkrat je ostal sam, ker je hitro uganil in čutil, da je tajnosti umetnosti mogoče dognati samo na samem in da lepota kakor tudi modrost ljubi tistega, kdor jo v samoti spoštuje.
Mnoge čudne zgodbe so pripovedovali v tistem času o njem. Pravili so, da ga je našel župan, ki je prišel, da mu v imenu mesta izpregovori navdušen pozdrav, kako je klečal pred veliko sliko, ki je ravno prišla iz Benetk. Večkrat so ga pogrešili po več ur in ga končno našli kje v podstrešju pri starih kipih. Nekoč je celo noč opazoval, kako pada mesečina na srebrn spomenik.
Vsekakor so vse redke in dragocene stvari zelo vplivale nanj, in da bi si teh kolikor mogoče veliko nabral, je poslal v svet mnogo trgovcev; nekatere, ki naj bi pri revnih ribičih severnega morja nakupili j-antarja, druge at Egipt, ki naj bi poiskali draguljev, kijih je mogoče dobiti le v kraljevih grobovih in imajo čudodelno moč zopet druge v Perzijo po preproge in barvane posode in zopet druge v Indijo, da bi nakupili tančic, slo-nove kosti in vseh dragocenosti batnih jutrovih dežel.
Toda najbolj je skrbel za obleko. ki naj' bi jo imel pri kronanju, obleko iz tkanega zlata, z rubini nanizano krono 111 žezlo z vrstami in obroči samih biserav. Da, na to j? mislil to noč, ko je ležal na svojem dragocenem ležišču. Rizbe, ki jih ie izvršil največji tedanji umetnik, so se pred nekaterimi meseci izgubile, in zaukazal je, da morajo delavci delati noč in dan, da jih zgotove in najpreiščejo cel svet. da najdejo 'biserov, ki bi bili vredni njihovega dela. V mislih je videl. kako stoji v katedrali pred velikim oltarjem, oblečen v dragoceno obleko, in smeh je igral okrog njegovih mladih usten in vžigal v njegovih temnih gozdnih očeh žareč blesk.
Skozi okno je videl velikansko kupolo katedrale, ki se je lahko, kakor pisan mehur iz mila, dvigala nad drugimi hišami, videl pa je tudi trudne straže, ki so stopale ob reki gor in dol. Daleč v nekem vrtu se je glasil slavec. Lahen jasminov vonj je prihajal skozi odprto okno. Po-gladil si je rjave kodre, vzel piščal in njegovi prsti so zaigrali po glasovih. Njegove težke trepalnice so se povesile in čudna u-trujenost ga je premagala. Nikoli ni še tako jasno in s takim podvojenim veseljem občutil čara in skrivnosti lepote.
Ko je v stolpu bila ura dvanajst, je pozvonil. Paži so vsto-jpili in z velikimi ceremonijami jpripravili posteljo; v roke so mu vlili rožne vode in na pernice so mu nastlali cvetja. Čez nekaj miT nut, ko so odšli..je zaspal.
Tn Jko je spal. ie zasanjal sanje. in sanje so bile te-le: Zazdelo se mu je,- da stoji v dolgi in nizki podstrešni sobi, krogin-krog pa je drdralo in ropotalo nešteto statev. Slava dnevna svetloba je prihajala skezi omrežena okna in v tej svetlobi je komaj razločil slabotne postave tkalcev, ki so se pripogibali pri statvah. Bledi, bolehni otroci pa so čepeli na prečnem "tramu. In kad^" so čolnički pri statvah šli skozi votek, so dvignili težko ravnilo, kadar pa so čolnički obstali, so ravnilo spet spustili in stisnili niti. Njihovi obrazi so bili od gladu upali, njih roke so drgetale in se tresle. Nekaj suhih žensk je sedelo pri mizi in šivalo. Groben duh je napolnjeval ves* prostor. Zrak je bil dušeč in težak, od sten je kapljalo in bile so vse mokre. Mladi kralj je stopil bliže k nekemu tkalcu in gledal v njegovo delo.
Tkalec ga je hudobno pogte-dal in dejal:
"Zakaj mi gledaš v delo. Te je naš gospod postavil za ogledu-ha in nadzornika?"
"Kdo je tvoj gospod?" ga je vprašal mladi kralj.
"Naš gospod!" je-trpko vs-kliknil tkalec. "Človek je kakor jaz. Samo en razloček je med nama: lepo je oblečen in jaz sem razcapan; jaz sem slaboten vs-led stradanja — on trpi v pre-sitosti."
"Dežela je svobodna, in ti nisi nikogar suženj," je dejal mladi kralj.
"V vojski," je odvrnil tkalec,
v vojski močnejši zasužnijo slabejše, in v miru zasužnjijo bogatini reveže. Mi moramo delati, da živimo, in oni nam tako klavrno plačujejo, da umiramo. Mi delamo zanje cel dan in oni kopičijo zlato v svojih omarah, a naši otroci pred časom venejo, in obrazi tistih, ki jih ljubimo, postajajo^ trdi in hudobni. Mi stiskamo grozdje, drugi pijo vino. Mi sejemo drugim pšenico, a lastni hramovi so prazni. Hodimo v verigah, čeprav jih nihče ne vidi; in sužnji smo, kljub temu. da nas imenujejo proste ljudi."
"Ali je res tako?" je vprašal kralj.	- ;
"Tako je," je odgovoril tkalec, "tako je pri starih in mladih. tako pri ženskah kakor pri moških, pi^ malih otrocih in pri tistih, ki se skrivajo pod-težo let. Trgovci nas teptajo in mi jim moramo biti pokorni. Živa duša se ne zmeni za nas. Skozi naše ulice se plazi lačnih oči revščina in greh ji zvesto sledi s svojim spačenim obrazom. Beda nas zjutraj zbudi in sramota presadi pri nas vse noči. A kaj te vse to briga? Ti nisi naš! Tvoj obraz je srečen."
Mrko mu je obrnil hrbet in tkal dalje, in mladi kralj je videl, da tke z zlato nitjo.
"Za koga tkeš to oblačilo?"
"To je oblačilo za kronanje mladega kralja," je odgovoril, "Kaj te to briga?"
Mladi kralj je zakričal in se prebudil, in glej, bil je v svoji sobi in skozi okno je videl veliko medeno luno. ki je plavala v meglenem ozračju.
(Dalje sledi.)
-o-
INDUSTRIJSKI PREGLED.
Iz navedenih podatkov je razvidno za koliko so lokali po Ze-dinjenih državah napredovali. Naraščanje industrije pomeni napredek za vsaki lokal, napre-"dek lokalov pa pomeni napredek za državo.
Iz Bostona se poroča, da tam-kajšna izdelovalnica volnenega blaga, ki je last American Woolen Co., obratuje z večjo paro. kot je kdaj v zgodovini. V večjih departmentih delajo noč in dan.
Iz St. Paula, Minn, se čuje, da je Northern Pacific proga naredila proračun, da bo izboljšala sistem in ogrodje svojih prog in je zato določila svoto 5 milijonov dolariev. Za železniške vozove in lokomotive pa je določila za leto 1923. svoto 14 milijonov in 500 tisoč dolarjev.
Iz New Yorka poročajo, da presega olyatovanje po tamkaiš-nih papirnicah vse rekorde prejšnjih let. — Železniške družbe, ki imajo glavne urade v New Yorku So baje določile za to leto svoto $1.540,000,000.00, ki se bo rabila za zboljšanje prog. nabavo lokomotiv; vozov in drugih potrebščin. — Tvrdka Westing-house Electric. Co. ima letos toliko naročil, da jih še ni imela toliko nikdar v zgodovini. Naročila za^to leto znašajo nad 200 milijonov dolarjev. Toliko prometa omenjena trvrdka še ni naredila odkar posluje. — Zvezna Rezervna Banka v New Yorku izjavlja, da letošnje vloge presegajo vse v zgodovini. U-radniki izjavljajo, da denarni promet pokazuje, da produktivnost in distributivnost niste bile še nikdar na tako visoki stopinji kakor letos.
Iz Kansas City se poroča- da se je letos že trikrat znižalo ceno gasolinu. Sedanja cena je 16c. za gal. — Pa ne, da bi se zmo-
tili!!!
Iz At'anta, Ga. se poroča, da letošnje proizvajanje in prodajanje umetnih gnojil presega za 65 odstotkov ono izza lanskega leta.
Iz Detroita, Mich, se čuje, da tamkajšne parobrodske družbe, ki^skrbe za plovbo, ki. prevaža tovorni promet po Michigan jezeru izjavljajo, da vidijo pred seboj eno izmej najbolj prospe-ritetnih let v svojem obstanku.
Iz San Francisco poročajo razne oljne družbe, da imajo za 60 odstotkov več naročil, kakor prejšnje leto.
V	Chicago se čuje, da namerava Illinois Bell Telephone Co. potrošiti v tekočem letu celih 18 milijonov dolarjev za izboljšanje in povečanje svojega o-grodja.
Iz St. Paula, Minn, se nadalje poroča, da je izjavil prezident železniške proge The Great Northern, da namerava družbi potrošiti v tem tekočem letu no 30 milijonov dolarjev za zboljšanje proge in za nabavo loko-i motiv, vozov in drugih potrebščin.
Iz New Yorka, i2 urada družbe General Fi^Iectric Co. se poroča, da ima tvrdka za to leto za celih 80 milijonov naročil.
V	Chicago misli železniška družba Chicago and Northwestern železnice zgraditi novo železniško postajo na Howard Avenue.
Iz Dixona, Hi. se poroča. *la družba T. I. Case and Co.. kjer izdelujejo farmarske stroje in drugo poljedelsko orodje, potrebuje še enkrat toliko delavcev, kot jih ima, a jih ne more dobiti.
Iz Peoria, 111. poročajo, da toliko pogodb za grajenje novih poslopij še ni bilo sklenjenih nikdar v zgodovini kot letos.
Iz Pittsburgha, Pa. poročajo, da po tamošnjih livarnah in jek-larnah se dela s polno paro noč-in dan.
Ista poročila o veliki zapos-Ijenosti se čujejo tudi iz vseh drugih jeklarskih krogov.
Iz navedenih poročil, ki jih je podal centralni industrijski biro v Washingtonu je razvidno, da je obratovanje naše industrije na najbolj ugodni stopinji, kot kdaj preje v zgodovini. Zelo pro-speritetno leto je pred nami. Industrijalci delajo velikanske dobičke, ker promet je tako velik, da ga še ne pozna industrijska zgodovina v tej deželi.
O naraščanju prometa čuje-mo, a da bi se industrijski mag-natje pri tem tudi zmislili na trpine, ki jim garajo in vrte kolesa s svojimi žuljavimi rokami te ogromne industrije ni nobenega sluha ne dtiha. Zakaj bi se ne dovolilo par drobtin tudi ubogim delavcem iz bogato jobložene mize, okoli katere se zbirajo tisti ljudje, za katere garajo trpini delavci. Svojim produktom navijajo cene, a na delavca se ne spomnijo. Taka je današnja ljubezen do bližnjega niej materialists katerim je mamon največji Bog, a vse drugo nič.
in ŠO naskočili špansko vojaško postojanko v Tizziazza. Upornikov je baje do 6 tisoč kpt omenjajo poročila. Vojaštvo, ki šteje kakih 1000 mož se je branilo-s strojnicami celo noč pred1 sinoč-njem. Vojakov je padlo 127. Mej zamorci pa pravijo, da je nad 500 ubitih in veliko število ranjenih. Španska posadka je ko-čno napad odbila.
-o-
NEMCI PRIČNO IZDELO VATI MARKE IZ ALUMINIJA.
Berolin. — Nemška vlada je sklenila, da bo odslej naprej ko« vala aluminske marke. Prvo naročilo je že oddala in sicer ža 210 bil ionov komadov. Marke iz aluminija bodo v vrednosti 200 in 500 mark .
-o-
BULGARIJA NASTOPA ZA SVOJE PRAVICE.
Lausanne. — Konferenco, kjer se sedaj razpravlja o interesih bližnjega vzhoda je zadelo včeraj veliko presenečenje, ko so prejeli konferenčni uradniki uradno noto od Bulgarije, v kateri protestira proti zavezniškim »načrtom, na podlagi katerih pripisujejo mesto Karagač Turčiji, j Bulgarija trdi, da je Karagač i pristno bulgarsko mesto in da spada na podlagi geografičnih in narodnih meja h Bulgariji. Kakšna stališče bodo zavzeli zaveznici radi Karagača ni znano.
OTOK POLN PTIČEV.
Laysan Island. — Otok Lav-son se nahaja ka]<ih 800 mili se-verno-zapadno od Honulu in je po velikosti kakih dve in pol milje. dolg in komaj eno milio širok, Na tem otoku se mudi na stotine raznih raziskovalcev, ki proučujejo živalstvo, ki živi na tem otoku. Nikjer na svetu m ni naseljenih toliko ptic. kakor jih je. ravno na tem otoku. Poleg na stotine različnih morskih vodnih ptic se nahaja tudi veliko raznovrstnih pevcev. Posebni časnikarski poroceva'ec, ki v svojem poročilu opisuje otok. pravi, da je na otoku do dva milijona ptic. Ljudje, kar gazijo mej ptiči, ki hodijo po otoku.
-o-
STRELA UBILA TRI OTROKE.
Albany. -N. Y. — V tukaišnerrr bližnjem mestecu Miller je udarila strela v stanovanje Thomas Lewisa. Trije otroci so se ravno igrali pri oknu. Strela je oplazila vse tri in na mestu ubila. Četrtega otroka, ki se je nahajal sredi sobe ie zračni pritisk omamil. da se je iz nezavesti prebudil še le po preteku par ur.
-o-
NEMŠKI DEFICIT ZNAŠA TRILJONE. .
Berolin. — Ministrski svet je-včeraj sprejel letni proračun .za fiskalno leto 1923. Proračun kaže deficita za celih 12.400,000,-000.000. mark.
-o-
-o-
PREDLOGA ZA DRŽAVNO POLICIJO PROPADLA.
Springfield, 111. — Predloga za državno policijo v drža\* Illinois je umaknjena. Čuje pa se da se pripravlja neko nadomesto-valno predlogo, ki bo v bistvu podobna originalni, ki bo dosedanjemu §onštablerskemu sistemu dala bolj uradno vojaško lice. Podobna bo bolj organizaciji Narodne garde.
-o-
VSTAJA V . MOROKO.
Melila, Moroko. — Zamorci iz rodu Beni Urriagel so se uprli
BOGATA LETINA BUČ.
Green Valley, Cal. — Tukaiš-na farmarska centrala poroča, da letošnja letina katenlop. to je vodenih buč. ki se je zlasti v poletnem času silno veliko poje,, kaže nadvse ugodno. Še nobeno leto ni kazalo tako bogate letine kot kaže letošnje.
-o-
KRAJI, KJER SE NE SME
PREGANJATI PODGAN.
Gold Hill, Nevada. — Tukajš-ne rudniške družbe so izdale posebni buletin. v katerem se prepoveduje vsem rudniškim zapos-ljencem preganjiti ali moriti v rudnikih podgane. Poročilo omenja,. da podgane vrše zelo koristno delo v rudnikih, ki bi ga ljudje sploh ne mcfgli vršiti. Rudniške podgane pospraviio vse od-mečke, ki jih rudarji mečejo-proč in druge stvari, ki bi drugače povzročale silni smrad pa tudi nemara bolezni v rudnikih.
— V Moorhead, Minn, je vlak povozil 22-letnega dijaka Theodora Ilsona. Olson se je peljal skozi križišče z avtomobilom, v katerega je butnil vlak. Avto se je razletel na kose a Olson je padel pod vlak.
-o-
— Zadnji petek so v Chicago našli v Michigan Lake nepoznano truplo. Kdo bi bil utopljenec se ne da določiti.
Od lepote človek ne živi, pa jo
le hoče vsak imeti.
* * *
Kdor tiho leži, temu zvoni; t~ j. kdor hoče napredovati more
pridno gibati.
* * *
Za lepoto lazi danes vse, ko bi se dalo lepoto ukrasti, to b» bilo enih tatovi Kdo pa ni rad lep?
\ * * ♦
Lepota nikogar ne nasiti, vsak rad pri nji sedi.
"EDINOST"
RAZNOTEROSTI
ZGODOVINA SV. ŠTEFANA.
(Nadaljevanje s 3. strani.)	/
5ih pTOsil, da bi sprejeli to župnijo, Češ, da nima slov. duhovnika, da bi ga dal na župnijo sv. Štefana. Prav tedaj so pa imeli čč 00 frančiškani kanonično vizitacijo iz Rima, ki se vrši po redovnih predpisih vsake tri leta. Tedanji komisar Father Beningen Snoj je nasprotoval sprejemu te župnije iz uzroka, ker ni bilo patra na razpolago, ki bi bil mogel sprejeti to župnijo. Vendar tedanji violator je pa odločil, da naj se župtnija sprejme in, da se je to moglo zgoditi poslala je njegova provincija patra za slovaško župnijo v Brooklyn, in tako je bilo mogoče, da je mogel Rev. Kazimir Zakrajšek pustiti slovaško župnijo sv. Družine na župnijo sv. Štefana. Slovenski frančiškani bi gotovo ne bili sprejeli te župnije, ako bi prav takrat ne bili imeli kanonične vizitacije iz Rima, kakor jo določajo njih pravila vsake tri leta. Bili so proti 'sprejemu te župnije iz strahu, da bi se to ne vzelo kot dokaz, da hočejo frančiškani prevzemati župnije slovenski svetni duhovščini. Drugi vzrok je bil pa ta, ker ni bilo nobenega slovenskega patra na razpolago, ki 51 ne bil župftik. Vendar je cela zadeva prišla * v rešitev tedanjega vizitatorja, kateremu, je nadškof pisal -in ga prosil pomoči, in posredovanja, da dobi slovenskega patra za sv. Štefana župnijo. P. Vizitator je smatral prvi ugovor proti sprejemu župnije kot neutemeljen, češ, saj ne morete sprejeti župnije, ako vas škof sam ne sprejme In vam je ne da. Glede drugega ugovora je pa provincija Cincinatska posodila patra, ki je sprejel slovaško župnijo sv. Družine, kjer je bil župnik Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM. Ker je nadškof omenjal v svojem pismu, da želi, da bi prišel ta pater se mu je tako lahko ustreglo. Cel ta dogovor se je pletel skoraj tri tedne in bi se bilo zadnji fan kmalu vse pogajanje razbilo, ko bi nadškof• znova ne bil ur-giral ugodne rešitve njegove prošnje. Tako so predstojniki slednjič odločili, da se sprejme župnija in da se pošlje v Chicago Father Kazimir kot začasni župnik.
Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. je prišel V Chicago 19. januarja 1919. z dvema redovnima bratoma in sprejel župnijo v i-menu frančiškanov.
Father Kazimir se je pred vsem lotil v župniji prenovljenja župnije v duhovnem smislu. Zato je začel z organizacijo župnije v cerkvena društva. Župnija brez cerkvenih društev je kakor četa: vojakov, ki niso urejeni in ne disciplinirani. Kolikor lepše in Tcrepkejše je kaka vojska organizirana v posebne skupine, ki izvršujejo vsa povelja generalnega štaba toliko gotovejša je zmaga. To je videl Father Kazimir. Začel je z materami.
Ker je imela bratovščina presv. Srca Jezusovega zvečine samo matere kot svoje članice in so že bile urejene te matere organizirane, vzel je kar to društvo in ga preosnoval v materino društvo in na tej^ podlagi začel med materami in ženami svoje delovanje. Danes po štirih letih to društvo krepko napreduje in so v njem že vse prave, dobre naše matere in žene. Druge se mu pa počasi pridružujejo.
Za materami se je lotil dela med dekleti. Ustanovil je z njimi dekliško Marijino družbo.
Za dekleti so prišli na vrsto_ fantje, katere je združil -v Mla-deniški Klub Sv. Štefana, za katere je najel posebno-malo dvorano na 1825 W. 22. Str. kjer je bil klub prav do sedaj. Ko se je moral seliti in dati prostor trgovini, ki naraščajo v naselbini: Može je organiziral že za čas sv. misijona v moško društvo Holy Name, društvo Najsv. Imena, ki je pa precej od takrat upa-^rih' Stariši mladičev pa ponosn dlo. Sprejetih je bilo takrat nad 350 mož. Ostalo jih je pa do nje-	ker boSt* vzS°Jila .svf°J
govega prihoda še nekako 100. Tudi to društvo je skušal po- mladlCC V ameriskl zastavi> ke "krepiti.
Šolska mladina je obiskovala deloma publične šole, deloma kat. šole v okolici, nemško in irsko. Za nje je ustanovil slovensko posebno šolo sv. Štefana 1. 1920. Ker ni bilo primernih šolskih prostorov najel je v šoli sv. Pavla, kjer se je število učencev precej skrčilo^dve sobi, naprosil šolske Sestre Notre Dame te šole, da so mu d^Ii dve sestri na razpolago. Imeli smo prvo leto samo tri razrede v dveh sobah. Ta ureditev je bila za silo sicer jako dobra, omogpčila nam je lastno katoliško šolo, vendar je pa bila združena z velikimi težavami in neprijetnostmi.
L. 1921. februarja meseca je bil občni zbor, cele župnije, kjer je Father Kazimir pojasnil faranom celo stališče glede šole. Vendar ^a ni bilo treba velikega navdušenja, kajti farani so že sami uvideli, da brez šole župnija več dalje ne more. Sklenilo se je narediti veliki "Drive," kampanjo za nabiranje darov za novo šolo. Cel mesec novembra 1.. 1922 je bil odločen za to zbiranje. Ganljivo je bilo videti naše dobre može, kako so kakor pridne čebelice hiteli od hiše do hiše in zbirali darove in podpise za ustanovitev' sole. Yspeh je bil nepričakovano velik. V denarju se je nabralo nad $9 000 in podpisalo se je za 21 tisoč.
Nadškof je takoj dovolil nakup zemljišča za $7.500 in zidavo ( •sole in ukazal, da se dobi arhitekta ki bo naredil načrte. Toda razne zapreke so zavlekle delo, da se ni moglo začeti do maja 1922. I): e 3. maja je brez slovesnosti v pričo šolske mladine zapela lopata. Arhitekt je bil Jos. McCarthy, isti kakor zida nadškofijsko univerzo v Aeria. Kontraktor je bil dobri katoliški mož George Kehl, ki je bil najcenejši.
Dne 4. julija 1922 je bil z velikimi slovesnostmi blagoslovljen ogel j ni kamen nove šole. Velikanska je bila udeležba od strani domačih kakor zunanjih društev in rojakov. Bil je to velik in slavnostni dan za naselbino.
Tedaj so bili pa veliki delavski nemiri med stavbinskim delavstvom v mestu Chicago, strašna draginja je vladala. Velika draginja je cene šoli znatno dvignila. Poleg tega se je pa pri zidavi šole pokazalo isto kakor pri zidavi cerkve. Veliko je podpisalo večje svote, da bodo dali za šolo, toda ko je prišlo do tega, da treba dati, so snedli sramotno svoj podpis in svojo obljubo. Tudi niso vsi katoliški Slovenci hoteli dati. Velik vspeh je sicer bil kolektanje, vendar za toliko draginjo premajhen. Nadšltof je dovolil samo $50.000 novega dolga. Cela stavba bi pa stala nad 135 tisoč.
Tako ni preostalo drugega kakor pozidati toliko, kolikor daleč blagajna seže. Sezidali smo basement in prvo nadstropje, v basementu za silno dvorano in prvo' nadstropje za šolo, pet sob. To se veliko faranom ni dopadlo, vendar, druge pomoči ni bilo.
Tako sedaj čaka cela stavba, ki bo kras cele okolice, pomoč Chicaških Slovencev in čast vseh Ameriških Slovencev, da pridejo ugodnejši časi, ko bo mogoče zopet začeti kak, "jlrive" ko jih bo še več in več dalo, kakor do sedaj Dal Bog, 4a bi to prišlo kmalo!	* v
FohSov napredek.
Financirji na Wallstreetu so mislili pred par leti, da imajo Forda pod svojimi nogami. Zadnje dni pa prinesli poročilo, da je Henry vreden celih 750 milijonov dolarjev. Pred dvajseti leti je inkorporiral svojo družbo za 100 tisoč dolarjev. .Napredoval je tekom teh Tet- za 749 900,000 dolarjev. Johna D. Ro-ckeffellerja bita z osebnim premoženjem baje za celih 445 mi~ lijonov.
-o-t-
Pravica pa taka! '
Capperjev tednih poroča, da je bil nekdo v New Yorku obsojen na 12 let ječe, ker je ukradel kupo za kavo, ki je bila vredna okoli 35 centov. Sladkorni verižniki pa, ki so pokradli narodu z navijanje!** cen milijone so prosti, pa še lahko navijajo cene naprej če se jim zljubi!
-o-
Kakšna je današnja draginja. J/\ Prečitajte te vrstice, pa boste na jasnem kam gredo vaši zaslužki. Zivljenske potrebščine so dražje od leta 1913 za celih 42 ods tokov. —j Obleka je dražja za celih 74.4 odstotke. — Pohištvo za celih 62.4 odstotke. — Svečava za celih 86.8 odstotkov. — Druge razne podrobnosti, ki jih človek potrebuje za celih 100.3 odstotke. Ta statistika pokazuje, da so vse potrebščine, ki jih človek potrebuje dražje od predvojnega časa h eni drugim za celih 72 odstotkov. In ali se je potem čuditi, če delavstvo zabavlja čez take razmere?
-o-
Patrijotični ptiči. V Topeka, Kansasu se je naselilo na neki vrt par rdečeprsni-kov ."Robinov." Ko sta pričela graditi svoje gnezdo, sta iskala potrebni materijal, ki ga pa ni bilo na razpolago. Zato sta se na sosedovem vrtu spravila na ameriško zastavo, ki jo je sapa že deloma razcofala. Svoje gnezdo sta spletla iz teh rdečih, pla-vih in belih kosov. Gnezdo izgleda zelo patrijotično, ki 'ga hodijo gledati vsi meščani ob večernih. Stariši mladičev pa ponosno
svoje ker
nihče jim ne bo mogel oporeka^ ti, da niso pristni Amerikanci.
--o-
Človek, ki ne uganja komedij za-- s ton j.
Tak človek^je Charlie Chaplin, ki je prejel tekom zadnjih par let celih $1,075,000.00. To borno svotico si je zaslužil s tem, da je predstavljal komedije na osmih filmih za New Yorška gledališča. Če bi Charlie služil samo po $1000 na leto ^a kakršno plačo mora trdi delati marsikateri ameriški delavec, bi moral uganjati komedije celih 1075 let.
Pa kljub temu si žele nove voj-
ne.
Vojna je osirotela nad 1,134,-000 otrok v Nemčiji. — Naprava 533.000 vdovic. — Pobitih je bilo v vojni 1,846,233 mož in fantov. To s0 uradne številke, ki jih je izdala Nemška vlada. Pa vprašajte povprečnega Nemca, pa bo vam povedal, da bi šel danes raj kot jutri v novo vojno proti Francozom.
Koliko denarja se spusti v dim?
Amerikanci so se silno razva-dili na tobak. Statistikarji trdijo, da se porabi v Zedinjenih državah v sedanji dobi celih 156 odstotkov več tobaka kot se ga je prpd 7 leti. Pred leti je potrošil povprečni kadilec okoli $23
dilci potrošijo več kot biljon dolarjev na leto^za tobak.
-o—s—
Novi vojaški zakon v Rusiji.
Na Ruskem je Trockij kot vojni minister uvedel nove vojaške. zakone. V pehoti zahteva noyr zakon en in pol letno službeno dobo. Dve in pol letno v konjenici, tri in pol letnb pri topništvu in štiri in pol letno pri mornarici. Rezerva obstoji iz vseh moških, ki so odslužili službeno dobo v aktivni armadi in je obvezna do 40 leta starosti. Zadnje čase se pa sliši, da hoče Trockij raztegniti rezervno dobo do 60 leta, vrhutega pa še militarizirati vzgojo otrok od
daj bolj tiransko gospodari - v Rusiji, kot je kdaj kak car v preteklosti.
"Anglija je srečna dežela."
Tako piše "Arbeiter Zeitung" v Hamburgu. Anglija ima vedno na razpolago dovolj državnikov, ki nastopijo v času kriz in potegnejo državo iz konfliktov, "Kar stari državniki zavozijo to popravijo novi. Srečna dežela, ki ima v svoji sredi ob pravem času prave može. Nemčija jih nima toliko kot jih ima Anglija," pravi Arbeiter Zeitung. Ce bi jih imela bi se ne nahajala v krizi kot se. No, Nemci bodo .počasi vendar prišli, do prepričanja, da Bog ni, samo Nemcem s ta veliko merco pameti meril!
šolskih let*dalje.To pa pokazuje, , ^	1 , ^	• « Itako socialisti in komunisti la-
■na leto za tobak. Po novi stati- žejo, ko trdijo,'da so proti mi-j
iAP\L0tlT' povPrečni kadi-1 litarizmu in za popolno svobo- I	-o-
do SkuPn° ameriški ka- do: Resnica pa je, da Trockij se- 'HS^ŠIRITE LIST EDINOST.
TOilllllllllllMM
IMENIK
:-: ki se dobe
knjigarne
KNJIG
v zalogi :-:
Edinost
iS
s
1849 West 22nd Street
Chicago, m.
ltoiiiiiiiiiiiiii^
S

jiAuiiiioKA OuwiuJA 4tt uvvftti ikttKu
1>.1 Bh. luUi __ji .05
fi« • » ________
f	»iN I Dou	_	I.kju
iswi^a *ryjr\sxAV*a .	___x.uu
uo^-v	. ___i.vu
. ____________	A.yy
l/vjiU v iS 11. KUAiimuicc ioiiiiitt
A	. _______
.	l.UU
ui'uw A. iu ll. zv. a »izo.	i.oU
V/UUI^HHA Uli.. JN	V. mtu^A _ .35
luvciuutiua Mater _ ,ja
m m. revi t>v. tr&aculu .So
rnt^iv&i.-i ni v nAKisTiJ A __l.UU
»'aux'XV.-X. v t\	.	1.2s>
->». 01W.I.V rv/l' _ .15
o v. itu^oii yjwnec __l.uu
Sili.xVlVlM.lUJC., Voicic___.»5
siuAi^Mcij, L. akulca _________ .»a
arsfcetfa zupuuta ______ .«5
v	lil. reda ___.J4&
anullsiu MUUTVt.MM. KEY O« nAhvhM, molitveni* pripraven m vsakogar priročne oblike v raz-
licmn vezavan, cena _od 60c. do__2.00
inju CHILD'S PRA YES- BOOK molitveni* za otroke, cena - od£oc. do. -	1.60
liir. DEVOUT CHILD, mali molitve-ma. za otroae	.
in K YUUNG MAMGUIDE, molit-
vuikik za mladeniče ____________	1.60
inE YOUNG GIRL'£ GUIDE, molitveni* za dekleta --2.00
VloiT TO THE MOST HOLY SA-
CkAdlLNT, molitve za vsak dan v me-	,
»ecu, pripraven za vsakega kristjana _	4.60 roleg navedenih, sprejemamo naročila sa vse angleške molitvenike, ki jih je mogoče dobiti pri vecjUi knjigo-tržnicah. hrvatski molitven i ki. VRTEC GOSPODNJL vezan v'usnje __J 1.00
RAJsKI CVJETOVL vezan v usnje __1.00
UTJEHA STAROSTI __1.26
| SLA V A BOGU, črna koščena vezava	2.00
SLAVA BOGU. vatirano usnje __1.76
PUT V NEBO,_ od $1.75 do __2.00
ZVONCEC. navadna vezava __1.00
ZVONCEC. vatirano usnje __1.60
ZVONCEC, črna koščena vezava
z okrašavo . . __2.00
ZVONCEC, vatirano usnje z okrašavo—	1.75
POMOLIMO SE. vatirano usnje __1.75
nabožne knjige: DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE.
Urban Nežmah, trdo vez. _$ 1.00
JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA, trdo vez. _____________________________________.95
KRALJESTVO BOŽJE NA ZEMLJL__ .45
KRISTUSOVO TRPLJENJE _ .45
KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT
I. in II. del a 75c. __1.60
MOLIMO. aU najpotrebnejši nauk __ .15
MESIJA . . _ .35
NA NOGE V SVETI BOJ _ .35
NEBEŠKA KRONA. . _ ,46
NEVESTA KRISTUSOVA - .60
OD BLAGOSLOVIL . _ .76
O SV. CIRILU IN METODU _ .35
PAMET IN VERA ___ .46
PASTIRSKI LISTI _ .25
PREMIŠLJEVANJE o božjem Srcu Jezusovem . . _ .95
RED ZA LJtTDI živeče med svetom _ .35
SLOV. GOFFINE. kratka zgodovina
cerkvenega leta trd. vez. --2.00
SLOV. GOFFINE, kratka zgodovina
cerkvenega leta meh. vez. __1.5»
SPOLNUJ ZAPOVEDI - .50
SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . __1.50
SV. VINCENCIJ. trdo vez. _ .75
TEMELJI KRŠČANSTVA _ .50
UMETNOST V BOGOCASTNI službL.	1.00 VELIKI KATEKIZEM, poglavje o molitvi . . . __ .45
VODNIK MARIJANSKI . _ .76
VZORNIKI 1. SV. OBHAJILA __1.00
ZGODBE SV. PISMA obsegajoče 18. sv. posamezni zv. 15c. ako se naroči
vseh .18 zv. skupaj, stane __._.	2.00
ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA.
mala izdaja . _ .35
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. E.
Zore. . . __ .60
ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Matija
Torkar. velika izdaja I. in II. »v........4.00
POEZIJ4S IN PESMI:
BISERNICE . , _$ .76
CERKVENA pesmarica, A. Berk - .50
CERKVENA pesmarica, L. Dolinar __ .50 CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA.
M. Elizabeta . _ .75
IZ MOJE CELICE, M. Elizabeta --1.00
PESMI. J. CIMPERMAN - .75
POEZIJE. F. Levstik __1.00
PSALM1 . . _ .78
ŠOTOR MIRU ___> .76
VALENTIN VODNIK, svojemu narodu .35
ZA SOLNCEM, G. Strniia . _ .36
igre:
AFRICAN KA, opera v 3. dejanjih _f .16 ANDREJ HOFER. ljudska igra v 5
dejanjih . ___.50
DOLINA SOLZ. kratke igre __1.00
DOMEN, mešane vloge, igra ■ petjem
v 5. dejanjih. _ .76
GOSLARICA naše ljube Gospe _ .26
KACIJANER. tragedija v 5. dejanj__1.00
KRIVOPRISEŽNIK, mešane vloge, narodna igra s petjem --YT5
LOVSKI TAT . _ .75
MARTA, opera __.15
MARTIN KRPAN, dramska pripoved-
dei»njih___ .50
MATI. dramska slika t 3. dejanjih __ .76 MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajenja v 6. slikah . ___ .60
MOŽ BJSSEDA. v 5. dejanjih _ .46
NASA KRI. mešane vloge _ .60
NA SMRT OBSOJENI, mešane vloge
S dejanja. . ___.45
NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH. 4 kratke Igre: sa ženske ulo-I«: Neveeta s Libana. Ženin s Nazare-
ta. Seljslti angle! In Dve prerokinji __	.50
K MAMICI, igra za otroke __.05
ALI SO KRALJI KORISTNI?
V Evropi je sedaj precej republik, katere obkrožajo kraljevine na severu in jugu. Svetovna vojna je pahnila s prestolov cesarje Nemčije, Rusije in Avstrije; kralji več ne vladajo, le par jih je še na krmilu kot v Angliji, na Švedskem, Danskem, Španskem, Belgiji, itd. In sedeli bodo na svojih prestolih samo tako dolgo, dokler bodo spoznavali, da morajo koristno služiti vladam svojih ljudi. Taki kralji so mogoče koristni, ampak brez njih bi se tudi lahko izdajalo. — Ljudje so lahko.brez njih. Tri-nerjevo zdravilno grenko vino je potreba, ker mnogi, mnogi ljudje ne morejo biti brez njega. O tem nam pišejo iz vseh krajev dežele. Mr. John Vesely, Mor-den, Manitoba, Canada, je -pisal 21. aprila: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je zelo dobro zdravilo. Nobena stvar ni boljša za ljudi, ki trpe na želodčnih neredih. Jaz trpim tudi na klicanju in od tistega trenutka, ko sem počel jemati Trinerjevo zdravilno grenko vino, sem se počutil mnogo boljše." Poskusite ga, vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima za vas v zalogi in vprašajte ga tudi za druga izvrstna zdravila in preparacije. Joseph Triner Company, Chi-^cago. 111.
"bOY", Louis Goloma, _
DOUUW J^AlLluU, rUtCH
in stare . . _______,25
WAWUUNO GOSPODARSKI eseji _	.35
an ASA isrlZAvA ___.7 o
JMASA POTA. 1. in U. vs. oba __.40
OttCiNSKO POSKEDNISTVO . __.75
u£>xmijtlk — v. nar. gospodarstvo	.45 OojiiEKO BLAUKOV. nauic za srečno
življenje, vezan ___________1.00
o sv. CIRIL.U IN METUDU __.50
PETER ttARBARlČ , __.95
I't.ba . . ________
PODOBE IZ MISIJONSKIH dežel __	.30
fOGLKi) V NOVI SVET __.05
PRILIKE P. BONAVENTURA __.35
SLOVENSKI ZUPANI __.25
SVETA RUSIJA . __.45
VOJSKA IN MIR __.45
VOJSKA NA BALKANU, trd. vez. __	2.00
v Z O Ki IN BOJI, Jože Debevc, trdo
vez. . . ................2.00
ZGODOVINA BREŽIŠKE župnije _	.95
ZMiSEL SMRTI . __.75
POUČNE KNJIGE. BESEDNJAK, angleeko-slovenski, Dr.
P. J. Kern____$ 5.00
DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V PO-
DObah . . _ ,	.50
DR2AVLJANSKI KATEKIZEM, pouk
za dobavo državljanskega papirja __.10
DRUŠTVENI GOVORNIK . __1.00
GOSPODARSKI NAUKI __.50
GOSPODINJSTVO . __1.0C
GRSKO-SLOVENSKI slovar. A. Dokler
trd. ve*i . ________________3.00
HIGIJENA NA KMETIH __.75
KAKO SI OHRANIMO ljubo zdravje	.25
KATEHEZE ZA PRVENCE __.35
KAŽIPOT ZA IZSELJENCE __.10
KNJIGA URADNIH VLOV __.75
KNJIGOVODSTVO . . __-.25
KRATKA KATEHETIKA __.20
KUBIČNA RACUNICA ___.75
MLADENIČEM, prevz. skof Jeglič __	.40
NASVETI ZA H1SO IN DOM __.75
NEMŠČINA BREZ UČITELJA __.45
OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAV-	•
JE MALARIJE. __.10
OBČINSKI RED__.45
PERUTNINAR ___.20
DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE
VEROUKA . . __.25
POLJEDELSTVO . . __-.50
POSTNO IZRAZOSLOVJE . __.25
POUK ZAROČENCEM in zakonskim-	.65 PRAKTIČNI (hitri računar. vez. v
slov. ali angleškem jeziku__,T5
PROSLAVA CIRILA IN METODA.
deklamacije in prizori __.50
SLOVENSKA TALIJA, 1. zv. Donna
Diana . . _________________________	.45
TRUBADUR, opera __.45
VOLKASIN . . __.45
SLOVENSKI ODER I. zv. igre za mešane v loge: Slovenski oder Pri kapelici
in "Čarovnica" _________________.50
SLOVENSKI ODER IH. zv. V boju za poklic, moike vloge. Palčki, mešane
vloge . . ___.45
ZBIRKA LJUDSKIH IGER: 3. zvezek
Občinski tepček __.30
ZBIRKA,,12.. snopič: Izgubljeni sin moške vloge; Pastirci in kralji, moške vloge; Planšarica prizor za ženske
vloge. . . ________.30
ZBIRKA, 13. snopič: Vestalka, Smrt Marije Device; Marijin otrok, same
ženske vloge. . _____________.30
ZBIRKA. 14. snopič: Junaška dekjica, Materin blagoslov, ženske vloge; Sv.
Boštjan, m. ul. ___________.30
ZBIRKA. 15. snopič: Fabiola in Neža. ženske vloge; Turki pred Dunajem,
mož. uloge. __.30
"ZBIRKA, 20. snopič: Sv. Just, m. vloge; Ljubezen Marijinega otroka, ž. ul.	.30
RAZNE KNJIGE IN SPISI
AJDOVSKI GRADEC. J. Tominšek—	.20 AMERIKA IN AMERIKANCI. J. F.
Trunk, v zvezkih, meh. vez. -	1,50 AMERIŠKI SLOVENCI, kaj hočemo.
A. Tomec . _• __.05
APOLOGETIČNI GOVORI . __.50
FRANC PIRC. življenjepis __.35
FRIDERIK BARAGA, meh. vez. __.45
JUGOSLOVANSKA strokovna zveza -	.25
[IH SLOV. KAT. shod v Ljubljani _	.35
KATOLIŠKI SHOD v Ljubljani __1.00
KITAJCI If* JAPONCI __.45
KOLEDAR DR. SV. Mohorja 1921 __	.20
KRIŠTOF KOLUMB, odkritje* Amerike	.4fi
KRSČANSKO NARAVOSLOVJE . __	.75 MILOSRQNOST DO ŽIVALI, za mlade
PRAVILA ZA OLIKO __.75
PRAVOSLOVJE . . __.45
RABOJEMNO PRAVO . __.45
REJA DOMAČIH ZAJCEV __.45
ROČNI SPISOVNIK . . __.35
SADNO VINO ALI sadjereja __.75
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim.
Doki. . .	,75
SLOVENSKE besede v slovenščini _	^75
SLOVENSKI PRAVOPIS __.50
SLOVENSKI SADJAR __.75
STARISEM IN VZGOJITELJEM __.05
UČITELJ v boju proti alkoholizmu	.45
UMNA ŽIVINOREJA . . __.4£
ZAZNAMEK OKRAJŠAV korešpon-
den črvih pisem _____________	1.00
ZDRAVILNA ZELIŠČA _'	.45
ŽENINOM IN NEVESTAM _— . .26
KNJIGE ZA MLADINO. ANGELJČEK. otrokom prijatelj, vodnik in učitelj ___$	.35
BOB ZA MLADINO ZOB __.30
DORE . . _s__.55
DEDEK JE PRAVIL., trd vez. __.45
LESNIKI . . __.45
MALI AVE MARIA, letnik 1917. —
1918. . . __1.00
MLADIM SRCEM . __.25
POVESTI CE . . ___.35
VRTEC trd: vez __.55
zgledi bogoljubnih otrok —	.4«
ZLATI OREHI. . __.35
povesti, romani in novele.
avstrijska ekspedicija _$	.46
barvaste črepinje __.85
bitka pri visu __.45
bog in zmaga . __.46
boj s prirodo __a«'
, i~iouis idoloma, ____________.75
DUMUIU J^AlLluU, I-UtCM __
^ttjiiivA ana ori^xiji, ali piacuo »vela . . ___________
liN	___
t£i>jAll M/*iVO UN jflJuaiHA ___^a
J tU iliAi ____
ex. i ti'ljun, povest _____,,5
Ks v JU x £>xxU. IIXIO V»JZ.________I < a
Ui/AiO-U ZoujlR, trdo vez. __i'u(l
ijvjx Msui' iz la Maane _'
l> »n. uuini, AwSavvr jues&o ___d<j
povest" _________'aU
^ir iN A Ku^OJNu__'
fcJXU LtTo M-haj iN Ulj AN Ci __iao
t^AAZium. Pit*a>JAaisi»a _
tiicuuu A, povest, iz rimsitin caaov	,4a
rxfcAiNC hKJav tA zbrani spisi X. zv.	- .75 oitOr KAULCKA . _____________
iGKALEo, spisal Dostojevsia __"73
l&U^lJA, . . ________
iz-iuoK, pobožni Kmet ____
l/. 21VLjhWjA za življenje, povesti
jAUUUh . . _______5u
JAKUikliL . . ____35
JERUZALEMSKI ROMAR . _
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA __l'ua •
JURIJ, novela. L. De Axrncis __
RAJ SE JE MAKSU SANJALO __^U
. . ------x *
KOREJSKA BRATA	^
^auiua mucENlOA ____"75
KRATKA POVEST o Antikristu __*45
h.ftiWALO DUHOV, spisal P. A.
Sheenan . . __________1
KRIŠTOF KOLU M H . --^U
KRiZRM SVETA . __
LUDEVIKA BOŽIJA	"tj! wuuakA KNJI^JNICA:
1. zv. Znamenje štirih __75
z. zv. Darova . . ________<S(j
3.	z v. Jernač Zmagovač .	'35
4.	zv. Malo življenje ______[g^
5.	zv. Zadnja kmecKa vojska ___!ia
6.	zv. Gozdarjev sin _______
7.	zv. Prihajac . . _
y. z v. Kako sem se jaz likal L zv. __[50
10.	zv. Kako sem se jaz likal II. zv. __.60
11.	zv. Rako sem se jaz likal iu. zv. __.ou
14.	zv. Ujubljanske slike _____.75
lo. zv. juan Miseria ______"50
Iti. zv. Ne v 'Ameriko____________75
15.	zv. Roža sveta __ .__j
MALENKOSTI. P. L. Coloma roman _	L25
eaos>± v ZiV-uJENJE __.50
MAKSIMILIJAN cesar mehikanski __.&0
MARIJA NASA pomočnica, povest __.45
MAY EKY, povest ____
MiSKOvA SMRT . _____
MLADI SAMOTAR . I__
MRTVA SRCA. Tavčar, trd. vez. _	1
JNA NEGOTOVIH POTIH __30
NA KLANCU, povest _____"50
NA RAZLIČNIH POTIH ___.45
NA PRERIJI . _________30
NARODNE PRIPOVEDKE ___!a5
NAROD, KI IZUMIRA __25
NASA LETA. M. Pugelj __
NASE ŽIVLJENJE, Ksaver Meško _-	.75
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA _	.25
NIHILIST, povest ______.4Q
NJIVA. Ksaver Meško ___.5<»
OČE NAS, povest ___75
ODISEJA . . ________4=
O DVEH GREHIH ___.45
PATRIA, povest iz irske junaške dobe	.30 PEGAM IN LAMBERGAR, Dr. Fr.
Detela . ________95
PERPETUA . . ___
PETER ROKODELČIČ. trd. vez. __".45
POD SVOBODNIM SOLNCEM Fin-
žar, I. in H. zv. __________2 50
.POTOVANJE V LIUPUT __^25
POVESTI IN SLIKE. Ksaver Meško __	.45
POSLEDNJI MEHIKANEC __35
POVESTI O PETRI VELIKEM __.75
POVESTI SL. LJUDSTVU v pouk in
zabavo . . ________45
PRAVLJICE, Majer __^35
PRI JUGOSLOVANIH, zabavna knjižnica . . ______________95
PRIPOVEDKE, Hubad . ~__'.as
PRISEGA HURONSKEGA glavarja _	.30
PRI STRICU . __.35
PRI VRBČEVEM GROGI __.35
PRVA LJUBEZEN __.45
PTIČKI BREZ GNEZDA '__.46
RAZLIČNO BLAGO. Slomšek __1.25
RIBIČEV SIN __.25
ROBINSON STARŠI ___.45
ROMARICA . ____________.45
SALAMONOVI RUDNIKI . __.95
SI STO E SESTO __.30
SLOVENSKE LEGENDE . __.50
SORODSTVO, povest __.45
SOSEDOV SIN. Sin kmečkega cesarja
Med dvema stoloma, J. Jurčič 5. zv. __.95
SPREOBRNENJE ČRNE princezinje	.05
ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC __.30
STUDENT NAJ BO__.35
STEZOSLEDEC . . ___.30
SVETLOBA IN SENCA povest __.46
TARAS BULJBA, povest ___.75
TRENOTKI ODDIHA . __.40
TROJE ANGELJSKIH ČEŠENJ __.35
TURKI PRED SV. TILMOM __1.0«
VALERIJA, ali zmagoslavni izhod iz
katakomb . . ___1.0(1
V	DEVETI DEŽELI. H. R. Haggard.
povest . . __.95
VILJEM HAUFFOVE pravljice __.45
VOJNIMIR ALI paganstvo in krst _	-35
VOJSKA NA TURŠKEM__.45
VOLK SPOKORNIK. Ksaver Me*ko _	.75
VSTAJENJE . _______.35
V	TUJIH SLUŽBAH, povest __.95
ZABAVNI SPISI Josip Pagliaruzzi
Krilan . ------------.75
ZBIRKA NARODNIH pripovedk __.25
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HU-	.
ZARJA. A. Canon Doyle __1.50
ZLATA VAS . ----.46
ZLATOKOPI _____.30
ZNAMENJE ŠTIRIH .........35
ZLOČIN V SARAJEVU ___.10
ZVONARJEVA HČI, povest ---.65
AVE MARIA. x letnik 1917.. 1919..
1920.. 1921. vsat letnik trdo vezan —	S.OO
KOLEDAR Ave Maria. 1923. __J50
KOLEDAR L 1923. v platno vezaa _	2.0*


i
"MALENKOSTI'
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. * Španski spisal p. L. Coloraa iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

Naprej Viilamelon in bral. Z odprtimi usti in širokimi očmi je obsedel nepremično; naenkrat pa se je dvignil, je stopil v svojo garderobo, zagrabil palico s srebrnim ročajem, zamahnil z njo jezno po zraku, da je zažvižgalo ,ter se je naglih korakov in od jeze ves iz sebe napotil proti Curritininemu stanovanju, k divni Ofeliji in sentimentalni Mariji Stuart. Ni bilo dvoma — grozila ji je nenavadna nesreča . . .
Pa Bog ni pripustil, da bi, se na tak prozaični načjn nehalo
tako vzorno življenje . . .
Sredi velike galerije, polne eksotičnih rastlin, ptičjih kletk in različnih drobnarij, je prišel Villamelonu naproti pes kam-čadalec in mu prijazno z repom mahal v pozdrav. Gledal ga je markiz za trenutek oko v oko ... pa je zamahnil s palico, in priletel je kamčadalcu na glavo težak udarec, namenjen pravzaprav Curriti- Pa kakor pijanec ne neha, dokler ni izpil steklenice do dna, tako je sledil udarcu udarec in padalo je ubogi živali na glavo in hrbet udarcev, kakor jih ne pomni pasja kronika mrzle Kamčatke.	—_ _	—__ >_:'
j* Težke sape in ves potan se je vrnil markiz v svojo sobo, se slekel in se spravil v postelj. Čez deset minut pa je zopet vstal., zahteval voz in se.peljal naravnost v Fornos, od,tam v kazino in v Velozklub. Povsod so mu izražali sožalje radi dogodkov preteklega dne ter poizvedovali po podrobnostih. Viilamelon je ostal malobesedenJ le tupatapi je šepnil na uhg temu in onemu iz-Tcušenemu prijatelju skrivnostno vprašanje o nečem nepoznanem.
Eni so skomigali z rameni, drugi so se smejali, vsi so mu pa trdili, da ne ... In Viilamelon je šel dalje s svojim skrivnostnim vprašanjem.
Nazadnje je prišel v zasebno sobo Velozkkiba ter je stopil k - postarnemu senorju čudne zunanjosti.
Nosil je starec veliko sivo brado, obraz je imel poln mozoljev in ves zardel od alkohola. Vse strasti so bile napisale nanj svoje sledove. Gosti beli lasje bi bolj delali čast kralju "Learju ko pa temu naravnost odurnemu licu. Možu je bilo videti,,da je gran senor, ali njegova objeka je bila zanemarjena, obnošena in umazana. Videti je bil kakor sivolas vladar, ki ga je oblekel cunjar.
Pred njim je stala velika steklenica brinjevca in od časa do časa si je iz nje nalil v čašo ter topil v žganju kose sladkorja. Ime mu je bilo pravzaprav Petro de Vivar in je bil drugorodec plemenitaške rodbine. Kadar ni bil pijan, je igral v karte, da je živel ob dobičku; v celem Madridu je bil znan po svojem cinizmu in po svojih debelih dovtipih. Imel je priimek Diogen. Bil je eden tistih, ki jim je dovoljena krepka, včasih celo robata šala. Dobro je to vedel in je rad porabljal svojo predpravico. Mar- slonjač. sikomu je povedal robato in pikro resnico in njegov zdravi razum in bogata življenska izkušnja sta navadno zadela pravo.
Viilamelon se mu je približal, ves zamišljen v svojo uganko.
Povedala sta si par brezpomembnih besed in Diogen je dvakrat medtem izpraznil svojo čašo. Nato pa je prišel Viilamelon na dan s svojo skrivnostjo. Plašno je pogledal na vse strani ter začel:
"Prijatelj Diogen!--Ti poznaš ves svet, ti mi boš vedel povedati, kaj je to: rodbina kumaric in buč?"
Diogen ga je srepo gledal. Nedvomno je mislil na resničnost pregovora, da najlaže spoznaš človeka po vprašanjih, ki jih »stavi, in mu *je rekel:
"Mislim, da vem, Pojdi z menoj —."
Postavil ga je pred ogledalo, ga prijel z eno roko za tilnik, z drugo pa ga je plosknil po glavi ter mu resnobno rekel:
"Tule jo imaš!" In hripavo mu je še zakričal v uho:.
"Naj si ne domišljuje mnogo na svoj rod, kdor misli, da je melona, pa je le tikva . . ."
Drugi dan so vladni listi prekinili molk in tudi pisali o dogodku, in neki list je pripomnil:
"Včeraj se je mnogo govorilo o obisku policije v palači Villamelonovi. Storila je policija ta korak seveda le na zahtevo sodnije in na zapoved gubernadorjevo. Po neljubi pomoti je policijski načelnik zaplenil v stanovanju markize med papirji politične vsebine tudi nekatera pisma, ki se tičejo vseskozi le zasebnih razmer kondese. Senor gubernador je seveda takoj viteški vrnil te papirje markizu Villamelonu, da si sam poišče pojasnila glede vsebine . . . Upamo pa, da ne bo imela zadeva nika-kih posledic, ker so prizadete osebe na glasu po svoji razsodnosti."
Currita in Viilamelon sta vsak zase prebirala te in enake dopise. S kakimi čuvstvi, tega "si drug drugemu nista povedala.
Currita se je delala, ko da ničesar ne razume, on pa, ko da ne bi vedel o ničemer. Markiz si je lajšal svoje srce nad belim kamčadalcem, Currita pa si ga je lajšala v družbi Juanita Ve-larda.
Ta je bil prihkel ves razburjen h Curriti zahtevat pojasnil ; čitail je bil namreč v časnikih o pismih. Currita mu jih je pokazala in pomiril se je, ko je videl, da so že več let stara . . .
Trudil se je, da bi napravil zopet mir med soprogoma; po-
srečilo se mu je še tisti večer so sedeli vsi trije v miru in slogi skupaj ter potem odšli na ples k Butronovim. Currita je namreč tam hotela uvesti svojega prijatelja in varovanca.
Časopisi pa so širili po mestu novico o zaplenjenih pismih topničarskega častnika. Brali so jo vsi, dobri in slabi, prijatelji Curritini in sovražniki. In čudno, najbolj so Currito vlekli čez zobe in se ji smejali in jo obrekovali tisti, ki so se ji dan poprej klanjali v Castellani kakor kraljici in jo tisto noč nadvse slavili in častili na plesu* pri Butronovih.
Tam se je zbralo do enajstih zvečer vse polno gostov. V sobi ob vestibulu sta markiz in markiza Butron sprejemala goste. Enako prijazen^nasmehljaj sta imela za- vsakega, ki je prišel, za poštenjaka in za pretkanega hudobneža, za neomadeževano čast in za brezstidnost. Vsi so se pomešavali in se družili, brez razločka, brez ugovora — sad tiste nesrečne popustljivosti do greha in do brezstidnosti, ki je glavna slabost naših višjih krogov.
Ob tričetrt na dvanajst je prišla Currita. Slonela je na roki svojemu zvestemu Juanitu, zadaj pa je korakal Viilamelon.
Markiz in markiza Butron sta jim šla naproti, Fernaddito je predstavil oboževanega hišnega prijatelja in Currita je pridjala z očarujočim glaskom plašne institutke:
"To vam je dečko, Butron, dečko--! J^ovinec! — Danes prihaja privkrat pod našo zastavo!"
In zvesta Burbonka je pokazala s pahljačo, »arejeno iz dragocenih peres, na mocjrobeli trak, ki ga je nosil Velarde na suknji še sedaj, ko je bilo izgubljeno mesto kraljevega tajnika.
Butron mu je stisnil roko in zamrmral par vljudnih be^ed. Currita pa se je sklon Ha med oba Butronova kakor poredno dete in rekla poltiho in polna prešernega veselja, kakor otrok, ki je ujel ribicd v potoku:
"Moja pridobitev, Butron, njoja pridobitev! Sedaj veste, kaj mi dolguje stranka!"
Curritin prihod je zbudil veliko pozornost, ki pa zanjo ni bk la ravno častna. V vestibulu so si lakaji hudomušno mežikati in si šepetali odurne šale, senore po salonih so si pravil« na uho zanimive in bodeče opazke . . . Vse pa so se trudile in se pehale, da bi stisnile roko junakinji dneva, ali da bi ujele vsaj od-daleč smehljaj njenih usten.
Njej na čast so plesali posebne vrste četvorko in udeležili So se je caballeri in. senore iz najodličnejših rodbin. Butron je plesal s Currito, markiza z Villamelonom, Juanito z dukeso de Astorga. Ta je bila še ena izmed pametnih in poštenih na dvoru.
Ples je razgrel kri in postalo je vroče. Senore so se šle hladit v pritlični salon. Odprt je bil na majhen vrt in benečanski lampijoni so ga okusno razsvetljevali. Lakaji v vlasuljah in velikih zelenorumenih livrejih so ponujali na srebrnih krožnikih sorbet a la Currita; tako so ga namreč imenovali Curriti na čast.
"Izborno," je hvalila dukesa de Bara in prijela novo čašo; "misel je jako dobra! Hladilna pijača — znamenje Currite! Lepše prispodobe za njeno hladnokrvno in predrzno brezstidnost ne morete najti! Kajne, Diogen ?"
Diogen je prišel odnekod z drsajočimi koraki in padel v na-
Bolan sem."	*
"Kaj pa ti je, človek božji ?"
"Kaj mu je?" je rekla Carmen Tagle. "Tisto bolezen ima, ki se loti vinskih trt: oidium . . ."
Diogen je zinil odurno robatost in jo je spremljal s svojim priljubljenim vzklikom: Polaina. To besedo pa je rabil le v družbi dam, sicer je govoril krepkeje. Večerjal je bil kisle kumare z jesihom in oljem, pa so mu bile obležale v želodcu.
Senore so se mu glasno smejale in vzklikale: "O, ta Diogen !" — Da bi ga spravila v dobro voljo, mu je ponudila Carmen čašo sorbeta:
"Glej, prijatelj, tu-le vzemi čašico sorbeta a la Currita. in ko j ti bo bolje."	1
"Ta je pa pfava, ta Curra," je tožila poštama Senora.
"Nisem mislila, da bo toliko predrzna, da bi prišla semkaj," je pripomnila druga/	*	v
K************************
DOMAČE PITOjl^l
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastiiik 1943 W. 21st Street,	CHICAGO. ILL.
+ + + * + * ♦ * * + + * * * * +
NE POZABITE!
Da ako želite sedaj kupiti si lastni dom, da se obrnite na mene, ker ravno sedaj imam na prodaj več zidanih in lesenih hiš, vsakovrstne velikosti okoli slovenske naselbine, kakor tudi po celi Chicagi. — Zunaj Chicage na Archer Ave. imam naprodaj 2 zidane hiše z več lotami, hiše so opremljene z električno razsvetljavo in kopalnicami.
Obrnite se na:
MARTIN LAURICH 1900 West 22nd Place.
Phone: Canal 5777.
* * * ♦ * * * ♦ * +
■rir
Trgovina z železninoj in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom <fobil Mike Černeta, ki je znan kot eaen izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
fJOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINI*.
0
"Beži no! Njena brezstidnost zmore še vse kaj drugega!"
"Njena brezstidnost?" je ponavljal Diogen. "Zakaj?"
. "Zakaj? Ali jo hočeš zagovarjati—?"
"Mislim, da jo morem. Njena brezstidnost! Ve ste brezstid-ne, in to je opravičuje. Ako ste ve tolikanj brezstidne, da jo trpite v svoji družbi, zakaj pa ne bi smela priti med vas?"
"Glej, glej, kaj nam vse poveš," je vzkliknila razdraženo markiza de Lebrijo, predsednica treh pobožnih društev, 'po-vej nam še, kaj naj vendar storimo s takimi ljudmi tukaj v Ma~ dridu ?"
Diogen jo je pogledal in ji je rekel s prostodušno robatos-3 tjo svojega pouličnega narečja in z neizprosno logiko svojega bistrega razuma:
L- "Zazidajte jim vrata — ali pa se ne pritožujte, če pridejo med ljudi. Ako sami dvignete pokrov iznad gnojne jame, zakaj tožite, da smrdi---?!"
Po pogrebu.
. Ko so pokopali jedinega sinčka nekemu kmetu, je ta idoe s pokopališča strašno plakal za svojim sinčkom. Sorodniki in prijatelji so ga tolažili, češ, da ima angeljna v nebesih. Nato reče oče umrlega sinčka: "Kaj bom z angeljnom v nebesih ? Jaz bi ga potreboval doma pri vo-leh!" .
-o—-
Odgovor.
Profesor: "Gospod kandidat, povejte nam ali je- pasji davek direkten ali indirekten davek?
Kandidat: "Indirekten davek!"
Profesor: "Zakaj,?"
Kandidat: "Zato, ker ga ne
plača pes, ampak gospodar." ♦ * *
Bi rad pronašel.
"To je, kar me skrbi," je dejal neki stari mož, ko je imel na koščku papirja neki beli prašek. "Deni malo na svoj jezik in po-kusi ter povej, kak okus ima?" veti enemu izmej zraven stoječima fantoma.
Fant uboga in si dene na jezik malo praška, da ga pokusi, mej-tem, ko ga je stari profesor debelo gledal v oči.
"Ali čutiš, kak učinek?" je vprašal fanta.
"Ne!"
"Ima li neprijazni okus?"
"Ne!" je dejal drugi, ki je tu-
J. KOSMACH
1804 W. sand 3t. Chicago. 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir.,
Na i boli še delo, najnižie cenk Roiaki obrnite se vselei na svojega roiakal
di foejtem pokusil beli prašek," le malo grenko je."	?
"Sem mislil," je dejal njegov tovariš.
"Vendar, kaj pa je to za prašek?" je vprašal prvi fant, je pokušal prašek.
"Natančno ne vem," je deial stari profesor prav prijazno. "To bi rad pronašel sam. Nekdo, pravijo sosedje, je s tem praškom konje zastrupljeval!" * * *
Praktični dokaz.
"Doktor!" je dejal pacijent* ki je bil pod zdravniškim nadzorstvom," jaz imam sedaj dovolj gibanja, katerega ste v zadnjič svetovali."
"Ne vidim, nikakega znamenja," je dejal zdravnik
"Da. na jeziku, katerega ste-gledali, ga ne boste našli, poglejte na moje podplate, na obeh nogah imam preluknjane!"
Pravijo, da človek ne živi vedno, kar je res; ni pa s tem rečeno, da za to lahko dela kar če.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v~ Jugoslovanske krone. Potnikom« za v Ameriko preskrbimo efek-tiyne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve Računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. — Od $15.00 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75.00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $ 100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še-pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West aand Street.
CHICAGO, ILL.

List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno gitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v* Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA.
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za V*šo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NASA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. g g. duhovnikom, cenjenim dr u št vam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte na£ za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le tO storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko d«lo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Ctuca?o, Bt
Phone: Canal 0098.